Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ta celo leto ^ krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, *a druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna1* v Oorici, ulica Vet-turini št. 9.
i&vero.doim'
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakamnh v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računljo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik-
V Gorici, 4. avgusta 1910.
31. številka.
Kobilice in Gabrščekova „Soča“.
»Soča" je prinesla v št. 81, 82 in 84 uvodni članek naslovljen »Kobilice in klerikalci". Dosledno bi morali mi nasloviti naš članek »Kobilice in liberalci", toda, ker je vže splošno znano — to pravijo namreč goriški liberalci sami — da se ne sme identifikovati mnenja liberalcev z onim Gabršček o ve »Soče", nočemo delati krivice niti našim nasprotnikom, nočemo njih klicati na odgovor zaradi »SoČine" pisave in se držimo rajši pravega krivca t. j. Gabršče-kove »Soče" same.
Gospode liberalce, posebno one treznejše, prosimo pa, naj pazljivo či-tajo naša stvarna izvajanja, naj jih primerjajo s »Sočinimi" in naj konečno objektivno sodijo, se je li „Soči" v njenem dolgem zagovoru posrečilo očistiti se obdolžitve, da je v člankih »Kobilice na Krasu" vedonta pisala neresnico ter: 1. z zlobnim zavijanjem resničnih dogodkov trdila, da je sploh splavala za letos po vodi akcija za pokonče-vanje kobilic; 2. da je z zlobnim ta-jenjem in pačenjem neopovržljivih dejstev očitala poslancem S. L. S., deželnemu odboru in posebno kraškemu poslancu dr. Stepančič-u, da niso resno mislili z akcijo glede pokončevanja kobilic na Krasu, da so se samo s Kraševci norčevali in da so oni krivi če se ni vršila akcija potom direktnega lovenja in usmrtenja kobilic.
Namen našega članka je v prvi vrsti, da na podlagi popolnoma konkretnega in jasnega slučaja, ki se ne nudi ravno vsaki dan, svetu dokažemo,
kakšnih sredstev se »Soča" poslužuje, da bi oslepila one svojih v stvari nepodučenih čitateljev, ki žalibog ne berejo druzega nego »Sočo", ne da bi se pri tem sramovala, da jo drugi čita-telji, in med njimi priprosti kmetje — v našem slučaju »Kraševci", zasmehujejo.
Gre se nam pa tudi za to, da zmaga pravica nad krivic o, da svet razvidi kdo zasleduje pravico, kdo se za njo bojuje in da se ne omalovažuje navajanjem izmišljenih in zvitih dejstev trud poslancev S. L. S. za dobrobit našega kmeta.
Držeč se reka „qui bene distinguit, bene docet" ali — da bo tudi »Soča" ki menda ni študirala latinsko, razumela
—	»kdor natančno razločuje, dobro pod-učuje", smo razločno navedli česar dolžimo »Sočo", in se bomo tudi v svojih izvajanjih, kolikor bo mogoče, držali navedanega reka.
Konečno bodemo gospodom liberalcem na Goriškem namignili, da je skrajni čas še predno odbije 12. ura, da ne trpč več, da jih bo »G a b r š čeko v a Soča" vodila ali bolje rečeno terorizirala, da bo netila neslogo med strankama in naj skrbč, da ne bo iz večinoma pretiranih nazorov ene osebe vse izpodkopavala in razdirala, kar bi bilo. odnosno k a r j e p o mnenju v e-1 i k e večine Slovencev na Goriškem za narod koristno in prepotrebno.
Po teh uvodnih besedah preidemo k stvari — ad retn.
Pazljivemu opazovalcu gotovo ni izbegnilo in mu je še v spominu, da je bila »Soča" med zadnjim zasedanjem deželnega zbora nekam vsa osupnjena radi uspešnega delovanja poslancev S. L. S., o kojih je popred vedno pre-
rokovala in pisarila, da ne bodo kmetu nič pomagali Posebno se je pa opazilo, da jo bode v oči čvrsti nastop »vrlega" kraškega poslanca Stepančiča v vprašanju glede akcije za pokončevanje kobilic na Krasu in je takrat dosledno o njegovem tozadevnem »ginijivem" govoru molčala kakor grob.
Bistremu opazovalcu'bil je takoj »Sočin" namen prozoren. Ona si je mislila takrat meseca februarja, s sklepom dež. zbora glede akcije proti kobilicam imeli so poslanci S. L. S. lep uspeh, za to je najpametnejše, da o tem manj kot mogoče svet zve. Tega molčanja konečno »Soči" tudi ne zamerimo, kajti preveč bi od nje zahtevali, ako bi hoteli, da piše tudi o tem, kar bi utegnilo ugled S. L. S. povečati, njeni stranki pa škodovati.
Mi nočemo v svoji skrupuloznosti in pravicoljubnosti »Soči" oporekati, da bi ne bila pisala morda koj početkoma t. j. meseca marca, aprila in početkom meseca maja, v dobri veri, kajti takrat se je še mislilo, da bi se utegnile kobilice v obilnem številu pojaviti in tudi v onem času objavljeno poročilo kemičnega poskuševališča v Gorici o lanskem pokončevanju kobilic je utegnilo spodbujati k temu naziranju.
Toda to opravičevanje nikakor ne more veljati za ono kar je »Soča" pisala in apodiktično trdila koncem meseca maja, meseca junija in julija, ko je narava sama o-vrgla vsa prejšnja domnevanja in ko je bilo dognano — kar se ne da oporekati, odnosno celo vtajiti, ker more to svedočiti enoglasno celi K r a s, da z malimi izjemami letos v smislu nameravane akcije ni kobilic na Krasu.
»Soča" se sklicuje v svojem opra-vičevalnetn zagovoru na informacije, koje je baje dobila koncem maja meseca s »Komenščine" in s »SeŽanščine". Toda v poročilu s Komenščine se čita: »da je letos po Krasu manj kobilic nego lani" in v onem s »SeŽanščine": »Za sedaj se ne more konštatirati množine kobilic; zdi se nam, da jih je moglo vreme začetkom maja uničiti."
Gospoda liberalci sodite vi, bi li smela služiti in sploh bi li mogla služiti slična poročila, in to v času, ko se je vže v obče govorilo, da kobilic na Krasu ni, resnemu listu za do-voljno podlago, za infamna, vnebo-vpijoča očitanja, napadanja in hujskanja proti poslancem, proti stranki in c e 16 proti deželnemu odboru in sicer proti zadnjemu, ker ni izvršil v svojej vel i k e j previdnosti pred časom celotne, dragocene, za pokončevanje kobilic na Krasu namenjene akcije?
(Dalje pride.)
Za skupno delo v Istri.
V	Istri se je v zadnjem času izvršilo za slovansko ljudstvo zelo važno delo. Krščansko-socialno gibanje je začelo namreč tudi v Istri naraščati. Politični voditelji pa, ki se do zdaj niso ukvarjali s socialnim delovanjem, so uvideli koristi tega gibanja in so radi-tega sklicali voditelje krščansko-socialne stranke na posvetovanje. Pri tem posvetovanju se je doseglo sporazumljenje in se je sklenilo skupno delovati za ideale prvih istrskih narodnih voditeljev, namreč za duševno in gospodarsko povzdigo
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje).
D.
Učitelj. — Naj živi skupaj 50 ali 100 otrok, ne da bi bili vzgojeni v resnem in sicer krščanskem strahu, ne da bi jih vodile večne resnice, ne da bi molili in prejemali sv. sakramentov — lj pa postanejo prej, nego bi mislil, čreda garjevih ovac, katere je okužila ena sama spridenka.
Pr. Hattler, S. J. »Resna beseda" lil. izd., st. 129.
...Učitelj I Ena Ti brezdvomno ne odide: ali boš Ti prelival vroče solze za svojimi učenci, katere si poliberalil, ali bodo lili solze hvaležnosti ob Tvojem grobu Tvoji učenci, ki si jili pokristjanil.	Prejšnji — st. 195.
Ob gorkih občutkih, ki jih izraža uprav prebrana adresa. smem pričakovati od učiteljstva berolinskih ob-
činskih šol, da odprč ono tudi mladini oči o našem času, v katerem se je upornost proti višjim in predstojnikom tako razširila, da se je osmelila napasti celo prestol.
A ne le pri nas, ampak pri vseh omikanih narodih, zlasti v bvropi, ki ima najbolj omikana ljudstva in institucije (uredbe), se je pokazalo pogubno stremljenje one (socijalistične) stranke. Ako so pripomogli žalostni dogodki, ki so me zadeli, da je naše ljudstvo spoznalo to (pogubo), pa sem rad... da sem zato krvavel. Kakor upam, bo novi zakonik jako zboljšal sedanji položaj, o katerem sem znal že pred 10 leti, da pride.
V	tem oziru pa morajo sodelovati veliko tudi vzgojitelji in učitelji. Ni toliko nate m, koliko otroci znajo; uče se v sedanjih š o 1 a h r e s mnogo, a tega se ne sme zapostavljati, k a r j e za vzgojo posebno važno: pred vsemi predmeti spada tu sem v e r o n a u k. V a š a i m e n i t n a in težavna naloga je tedaj, da
vzgajajte mladino v pravem strahu božjem in jo navdajajte s spoštovanjem do svetih dobrin.
Cesar Viljem I. deputa-ciji učiteljev, ki mu je čestitala ob rešitvi po grdih napadih na njegovo življenje I. 1878.
Umetnik... mora biti veren Kristijan do dna svojega srca in do mozga svojih kostij, da prav spoznava dobro in zlo in (oboje) strogo loči; da pokaže dobro v naravni lepoti in zlo v grdoti, ki je zla pristno zrno in prava odeja.
Pomni, čitatelj! Hudičevi umetniki in pravi zapeljivci — lažnjivi, kakor njili dela — so oni, ki olepšujejo zlo in je delajo navidez dobro, nasproti pa pačijo dobro, da bi z grdo zunanjostjo odvrnili srce od prave, notranje lepote. Takih umetnikov — sleparjev se ne le boj, ampak vrzi jih z njihovim gnilim blagom vred čez prag, ako le moreš.
A. Kolpirig. „Toms\ Zv. IV.. str. 187.
Kaj )i je umetnost? Umetnost je, skratka, predstava (popis) lepega. Lepo pa se naslanja na vzore. In kje imate veličastniših vzorov, kakor v katoliški cerkvi? Današnji materijalizem (nauk o brezdušnem človeku) je v tem oziru pust in prazen; in pravoslavni protestantizem je vsekako revniši na vzorih nego katolicizem.
L. pl. Hammerstein S. J. »Sreča, biti katoličan". 1897 st. 148.
...Vsaka vera je dobrotnica umetnosti, a največja je katoliška vera. Protestantje so zadovoljni, da imajo v preprosti cerkvi preprost križ in ne dajo prilike za izdelovanje umetnih predmetov.
Pogovor velik.it. kiparja A. Canova z Napoleonom 1810 v Parizu, v katerem je Canova cesarju odkrito priporočal, naj ščiti in pospeštuje vero, ki je prava goji-teljica umetnosti.
(Dalje pride.)
istrskega kmečkega ljudstva na po zi-t i v n o krščanskem temelju. Politično društvo za Istro, ki je edino središče političnega življenja istrskih Slovanov je sprejelo krščanskosocialni program. Društvo priznava pomen verske vzgoje, ne bo podpiralo svobodomiselne struje med učiteljstvom, bo pazilo, da se istrska družba sv. Cirila in Metoda ne poliberali, bo zavračalo svobodomiselno brezversko strujo mej dijaštvom in njega poslanci bodo načela katoliške vere in morale vsikdar branili in se tudi postavljali na stališče krščanskega demokratizma.
Ta korak istrskih Slovanov pozdravljamo iz srca! Sporazumljenje mej političnimi voditelji in krščansko socialno stranko v Istri bo ljudstvu v korist. Prav je, da se dobro misleče stranke nikjer ne cepijo, ampak da složno postopajo za skupne ideale proti skupnemu sovragu.
Politični pregled.
Vojvodinja Hohenburg.
Kakor poroča »Venkov", bo soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda, vojvodinja Hohenburg, ob priliki osem-desetletice cesarjevega rojstva zopet povišana. Dobila bo baje vse pravice popolne enakopravnosti.
Sklicanje deželnih zborov.
V	krogih poljskih poslancev se govori z vso gotovostjo, da bodo sklicani deželni zbori dne 20. septembra na kratko zasedanje. Češki deželni zbor bode pa le v tem slučaju sklican, ako pride do tedaj med Nemci in Čehi do kakega sporazumljenja.
Sklicanje državnega zbora.
Državni zbor se snide baje, tako poročajo poljski listi, med 14. in 18. oktobrom.
Hrvatska kriza.
»Pester Lloyd" javlja, da se ban posvetuje s člani hrvaške koalicije, da se položaj razjasni. Nekateri člani koalicije so hudo ogorčeni na bana, ker skuša ustanoviti novo stranko v zmislu Khuena. Zmerni člani koalicije pa se zelo prizadevajo, da se sklene sporazum z banom, da ne pride do razpustitve sabora.
Avstroogrsko srbska trgovinska pogodba
je bila v Belemgradu podpisana pretekli teden.
Od strani Avstroogrske je podpisal pogodbo odposlanec grof Forgach, od strani Srbije pa državni svetnik Paču in bivši minister Draškovič.
Kralj Peter ne pojde na Cetinje.
Sedaj je povsem gotovo, da srbski kralj Peter ne pojde na Cetinje k jubilejnim slavnostim, da bi osebno častital knezu Nikoli. Tem slavnostim bo prisostvoval samo prestolonaslednik Aleksander.
Kako Je nastal spor med Vatikanom in špansko vlado ?
Španska vlada želi spremeniti status quo, ki je sankcijoniran od konkordata s sveto stolico. To pa pravzaprav ni nobena nova želja. Že za časa prejšnjih kabinetov, zlasti pa pod Mauro so se vršila tozadevna pogajanja med Vatikanom in Madridom. Vatikan, ki je ostal zvest prejšnjim svojim ukrepom, je sklenil, da se pogaja tudi z novim ministerskim predsednikom Canalejas. Vatikan je bil celo pripravljen, veliko več popustiti Canalejasu kot pa njegovim prednikom.
Kmalu pa, ko so se začela pogajanja, je Vatikan zai I na nepričakovane ovire. Medtem, ko se je španska vlada pogajala z Vatikanom, je objavljala istočasno razne odredbe, odloke in zakonske načrte in kraljeve dekrete
ravno o stvareh, ki so bile predmet pogajanjem med Madridom in Vatikanom. S' eta stolica je zahtevala, kar je samo ob sebi umevno, da se opuste začasno reforme, dokler ne bodo končana pogajanja. Španska vlada pa se je branila, ustreči tej zahtevi, ter se je pripravljala, da preskrbi priobčenim odlok mi in načrtom popolno pravno moč.
Cela množina pisem je romala med Vatikanom in Madridom. Vsebine zadnjega diplomatskega pisma Vatikana na špansko vlado, ni objavil ne drž. tajnik, ne zun. minister. Če tudi morebiti v tem pismu izjavlja Vatikan, da ne more nadaljevati pogajanj, dokler se ne	upošteva	»status	quo“,	ne zadeva
Vatikana nobena krivda. Vatikan je moral odposlati ta ultimatum, ker je storil to, kar bi vsakdo, ki vidi, da njegov nasprotnik nalašč krši pogodbo. Ta	izjava od strani	svete	stolice, je
ono, kar označuje Canalejas za izzivanje, klerikalno mogočnjaštvo, pred katerim se on in nihče ne upogne. Ako se je španskega poslanika odpoklicalo z Vatikana, bi to pravzaprav še ne po-menjalo popolno prekinjenje medsebojnih zvez. Zveze se šele tedaj prekinejo, ako se od dotičnih ministrov zahtevajo nazaj kreditna pisma.
Upanje	pa je še vedno,	da se bo
našel modus	vivendi,	ki naj	bi končal
mučni položaj med obema vladama.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e".
Svatje na ženitnini g. Alojzija Kus z g. Marijo Čigon na Vojščici zložili 15 K 30 v; Josip Golja, župnik 5 K; Andrej Frandolič, Miren 20 vin.; Jožefa Pordon v Gorici 2 K; Frančiška Kodrič, Brje 20 vin.; Kristančič Pavel, poljski čuvaj 40 vin.; Štefan Kralj v Gorici 20 vin.; Frančiška Gorkič v Gorici 1 K; Miha Drufovka, Podsenica
40	vin.; Josip Blažiča v Pevmi 2 K; Primorsko katoliško društvo učiteljic 63 K 27 vin,; Nekdo iz Brd 2 K; Nekdo iz Modreje 30 vin,; Ana Oblak v Gorici 20 vin.
Bog poplačaj stoterolVse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Za »A I oj z i j e v išče":
Josip Golja, župnik 5 K; preč. g. Karol Čigon za julij 26 K; povodom prve sv. maše veleč. gosp. Piska so izročili blagajniku preč. g. Monsignor Castelliz 16 K; Nekdo 5 K! vrhu tega je nabral med gosti č. g. bogoslovec Alojzij Filipič 57’70 K; N. N. je daroval 1 K.
Prisrčna hvala in Bog povrni stotero! —
Za »Šolski Do ni" je došlo našemu upravništvu : O priliki nove sv. maše č. g. Vinkota Štanta v Mirnu nabrali pri banketu 10 45 K (ravno toliko za »Slov. Alojzijevišče").
Bog živi I
Domače in razne vesti.
Namestnik princ Hohenlohe je
nastopil svoj poletni dopust. — Vodstvo namestništva je prevzel dvorni svetnik Alojz I.asciac.
Iz finančne službe. — Davčni oficijal Ivan Bernardis je imenovan davčnim upraviteljem v IX. činovnem razredu, davčni asistent Adolf Slabanja pa davčnim oficijaloin v X. činovnem razredu.
Imenovanja v sodni službi. Okrajni sodnik in sodnijski predstojnik v Bovcu Anton Bonne je imenovan okrajnim sodnikom v Gorici, sodnik Fran V i ci-
ma r v Ajdovščini okrajnim sodnikom in sodnijskim predstojnikom v Bovcu. Sodniki so imenovani avskultanti: Milan Zg o m bič za Poreč, Anton Cigoj za Tolmin, dr. Anton Med vež za Ajdovščino, dr Hvgen Vidulič za Motovun. dr. Humbert Pet ec h in Peter Velčič za Pulo in dr. Fdgar Cocia ncig za Koper.
„Soča“ Je vsa Iz sobe od veselja,
ker ni imel vspeha vsklic. ki ga je vložil rihemberški župan g. Jožef Pavlica zoper razsodbo ajdovske sodnije v svoji pravdi proti Leopoldu Kerševanu radi razžaljenja časti; pozabila pa je razložiti, da je bil tak izid pravde mogoč samo, k e r j e t u d i goriš k a okrožna sodnija kakor ajdovska nepričakovano odklonila celo vrsto dokazil, po katerih bi se bila stvar pokazala v bistveno drugačni luči, in ker se je v važnih točkah zadovoljila s pričevanjem najhujših županovih nasprotnikov.
V	takih razmerah se pač slabo podaja „Sočin" vzklik: »Jasna so pota večne pravice! Vsako slabo dejanje se kaznuje že na tem svetu!" — Kaj je »Soča" že pozabila, kolikokrat in kako je iskala po sodnijah zadoščenja svoji žaljeni časti? Z a ka j n i »S o č a" takrat pisala, da se vsako slabo dejanje kaznuje že na tem svetu!? Ali morda tedaj pota večne pravice niso bila jasna!? 	
Kar se pa tiče županovanja »klerikalcev", bi se »Soči" spodobil še temeljitejši molk; kajti če bi se odkrili vsi skrivni koti liberalnega županovanja po Slovenskem, Je gotovo, da bi si morali vsi dostojni ljudje tiščati nosove tudi daleč na okrog po sosednih deželah.
Razen zelo dovtipne točke iz razsodbe ajdovskega sodnika Vidmarja, ki smo jo že navedli in ki se glasi: »pr i d i t e k meni po en sod vina in precej vas naredim zatri-e š t i n a", naj navedemo iz te razsodbe za danes samo eno izmed glavnih točk, radi katerih je tožitelj župan Pavlica propadel: Najstrastnejši nasprotnik župana Pavlice v Rihembergu,| Vinko Cigoj, je pričeval tako-le: Župan Pavlica ic bil za časa gradnje bohinjske železnice sklenil v lastnem imenu s tvrdko Madile & Comp. najemno pogodbo, temeljem katere je oddal tvrdki v najem „die Strassenriinder im N i-veau des Grundstiickes des B ii r g e r m e i s t e r s". Najemne svote 30 K pa ni župan Pavlica nikdar oddal cestnemu odboru.
Druga priča, znani liberalec Anton Lokar iz Ajdovščine je izpovedal, da se spominja, da je imela tvrdka Madile &Comp. nekaj časa v najemu del ceste od županove hiše do potoka Branica, da se je govorilo v cestnem odboru, da je župan Pavlica v lastnem im er. u sklenil to pogodbo in potegnil najemnino in da se je terjalo Pavlico pri sejah, naj najemščino izroči.
Tako sta pričala Vinko Cigoj in Lokar. Sodnik je sprejel to kot dokaz, da je župan Pavlica res pojedež denarja ubogih ljudi.
Advokat g. župana Pavlice, dr. Pavletič, je zahteval, da se zasliši v tej točki tvrdka Madile & Comp. Temu pa pa se ni ugodilo. Župan Pavlica je predložil originalno pododbo, katero je bil sklenil takrat s tvrdko Madile & Comp.. v kateri je jasno rečeno, da je oddal v najem »d e n Platz fiir d as Magazin und Lagerraum auf ihren Parzeilen N.r 34, 35, 36 und 36/s g e g e n e i n e j a h rl i c h e Fn t s c h a-digung von K 012 po 1 in- auf die dauer des Bahnbaues." Toda sodnija ni vzela niti te pogodbe v poštev, ampak le pričevanje g. Vin-
kota Cigoja in Lokarja. Župan Pavlica je predložil v tem oziru tudi izjavo cestnega odbora, ki se glasi doslovno:
Št. 46.
POTRDILO.
Podpisani cestni odbor potrjuje, da sc v sejah cestnega odbora ajdovskega okraja ni nikdar obravnavalo glede oddaje v najem ceste ali cestnega roba v R i h e m -bergu ob zemljiščih župana Jožefa Pavlica.
Še manj pa, da bi odbor kdaj t i r j a I o tl b o r n i k a J o ž e f a Pavlica svoto 30 K na leto, katero bi bilo dolžno podjetje Al a d i I e e t Co. k o t naje m-ninoza delali rob one ceste.
Vse to se lahko razvidi iz aktov cestnega odbora.
Podpisani Silvester Cigoj, ki je bil ves čas član cestnega odbora in pri vseh njegovih sejah prisoten, ko se je železnica gradila, je pripravljen to tudi kot priča potrditi. Priča temu je tudi Franc Gruntar, župan v Šmarjah.
Cestni odbor za ajdovski
okraj.	R
Gojače, dne 25. junija 1910.
Silvester Cigoj, načelnik, p
Toda sodnija v Ajdovščini In prizivna sodnija v Gorici niste hoteli tega vpoštevati. Sodbo v tem prepuščamo slavnemu občinstvu.
Pomisli naj se dalje, da bodo v kratkem v Rihembergu občinske volitve, pri katerih bi radi liberalci in zlasti Vinko Cigoj župana Pavlico vrgli.
Iz tega ši je tudi razlagati, zakaj da je »Soča" celo razsodbo dvakrat objavila. Hotela je namreč župana pred rihem-berškimi volilci omazati.
V	koliko da so dosegli liberalci s tem svoj namen, pokazale bodo bližnje volitve.
»Klerikalni" »umor" v Vrbju na j Štajerskem je liberalcem zaprl sapo, odkar je celjsko državno pravdništvo uradno izjavilo, da pokojni Cokan je umrl naravne smrti par dni pozneje po prepiru, ki se je unel med mladeniči, v katerem prepiru je bil lahko ranjen umrli Cokan. Sedaj pravijo liberalci, da ni na uradni popravek državnega pravd-ništva nič dati. Tudi goriški „Soči“ ni bil ia popravek nič kaj po godu, ker je tudi njo postavil na nelepo laž. Seveda je težko laž preklicati, posebno pa tako laž, kateri je posvetila celo uvodni članek ter opisala, kako znajo klerikalci porivati nože v prsa in parati trebuhe.
—	Malo časa so liberalci glodali to kost, katero jim je odnesel celjski državni pravdnik. Si bo treba drug »klerikalen umor" izmisliti sedaj v tej vročini, da bo spet kaj za glodati....
Poglavje o učiteljstvu. — Pasji dnevi so imeli mogočen učinek na nekega učitelja. Možgani so se mu morali kar cvreti na razbeljeni krvi, kajti njegov dopis jasno kaže, da je pri sestavi članka haluciniral. Ta človek nas vidi letati okoli z okrvavljenimi zobmi, primerja nas s steklimi psi, ki ogrizejo kar jim pride v bližino.
Počasi gospod dopisnik! S samimi psovkami ne pridete daleč. Zakaj se izogibljete stvarnosti ? Napovedali ste boj in že v prvem članku pokazali taktiko, s katero hočete vseči na nas. Podlo podtikanje in umazano sumničenje in v sili tudi privatno življenje naj Vam služi za orožje. Bodite prepričani, da si s tem ne dobite slave, kajti enaki postanete onim — da se poslužimo Vaših besed — ki iz strahu uinrjejo in so zato brez slave.
Vaš prvi članek nam kaže s kom se imamo boriti. To so besede obupanega podivjanca bljuvajočega umazane psovke kakor ognjenik gorečo lavo. Tako se obnaša neotesan divjak, ne pa dostojen človek.
Takega pisca obsojajo njegove lastne besede.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu ž.isiu“ št, 31. z dne 4. avgusta 1910.
Toliko za danes. Iz tega naj razvidi g. dopisnik v »Soči", da ga znamo primerno umiti. Naše besede kažejo v ogledalu njegovo dušo.
Ako hoče z nami stopiti v dostojno polemiko, dobro, če pa hoče proti nam divjati, se mu raje izognemo, kakor voz sena gotovim ljudem. Naš list je namenjen le stvarni polemiki, psovkam in častikrajnim člankom daje pa le drugi list prostora. — Označili smo naše stališče in tega se bomo držali. Naj ga uvažuje „Sočin“ dopisnik, ako mu drago, sicer si bomo mislili, da oslovski glas ne pride v nebesa — in dopisnika prezirali.
»Veliki punt" v drugem natisu je te dni izšel in se ga dobi v »Narodni Tiskarni" v Gorici. Cena knjigi je F60, s poštnino 10 vin. več. Knjigo toplo priporočamo. Prva izdaja je pošla v dobrem pol letu. Upamo, da tudi drugi natis bo našel mnogo čitalcev. Saj vsebuje knjiga sliko iz življenja našega kmečkega ljudstva na Goriškem, ko se je naš kmet spuntal proti gospodi. Knjigo pošljemo te dni nekaterim rodoljubom po deželi.
Ne v Ameriko I — Letošnje leto je za Amerikance leto štrajkov. Povsod štrajkajo: po rudokopih, po tovarnah, pri cestnih železnicah itu. Zato je delo povsod nestalno in za novodošlece jako negotovo. Kdor pa gre delat v rudo* kope, pri katerih delavci štrajkajo, je v vedni nevarnosti, da ga štrajkarji ne ubijejo. Zalo je bolje, če naši ljudje ne hodijo v Ameriko, dokler nc nastanejo onkraj oceana zopet zdrave gospodarske razmere.
Velika poletna veselica v svetov* noznanl Postojnski Jami. Nedeljo 14. avgusta t. 1. se bo vršila v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, ki meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih pred-nosiij najrazličnejše kapniške oblike, čisti zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota in leži na glavni progi južne železnice
—	prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno.
Vrhstavbna zgradba. C. kr. drž. ■železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Podbrdo proge Jesenice-Trst gradbena dela za podaljšanje nakladalne rampe za 47 00 m in premestitev mostične tehtnice za pavšalno ceno. Natančni podatki o opremi ponudb, roku za vlaganje itd., so razvidni iz časopisov »Laibacher Zeitung", »Osservatore Triestino", »Oesterr. Zentralanzeiger fiir das Offentliche Lieferungs\vesen“ od 5. avgusta t. 1. Pojasnila dajeta tudi c. kr. državno železniško ravnateljstvo odd. III. v Trstu in c. kr. železniško-vzdrže-valna sekcija I. v Gorici.
Zborovanje primorskega kat. nar. dljaštva pri Sv. Ivanu v Trstu V soboto, dne 6. avgusta, se bo vršilo pri Sv. Ivanu v Trstu v novi dvorani Kršč. soc. zveze zborovanje kat. narodnega primorskega dijaštva, združeno z občnim zborom »Pododbora Slov. dijaške zveze" in z ustanovitvijo podružnice. Vsporcd: Ob 9h predpoldne: Skupna sveta maša Ob 1 Oh predpoldne: Razvoj kat. nar. ideje in naše dijaštvo. Poroča stud. iur. Vekoslav Vrtovec. Ob 2h popoldne: I. Naše narodno obrambno delo. Poroča stud. iur. Josip Godnič. 2. Občni zbor »Pododbora S. I). Z. za Primorje" in ustanovitev podružnice. 3. Slučajnosti. Ob 8h zvečer: Prijateljski sestanek. \ nedeljo, dne 7. avgusta, ogledovanje Trsta in popoldne veselica pri Sv. Ivanu na čast kat. nar. dijaštva.
Goričani, Tržačani! Pridite vsi ta dan v Trst, v oni Trst, katerega so na-
sprotniki proglasili kot svobodomiselno trdnjavo. Pokažimo, kako mogočna je Življenska sila v naših vrstah, kako močan idealizem naših src, kako velik naš Življenski cilj v smislu našega gesla »Z Bogom za narod"! Kat. nar. dijaki in prijatelji našega dijaštva so vsi najiskrenejše vabljeni I
Da moremo vse potrebno urediti glede stanovanj, naj javi vsak tovariš svojo udeležbo na naslov: Vekoslav Vrtovec, stud. iur. Vel. Žablje, p. Sv. Križ-Cesta (Goriško).
Nova proga Sv. Luclja-Tolmin-Ljubljana. C. kr. železniško ininisterstvo je z razpisom z dne 24. junija t. I., št. 60 310,09 ukazalo izvršiti trasno revizijo v zvezi s postajno komisijo glede splošnega projekta za železnično zvezo od Ljubljane (državni kolodvor) čez Idrijo k Sv. Luciji-Tolmin:
Vsled tega je določeno uradno poslovanje o delnih na Primorskem ležečih progah od postaje Sv. Lucija Tolmin do primorsko-kranjske deželne meje na dan 5. avg. 1910 in na naslednje dni in sicer v neposrednem stiku z uradnim poslovanjem na Kranjskem.
Komisija se snide dne 5. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne na kolodvoru v Sv. Luciji Tolmin.
Načrti za projekt so pri ces. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu že razgrnjeni na vpogled, kar je navedeno okrajno glavarstvo že razglasilo, kakor e treba.
O tem se obveščajo udeleženci s pristavkom, da jim je dano na svobodno voljo priti h komisiji in v. kolikor to že niso storili poprej, glede železnične smeri in nameravanih postaj, kakor tudi glede koristi in morebiti pridoblje-nja pravic obstoječih transportnih naprav ustno ali pismeno vložiti svoje ugovore in opomine.
Bogat lov na tune se obeča tudi letos našim ribičem. Iz Bakra se poroča, da so zadnje dni nalovili po 7000 do 13.000 kilogramov na dan. Ribo so takoj poslali v Benetke. Tudi od drugod prihajajo vesela ribiška poročila.
V zadevi jeruzalemskega romanja. — Ponavljamo prošnjo, da bi hoteli boljše situirani priglašenci iz III-razreda prestopiti v II., oziroma I. razred. Tretji razred je poln in se zanj še vedno mnogi oglašajo, v II. pa je praznih še 54 in v I. 19 mest. Gospod, ki je bil nedavno na tem potovanju, duhovnikom nujno priporoča II. razred (oziroma I.), kot edino primeren njihovemu dostojanstvu. To treba pa storiti nemudoma, ker je skrajni Čas, urediti priglašence po skupinah in imenik dati tiskati.	Odbor.
Romanje v Lurd, Rim, Loreto, katero gre dne 24. avgusta 1910 od Dunaja vzame pot Dunaj, Beljak, Pontafelj, Marseille, Lurd, Nica, Genua, Piša, Rim, Loreto, Bologna, Pontafelj, Beljak, Dunaj. — Programe se dobi pri preč. g Franju Semmelhoferju, župniku v \Vaid-mansfeldu, Dolnja Avstrija in Antonu Gradlu, Dunaj, I. Operngasse 10.
Žrtev poklica. — V Pakracu je umrl sekundarni zdravnik deželne bolnišnice dr. Milenko Gjurič, ki se je pri seciranju mrliča ranil in zastrupil kri.
Cesarske vojaške vajo odpovedane. — Korespondenčni biro naznanja, da se letos cesarske vojaške vaje nc bodo vršile, ker se širi v X. vojnem zboru smrkavina pri konjih.
Oerkvoni roparji na Ogrskem — Nekaj časa je vsa Nitra in okolica zelo razburjena. V dvajset cerkev so vlomili.
V	Timavi so v eni noči oropali pet cerkev. Roparji so pokradli stvari, vredne do 30.000 K. Skoda je pa še večja, ker so v cerkvah poškodovali cerkvene slike ter razdrli vse oltarje. Vsa žandarmerija celega komitata jena delu. Posrečilo se pa ni dooiti vlomilce. Vendar se je pa izvedelo, kdo so vlo-
milci, namreč znani cerkveni ropar Franc Pekarik in njegov pomagač Aleksander Dopsa. Oba sta prišla šele pred kratkim iz kaznilnice. Se en pomagač je neki Hausmann z Dunaja. Žandarmerija se je telegrafično obrnila na dunajsko policijo, naj aretira llausmanna. Kako zelo razburjeno je ljudstvo, kaže naslednji slučaj. Kmetje, ki so oboroženi s kosami in gorjačami, imajo vsakega tujca za vlomilca. V Busany, kjer so tudi izvršili vlom v cerkev, sta prišla dva rokodelska pomočnika, ter hotela na Glavnem trgu nekoliko počivati. Toda prebivalci so jih napadli, ter jih toliko časa tepli, da sta nezavestna obležala. Odpeljali so ju v bolnico in bosta le težko okrevala.
Mestne novice.
Dvorni svetnik grof Attems je nastopil v četrtek večtedenski dopust. Okrajno glavarstvo bo vodil za ta čas c. kr. namestništveni tajnik g. Gasser.
Tombola v prid »Slovenskemu sl* rotlšču". C. kr. finančno ininisterstvo •je dovolilo, da priredi društvo »Slov. sirotišče" v Gorici v I. 1910 denarno tombolo z 2500 srečkami po 30 v prosto takse.
Odborova seja »Zveze slovenskih kolonov" bo v nedeljo dne 7. t. m. ob
2.	pop. v Gorici (Semeniška ulica 16) v prostorih »Slov. kat. delavskega društva". Seje se udeleži g. drž poslanec Fon.
Tečaj knjigovezov otvori dne 8. avgusta zavod za pospeševanje male obrti v Gorici. Tečaj bo trajal do 10. septembra.
Malopriden gost. V torek predpo-iudne je policija aretirala v Gorici grškega podanika 25letnega Jakopa Je-sura. Neki krojač je dal Jesuri, ki je bil brezposlen in ni imel gmotnih sredstev, prenočišče. Iz hvaležnosti za to pa je Jesura, poslovivši se na francoski način, odnesel krojaču uro budilko, dva para črevljev in še druge reči, katere je našel v spalnici.
Razpis kolodvorske restavracije v Gorici drž. kol. — V postaji Gorica drž. kol. se s 1. oktobrom 1910 na novo odda kolodvorska restavracija. Prosilci imajo vložiti svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 30. avgusta 1910. 11. dopoldne pri glavni pisarni c. krt državno-železniškega ravnateljstva v Trstu ul. Giorgio Galalti 9. Podrobni podatki so razvidni iz v »Osservatore Triestino" priobčenega tozadevnega razglasa; potrebne informacije daje c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu, oddelek II. in pa c. kr. železniški obratni urad v Gorici drž. kol.
Glavna zaloga tobaka v Gorici se podeli potom javnega pogajanja.
Ponudbe se morajo spisati na predpisani tiskovini in vložiti zapečatene pri c. kr. finančnem nadzorništvu v Gorici najpozneje do 1. septembra 1910 predpoldnem do 10. ure.
Varščina, katera se ima položiti pri c. kr. davčnem uradu v Gorici, znaša 5150 kron.
Tozadevna pojasnila izdaja c. kr. finančno nadzorništvo.
Iz goriške okolice.
g Miren. Z največjo slovesnostjo smo obhajali Mirenci praznik, ko je naš domačin stopil pred Gospodov oltar in daroval prvikrat nekrvavo daritev. Pripravljali smo se celi teden na ta dan. Pritrkovanje zvonov je naznanjalo naokoli, da bomo obhajali izredno slovesnost. Po skoraj 50 letih smo dočakali. da je naš domačin stopil med delavce v vinograd Gospodov, v katerem vedno bolj primanjkuje delavcev. Nova, mlada moč se bo oprijela svetega dela za zveličanje človeštva. — Sloves-
nost nove sv. maše našega rojaka č. g. Vinkota S ta n ta se je pričela minulo nedeljo s tem, da je naš ljubljeni preč. g. župnik Ivan Rojec šel na dom č. g. novomašnika in ga spremljal v župnišče, odkoder je šla procesija v cerkev med mlaji in zastavami, med pritrko-vanjem zvonov in gromenjem topičev. V procesiji smo opazili mnogo duhovnih sobratov. Vstopivšcmu v cerkev so mu pevci zapeli slavnostno kantato. Zatem je imel lep cerkveni govor preč. g. župnik Rojec o pomenu in veličastvu du-hovskega stanu. Na koncu je pozdravil novega duhovskega sobrata in mu vroče polagal na srce skrb,ljubezen in blagor ovčic, ki mu bodo v dušno oskrbo izročene. — Potem je pel novomašnik slavnostno sv. mašo ob obilni asistenci, ob strani katerega je stal veleč. g. dekan Gotard Pavletič. — Po sv. maši so domačini in drugi obdarili novomašnika z denarnimi darovi. S tem je bila jutranja slavnost končana.
Popoludne se je blagoslovil novi križev pot, lepo, umetno delo dunajskega mojstra. Po cerkvenem opravilu pa smo se podali v dvorano »Društvenega Doma", kjer je bila domača veselica, katero so nam poskrbeli naši malčki.
Tako smo imeli minulo nedeljo vesel dan, ki nam ostane vsem v spominu. Novega č. g. novomašnika Bog živil Našemu preč. g. župniku pa se iskreno zahvaljujemo, ker tako vneto skrbi za naš dušni in gmotni blagor!
g S Sv. Gore. (Sklep šol. leta.) — Kaj, šola na Sv. Gori? popraša marsikdo. Da, šola, in pa nenavadna, nenavadna v tem, da ne stane niti vinarja ne državo, ne deželo, ne okraj, ne občino. To je nekaj v sedanjih časih, ko naš kmet toliko zdihuje pod težo davčnih doklad za ljudsko šolstvo. In to omogočuje krščanska in rodoljubna požrtvovalnost tuk. čč. oo. frančiškanov, za katere nimajo naši liberalni časnikarji niti ene lepe in pravične besede, pač pa na izobilje psovk in obrekovanj, da bi se odvrnilo naše verno ljudstvo od svetogorske božje poti.
Letošnje šolsko leto je končalo minulo soboto s slovesno sv. mašo, katero je bral čast. pater Oton, požrtvovalni učitelj svetogorske šole. Pri sv. maši so peli prav lepo dvoglasno šolski otroci pod spretnim vodstvom svojega učitelja petja, gosp. organista Fr. Gene-rosa. Cerkveno slovesnost je zaključila cesarska pesem. Po sv. maši so se zbrali šolski otroci, stariši, nekateri tuk. letoviščarji v šolski sobi v samostanu k razdelitvi šolskih spričeval (naznanil). To in cerRVeno slovesnost je počastil s svojo navzočnostjo naš skrbni prečastiti pater gvardijan Konstantin. Najprej je nagovoril otroke pater Oton, potem je naprosil patra gvardijana, da bi blagovolil razdeliti spričevala. Pater gvardijan je razdelitev uvodil z lepim, otroškemu umu primernim in k pridnemu učenju izpodbujevalnim govorom, katerega tema je bil znani izrek:
Lenega čaka strgan rokav,
pal’ca beraška, prazen bokal.
Najboljše spričevalo je sprejela Zorka Černetova, kar je pater gvardijan posebej naglašal.
Da bi se šolski mladini bolje utis-nila v spomin ta prva svetogorska sklepna šolska slovesnost, je ukazal pater gvardijan prinesti svetogorskega svetišča zaklad. -katerega je v novejšem času uredi! prav pregledno. Za podrobni popis tega zaklada ni tu prostora že za* rad mnogoštevilnih, raznovrstnih dragocenostmi! predmetov, omenim le, da gledalcu posebno iinponujcte bogati zlati z dragimi kameni okrašeni kroni Matere Božje in Je/uščeka.
Slednjič je izpregovoril še g. učitelj petja nekohKO za lepo petje navdušujočih besed ter dal zapeti eno šolsko pesmico.
Govorč iz srca hvaležnih sfarišev, bodi še izrečena najloplejša zahvala za skrb in trud prečast. patru gvardijanu, Č. patru Otonu in g. učitelju petja!
g Dva otroka brata utonila. — V
nedeljo popoludne sta utonila v Biljah v luži, kjer se koplje ilovica za opeko, dva 14 in 12 letna otroka - brata Anton in Ivan Zorn iz Dol. Vrtojbe. Sušila sta pri opekarni opeko in vsa vroča sta odšla, da se malo ohladita, se kopat v bližnjo lužo, kjer sta našla smrt. — Bila sta v onem času tu sama. Ko so čez nekaj trenutkov prišli drugi mladeniči tja in so videli dve obleki na vrhu luže, so sli gledat, kje morata biti lastnika. Ko jih niso mogli najti zunaj, so šli jih iskat v vodo, kjer so jih tudi našli, žalibog — prepozno. — Ubogi roditelji so vsi obupani nad to strašno nesrečo, ki jim je došla na ušesa nepričakovano. Opomniti je treba še tu, da jima je pred par leti utonila na lastnem domu v Vrtojbi tudi ena hčerka. Lastniki opekarn ali v to poklicane oblasti bi morale prepovedati vsako kopanje otrok, kakor tudi odraslih po teh lužah, ker je tu tudi teren sila blaten in ostane človek prav iahko v blatu. —
V	Biljah, kakor tudi v Bukovici, pripetilo se je že več takih slučajev.
g »Kolera" v Vrtojbi? — Po Gorenji Vrtojbi se je močno razširila neka vrsta nalezljive bolezni v podobi močne krvave driske. — Bolanih na tej nalezljivi bolezni je največ otrok; bolani pa so tudi odraslii. Pojavila se je ta bolezen minuli teden; do danes je zahtevala eno mlado žrtev. Ker se pri tej bolezni pojavlja še precejšen smrad, govori ljudstvo veliko o — koleri, kar pa seveda ni I — Okrajni zdravnik je dal stroge predpise, po katerih se morajo ravnati bolniki, oni, koji bolnikom strežejo in sptoh oni vsi, v kojih hišah se bolezen nahaja! — Nadejati se je, da se ta nalezljiva bolezen s strogo pazljivostjo čiinprej stre in uniči.
g Št. Andrež. — Letos bodemo najbrže imeli občinske volitve. Uže sedaj se čujejo razni glasovi po občini. Ta ni zadovoljen s tem, oni z onim. Liberalci tudi nekaj klepečejo. Povemo pa jim uže sedaj, da ne bo kruha za njih. Ne-sporazumljcnja, ki se morebiti pojavljajo ined možmi, vnetimi za blagor občine, hočejo nekateri vporabiti v to, da bi ribarili v motni vodi. Možje, vneti za dobrobit Občinarjev, naj gledajo pazno te tihe željice nasprotnikov. Znani zli duh pa bi vendar enkrat lahko odložil »klerikalno" službo. Zli duh je hud nasprotnik vsega, kar diši po »klerikalizmu", samo kronice iz »klerikalnih" jasli ima neizrečeno rad. »Soča" je enkrat pisala: »Kdor se hoče z volkom pajdašiti, mora tudi ž njim tuliti I..." Pika I
g Ponesrečen kolesar. — V pon-deljek zvečer okoli 9. ure sta vozila dva kolesarja, jetniška paznika iz Gradišča ob Soči skozi gorenje Gabrije proti Rubijam. V strmem klancu, ki pelje od Bajte proti Gaberskemu pokopališču pa je eden imenovanih po nesreči zadel s kolesom v obcestni kamen ter se hudo poškodoval na obrazu. Zgubil je oko, glavo ima hudo ranjeno. Več časa je bil v nezavesti. Potem so ga prepeljali v bolnišnico. Ponesrečeni je še mlad paznik in je pred malo časom končal vojaško službo. Rodom je menda iz St. And reža.
g Oseškemu organistu! »Vi niste bili, niste, in ne boste nič". Tako kriči znani dopisnik klerikalnih listov v »Gorici" od dne 23. t. m." — Tako ste zapisali v »Soči" od 30. julija; ali ste res tako neumen, ali ste tako smešen, ali ste tako zloben, da zapišete stavek, ki ga ni nikjer v dopisu iz Oseka; če ste že tako navihani, da hočete ljudi tako farbati, pa ne bodite tako neumni, da bi si domišljali, da vam bodo ljudje verjeli, kar pišete, če izprevidijo, da že v prvem stavku resnice ne govorite, da kar nekaj iz zraka pograbite. (Iz same prijaznosti Vam povem nekaj na uho: Da se drugič zopet ne osmešite, spišite rajši sam svojo klobaso, ker v Gabrščekovi fabriki vam klobaso iahko zmešajo in zamešajo kdo ve kako.) Na zdar — Orel I
g Iz Oseka. Preteklo nedeljo 'smo ustanovili »Orla"; — že isti dan se je vpisalo rednih in podpornih udov 38. Le poglejte to Število — oseški liberalci 1 To je krepka bojna četa za katoliška načela! Pri ustanovitvi je bilo navzočih
41	Orlov v kioju iz Črnič, Batuj in Kamenj. Govorili so vikarij Pr. Franke, bogoslovec V. Belč, jurist A. Vrtovec in načelnik batujskih Orlov. — Ali rastemo! Ali gremo naprejI Na zdar!
g Št. Peter. Pri kopanju temelja za neko hišo so naleteli 1 meter pod zemljo in sicer tik Vrtojbice na pet jako dobro ohranjenih kostnjakov. Kostnjaki so ležali I meter na široko drug od drugega in sicer štiri v eni vrsti, peti pa v nasprotni legi, tako da je imel glavo na tisti strani, kjer so imeli ostali kostnjaki noge. Pri enem teh kostnjakov so našli en jako dobro ohranjen nož.
g Iz Dornberga. — Vinski pridelek bo letos slab. Rosa je neizmerno škodo napravila na trtah. Manj škode bi napravila toča kot pa taka rosa. Starega vina se še precej dobi v kleteh. Cena je poskočila. Sedaj se prodaja vino po 32 K in še višje hektoliter. —
V	Dornbergu se bližajo občinske volitve. Aleči se brusijo, da iskre krešejo. Boj bo hud. Nasprotniki uže sedaj delajo. Posojilnica liberalcev pridno »rešuje" reveže iz' »klerikalnih krempljev". Tako se hvalijo. Bomo videli, koliko moč imajo liberalci.
g Pozor okoličani I Po naši okolici se klali nek agent ter na vse pre-tege usiljuje našemu ljudstvo razno ma-nufakturno blago. Ta agent je najbrže poljski žid, Dobinski, in zna z židovsko prefriganostjo tako omamiti naše ljudstvo, da slepo kupuje blago.
Včeraj se je pojavil v Solkanu in veliko število ženic mu je sedlo na lim. Daja tudi na obroke. Blago pa je tako, da bi se je za polovično ceno, kakor je on prodaja, dobilo v (iorici v vsaki ma-nufakturni trgovini. Opozarjamo posebno slavna županstva na lake tiče, kajti taka kupčija (prodajanje blaga po hišah) je po zakonu z dne 25. febr. 1902 strogo prepovedana. Orožniki bi morali take ljudi preganjati. V korist našega ljudstva to zahteva. Culi smo uže mnogo pritožb o takih agentih, ki so našmirali tega in onega tudi inteligentnega moža v naši okolici. Pozor torej!
g Od nekod 23. julija 1910. Furlanski drž. poslanec dr. Bugatto svari v rimski »Tribuni" laškega burša, naj miruje in ne kompromitira italijanske univerze. Prav ima mož! Do sedaj ni še avstrijska vlada zidala univerze
italijanskim podanikom sedaj pa misli na to! Kako kunšten je dr. Bugatto I Avstrijski listi (italijanski se razume) mu niso dovolj Iskati mora v »rcgn ii“ prostora, kamor odvali svoj avstrijski čut! Kaj bi mu ne zadostil »Piccolo", „L’ecco"?*) Pa najbrže da »gliha res vkup štrilia" I Avstrija bo napravila, ako ostane vlada do skrajnosti zabita, r e g n i c o I o m u n i v e r z o i n — i r r e d e n t e n e bo". Tako sklepajo edino le . . . norci in duševni slepci, ali pa framasoni (klerim je Biencrth in vlada igrača), ki imajo začrtan program. Austriam esse delen-dam ali kakor upije irredentist v Kopru, Trstu, Milanu in Rimu: Abbasso 1’ Austria!I Avstrijski dipio-mati pa kričijo v svet, da so vse to izmišljotine. Vrag vzemi tako politiko! Tako pove Vam eden ki ima nos v Italiji.
Iz ajdovskega okraja.
a Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice reg. zadr. z neom. zav. v Rihenbergu", ki se bo vršil dne 14. avg. 1910 ob 3l/s uri pop. v njenih prostorih s sledečim vsporedoin: 1. Poročilo za poslovno I. 1909. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Člani so vabjeni, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Odbor.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Kanala. Alinole dni so se vršile po raznih občinah našega okraja komisijonelne cenitve zaradi škode, katero sta prizadeli poljskim pridelkom toča in peronospora. Čudili smo se, da v kanalski občini in njenih podobčinah takih cenitev ni bilo, ko je vendar znano, da je peronospora uničila skoro ves vinski pridelek in da je po nekod, kakor v Kostanjevici, tudi toča napravila veliko škode. Kdo je temu kriv? Gotovo nikdo drugi, nego kanalsko županstvo, ki se ni niti toliko pobrinilo, da bi tako škodo naznanilo davčni oblasti. Žalostno, pa resnično.
Iz tolminskega okraja.
t Katehetom v Tolminu je bil imenovan v seji c. kr. okr. šolskega sveta z dne 2. t. m. č. g. Ivan Brezavšček, kaplan v Rihenbergu.
t Conferenza Sodallt&t. Ss. Cordli za tolminsko dekanijo bo v četrtek 11. t. m. Podbrdom o poldne.
t Podbrdo. Dne 7. t. m. se bode vršil ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnegn društva v Podbrdu v prostorih gosp. A. Trojar-ja. Začetek ob
3.	uri popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje društvenih pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi. Pripravljalni odbor.
t Volče. — Hvala Bogu, tudi mi smo dočakali ustanovitev posojilnice in hranilnice, ki je začela uže poslovali. Neobhodno nam je bila potrebna. Domačini, z zaupanjem se oklenite novega denarnega zavoda! Tisti, ki imate kaj pod palcem, alo, v „šparkaso“ s cven-koin, na obresti! S tem pomagate tudi domačinom, ki bodo potrebovali posojila. Aledsebojno podpirajmo se! Brat
*) Poda! bi se dopis v -Asinu« !
otiraj bratu solzo. Nič več vam ne bo treba se klanjali raznim denarnim liberalnim mošnjam, ki se odpirajo le, če dobro nese. Posojilnici želimo dober začetek, možem, ki stopijo denarnemu zavodu na čelu pa kličemo: Delajte revnemu ljudstvu na korist in ljudstvo vam bo hvaležno!	Domačin.
t Št. Viška gora. — Dolgo, dolgo časa ni bilo v Vašem cenj. »Primorskem Listu" čitati nič z našega zračnega pla-nolskega kraja. Lahko bi si kdo mislil, da miruje ljudstvo sedaj v poletni vročini, da smo vsi šli bogsigavedi kam po svetu. Pa to ni tako. Mesto počitnic, kakor mestna gospoda, imamo sedaj največ dela, namreč žetev in košnjo. Mesto v hladnih gozdovih se hladiti, se moramo po strmih in zelo vročih senožetih potiti. Od ranega jutra do pozne noči moramo prenašati hude solnčne žarke ob napornem delu. Tu se sliši marsikaka debela proti tisočem in tisočem, ki se kratkočasijo in na vse mogoče načine dolgi čas preganjajo po raznih letoviščih, češ, da se razvedrijo in osvežijo za bodoče delo. Kaj pa mi kmetje? Ali nismo tudi mi potrebni razvedrila in počitka? Nimamo časa za to I Kakor se bori Bienerth na Dunaju z vsemi mogočimi sredstvi, kako bi premagal »Slovansko Enoto" in išče zaveznikov na vseh straneh, tako se moramo tudi mi kmetje Žuriti in misliti s kakšnimi sredstvi najlože dobimo delavce (zaveznike), da bodemo zmogli poljska dela. Tudi rili bi potrebovali počitnic, a težko jih dobimo, prej ko nas v grob polože. Tu bo konec posvetnega življenja, — trpljenja.
Toče, hvala Bogu, letos ni bilo še pri nas. Sena je veliko, pa kaj pomaga, ko živine ni. Radi prejšnjih slabih letin so kmetje morali prodati mnogo živine. Kdor je imel predlanskem 10 glav, je imel minulo zimo 6—7. Teletarji so v velikih stiskah. Telet je malo, ker jih kmetje doma obdržujejo, da si pomnožijo živino. Žito je bilo večinoma po-leženo. Slame bo veliko, zrnja pa ne bo v obilici. Na krompir je prišla pe-ronospera tako, da je po nekaterih njivah že sedaj skoraj suh. To ga močno ovira pri debelenju. Nekateri se boje, da bo pričel gnjiti. Ako bi še to zgodilo, potem bi bilo z živežem zelo piškavo preskrbljeno.
Za danes dovolj. Bom pa drugikrat sporočil še kaj o naših razmerah, ako mi bodete g. urednik dovolili še kakšen kotiček v Vašem cenj. listu. »Kado bo nas družili rihtul"
Iz cerkljanskega okraja.
c Hranilnica in posojilnica v Corknom, reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje člane na XVII. redni občni zbor, kateri se bode vršil v nedeljo dne 14. avgusta t. I. ob 2. uri popoldne v dvorani »Gospodarskegadoma". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1909. 3. Slučajnosti.	Odbor.
c V Otaležu bomo prihodnjo nedeljo začeli z uradovanjem na novo ustanovljene hranilnice in posojilnice. V ta namen bode tudi malo predavanje. Upati je na obilno udeležbo. Z veseljem pozdravljamo novo gospodarsko napravo, ki bo služila našemu ljudstvu pri zboljšanju gospodarskega stanja.
n
V manufakrurni trpini TEDD. HRIBilR prej »Rrojaška zadruga
===== se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo.	—=
Iz komenskega okraja.
km V Volibom dolu na Krasu so obhajali v nedeljo svojega farnega patrona sv. Jakoba. l’o popoldanski službi božji je bila veselica, ki jo je priredilo ta-niošnje izobr. društvo. Pri veselici je nastopil tudi tambur a š k i z b o r. Igrala se je igra : „T r i s e s t r e". Veselica je pokazala lep napredek v društvu. Petje, deklamacija, igra, tamburaše, vse se je primerno obneslo. Prostori so bili natlačeno polni: Društvu Želimo obilo vspehal
Iz sežanskega okraja.
s Zgonik. — Zgoniški liberalci so se uže večkrat oglasili v »Primorcu" in se zagnali na nelep način v našega g. župnika v zahvalo, da se preč. g. župnik toliko trudi, da bi njih otroke pripravil do tega, da bi jim na stara leta lajšali življenje in jih lepo stregli ter jim bili pokorni. Nehvaležno je od njih, da vračajo kamen za kruh. Povejte, li ste iineli kedaj takega dušnega pastirja, ki bi se noč in dan trudil, da bi pripravil mladino na pravo pot in s tem lajšal vam skrb, strah, odgojo in učenje 1 Preč. g. župnika vedno pikate za dobrote, župana pa, ki vas vleče, kakor črevljar dreto, pustite pri miru .... Tukaj bi bilo za pikati ....
Odkar je Župan, je starešinstvo uže v drugo sklicalo sejo po § 40. obč. reda. Kar pa se je pri prvi seji sklenilo, se ni še nič izpolnilo. Druge seje pa noče sklicati. Zakaj ?
Glede razdelitve lovnine in državne podpore pa se lahko prepričate pri okrajnem glavarstvu, koliko dela so imeli tam....
Da je pri nas doklad na zemljišču skoro 300°/o, to vas nič ne briga, pač vas briga sv. misijon in »Marijina družba", ki vas nič ne Staneti! Tukaj, liberalci, je delo za vas I Skrbite, da se doklade znižajo, ne pa da se vedno višajo, pod težo katerih kmalu obnemo-remo.
Glede 1600 K, katere omenjate v »Primorcu" rečemo le toliko. Imeli ste storiti tako, kakor so storili gg. starešini. Saj je bilo dovoljeno od dež. odbora in od „Monta", da se dvigne 1500 K.... Ali dvignilo se jih ni, ker so napravili naši gg. starešini potrebne korake....
Ej, liberalci, gospodariti znate izvrstno I Mogoče so vas naučili kraški trtjoni....	Občinar.
Iz Rumunije. Bliža se praznik sv. Ožbata, ki je patron naše domače cerkve v Štržišču. Jako radi bi se tudi mi udeležili cerkvene slavnosti v domačiji, ali daljava nam tega ne dopušča. Zato se obračamo na domačine, naj se nas ta dan spomnijo v molitvi.
Naj še omenim, kako je pri nas. V „Prim. L." smo čitali, da je bilo letos doma polno dežja. Tudi tu ni bilo nič boljše. Skoraj vsaki dan je hudo deževalo.
Tudi tukaj ne počiva nesreča. Pretekli teden je ubil hlod dva Rumuna in eno Rumunko. Bodite torej oprezni pri drvarskem delu!
Lep pozdrav vsem StržiŠčanom. Sv. Ožbat, naš patron, za r.as Boga prosi!
Drobtinice.
Za ljudsko šolstvo v Dalmaciji
je vlada za tekoče leto dovolila 300.000 kron.
Nad sto tisoč kron ukradenih —
V eni najbolj živahnih ulic v Lvovu se je zgodila drzna tatvina. Tatovi so se utihotapili v stanovanje eskompterja Hdvarda Recherja, kjer so se poskrili. Ko se je vrnil Recher domov ob 2. uri
ponoči ter šel spat, so tatovi ukradli menico za 113.000 kron, 16.000 kron v novcih ter dragocenosti za 10.000 kron. Izginili so brez sledu.
Neurje v Berolinu. — V pondeljek okolu 6. ure zvečer se je nad Berolinom in v okolici utrgal oblak. Lilo je kakor iz škafa nekoliko ur. Vse ulice so bile pod vodo. V vstočnem delu mesta je prenehal ves obral. Na kolodvoru v Ru-melsburgu je voda narasla do vrat vagonov. Uradniki so morali v vsej naglici zbežati. Obrat tramvaja je bil ves večer ustavljen.
Gospodarske vesli.
Svinjska korita; kakšna so najboljša? Za svinjska korita služi ali les, ali beton, ali železo, in so vse tri snovi za to primerne; vendar je istina, da betonska korita kislina svinjske krme kolikor toliko razjeda. Zoper grizenje pa se lesena korita dado obvarovati, če se notranji rob prevleče s pločevino, ki se pritrdi z gosto nastavljenimi majhnimi žrebeljčki. Važneje nego trpežnost snovi je pri koritu, da se da lahko dobro izsnažiti. Na snago pri koritu se pri nas še vse premalo gleda. Če Je hlev tako napravljen, daje korito mogoče snažiti skoz luknjo, ki se nahaja v dnu in da s čepom zamašiti, potem je korito lahko iz lesa ali iz betona. Najboljša pa so v tem oziru korita iz litega železa, ki so pre-gibljiva in znotraj pološčana.
Žival, ki Je polna uši, odrgni z ribjim oljem in speri je potem po treh dneh z mlačno vodo in milom ter jo odtrgni s ščetjo. Steljo, ki je bila prej v hlevu, odstrani in sežgi ter stajo dobro osnaži.
Uvoz oledenelega mesa na Angleškem. — Na Angleško se največ uvaža oledenelega mesa iz Argentinije, južne Amerike, Nove Zelandije in Avstralije Le iz Argentinije se je vpeljalo 425.752 tonelat oledenelega mesa prve kakovosti, ki je bilo prodano na Angleškem, ceneje, nego blago slabše vrste v Bue-nos-Airesu. To pa radi tega, ker kupujejo lastniki ledenic meso v velikih množinah.
Molji poletu. — Obleko in krzno obvaruješ pred njimi najbolje, ako jo imaš razobešeno v prostoru, kjer je prepih, kjer se kadi tobak in kjer je pri roki, da jo kadar bodi lahko malo iztepeš ali vsaj pretreseš.
Žetev na Ruskem se zdi, da ne bo tako ugodna, kakor se je mislilo. Žetev ozimin bo slabejša in pod srednjo žetev jarega žita.
Za kratek čas.
Mati: »Pepček, reci bratcu, da naj gre proč od vode, da se ne prehladi.
— Pepček, zavpije: »Proč pojdi, ti osel!" — Mati: »Tako se pa ne reče!"
— Pepček: »I, kako se pa reče, če je kdo osel ?“
Sodnik: »Kdo je najbolj kriv pretepa?" — Zatoženec: »Sosed, ki nas je miril."
Loterijske številke.
30. julija.
Trst................. 87	67	60	70	16
lahko vsak zasluži, z razpečevanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov.
Josip $atlč, Idrija (Kranjsko.)
10 kron na dan vsakdo na
prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob Konlg, Dunaj Vll.|3- Poštni urad 63.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Raitela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberSkega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce Ih popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače inčrevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne
Posebnost:
senena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
f
Ha
flobro
kakouost, ceno m težo
|e treba paziti pri hupouan|u In primerjavi mila. Nobeno milo na svetu ne doseže
»ouega
mila
u useh aobrih lastnostih, u fistotl, Izdatnosti, milobi in nizki ceni.
Svoji k svojim! --------- Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GOBICA, ulica Jos. Verdi 26.
OHtrcŽe pofitono in točno h p r i a t n*i m i 1» e I i in i in r n i m i vini iz lastnih in drugih priznani li vi* nogradov , potom s py l/.uiijsk i m pivom ,,rKAZI)KOJ“ i« slovečo češko ,,Meščansko pivovarne**, in izbornim proti-vinnkiin pivom iz pivovarno kneza Schwarzonberga v Proti-vinu na CeŠkem, in sicer v sodčokih in steklenicah : z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnoga pridelka v steklenicah.
Viuo dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrsko države v sodih od uti I naprej Tranko goriška postaja. — CK N K ZMERNE.
^	Lekarna
•m
$
S
£
~ Eriitifilitti v Gorici sj
P	w
^ Prave in edine žel. kapljice hJ
^ z znamko sv, Antona Pado-
vanskega.	w
Zdravilna m o č teh kapljic je ne- tej prekosljiva. Te W kapljice uredijo k redno prebav-Ijanje, če se jih m dvakrat na dan i# ——	po jedno žličico
(Varstvena znamka) popije. Okrepi! aelodec, storč, da iagine v krat- Lj kema tasti omotica in šivotna U Idnost (mrtvost.) Te kapljice tudi U storž, da človek raje j č. U
um
raje
^ Cena steklenica 60 vin. ^
V
Restavrant
Central"
Tekatt los. Mija St. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče.
Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
USB
ANA LIKAR
v G0RI6I
Semeniška ulica št. 10.
Velika zaloga pisarniških ln šolskibpotrebščin.
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižje cenel
Vabilo
k
VI. rednemu občnemu zboru
»Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev,
ZZIZZZ registrovane zadruge z omejeno zavezo'4, ZIZZI
ki se bo vršil
  v četrtek dne il. avgusta 1910 ob 107a uri predpoludne ~ • 1
Dnevni red:
1. Poročilo o zvezinem poslovanju za 6. upravno leto 1909.
2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909.
3. Določitev obresti od opravilnih deležev in sklepanje o porabi čistega dobička.
4. Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prispevek zadrugam, ki niso posojilnice.
5. Sprememba zadružnih pravil.
6. Dopolnilna volitev dveh udov načelstva in volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
NAČELSTVO.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GOBICI, Gosposka olioa it. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. =====
J#
Za Birmance!!
PETER COTIČ, |
I črevljarski izvedenec 1
v Gorici Raitelj št 32.
Naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima v zalogi vsake vrste črevljev za odrasle in otroke. — Posebno se priporoča birmanskim botrom in starišem birmancev. Sprejema tudi naročila po meri po zahtevi odjemalcev. -------- —	—
Postrežba točna = in poštena. =
ijjj Priporočajte med seboj ^
jj	trgovino	|
(J. Medvedi
M	Gorica	I
M Corso Verdi 38-1 3i m- Postrežba strogo A
1	solidna.	H
»■OOO0OOO'
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»eo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na dežeii svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
iK^OOOOOO-
Prosiva zahtevati listke!
■a
c*
i*
W)
a
H
Ut
O
H
O
C*
Največja trgovina z železjem
3I05JJEDIC &
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
C e ii e n 1 z k e, solidna p o s t r e ž I) a!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
o
N
o
n
a
o
pr
o
0
o
p
0§
Nad 50 receptov
vsebuje kuharska knjiga, ki jo je izdala Prva kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici. Tvrdka jo razpošilja vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma',,
VIKTOR T0FF0LI
(50RICA
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev
Jedilno fino Istrsko	„
Corfil	„
Puglie	„
lesih vinski
Jedi'no oije po 96 v. liter
K 104 1-12 1-20 1-20
. . K 1-28 Bombay . ... n 1-20
Bari................„1-40
Lucca...............,1-60
najfinejSe . . , „ 2-— Milo in luči. duhovščini in cer-
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle Irt otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevije in usnje.
Priporočam čč. kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
^ Odlikovana pekarija £ /(In sladčičarna ^
♦ K. Draščik *
♦ i ♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hlfil)
IzvrSaJe naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstva. Cene jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
T
Prosiva zahtevati listke!
JVa^rcarcilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5‘4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR
1
f Goriška zveza
:
T©
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z o moj eno zavezo
minic uri nakup kmetijski! potre!ii in pri prodni kmetijskih prillof. ■'v- •v •'v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERDI ŠT- 32-
la©’*'
•vei
35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000 mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo Jflajffailll Olliil tovaren.
Leta 1909 je bilo narejenih:
2500 stiskalnic in 1200 iiiaHtllnili mlinov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov.
Kar brez skrbi so obrnite do
Ph. Mayfarth - a & C.o
tovornlce poljedel. strojev žeieznln In parnih samokovov.
Dunaj II. Jaborstrasse 71.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Oorici.