oaífé stavljamo med našimi državljani veliko večino tisti, ki so nas vzgajali v duhu ugotovitve, da je razredni boj osnovno gibalo razvoja. Verjetno bo trajalo -še nekaj časa, da bo ponovno prevladala misel, ki je temelj evropske in današnje svetovne civilizacije - da ne delajmo drugim, česar si ne želimo sami. Še sreča, da imamo demokracijo in si povemo, kaj mislimo. Če se zdi komu to nepotrebno prepiranje in vznemirjanje ljudi, naj najprej pomete pred svojim pragom. Zadeva, o kateri je vredno spregovoriti ob takšnem prazniku, je nedvomno vprašanje, ali se priključiti Evropski zvezi ali ne. Meni se zdi poglavitni razlog za dejstvo, da doslej še nobena država, ki je članica Evropske zveze, ni iz nje izstopila. V njej od vsega začetka nastajanja skupnosti vztrajajo takšni mlinski kamni, ki so mleli v evropski zgodovini, kot so Nemčija, Francija in Italija, kot tudi'najmanjša med njimi, ki je šestkrat manjša od naše države in kar tridesetkrat manjša od najmanjše sosede. Kljub te- ZOTTEL, s.p. Dobrišavas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-063 tel. & faks 71 5-484 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Mlade rokometašice na svetovno prvenstvo V telovadnici OŠ Žalec je potekal tridnevni kvalifikacijski turnir skupine C za svetovno prvenstvo mladink v rokometu, ki bo v Slonokoščeni obali v začetku avgusta letos. Reprezentanca Slovenije, v kateri so nastopile tudi štiri rokometašice ŽRK Juteks Žalec, Tina Randl, Tanja Dolar, Saša Šimek in Mojca Jager, je na kvalifikacijah osvojila prvo mesto. Najprej je slovenska reprezentanca premagala reprezentanco Cipra z 42:8, nato še Madžarsko s 25:23, igrala z Nizozemsko neodločeno 22:22 in osvojila prvo mesto. Turnir v Žalcu je odlično pripravil ŽRK Juteks Žalec, vodja slovenske reprezentance pa je prav takožalčan Marjan Golob. Vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je ŽRK Juteks Žalec lahko izpeljal ta kvalifikacijski turnir, se organizacijski odbor lepo zahvaljuje. Na sliki: mlada slovenska rokometna reprezentanca s svojim vodstvom. TONE TAVČAR ¿tovettGÁo, n&cU, v- uútdÁí 6teti pU (A 'P'ie& ] ( )i'i ničeti 1 \i’ktnr 1 Pr* W^% ■ .■ -f|t * Art Art 7 čhii MS CENE VELJAJO DO 1. 7. 1997 OZIROMA DO PRODAJE ZALOG V VSEH NAŠIH ENOTAH Dobri obeti ob prazniku Zgodovino Vranskega že od nekdaj opredeljuje njegova lega ob pomembnih prometnicah. Tam mimo sta potekali že starodavna jantarska pot in pozneje rimska cesta. V listinah je Vransko prvič omenjeno leta 1123, leta 1432 je dobil kraj mitniški urad, leta 1541 pa je bilo v Podgradu ustanovljeno deželno sodišče. 14. maja leta 1868 je Vransko postalo deželni trg in v spomin na ta dan praznujejo tudi praznik krajevne skupnosti. Letošnji krajevni praznik so na Vranskem združili z odprtjem nekdanjega ponosa kraja - hotela Slovan. V tej stavbi je bilo gostišče že pred 129. leti. Pred vojno je objekt kupil Tavzel iz Trbovelj, po vojni je bil nacionaliziran in do leta 1952 je z njim upravljala občina Vransko. Zatem je bilo ustanovljeno gostinsko podjetje Slovan in v naslednjih letih se je ob njem ustavil skoraj vsak avtobus na poti med Ljubljano in Mariborom. Leta 1980 je bil Slovan priključen Hmezad Gostinstvu, ki ga je po nekaj letih oddalo v najem zasebniku, ki je lokal nazadnje zaprl. Dediči Tavzla so objekt v denacionalizacijskem postopku dobili nazaj in ga prodali Jakobu Filaču iz Gornjega Grada. V obnovljenih prostorih Slovana, ki ga je simbolično odprl predsednik sveta KS Franc Sušnik, je bila 14. maja tudi slovesna seja sveta krajevne skupnosti Vransko. Seja se je pričela s kulturnim programom, ki so ga pripravili domači pevci in učenci osnovne šole Vransko. Med gosti so bili tudi župani občin Žalec, Gornji Grad in Nazarje. O delu v minulem letu in o načrtih je poročal predsednik sveta Franc Sušnik. Poudaril je, da si je težko zamisliti lepše darilo ob krajevnem prazniku, kot je odprtje nekdanjega ponosa kraja. Kot je zamiralo gostišče Slovan, tako je usihal utrip središča Vranskega in tako z njim ponovno oživlja. Sicer pa se lahko člani sveta KS s ponosom ozrejo na opravljeno delo v preteklem letu, je nadaljeval Franc Sušnik. Lani so znaten del komunalnega denarja namenili obnovi strehe na osnovni šoli Vransko, ki je tako pridobila tudi tri dodatne učilnice. Vrednost te investicije je bila 30 milijonov tolarjev. Odločitev je bila težka in marsikateri problem na komunalnem področju bo moral zaradi tega še počakati na rešitev. Kljub temu pa so v preteklem letu dokončali gradnjo dveh vodovodov ter uredili parkirišče pri stavbi krajevne skupnosti. Najpomembneje pa je, po Sušnikovih besedah, to, da so pričeli izdelovati ureditveni načrt za Vransko, ki je pogoj za širjenje in nadaljnji razvoj kraja. Veliko pa pričakujejo tudi od avtoceste. Za krajevno skupnost Vransko je pomembna odločitev investitorja, da zgradi v Čepljah avtocestno vzdrževalno bazo, ki bo predvidoma lahko zaposlila od 50 do 70 ljudi, pričel pa se je že tudi postopek za odkup zemljišč v Prekoprskih šumah za gradnjo počivališča. Svet krajevne skupnosti Vransko se je letos prvič odločil, da ob prazniku podeli tudi posebna priznanja za izjemne dosežke pri razvoju kraja - častni krajan. Za prispevek k ponovni oživitvi trgovske in gostinske dejavnosti na Vranskem so z nazivom častni krajan nagradili jakoba in Stanislavo Filač ter Romana in Anico Brglez iz Velike Pirešice. Praznovanje je zaključila dramska skupina iz Gornjega Grada, ki je zvečer v kulturnem domu odigrala komedijo Gospa ministrica. To je bilo darilo občine Gornji Grad oziroma Filačevih Vranšanom za krajevni praznik. K. R. Pogled na del obnovljene cerkve v Letušu. Župnija Braslovče praznovala v Letušu Braslovška župnija ima poleg župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja še dve podružnici, in sicer eno na Dobrovljah, ki je posvečena sv. janezu in Pavlu, drugo pa v Letušu, to je cerkev sv. Janeza Krstnika. To drugo podružnico župnije že dobri dve leti obnavljajo, seveda predvsem ta del župnije in okolica. Vsa zunanja dela na cerkvi so bila dokončana do konca meseca maja, zato je bila minulo nedeljo zelo prijetna slovesnost blagoslova obnovljene cerkve, ki ga je opravil domači župnik iz Braslovč Jože Zidanšek. Vsa obnovitvena dela so potekala nemoteno z veliko mero povezanosti krajanov tega kraja, delali pa so pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Cerkev sv. Janeza Krstnika je nastala po doslej znanih virih, povzetih po Curkovem topografskem gradivu, v prvi polovici 16. stoletja. Takrat je imela obokan prezbiterij in ravno krito ladjo. V prvi polovici 18. stoletja so cerkev barokizirali, delno ohranjena letnica na uri pa kaže, da je bil zvonik pozidan do sedanje višine že v 18. stoletju. V 19. stoletju so ladjo podaljšali. T. T. TRGOVINE MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, PHILIPS, PIONEER In CARTEHNIC; glasbenimi stolpi: MARANTZ, SAMSUNG PANASONIC, PHILIPS IN GRUNDIG; Philips GSM-mobilni NOVO telefon, ki uboga vaše govorjene ukaze. komponentami: MARANTZ In NAD; televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM - mobilni telefoni: CENA 59.999,00 SIT Rolerji že od 6.000 SIT dalje. 50 let DU Griže-Zabukovica V teh dneh praznuje 50-letni-co Društvo upokojencev Griže-Zabukovica. Kako jo bodo pra- znovali, nam je povedal predsednik DU Griže-Zabukovica Marjan Rojnik: »Naše društvo šteje šeststo-enega člana, dejavnost pa se odvija v več sekcijah. Tako smo imeli razstavo ročnih del, ki je .bila dobro obiskana, odprta pa je bila tri dni. Pri tem moram pohvaliti Terezijo Pišek, ki vodi krožek ročnih del, in pevski zbor Lipa, modra misel, ki je sodeloval ob odprtju. Pripravili smo tudi kolesarjenje po Savinjski dolini. Osrednjo prireditev bomo pripravili skupaj z Zvezo društev upokojencev občine Žalec, in sicer 2. julija v letnem gledališču v Grižah. T. TAVČAR Odprli novo cesto v Podvrh Praznik KS Šempeter Krajevna skupnost Šempeter praznuje svoj krajevni praznik 29. junija na dan farnega patrona sv. Petra. Tudi za letošnje praznovanje so pripravili vrsto prireditev, ki se bodo začele 18. junija z zaključno prireditvijo OŠ Šempeter pod naslovom Vsak človek je zase svet. Sedaj se tudi del krajanov Pod-vrha v KS Braslovče odpravlja od doma z večjim zadovoljstvom. Njihova cesta, ki vodi v svet, je asfaltirana. Okrog 500 m dolg Za praznik vodovod, cesta, prireditve______________ V KS Andraž nad Polzelo se bodo prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku pričele 21. junija in bodo potekale do 28. junija. Že prvi dan praznovanja bo slovesno v Sevčniku, kjer bodo odprli nov vodovod za 45 gospodinjstev. Med tednom se bo zvrstilo več športnih prireditev, 24. junija pripravljajo proslavo s kresovanjem ob dnevu državnosti, na sam praznik bodo 25-letnico obstoja praznovali gasilci PGD Andraž nad Polzelo, praznovanje pa bodo zaključili 28. junija, ko bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in odprtje 1,1 km novasfaltira-ne ceste v zaselek Sevčnik. T. T. odsek so odprli zelo slovesno. Odprtja se je udeležilo veliko krajanov, zbrane pa je pozdravil predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Vinko Brinovec. Povedal je, da so cestišče razširili in utrdili že lani, letos spomladi pa so uredili še plaz, ki ga je ogrožal in zato večkrat pretrgal edino povezavo z dolino. V imenu KS Braslovče je govoril predsednik Dušan Goričar. Poudaril je, da so pri tem delu ceste krajani veliko naredili z udarniškim delom, zbrali pa so tudi precej denarja. Vrednost naložbe znaša okrog 5 milijonov tolarjev. Preden je najstarejša krajanka Podvrha Ana Brinovec prerezala trak in s tem cesto simbolično odprla, jo je blagoslovil še domači župnik Jože Zidanšek ter vsem uporabnikom zaželel srečno in varno vožnjo. Na sliki: Braslovški župnik Jože Zidanšek med blagoslovom nove cese. 21. junija dopoldne bo ženski odbojkarski turnir, zvečer pa v šempetrski dvorani koncert moškega pevskega zbora Šempeter in pevcev gostov iz Radelj ob Dravi. 22. junija se bo ob 8. uri pričel turnir v malem nogometu, ob 11. uri bo srečanje krajanov, starih 70 in več let, popoldne pa še nogometna tekma Stari : Mladi. 23. junija bo na rekreacijskem centru Zupan teniški turnir, 26. junija bo Društvo upokojencev Šempeter pripravilo na dvorišču KS strelsko tekmovanje z zračno puško, v metanju pikada, krogle... V sredo, 25. junija, bo ob 11. uri odprtje podaljšanega dela Jame Pekel, že ob 8. uri pa bo Planinsko društvo Šempeter pripravilo orientacijsko tekmovanje. 26. junija pripravlja Krajevna organizacija udeležencev osvobodilnega boja Šempeter družabno srečanje, isti dan pa bo tudi šahovski turnir. V petek, 27. junija, ob 20. uri bo v dvorani zadružnega doma kulturna prireditev, ki jo pripravlja KUD Grifon Šempeter ob 35-letnici folklorne skupine, v goste pa so povabili tudi dve folklorni skupini iz Hrvaške. V soboto, 28. junija pripravlja TVD Partizan Šempeter odbojkarski turnir generacij, nato pa ob 14. uri klubski odbojkarski turnir na mivki, v večernih urah bo slovesna seja sveta KS Šempeter s podelitvijo priznanj in družabno srečanje v organizaciji GD Šempeter. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo, 29. junija, ob 15. uri z blagoslovitvijo novega poštarskega križa v bližini Blagovnice Šempeter. Po besedah predsednika KS Šempeter Franca Laubiča so od lanskega do letošnjega praznika bili kar delavni. Tako so v KS pridobili kar nekaj novih telefonskih priključkov, zgradili nov most čez potok Strugo na Rojah, pričeli z napeljavo za kabelsko televizijo, ki bi jo radi do konca leta zaključili. Precej denarja so porabili za urejanje pokopališča, uredili so železniški prehod pri SIP-u, javno razsvetljavo v Dobrteši vasi ter opravili še več vzdrževalnih in drugih manjših del. V tem mesecu bi radi tudi asfaltirali odsek ceste SIP-Zg. Grušovlje. T. TAVČAR tU »SJPRO« d.o.o. jggfflk v ;N STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v juniju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu juniju 1997 9.852,03 SIT in je 201,36 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v juniju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 741,55 SIT. V mesecu juniju bo znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 91,75 SIT/m2 (to je predlog, ki ga še mora potrditi kurilni odbor). Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure In ob petkih odi. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. T. TAVČAR »DA« ZA SAMOPRISPEVEK V KS Andraž nad Polzelo so se na nedeljskem referendumu krajani že petič odločili za plačevanje krajevnega samoprispevka v naslednih petih letin. Nedeljskega referenduma, ki je bil zaključek temeljito pripravljene akcije, v kateri so se člani posebnega odbora pogovarjali s sokrajani, pojasnjevali in prepričevali, se je udeležilo 60,74 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od teh pa se jih je kar 76,84 odstotov odločilo za plačevanje samoprispevka. V tem času, ko ob številnih pobudah za plačevanje samoprispevkov le malokje tudi uspejo, so Andražani dokazali, da je tudi to mogoče, če je program pravilno zastavljen in priprave na referendum dobro izpeljane. Kot predvidevajo, bodo v tej KS žalske občine zbrali nekaj več kot 21 milijonov tolarjev, od tega bodo 70 odstotkov namenili za gradnjo nove šole, seveda bodo ta sredstva oplemenitili še z deležem, ki ga bosta prispevala ministrstvo za šolstvo in šport in občina Žalec. 30 odstotkov pa bodo porabili za nakup novega gasilskega avtomobila, za ceste in vodovod. T. T. Gospodarstvo žalske občine Nespodbudna gospodarska gibanja v lanskem letu Večja brezposelnost, izgube in likvidnostne težave. Proizvodnja pri zasebnih kmetih se zmanjšuje V prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva v Žalcu je vodstvo Upravne enote Žalec predstavilo rezultate poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in kmetov v lanskem letu na območju upravne enote Žalec. Podatki kažejo precej neugodno sliko o položaju, v katerem se nahaja žalsko gospodarstvo, pa tudi napovedi nadaljnjih gospodarskih gibanj niso preveč ugodne. Upravna enota je informacijo pripravila predvsem na osnovi podatkov Agencije RS za plačilni promet - podružnice Celje in DURS-a - Davčnega urada Celje, izpostava Žalec. V njej so prikazani rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 1996, razen bank in zavarovalnic, ki jim ni potrebno predložiti letnih obračunov agenciji. Prav tako niso vključeni podatki o družbah, v katerih je bil lani uveden stečaj, in nekateri podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov in kmetov. V informaciji so zajeti podatki tudi nekaterih drugih institucij, kot so gospodarska zbornica, republiški zavod za zaposlovanje in zavod za statistiko. Število podjetij in zaposlenost Število poslovno aktivnih gospodarskih subjektov se je po letih hitrega naraščanja, kot kaže, ustalilo. Konec lanskega leta je bilo na območju žalske občine registriranih 739 pravnih oseb, kar je le štiri več kot leto prej. Vendar pa je statistične podatke iz bilance stanja in uspeha za leto 1996 agenciji predložilo le 546 gospodarskih družb, kar je 2,2% več kot leto prej. Delež aktivnih podjetij žalske občine v celjski regiji znaša 21,2% (21,9% leta 1995). 90,1% aktivnih podjetij je v zasebni lasti. Prevladujejo majhna podjetja z do 10 zaposlenimi. Kar 829% vseh podjetij zaposluje v povprečju samo 1,8 delavca. Le tri velika podjetja imajo več kot 500 zaposlenih, vendar pa ta zaposlujejo 30,2% vseh zaposlenih. Podatki o zaposlenosti in brezposelnosti v lanskem letu niso spodbudni. Žalsko gospodarstvo je - izračunano na osnovi opravljenih ur - v povprečju zaposlovalo 6.889 delavcev, kar je 14% manj kot leta 1995. Večina delavcev je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, v katerih se je zaposlenost lani zmanjšala za 4,5 odstotka. Strukturni delež zaposlenih v žalski občini znaša glede na zaposlenost v celjski regiji 123%. Število brezposelnih se je lani povečalo. Zaradi stečajev se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 70 iskalcev zaposlitve, medtem ko je bilo v celem letu skupaj prijavljenih 2411 brezposle-nih zaradi stečajev. Konec leta 1995 je bilo na območju žalske upravne enote prijavljenih 2.305 (v regiji 13.152), konec lanskega leta pa 2448 (6,2% povečanje) brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila decembra lani 16,9% (v celjski regiji 16,8%, na ravni države pa 14,4%). Po zadnjih podatkih brezposelnost še narašča, saj je v prvem trimesečju letošnjega leta dosegla že 2.500 iskalcev zaposlitve. Značilnosti gospodarjenja Povprečna raven cen na drobno je bila lani za 9,7% višja kot v predhodnem letu. Za obe pretekli leti je značilno, da se cene storitev bolj povečujejo kot cene blaga. Storitve so se v preteklem letu tako podražile za 12,8%, blago pa za 27%. Cene življenjskih potrebščin so bile decembra lani za 9% višje. Cene industrij- skih proizvodov pri proizvajalcih so bile v povprečju višje za 6,8%, pri čemer so se najbolj povečale cene blaga za široko porabo. Za gospodarstvo na območju upravne enote Žalec so v lanskem letu ponovno značilni nekoliko ugodnejši podatki o fizičnem obsegu proizvodnje. Na ravni države se je proizvodnja povečala le za 1%, medtem ko se je na območju celjske regije zmanjševala že drugo leto zapored (lani za 3,2%). Žalska industrija je bila edina izmed petnajstih občin, ki je lani povečala fizični obseg proizvodnje, in to kar za 22,5%. Ob tem pa so se pri žalskih proizvajalcih zaloge zaradi izredno težkih pogojev prodaje povečale kar za 29%. Tudi na ravni regije so se zaloge povečale za 79%, čeprav se je obseg proizvodnje sicer zmanjšal za 3,2%; na ravni države v povprečju vlada ravnovesje, saj so se tudi končne zaloge povečale za 1%. Prav tako nekoliko spodbu-dnejši podatek za žalsko gospodarstvo se nanaša na lani nekoliko večjo naložbeno dejavnost, čeprav je res, da k temu prispeva predvsem zelo nizka osnova iz prejšnjih let. Obseg naložb je bil za 113% večji kot leta 1995 (1-832 mio SIT), na ravni regije se je povečal za 133%. Delež žalske občine v naložbeni porabi regije znaša 124%, pd čemer niso upoštevane naložbe v avtocestno omrežje, ki sicer predstavljajo tri četrtine celotne naložbene porabe v lanskem letu (58 milijard SIT). Težave z likvidnostjo so še vedno zelo velike. V povprečju je bilo lani vsak mesec 109 podjetij, ki so imela žiro račune blokirane več kot 5 dni (v letu 1995 jih je bio 87). To pomeni, da ima vsako peto poslovno aktivno podjetje težave s poravnavanjem obve-znosti ob roku zapadlosti. Konec decembra je bilo 126 podjetij z blokiranim žiro računom, v njih pa je bilo 916 zaposlenih oziroma 13,3% vseh zaposlenih v gospodarstvu. 92% blokiranih pravnih oseb je v zasebni lasti. Skupni znesek blokade je znašal 1.071 milijona tolarjev, kar predstavlja kar 62,8% povečanje glede na januar leta 1996. Strukturni delež žalske občine v povprečnih blokadah gospodarstva regije je 12,1%. Neugodna gibanja iz preteklih let se nadaljujejo tudi letos, saj je imelo v marcu blokiran žiro račun več kot 5 dni že 131 pravnih oseb, znesek blokad pa je dosegel 1.151 milijonov tolarjev. Poslovni rezultati Gospodarske družbe iz občine Žalec so v lanskem letu ustvarile za 72.407 milijonov tolarjev prihodkov, kar je 14,6% več kot leto prej (172% delež skupnih prihodkov celjske regije). Upoštevajoč povprečno raven cen na drobno se je obseg prihodka povečal ne le nominalno, ampak tudi realno. Prihodek na zaposlenega je bil 15,5 milijona SIT (164% več kot leta 1995 in 1% manj kot v povprečju regijskega gospodarstva). 92,7% prihodkov je bilo doseženih s prodajo blaga in storitev, od tega 76,4% doseženih s prodajo na domačem, 23,6% pa na tujem trgu. Glede na strukturo prihodkov po dejavnostih imajo največji delež (48,9) predelovalne dejavnosti. S 35,6% sledi trgovska dejavnsot (vključena tudi popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe), ki sicer zaposluje 18,1% vseh delavcev na območju občine. 5,2% prihodkov predstavljajo poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, na četrtem mestu po prihodkih pa je gradbeništvo s 4,5%. Skupni odhodki žalskega gospodarstva so v preteklem letu znašali 72.729 milijona SIT in so za 16% večji kot leta 1995. Največji delež med odhodki - 72,5%-predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev, ki so se tako glede na predhodno leto povečali za 15,3%. Stroški dela, ki vključujejo stroške za piače, socialno varnost in druge stroške, predstavljajo 15,4% vseh odhodkov, kar je nekaj manj kot v povprečju regijskega gospodarstva (16,4% vseh odhodkov), med vsemi kategorijami stroškov pa so se najmanj povečali prav stroški dela - za 9,6%, od tega je bilo za bruto plače namenjenih 11,7% več denarja. Strukturni delež odhodkov financiranja znaša 4,4% skupnih odhodkov, od tega predstavljajo obresti 3,8%. Stroški obresti so se povečali za kar 24,3%. Nadpovprečna je bila tudi rast izrednih odhodkov (84,9). Zaradi hitrejše rasti odhodkov od prihodkov je žalsko gospodarstvo kot celota poslovalo z negativnim finančnim učinkom oziroma s 467 milijonov SIT izgube. To je slabše kot leta 1995, ko so prihodki za 0,7% presegali odhodke. Z dobičkom je poslovalo 374 gospodarskih družb, to je dobri dve tretjini vseh poslovno aktivnih družb. Čisti dobiček se je glede na leto 1995 zmanjšal za 6,7% in je znašal 749 milijonov tolarjev. V celotnem dobičku celjske regije predstavlja dobiček gospodarstva žalske občine 13,7%. Izgube pa so se v primerjavi s prejšnjim letom povečale kar za 171,2% in so znašale 1.216 milijo-nov~SIT (94% vseh izgub v celjski regiji). Z izgubo je lansko poslovanje zaključilo 141 gospodarskih družb oziroma četrtina vseh, pri njih pa je bilo zaposlenih 2.791 delavcev oziroma 40,5% vseh zaposlenih. Največ težav zaradi izgub so imela podjetja s področja predelovalnih dejavnosti, kjer so se izgube v primerjavi z letom 1995 povečale kar za 238,9%. Za plače so pravne osebe lani namenile 7800 milijonov SIT oziroma 11,7% več denarja kot leto pred tem. Povprečna bruto mesečna plača na zaposlenega je v žalski občini znašala 94.359 (to je za 10,2% manj od povprečja v regiji in 18,5% manj kot na državni ravni). Najvišje plače so bile obračunane na področju oskrbe z elektriko, plinom in vodo (133.103 SIT povprečne plače na zaposlenega), najnižje pa na področju izobraževanja (68.970 SIT) in gostinstva (70474 SIT). Premoženjsko-finančni položaj pravnih oseb žalskega gospodarstva se v preteklem letu ni bistveno spremenil. Obseg sredstev in njihovih virov je bil po podatkih iz bilanc stanja konec lanskega leta za 12,3% večji kot 31.12. 1995, oziroma je znašal 56.560 milijonov SIT. Tudi struktura premoženja se v lanskem letu ni spremenila, saj je delež stalnih sredstev še vedno znašal 53,8%, delež likvidnejših oblik premoženja pa 46,2%. Delež kapitala v virih sredstev se je glede na prejš- nje leto povečal za 1,7%, tako da znaša 26.049 milijonov SIT oziroma 46,1% vseh virov sredstev. Uspešnejši samostojni podjetniki Glede poslovanja fizičnih oseb je Upravna enota Žalec od DURS-a - Davčnega urada Celje, izpostave Žalec - dobila nekaj osnovnih podatkov za nosilce obrti kot redne in dopolnilne dejavnosti, rejce in trsničarje. Konec lanskega leta je bilo 1366 zavezancev za davek iz dejavnosti (leto prej 1323), ki so zaposlovali 1494 delavcev, to je 8,8% več kot leta 1995. Njihove bruto plače se v povprečju gibljejo 10% nad zakonsko določenim minimumom (ta je bil v zadnjem trimesečju lanskega leta 55.061 SIT bruto). Skupno so ustvarili 17246 milijonov SIT prihodkov, kar je 37,7% več glede na leto prej. Kot celota so poslovali pozitivno, saj so skupni odhodki (15.887 milijonov SIT) za 79% zaostajali za prihodki. Dobiček je znašal 1414 milijonov SIT, kar pomeni 33,7% povečanje. Predpisane akontacije davka iz dejavnosti so znašale 171,8 milijonov SIT (pravne osebe so obračunale 144,6 milijonov SIT davka iz dobička). Z izgubo je poslovalo 127 zavezancev, njihova izguba pa je skupaj znašala 55 milijonov SIT. Pešanje zasebnega kmetijstva V lanskem letu je bilo 4,5 milijona SIT plačanih akontacij davka iz kmetijstva. Prispevke za SPIZ v skupni višini 106 milijonov SIT je plačalo 786 kmetov, prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov od katastrskega dohodka (skupaj 32,6 milijonov SIT) pa je plačalo 679 kmetov. Kot ugotavlja oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo Upravne enote Žalec, se stanje v zasebnem kmetijstvu slabša, proizvodnja stagnira ali celo nazaduje, ekonomski položaj kmetov pa se slabša. To kažejo podatki, ki jih je upravna enota zbirala pri vseh enajstih kmetijskih zadrugah v občini (nanje je razpadla nekdaj enotna KŽ Savinjska dolina), pri ZŽV Celje - enoti za kmetijsko svetovanje Žalec, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, v Mlekarni Arja vas in celo Tovarni sladkorja Ormož. Območje upravne enote Žalec obsega 34.911 ha površin, od tega je 45,6% kmetijskih (15.918 ha), 48,9% gozdnih in 5,49 ha nerodovitnih in pozidanih površin. Od kmetijskih zemljišč je 6.525 ha travnikov, 5.936 ha hmeljišč in njiv, 2.198 ha pašnikov, 132 ha plantažnih sadovnjakov, 963 ha kmečkih sadovnjakov in 161 ha vinogradov. Tretjina kmetijskih površin je v ravninskem delu občine, kar pomeni, da je večina kmetij na gričevno-hribovitem in višinskem območju, kjer so omejene možnosti pridelovanja. Zaradi netekočih zemljiškoknjižnih prepisov ni natančnih podatkov glede lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov. Približno 2.563 ha kmetijskih zemljišč je v lasti Republike Slovenije oziroma njenega sklada, ostala so v zasebni lasti. Sklad kmetijskih zemljišča daje v zakup 2.010 ha kmetijstvu Hmezad, d.d. Žalec, 130 ha Hmezad Mirosanu, 423 ha pa zasebnim kmetom. Kmečka gospodinjstva (po zadnjem popisu prebivalstva jih je 3.685) imajo v povprečju le 3,05 ha obdelovalnih površin. Le nekaj več kot 700 kmetij na ob- močju žalske upravne enote ima več kot 5 ha obdelovalnih površin, poleg tega pa so le redke kmetije na obrobju doline zaokrožene. V povprečju imajo več kot 10 in nekatere celo več kot 20 parcel. Ob zadnjem popisu prebivalstva je na območju naše upravne enote živelo 40.278 prebivalcev. 3.685 je bilo kmečkih gospodinjstev, od teh je bila kmetijska dejavnost kot edini vir dohodka 456 kmetijam. Na 1.161 kmetijah je bil drugje zaposlen samo en družinski član, 1.130 kmetij pa je bilo mešanih kmetij. V zadnjih letih je opazno rahlo večanje čistih kmetij na račun potencialno čistih (z enim drugje redno zaposlenim), kar je predvsem posledica izgubljenih delovnih mest. Povečuje pa se število kmetij, kjer živijo samo starejši občani (po oceni je takih 170 kmetij), in število nekaterih kmetij, zlasti na obrobju doline. 913 je zaščitenih kmetij. Po reorganizaciji KZ Savinjska dolina leta 1992 je nastalo 9 teritorialno zaokroženih splošnih zadrug in dve specializirani zadrugi (hmeljarska in mlekarska). V te zadruge je bilo lani vključenih 915 kmetij (pred reorganizacijo 1.100) oziroma 1.012 članov kmetov in 62 članov delavcev. Iz splošnih zadrug so izstopili predvsem večji tržno usmerjeni predelovalci. Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje oziroma odkupa pridelkov so si morale zadruge poiskati tudi druge vire dohodkov (predvsem splošna trgovska dejavnost, gostinstvo in oddajanje poslovnih prostorov v najem). Zadruge v celoti odkupijo le tržne viške mleka, ki se oddajajo v mlekarno Arja vas in Ljubljanske mlekarne. Ves ostali odkup hmelja, goveda, prašičev, zelenjave in ostalih pridelkov pa je le delen, saj se veliko pridelovalcev izogiba organiziranemu odkupu v prepričanju, da bodo sami našli boljše kupce. Naravne danosti in dolgoletna tradicija so v Savinjski dolini že pred desetletji začrtale osnovne smeri razvoja kmetijstva v hmeljarsko in živinorejsko proizvodnjo, ki se med seboj dopolnjujeta. Zaradi neurejenega trga, neusklajenih cen in poostrenih od- kupnih pogojev tudi ti dve panogi upadata, čeprav sicer dosegata rezultate, primerljive z državami Evropske zveze. Pred letom 1990 je bilo v dolini pri zasebnih hmeljarjih še prek 600 ha hmeljišč, predvsem zaradi avtoceste so se leta 1990 hmeljišča zmanjšala na 540 ha, upadanje v zadnjih letih pa ni več tako drastično. Leta 1990 je bilo še 446 hmeljarjev, dve leti pozneje 400, lani pa že manj kot 350. Hmeljarstvo se opušča predvsem na obrobju doline, delno pa te površine zakupijo večji hmeljarji- V živinoreji se je število glav živine glede na leto 1990 lani zmanjšalo za 7%, od leta 1993 do lani pa je pridelavo mleka zaradi poostrenih odkupnih pogojev in nizkega dohodka opustilo prek 250 rejcev. Odkup mleka se je kljub temu povečal za 11%, predvsem se je pridelava mleka povečala pri večjih rejcih, ki imajo več kot 10 krav mlekaric in več kot 50.000 litrov letne proizvodnje. Takih rejcev je bilo lani že 455. Močan je upad prašičereje, širiti pa se je začela reja drobnice (približno 30 rejcev ima trope z več kot 20 živalmi). Leta 1994 se je v dolini začela širiti pridelava sladkorne pese in lani jo je pridelovalo na 50 ha že 39 kmetov. Na manjših kmetijah in tam, kjer je dovolj delovne sile, se je pričela uvajati tudi pridelava vrtnin. Večina teh pridelovalcev pa se še vedno odloča za samostojen nastop na trgu, zato ni pravega pregleda nad to proizvodnjo. Zlasti zaradi premajhnega dohodka zadnja leta opažajo veliko zanimanje za dopolnilne dejavnosti, kot so kmetije odprtih vrat, kmečki turizem, predelava mesnih in mlečnih izdelkov ter njihova prodaja na domu, pridelava vrtnin in ponudba raznih strojnih storitev. Ekonomski pomen kmetijstva se tako vse bolj zmanjšuje, veča pa se njegov pomen pri negovanju krajine in poseljenosti. Zato je nadaljnji razvoj in obstoj zasebnega kmetijstva v največji meri odvisen od tržno-cenovne in interventne politike države in tudi občine. K. Rozman SITRA, d.o.o. ŽALEC - pogodbeni partner CERTIUS bph, borznoposredniška hiša, d.o.o. - Obveščamo vas, da lahko pri nas prodate delnice že olastninjenih podjetij, ki so že uvrščene na Ljubljansko borzo, po dnevni borzni ceni: LEK, KOLINSKA, PETROL, KRKA, ETOL, CETIS, KOVINOTEHNA. MERCATOR, HMEZAD TOVARNA KRMIL in druge. Odkupujemo tudi delnice G- in B-serije, ki še niso uvrščene na Ljubljansko borzo, po cenah, ki jih dnevno prilagajamo: PIVOVARNA LAŠKO, PIVOVARNA UNION, GORENJE, SAVA in druge. Pri nas lahko prodate tudi delnice PID-ov, ki ste jih pridobili z vložitvijo lastninskega certifikata. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na sedežu družbe v Žalcu, nad gostiščem ASADO, Šlandrov trg 40, II. nadstropje in na telefon št.: 715-911 od 8. do 16. ure. Posredujemo vam tudi ostale informacije o dogajanju na kapitalskem trgu in možnostih o investiranju na tem področju. OBČINA ŽALEC na podlagi pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92), pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih In standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 31/96) In pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 18/92) objavlja III. JAVNI RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v najem I. PREDMET RAZPISA Razpis zajema 6 stanovanj, ki bodo odkupljena In vseljiva predvidoma do konca leta 1997. Upravičencem se bodo dodelila tudi vsa socialna stanovanja, ki se bodo izpraznila v teku veljavnosti prednostne liste. Stanovanja bodo odkupljena Iz srted-stev kupnin za odprodana stanovanja v letu 1997. II. POGOJI ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Upravičenci so: 1. državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Žalec in na tem območju tudi dejansko bivajo, 2. občani, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo dohodka, določenega s predpisi s področja socialnega varstva (26. člen zakona o socialnem varstvu), In sicer: - za odrasle osebe do 52% povprečne plače v RS v letu 1996, kar znaša do 42.552,00 SIT, - za otroka do dopolnjenega 6. leta starosti do 29% povprečne plače v RS v letu 1996, kar znaša do 23.731,00 SIT, - za otroka od 7. do 14. leta starosti do 34% povprečne plače v RS v letu 1996, kar znaša do 27.822,00 SIT, - za otroka od dopolnjenega 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja do 42%, kar znaša do 34.369,00 SIT. Povprečna neto plača v državi je v letu 1996 znašala 81.830,00 SIT. Na razpisu ne morejo sodelovati: - najemniki, ki imajo sklenjeno najemno pogodbo za standardno stanovanje za nedoločen čas, - državljani, ki so lastniki počitniške hišice ali stanovanja oziroma druge nepremičnine (velja tudi za ožje družinske člane), - državljani, ki so lastniki premičnine, ki presega 25-odstotno vrednost primernega stanovanja. Za primerno stanovanje se šteje stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega naslednje površine: za 1 družinskega člana do 24 m2 za 2 družinska člana za 3 družinske člane za 4 družinske člane za 5 družinskih članov do 30 m2 do 55 m2 do 65 m2 do 70 m2 - tisti, ki jim je že bilo dodeljeno stanovanje, pa so po sklepu sodišča izgubili pravico uporabe (po razvezi zakona ali razpadu izvenzakonske skupnosti, zaradi neplačevanja obveznosti ipd.). III. NATEČAJNI POSTOPEK Zainteresirani vložijo vlogo za pridobitev socialnega stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 1. 7. do vključno 30. 7. 1997 vsak delovni dan od 11. do 15. ure, ob petkih od 10. do 13. ure v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO ŽALEC, Pečnikova 1, Žalec, pisarna 8/I, kjer dobijo tudi potrebne obrazce (pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak). Vlogi je potrebno priložiti še naslednja dokazila: - potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, ki ga Izda Upravna enota Žalec (na potrdilu mora biti vpisan podatek o lastništvu avtomobila, če ga poseduje prosilec ali katerikoli družinski član, in letnik izdelave avtomobila), - fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca In zakonca oziroma izven-zakonskega partnerja, - najemno oziroma podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja, v katerem biva udeleženec razpisa s svojimi družinskimi člani, - potrdilo o dohodkih In prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov za leto 1996 (bruto in neto, predpisan obrazec), izda ga delodajalec, za upokojence potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS ali 12 potrdil o pokojnini. Na potrdilu morajo delodajalci zapisati tudi doseženo delovno dobo. - potrdilo Urada za delo Žalec v primeru, ko gre za nezaposleno osebo, - potrdilo o šolanju za družinskega člana, ki je starejši od 15 let In se šola, - Izjavo prosilca, da sam ali kdo izmed družinskih članov, ki z njim stalno biva, ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše (tudi hiše v gradnji ali parcele) ali počitniške hišice, in o drugih dohodkih izven delovnega razmerja (predpisan obrazec), - izjavo o trajanju izvenzakonske skupnosti za osebe, ki živijo v taki skupnosti, - potrdilo Centra za socialno delo Žalec: - o statusu samohranilke ali samohranilca, - o morebitnem ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok (bivanje otrok v rejniških družinah, zavodu, oskrbi v tuji družini ipd.), - mnenje Centra za socialno delo, če gre v družini za otroka, motenega v duševnem In telesnem razvoju, ali trajno nesposobnega za delo, - Izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če gre za trajno obolenje družinskih članov, ki je pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami. Prepozno vložene vloge bodo zavrnjene. Na podlagi vloženih vlog bo občinska uprava ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom komisije preverila resničnost navedb. Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi obveščeni s sklepom. nrniolvtiranio - svetovanja s področja arhitekturnih storitev piujeivuicuijc . 1^31123,;^ črnih gradenj - projektiranje notranje opreme stanovanjskih in poslovnih objektov - adaptacije, rekonstrukcije starejših in zgodovinsko zaščitenih objektov - projektiranje enodružinskih hiš, poslovnih in drugih objektov - zunanje ureditve vrtov, parkov, trgov - urbanistično načrtovanje «SVPtila ' re9ent> artemide, kreon, bilumen o v c u i a _ prj jzbjri sveti| si prostor na željo ogledamo in primerno svetujemo oziroma sprojektiramo fotokopiranje ' fotok°piranie A3>A4 «»/».it.,« - grafične storitve do priprave za grafične storitve, reklamni napisi... tisk SKD Slovenski krščanski demokrati občinski odbor ŽALEC OB DNEVU DRŽAVNOSTI ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM hkrati vabimo NA STRANKARSKO OSREDNJO SLOVESNOST DNEVA DRŽAVNOSTI, ki bo 25. junija 1997 na Črnem Vrhu ob 14. uri Vljudno vabljeni! SLS Za Slovenijo z ljubeznijo ZA DAN DRŽAVNOSTI ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM. polzela 1, 3313 polzela, Slovenija, tel./faks 4-386 (0)63 720018 s» 1« SO L »POČITNIŠKI« CEIUIK DIJAKE IN ŠTUDENTE OBVEŠČAMO, DA PRIČNE V NAŠI AVTOŠOLI V TEM MESECU VELJATI NOV CENIK kategorija A 2.800 SIT kategorija B 1.700 SIT kategorija C 2.900 SIT kategorija E 4.000 SIT • VOZILA jamaha +■ clio seat +■ fiat uno peugeot mercedes (tovorno vozilo) • 5-MESEČNI BREZOBRESTI KREDIT, • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV NAJMANJ ENKRAT MESEČNO, • KRAJ PRIČETKA IN ZAKLJUČKA VOŽNJE PO ŽELJI KANDIDATA, • VOZIMO NA OBMOČJU CELJA ALI VELENJA, • DODATEN POPUST ZA VOŽNJO V DOPOLDANSKEM ČASU, • KANDIDAT(KA), KI PRIPELJE PRIJATELJA(ICO), IMA DODATEN POPUST. Dodatne informacije na sedežu avtošole. Ul. talcev 3, Žalec (za tržnico) ali po tel.: 716-066. Vabljeni! '////////////////////////S FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/717-252 Za vse ujete trenutke... velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov vse fotografske storitve fotokopiranje ekspres izdelava fotografij za dokumente PRIČAKUJEMO VAS TUDI V NOVEM LOKALU V NOVI VASI V CELJU (UL Grevenbreich 9), tel.: 412-337 | % \ \ k \ i v///////// 19 zborov z 980 pevci Pod naslovom Pomladni koncert so Zveza kulturnih organizacij Žalec, osnovna šola Šempeter in zbor učiteljev glasbene vzgoje pripravili letošnjo revijo osnovnošolskih pevskih zborov naše občine. Koncert je bil v telovadnici šempetrske osnovne šole. Nastopilo je 19 pevskih zborov z 980 pevci. Marlen Premšak In Adolf Mljač Kot je ob odprtju razstave poudarila umetnostna kritičarka Marlen Premšak, je Adolf Mljač eden izmed redkih ustvarjalcev brez likovne akademije, ki so ga likovni selektorji brez zadržkov sprejeli v Zvezo društev likovnih umetnikov Slovenije. S svojim delom, znanjem, veščino in na- darjenostjo se je enakovredno pojavljal med akademskimi likovniki že v petdesetih in šestdesetih letih, vendar pa je nato zaradi pravniškega poklica ustvarjanje opustil. Po upokojitvi se je ponovno predal slikarstvu z vso dotlej zatajevano energijo in izkušnjami, le z bolj zrelim in bar- Uspešen nastop v Sežani Na tekmovanju slovenskih godb v tretji težavnostni stopnji, ki je bilo v Sežani, so med 28 godbami iz Slovenije uspešno nastopile tudi štiri s celjskega območja. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga vodi Jure Krajnc (prihaja iz Žalca), je osvojil zlato listino s posebno pohvalo, prejel pa je tudi nagrado za najboljši debitantski orkester. Zlato listino sta prejela tudi godba na pihala Laško z dirigentom Ivanom Medvedom in pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold, ki jo vodi Milan Posavec. Godba na pihala iz Zabukovice pod vodstvom Januša Rasievvitza je prejela srebrno listino. Pred pričetkom koncerta je imel pozdravni govor predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Žalec Stanko Novak, ki je dejal, da sta tudi dobra glasbena vzgoja in šolsko zborovsko petje razloga, da je prav zborovsko petje najbolj množična dejavnost v kulturno-umetniških društvih občine. Za prizadevnost učiteljev in organizatorjev se je toplo zahvalil. Na prvem koncertu so nastopili otroški pevski zbori OŠ Galicija in Velika Pirešica, Vransko, Petrovče, dva z OŠ Prebold in mladinski pevski zbor OŠ Vransko, Petrovče, Žalec in Prebold. V drugem delu koncerta pa so nastopili otroški pevski zbori OŠ Polzela, Griže in podružnične OŠ Liboje, Šempeter, Braslovče in dva iz OŠ Žalec ter mladinski pevski zbor _OŠ Braslovče, Polzela, Griže in Šempeter. Obakrat je imel pozdravni nastop mladinski pevski zbor OŠ Šempeter, ki ga vodi zborovodkinja Valerija Dolar. Na sliki: Med nastopom otroškega pevskega zbora Vransko, ki ga vodi Mojca Dobnik. T. TAVČAR Literarni večer z Beletrino K. R. vitim pregledom, v globoki navezi z njegovo imanentno tematiko, ki se ves čas vrti okoli odnosov med ljudmi, med človekom in živaljo, zadnje čase pa ga zanimajo tudi aktualna dogajanja. Značilna zanj je odlična risba. V Žalcu je predstavil ciklus slik, nastalih po obisku otoka Susaka. Ob odprtju razstave sta umetniško razpoloženje obogatili flavtistka Diana Pajk in na klavirju Irena Kralj. Ob tej priložnosti so Adolfu Mljaču čestitali tudi mnogi njegovi likovni prijatelji. K. R. Razstavljala Anica Tamše Na Polzeli že vrsto let deluje tudi likovna sekcija, katere članica je od vsega začetka Anica Tamše. Da rada riše, je vedela že kot otrok, vendar so bile razmere takšne, da ni imela možnosti razvijati svojega talenta. V zrelejših letih pa se je ta priložnost ponudila in z veseljem je poprijela za čopiče. Seveda si je želela pridobiti čim več znanja, hotela je, da kdo, ki je pristojen, njene slike tudi oceni, priložnost za vse to pa je našla na številnih likovnih delavnicah, kjer je izpopolnjevala svoje znanje. Po številnih skupinskih razstavah si je dolgo želela samostojne in sedaj se ji je ta želja uresničila. V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli je bilo na ogled 20 njenih del. Na slovesni otvoritvi je zbranim spregovoril predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, ki je pohvalil Aničino prizadevnost in vztrajnost pri iskanju pravega izraza v slikanju. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne in glasbene šole s Polzele. Na sliki: Anica Tamše med svojimi slikami. T. TAVČAR V Savinovem salonu Adolf Mljač Zavod za kulturo Žalec je v Savinov likovni salon pred dnevi povabil slikarja in grafika Adolfa Mljača iz Celja. V Žalcu je pripravil svojo že enajsto samostojno razstavo, čeprav se s slikanjem spet intenzivneje ukvarja šele nekaj let, odkar je upokojen. Mladi literati Prejšnji torek je bilo na osnovni šoli Griže srečanje mladih literatov - zaključek literarnega natečaja za učence osnovnih šol žalske občine. Natečaj pripravlja Zveza kulturnih organizacij Žalec - odbor za šolska kulturna društva. 17 učencev je dobilo nagrade, 20 pa priznanja. Nagrade so prejeli: z OŠ Prebold: Vid Podgoršek, Tina Štorman in Lara Plavčak; z OŠ Polzela: Hana Habjan, Uroš Paščinski in Petra Košmrlj; z OŠ Griže: Sara Grobelnik, Staša Novak in Živa Mulej; z OŠ( Šempeter: Polona Jelen, Sabina Kulič pa je prejela kar dve nagradi; z OŠ Braslovče sta nagradi prejela Vid Podpečan in Robi Forštner; s POŠ Letuš Dušan Mogel, z Galicije Staša Cokan, s I. osnovne šole Žalec pa Jaša Koceli in Maja Horvat. 30 let skupnega petja V Taboru je tradicija zborovskega petja dolga že več kot stoletje. Taborčani so v tem času prepevali v različnih zborovskih sestavih, nekdaj predvsem v cerkvenih zborih. Moški so v zboru prepevali že pred drugo svetovno vojno. Pomladi leta 1967 so se spet zbrali in skupaj z mladimi pevci ustanovili moški pevski zbor, ki tako pod okriljem Kulturnega društva Ivana Cankarja deluje že 30 let. 30-letnico so proslavil s slovesnim koncertom v domu krajanov v Taboru. Zanimiv večer z literarno skupino, ki svoja dela objavlja v knjižni zbirki Beletrina, je v občinsko matično knjižnico v Žalcu privabil veliko mladih obiskovalcev. S svojimi deli se je predstavilo pet avtorjev, s katerimi se je pogovarjal urednik zbirke, sicer pa kritik in esejist Mitja Čander. Beletrina je knjižna zbirka, ki izhaja pri študentski založbi v Ljubljani. V zbirki izhajata kakovostno leposlovje in esejistka domačih in tujih avtorjev, vsako leto pa skušajo izdati vsaj en knjižni prvenec. V tej zbirki objavlja tudi skupina mladih literatov, ki neformalno že velja za generacijo 70-ih. Nina Kokelj je že prejela več literarnih nagrad, objavlja v vseh slovenskih literarnih revijah, v kratkem pa bo pri Beletrini izšel njen knjižni prvenec, roman Milovanje. Aleš Čar je predstavil svoj, konec lanskega leta izdani roman Igra angelov in netopirjev. Aleš Steger je prvo knjigo svojih pesmi izdal že pred dvema letoma, druga pa ima naslov Kašmir. Tudi Matjaž Pikalo je pesnik, lani pa je izšla njegova že četrta zbirka Vile. Doslej že osem knjig pa je izdal Andrej Morovič, zadnji roman je izšel pred dvema mesecema z naslovom Vladarka. Prijeten literarni večer so popestrili Alenka Lesjak, Matjaž Lesjak in Alenka Cizej s šansoni Mete Rainer, ki jih je uglasbila Alenka Lesjak. K. R. Zboru predseduje Lojze Rak, skoraj vseh 30 let pa je njegov zborovodja Milan Lesjak. Zbor je že prvo leto po ustanovitvi organiziral občinsko revijo pevskih zborov in se naslednje leto prvič udeležil medobčinske revije. V naslednjih letih je bil med najboljšimi zbori v občini. Med drugim so taborski pevci posneli radijsko oddajo Naši zbori pojejo, veliko so nastopali, peli tudi na pevskem taboru v Stični, zelo tesne stike pa so navezali z zborom zamejskega društva Slovenec iz Boršta pri Trstu. Ta čas poje v zboru 23 pevcev, večina že vseh 30 let. Približno štiri leta je zbor vodil Stane Podbregar, sicer pa je zborovodja Milan Lesjak, ki je povedal, da so poleg ubranega petja za zbor najpomembnejši dobri prijateljski odnosi med pevci. In čeprav zbor nima več ambicij biti med najboljšimi, bodo njegovi pevci še naprej prepevali skupaj. Na slovesnem koncertu v Taboru so se predstavili predvsem s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi. Kot gost je nastopil Savinjski oktet, ki ga prav tako vodi Milan Lesjak. Jubilejnemu koncertu moškega pevskega zbora iz Tabora je prisluhnilo veliko ljubiteljev slovenske zborovske pesmi, kar je bilo nedvomno najlepše darilo pevcem ob 30-let-nici zbora. K. R., foto: T. T. Slovenija danes in nikdar več? K predstavitvi knjige in Gibanja 23. december Prvi uspehi simfoničnega orkestra Žalec_____________________________________ Septembra lani je bil v okviru Glasbene šole Žalec ustanovljen simfonični orkester, ki združuje 60 glasbenikov, sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. Dirigent orkestra je Stanko Podbregar, koncertna mojstrica pa prof. Tanja Miklavc. Orkester že žanje prve uspehe. Skupne vaje imajo žalski simfoniki ob petkih od 18. do 20. ure, med tednom pa so še sekcijske vaje posameznih instrumentov. Prvo javno predstavitev so načrtovali letos spomladi v kulturnem domu v Žalcu, vendar je koncert zaradi prenove dvorane odpadel. K sodelovanju pa so žalske simfonike povabili organizatorji mi skega festivala in tako so 30. maja popoldne nastopili na nem trgu v Celju. Odziv naključnih mimoidočih poslušalcev je bil izreden. Lepo sončno popoldne se je zaključilo s sladoledom v kavarnici, od koder so jih iz prijetne sence poslušali tudi njihovi stalni poslušalci - starši članov orkestra. K. R. tel.&faks: (063) 720-587 KMETUSKO-VRTNARSKA TRGOVINA SPORN Pariilje 12, tel.: 063/720-587 UGODNA PONUDBA IN PLAČILNI POGOJI V MESECU JUNIJU: * nahrbtne škropilnice, 16 I samo 5.246 SIT * vrtne kosilnice s pogonom in košarico samo 49.895 SIT * vse vrste zemlje za sajenje lončnic in drugih okrasnih rastlin * gnojila in pripomočki za vrtičkarje * mreže in ograjni sistemi za vrtove in sadovnjake. NE POZABITE, DA IMAMO OPREMO ZA IN DA SE PRI NAS VEDNO DOBI PESEK IN ZEMLJA ZA GROBOVE. SÉir Pesem je bila doživeta_____________ V teh dneh se koncerti pevskih zborov ob zaključku šolskega leta kar vrstijo. Vestno delo pevovodij in doživeto zapeta pesem iz mladih grl je povsod nagradilo številno občinstvo in prav je, da jim izrečemo tudi javno priznanje. In če se bodo mladi pevci vključili kasneje v odrasle zbore, se za bodočnost zborovskega petja ni bati. Na posnetku mladinski pevski zbor osnovne šole Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič, ki je sodeloval tudi na pevskem festi-valu v Celju.____J. K. Politika ne upošteva ljudi. Toliko manj vladajoča politika. Njen cilj je prejkone samo ozko usmerjeno okoriščanje in nadvladovanje. Gibanje 23. december ni politično združenje, je predvsem prodorna skupina kritično in samozavestno mislečih ljudi. V zadnjem času je poskrbelo za silovito medijsko odmevnost (in ofenzivo režimskih novinarjev in publicistov). Zahteva temeljit in najširše razgrnjen razmislek glede umetno ustvarjene slovenske paranoje, s katero nas slovenska politika izsiljuje za klub bogatih evropskih držav, ki se imenuje Evropska zveza. Preprečiti, oziroma prekiniti hoče razprodajo slovenske lastnine in slovenskega značaja, v kar nas z vsemi sredstvi in izgovori peha liberalna politika političnih preoblečencev in njihovih lakajev. Gibanje je v ta namen izdalo tudi knjigo z naslovom Danes Slovenija in nikdar več?, ki jo je z eseji o naj- Otroški gledališki in lutkovni maraton_______________________ Od 6. do 8. junija se je na Vrhniki in v Horjulu odvijal festival otroške ustvarjalnosti, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Tega 9. Linhartovega srečanja so se kot edini predstavniki žalske občine udeležili učenci podružnične osnovne šole Tabor. V kulturnem domu na Vrhniki so se svojim vrstnikom, mentorjem in drugim ljubiteljem takšne ustvarjalnosti predstavili mladi Taborčani z lutkovno igrico avtorice Jane Miličinski PRIŠLA BO POMLAD. Pod mentorstvom in režiserstvom učiteljice Darje Sa-vinek, ki je bila hkfati še dramaturginja, scenografka in vse ostalo, so mladi lutkarji izvrstno zaigrali in poželi velik aplavz. S tem so dostojno predstavili svoje delo, šolo in občino kot celoto. Za kar jim velja čestitati. Kot zanimivost povejmo, da se je na tem 9. Linhartovem srečanju - v res pravem maratonu kulturnega ustvarjanja - zvrstilo prek petdeset najrazličnejših gledaliških in lutkovnih predstav. Le-te se sicer niso ocenjevale, so pa kljub temu pokazale veliko zanesenost in nadarjenost mladih ustvarjalcev. D. N. ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS BELA TEHNIKA: SUPER AKCIJA PRALNIH STROJEV IN KOMBINIRANIH HLADILNIKOV PS 904 PS 906 PS WA 1512 (1500 obratov) KOMBINIRANI HLADILNIK 123 x 54 cm KOMBINIRANI HLADILNIK 558 x 54 cm 49.800.00 SIT 57.550.00 SIT 81.006.00 SIT 46.506.00 SIT 55.890.00 SIT AKUSTIKA:! - GORENJE-SAMSUNG, GRUNDIG-MARANTZ. Velik izbor televizorjev, glasbenih stolpov, videorekorderjev MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI 1 RTV - SERVIS I REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, POMIVALNE STROJE, BOJLERJE. ORODJA IN PRIBOR ZA HLADILNIŠTVO, BAKRENE IN IZOLACIJSKE CEVI, HLADILNIŠKI PLINI (freoni) MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km. bolj različnih gledanjih na usodo slovenskega obstoja podpisalo petnajst slovenskih razumnikov. Štirje izmed njih so se predstavili tudi osebno. Večer v knjižnici je bil buren in izredno informativen. Vreden bi bil daljšega zapisa in le za predokus iskreno priporočljivega branja ponujam nekaj izrečenih misli. Mišo Alkalaj: Slovenija ima podobno industrijsko in gospodarsko strukturo kot Zahodna Evropa. Rečeno s prispodobo: oni pridelujejo krompir, mi pridelujemo krompir, torej bi se morali povezati z nekom, ki prideluje še kaj drugega, da bomo lahko uspešno trgovali. Zahodna Evropa hoče imeti naše njive, da bo s svojimi ljudmi sejala svoje seme in žela svoje plodove - ne potrebuje našega človeka in njegovih sposobnosti. Dušan Nendl: Slovenija je državotvorno tako mlada, da si še ni ustvarila niti zametkov videnja neodvisne prihodnosti. Predvsem ne v političnem in gospodarskem smislu - kar spretno izkoriščajo tranzicijske oblastne strukture, ki si z vstopom v zahodnoevropska združenja obetajo nalepko demokratičnosti in kredibilnosti. Da ne govorimo o bruseljskih plačah, v primerjavi s katerimi so plače slovenskih poslancev hudo skromna žepnina. Andrej Aplenc: Upanje, da nas bo Evropska zveza sprejela medse kot polnopravno članico, je smešno in neumno. Hlapčevska uslužnost slovenske politike ji zapovrstjo podarja tisto, kar hoče od nas imeti: (so)lastništvo slovenske industrije, zastonj tranzit in kmalu še naše nepremičnine. Ko pa bomo milo poprosili še za kakšno ugodnost, nas ne bodo hoteli več poznati. In imeli bodo popolnoma prav. Borut Korun: Stvari so vendar tako smešno preproste. Pričakovati kaj dobrega od tistih, ki nas že vso zgodovino stiskajo in manjšajo, je absurdno in skregano z zdravo pametjo. Evropska zveza namreč ni nobena socialna ustanova, temveč družba neizprosno ambicioznih narodov in mednarodnih korporacij. Še zdaleč niso naša edina možnost, sploh če pomislimo, da je naša edina smiselna alternativna samobitnost, samostojnost. Koga torej poslušati: tistega, ki nas postavlja pred dejstvo in se posmehuje sleherni zdravi kritičnosti, ali tistega, ki pravi, naj vendar razmislimo in ne kupujemo mačka v Žaklju? Posledice neprave odločitve bodo usodne v najbolj negativnem pomenu te besede. Če se seveda zaradi nekaj neutemeljenih obljub o večjem blagostanju nismo prostodušno pripravljeni odpovedati svojemu Slovenstvu. Kako se bomo imenovali potem? Evropejci? MARE CESTNIK Od danes naprej (18. 6. 1997) bodo kinopredstave v Kinu Žalec vsak petek, soboto in nedeljo. Petkovi večeri bodo namenjeni tistim filmom, ki jih nismo mogli predvajati od februarja do junija. Videli boste naslednje filme: JERRY MAGUIRE (romantična komedija), 101 DALMATINEC (igrana risanka), LEPE VASI LEPO GORIJO (drama), EVlTA (epski mjuzikel), TISTEGA ČAROBNEGA DNE (romantična komdija), OUTSIDER (slovenski film), SLEPERS (epska kriminalna drama), ŠPACE JAM, SVETLOBA, MARS NAPADA, ROMEO IN JULIJA, MATILDA in OSTR-ŽEK. Sobotne in nedeljske večere vam bodo polepšali novi filmi: EMMA (romantična komedija), DANTEJEV VRH (film katastrofe), METRO (srhljivka), Tl, Tl, LAŽNIVEC (komedija), KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (domovinski film), SVETNIK (avanturistični spektakel), ZADNJI PREŽIVELI (kriminalka), MICHAEL (romantična komedija)... Od 1. do 3. avgusta bodo predvajali tudi letošnji najboljši film ANGLEŠKI PACIENT (dobitnik 9 oskarjev). Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije po tel: 715-123. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: centralno ogrevanje • vodovod ""ru.Vm - opremo kopalnic baterija • pribor za zalivanje VSI Pro,zvoo tek: 709-750 I «m** SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,sp Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: pralnih strojev ■ * štedilnikov * sušilnih strojev HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ MARJAN AMON, s.p. Slatina 9/a, 3201 Šmartno v Rožni dolini Tel.: 063/777-157, mobitel: 0609 611-087 Izdelujemo: NAGROBNE SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE IN TLAKE IZ NARAVNEGA =. MATERIALA. : KOGUM IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s.p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311 ŠEMPETER ti 063/701-582 V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila: ZASTAVA, HAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER. DELOVNI ČAS: od & do 18 ure, ob sobotah od 8 do 13. ure. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 8 DO 14. URE. mmamm pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov dobava cvetja 1'J Vrečerje va 2 Id H 3310 Žalec 5