Glas zaveznikov tetou• št. 438 Informacijjski dnevnik A. i. S. cen. 4 ur« TRST, petek 8. novembra 1946 UREDNIŠTVO; Via S. Pellico 8 - Telefon At. 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter viw«e (*irlna ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaški L. B6 (oamrtnlce 1» 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vStet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Socleti per la PubbUcitt in IUlia, Trst. ul. Silvio Pellico št 4, Ul. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo. Vprašanje beguncev in zaupne uprave za kolonije Molotov pri Trumanu LONDON, 8. novembra — Na razgovorih, ki so jih imeli v New Yorku odbori Združenih Narodov, je bil velik dogodek, ko je sovjetski delegat Višinski močno napadel predloženo mednarodno organizacijo za begunce. Višinski, *ki je govoril na zasedanju socialne, človečanske in tul turne komisije, je začel z zahtevo, da pošljejo nazaj v države, od koder prihajajo, 2,200.000 beguncev, ki so na zavezniških področjih v Nemčiji in Avstriji. Višinski je izjavil: »Največji del teh ljudi so Rusi, Poljaki in Jugoslovani. Na te osebe so izvajali pritisk, da se ne bi vrnili Uazaj v svojo domovino in da bi se nastanili na drugih področjih. Glede poljske armade generala ■Andersa je Višinski vztrajal, da nJegove sile niso razpuščene, am-Pak, da sa ostale pripravljene kot najemniške sile za izvršitev napadalnih načrtov proti tej ali oni tuji državi. Britanski delegat se je dvig. nil k besedi ter se je pritožil nad Neutemeljenostjo Višinski je vega go-Vora- Ameriška zastopnica gospa Roosevelt je dejala, da bo jutri odgovorila na Višinskijeve obtožbe. Nesoglašje je sinoči nastalo tudi v vzporeditvenem odboru; ko je Ukrajinski delegat Manuilski na-Padel egiptovski predlog, ki je tr-da so verska in druga presajanja proti manjšinam v Srednji Evropi. Manuilski je izjavil, da *°> kar zadeva Nemčijo In Avstrijo, n^o bila preganjanja. Po žesturnem razpravljanju je Imel egiptovski Predlog enako število glasov za in Proti. Danes ob 17. ud (po tržaškem Se. Su) bo plenarno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Menijo, da bo slovesnost predlo-&tv* novih držav članic (Švedska, AfSanlstan in Island). Glavna skup. ščina bo tudi dobila poročilo od vzporedltvenega odbora glede zadev, ki so jih dodali na dnevni red In Pcročjio socialnega odbora za nadzorstvo nad mamili in ustanovami Rdečega križa. Uradno so javili, da so preložili na soboto popoldne plenarno zase-danje glavne skupščine Združenih Narodov, ki bi morala biti danes. Po verodostojnih vesteh iz New ^orka bodo Združene države stavi, •o konkretne predloge za omejitev pravice veta velesil, ko bodo vpra-sanje predložili političnemu odboru Združen.h narodov, verjetno v soboto. . Zdi ae, da bodo Američani stavili sledeče predloge: 1) Varnostni svet naj jasneje definira primere, v katerih se člani lahko poslužljo pravice veta, 2) pet velesil naj določi, da negativnega glasovanja ali vzdržanja nimajo nujno za veto; 3) pet velesil naj razpravlja o Piožnih popravkih pravil za postovk Varnostnega »veta. Včeraj je imel sovjetski zunanji Pninister Molotov v Beli hiši razgo-v°r s predsednikom Trumanom, ki J® trajal deset minut. Edina njego-Va izjava po razgovoru je bila: «S Predsednikom sem imel zadovoljiv ra*govor.» Preden se je sestal s predsednikom Trumanom, je prebil Molotov Približno 15 minut v uradu Deana Achesuna, vršilca poslov zunanjega ministra. Tajnik tiskovnega urada pred-sedn!štva Charles Ross je pozneje Rjavil, da Truman in Molotov ni-sta ha njunem sestanku razpravlja. !a o nc: er. e .n političnem vp 3anJu. Ross jb rekel: »Razgovor je “G zgolj vjudnostnega značaja. V »olikor mi je znano, Molotov ni izročil osebnih pozdravov generall-»lma Stalina niti jih ni prejel od Predsednika za Stalina. Ross je dodal, da je Molotov izrazil svoje zadovoljstvo zaradi spre. Jama ki so mu ga priredili v Združenih državah. Ko so v odboru začeli z razprav-'Janjem o zaupni upravi, se je in-'Ujski zastopnik sir Mamaraj Singh odločno uprl priključitvi jugozahodne Afrike k Južnoafriški zvezi 'h izjavil, da bi to predstavljalo ah. Solutno nazadovanje. Jugozahodna Afrika leži severo-''Zbodr.o od Južno-afriške zveze in Pleri okrog 84.000 km2 ter ima °krog 360.000 prebivalcev. Pred pr-v° svetovno vojno je bila nemška f0s®*t, zdaj pa je mandatno ozemlje. . sJr Mamaraj je trdil, da »doma-c‘nom» v Južni Afriki odklanjajo Popolno uživanje državljanskih Pravic in pojasnil, da ne uživajo Polne pravice za udeležbo pri vo-hfvah niti enakosti v cerkvi m dr-avi* Dodal je, da jim je prepovedano specializirano delo. Nadalje je Mil, da se ne morejo združiti v \dikate in da je »tanje njihovih Snovanj vredno obžalovanja. Danska je predložila, naj od taj-*"stva Združenih narodov zahtevajo oskrbo odbora s popolnimi Inovacijami glede uprave jugozar n°dne Afrike. Sovjetski delegat KIrH Novlkov Rjavil g svoje strani, da je na. Proten vsaki zahtevi glede doku-v eiltov Društva narodov o tem ^Prašanju in dodal, da se te infor-aclJ° nanašajo na preteklost. V upravnem odboru so glasovali o predlogu Združenih držav, naj razpravljajo glede ponudbe, da bi napiavili New York ali pa S. Francisco za stalni sedež Združenih narodov. Predlog glede razpravljanja so sprejeli z 8 glasovi, 3 glasovi so bili proti, medtem ko se je eden vzdržal glasovanja. Na zasedanju odbora Združenih narodov za zaupno upravo so Združene države in Belgija izraz le svoje stališče o mandatnih ozemljih, ki naj bi jih izročili v zaupno upravo. Newyoržka radijska postaja je pripisovala velik pomen Izjavi ameriškega zastopnika v komisiji v zvezi z včerajšnjo izjavo predsednika Trumana, da bodo Združene države zahtevale pojebne pravice na pacifiških otokih. Truman je dejal, da bodo Združene države izročile otoke Karoline, Marijane in Maršalsko otočje Svetu za zaupno upravo pod pogojem, da bo glavna upraviteljica Amerika. Belgija, druga mandatama država, Je izjavila, da tvorijo britanski, francoski in belgijski narod prednjo stražo pri modri upravi kolonij. Belgija — je dejal zastopnik — Je pripravljena, da brez vsakega pridržka izroči Združenim narodom ozemlje Osrednje Afrike, ki je pod njenimi mandatom. Kitajski zastopnik je izjavil, da bosta mir in varnost vedno v nevarnosti, če zaupna uprava ne bo poslovala mednarodno. Izrazil se je proti temu, da bt Južnoafriška zveza priključila bivše nemške kolonije v jitžnozahodni Afriki. Otoki pod mandatom, ki jih vsebuje ameriški načrt sporazuma, obsegajo tri skupine v srednjem Pacifiku, Marijansko otočje, Karoline in Maršalsko otočje. Otoki se razširjajo na področju Oceana, ki Je od vzhoda do zahoda dolgo 2400 km in široko od severa do juga 1280 km, s skupnim prebivalstvom 53.000 oi>eb. , Načrt sporazuma za zaupno upravo označuje otoke za strateško področje. Osem predhodnih predlogov za zaupno upravo, ki so jih Združenim narodom predložile Francija, Velika Britanija, Novi Zeb.nd, Belgija in Avstralija, se nanaša na o-zemlja pod mandatom po vsem svetu, kj niso klasificiram za strateška. Ce bo sedanje zasedanje glavne Skupščine odobrilo sporazume za zaupno upravo z večino vsaj treh glasov, bodo lahko ustanovili Svet za zaupno upravo Združenih narodov. Severno ameriški načrt za zaupno upravo se nanaša le na otoke, ki so že bili pod japonskim mandatom ter pušča tako odprto vprašanje možnih ameriških predlogov za zaupno upravo, kakor je to izjavil Truman, za druge Japonske otoke, za katere so Združene države prevzele odgovornost kot posledico vojne. Včeraj je Imel tajno zasedanju odbor, ki preučuje predlog, da bi Varnostni svet ponovno pregledal prošnje Transjordanije, Irske, Mongolije, Albanije in Portugalske. Odbor ni dosegel sporazuma, Keaneje so na zasebnih razgovorih Egipt, Filipini in Panama, ki so stavili tri predloge o tem vprašanju, dosegli sporazum glede skupnega osnutka, ki ga bodo v soboto predložili pododboru. Uradno je pričela delovati vzgoj na, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov (UNESCO) s tem, da je sprejela dvajseto članico po njeni ustanovitvi, in sicer Grčijo. BEGUNCI V KANADO Ottaw&, 8. novembra Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je odobril ukrepe, ki bodo omogočili nekaterim beguncem in brezdomcem, da se naselijo v Kanado pod sedanjimi odredbami za naselitev. Mackenzie King je izjavil na tiskovni konferenci, da bo po teh ukrepih možen potreben pregled beguncev, ki živijo zdaj v tabo. cliščih za brezdomce ali pa pod oskrbo ustanove UNURA in podobnih organizacij. Stoti sestanek sveta zunanjih ministrov Dnevni red današnjega sestanka štirih zunanjih ministrov — ki bo njihov stoti sestanek — vsebuje nadaljnja razpravljanje o tistih točkah italijanske mirovne pogodbe, o katerih štiri velesile še niso dosegle sporazuma. , Po vrstnem redu, v katerem so nanizane v načrtu mirovne pogodbe, so te točke naslednje: 1) meja med Italijo in Jugoslavijo ter Trstom ; 2) klavzula o človečanskih in gospodarskih pravicah nemško govoreče manjšine na Južnem Tirolskem, ki jo vsebuje italijansko-avstrijska pogodba; 3) zajamčenje človečanskih pravic na ozemljih, ki Jih Italija so mirovni pogodbi odstopa; 4) začasna vlada za Trst s predlogi za statut za svobodno o-zemlje in za prosto luko; 5) reparacije, ki jih mora plačati Italija Albaniji, Abesiniji, Grčiji in Jugoslaviji; 6) odškodnina za poškodovano zavezniško lastnino v Italiji; 7) sredstva za reševanje težav, ki bi nastale pri izvajanju pogodbe; 8) klavzula, ki določa, kaj nastane, ako kakšna zavezniška država noče podpisati mirovne pogodbe. Najvažnejša med temi spornimi LEON BLUM voditelj francoskih, socialistov GOVOR KRALJA JURIJA V BRITANSKEM PARLAMENTU London, 8. novembra V govoru, ki ga je imel v britanskem parlamentu, Je kralj Jurij VL izrazil upanje, da bodo mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko v kratkem podpisali in da bodo učinkovito prispevale k obnovi opu-stošene Evrope. Dodal je: «Z veseljem pozdravljam napredek na pot; k vposta-vitvf svobode in neodvisnosti Avstrije ter tesno sodelovanje, ki se vzpostavlja med mojo vlado in zavezniškimi vladami glede ravnanja z Nemčijo kot gospodarsko celoto ter upam, da bo mogoče olajšati težka finančna bremena, ki jih povzroča Nemčija narodom Združenega kraljestva. »Razpravo proti glavni nemSklm vojnim zločincem v Niirnbergu so zaključili z dostojanstvom in ne-pristranostjo ter v popolnem skladu z najboljšim pravnim običajem. Ta razprava je bila znaten primer skladnosti med zavezniki glede načel, ki jih je izrazilo sodiSče, kar predstavlja važen razvoj mednarodna zakonodajen Kralj Jurij je govoril o važnosti sprememb v Indiji, kar je brez primera, in izrazil željo, da bi mogla Indija dobro uapevati pod vodstvom začasne vlade. Togliatti o svojem obisku v Jugoslaviji Titov predle*: Trsi Hali ji V zameno za odstopite v Gorice Jugoslaviji RIM, 8. novembra — Včerajšnja številka komunističnega lista «Unita» poroča: Tovariš Togliatti je v ponedeljek malo pred polnočjo z avtomobilom prispel v Rim ssvojegapotova-nja v Beograd, ki ga je zapustil v soboto ob 15. uri. Takoj po prihodu je tovariš Togliatti prišel k nam v uredništvo, kjer smo imeli priložnost zastaviti mu nekaj vprašanj o njegovem obisku, ki, kakor nam je rekel, ni povzročil niti najmanjšega incidenta in za katerega so mu nudile zavezniške oblasti v Trstu vse ugodnosti ter so bile z njim skrajno vljudne. KOLAROV PREDSEDNIK BOLGARIJE London, 8. novembra Pri otvoritveni seji bolgarskega Narodnega sobranja so ponovno izvolili Vasilija Kolarova za predsednika Bolgarije. ZAUPNICA TSALDARISOVI VLADI Atene, 8. novembra Po burnem razpravljanju je nova grSka vlada pod vodstvom Konstantina Tsaldarlsa dobila zaupnico parlamenta a 183 proti 128 gla-aovom. «KaMen je bil razlog tvojega potovanja v Jugoslavijo?» smo vprašali tovariša Togliattija. «B;1 je dvojen, predvsem sem že dolgo časa. želel obiskati maršala Tita, ne le, da bi obnovil najino staro znanstvo, ampak predvsem zato, da bi mu v imenu komunistov in odkritih italijanskih demokratov izrazil naše odkrito občudovanje m tako velik prispevek, ki so ga jugoslovanski narodi pod njegovim junaškim in modrim vodstvom dali v borbi za uničenje hitlerizma in fašizma ter za zmago demokracije po vsej Evropi. Drugič sem želel kot glavni tajnik italijanske komunistične stranke govoriti z maršalom Titom o vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi, da bi kar najbolj točno ugotovili, kakšne morejo biti osnove prezpogojnega sodelovanja med Ita. lijanskim in Jugoslovanskim ljudstvom v interesu demokracije in miru.* sin kakšen vtis si dobil o položaju v Jugoslaviji?» «Zelo globok vtis, čeprav je bil plod prehitrega stika. V Jugo-laviji danes živi nova država, demokrat-1 država in njihova vlada, ki ju pod- .i«. /•ve.trr.Krvlil-' rtlratn r. vsem,i »ilamt. VOTA- ska država, ki je izšla iz osvobodilne borbe, katero so naredi Jugoslavije vodili proti tujim napadalcem in katere oblast Ima globoke korenine ter neporušljiv temelj v zavesti množic vseh jugoslovanskih republik. Treba je priznati, da je jugoslovanskim delavcem uspelo po osvobodilni vojni storiti to, kar nam v Italiji ni uspelo storiti. Z uspehom so dovojevali borbo za likvidacijo ostankov fašizma ter nacionalističnih tradicij, zadali so odločilni udarec fašizmu in mu presekali korenine ter so na ta način postavili osnove za nov demokratični režim, k; odpira Jugoslaviji pot mjhitrejSega gospodarskega, političnega in socialnega napredka.* sKakšno vrednost ima torej to, kar govori italijanski reakcionarni tisk o neki nestalnosti jugoslovanskega režimo?* «Ima pomen obrekovanja in to zelo neumnega obrekovanja. Ljudske množice vseh delov Jugoslavije so združene v mogočni ljudski fron. ti, imajo v svojih rokah dejansko oblast, država in vlada sta njihova Komentarji k zmagi republikancev v Združenih državah NEW YORK, 8. novembra — Poročila o volitvah, ki so ga Izdali o zadnjih izidih parlamentarnih volitev, kažejo, da so mesta v poslanski zbornici porazdeljena tako: demokrati 18G, republikanci 245, delavska stranka 1. Porazdelitev treh mest še ni določena. Večina, ki jo je zdaj dosegla republikanska stranka v kongresu, ji podeljuje avtomatično pravico organizirati poslansko zbornico in senat v novem 80. kongresu, ki se bo sestal meseca januarja. Razen izbire «speakerja» (pred- predloga in sicer sovjetski predlog in predloge zahodnih velesil za Btalni statut svobodnega ozemlja in sicer: ameriški predlog za začasno vlado za vmesno dobo, dokler ne bo prišlo do prave vlade, kakor to določa statut, francoski predlog, ki razširja ameriški predlog ter vsebuje satut o začasni vladi in svobodni luki; sovjetski predlogi o zakonodajni oblasti tržaške ljudske zbornice, o demilitarizaciji tržaškega o-zemlja ter o umiku zavezniških čet v roku 30 dni po podpisu mirovne pogodbe; ameriški predlogi za zagotovitev zmožnosti, da bi ae mogel Trst sam gospodarsko vzdrževati. V splošnem je pariška mirovna konferenca predloge zahodnih velesil sprejela, medtem ko je podrobne sovjetske predloge za ureditev Trsta običajno odklonila z dvetre-tjinsko večino. Ko se je pričela konferenca štirih zunanjih ministrov v New Torku, so zunanji ministri bežno pregledali vseh teh osem točk, na tem sestan. ku pa je pričakovati podrobnejšo razpravo in edina verjetnost na sporazum je v sposobnosti tega ali onega zunanjega ministra, da predlo- točkami Je četrta točka, ker imajo j ži nove predloge, ki naj zlomijo se-zunanji ministri o njej dva ločena danji zastoj. PREGANJANJE POLITIČNIH NASPROTNIKOV Madrid, 8. novembra Španska policija je objavila, da so v zadnjih tednih aretirali Au-gustina 25ordo ter drugih petnajst komunistov, med njimi štiri žene, ki so vodili propagandistično gonjo proti Francovemu režimu. Poročajo, da je Zordo nadzorovala policija, odkar je nezakonito prišel iz Francije v Španijo in so mu dovolili delovanje, da hi postal zaupnejši. Najprej so aretirali Zordo in »e tri osebe; nakar so po nekaj dneh polici jeki agentje, ki so nastopali kot zarotniki, dobili podatke, ki so dovedli do razkrojitve mogočne organizacije, ki je posedovala dve močni radijski oddajni postaji in znatno količino eksploziva. Zasegli so mnogo dokumentov, med njimi seznam Članov organizacije, z navedbo posebnih nalog, ki »o bile vsakemu izmed članov poverjene. Odkrili »o tudi tri tajne laboratorije in celotno upravo taj-negf. glasila organizacije. Y0RŠKI NADŠKOF PO VRNITVI S POTOVANJA V ZSSR London, 8. novembra Torškl nadškof dr. Garbett je govoril o svojem nedavnem potovanju v Sovjetsko zvezo. Rekel je: »Bodoči mir sveta je odvisen od iskrenega sporazumevanja s Sovjetsko zvezo.* Nadškof je dobil v Sovjetski zvezi tri vtise: v prvi vrsti je ugotovil pravi prerod verskega duha in videl, da uživa cerkev večje svobode kot pod vlado carja, V drugi vrsti je nadškof dejal, da se ne čudi, če se hoče Sovjetska zveza obvarovati pred novimi napadi, ko je videl opustošenja po sovjetskih mestih. Končno je dr. Garbett izjavil, da ga je zelo presenetil mladostni duh, ki preveva sovjetski narod. Govoril je tudi o Nemčiji in dejal: »Ce bo ostala Nemčija za vedno uničena, bo Evropa vedno siromašna. Bodočnost Evrope je odvisna od obnovitve Nemčije kot države, ki bo prispevala za človeštvo s poljedelstvom, Industrijo, znanstvenimi raziskovanji in razvojem umetnosti,» sednika) zbornice, daje ta privilegij poslancem in republikanskim senatorjem možnost imenovanja predsednika vsakega stalnega odbora, kakor tudi možnost Imenovati večino članov vsakega odbora v istem sorazmerju parlamentarne večine. V zadnjem 79. kongresu, kakor tudi v 16-letni dobi poslanske zbornice in 14-letni dobi senata, so imeli predsedstva odborov člani demokratske stranko. Ustroj odborov je zelo vaina funkcija v postopku kongresa. Na vsakem zasedanju kongresa, ki je vsaki dve leti, uvedejo na tisoče ukrepov; ker pa je nemogoče, da preuči vsak kongres vse te ukrepe posamezno, »o Izdelali poseben ustroj odborov. Vsak odbor preučuje v mejah svojo pristojnosti predložene ukrepe in napravi o njih ugodno poročilo senatu ali zbornici, ali pa jih odbije. Odbor more razen tega spreminjati zakonske predloge, če se mu to zdi potrebno. Tako dobita senat ali zbornica dejansko samo del ukrepov, ki jih. je predložil kongres. Bivši podpredsednik Združenih držav in bivši trgovinski minister Trumanove vlade Henry Wallace je izjavil, da naprednjaška struja ne bo izgubila poguma zaradi izidov volitev. Demokratska stranka — je dejal — mora postati naprednejša ali pa - mora propasti, a je dodal, da ne misli, da bi mogla propasti. V radijski oddaji omenjajo, da bo v novem kongresu manjše število žen. Medtem, ko so v prejšnji poslanski zbornici zavzemale žene 11 mest, jih je Izvoljenih zdaj le 6 ter celotno število mest ne bo moglo biti višje od 7, ko bodo zaključili štetje glasov. Po mnenju izkušenih londonskih diplomatskih opazovalcev bo James Byrnes verjetno najmanj prizadet član vlade ob nagibu na desno pri volitvah v kongres. V Londonu upajo, da bo smer zunanje politike Združenih držav ostala neizpreme-niena. Menijo, da se je prevrat v zunanji politiki Združenih držav primeril v času med moskovsko konferenco v decembru 1945, ko je Byr-dos podal številne koncesije sovjetskemu stališču, in prvim zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov in Varnostnega sveta Londonu v januarju in februarju mesecu letošnjega leta. Senator Arthur Vandenberg, glavni predstavnik republikanske vlade v zunanji politiki, je bil Bjrrnesov spremljevalec med tem političnim razvojem, kot član delegacije Združenih držav, in oba državnika sta se nato udeležila zasedanj sveta zunanjih ministrov In mirovne konference v Parizu ter sledila skupni politični smeri z znatno istovetnostjo pogledov. Današnja republikanska zmaga zagotavlja, da bo Byr-nes v 1947 sledil še naprej isti politiki, katere dve glavni značilnosti sta odklonitev enostranskih koncesij Sovjetski zvezi in njena nasprotnost, da se Združene države ne bi zanimale za to, kar se dogaja v notranjosti sovjetskega vplivnega področja. Toda po mnenju mnogih londonskih opazovalcev morejo ameriške volitve služiti za zaostritev nasprot-stev med Vzhodom in Zahodom. V Londonu se boje povečanja sovjetskega nasprotovanja ameriškemu zunanjemu ministrstvu. Moskva gotovo v preteklih mesecih ni prihranila svojih napadov na »reakcionarni vpliv* senatorja Van-denberga in celotno republikansko stranko in potrditev Vandenberga kot »sive eminence* v ameriški zunanji politiki bi mogla pomeniti vetje spopade na prihodnjih zasedanjih sveta zunanjih ministrov. »Manchester Guardian* piše, da predstavljajo volitve v kongres, zmago ne samo za republikance, temveč tudi za konservativce. Po vsej državi so pristali stremljenj, kl so večinoma desničarsko usmerjeni, porazili številne levičarje. V republikanski stranki je gotovo mnogo levičarjev, zlasti med mlajšimi, toda konservativci predstavljajo veliko večino. To velja zlasti za poslansko zbornico, kjer je konservativni republikanec države Massachusetts Joseph Martin zdaj postal »speaker* (predsednik) in vsak odbor bo Imel republikanca za predsednika. Med temi novimi republikanskimi predsedniki so radikalni konservativci Jesse Wool-oott, Charles Halleck in Leo Allen. Najvažnejši činitelj, ki je povzročil poraz demokratov pri volitvah, je bilo brez dvoma nezadovoljstvo, ki ga je t»eba pripisovati težavam povojne dobe. Dopisnik BBC iz Washingtone poudarja, da se bo morala Trumanova uprava nadaljevati do 1948 leta, ko se konča njegova »lužbena doba. Položaj bo tak, da bo morala demokratska vlada delati pod zakonodajno zbornico, ki jo bodo nadzirali republikanci, in kl bo lahko blokirala predsednikove zakonodajne predloge. V zunanji politiki pa bo imela republikanska zmaga pač le malo odseva, ker je od konca vojne ameriška zunanja politika spojila te^jje dveh strank ter Jo v vseh važnih mednarodnih konferencah imel Bjrrnee s seboj republikanca senatorja Vandenberga. Londonski »Times* piše o posledicah ameriških volitev: »Prav teko kakor predsednik Hoover po letu 1980, tudi predsednik Truman ne bo imel več vodilne vloge, tudi de bi to hotel. Pri teh volitvah ni Slo za mednarodna vprašanja. Zunanja politika Združenih držav temelji na vsenarodni osnovi. Pred, med ln po pariški konferenci Je zunanji minister delal sporazumno v obema iz- branima svetovalcema, senatorjema Connalljrjem in Vandenbergom. Volitve bodo Imele ta učinek, da bosta ta dva izkušena in odgovorna senatorja zamenjala svoji mesti, vendar pa ta izprememba ne bo pomenila preloma v njuni povezanosti z Byrncsom. Teko predsednik kakor tudi senat ae zavedata prednosti zunanje politike, ki je po ameriškem izražanju »dvostrankarska* (podpirata jo obe glavni stranki) ter zato nad strankami. Seveda je taka dvostrankarska polit ka možna samo tako, da spretno drže ravnotežje med nasprotnimi silami: naravna posledica teh vo- litev pa bo, da se bodo tako v notranjih kakor tudi zunanjih vprašanjih poiskušall nagibati mnogo bolj na desno. Uradno grasilo francoskega ljudskega republikanskega gibanja (katoliške napredne stranke) «L’Aube» piše, da zo Združene države volile «za Byrnesa proti WalIaoeu». Demokratski Byrnes je zmagal pri teh volitvah, medtem ko so Wallaceove izjave, ki imajo priokus po Monakovem, v veliki meri odgovorne za poraz demokratske stranka Izid volitev bo okrepil Bjrrnesovo zunanjo politiko, s ka tero soglaša republikanec Vandenberg in možno Je, da bo še bolj nepopustljiva zlasti do Sovjetske zveze. Bati pa se je, da bo ta nepopustljivost prežeta z duhom izo-lacionizma. Zmago republikanske stranke Združenih državah različno tolmačijo. Francoski socialistični dnev. nik »Le Populatre* piše: »Jasno je, da bo republikanska stranka hotela izvajati močan pritisk, da bi vpeljali reakcionarno gospodarsko po. litiko, ki bi lahko vzbudila resne pretrese v Evropi.* leni o Titovem predlogu Trgovinsko pogodba da, Gorice ne RIM, 8. novembra. — Zunanji minister Pietro Nenni je po svojem razgovoru s Palmirom Togliattijem sprejel podtajnika zunanjega ministrstva Brusasco in je nato zapustil palačo Chigi, da bi Sel v Viminal na vladno zasedanje. Ko je zapuSčal svoj kabinet, se mu je priblilal neki novinar, ki ga je zaprosil za njegovo mnenje o izjavah, ki jih je dal Togliatti komunističnemu listu «Unita» o izidu svojega potovanja v Jugoslavijo. Nenni je izjavil: «Da, drug uspeh je velikanski. Na prošnjo, ki sem jo izrekel v 1- menu 6totin italijanskih družin, je maršal Tito privolil, da se takoj vrnejo v Italijo vojaki in častniki, ki so sedaj kot vojni ujetniki v Ju gotlaviji. Podali bedo uradno izjavo in v bližnjih dneh bodo začeli z organizacijo glede vrnitve. Naša stranka, da bi se izognila vsaki bi-rokratični počasnosti in vsakemu poizkusu sabotaže s strani italijanske reakcije, se bo obrnila na ustanovo (Združenje italijanskih partizanov) ter bo zahtevala, da se u-stanovi komisija, ki bo stopila v stik z Jugoslovanskimi oblastmi glede dejanske izvršitve tega sklepa® »Torej si zadovoljen s tvojim kratkim bivanjem v Jugoslaviji?)) «Z obiPkom sem več kakor zadovoljen. Sklenil sem, da se bom postavil v službo dveh stvari: to Je stvari moje države in pa stvari miru in mednarodnega sodelovanja med narodi, ki so osvobojeni jarma fašistov in imperialistov. Mislim, da smo dosegli uspeh glede teh stvari. Italijanski narod na vsak način zdaj lahko vidi in razume, da je zdaj možnost sporazuma in sodelovanja s Titovo Jugoslavijo postala re;n‘.čnost, kar smo mi vedno želeli. Našo vlado čaka zdaj dolžnost, da prevzame potrebno Iniciativo za uresničenje dejanskega sporazuma.® ITALIJANSKI VOJNI UJETNIKI V JUŽNI AFRIKI Pretoria, 8. oktobra Uradno so javili, da se Je južnoafriška vlada odločila, da bo dovolila nekaterim italijanskim vojnim Ujetnikom, ki se žele vrniti v Zvezo, da predlože svoje prošnje notranjemu ministrstvu pred vrnitvijo v Italijo, tako da bodo lahko opravili potrebno preiskavo. Okrog 1000 italijanskih ujetnikov eo internirali v Južnoafriški zvezi po zavezniški zmagi v Abesiniji in Severni Afriki. Večina od teh je delala na kmetijah ali pri cestnih delih in predložili so, naj bi nekaterim dovolili stalno naselitev v skladu z južnoafriškim zakonom za vseljevanje Evrope ev. SOVJETSKO POVPRAŠEVANJE PO NEMŠKIH TEHNIKIH ZADOVOLJENO London, 8. oktobra Po berlinski radijski postaji, ki jo nadzirajo Sovjeti, naj bi predsednik osrednjega odbora za socialno pomoč v sovjetskem področju NemčiJ« Braok izjavil, da Je »zdaj zadovoljeno® sovjetsko povpraševanje po nemških tehnikih. Po radijski postaji naj bi Brack izjavil, da je »sovjetska vojaška vlada prejela veliko število prošenj nemških tehničnih delavcev, ki želijo biti premeščeni v Sovjetsko zvezo. Preftneščeni Nemci — Je dodal Braok — lahko pošljejo del svoje plače v Nemčijo. Imajo pravico svobodno pisati svojim sorodnikom v domovini In bodo lahko prebili dopust v Nemčiji.® AGRARNA REFORMA NA MADŽARSKEM-Z ODŠKODNINO Budimpešta, 8. oktobra Do konca 1945 so v okv:ru agrarne reforme zaplenili 5 m; V Jonov 700 tisoč »holdov® ozemlja (en »hold® Je približno 0.57 hektarja). Od te površine so 5,120.000 «holdov» zaplenili proti odškodnini Zemljo eo razdelili med 550.000 kmetov. Del zemlje pa so porabili za občinske pašnike, vzorne kmetske naselbine in podobno. RAZSTAVITEV TISKARSKIH PODJETIJ V LIPSKEM Berlin, 8, novembra Sovjetska vojaška uprava na Saškem je odredila razstavitev treh tiskarskih podjetij v Lipskem, ki so med največjimi v Evropi ln ka tere naj bi sedaj prestavili v Sovjetsko zvezo. Voditelji teh podjetij, ki so znane založniške tvrdke Re-clam, Weber, ln Brandstetter, so prispeli v Berlin, da bodo vložili proti tej odredbi pritožbo pri štirih zasedbenih velesilah. IZ JUGOSLAVIJE Kot poroča Tanjug, so pod vodstvom Jugoslovanske vojske obnovili na področju B 3.517 stanovanj, javnih zgradb, šolskih in trgov-skh poslopij in 11 mostov. Prebivalstvo področja je prispevalo s prostovoljnim delom in dajatvami v denarju in naravi v vrednosti 2,704.888 lir. Industrijska poslopja v Istri so bila večinoma uničena in oplenjena. Opremo reških tvornic so odnesli ali uničili. Velika tovarna torpedov na Reki, ki je bila 85 odstotno uničena, dela zdaj v polnem teku. Vse prebivalstvo na področju «B», dodaja Tanjug, še nadalje pomaga pri hitri obnovi. Prebivalstvo Črne gore se je v nedeljo udeležilo volitev za ustavodajno skupščino ter je še enkrat pokazalo svojo enotnost in svojo pripadnost k Ljudski fronti. Volitve so potekle popolnoma mimo in v redu. Volivci so odhajali na volišča pojoč domoljubne pesmi in vzklikajoč novi Jugoslaviji. Okoli Božiča bo Franoija verjetno imela novega predsednika republike. Medtem ko danes v Parizu ugibajo, kdo bo novoizvoljeni, pripravljajo njemu in če bo poročen tudi njegovi soprogi, primarno prebivališče. Ze nekaj tednov delajo slikarji dekoraterji v razkoinih prostorih Elizejske palače, ki bo v kratkem po sedemletnem spanju spet zaiivela. Ne lahka naloga za obnovitev rezidence prvega državljana Francije je poverjena načelniku odseka za opremo Jacqueu Fontaineu, ki mora oskrbeti ureditev palače v vseh podrobnostih. Leta in nemikl vandalizem eo sjsravill palačo v Žalostno stanje in njena sedanja obnovitev povzroča mnogo tebav. Zaradi pomanjkanja materiala, je Fontaine mnenja, da leapital, ki ga je doslej nakazala drsava, Se dolgo ne bo zadostoval kritje vseh stroSkov obnovitvenih del. Toda poleg finančnega vpraSanja nudi oprema palače Se teZje vprašanje: gre za osebni okus. oKako naj izberem pohištvo — je rekel Fontaine — ne da bi poznal okus in Zelje novega predsednika. Naj bo moja izbira kakrSna koli, gotovo ne bo v skladu v njegovim okusom, Se manj pa z okusom njegove soproge; običajno imajo predsednikove soproge zelo čudne okuse. »Vzemimo na primer spalnioo. Kako moremo prisiliti predsednika, da bo spal v postelji tempire» stila, je soprogi bolj vSeč stil Ludvika XIV ali stil tretjega cesar-stvat» Fontaine je reSil to tebavo na ta način, da bo zdaj opremil palačo samo e najpotrebnejšim pohištvom, kesneje pa naj predsednik izbere opremo po svojem okusu. Tako so sklenili, da bo novi francoski predsednik spal prvo noč v palači na Elizejskih poljanah v postelji sem-pire* stila, v kateri je zadnjič spal predsednik Albert Lebrun. Tatovi, draguljev, ki so v zadnjih tednih na londonskem področju povečali svojo delavnost, so odnesli draguljev in oblačil v vrednosti 5000 funtov Iterlingov. S tem so zvijali vrednost ukradenih predmetov v zadnjih treh mesecih na 100.000 funtov iterlingov. Britanski poroča, da so posebni oddelek KMETIJSTVO Pravilno ravnanje z vinom POLJSKA PREJEMA OD ZSSR INDUSTRIJSKI MATERIAL IN STROJE London, 8. oktobra It Varlove poročajo, da je Poljska ie dobila od Sovjetske zveze industrijski material in stro'je v vrednosti približno 4 milijonov dolarjev na račun reparacij, ki ji pripadajo od Nemčije in katere, se je po pots. damskem sporazumu Sovjetska zveza obvezala izročiti Poljski. Iz Variave uradno poročajo, da so v nekaterih področjih Poljske manjii sovjetski oddelki vojakov. Poročevalec poljskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so sovjetske čete na Poljskem s privolitvijo poljskih oblasti z določenim namenom, da nadzorujejo prometne zveze s sovjetskimi četami v Nemčiji. VESTI V 1 STAVKU — Okoli 4.000 pariških pralcev in peric je sklenilo, da bodo začeli stavkati, če jim ne bodo zvišali plač. — Vrhovni avet burmanske ljudske antifašistične zveze je zaradi nelojalnega zadržanja izključil iz zveze komunistično stranko. — V Madridu je Francova policija zaprla veliko število političnih nasprotnikov vseh stremljenj, od komunistov do častnikov španske vojske. — Sovjetsko zdravstveno letalstvo Je prepeljalo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 54.400 zdravnikov ia bolnikov ln 725 ton raznega sanitetnega materiala, kar pomeni skoraj dvakratno množino blaga v primeri s preteklim letom. — V Berlinu so uvedli stroge omejitve električnega toka zaradi pomanjkanja premoga; po sporočilu berlinskih električnih central Je možnost, da bodo zmanjšali razdeljevanj« toka na eno samo uro na dan. — Francoski državni nameščenci na otoku Madagaskarju so začeli stavkati za dosego povišanja plač. Medtem ko posvečajo kmetovalci najveejo skrb trti, ne moremo kaj tekega trditi o ravnanju z vinom: na splošno ravnajo ž njim nepravilno. Vzroke tunu Je treba iskati v pomanjkanju primerne kletarske opreme in tistega strokovnega znanja, ki ga uči umno kletarstvo. Res je, da pridelajo nekateri kmetovalci v vsakem pogledu dobro vino, res pa je tudi, da drugi kmetovalci na Isti zemlji, ob enakih razmerah Jn istih vrstah grozdja, pridelajo le malo vredno vino. Na okrožnem Kmetijskem nad zomlštvu so prejeli v ze dnjem času več vzorcev vina, ki se je vleklo. To bolezen povzročajo določene glivice. Po njih napadeno vino postane motno in lepljivo. Ce ga pre takamo, teče kakor olje. Bolezen napada predvsem še sladko, šibko in na kislini revno belo vino. Bolezen so razvija zaradi sladkorja in pomanjiianja zraka, zaradi česar se začne v spodnjih plasteh proizvajati manit in ocetni, mlečni ter ogljikov kisik. Kako preprečimo bolezen? — S popolnim kipenjem se Izločijo Iz vina dušicaste snovi, ki bi Jih sicer glivice pokvarile. Čreslovina (tanin) zmanjša množino dušlčastih snovi v vinu in s tem prepreči razvoj bo leznl. Kako je treba ravnati z obolelim vinom? — Vino moramo kolikor mogoče dobro prezračiti kar dosežemo s tem, da vino precedimo skozi pletenico ali dobro osnažer:-veje, nakar ga pretočimo v zažve-plan sod. Ce ostane v vinu še kak odstotek sladkorja, je dobro, če mu dodamo na vsak hektoliter en do dva litra dobrega kvasa, s čimer pospeš mo vrenje. V ta namen je treba prostor ogreti na iribližno 22 stopinj Celslja. Dobro je tudi, če po končanem vrenju dodamo na vsak hektoliter vina po 10 do 15 gramov čreslovine in da ga potem očistimo z enako količino želatine ali ribjega kleja. Vse kmetovaloe opozarjamo, da lahko dobe vsa podrobna navodila glede napak ali vinskih bolezni na okrotnem Kmetijskem nadzorniStvu v Goriol, ulica Du ca D’Aosta 55, (po motnosti ob ponedeljkih, četrtkih *» sobotah do poldne j. 'Pjiiphcu/Hia.nje. sta.novjwja. tea pKQ.dse.dmka (hamuske hepuMike izurjenih agentov Scotland YCrda oprostili običajnih poslov, da se bodo lahk-o z vso resnostjo posvetili iskanju tatov. Kronisti dodajajo, da gre verjetno za veliko in odločno tolpo, ki je organizirana na vojački način in domnevajo, da razpolaga z novim podtalnim sistemom za razpečavanje ukradenih predmetov. * * * Predsednik Truman je z dvemo proglasoma določil, da bodo 11.. november proslavili kot vdan premirja» ter 28. noventber kot *dan zahvar les. Predsednik je pozval ameriški narod naj obnovi svoje sklepe (n napore za vzpostavitev trajnega miru. Vrhovni tolilec na niimberiki razpravi general Telford Tcglor je izjavil, da bodo ustanovili poseben urad, v katerem bo 10 sodnikov. Ti bodo zbrali obtelilni material proti 1000 nacističnim voditeljem, proti katerim bodo začeli z razpravo 2. decembra. GOSPODARSTVO Pošljke premoga Iz Združenih držav v Italijo, ki jih je prekinila stavka ameriških pomorščakov, se zdaj vračajo v normalno stanje. Pivih 150.000 ton premoga bo prispelo v Italijo proti sredi novembra. V VVtesbadenu so zaključili trgovinski sporazum med sovjetskim in ameriškim področjem v Nemčiji. Ameriško področje bo dobavilo hmelj ln 19.000 glav živine, medtem ko bodo s sovjetskega področja do-bav.li sladkor, semena, krompir, alkohol in drugo. Veljka Britanija in Brazil sta sklen.la dvostranski sporazum za letalske transporte, na osnovi katerega si obe državi podeljujeta medsebojne olajšave pn Izvrševanju letalskih služb- V Oremoni je 28. oktobra okoli 21. ure začeto snežiti; tako zgod-nejga snega ne pomnijo niti naj. starejši ljudje. IZ SLOVENIJE Pred« okrožnim sodiščem v Mariboru je bila razprava proti Rudolfu gtkarju iz Šoštanja, ki je leta 19-13 stopil v službo Gestapa in bil dobra dva meseca pri partizanih kot vohun. Ovad 1 je večje število oseb, izmed katerih so Nemci mnoge odpeljali v Nemčijo ali pa jih ubili. Zaradi storjenih zločinov je sodišče Sikarja obsodilo na emrt z ustrelitvijo. Diplomirali so: na pravni fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral Dušan Jelušič Iz Ljubljane; na tehnični fakulteti so diplomirali za inženirje kemije Milivoj Hladnik, Igor Belič, Jelka Bergant, Metka Perne, Vojko Ozim in Oton Jurko. Poročila sta se Silva Wohinz, trgovska sotrudnica in Jože Gabrovšek Umrli so: Marija Berčičcva, žena železniškega uslužbenca v pokoju; Ntžlka Pušnik, soproga vlakovodje; Mimi Cesar, roj. Bižičnik, zasebnica; Ivan Uranič, poštni zvaničnik v pokoju; Stojanovič Staka; Ana Plešna, soproga železničarja v pokoju, dr. Joža Glonar, univerzitetni bibliotekar v pokoju, vsi iz Ljubljano; Ljudmila Lupinšek, trgovka Stanjška Frančiška, vdova po poštnem poduradniku, obe iz Maribora; Ivan Majhne, poštni uradnik v pokoju iz Studencev pr; Mariboru, Marija Gorše iz Vaš; Marija Recelj v St. Jerneju na Dolenjskem; Ivo Svet, bančni uradnik v Šoštanju; Valentin Košir, trgovec v Škofji Lo. k.'; Janko Žirovnik, šolski upravitelj v pokoju v Kranju. • Preprečitev nedovoljenih manifestacij Stavka zaradi zasedbe Ljudskega doma V sredo, na predvečer obletnice sovjetske oktobrske revolucije je prišlo na raznih krajih na Goriškem do nedovoljenih manifestacij. Skupine oseb so se zbrale v Podgori, Solkanu, Dobrovi in v Koi-skem, toda civilna policija je manifestacije, ki jih Zavezniška vojaška uprava ni dovolila, onemogočila in manifestante razpršila. Istočasno so v Podgori neki neznanci s pobeeja Kalvarije streljali z brzostrelkami in mets.li ročse bomb« v smeri proti predilnici. Po poročilih policije ni prišlo do Incidentov. V Kojskem so aretirali 4 osebe. Agenti civilne policije so včeraj ob zori v Gorici prijeli tri osebe, katere so zalotili v ulici Sv. Ivana, ko so pisali politične napise na zidove zasebnih hiš. Aretiranci so: 29 letni Cvetko Batistič, stanujoč v ulici Varano 3, 25 letni Rudolf Bednar, stanujoč v uiid Sv, Antona 2 in 17 letni Josip Pavlin, stanujoč v ulici Tamažic 31. V znak protesta preti zasedb- Ljudskega doma je včeraj zjutraj del nameščencev tržaške predilnice v Podgori in predilnice v Strešicah zapustil delo. Delavci so stavkali tudi v drugih podjetjih in tovarnah. Do incidentov ni prišlo; mestna podjetja so redno obratovala. ‘ V Gorici ter posebno na korzu Verdi in na Travniku so se včeraj dopoldne začelo zbirati osebe, katerih precejšen del je prišel iz okolice ln so verjetno imele namen de- IZREDNO POROTNO SODISCE Momolo obsojen zaradi sodelovanja na 6 let in 8 mesecev zapora Včeraj je izredno porotno sodišče, kateremu je predsedoval dr. Roatti, obsodilo odvetnika Pietra Mamola, ki je bil obtožen sodelovanja s sovražnikom, na 6 let in 8 mesecev zapora. Razprava proti Mamolu se je začela 21. oktobra ter so jo pozneje zaradi odsotnosti nekaterih prič preložili-Obtoženi Mamolo, ki je zdaj bo- Višje zavezniško sodišče 15 monstrirati zaradi zasedbe Ljudskega doma. Civilna policija je na miren način razpršila zbirajoče se skupine, ki so se razšle brez kakršnega koli incidenta. 11. november splošni praznik Trgovska zveza naznanja: S splesnim ukazom št. 78 Zavezniške vojaške uprave so 11. november Spominski dan določili kot splošni praznik. °h tej priliki se bodo trgovine živil in drogerije ravnale po umiku za polpraznike z odpiranjem od 8. do 12. ure, medtem ko bodo vse ostale trgovine ostale zaprte ves dan. Uslužbencem pa je treba Izplačati redno dnevno mezdo z vsemi običajnimi poviški. Nove cene za hrambo motornih vozil Podkomisija za določanje cen v gorlški pokrajini je določila naslednje maksimalne cene za hrambo motornih vozil: (zneski se nanašajo na mesečno pristojbino, na dnevno pristojbino, vključno nočne ure. in samo za dnevne ure): motorna kolesa: 250, 50 ln 20 lir; majhni avtomobili vrste Fiat 500 in podobni: 450, 100 in 50 lir; štiri-, sedežni avtomobili (508 do 1000): 550, 100 in 50; veliki štirisedežni avtomobili (1500, 514, 522): 600, 140 in 70 lir; dolg., šcslsedežni avtomobili; 800, 160 in 80 lir; box za en avtomobil: 1000 lir na mesec; za dva avtomobila: 1600 lir; za tri avtomobile: 2100 lir; za tovorne avto. moblle veljajo cene po dogovoru. Podkomisija pojasnjuje, da je navedene cene imeti za maksimalne in da upravitelji garaž lahko zahtevajo nižje cene. I Nevarna igra Včeraj popoldne lan v zaporu v Varese, se je moral zagovarjati zaradi obložbe, da je bil po 8. septembru 1943 v Tratu voditelj pravnega urada republikanske fašistične stranke in tajnik fašistične organizacije v Miljah. Posebno ga še obtožujejo, da je sovražnikom izročil antifašista Giu-seppa Co3ina, katerega so odpeljali v Nemčijo, odkoder se ni več vrnil; nadalje se Je 7. aprila 1942 udelež i nekega pohoda iz Mon-forta ob Timavi, na katerem eo zažgali sedem hiš ln ubili dva proti-fašista. Priče, katere so včeraj zaslišali, niso dale nikakega dokaza za udeležbo Mamola pri dejanjih v okolici Monforta; ostala je tedaj,samo njegova odgovornost za aretacijo Cosine. Javni tožilec, odvetnik PlocoU je zahteval, naj obtoženca oproate zaradi nedokazane obtožbe glede dejani pri Monfortu ter naj ga obsodijo na 6 let in 8 mesecev zapora zaradi sodelovanja s sovražnikom, pcaebno pa zaradi aretacije Cosine. Potem ko je govoril branilec odvetnik Pangvazi, ki je zahteval oprostitev obtoženca, je sodišče izjavilo, da je obtoženec Pietro Ma-molo kriv sodelovanja ter ga obsodilo na kazen, ki jo je zahteval javni tožilec. Špansko zunanje ministrstvo je jav lo podrobnosti sporazuma, ki so ga Velika Britanija, Združene države In Francija sklenile s Španijo za 1 kvidacijo nemške imovine v Španiji. Države so se sporazumele o registraciji imovine nemške države in imovine pod nemškim nadzorstvom ter po možnosti tudi registracije imovine nacistične stranke. Trije zastopniki veleBU bodo kot zastopniki zavezniškega nadzorstvenega sveta v Nemčiji, ki je priznan kot nemška vlada, stalno v Modrldu. Zavezniške sile v dogovoru jamčijo Španiji, da bo prva nemška vlada priznala vse sklepe sporazuma kot veljavne. Sporazum predvideva tudi v kratkem v Madridu pogajanja za dokončno ure-ditev tega vprašanja. Nedelja brez prekinitve ELEKTRIČNEGA TOKA Tržaški okrožni urad Zavezniške vojaške uprav« sporoča, da prihodnjo nedeljo ne bodo prekinili električnega toka. V kratkem bodo izdali nova navodila za omejitev uporabe električnega toka ob nedeljah. Poleg tega poročajo, da je treba poslati vse prošnje za izjeme pri omejitvah po pošti na častnika za civilne zadeve ZVU v Trstu (avil Affalrs Office« Electrlcal Supply-AMG, Trst). V kratkem bodo objavili tudi dodatna navodila za ustanove, posameznike in naprave v občinah tržaškega okrožja izven Trsta, PREHRANA Razdeljevanje živil v mestu in občinah po pokrajini. Danes se je začelo, razdeljevanje naslednjih raeio-niranih živil: mast: 180 gr; cena 70 lir za kg; testenine lz bele moke: 1000 gr; cena 26 lir za kg. Sladkor in testenine za nameščence pri zavezn ških silah. Danes se je začelo razdeljevanje obrokov po 500 gr sladkorja ln 300 gr testenin vsem potrošnikom, ki eo zaposleni pri zavezniških silah. Konec razdeljevanja sladkorja 15. decembra; konec razdeljevanja testenin C0 novembra; cene: sladkor: 350 lir za kg; testenine: 26 lir za kg. Testenine za delavce. Deiavcl, ki imajo dodatne živilske nakaznice lahko od danes naprej dvignejo 600 gr testenin; konec razdeljevanja 30. t. m.; cona 26 lir za kg. G’st)!ec min ranjen prt fiksnbziji mine Skupino čistilcev bomb in min je včeraj zadela nova nesrrča, ki na srečo ni bila težka. Ponesrečil se je 20 letni čistilec min Claudio Lon-ghl, stanujoč v ulici S. Zenone 12, kj je bil zaradi eksplozije neke mine ranjen na desntm stegnu in na obrazu. Mina Je eksplodirala okrog 15.30 ure, na nekem minskem polju pri Škofijah, kamer je odšla edinica čistilcev na delo. Longhija so prepeljali na kirurgični oddelek sploš. ne bolnišnice in bo po zdravniških ugotovitvah ozdravel v 15 dneh. mesecev zapora za poskus tatvine Včeraj so pred višjim sodiščem Zavezniške vojaške uprave nadalje, val; razpravo, ki so jo začeli prs-tekli teden proti Umbertu Semeju, Renatu Codigllu in Tulliju Sainu, Obtoženim, da so v Trstu 17. jn 18. septembra 1946 iz nekega železniškega vagona ukradli oblačila in čevlje, last ustanove UNRRA. Odvetnik Tiberi ki js branil tri obtožence, Je predočil, da obtožba ni predložila nobenega dokaza da je iz zabojev kaj izginilo in da je obramba dokazala, da so bili zavoji odprti že pred odhodom vlaka. Zato bi obtoženci, oziroma točneje Semeja, Je dejal odvetnik, bili lahko obsojeni samo zaradi poizkusa tatvine. Pa tudi vstop v vagon, čeprav bi lahko bil prvi korak, ni poizkus tatvine. Odvetnik je zaključil z zahtevo po oproetltvi v«eh treh obtožencev. Predsednik sodišča stotnik Lea-ntng je izrekel naslednjo sodbo: Umberta Semejo je spoznal za krivega poskusa tatvine in ga obsodil na 15 mesecev zapora, medtem ko je ostala obtoženca Saina in Codi-gl'a oprostil. z cgn eni se je v stanovanju družine Zulian v Borgo Ca-stello št. 14 prip-.tila nesreča, ki bi lahko imela usodne posledice. Mala 4 letna Marija, ki je bila sama doma, se je neprevidno igrala z ogorkom in je tako zanetila ogenj, ki ji je obliznil tudi obleko. Na obupni klic deklice je pritekla nje. na mati in sosidi, ki so nastal- požar udušili in nato poklicali rešilni avto, ki je opečeno Marijo takoj prepeljal v bolnišnico. Ce ne bo posledic, bo ozdravela v dvajsetih dneh. Lažje nezgode Pri delu si je poškodoval levi kazalec 15 letni Odino Stacco iz Marjana. Prepeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer bo moral ostati dvs tedna. — Poljedelec Aldjz Muravec Iz Vrtojbe je tako nesrečno ravnal s koso, da £1 Je prizadejal globoko rano na levem zapestju in palcu. Tudi on se je zatekel v splošno bol. nianlco. — Včeraj je 13 letni VittorCo Ci-nausero, stanujoč v ulici Monache 9, tako nesrečno padel, da sl je zlomil levo podlaket. Pretep v gostilni V sredo zvečer so se v gostilni Kozič v ulici Rafut tri osebe sprle zaradi različnih političnih mišljenj. Kmalu nato je prišlo do pretepa, katerega posledica je bila, da je imel 47 letni Frane Gabrovec zlomljeno eno rebro. Ob polnoči so ga prepeljali v bolnišnico, policijo pa je aretirala njegova napadalca. VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODISCE Razprava zaradi poskusa ugrabitve Zasliševanje prič — Pravočasni nastop policije prepre. čil izvedbo — Po eno leto zapora za udeležbo pri nedovoljeni manifestaciji PosKus tatvine na švicarskem konzulatu Neznanci so poskusili okrasti švi-čarski konzulat na trgu Tommaseo 4. Tatove Je preplašil hrup in tako niso mogli izvesti namena. Ker konzulat navadno nima velikih vsot denarja v poslopju. Je verjetno, da so se tatovi hoteli polastiti potnih listov in dokumentov. Ojačili so za. ščito konzulata, da preprečijo druge podobne poskuse. Po Izpustu lz zapora prevaral pripornika Za prscej časa tega je policija zaradi številnih prevar aretirala 63 letnega Enrica Fableja, brez stalnega bivališča. Fable je hodil k družinam deportirancev, ki so mu izročale obleke ln denar za svojce, kar pa seveda oh ni nikomur izročil. Obsodili so ga 10 mesecev zapora. Med prestajanjem kazni je Fable spoznal nekega pripornika, kateremu je predložil, da se bo po prestani kazni oglasil pri njegovih domačih in mu od tam prinesel v zapor obleko. Fable Je po izpustu res prišel na pripornikov dom, toda obljubo je Izpolnil samo na pol, in sicer je dvignil obleko, katere pa ni prinesel v zapor, pač pa Jo je dobršen del sam oblek :1. Za zadevo Je zvedela policija, ki je Fableja pred dvema dnevoma aretirala in spet privedla v zapor. Včeraj je višje zavezniško sodišče obravnavalo nov primer poskusa ugrabitve esebe. Pred sodiščem so se morali zagovarjati Teodor Pintar iz Oslavja, Josip Drufovka iz Steverjana in Severin Komic iz Oslavja vsi trije obtoženi poskusa ugrabitve osebe. Nadaljnja soobtoženca Alojz Famin iz Pevne ln Vladimir Drufovka lz Steverjana sta na begu. FAŠISTIČNI NA TRGU SV, ZNAKI IVANA Iz izpovedi prič Je razviden potek dogodka. Vlad mlr Humar, doma iz Huma pri Koj3kem, kateremu manjka ena roka, je bil na nekem plesu v Oslavju, pozneje pa je s prijatelji odšel v neko gostilno v istem kraju, kjer so se mu po polnoči približale neke osebe in ga povabile na razgovor v posebno sobo. Humar je povabilo odbil, toda pozneje so ga prisilili, da je pristal. Po daljšem razgovarjanju naj bi ga Vladimir Drufovka z revolver jevim kopitom udaril po glavi; tedaj pa je prišla vmes policija, ki so Jo Humarjevi prijetelji pravočasno obvestili o dogodku. Po zaslišanju prič Je sodišče preložilo raZr pravo na danes zjutraj. Pred to razpravo je zavezniško vojaško sodišče sodilo štiri obtoženke, in sicer Nado Kuštrin, Li vijo Brumat, Ireno Vuga in Miro Rozman, vse iz Solkana, zaradi udeležbe pri nedovoljeni manifesta, ciji, ki je bila dne 3. novembra ob priliki volitev za krajevni odbor. Vse obtoženke eD mesec dni zapor®- Včeraj se je pred končala razprava proti Mihaelu Blažiču lz Tolmina (področje B), obtoženemu zaradi posesti 60 kg kave. Sodišče Je obtoženca oprostilo in odredilo vrnitev zaplenjenega blaga- TKIJE VOJAKI RANJENI PRI PROMETNI NESREČI Včeraj sta na cesti Gortca-Videm v bližini Moše trčila lažji kamion in tovorni avtomobil. Trije vojaki, ki so bili na kamionu, so dobili lažje poškodbe. Zdravijo se v gori-ški vojaški bolnišnici. gozdni POŽAR V nekem gozdu v bližini mosta Pri Pevmi je pred nekaj dnevi nastal požar, ki je zahteval pomoč gasilcev, ki bo ga kmalu pogasili. Nastala škoda ni velika. ljudski dobile po Dva agenta sta na trgu Sv. Ivana našla obešena na neko drevo pri Verdijevem spomeniku dva črna kosa blaga z všitlml rdečimi liktor-skimi znaki. ZAŽGANA zastava Včeraj zvečer ob 19. url so neznanci polili z bencinom In nato zažgali slovensko zastavo, ki je visela z okna stanovanja odvetnika Med-veščeka v ulici Morelli 24. L RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko ITALIJANSKI SPORED Petek, 8. novembra Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDN IK Izdaja A. L S. LOUIS WlLTON 54. Kilometrski kamen št. 27 da se misli posvetiti dolgemu iz-l — Mogoče — je dejal Perkins in praševanju. ■— Kjer st« bili? Po- j si zaril prste desne roke v lase. P°- ViU» nadzornik in zdravnik sta skočila ven, toda hodnik je bil videti zapuščen in tih: čez nekaj časa se je zaslišal tresk vrat v stranskem hodniku in takoj nato se Je prikazal šepajoči ravnatelj. Na prvi pogled je bilo videti, da so se zdravstveni pogoji njegove noge znatno poslabšali. Perkins Je stekel do srede stopnic in prisluhnil proti spodnji veži, slišal pa ni nič posebnega. Vrnil se je ter zmigaval z glavo, ko pa Je prišel pred vrata Gwynnove sobe, se je ustavil In prisluhnil. Takoj neto se je z vso silo zaletel v vrata In sl tako s silo utrl pot v sobo. Stari Igralec J« ječal, vzdihoval na razriti postelji ln videti Je bilo, da Je na koncu svojih moči. Tokrat ni imel oblečene rdeče pižame, ampak navadno srajco ln na desni rami Je imel velik krvav madež. Ubogi Gwynne je bil smrtno bled; z napol priprtimi očmi Je svoje Jadikovanje, ko je videl v sobi razne obraze, še podvojil. Zdravnik ni izgublja! časa s spraševanjem: enostavno Je strgel srajco. Na plečih se Je pokazala velika globoka ln krvaveča rana. Takoj ko Je videl ranjenca, Je zdravnik stisnil ustnice in pričel s koščkom vate s tako silo čistiti rano, da se Je Gwynnovo Ječanje spremenilo v bolestno kričanje. — Ne počenjajte takega vraga zaradi navadne praske — je vzkliknil Perkins — Povite rajši, kaj se vam je zgodilo. Veliki Igralec se je ozrl s prestrašenimi očmi na vse navzoče; znova je zaječal, nato pa pokazal najprej na okno, na roko in končno na vrata. Perkins je pazljivo sledil gibom in nato pogledal steklo, ki Je bilo preluknjano in zdrobljeno; končno Je pogledal še sled, k) jo je zapustil Izstrelek na podbojih vrat — Ali niBte zaprli oknic? — Je vprašal višji nadzornik in sed«l, kot kažite mi točno mesto, Gwynne Je bil videti že tako izmučen, da Je čutil zdravnik kot. dolžnost, da se vmeša. — Gospod Perkins — je dejal odločno — bolnik potrebuje popoln mir, ker je zaradi Izgube krvi precej oslabel. Gwynne se je z dolgim hvaležnim pogledom zahvalil zdravniku, višji nadzornik pa J« zamrmral nekaj med zobmi. Ko pa se je čez nekaj trenotkov ozrl v zdravnikov obraz, se je odločil, da bo zasliševanje preložil. Ko sta stopila lz sobe, ga je zdravnik prijel pod roko in ga peljal do konca hodnika, mimo začudenega Wllliama. — Preden pričnete zasliševati bolnika — Je šepnil nadzorniku na uho, bi vas rad opozoril, da posvetite pozornost neki posebnosti, ker je tudi v tem nekaj, kar se ne sklada. Strel je bil brez dvoma izstreljen; slišali smo ga ln videli tudi sledove. Toda rana gospoda Gwyn-nea ne more biti od tega strela, ker Je stara že najmanj nekaj ur. Kri je ponekod že strj-na. renrav je rana znova razpraskana, da je začela krvaveti. tem je začuden odprl usta in gledal človeka, ki je tiho šel po stopnicah navzgor. Tudi zdravnik je sledil Perkinso-vemu pogledu; bil Je presenečen, tako se mu je vse zdelo čudno. Alf Duncan je bil videti vse kaj drugega kot zadovoljen, ko Je videl, da ga oba gledata tako raztrganega, umazanega ln razmršenega. Ko mu je Perkins pomignili, da bi ž njim rad govoril, je mladi mož zamahnil ln ne ravno prijazno odgovoril: — Oprostite dragi gospod Perkins, dovolil bi si reči vam, da mi Eitl na misel ne pade razgovor, preden se pošteno n« okopljem, obrijem ln malo ne pojem, — Ko js to izrekel, je stopil v svojo sobo In za seboj zaprl vrata, XLIX. — Zdaj pa prosim, povejte povsem iskreno in po pravici: sem-lmel prav ali ne? — je dejal Perkins ln sl otrl pot s čela: — Se vam zdi, da je to vedenje človeka, h! je študiral v Ojcfordu ali Cambridgeu in ki bi mogel postati ministrski predsednik ali pa vsaj predsednik apelacijskegs. sodišča?,.. Videli ste ga, malo prej, kako »e je predstavil ln vrag ve, kje je bil in kaj je počenjal? Višji nadzornik je napravil velik požirek kave in se istočasno ozrl k vratom, da ga ne bi presenetil tisti, ki sta se o njem razgovarjala. Ze dobre pol ure je sedel v zdravnikovi družbi v jedilnici in Je bil zelo vzradoščen, da je končno našel človeka, ki se more z njim pogovoriti. Zdravnik je bil videti zelo dobre volje. — Ah, da - Je odvrnil. - Prija- zen mladenič je in ni se spremenil, moramo včasi Izkričati pljuča in odkar je odšel lz Cambridgea. Takrat je mislil, da Je življenje eno aamo dolgočasje, dolgočasje od začetka do konca. Da bi si ga ustvaril malo romantičnega, ni nikoli stopil v svojo sobo tako, da bi prišel po stopnicah ln skozi vrata, ampak se je redno posluževal okna. S; mnogo takih je naredil. Pomislite, nekoč Je, vrag vedi kako, prinesel od nekod tri strupene kače in Jih je skoraj udomačil, dokler jih drugi nismo pobili in se tako realu »neljubih gostov*. Ni se nič jezil, še prav mu je bilo, da »e jih je na tako lahek način rešil, ker se zanje, kakor je sam pravil, ni nič več navduševal. Ima značaj, ki se naveliča vsake stvari ln tako bo tudi tgjarat. 0 1 SLb VENSKI SPORED Petek. 8. novembra 18.46 ljudska glasbena ura; 19.15 komorni zbor pod vodstvom dir. Ubalda Vrabca; 19.45 športno predavanje: Rokoborba; 20 napoved časa, vesti; 23.15 zadnje vesti. imel razi! vse Iz i j«g< Ti dil miči dele vodi ZUXL 1 mi jQ7 ne i vo se re vo za rii ia nc 17 glasba k čaju; 17.30 pomoč ustanove UNRRA Italiji; 17.45 lahka glasba; 17.55 Dvorak: «Dumky tr o», izvaja tržaški trio; 18.30 prestolnice sveta: Bern; 20.15 vesti; 20.30 sinfonlčnl koncert; 22 »Skopuh*, igra v enem dejanju, napisal Goldoni; 23 zadnje vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek. — Toda to dela 2e štiri leta — Je zagodel večni pesimist Perkins — ln ni videti, d® bi se naveličal. Vprašujem pa »e> & j® človeku, kot njemu, potrebno voditi takšno življenje... Stokrat na dan se preoblači, gre z avtomobilom enkat sem, potem spet tja, večerja z vojvodo In mnogokrat ga vidiš v najstrašnejši beznici, En pogled sem, ec tja in vse je storjeno. Najbolj pokvarjena ženščina se mu ne more upirati več kot pet minut. Ml p® še ne Izvlečemo lz nje ene same besede. Višji nadzornik je bil tako razburjen, da bi mu skoraj padla pipa na tla in se razbila; napravil je požirek kave tako v naglici, da je polovico skodelice zlil po preprogi. — Pripravljen sem priznati — je dejal končno Iskreno — da sem se motil o metodah Oxforda in Cambridgea: tudi ce nekdo pride od tam, se more zelo dobro razumeti na različne posle ln delo tako vsaj sem mogel ugotoviti s svojimi očmi... Vprašam pa se, če je dobro vselej to motsti pod nos„ — Nenadno je znižal glas, nato pa J* skoraj patetično Izjavil: (Nadaljevanj« prihodnjič) uj rc za kc m di 1» m in n 1 mi Za Zu po 8° jel sk Pr nii ur i \