V Ljubljani, dne 3. septembra 1936. Štev. 7.
■
l/čitelfski tovariš
Stanovsko politično glasilo X V. V. — sekcije sa dravsko banovino v Cjubljanl
Mesečna priloga »Vrosveta« m
Uredniitvo bi uprava i Ljubljana, Franiiikansku ulica t/l. Kokopbov ne vralamo. Nefrankiranih pltem na sprejemamo. Izhaja vtak letrtek. Narolnina letna 60 Din mu inozemstvo SO Din. ¿hud tekcijt J. V. V. platajo liti * llanarina. Oglati po ceniku in dogovoru, davek potebe. Poii. lok. rai. 11.153. Telefon 3111
Ob rojstnem dnevu Kralja Petra II.
Vsakoletni 6. september nam narekuje, da se ob 'rojstnem dnevu našega kralja spomnimo vseh najbolj perečih, veselih in žalostnih dejstev, ki so važna za našo mlado jugoslovansko državo, ki nam mora biti vkljub težkim časom nad vse blizu in nad' vse pomembna. Slovensko učiteljstvo, in z njim v najtesnejši zvezi vse slovensko ljudstvo, se zaveda danes bolj ko kdaj koli prej, da je edina garancija za Obstoj njegove narodne, gospodarske in kulturne samostojnosti in napredka samo močna, nedeljiva in vsestransko urejena diržava, ki ima v vidu svoboden in neomejen razvoj in napredek vsakega posameznega člana, kakor skupnosti, ki lahko samo močna in tesno medsebojno povezana izpolni vse nade in upe za ono bodočnost, v kateri bo morala pomeniti trdnjavo za vse večne čase nezruš-ljivo.
Borbe za uresničitev sto in stoletnih želja južnih Slovanov, ki so se bile zaključile tako, da se je ustvarila velika Jugoslavija, ki je zgrnila in oklenila s svojimi mejami vse Jugoslovane ter jih povezala med seboj najtesnejše. Borbe za to državo so bile tako silne, da jih pomni le malokatera zgodovina. Jugoslavija pa je bila tudi tako živa in resnična potreba vsega njenega ljudstva, da stoji že danes trdno in neomajno tako, da je njena pot v bodočnost gotova in da bo ustvarjala tradicijo, ki se ji ne bo mogla upreti nobena ideja, ki bi skušala okrniti njeno rast in razvoj. Tudi oni usodni dogodek, ki je zadel Jugoslavijo ob izgubi njenega največjega kralja, dogodek, ki je v temeljih osupnil Evropo, je dovolj jasno dokazal, da se bo tudi v bodoče odbil od trdnih meja Jugoslavije vsak nasilni udarec.
Toda ta vdanost in globoka vera ni morda od danes ali včeraj. Stara je že stoletja, vzra-
stla je z jugoslovanskim rodom in v svetovni vojni vzklila v čudovito rdečo rožo, ki je simbol bratstva in ljubezni. Pa tudi oni ljudje, ki so ji hoteli na vsak način dati življenja, so gledali na vsa dogajanja tako življenjsko in tako stvarno, da pameten in utemeljen odpor sploh ni bil mogoč, in da so na edini še razpoložljivi način lahko nasprotovali — in ta način je bil brutalna, fizična sila. Življenjska filozofija pokojnega kralja Petra I., deda našega mladega kralja Petra II., je bila tako preprosta, da je lahko vzbudila v narodu globoko vero v zmožnost in pravičnost vladajoče rodbine, da je sprejel svojega kralja z odprtimi rokami in res kot en sam zaklical: Naš je! Tako je zasedel prestol kralj Peter I. z odločno voljo, da bo ustavni vladar in da bo pustil narod, da se bo svobodno vladal po izbranih zastopnikih.
In vsa ta ljubezen v vsej svoji širini in globini se je prenesla na Aleksandra I., bla-gopokojnega Viteškega kralja. Trinajst let njegovega vladanja pomeni za Jugoslavijo trinajst let najtršega in najtežjega dela. Čeprav je ostalo mnogo Njegovega dela nedovršenega, čeprav so bile podane v marsičem samo smernice, čeprav so bili postavljeni samo temeljni kamni, vendar — delo je bilo začeto. Moderna ureditev države, ki je bila razkosana stoletja in stoletja, 'pač ni bil lahek posel. Toda čeprav je 9. okt. 1934 prekinil njegovo delo, je vendar ves narod občutil do Njega globoko hvaležnost, vso vero in upanje pa je prenesel na sina, kralja Petra II.
Kralj Peter I. Osvoboditelj — Viteški kralj Aleksander I. — kralj Peter II. — Tako se začenja pisati svobodna zgodovina Jugoslavije, svobodna zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kar je ded1 začel in sinovi nadaljevali, bodo vnuki in pravnuki izioopollnili.
V svoji žalostni preteklosti smo Slovenci vedno stali ob strani. Važni in pomembni zgodovinski dogodki so morali mimo nas. Nismo imeli svoje države, nismo imeli svojih kraljev, imeli smo samo svojo zemljo in globoko ljubezen do nje. Ta nas je rešila. Zdaj imamo državo in kralja, obojega smo se oklenili tako, da sta nam delo in zvestoba v čast in ponos. Na mladega kralja, ki stopa prve korake v življenje, na kralja, ki ga čakajo težavne naloge, ki se jim bo moral posvetiti ves in žrtvovati zanje vse, kar premoreta duh in telo, gledamo s ponosom in samozavestjo. Pri njegovem delu za dobrobit naroda in države ga bomo podpirali in mu tesno stali ob strani, saj se zavedamo, da smo Slovenci oni del jugoslovanskega naroda, 'ki: je v najbolj za-padnem delu Jugoslavije stisnjen med mlinska kamna Romariov in Germanov. Zaupamo vanj.
Zato slovensko učiteljstvo ob tej priliki, ko se spominja rojstnega dne svojega mladega kralja, ponovno lahko z zavestjo ugotavlja, da so temelji trdni Ne samo besede, osemnajst let trdega dela in napora je dovolj jasen dokaz, saj so se vzgojile generacije, ki vse polne življenja, polne sile in moči delajo kot en sam mož in čakajo, kdaj jih njihov, prvi v svobodni Jugoslaviji rojeni kralj pozove, da z ramo ob rami nadaljujejo započeto delo za boljšo in lepšo bodočnost Jugoslavije.
Naj živi kralj Peter II. 1
Šolski upravitelj
Prav čeden naziv je to. Žal da samo spodoben naslov, ki bi se pa po svoji veljavi prav tako lahko imenoval šolski sluga.
Kakšne ugodnosti pa ima danes šolski upravitelj? Morda nekoliko večje stanovanje kot drugo učiteljstvo, nekaj drv na deželi, ki mu jih pa različni prijatelji učiteljstva ob vsaki ugodni priliki očitajo. Mogoče ima še košček vrta, da ob času počitka ni brezpose-len, če mu uradni posli kak počitek sploh ori-voščijo.
Tako je nastal nemogoč stvor: šolski upravitelj. IPo nazivu si, po položaju pa ne.
O ugodnostih, ki naj bi jih užival šolski upravitelj, sploh ni govora. Pač pa ima toliko odgovornosti, neprililk in dostikrat tudi materialnih izdatkov, da ini čudno, če se mnogi branijo tega neplačanega in nehvaležnega naslova. In vendar bi moralo veljati tudi za učiteljsko paro pravilo, da mora biti vsako javno delo tudi plačano. Radovedni smo na priliko, koliko poslancev bi imeli, če . bi bil to samo blesteč naslov ...
Danes nalaga zakon na rame šolskega upravitelja vse mogoče pošle. Skrbeti mora za red in delo na šoli, soodgovoren je za šolsko premoženje, nadomeščati mora v potrebi drugo učiteljstvo, voditi pisarno in največkrat še celotno poslovanje krajevnega šolskega odbora. Zakon našteva kar 22 točk, pa še niso vse. Že sama pisarna jemlje v teh papirnatih časih šolskemu upravitelju skoro
ves prosti čas in dostikrat tudi dobro voljo ter veselje do dela. Redki so upravitelji, ki so oproščeni pouka. Vsi drugi vrše s poučevanjem svojega razreda najmanj dvojno delo.
V	prejšnjih časih je dobival šolski upravitelj vsaj nekaj dodatka za svoje poslovanje, čeravno je opravil to delo tako rekoč mimogrede. Danes pa se je delo ipodesetorilo in ne dobi zanj niti pare. Ni v interesu države, če ima del državljanov čut, da je zapostavljen in za svoje pošteno in odgovorno javno delo neplačan.
Znano je, da najpotrebnejši najbolj- molče. Tako je tudi pri nas. Ne spominjam se, da bi se 'kdaj kak tovariš oglasil1 za svoje pravice. In vendar bi morali neprestano opominjati vest naših kruhodajalcev.
Kadar koli vidim tovariše, ki niso upravitelji in se v prostem času svobodno gibljejo, mi pride na misel: Zakaj ni tudi tebi tako? Kaj imaš končno od vsega tega, da garaš in se trudiš, ko pa tvojega dela niti ne priznavajo, ampak doživljaš sem ter tja celo pri lastnih ljudeh golo razočaranje.
V	teku zadnjih let je izgubil šolski upravitelj še one pravice, ki jih je nekoč že imel. Tako ni uradno nič več mercdajno njegovo mnenje o učiteljstvu, ki ga vidi dan za dnem in leto za letom v vseh mogočih primerih pri delovanju ali nedelo vanju na šoli. Ne rečem, da se niso vršile tu večkrat tudi pomote. Upravitelj naj vse leto ne vidi nič, nadzor-
nik pa mora v kratkih polurah izreči končno sodbo o vsakem posamezniku. Res, da ocenjevanje v taki obliki kot se je vršilo ipred časom ni primerno, ko je upravitelj ocenil zase, nadzornik pa potem to upošteval ali pa ne. Pač pa mislim, ¿a bi ne bilo odveč, če bi se nadzornik oziral tudi na mnenje upravitelja.
Te naše ocene so sploh poglavje zase. Zlasti še o izvenšolskem delu. Saj je že splošno znan primer, da je dobila tovarišica za postrežbo pri neki veselici odlično oceno, tovariš v istem okraju pa za vodstvo gospodarskih organizacij slabejši red.
Marsikak tak nesporazum, da ne rečem drugače, bi lahko šolski upravitelj s svojim pojasnilom odpravil.
Današnja gospodarska stiska.je hudo prizadela tudi šolske proračune. Gotovo se vsak upravitelj, zlasti na deželi, najbolj boji proračunske seje krajevnega šolskega odbora. Koliko previdnosti, samozatajevanja in potrpljenja je treba, da odborniki, ki imajo v ozadju navadno kake hujskače, pristanejo na najnujnejše potrebščine šole. Naše ljudsko časopisje v tem oziru mnogokrat hudo greši, ker se včasih postavi na stališče, ki je nasprotno prospevanju šole. Le poskusi n^ deželi razširiti šolo za en razred! Takoj slišiš ugovor nahujskanega človeka: »Včasih nas je eden učil, pa smo več znali kot danes.« Mož pa se dostikrat komaj zna podpisati. Ali pa: »Saj ni treba, da bi osem let posedal v šoli, ko ga doma tako rabimo za delo. Čisto dosti bi bilo štiri leta, posebno za deklice, ki ne bodo šle nikamor po svetu.«
Vse take modrosti posameznikov, ki so navadno »predstavniki« kake stranke, mora poslušati ob raznih prilikah šolski upravitelj. Iz izkušnje pa vem, da so v tem oziru revnejši sloji, delavci in ljudje po hribih, uvidev-nejši kot sicer bolj. bahaški in boljše situirani dolinci.
VSEBINA:
Ob rojstnem dnevu kralja Petra II.
Šolski upravitelj.
Pedagoški tečaj v Ljubljani.
Učiteljstvo za izboljšanje našega strokovno nadaljevalnega šolstva.
Iz naroda za narod.
Pojav, ki ga moramo obžalovati.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljski pevski zbor JUU - Emil Adamič. — Stanovska organizacija JUU.
Upravitelj naj bi bil tudi tisti, ki mora vse prenesti. Če nastanejo spori na šoli, je že upravitelj kriv, pa naj bo še tako miroljuben človek. Imamo primere, ko je moralo več upraviteljev oditi s šole, ker je ena oseba neprestano huiskala. Slabi so bili seveda upravitelji', dotičnik pa »odličen vzgojitelj in učitelj,« kot so pisali listi pri njegovem odhodu, ko so mu postajala tla prevroča in se ga je začelo izogibati učiteljstvo daleč naokrog.
V takih okolščinah mora živeti večkrat šolski upravitelj. medtem ko drugi njegovi tovariši poučujejo svoje ure v razredu in so po opravljenem delu svobodni ljudje.
Ne maramo kakih predpravic in praznih naslovov. Le délo in odgovornost naj se primerno nagradi kot je bila navada v vseh časih in je še danes pri vsem drugem javnem delovanju. To naj bo v bodoče zahteva na naših zborovanjih. Gre za princip dolžnosti in pravice.
Fr. L.
Pedagoški tečaj v LJubljani
Pedagoško društvo v Ljubljani, ki se je ustanovilo letos spomladi, je priredilo pedagoški tečaj za učiteljstvo narodnih šol' od 17. do 22. avgusta t. 1. Predsednik Pedagoškega društva dr. Karel Ozvald je pozdravil udeležence, ki so s svojo navzočnostjo pokazali pravo zanimanje za vzgojno delo in izpopolnitev svoje strokovne izobrazbe, posebej pa je pozdravil predsednika Jugoslovanskega učiteljskega udruženja Jvana Dimnika, tajnika ljubljanske sekcije JUU Metoda Kume-lja, zastopnika »Učiteljskega doma« Josipa Kobala.
Predsednik JUU Ivan Dimnik se je zahvalil za pozdrave in poudaril sledeče:
Jugoslovansko učiteljsko udruženje pozdravlja vsak pedagoški pokret v naši državi.
Iz tega razloga si šteje za svojo dolžnost podpirati naše pedagoške institucije m pedagoška društva v državi. Hvala Bogu smo zopet Slovenci na njih najbogatejši. Poleg pedagoškega društva, ki mi ga je danes prvič čast pozdraviti ob otvoritvi prvega tečaja, imamo Slovensko -šolsko matico in Pedagoško centralo, ki delujeta vsaka na svojem podTočju V Zagrebu imamo Hrvatsko pedagoški književni zboT s svojo staro tradicijo, v Beogradu Pedagoško društvo. Poleg tega imamo mnogo pedagoških revij, ki služijo istim smotrom.	t
Vse te ustanove hoče Jugoslovansko učiteljsko udruženje podpirati potom svojega članstva, ker hoče na ta način služiti tudi svojemu smotru i,n na drugi strani, da ugotovitve teh institucij izkoristi pri svojih zahtevah za reševanje šolsko in prosvetno političnih vprašanj.
Jugoslovansko uičiteljsko ludruženje pa ima pri tem še eno željo, da bi se vse naše pedagoške ustanove, — brez okrnjen j a svoje avtonomije in individualnosti, — združile v zvezo Jugoslovanske pedagoške matice, da bi na tej širši osnovi ¡reševale skupne pedagoške, šolske in prosvetne probleme. Naj omenim samo eno: potreba po jugoslovanskem pedagoškem biografskem leksikonu, peaago-ški bibliografiji in pedagoški enciklopediji do-voljno utemeljujejo gornjo potrebo.
V nadi, da bo mlado društvo služilo tudi gornjim željam, pozdravljam v imenu Jugoslovanskega učiteljskega udruženja prvi tečaj in želim mnogo uspeha!
Vodstvo tečaja je imel profesor Čopič-
Po izvršenih formalnostih je pričel svoje predavanje vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald:
»Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudske morale.«
Že naslov sam mora vzbuditi zanimanje vsakogar, ki se v teoriji ali praksi bavi z vzgojo doraščajočega «rodu ali kakor koli sodeluje pri ustvarjanju narodove kulture, naj bo to oče, mati, učitelj, duhovnik, pisatelj, umetnik ali časnikar.
Predavatelj je pokazal, kakor se kaže v rekih in pregovorih ljudski nazor o življenju in svetu. Vsak kraj, vsaka življenska za-
jednica, vsak stan in vsak narod si oblikuje svoj življenjski nazor. Zapadnoevropski človek je drugače usmerjeni kot orientalec.
Mladina dorašča v določenem okolju in prevzema pojme, misli, navade, običaje in nazore od okolice, se vanje vživi m jih sprejme za svoje. To je tradicijska plat svetovnega nazora, ki je izražena v pregovoru »Stara navada železna srajca«. Osebni življenjski inte-Tesi in tradicija dasta poedincu osnove svetovnega nazora, ki ga pa z zavestnim oblikovanjem svojega duha dvigne do kritične in objektivne višine.
Za vzgojitelja je važen pri mladini prehod od tradicijskega do kritičnega naziranja, ker je za marsikaterega mladostnika usode-poln. Prava znanost nam pomaga preko tra-diranih do kritičnih nazorov, zato je 'konstruktivna.
Tudi na moralnem področju ima vsaka skupina svoj način vrednotenja in občutja, zato imamo trgovsko, buržujsko, roparsko, delavsko, kapitalistično, šolsko moralo itd. Ker prevladuje sedaj kapitalistično gledanje na svet, prevladuje tudi kapitalistična morala, katere najvišja vrednota je denar, kapital, in je človek le sredstvo.
V kolikor je narod v svoji življenjski eksistenci trden, v toliko je trden tudi v svojem svetovnem nazoru in svoji morali, zato je narod silni resarvoar morale.
Učitelj sam mora biti zakoreninjen v narodu in njegovem življenju, da bo kot vzgojitelj gradil v mladini svetovni nazor in moralni čut na trdnih temeljih ljudskega občutja in znanstvenih izsledkov.
Debata je pokazala, da je predavanje vzbudilo v poslušalcih celo vrsto vprašanj, na katera zadeva učitelj v svojem vsakdanjem d'élu in sicer:
1. Vsakokratna vladajoča plast hoče šoli vsiliti svoj svetovni nazor in svojo moralo. Učitelj nima možnosti, da bi vzgajal po svojem osebnem nazoru.
2 Ali ima učitelj sploh pravico dajati doraščajoči mladini svoj svetovni nazor, ker načelno pravilno bi bilo, da si mladina sama ustvari svoj nazor in učitelj sme pokazati samo objektivna dejstva.
3. Ako priznamo, da ima vsak stan, vsak razred svoj svetovni nazor, svojo moralo, potem ni več to samo pedagoško vprašanje temveč tudi sociološko, ker se z izpremenje-nimi življenjskimi pogoji izpreminjajo tudi svetovni nazori in moralna načela.
Popoldne je predaval dr. Vinko Brumen o temi:
»Učitelj — vzgojitelj — človek.«
Opredelil je prva pojma učitelj - vzgojitelj, za katerega je izbral ime vzgojnik.
Vzgojitelj podaja znanje, vedenje, on hoče doseči pri učencu čim večjo sposobnost storitve pri telesnem ali umskem delu. Vzgojitelj - človek stremi za tem, da oblikuje človeka v gojencu.
Učitelj - vzgojitelj skrbi predvsem za to, da se učenci nauče predpisano snov fti
pri tem vedno pazi in nadzira, da učenca vodi kakor na vrvici skozi šolsko dobo.
Pedagoška praksa je posebno kulturno področje, ki se razllikujp pd drugih kulturnih področij v tem, da drugi ustvarjalci ozirajo samo na svoj predmet, ki je mrtev, in ustvarjajo suyereno, učitelj - umetnik pa je navezan na gojenca, ki je tudi človek in ima svoje življenjske potrebe.
Prirojene vzgojiteljske sposobnosti ne zadostujejo učitelju, prisvojiti si mora tudi tehniko svojega dela, ki mora biti vedno osebno, enkratno in ne šablonsko.
Najboljši tft*io uspehi, ako se visoko kulturen učitelj - umetnik sestane z učencem kot človek s človekom.
V debati, ki se je razvila po predavanju, je predavatelj poudaril, da je hotel očitati lik učitelja iz pedagoške teorije ne iz pedagoške prakse in ne iz življenja, ker je njegova stroka teoretska pedagogika, ki po Spran-gerju: »V pojmih in kategorijah pove to, kair naj ustvari pedagoška praksa.«
je potrebna, ker sedaj se vzdržuje avtoriteta
starejših na neznanju mlajših.
Borci za novo vzgojo so samo tisti, ki Staje v borbi na strani zapostavljenih.
V debati se je pokazalo, da stoje nekateri na stališču, da ne izhaia vse iz boja med vladanimi in vladajočimi, torej niso odločilni samo sociološki temveč tudi pedagoški vidiki.
Dr. Gogala je izrazil misel, da je nova šola nastala iz čisto psiholoških načel, ker je moderni učitelj spoznal in začutil, kaj je prav in kaj ni prav.
Predavatelj je končno dostavil, da je to stvar svetovnega nazora vsakega poedinca, kje išče vzroka raznim pedagoškim pojavom.
Mencej Martin je ¡oredaval popoldne P temi:
»Individualna in socialna vzgoja.«
To predavanje naj bi nakazalo rešitev vprašanja: »Jaz — in drugi« t. j. odnos poedinca do okolice, do družbe. Predavatelj je
kako pove, se kaže struktura poedinca. O
osebah, ki so -nam znane po njihovi psihični strukturi, vemo vsaj približno kakšno stališče bodo zavzeli y danem primeru in kako bodo to stališče zagovarjali.
Nimamo še točne opredelitve psihične strukture in značaja.
Manjka nam točna in enoznačna psihološka terminologija; zato se mnogokrat ne razumemo.	(Dalje prihodnjič.)
Skupina predavateljev.
Drugi debaterji so bili mnenja, da je to idealno zamišljen lik učitelja, ki naj bi ga skušal vsak učitelj v sebi realizirati. To bo dosegel tisti vzgojitelj - umetnik, ki vrednote sam doživlja in jih zna kot osebna doživetja tudi dati otrokom.
Gospodarske prilike, v katerih živi naše kmečko ljudstvo in učiteljstvo pa so tako težke, da šola v svojem siromaštvu na učilnicah in učilih ne more učencu ne učitelju dati potrebnih sredstev, da bi zrastla v višjo kulturno ravan, kakor sama živita. Učitelj mora zidati na tistih kulturnih vrednotah, ki jih ima ljudstvo, in s tistimi sredstvi, ki so mu na razpolago.
V	torek, 18. avgusta dopoldne je predaval Hreščak Alojzij o temi:
»Kulturni in vzgojni problemi sedanjega časa.«
V	svojem predavanju je «pokazal, kako je gospodarstvo vedno vplivalo na duhovno preoblikovanje človeštva in kako je v vsaki dobi vladajoči razred skrbel za vzgojo svojega naraščaja.
Vzgoja je socialna funkcija. Poznavanje gospodarskih, kulturnih in družabnih sil je potrebno, da sipoznamo komponente, ki oblikujejo današnje šolstvo. Tudi preteklost je pustila v tradiciji močne sile, ki po zakonu vztrajnosti vplivajo še danes na vzgojo, zato moramo poznati tudi zgodovino.
Stari vek je značilen po svojem gledanju na stvari v njih mirujočem stanju.
Srednji vek ima posebnost v tem, da se trdno drži tridicij starega veka in v iskanju enotnosti in občestvenosti v gledanju na svet.
Novi vek je zavrgel statičnost antike, tradicionalizem in univerzalizem srednjega vdka ter sprostil človekove umske in moralne sile. Racionalizem na umskem področju in liberalizem na socialnem in gosipodarskem področju sta značilna za novi vek.
V	gospodarstvu je dosegel silni razmah kapitalizem, ki mu je človek samo sredstvo, del stroja, za kopičenje bogastva. Delo se je vršilo zaradi kopičenja kapitala, zato se je strojno delo izdiferencirallo, delovne sile izrabljalo do skrajnosti. Za delo so uporabljali otroke in. žene, ker so cenejše. Delovni čas je trajal 16—IS ur dnevno. Socialne zaščite ni bilo.
Sedaj se borijo gospodarsko šibki sloji proti močnejšim, ker jih izkoriščajo, ženske proti moškim, mladina proti starim.
Ta boj se zrcali tudi v razvoju šolstva.
Vsak sloj si je moral priboriti pravico do izobrazbe. Ženske se še danes bore za to, in prav tako mladina za pravico soodločanja pri vzgoji.
Lastno in svobodno spoznanje in priznavanje etičnih načel je zahteva sodobne vzgoje, ki odklanja kazen, nagrado, iznite in vse kar lomi ponos in voljo; zahteva pa, da se goji značaj, kar se vrši lahko samo v zajed-nici. Metodična stremljenja so drugovrstna, prvoten je duh in smoter vzgoje.
Princip delovnega poulka, delovne šole, je idealna zamisel, da se spravi v življenje nove ideje.
Odprava šolnin in vseh ovir pri širjenju prosvete ter enotno šolstvo so zahteve sedanjosti in bodočnosti. Tudi seksualna vzgoja
pokazal na začetnike individualne vzgoje Rousseauja, Elen Keyevo in druge ter na drugi strani zastopnike socialne vzgoje Na-torpa, Kaverana i. dr. Teoretsko pridemo s proučevanjem družbe, okolicp in prirode v odnosu do človeka in sicer v dinamičnem odnosu, ki se javlja in izpreminja iz dneva v dan, do spoznanja, da človek, poedinec ne zmore ničesar v boju za življenje in je nujno navezan na življenje in delo v družbi. Zato se mora z delom v družbi, zajednici, vzgajati za družbo. Fizično delo je najboljše vzgojno sredstvo. Delo v zajednici ga uči kako in kdaj je treba delati in se (pokoravati.
Družina je v razsulu, ker so ji izpod-j ode ni gospodarski in socialni pogoji, zato ne more več vršiti svoje vzgojne naloge.
Stroj je izenačil vse, moža in ženo, očeta in mater ter otroke, vse mu služi, in ni časa za vzgojo in ni povratka nazaj v stare zlate čase. Gospodarstvo ne pozna poti nazaj. Zato mora tudi sodobna vzgoja graditi na tem, kar je v družbi dano, t. j. na skupnem delu.
Debata:
Debaterji so poudarili, da je v predavanju dobro obšel individualistično vzgojo, ki je ne smemo zamenjati z individualno.
Vrednost poedinca zraste šele v družbi.
Človek sam je produkt 1. svoje individualnosti t. j. svojih prirojenih dispozicij, 2. svoje okolice in 3. vzgoje. Zadnji dve oblikujeta prirojene sposobnosti.
Že druga točka kaže, da zraven obče človeškega gledanja svetovnosti, mora vzgoja upoštevati tudi narodnost in vrednotenje. Tudi družina lahko socialno vzgaja, ako ima možnost, da živi tudi duhovno in kulturno življenje.
Socialna vzgoja ni možna v okviru fašizma.
V sredo, 19. avgusta je prvi predaval suplent Boje Etbin o temi:
»Pomen strukturne psihologije za sodobno pedagogiko.«
Predavatelj je v svojem predavanju nanizal misli cele vrste nemških psihologov o tem vprašanju, da so tisti), ki so se v to psihološko smer prej ipoglobili, dobili točen pregled zadevne literature.
Ako pogledamo na genezo otrokove du-ševnosti vidimo, da se iz prirojenih nagonov, ki se krepko in izrazito javljajo, počasi izdi-ferencirajo in razvijejo tudi droge duševne funkcije. Vsak doživljaj je relativen in je izraz vseh prejšnjih doživljajev, torej je v vsakem primeru celota, ki izhaja iz celotne duševnosti. Način doživljanja in izražanja je odvisen od prirojenih sposobnosti in te dajo osnovo vsakemu poedincu, da na svoj poseben način sprejema in izraža svoje doživljaje. Z dozorevanjem se ustali tudi način doživljanja in izražanja in to obliko imenujemo strukturo.
Debata se ni dotaknila vsebine predavanja ker je bilo zamišljeno teoretsko brez jasnih samostojnih zaključkov, zato je dr. Gogala izrazil v par besedah svojo misel o psihični strukturi človeka:
Po osebah se ločijo tudi psihične strukture. Objektivne pojave zunanjega sveta doživi vsakdo na svoj poseben način in te doživljaje tudi izrazi po svoje. V tem kaj in
Uilteljstvo za Izboljšanje našega strokovno nadaljevalnega Šolstva
Z uveljavljanjem uredbe o strokovno nadaljevalnih šolah so se pokazale mnoge njene hibe, ki groze, da bodo naše dosedanje tako lepo napredujoče šolstvo pahnile na nivo, ki ga naša ožja domovina nikakor ne bo mogla prenesti. Glavna pomanjkljivost uredbe je ta, da je sestavljena za vse področje naše države. V mnogih banovinah je nadaljevalno šolstvo šele v začetku svojega razvoja. Za one kraje je uredba gotovo velikega pomena, ne tako za našo banovino, kjer imamo vpeljano osemletno šolsko obveznost, do-čim je v južnih banovinah običajen le še štirileten šolski poset.
Na poziv sekcije JUU so se zbrali v soboto 29. avgusta v Ljubljani učitelji iz kakih 30 krajev naše banovine, kjer imajo obrtno nadaljevalne šole.
Predsednik odseka za obrtno nadaljevalno šolstvo tov. Josip Ambrožič, je podal pregledno sliko stanja sedanjega šolstva, kakršnega nam je ustvarila sedanja uredba. Ugotovil je med drugim naslednje, da pomeni nova uredba za našo banovino nazadovanje. Mnoge nevšečnosti povzroča predpis, da mora vsak učitelj v začetku šolskega leta vložiti kolekovano prošnjo za poučevanje na obrtnih šolah. Vsi ti učitelji pa so posečali uradne tečaje in so prejeli za poučevanje na obrtno nadaljevalnih šoiah oblastveno priznano spričevalo. Na podlagi teh prošenj izdaja ministrstvo prosvete vsako leto razporede za posamezne učitelje in predmete. V bodoče se naj prepuščajo interne razdelitve dela učiteljskim konferencam na posameznih šolah. V banovinskem odboru za strokovne nadaljevalne šole ni doslej nobenega zastopnika učiteljstva. Sklenjeno je bilo, naj se posreduje, da se vsakoletno vlaganje prošenj opusti, dovoljenja pa naj veljajo v bodoče vsaj za vsako triletno periodo.
V zadnjih letih je število učencev v vseh obrtih precej padlo. Vzrok je pripisati gospodarski krizi, ki je zajela tudi našo obrt, trgovino in industrijo. Število obrtnih vajencev je barometer težavnega stanja našega obrtniškega stanu. Pričakovati je, da bo i omiljenjem krize število vajencev naraščalo in s tem se bo dvigalo številčno tudi naše obrtno nadaljevalno šolstvo.
Zborovalci so obravnavali tudi tečaje za učiteljstvo na obrtno nadaljevalnih šolah. Ugotovilo se je, da se jemlje preveč kandidatov iz Ljubljane. Za podeželsko učiteljstvo bodo morali v bodoče rezervirati pač več mest kot doslej.
Zakon zahteva, da je predsednik komisije za pomočniške izpite učitelj iz obrtno nadaljevalne šole. Ostali člani komisije pa so zastopniki posameznih obrtniških stanov. V mnogih izpitnih komisijah pa ni nobenega učitelja in si zato ne moremo misliti, kako naj posluje komisija brez učiteljskega zastopnika.
Vzdržavanje šolstva je uzakonjeno, 'a zadevne določbe se žal ne izvajajo. V bodoče naj vlagajo proračune šolski upravitelji, ban-ska uprava pa naj da nalog posameznim občinam, da jih vnesejo v svoje proračune.
Vpelje naj se praksa, da dobe izpustnice le tisti vajenci, ki so zadostili vsem šolskim pogojem in dovršili šolo. Za tiste, ki so šolo le delno obiskovali in je niso dokončali pa se naj izdajajo le odhodnice. Nova uredba ustvarja v pogledu šol. obiska odnosno porazdelitve učencev v posamezne razrede velik kaos. Predpisuje, da je dolžnost vajenca obiskovati šolo le do 18. leta. V primerih, ako stopi v obrt vajenec po 18. letu mu sploh ni treba obiskovati strokovne nadaljevalne šole. Kam bo prišlo naše obrtništvo z nešolanim naraščajem, pa si v današnjih časih, ko je treba znati vsakemu kalkulacije, knjigovodstva, korespondence in še ostalih znanosti, pač lahko predstavljamo. Pomočniški izpiti se vrše zdaj ob različnih časih. Današnja konferenca pa je sklenila, naj se vrše po zaključku šolskega leta v strokovnih nadaljevalnih šolah. Šolo naj obiskujejo učenci vse dotlej, dokler traja njihova učna doba.
Učiteljski zbor se je bavil nato še z ostalimi členi uredbe in je ugotovil, da sedanja uredba ne ustreza višini, na katero smo dvignili strokovno nadaljevalno šolo na Slovenskem. Zato je nujno potrebna nova uredba, a pri sestavi te naj sodelujejo razni strokovnjaki in praktiki, predvsem učitelji in upravitelji strokovnih nadaljevalnih šol.
Tudi učni načrti, ki so stopili istočasno z uredbo v veljavo, ne ust.ezajo. Teh učnih načrtov, ki so veljavni za vso državo, ni mogoče provesti v življenje niti pri nas, ker imamo osemletno šolsko obveznost, tem manj je to mogoče tam, kjer obiskujejo šolarji osnovno šolo le 4 leta. Odsek za obrtno nadaljevalno šolstvo pri sekciji JUU bo zbral vse nasvete, ki jih je iznesel zbor, v posebno spomenico, ki jo bo dostavil vsem merodaj-nim činiteljem, da rešimo naše strokovno šolstvo pred nazadovanjem.
Iz naroda za narod
»Glas najmlajših.«
Zakaj smo študirali 14 let, zakaj smo stradali in zmrzovali, zakaj smo oropali naših staršev zadnji belič? Zato, da smo zdaj, ko imamo učiteljsko diplomo, še vedno na plečih naših staršev: delavcev, nameščencev in bajtarjev, zato, da si služimo z instrukci-jami (3—10 Din na uro), po tvornicah, z ribanjem. Od leta 1929. čakamo, vsako leto več, vsako leto je čakanje bolj obupno in brez-izgledno.
Da nismo z vsemi akcijami še do sedaj za rešitev tega problema prav nič dosegli, ko nas čaka z letošnjim letom 700 svežih moči, ko je vendar že postal ta problem ne samo ozko učiteljski - stanovski temveč široko narodni, za ta neuspeh so tehtni razlogi, ki bi bili potrebni podrobnejšega študija.
Učiteljski stan je veljal že od nekdaj pri narodu kot eden izmed gospodarsko in so oialno privilegiranih, kot tak je bil tudi in je še nadalje ostal prav do zadnjega v naši uči-teliski zavesti. Dočim sta se morala delavec in kmet povsem neposredno boriti za svojo eksistenco, je bilo to drugim socialno višjim stanovom nepotrebno. Učitelj je takoj po študiju dobil1 službo. Borba za njegovo eksistenco gre bolj posredno. Danes je položaj že vidno drugačen in čeprav je danes mlad učitelj eden izmed najbolj zapostavljenih, živi še vedno v iluziji, da mu bo družba kot privilegiranemu preskrbela obstanek. Ta zavest, ki jo ima vsak od nas, več ali manj, je največji vzrok našemu neizhodnemu položaju.
V kolikor še šola nam vsem ni dala napačnega vpogleda na odnos nas do družbe in sploh do družbenega dogajanja, v toliko so k temu še precej doprinesle svojstvene prilike, v katerih mi mladi živimo. Raztreseni smo po mestih in vaseh. Težko si ustvarimo čut skupnosti in s tem zavest moči, ki bi jo v resnici lahko predstavljali. 700 delavcem v tovarni sledi radi slabih delavnih pogojev akcija, ki mora biti uspešna. Isto bi se zgodilo jpri kmetih in bajtarjih. Nas ie pa 700 duševnih delavcev, pa v družbenem dogajanju ne predstavljamo ničesar.
Pod pritiskom položaja so prišli posamezniki izmed nas do aktivnega pojmovanja odnosa naše tvorne skupine do družbe. Začeli so propagirati skupen nastop nas vseh za naše življenjske zahteve, za našo nastavitev.
Naše gledanje tega problema se je pa v zadnjem času ob stiku z narodnimi masamj poglobilo. Vse bolj spoznavamo, da je naš problem brezposelnosti in s tem tudi vprašanje vse današnje prosvetne politike pri nas, tesno povezan z vsakdanjimi zahtevami narodnih množic. Spoznavamo, da smo do sedaj
iz osnove napačno gledali na naš problem, ker nismo sebe pojmovali kot del naroda in s tem tudi nismo pojmovali naših zahtev kot zahteve vsega našega naroda, ki mu je prosveta postala življenjska nujnost. Kakor je bila narodna zahteva graditev univerzitetne knjižnice, še toliko bolj je njegova direktna zahteva po urejenih prosvetnih razmerah, da bo vsak član naroda lahko dajal s trdno vestjo svoje otroke v šolo, ker bo vedel, da bo šola tudi njemu v korist. Danes pa naš kmet ne more biti o tem prepričan, ko je šola v resnici danes radi slabih socialnih razmer, v katerih žive otroci našega naroda in še bolj radi slabih prosvetnih razmer (70 do 100 in še več otrok v razredu, pomanjkanje učnih moči, majhni, temni in nehigienski razredi, nestalnost, ne-siguirnost in preobloženost učiteljstva, nesodobni učni načrti in metode, neupoštevanje otrokove individualnosti in resničnih potreb našega naroda) postala mučilnica bolj kot kdaj koli prej.
Zato mora iti borba za ureditev naših perečih prosvetnih vprašani vzporedno z zahtevami narodnih mas. Uč'telistvo ne sme riniti ia siliti v gosposko družbo, kjer ni njegovo mesto. Učitelj izhaja iz naroda in nazaj v vrste najširših narodnih mas naj vstopa in uspeh nam bo zagotovljen.
Jurca Branka.
Novosti na knjižnem trgu
—k Praktična gospodinja je gospodinjski štirinajstdnevnik, ki je pričel izhajati 1. januarja 1936. List je urejevan povsem praktično in vsebuje mnoga lepa navodila iz področja materinstva, higiene, praktičnih ročnih del, kuhe, konserviranja, gojenja cvetic, pe-rutninarstva itd. Prav zaradi praktičnih napotkov bo »'Praktična gospodinja« dobrodošel pripomoček pri pouku gospodinjstva v višji narodni šoli, kakor tudi v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. — Letna naročnina znaša 46 Din. Uredništvo in uprava lista sta v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
—k Navodila za novodobno dojenčkovo opremo in vse druge nasvete za nego otroka dobite v knjižici »Moj novorojenček«. Knjižica ima 25 slik in 32 strani. Knjižica se drži smernic, ki jih je avtorica ga. L. Meglic spoznala v Ameriki. — Knjižica stane Din 12'—. Kupi ali naroča se s prazno položnico, ki se dobi na vsaki pošti in nanjo napiše: Štev. ček. rač. 14.608 Mira Vdovič, Š. trg., Ljubljana, Gradišče 4.
Pojav, ki ga moramo obialovati
»Jutro« od 27. avgusta prinaša sledeči dopis.
S KOSO IN KAMENJEM NAD UČITELJSKI PAR.
Divjaški napad na upravitelja Lojzeta Zupanca in gospo.
Velike Lašče, 26. avgusta.
V Škocjanu pri Turjaku so imeli v nedeljo veliko slavje. Ponovno novo mašo je pel po enoletnem mašnikovanju brat tamošnjega župnika g. Župančiča. Pravijo, da je bilo veliko povabljenih od blizu in od daleč in veselo rajanje se je razlegalo okrog župnišča pozno v noč, kakor je ob takih prilikah pač navada.
G. Lojze Zupane, upravitelj šole v Škocjanu, znani kulturni delavec in pisatelj, se je napotil, kakor skoro vsako nedeljo popoldne, na sprehod do Turjaka. Spremljala ga je njegova gospa, ki je tudi učiteljica v Skocjanu. Pot pelje mimo cerkve in župnišča. In ko je prišel upravitelj Zupane z gospo mimo župnišča in se oddaljil od njega samo nekaj korakov, je naenkrat nastalo za zakoncema vpitje, za katero se pa nista zmenila. Mislila sta, da se vpitje ne tiče njiju, marveč da je samo izraz veselega razpoloženja novomašniških gostov. Nadaljevala sta pot in na Turjaku sta se med prijatelji zadržala pozno v noč. Na novomašniško veselje sta se ponovno spomnila šele, ko sta se okrog polnoči spet približala Škocijanu.
Prvi ju je pozdravil spuščen župnijski pes. Naščuvan se je zakadil v upravitelja, zagrabil ga za suknjič in mu ga raztrgal. Psa je spremljal hlapec, ki se je neprestano postavljal pred upravitelja, tako da se ga je skoro dotikal in mu zapiral pot. Hlapec je bil gotovo prepričan, da ga bo upravitelj pahnil stran in bo dal na ta način povod za tepež. Ko je upravitelj lepo pozval hlapca, naj se vendar umakne s poti in naj raje priklene psa, da ga ne bo napadal, je hlapec zaklel, kakor ni mogoče zapisati, potem je v temi mrmraje izginil. Tako sta upravitelj in gospa nadaljevala pot zadovoljna, ker sta mislila, da sta se otresla napadalca. Nič hudega sluteča sta zavila okrog župnišča proti cerkvi. Naenkrat je pa udarilo, kakor strela z jasnega. Samo velik zamah, žvižg skozi zrak, udarec in gospa upraviteljeva je zavpila prestrašena zaradi nenadnega napada in v velikih bolečinah zaradi rane. Hlapec, ki se mu malo prej ni posrečilo izzvati pretepa, se je vrnil s koso v roki, zamahnil je z vso silo po gospej upraviteljevi, ji odsekal polovico rokava na jopi in bluzi in zasekal na levici velikansko rano. V trenutku, ko je gospa upraviteljica zaradi strašnega
udarca in bolečin zavpila, je začelo padati od vseh strani kamenje, kakor toča. Okrog in okrog cerkve so bili razpostavljeni zavratni napadalci in od vseh strani je deževalo kamenje. Med kamenjanjem je pa neprestano lomastil hlapec s koso. In samo svoji krepki postavi in jeklenim mišicam se ima upravitelj Zupane zahvaliti, da ni podlegel divjaškemu napadalcu; kakega slabiča bi pobesneli filapec kmalu pokosil. Vendar je dobil upravitelj Zupane velike ureznine po rokah in suknjič je skoro čisto razrezan. Zverinski napadalec je odnehal šele v trenutku, ko je koso z vso silo zasadil v suknjič upravitelja in je potegnil koso k sebi, pa je imel občutek, da je koso zasadil globoko v telo, ko je parala dvojno zapeti suknjič s podlogo vred.
Upravitelj Zupane in gospa sta iskala zdravniško pomoč v zgodnjih jutranjih urah na Grosupljem. Da je bilo divjaštvo še popolnejše, so še težko ranjena zasledovali nekateri napadalci in ju obmetavali s kamenjem, ko sta šla v sosedno vas po voznika.
—nj.^
»Slovenec« od 28. avgusta prinaša naslednji odgovor.
KJE JE KULTURA?
Skoči j an.
»V »Jutru« sta izšla v zadnjem času dva dopisa iz našega kraja: oba sta od iste roke, ker imata oba isto slovenščino in ker se v obeh bere »kakor strela iz jasnega«. Ljudje vedo, kdo je to pisal.
V prvem članku se spotika dopisnik nad tem, da se v fari pobira za cerkveno slovesnost in sicer za nabavo sveč in smodnika za topiče. V drugem članku pa opisuje dopisnik »Divjaški napad na upravitelja Lojzeta Zupanca in gospo«. Datiran je ta dopis iz Velikih Lašč, je pa v resnici doma iz Škocijana. Dopisnik je moral dogodke čisto od blizu opazovati, gotovo pa je škilav, kajti videl je samo na eni strani koso v rokah hlapca, ki ga je napadel, ni pa videl vojaške sablje v rokah upravitelja Zupanca, ki je po eni uri ponoči prišel z njo v spremstvu svoje žene iz šole proti župnišču. Dopisnikar »Jutra« tudi ni videl, kako je učitelj posegel v žep po samokres in zaklical: eden, dva, tri... in kako je, ko se je bližal z vojaško sabljo proti farovškemu hlapcu vpil: »auf biks«.
Za danes toliko zadosti! Več bomo zapisali potem, ko bo stvar obdelana pred sodiščem. »Jutrov« dopisnik se bo prav gotovo sramoval svojega pomanjkljivega poročanja in je težko, da bi mu »Jutro« priznalo še kdaj kakšno nagrado za delo.«
NARODNI PRAZNIK NA SEVERNI MEJI.
POZIV RADIO PREDAVATELJEM.
Šolsko poslopje v Gradišču je dograjeno. Slovesna blagoslovitev bo v nedeljo 6. t. m. doooldne. Po slovesnosti bo popoldne narodna veselica. Dohod od postaje Št. Lovrenc ob Dravi.
Novo šolsko poslopje v Gradišču.
—	Nov načelnik oddelka za srednje šole v prosvetnem ministrstvu. Za načelnika oddelka za srednje šole v prosvetnem ministrstvu je imenovan na mesto dosedanjega načelnika Balugdžiča, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu Milenko Janoševič.
—	»Učiteljski tovariš« bo izhajal tudi v septembru le 14 dnevno in to zaradi proračunske omejitve. Redno tedensko bo izhajal list od 1. oktobra dalje.
—	Stalnost sodnikov. V četrtek 3. septembra stopi v veljavo čl. 101 ustave, s katerim dobe sodniki zopet stalnost, ki jim je bila odvzeta leta 1929. Od tega dne dalje sodnikom ne bo mogoče vzeti z vanj a, niti jih iz kakršnih koli razlogov, proti njihovi volji in brez razsodbe sodišč ali disciplinske obsodbe kasačijskega sodišča odpustiti iz službe. Tudi jih ne bo mogoče birez njihovega privoljenja premestiti. Za upokojitev sodnika je potrebna starost 70 let ali ¡pa taka telesna ali duševna bolezen, ki onemogoči sodniku delo.
Odsek za šolski radio naproša predavatelje in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerne teme in ki imajo veselje za sodelovanje pri tej važni šolski instituciji, da nam to javijo na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino, odsek za šolski radio. Šolske radio ure bodo predvidoma tudi letos vsak torek in petek od 11. do 12. ure. Prva oddaja bo v petek 2. oktobra.
— Vpisovanje na Ant. Rud. Legatovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. predpoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Lastni dečji internat. Šolski program se dobi brezplačno. Znižana šolnina.
—i Premeščeni so: Ambrožič Ivana iz Dolenje vasi v Ljubljano, Arh Josipina iz Bohinjske Bele v Ljubljano, Azarov-Bahovec Mihaela iz Kranjske gore na Trato, Bernot-Go-lob Franja iz Dobrove v Hrušico, Bon Alojzija iz Podgrada v Dobovo. Božič Miroslav iz Št. Janža v Vel. Trn, Božič-Verhnjak Ana iz Kal v Veliki Trn, Carman Ivana iz Velikega Trna v Mengeš, Cehovin - Grilc Marija iz Štrekljevcev v Kranj, Čopič Elizabeta iz Šmartna pod Šmarno goro v Št. Vid nad Ljubljano, Debevec Roza iz Ženavelj v Selnico ob Dravi, Deškovič Milan iz Slivnice v Mursko Soboto, Dominko Stanislav od Sv. Petra pod Sv. gorami v Virštanj, Dovgan Ana od Sv. Miklavža na Krko, Flere - Kosi Viktorina iz Ptuja v Ljubljano, Gale Ana iz Št. Jurij a pri Grosuipiju v Leskovec, Graša-movič-Grubelnik Marija iz Črensovcev v Trnje, Globočnik Justina iz Škocijana pri Turjaku v Št. Vid pri Stični, Grčman-Trtnik Ve-koslava iz Rajhenburga na Zidani most, Japelj Pavel iz Hinj v Smlednik, Japelj Darinka iz Hinj v Smlednik, Jelene Ivana iz Dolenje Nemške vasi v Trebnje, Jurančič Josip od Sv. Marka v Telče, Jurančič Leopoldina od Sv. Marka v Telče, Juršič Hedvika od Sv. Duha v Dobovec, Kastelic Angela iz Jesenic v Ljubljano, Komac Slavko iz Ptuja v Fikšince, Kolar-Marovček Zora^ iz Hrastnika v Toplice pri Zagorju, Klun Neža iz Dolenje vasi v Ribnico, Kete Antonija od Sv. Lenarta v Ligojno, Kemperle Ljudmila iz Kapel k Sv. Juriju, Kontler Julij iz Koprivnika v Studence pri Mariboru, Kontler Marija iz Koiprivnika v Studence pri Mariboru, Kragelj-Zuber Terezija iz Tržišča v Mokronog, Kudašev-Cvetko Cecilija iz Rogatca v Šmarje pri Jelšah, Lav-rič Stanko od Sv. Lovrenca na Pohorju v Kr-čevino, Likar Leopold iz Blagovice na Dol pri
Ljubljani, Likar-Einspieler Marija iz Blagovice na Dol pri Ljubljani, Martič Marjeta od Sv. Štefana v Škocijan pri Turjaku, Matoh Terezija iz Škocijana v Mali Slatnik, Medved-Cetin Rozalija iz Pišec v Cerklje, Nežič Olim-pija iz Trnja v Črensovce, Piskernik Helena iz Jezerskega v Boh. Bistrico, Plut-Zupančič Marija iz Dragatuša na Unec, Pišec Ana od Sv. Jurija v Kapele, Pustotnik Marija iz Slivnice v Škofjo Loko, Ravnikar Marija iz Pre-loke v Svibno, Rejc - Mozetič Gabrijela iz Breznice na Jesenice, Rupret-Lipovec Ivana iz Smlednika v Kranj, Sancin-Bunc Mara iz Hajdine na Breg, Sivec Franc iz Zagradca v Ljubljano, Slabe Karol iz Globokega v Bušečo vas, Slabe Marija iz Cerkelj v Bušečo vas, Slapar Vera iz Ajdovca na Studenec, Stano-nik-Grum Franja od Sv. Florijana v Doliču v Celje, Šavpah Ana iz Šmartna na Pohorju v Slov. Bistrico, Šeme Ana iz Dol. Logatca v Beograd na delo v prosvetno ministrstvo, Šit-nik Ana iz Št. Gotarda v Dobovo, Šestan Dušan iz Ptuja v Veliko Horvatsko (pregradsiki srez), Štefančič Jakob iz Moščancev v Priho-vo, Šturm Franica iz Ponikve ob južni železnici v Slivnico, šušteršič Josipina iz Zabukov-ja v Brežice, šušteršič Frančiška iz Blagovne v Moravče, Tanai Terezija iz Dola pri Litiji v Hotizo, Tavš Gabrijel od Sv. Antona nad Rajhenbutrgom v Novo mesto, Tavčar Angela iz Javorniškega Kota v Kranjsko goro, Toreli Janko iz Gorjuš v Bučko, Toreli-Vesel Marija iz Mirne peči v Bučko, Tratnjek Davorin iz Dokležovja v Dolnjo Lendavo, Trček Ludo-vika, iz Gornjega Lakoša v Sele, Trtnik Marija iz Šafairskega v Moravče, Udir Frančiška iz Velike doline v Koroško Belo, Velkavrh-Lavrin Kristina iz Preserja v Dol. Logatec, Vilhar Pavla iz Zagradca na Ježico. Vrečko Martin iz Virštanja k Sv. Petru pod Sv. gorami.
—i Upraviteljske dolžnosti so razrešeni: Bregant Hinko v Rušah, Gole Josip pri Sv. Juriju pod Kumom, Gregorc Dragotin v Mokronogu, Humar Fran jo v Škocijanu, Kramer Franjo v Št. Petru, Pečnik Ivan v Radečah, Stehovec Franc v Strugah, Vanič Janko v Krškem, Vavda Mirko pri Sv. Marjeti Ob Pesnici, Voglar Alojzij na Vidmu ob Savi'.
—i Za upravitelje so postavljeni: Cuk Franjo v Radečah, Globokar Ivan v Grahovem, Horvat Ivan v Krškem, Japelj Pavle v Smledniku, Lavrič Stanko v Krčevini, Likar Leopold v Dolu pri Ljubljani, Ločniškar Franc v Mavčičah, Logar Franjo v Laporjah, Mervar Franc v Žužemberku, Štefančič Jakob v Pri-hovi, Štrekelj Ivan na VI. deški šoli v Ljubljani, Tretnjek Davorin v Dolnji Lendavi.
—i Upokojeni so: Barle Marija v Šmi-helu ipri Novem mestu, Boštjančič Katarina v Kostanjevici, Gorup Josip, okrajni šolski nadzornik v Ptuju, Migič Ivan na Raki, Mlakar Franc v Ljubljani, Osenjak Marija pri Lovrencu, Peterlin Alojzij v Kamniku.
—i Napredovali so v IX. skupino: Aha-čič Ludovik v Črešnjevcu, Berce Vladimir v Koprivni, Dolenc Stanislav v Gornji Lendavi, Korban Anton v Dragatušu, Kralj Zorislav v Centibi, Štefančič Jakob v Prihovi, Žolnir Bogdan v Petrovi vasi; — v VIII. skupino: Brunštajner-šmalc Štefanija v Strugah, Fara-zin Lovro v Ptuju, Fister Julijana na Zdolah, Jereb Bogomir v Prežganjih. Kocijančič Josipina v Preval j ah, Lang Hilda v Preval j ah,

Naš pravi domači izdelek!
Leskovar Anica v Kamnici pri Mariboru, Milkovič Adam v Selah, Peček Marta v Ptuju, Prešeren Josipina v Ljubljani, Viher Miroslav v Pincah.
—i Dodelitve: Ambrožič Ivanka, učiteljica v Ljubljani je dodeljena .prosvetnemu oddelku bansike uprave; Arh Josipina na osnovno šolo Ljubljana-Zgornja Šiška; Baje Maksi-miljan iz i. deške na osnovno šolo Ljubljana-Bežigrad; Bolčina Albina, otroška vrtnarica na otroški vrtec I. deške šole v Ljubljano na Tabor; Cepuder-Ferenčak Marija je postavljena na drugo dekliško šolo v Mariboru; Est-Dela Mara iz VI. deške na osnovno šolo Bežigrad; Flere-Kosi Viktorina na prvo dekliško šolo v Ljubljano; Fegic Bogomir iz II. deške na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Filipeč-Korbar Gabrijela iz IV. dekliške na dnevno zavetišče v Ljubljano Zg. Šiška; Kastelic Ivana na otroški vrtec osnovne šole Ljubljana Zgornja Šiška; Kobal Josip dodeljen dijaškemu internatu učiteljskega doma v Ljubljani se vrača na svojo redno dolžnost na I. deški narodni šoli v Ljubljani; Kokalj Štefanija iz
VI. deške na osnovno šolo Bežigrad; Kozak-Seljak Ljudmila iz dekliške šole na liceju na osnovno šolo Ljubljana Bežigrad; Levstik Leopold iz osnovne šole Ljubljana Vič na IV. deško osnovo šolo v Ljubljano; Lovše Ivan dodeljen dijaškemu internatu učiteljskega doma v Mariboru se vrača na svoje redno dolžnost na IV. deški šoli v Mariboru; MatkoviČ Marija s šole za manj nadarjene v Ljubljani v razred za manj nadarjene v Ljubljani - Moste; Pahor Jože iz VI. deške in Plesničar Pavel iz I. deške na osnovno šolo Ljubljana -Bežigrad; Ribičič Josip s prosvetnega oddelka banske uprave na osnovno šolo Ljubljana -Sv. Peter; Roje Andrej s prosvenega oddelka okr. načelstva v Kranju na deško osnovno šolo v Kranju; Roth-Prešeren Josipina otroška vrtnarica IV. dekliške šole v Ljubljani na otroški vrtec osnovne šole Ljubljana - Bežigrad.
''mtzjn^e /trt/ifast/t/ xay ^eJ^n- m
¡/e/?e spoi-/n<2	ali*?.
yl/oz-rzaz-sAe oJ>/e£c<2 i m j£<2 su.&r2/£<~e "
3/>ox /n<2 čejatce 99 /C ~
OAZeAce	oc/ c£r>. 89~159~
^tx/yei'/tis-e
g?Q-z-ar2 /i'ra no n.<2.j^rc moč^'/' z: cz c/ec/ze t'n	e~
Z dograditvijo tega modernega šolskega poslopja je Družba sv. Cirila in Metoda pokazala, kako je reševati pereča vprašanja obmejnega šolstva. Ni se strašila velikih gmotnih žrtev, samo da postavi jez nasilnemu prodiranju tujcev. Nova šola bo v ponos kraju in državi. Družba sv. Cirila in Metoda si je ž njo postavila za svoj 50 letni jubilej najlepši spomenik.
Učiteljstvo vabimo na slovesnost v čim večjem številu. Z udeležbo pokažimo, da znamo ceniti prizadevanje naše CMD.
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
ZAKAJ JE BIL MEDNARODNI UČITELJSKI KONGRES V BEOGRADU ODPOVEDAN.
»Slovenski dom« od 11. avgusta 1936. št. 182 prinaša tekst vloge JUU na ministrstvo prosvete, ki se glasi sledeče:
»Jugoslovansko učiteljsko udruženje je bilo kot stalen član internacionalne učiteljske federacije, v kateri je včlanjenih 600.000 učiteljev (-ic) iz vsega sveta, vedno zastopano na njenih kongresih s svojimi delegati. To se je vršilo z vednostjo' in tudi z materialno podporo samega ministrstva prosvete. Ti kongresi se vršijo vsako leto v raznih evropskih centrih.
Lansko leto se je vršil kongres v Oxfor-du. Ob tej priliki je i z nesel jugoslovanski delegat predlog, da bi se letos vršil kongres v naši državi, in sicer v Belgradu. Predlog so sprejeli, vsi delegati z največjimi simpatijami. S prireditvijo tega (kongresa v naši državi, je imelo Jugoslovansko učiteljsko udruženje dvojni namen; prvič, da se na liou mesta zavrne surnnja o našem učiteljstvu, zaradi katerega se je mnogim dozdevalo, da je zairadi gotovih razlogov jugoslovanskemu učiteljstvu zabranjeno aktivno sodelovanje za okrepitev učiteljske mednarodne solidarnosti; drugič, jugoslovansko učiteljstvo je smatralo za svojo in narodno čast, da se o prosvetno pedagoških idealih razpravlja v naši državi, in to v prisotnosti zastopnikov učiteljstva vsega sveta, raznih pedagoških organizacij in celo tudi Zveze narodov.
Da bi se temu kongresu, ki naj bi se vršit pri nas, zagotovilo čim večji pomen ter bi se zanj ustvarilo čim večje zanimanje, je nameravalo udruženje poleg tega organizirati tudi pedagoški teden. Ob tej priliki bi bilo za učiteljstvo prirejenih več predavanj priznanih tujih in domačih pedagogov. Da bi se učiteljstvu omogočilo prisostvovati tem predavanjem, je bil naš narodni učiteljski kongres določen tik pred internacionalnim. Poleg tega je bilo pripravljeno tudi vse, da bi v času kongresa tuji učitelji, zastopniki raznih društev zadobili najlepše mišljenje o naši državi in o naši gostoljubnosti.
Da bi se ta kongres vršil z vedinostjo in potrebnim sodelovanjem prisotnih oblasti, je udruženje predhodno obvestilo ministrstvo prosvete o vsem. Ministrstvo prosvete, kakor tudi ministrstvo zunanjih zadev sta soglašali s predpripravami ter obljubili moralno in gmotno podporo. Na osnovi vsega tega je udruženje obvestilo centralo v Parizu, a ta vse nacionalne organizacije, — članice v Evropi in i:zven nje, da se bo kongres vršil v naši državi.
Medtem, ko je prišel čas za izvršitev potrebnih predpriprav, so se pojavile iz povsem druge strani gotove ovire, katerih odstranitev je bila izven območja jugoslovanske učiteljske organizacije. V številnih intervencijah je dajalo udruženje najpopolnejša obvestila in celo sigurne garancije, vendar se je kljub vsemu temu občutilo, da ni obstojalo trano prepričanje o tradicionalni nacionalni sigurnosti narodnega učiteljstva Jugoslavije in Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, v njihovo pravilno poučenost o vseh nacionalnih in prosvetnih stremljenjih, kar je povzročilo, da ni smela učiteljska organizacija prevzeti odgovornosti za uspešno izvedbo tega pomembnega »internacionalnega kongresa« in ga je bila primorana z največjim obžalovanjem v zadnjem trenutku odpovedati. Naravno, da se s tem ni moglo izogniti gotovim neprijetnostim, ki so s tem povzročene nam in internacionalni učiteljski organizaciji, ki je sedaj primorana v najkrajšem času organizirati kongres v (kaki drugi državi.
Kongres, ki bi moral biti pri nas v Bel-gradu se je vršil od 8. do 12. avgusta 1936. v Ženevi.«
POPRAVKI.
UČITELJSKI KONGRES.
»Slovenec« od 25. avg. 1936. prinaša pod gornjim naslovom dva popravka:
Ni res: »V svojem govoru je napadel sedanji odbor, ravno tako tudi naslednji govornik Rada Lungulov iz Subotice, ki je zastopal subotiške učitelje.« — Res pa je, da sem odločno na strani odbora in ga nisem napadel.
Ni res: »O predlogih o izključitvi treh učiteljev in o resoluciji se je razvila živahna daljša debata. Proti izključitvi omenjenih učiteljev je ostro nastopil učitelj Smiljanič iz Belgrada, nakar je poročevalec odbora Lungulov predlagal, naj občni zbor predloženo resolucijo sprejme, kar pa se tiče priznanja, ki ga hoče dati glavni odbor z g. Dimnikom na čelu nekaterim politikom, je govornik dejal, da je tem politikom dala priznanje že državna blagajna. Lungulov se istotako upira zahtevi, naj se nekateri učiteljski velikani izvolijo za častne člane. Resolucija je bila s temi spremembami poročevalca Lungulova sprejeta.« — Res pa je, da glavni odbor na čelu z g. Dimnikom ni hotel dati nikakega priznanja katerim koli politikom in je ta predlog potekel izven glavnega odbora in brez znanja glavnega odbora in predsednika Dimnika; res je tudi, da se nisem protivil osvojiti predloga, da se zaslužni učiteljski prvaki izvolijo za častne člane.
Subotica, dne 20. avgusta 1936.
Rade Lungulov, 1. r.
Ni res: »Popravek nato citira v celoti »Slovencev« članek.) — Res pa je, da ni eden delegatov na sami skupščini ni napadel odbora zaradi velikih nagrad; res je tudi, da je odbor sam predlagal finančnemu odboru skupščine znižanje ostalih in osebnih izdatkov; res je, da je predsednik Dimnik Ivan ponovno izjavil na Skupščini, da radi svoje osebe ne zahteva in ne želi izključitve nikogar iz JUU, a skupščina ni pristala na to iz stališča stanovskih načel, discipline in morale; res je tudi, da se glavni odbor na čelu z g. Diminkom ni hotel nikomur prikupiti in ni niti razpravljal niti stavil predlog, da se izreče priznanje nekaterim politikom za zasluge, ki so si jih pridobili za učiteljstvo kot celoto. — Za Jugoslovensko učiteljsko udruženje u Beogradu, 18. avgusta 1936. — Ivan Dimnik, 1. r.. predsednik. — Josip L. Pezelj, J. r., za tajnika.
—1 Skoro dve koloni premestitev in izpre-memb v učiteljski službi priobčujeta »Slovenec« od 23. in »Jutro« od 25. VIII.
—1 Nova šola CMD bo otvorjena dne 6. t. m. na obmejnem Gradišču. Daljši članek o pomenu te moderne šole je napisal F. Go-\ei v »Jutru« od 30. VIII.
—i 90 letnico nestorja slovenskega učiteljstva Frana Kavčiča so proslavili v Vevčah. (»Jutro« 29. VIII.)
—1 Na repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani je tudi dramatsko delo »Viničar-ji« od tov. Jožeta Pahorja.
—1 V Nemčiji napovedujejo novi zakon o organizaciji mladine na vojaški podlagi. (»Jutro« 27. VIII.)
—1 Kočevska gimnazija se prične z letošnjim letom likvidirati. Z novim letom se najprej ukine 5. razred in vsako nadaljnje leto pa ostali.
—1 Ob smrti nadzornika Černeja so pisali vsi listi od 29. in 30. VIII. o njegovih velikih zaslugah za prosveto.
FABIANI - JUR JO VEC
LJUBLJANA / STRITARJEVA ULICA
priporoča veliko
izbiro damskega
in moškega blaga
Uporabljajte
šolski	svV^Cti
ker je zelo dober in poceni
—1 O prilikah na Kočevskem piše obširno »Pohod« od 20. VIII. Med drugim pravi: Verski pouk v šolah se tudi tam kjer bi se moral vršiti v slovenskem jeziku, poučuje v nemščini, z enostavnim izgovorom veroučitelja, da čim več jezikov človek zna, tem več velja.
—1 V Koprivniku pri Kočevju so proglasili Nemci ob koncu preteklega šolskega leta šolski štrajk in niso pustili otrok več v šolo, to samo zato, da so preprečili vidovdansko proslavo. (»Pohod« od 10. VIII.)
—1 O netočnem izplačevanju pokojnin piše »Naš glas« od 15. VIII.. kjer pravi med drugim: Pokojnina ni miloščina, ni nezaslu-ženo darilo odvisno od dobre volje in milosti posameznikov — kot ponekod pri nas na žalost še mislijo! — temveč je drago pridobljen, v zakonu utemeljen in z zakonom zavarovan ekvivalent za zvesto delo v korist države.
, —1 Glede izbire poklica piše »SI. Narod« od 29. VIII. »Dandanes se laže pribori do kruha oni, ki zna delati tudi z rokami in ne le z glavo.« Ni sramotno, če si vešč rokodelstva ali če opravljaš ročno delo, pač pa je žalostno, če se ne moreš lotiti nobenega dela in stradaš, čeprav si se tretjino svojega življenja šolal.
—1 O delu slovenske sekcije učiteljske organizacije v minulem letu poroča »Naš glas« od 15. VIII. v članku »Učiteljska organizacija. — Nekaj obračuna za minulo leto.« Številka od 15. VII. pa prinaša resolucije ba-novinske skupščine.
Učiteljski pravnik
—§ Ročni katalog 1936/37 je izšel sredi avgusta t. 1. To priročno in koristno knjižico, ki vsebuje vse najnovejše zakonske predpise in uredbe, obrazce za vloge, tabele, navodila itd., priporočamo vsem tovarišem (-icam), da si jo oskrbe. Cena Din 17'— je za ta koristen pripomoček — kažipot tako nizka, da bi ne smela nikogar ovirati pri nabavi.
—§ Tablice »Moji prejemki« za šolsko leto 1936./37. razpošljem v kratkem vsem šolskim vodstvom.	V. G.
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za poravnavo članskega prispevka 385. in 386. smrtnega primera: Farkaš Ivan, Maribor in Cernej Ljudevit, Makole. Samski člani nakažejo Din 11'—, zakonski pari Din 21'—. Nakažite te zneske takoj!
Učiteljski pevski zbor JUU
EMIL ADAMIČ. Potek zadnjega tečaja.
Pevski tečaj, ki smo ga imeli od 24. do 26. avgusta t. 1. se je le delno obnesel. Dasi smo razposlali 96 osebnih vabil, ni čutila dobra tretjina članstva potrebe, da bi nam sporočila na drugi polovici dopisnice (opremljene z znamko, naslovom ter potrebnim besedilom) ali se tečaja udeleži ali ne.
Zadovoljni pa smo z disciplino na tečaju samem. Člani, ki so se tečaja udeležili so bili pri vseh vajah vedno prisotni s par opravičenimi izjemami.
Prihodnji tečaj bo najbrže v oktobru za samo moški, oziroma ženski zbor. Koj ko bo upravni odbor o tem sklepal, bomo datum tečaja pravočasno objavili v stanovskem glasilu. Članstvo že danes opozarjamo na to, ter ga prosimo naj skrbno prečita v vsaki številki »Učiteljskega tovariša« našo rubriko.
NAŠE EDICIJE.
Učiteljstvo ponovno opozarjamo, da bo UPZ še v tem letu pričel izdajati še neobjavljene moške, ženske, mešane ter mladinske a capella zbore. Prosimo, da prečitate našo rubriko v zadnjem »Učiteljskem tovarišu«. Tam boste našli tudi našo željo in prošnjo glede priročnika, ki ga bo izdal UPZ tudi v tem letu. Ne pozabite se na oboje prednaročiti!
Stanovska organizacija JUU
—s Gospodu Ivanu Dimniku, predsedniku jugoslovanskega učiteljskega udruženja -sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Po Najvišjem nalogu, ki mi je bil priobčen preko Kabineta gospoda Ministra za notranje posle, mi je čast izjaviti Vam zahvalo za izraze vernosti in udanosti, ki ste jih poslali Njegovemu Veličanstvu Kralju in Kraljevskemu Domu z banovinske skupščine Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino, ki se je vršila dne 11. julija 1936 v Ljubljani. — Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik: Podpis. L. S.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU obvešča svoje člane, da smatra vse člane v 1. 1935.-36. tudi za člane v 1. 1936.-37. razen, če prejme pismeno odjavo. Novi člani naj se pismeno prijavijo društvenemu tajniku. Ker bo članarina ostala predvidoma ne-izpremenjena, naj začno vsi člani nakazovati isto že s septembrom (samski Din 15'—, s tovariši poročene tovarišice Din 8'—). Istočasno ponovno opozarjamo vse zaostankarje, da poravnajo svoje dolgove pri društvu takoj v septembru radi zaključka blagajniške knjige.
Odbor.
^jiaiefine ¡¿¿fublfctfici
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Nova, izboljšana izdaja Fromovih malih stavnic in računalk Din 12'— in Din 4"—.
Črke velikih in malih stavnic na lepenki. serija dvojnih ABC Din 12'— in Din 0'5.
Naročilnici vzorcev priložiti znamke v protivrednosti.
Založništvo »Fromove stavnice« p. Pesnica.
Učiteljska tiskarna,
r. z. z o. z.
v Ljubljani
priporoča za novo šolsko leto krajevnim šolskim odborom in šolskim upraviteljstvom nabavo
šolskih zvezkov, šolskih in pisarniških potrebščin
v Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, ali v podružnici Knjigarne „Učiteljske tiskarne" v Mariboru, palača ban. hranilnice