Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 48.

“E8LOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
27. novembra (noviembre) 1958

Misli ob izseljenski
nedelji

Novo sovjetsko ogrožanje miru

Slovenci imamo veliko izseljencev.
Razkropljeni so po vseh deželah sveta.
Do izbruha druge svetovne vojne so naši
ljudje v glavnem zapuščali domovino iz
gospodarskih razlogov.

Po drugi svetovni vojni, ko je doma po
zaslepljenosti zahodnih zaveznikov za¬
vladala komunistična diktatura, je nad
deset tisoč Slovencev iz političnih razlo¬
gov zapustilo domovino in se podalo v
emigracijo. Naselili so se po raznih drža¬
vah in kontinentih. Glavnina je v Argen¬
tini, USA, Kanadi in Avstraliji. Ker je
v te J emigraciji veliko slovenske inteli¬
gence, je kulturno življenje druge slo¬
venske emigracije zelo razvito. Slovenski
izseljenci imajo svoje časopise in liste,
izdajajo odlične leposlovne knjige in re¬
vije, imajo zelo dobre pevske zbore ter
celo vrsto kulturnih, prosvetnih in ver¬
skih organizacij ter društev in gospodar¬
skih ustanov.

V zadnjih letih nastaja že tretja slo¬
venska emigracija. Sestavlja jo sloven¬
ska mladina, ki je doraščala doma pod
komunizmom, dobivala komunistično
vzgojo in se pod komunizmom doma tu¬
di na en ali drug način uveljavljala. Pa
je doživela razočaranje. V komunizmu
m našla tega, kar ji je obljubljal. V glo¬
bini duše je začutila željo po resnični
svobodi in demokraciji, po življenju brez
strahu, brez policijskega nadzorstva,
brez vohunov. In beži v svet kot največja
obsodba komunističnega sistema: lastni
otroci se ga odrekajo in ga zavračajo.

Stiki med slovenskimi izseljenci vseh
treh vrst obstojajo v vseh deželah. Med
sabo se dobro razumejo z izjemo tistih,
ki domovino istovetijo s sedanjim ko¬
munističnim režimom, kateremu se udi¬
njajo ter zanj delajo propagando med
svojimi sorojaki.

Za slovenske izseljence je doma pred
vojno skrbela Družba sv. Rafaela, ki je
bila ustanovljena pred dobrimi 50 leti. V
tej organizaciji je veliko delal danes že
pok. p. Kazimir Zakrajšek, ki je izseljen¬
ski problem dobro poznal iz svojega duš¬
nega pastirstva med Slovenci v Ameriki
m je vedel kako hudo je živeti v tujem
svetu brez domovine. On je bil tisti, ki
je Slovence rotil in opozarjal, naj ne po¬
zabljajo na svoje sinove po svetu, on je
prosil zanje pri oblasteh, da so dobivali
po eg izseljenskih duhovnikov tudi slo¬
venske izseljenske učitelje. On je bil ti¬
sti, ki ima največ zaslug za ustanovitev
Slovenske izseljenske zbornice v Ljublja¬
ni. Za svoje delo je v Ljubljani-našel
vedno polno razumevanje na banovini
zlasti pod Natlačenom, pri dr. Korošcu
so mu pa bila tako vedno vrata odprta
Dn je tudi najbolje poznal Zakrajškovo
delo m je Zakrajška po pravici označil
za očeta slovenskih izseljencev”.

-Pa ne mislim tu trditi, da sta se za
^ovenske izseljence brigala samo dr.
Natlačen m dr. Korošec odn. samo Slo¬
venska ljudska stranka. Ne. Vse sloven¬
ske politične stranke in njihovi politični
prvaki so ob vsaki priložnosti kazali za¬
nimanje za  izseljenski problem. V po¬
gledu skrbi za  izseljence se ni nič spre¬
menilo, ce je slučajno prišlo d 0  politič¬
ne spremembe v vladi. V Parizu je v te¬
danjih letih nemoteno lahko deloval da-

pok ' dr - Alojzij Kuhar, v
uesseldorfu pa prav tako žg po]f  ^

seljenski komisar Mirko Kranjc, ki je
našel smrt pod nacisti v zaporih. Oba
sta veliko dobrega storila za slovenske
izseljence v Franciji in Zahodni Nemčiji
Brez ozira na to kdo je bil na vladi'
so sJovenski izseljenci lahko nemoteno
brah glavna slovenska dnevnika Sloven-
^ t6r tednike D °™ljub, Domo-
n Slovenski gospodar. Redno so
™ nJC Pnhaja!e  slovenske leposlovne
knjige raznih slovenskih založb, otroci

«ivoiih r* ZaC6tn0 poznan J e  domovine
svojih starsev in lepih slovenskih čitank

Delo slovenskih izseljenskih komisarjev
so povsod podpirali slovenski izseljeni"
duhovniki, ki imajo izredne zasluge da
se je slovenski izseljenski živelj narod¬
no m versko tako dobro držal.

skfh r° beS6d0:  Domovina je resnično
-krbela z vso ljubeznijo za svoje brate in
sestre v izseljenstvu. Vsa njena priza-
evanja so šla samo v to smer, da izse¬
ljenci na svojo domovino ne bi pozabili
ampak, da bi ji ostali zvesti. Pri njih ni’
iskala političnih priganjačev in propa-

Sovjeti so odločeni vzdrževati živčno
vojno v nedogled. S Srednjega Vzhoda,
kjer so zanetili nemire po arabskih de
žejah, so živčno vojno prenesli na Dalj¬
ni Vzhod na Formozo, od tam pa sedaj
v-Srednjo Evropo, na eno najbolj kri¬
tičnih točk: v Berlin. Hruščev je pov¬
zroči! to krizo z objavo, da bo ZSSR
prepustila Vzhodni Nemčiji v upravo
sovjetski del Berlina in prometne zve¬
ze preko sovjetske cone do zahodnega
Berlina.

Oglasilo se je vzhodnoberlinsko časo¬
pisje in označilo zahodno okupacijo Ber¬
lina za “nevzdržno”. Oglasila se je ko¬
munistična vzhodnonemška vlada in ob¬
javila, da “se bo za osvoboditev Berlina
borilo nemško prebivalstvo”. Hruščev
je napovedal pošiljko sovjetskih not za¬
hodnim zaveznikom o nujnosti izprazni¬
tve- Berlina, tako da je ves pretekli te¬
den držal v napetosti svobodni svet.

Zavezniki so se takoj spustili v posve¬
tovanja o ukrepih, ki naj jih store, če
in kadar bo prišel nov sovjetski korak.
V Berlin je priletel Adenauerjev zunanji
minister, Von Brentano in izjavil, da
Berlin “zaupa svobodnemu svetu, da ga
v kritičnih trenutkih ne bo zapustil.”
Ameriško časopisje je začelo pisati, da
“svobodni Berlin pripada svobodnemu
zahodu in ga nikdar ne bodo izpustili iz
rok.” Eisenhower je objavil, da se USA
ne bo podredila sovjetski taktiki v Ber¬
linu, Dulles pa povdaril, da se bo Za¬
hod tudi dejansko boril, če bo v Berlinu
ogrožen.

V Zahodni Nemčiji so sicer zaskrblje¬
ni, da bi Zahod mogel kljub vsem na¬
sprotnim izjavam začeti kakršna koli
pogajanja z vzhodnonemško vlado in bo¬
disi z njo ali direktno z ZSSR urediti to
vprašanje na kakršen koli način. V Bon¬
nu smatrajo sleherna pogajanja za Ber¬
lin kot popuščanje pred novim sovjet¬
skim političnim navalom. V Londonu so
se izjavili, da se sicer ne nameravajo
vdati sovjetskemu pritisku, da pa bi
mogli razpravljati z vzhodnonemško
vlado, ne da bi jo s tem priznali, kot z
nekakšnim “moskovskim agentom” in
ne kot z vlado. London je bil prvi, ki je
namignil na popuščanje.

Ko je Hruščev 10. novembra objavil,
da bo ZSSR prepustila vzhodni Berlin
v upravo Vzhodni Nemčiji in je pozval
zahodne zaveznike, da storijo isto s svo¬
jim delom Berlina, se je v ZSSR spro¬
žil v tem smislu ves sovjetski propa¬
gandni aparat. “Pravda” je označila za¬
hodno okupacijo za “strupeno orožje, s
katerim zastrupljajo vse evropsko o-
zračje” in naznanila, da bo vzhodna
Nemčija dobila v upravo tudi vse doho
(  de in izhode iz vsega Berlina. Moskva za
to potezo ni določila datuma, to pa zato,
da je povečala živčno napetost po vsem
evropskem kontinentu, zlasti pa v Wa-
shingtonu, Londonu in Parizu.

Zmaga sredinskih strank v Franciji

Zahodni Berlin je povezan z Zahodno
Evropo s 150 km dolgo cesto in železni¬
co ter s tremi zračnimi koridorji. Ves
civilni promet je pod kontrolo Vzhodne
Nemčije od leta 1955 dalje. Če in kadar
pa se bodo umaknile sovjetske čete, pa
bo tudi ves vojaški promet zahodnih za¬
veznikov padel pod kontrolo Vzhodne
Nemčije, ki jo Zahod doslej ni hotel
priznati. Zahodni zavezniki se ne bodo
mogli odreči uporabi sile, če bodo ovi¬
rani pri oskrbovanju svojih vojaških sil
v Zahodnem Berlinu.

Sovjeti v tem slučaju ne bodo mogli
odpovedati pomoči svoji vzhodnonem¬
ški satelitski vladi in bodo morali na
silo odgovoriti s silo. Zahod je že obja¬
vil, da bo nastopil s silo, če bo to po¬
trebno, da ostane v Berlinu.

Treba pa je, odn. treba bi bilo pri¬
znati, da je pravico okupacije zahodne¬
ga Berlina zahodnim zaveznikom prav
lahko oporekati. ZSSR je izjavila, da je
okupacijo Berlina izvedla na podlagi
potsdamske pogodbe iz 1. 1945, ki pa je
bila z obeh strani že tolikokrat kršena,
da prav za prav ne obstoja več. Zahod¬
ni zavezniki pa trdijo, da je bil položaj
Berlina določen s pogodbo, sklenjeno
med štirimi velesilami leta 1943, kate¬
re ni mogoče enostransko preklicati. Ti
dve trditvi sta dvorezen meč. V Potsda¬
mu so zahodni zavezniki priznali Sov¬
jetski zvezi priključitev Konigsberga
in dela Vzhodne Prusije in postavili polj-
sko-nemško mejo na liniji Odra-Neisse.
Zato je težko misliti, da bi ZSSR urad¬
no odpovedala potsdamsko pogodbo. Po¬
godba iz leta 1943 pa je bila sklenjena
med vojno, ko so predvidevali razdelitev
Nemčije v štiri vojaške okupacijske co¬
ne in ustanovitev vrhovne vojaške vlade
štirih velesil, katere prestolnica naj bi
bil Berlin. Pozneje je Zahod ustanovil
Zahodnonemško federalno republiko s
prestolnico v Deanu. ZSSR se je spusti¬
la v diplomatske zveze s to republiko,
priznala nien obstoj s hladno logiko
kremeljske trdnjave,, na svoji stra¬
ni pa ustanovila Vzhodnonemško
ljudsko republiko s suvereno oblastjo,
katero sedaj namerava dopolniti s pre¬
dajo Berlina. To Vzhodnonemško drža¬
vo Zahod noče priznati s trditvami, da
ni niti nemška demokratska niti suve¬
rena republika.

Tako svet znova stoji na robu vojne,
zahodni zavezniki pa se s svojimi tre¬
mi garnizijami, ki so obkoljene z 22
sovjetskimi divizijami 150 km. daleč od
prve opremljene zahodne obrambne čr¬
te, nahajajo v brezupnem položaju, v
vojaškem pogledu, če bi se hoteli spu¬
stiti v borbo v Berlinu samem. Toda z
druge strani pa je vojaški problem tu¬
di enostavno rešljiv. Svoje tri garnizi¬
je morejo že jutri umakniti ter bi jim i
vzhodnonemški komunisti i sovjeti
pri tem nudili vse možnosti. Toda sar-

V nedeljo, 23. t. m., so v Franciji vo¬
lili novo skupščino. Volilo je ok. 70%
volilnih upravičencev, najnižji odstotek
v takih volitvah od druge svetovne voj¬
ne sem. Izvolili so 465 novih poslancev.
V trinajstih letih po drugi svetovni voj¬
ni je bil doslej najvišji odstotek nevolil-
cev leta 1946, in sicer 21,9%, medtem ko
je bil najnižji ob De Gaulle-ovem refe¬
rendum v letošnjem septembru, in si¬
cer 17,4%.

Notranje ministrstvo je naznačilo na¬
slednje tri razloge, ki so vplivali na vi¬
sok odstotek neudeležbe:

1) Zmešnjava zaradi velikega števila
kandidatov, od katerih so skoro vsi, ra¬
zen komunistov, trdili, da so na De
Gaulle-ovi strani;

2) Prepričanje mnogih volilcev, da so
se že jasno izjavili za De Gaulle-a in
proti parlamentu na septembrskem re¬
ferendumu ;

3) Strah, da bi bili zopet potegnjeni v
izključno strankarsko igro, za katero so
mnogi upali, da je ne bo več, ko se je
De Gaulle vrnil na oblast.

Komunisti so pri teh volitvah zopet
nazadovali, pridobile pa so sredinske
stranke in De Gaulle-ovi pristaši. Vse
pariško področje, ki je razdeljeno na 55
volilnih okrožij, je dalo večino glasov
De Gaulle-ovim kandidatom.

Jacques Soustelle, vodja golistične
stranke, je dobil večino glasov v Lyonu.
Bivši predsednik Mendes France, naj¬
glasnejši nekomunistični protigolistični
kandidat, je bil v Normandiji poražen.
Maurice Bourpes-Maunoury, drugi bivši
predsednik, ki je glasoval proti De
Gaulle-ovi ustavi pete republike, je bil
po številu glasov zadnji od petih kandi¬
datov.

®e danile na obisku pri Adenauerju

V sredo je odpotoval De Gaulle na o-
bisk v Zahodno Nemčijo k Adenauerju.
Glavni namen njegovega potovanja je
bilo poročanje o francoskem dolgoroč¬
nem načrtu za reformo francoskih fi¬
nanc in za pripravo Francije na vodstvo,
skupno v Zahodno Nemčijo, na skupnem
trgu šestih zahodnoevropskih držav.

Z De Gaulle-om je odpotoval tudi fi¬
nančni minister Pinay, z Adenauerjem
pa je prišel na konferenco nemški go¬
spodarski minister Erhard. Sestanek
je bil v Bad Krauzbach pri Wiesbadenu.

Na konferenci so razpravljali v glav¬
nem o treh problemih: 1) o skupnem
evropskem tržišču; 2) o berlinski krizi
in 3) o večjem sodelovanju v NATO.

Najbolj deljena mnenja so bila glede
problema skupnega evropskega tržišča
in svobodne trgovine med državami.
Adenauer je povdaril, da na to vpraša¬
nje gleda bolj s političnega vidika in
manj s trgovskega, to pa zaradi današ¬
njega svetovnega položaja.

Glede Berlina je De Gaulle zagoto¬
vil Adenauerju, da so “zainteresirane
sile resno odločene obdržati svobodo Za¬
hodnega Berlina”, glede reorganizacije
NATO pa je prišlo do izraza Adenauer-
jevo mnenje, da je treba povečati po¬
svetovanja v tej organizaciji med posa¬
meznimi članicami, nikakor pa ne spre¬
meniti političnega vodstva te organiza¬
cije, kakor predlaga De Gaulle.

IZ TEDNA V TEDEN

V Sudanu je vojska pod vodstvom
svojega 58 letnega poveljnika grala.
Ibrahima Abbouda izvedla državni udar
in vzpostavila z Nasserjevim Egiptom
normalne odnose. Za vse pogodbe, skle¬
njene pod prejšnjo vlado, je Abboud
izjavil, da jih bo njegova vlada revidi¬
rala. Nasser je novo vlado priznal ta¬
koj, nato pa so isto storile tudi druge
arabske države in končno tudi Anglija
in USA. ZSSR je priznala novo sudan¬
sko vlado takoj za Egiptom.

Parlamentarni oddelek NATO je imel
v Parizu pretekli teden tiridnevno kon¬
ferenco, na kateri so sklenili, da se bo¬
do prihodnje leto sestali v Washingto-
nu. Na konferenci so tudi sprejeli vrsto
resolucij, med njimi resolucijo o odloč¬
nem nastopu NATO proti sovjetom v
Berlinu, dalje o nujnosti medsebojne
izmenjave znanstvenih izsledkov ter o
potrebi nadaljnega povečanja vojaških
sil organizacije.

Tuniški predsednik Burgiba je dal za-

gandistov. V političnem pogledu noben
predvojni režim v Jugoslaviji izseljencev
ni izrabljal v svoje namene.

To so storili po drugi svetovni vojni
samo komunisti, katerim je vseeno, ali
slovenski izseljenci ostanejo še naprej
Slovenci, zanje je važno samo to, da po¬
stanejo komunisti, ali vsaj sopotniki ko¬
munizma in da kot propagandisti zanj
nastopajo med svojimi rojaki. To trditev
potrjuje ves komunistični tisk in vse
knjige, ki jih pošiljajo med izseljence.
V njih je samo hvalisanje sedanjega na-
silniškega režima doma in poveličevanje
raznih javnih naprav, kakor, da bi jih
postavljali samo v Jugoslaviji in nikjer
drugje na svetu.

Pa še eno stvar ima vsa komunistič¬
na izseljenska literatura: Komunisti se
niti pri izseljencih ne morejo znebiti
svojega brezmejnega sovraštva do vse¬
ga, kar slepo ne trobi v njihov rog. Ni¬
ti tu ne morejo ločiti med narodom in
režimom. Obnašajo se tako, kakor da bo¬
do večno ostali na oblasti. Resnica pa je
ravno obratna: Režimi se menjajo, na¬
rodi pa ostajajo. Tako komunisti eno¬
stavno prezirajo vse ogromno narodno
in kulturno delo, ki ga vrši slovenska
politična emigracija v svetu.

Dalje komunistična literatura na najde
niti ene besedice za slovenske knjige, ki
so izšle v izseljenstvu: pesniške zbirke,
povesti, romani. Nobene besede o nasto¬
pih odličnih slovenskih zborov in umet¬

nikov, o katerih objavljajo tople kritike
največji buenos aireški dnevniki. Komu¬
nisti pa o uspehih slovenskih sinov in
hčera molče. Pa ne samo to. V Buenos
Airesu smo doživeli celo to, da titovo
diplomatsko predstavništvo ni niti z eno
samo besedilo reagiralo na strupeni na¬
pad nemškega šovinizma na Slovence za¬
radi Kočevarjev. To nalogo je morala
opraviti Svobodna Slovenija. Pa bi mo¬
ral to napraviti titov diplomatski pred¬
stavnik v prvi vrsti.

V življenju slovenskih izseljencev v
svetu je pa letos nastal nov dogodek. 4.
avgusta je bila v Zahodni Nemčiji usta¬
novljena Slovenska izseljenska zveza, ki
je prevzela cilje in delo od komunistov
zatrte Družbe sv. Rafaela. Ustanovitev
izseljenske zveze so pozdravile vse slo¬
venske protikomunistične organizacije
ter društva v svetu ter ji dale zagoto¬
vilo, da bodo njeno delo z vsemi silami
in sredstvi podpirale

Delo za slovenske izseljence bo sedaj
združeno in postavljeno znova na tiste o-
snove, na katerih je bilo poprej, t. j. pri¬
zadevanja in delo med slovenskimi izse¬
ljenci naj bi se še bolj organiziralo, da
bi dosegalo še večje uspehe v skrbi in
ljubezni za slovenske ljudi, da bi osta¬
jali zvesti Bogu in narodu in da bi se
zveze med njimi še poglobile.

Temu namenu in cilju so posvečene tu¬
di vse letošnje proslave izseljenske ne¬
delje na prvo adventno nedeljo.

kastičen smeh bi se razlegal po mnogih
delih zemeljske oble ob novem porazu
zahodnih zaveznikov. Taka izguba pre¬
stiža bi bila silovito resna. Prepustitev
nad dva milijona svobodnih Nemcev pa
bi bila naravnost katastrofalna.

“Slovenski narod se je žrtvoval
v borbi proti komunistični tiraniji
na naši zemlji do konca < in do
skrajnosti svojih sil! Njegova po-  j
litičnu emigracija izpolnjuje in bo
izpolnjevala svoje narodno poslan¬
stvo s tem, da bo na prvem mestu
in pred vsem delala za složen na¬
stop in zedinjenje vseh protikomu¬
nističnih sil, ki morejo pomagati,
da bi narod in domovina dobila de¬
mokratične ustanove, socialne in
politične svoboščine. Tako bomo na
svojem malem področju ustvarili
tisto duhovno preosnovo, ki jo mo¬
rajo izvesti vsi svobodni ljudje, da
bodo sposobni za uspešen nastop v
cilju, ki je smisel naše emigracije
in naše borbe”.

(Dr. Miha Krek v poslanici Slovencem
“Prva nujnost sedanjosti” v Zborniku-
Koledarju Svobodne Slovenije za leto
1959).

V prednaročilu in predplačilu stane
Zbornik samo 92 pesov.

če ga še niste naročili, storite to še
danes, da si boste poceni zagotovili to
vsebinsko tako bogato knjigo.

preti več egipčanskih častnikov, ki so
pripravljali z alžirskimi uporniki, ki ta¬
borijo v Tunisu, državni udar za zru¬
šitev Burgibe. Istočasno je objavil usta¬
novitev tuniške vojske 20.000 mož, ki jo
namerava oborožiti z orožjem iz Jugo¬
slavije, češkoslovaške in švedske.

Ob otvoritvi nove ceste, ki so jo zgra¬
dili udarniki s “prostovoljnim” delom,
je imel Tito v Novem mestu govor, v
katerem je dejal, da “so nas nacisti na-
zivali bandite, kakor nas sedaj Vzhod
naziva bandite in izdajalce.” Dejal pa
je, da “se često strinjamo s sovjetsko
zunanjo politiko, vendar pa Zahod bolj
realistično gleda na nas, kakor Vzhod.”

Več jugoslovanskih atomskih strokov¬
njakov je resno zbolelo zaradi radioak¬
tivnosti,, ki se je razširila v atomski
postaji v Vinci pri Beogradu ob priliki
nesreče v preteklem mesecu. Pet od njih
so prepeljali v Pariz na zdravljenje,
toda doza radioaktivnosti, ki so jo dobi¬
li, je bila tako velika, da se boje za njih
življenje. Evropsko časopisje je pisalo,
da je do nesreče prišlo zaradi malo-
; mamosti atomskega osebja in zaradi
nezadostne zaščite atomskih naprav.

Papež Janez XXIII. je imenoval kar¬
dinala Petra Gregorja Agagianiana, pre¬
fekta Kongregacije za širjenje vere, za
papeškega delegata za Daljni vzhod.
Kot tak bo zastopal Janeza XXIII. pri
posvetitvi nove velike katedrale v Ma¬
nili na Filipinih 8. decembra t. 1.

ZMAGA LIBERALCEV V AVSTRALIJI

V Avstraliji so imeli poslanske voli¬
tve preteklo soboto, 22. t. m. Znova je
zmagala koalicija liberalne in deželne
stranke, ki ji stoji na čelu sedanji vlad¬
ni predsednik Robert Menzies. Koalici¬
ja je dobila 74 sedežev, opozicionalna la¬
buristična stranka pa 40 sedežev.

Laburiste vodi dr. Herbert Ewatt ter
so bili poraženi že v petih zadnjih voli¬
tvah. Menijo, da bo dr. Evvatt v kratkem
odstopil kot laburistični vodja. Laburi¬
stična stranka se je pred volitvami raz¬
cepila v Demokratsko laburistično stran¬
ko in v Laburistično stranko. Demokrat¬
ska je trdila, da je dr. Ewatt preveč po¬
puščal komunistom. Laburisti so se še
bolj zmedli, ko je tik pred volitvami mel-
burnški nadškof Mannix objavil, da naj
katoličani volijo kandidate Demokratske
laburistične stranke, sidneyski nadškof,
kardinal Gilroy pa je istočasno izjavil,
da sme vsak voliti po svoji vesti katero
koli stranko, razen komunistov.

Stran 2.

Buenos Aires, 27. XL 1958

VERSKE IN CERKVENE RAZMERE V SEDANJI JUGOSLAVIJI

O teh razmerah čujemo večkrat raz¬
lična mnenja. So nekateri, ki pravijo, da
je Cerkev v Jugoslaviji pod komunisti
sedaj popolnoma svobodna in da ne mo¬
re biti govora o verskem preganjanju,
drugi pa zatrjujejo, da odkritega ver¬
skega preganjanja, kot je bilo ob na¬
stopu komunizma in več let nato, res
ni, vendar pa Cerkev še vedno ni svo¬
bodna v svojem delu. Režim je napram
Cerkvi popustil, v bistvu je pa ostal
isti, kakor je bil: vse javno gospodar¬
sko, kulturno in politično življenje se
mora razvijati še naprej strogo v ko¬
munističnem duhu in s tem duhom je
prežeta tudi vsa zakonodaja.

Ni prav nobene možnosti, da bi bilo
dovoljeno idejno rušenje sedanjega si¬
stema. Kdor poskuša to, ga proglase
za nasprotnika socialistične družbe. Pa
naj bo to laik ali duhovnik, če izgovori
kako besedo v pridigi proti kakemu ko¬
munističnemu zakonu. Z eno besedo:
Vse dogajanje v Titovi Jugoslaviji je
treba presojati samo s tega stališča:
Novi razred komunističnih privilegiran¬
cev, ki davi s svojim nasiljem narod,
ima pred samo en sam cilj in en sam
namen. Ostati čim dalj na vladi za vsa¬
ko ceno. Ker pa je v prejšnjih letih su¬
rovo nastopanje titovih komunističnih
oblastnikov proti duhovščini in proti
škofom povzročalo pri zahodnih zavezni¬
kih nerazpoloženje in kritike, so komu¬
nisti svojo taktiko napram kat. Cerkvi
spremenili in so zunanje odnose ter na¬
čine občevanja s cerkvenimi predstavni¬
ki spremenili in izboljšali, da s te stra¬
ni ne bi bilo več očitkov. S tega in sa¬
mo s tega stališča je treba motriti za¬
držanje Titovih komunistov do Cerkve
in njenih ustanov. Če bo treba, bodo
popustili še bolj v nebistvenih stvareh,
samo, da bi tek reke dolarjev, ki je se¬
daj usmerjen v Jugoslavijo, ne šel kam
drugam. Dolarski prispevki pa drže ves
komunistični sistem z zavoženim gospo¬
darstvom na površju.

Kako in kje popuščajo komunisti

Odnosi kom. režima do posameznih
veroizpovedi so urejeni z “zakonom o
pravnem položaju verskih skupnosti”.
Postopanje komunističnih oblasti do
Cerkve in njenih predstavnikov pa ni
povsod enako. V Beogradu n. pr. imajo
katoličani največ svobode. Tam izhaja
tudi verski listič “Blagovest”. člankov
in poročil v tem listu pa n. pr. kat.
duhovniki v Sloveniji ne smejo uporab¬
ljati niti v pridigah. Nekateri si tako li¬
beralno postopanje komunistov s kato¬
ličani v Beogradu razlagajo na ta način:
Malo jih je in nikomur niso nevarni. Na
drugi strani so pa v Beogradu tudi tu¬
ji poslaniki in veleposlaniki in bi pre¬
hitro zvedeli, če komunisti s kat. Cer¬
kvijo ne bi dobro postopali. Tretji so pa
mnenja, da so Beograjčani tudi pod ko¬
munisti ostali takšni kot so bili poprej:
Širokogrudni, ki ga take stvari malo bri¬
gajo, pa naj gre za pravoslavce ali ka¬
toličane, razen, če ga kdo že ne dregne
v njegovo slavo, ki jo je slavil, če je kaj
veroval ali pa ne.

Pa tudi v Sloveniji komunisti ne po¬
stopajo napram kat. Cerkvi povsod ena¬
ko. V mariborski škofiji je njihovo za¬

držanje drugačno, kakor v ljubljanski.
Komunisti so dali to razmeti tako, da so
nacisti vso duhovščino iz mariborske
škofije pregnali, zatrli javno slovensko
besedo, uničili povsod skoro vse knjiž¬
nice ter zaloge knjig po založbah odpe¬
ljali in predelali za papir, duhovšči¬
na v ljubljanski škofiji je pa nastopala,
ker je ostala sredi med narodom, idej¬
no proti komunističnemu barbarstvu.
Zato je bilo zadržanje komunistov do
kat. Cerkve in njenih predstavnikov
v ljubljanski škofiji skoro vedno mašče¬
valno.

Sprememba komunistične taktike na¬
pram kat. duhovščini se kaže v raznih
oblikah. Recimo v sodnem postopanju
proti duhovnikom. Razne prekrške du¬
hovnikov je prej obravraval sodnik za
prekrške. Duhovnika je mogel obsoditi
po lastni presoji, četudi za to ni imel
zadostnih dokazov. Zaradi tega ga nih¬
če ni klical na zagovor. Sedaj duhovni¬
ka najprej posvari organ tajništva za
notranje zadeve. Šele če opozorilo nič
ne zaleže, uvedejo proti dot. duhovniku
postopanje, v katerem pa duhovnik mo-
uporabljati v svojo obrambo vsa doka-
zilna sredstva. Največ opravka imajo
sedaj sdišča z duhovniki zaradi tkzv.

1 “verskega nasilja”, ki je po pojmova¬
nju komunistov vsako osebno pregovar¬
janje duhovnika staršev naj bi dali svo¬
jega otroka krstiti, ali da pošiljajo
svoje otroke k verouku v cerkev, civilni
poročenci pa da naj bi se dali tudi cer¬
kveno poročiti.

Sprememba postopanja je vidna tudi
v tem, da po šolah sedaj ne ocenjujejo
slabše tistih otrok, ki obiskujejo verouk
po cerkvah, kakor so to delali poprej
tudi ni treba, da bi otroci predlagali
izjave staršev, za obiskovanje verskega
pouka. Sprememba je očitna tudi v do¬
ločevanju davkov duhovnikom. Do kon¬
ca leta 1957 so komunisti odmerjali da¬
vek duhovnikom po lastni presoji. Prav
nič se niso ozirali na njihove davčne
prijave. Duhovščino so imeli tedaj raz¬
deljeno v tri skupine: 1) V tiste, ki so
bili člani Cirilmetodijskega društva,
2.) V tiste, ki tej organizaciji niso pri¬
padali, a napram komunistom niso bi¬
li preveč eksponirani; 3.) V tej skupi¬
ni so pa bili vsi ostali duhovniki, kate¬
re je komunistična oblast smatrala za
svoje sovražnike. Največjih davčnih o-
lajšav so bili deležni Cirilmetodaši; od
dohodkov iz verskih obredov niso pla¬
čevali nobenih davkov in odmera davkov
za druge dohodke je bila malenkostna.
Tudi davčne dajatve duhovnikov iz dra¬
ge skupine niso bile previsoke, med tem,
ko so ostale duhovnike, ki so jih oblasti
smatrale za svoje odkrite nasprotnike,
tako močno obdavčili, da v večini pri¬
merov davkov sploh niso zmogli ter
so bile rubežni na dnevnem redu. Sedaj
so davčno prakso povsem spremenili:
Duhovniki kot predstavniki svobodnih
poklicev predlože davčno prijavo ter na
podlagi nje za vse enako odmerijo dav¬
ke.

Med duhovniki, ki so bili letos V preiz-
kovalnem zaporu zaradi “preostrih” iz¬
razov v pridigah so bili med drugim:
minorit p. Andrej v Ptuju ter jezuiti
Kokalj, Preac in Grošelj, v mariborski

SVOBODNA SLOVENIJA

!

t DR. MARI

O njegovi smrti smo nedavno poroča¬
li v Svobodni Sloveniji. V današnji šte¬
vilki objavljamo o njem nekaj več po¬
datkov, kolikor smo jih mogli zbrati
pri rojakih, ki so pok. prelata ali ime¬
li za profesorja na teološki fakulteti,
ali so ga pa osebno poznali še iz ma¬
riborskih ali pozneje ljubljanskih časov.

Pok. prelat dr. Slavič spada v vrsto
odličnih slovenskih mož na Štajerskem,
danes že pokojnih: prelata dr. Kovači¬
ča, Jerovška-, dr. Lukmana, Gomilška
in drugih, ki so vsi spadali v osebni pri¬
jateljski krog dr. Korošca.

Kakor dr. Korošec, je tudi dr. Slavič
sin Slovenskih goric. Rodil se je 27. ja¬
nuarja 1877 pri Sv. Križu pri Ljutome¬
ru. Po ljudski šoli in gimnaziji je v
Mariboru študiral bogoslovje. V duhov¬
nika je bil posvečen 20. julija 1900. Na¬
slednje leto je nastopil kaplansko služ¬
bo. Kaplanoval je med drugim tudi v
Celju. V tem času je nadaljeval študije
ter je bil leta 1905 promoviran za dok¬
torja bogoslovja.

Cerkveni predstojniki so ga kralu po¬
klicali v Maribor ter mu dali mesto pro¬
fesorja v bogoslovju. Istočasno je bil
prefekt v dijaškem semenišču. Po raz¬
sulu Avstrije in ustanovitvi ljubljanske
univerze je bil leta 1920 imenovan na te¬
ološki fakulteti za izrednega, nasled¬
nje leto pa za rednega vseučiliškega
profesorja.

V Ljubljani je na povabilo škofa dr.
Jegliča pripravil vse potrebno za usta¬
novitev Katoliške akcije v ljubljanski
škofiji. V zvezi s tem je veliko pisal o
italijanski KA. Sodeloval je tudi pri
pripravah za V. katoliški shod. Leta
1924 je bil imenovan za papeškega pre¬
lata, leta 1927 postal škofijski cen¬
zor ter sinodalni eksaminator v ljubljan¬
ski škofiji, leta 1930 je pa bil imenovan
za častnega konzistorialnega svetnika
lavantinske škofije.

V letih, ki jih je pred in med prvo
svetovno vojno preživel v Mariboru, se
je pok. prelat dr. Slavič, vidno udej¬
stvoval v narodno političnem delu ter
z vsemi močmi podpiral dr. Korošca ter
ostale slovenske rodoljube v Maribora.
Če je bilo treba govoriti na sestankih,
je to vedno rad storil, ali pa pisal član¬
ke v mariborske slovenske liste.

Delo pok. prelata dr. Slaviča je po¬
stalo znano ljudem z'asti po razpadu
Avstrije. Tedaj je zastavil vse svoje
sile za obrambo slovenskih severnih
meja napram Avstriji in Madžarski. Kot
strokovnjaka v teh vprašanjih so ga pri¬
tegnili tudi k delu v jugoslovanki de¬
legaciji na mirovni konferenci v Parizu.
Da so bile meje potegnjene napram Av¬
striji in Madžarski na mirovni konfe-

škofiji pa duhovnika Petančič in Rajh-
man.

Milejši je tudi postopak glede kršče-
vanja otrok. V prejšnjih letih sta mo¬
rala na krst otroka pristati oče in mati;
sedaj zadostuje izjava ali samo očeta
ali samo matere. Otrok ne dajejo kršče-
vati samo miličniki, policisti, častniki
in tisti, ki so na vplivnejših položajih.
To pa iz strahu, da ne bi izgubili teh
mest.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

JA S L A V I e

renči več ali manj zadovoljivo za Slo¬
vence, je v veliki meri zasluga pok. pre¬
lata dr. Slaviča. V znak priznanja ga
je tista leta veliko slovenskih obmej¬
nih občin imenovalo za častnega obča¬
na. O delu mirovne konference je tudi
veliko pisal.

Znana je njegova odlična razprava
“Državni prevrat v Mariborski oblasti”,
ki je bila objavljena v zborniku “Slo¬
venci v desetletju 1918-1928”.

Življensko delo pok. prelata dr. Sla¬
viča je pa prevod svetega pisma stare
zaveze. To ogromno delo je dokončal ob
izdatni podpori pok. prelata dr. Aloj¬
zija Odarja ter je sv. pismo stare za¬
veze sedaj v celoti prevedeno v slo¬
venščino. Izdaja tega ogromnega dela
je napovedana še za letos v 6 knjigah
pri celjski Mohorjevi družbi. Sveto de¬
želo je dobra poznal. Jo je prepotoval
in bil tudi na gori Sinaj. Lepo jo je o-
pisal v knjigi Slovenčeve knjižnice “Na
Sinaj”. Sinaj je bil tudi vzdevek, ki so
ga pok. dr Slaviču dajali v prijateljski
družbi.

Pokojnik prelat dr. Matija Slavič je
bil mož molitve in dela. Bil je tih
ter družbi odmaknjen. Še v družbo o-
sebnih prijateljev so ga morali vabiti.
Tako n. pr. v dom pok bana dr. Na¬
tlačena v Ljubljani. S Korošcem, Natla¬
čenom in Lukmanom je pa rad napravil
kak sprehod ali v planine ali v ljub¬
ljansko okolico. Med počitnicami je
redno zahajal na Bled ter je maševal
v Marijini cerkvi na Blejskem otoku. Pa
še v tem 'izletniškem kraju je ves raz¬
položljivi čas porabil za prevajanje sv.
pisma.

Pokopali so ga v rojstnem kraju ob
veliki udeležbi ljudstva ter najvišjih
cerkveni oblasti. N. p. v m.

ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1959
JE DOTISKAN

Je to enajsti Zbornik, ki ga je izdala
slovenska politična emigracija.

V uvodni besedi so njegovi uredniki
med drugim zapisali:

“Kot vsi prejšnji, je tudi ta, iz¬
raz globoke ljubezni slovenskih iz¬
seljencev v svetu do lepe slovenske
besede; pa tudi izraz vroče želje in
prošnje, naj bi ista ostala vedno
živa med nami. Ob njej naj bi se
še naprej navduševali za skupne
ideale, v njej še naprej izražali
svoja najlepša čustva ter jih pre¬
livali v pesem. Slovenska beseda
naj bi nas še naprej družila v ve¬
liko slovensko družino v svobod¬
nem svetu, ki še naprej z vso od¬
ločnostjo terja pravico in svobodo
za svoj zasužnjeni narod”.

Zato podprite vsi prizadevanja Svo¬
bodne Slovenije, da bi Zbornik-Koledar
Svobodne Slovenije lahko še naprej iz¬
hajal. To pa storite samo z nakupom te
najodličnejše slovenske vsakoletne publi¬
kacije v svobodnem svetu.

V prednaročilu in predplačilu dobite
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije že
samo za 92 pesov.

Pohitite takoj s prednaročilom in
predplačilom!

ARGENTINA

Slučaj dr. Gomez že postaja pretek¬
lost in predmet zgodovine. Kakor hitro
je dr. Gomez podal ostavko, se je še
istega dne sestal narodni kongres ter
je z večino glasov ostavko sprejel. Po¬
slanci opozicije so pred glasovanjem za¬
pustili sejno dvorano. V svojih govorih
so zahtevali, da je zaradi ugleda drža¬
ve doma in v svetu treba povsem osvet¬
liti in odkriti ozadje zadnjega politič¬
nega dogajanja med podpredsednikom
in predsednikom v Argentini. V nočnih
urah so se v kongresu razširile tudi go¬
vorice, da namerava dr. Gomez priti o-
sebno v narodni kongres ter preklicati
ostavko. Zaradi tega je predsednik ve¬
činskega poslanskega kluba dr. Gomez
Machado predlagal zaključitev debate
ter glasovanje, kar je bilo tudi spre¬
jeto, tedaj so pa v znak protesta proti
takemu postopanju opozicionalni poslan¬
ci zapustili sejno dvorano.

Dr. Gomez je naslednjega dne po iz¬
vršenem glasovanju v narodnem kongre¬
su dejal, da je zanj sklep narodnega
kongresa brez veljave, v izjavi za “na¬
rod” je pa povedal, v katerih notranje¬
političnih vprašanjih se ni strinjal s
predsednikom, t. j. glede zakona o sta¬
novskih združenjih, o privatnih univer¬
zah, zlasti pa ne z vsebimo petrolej¬
skih pogodb, ki jih sklepa vlada z raz¬
nimi inozemskimi petrolejskimi družba¬
mi.

Dr. Frondizi je takoj reagiral ter je
predsedstvo vlade objavilo točen po¬
tek sestanka predsednika s sekretarji za
vojsko, letalstvo in mornarico, na katero
je bil pozvan tudi dr. Gomez, da je tam
ponovil svojo izjavo o informacijah za
državni udar. Oglasil se je tudi polkov¬
nik Oktavijan Meliton Quijano Semino.
Dr. Gomeza je po svojih zastopnikih
javno pozval, da mora v 24 urah izjaviti
ali je v svojih izjavah, da je dobil infor¬
macije o pripravah za vojaški upor, mi¬
slil rianj ali na kako drugo vojaško ose¬
bo. Na to pismo je dr. Gomez izjavil, da
je poročila o pripravah za vojaški upor
dobil od druge vojaške osebe in da to
predsednik tudi ve.

Po teh dogodkih so vladni poslanci o-
biskali predsednika in z njim razprav¬
ljali o vseh problemih, ki so bili v zve¬
zi dr. Gomezom. Govorili so tudi o na-
dalnjem delu vlade. Sklenjeno je bilo,
da bo stranka najtesneje sodelovala s
predsednikom.

Notranji minister dr. Vitolo je izja¬
vil, da bo v državi ostalo še naprej v
veljavi obsedno stanje. V tem času ra¬
dijske postaje ne smejo prenašati poli¬
tičnih konferenc in ne političnih repor¬
taž. Ta odredba je sedaj zadela kontra¬
admirala Riala, ki na televizijski posta¬
ji ni mogel odgovarjati na vprašanja, ki
ki mu jih je postavila ta postaja. Zato
je ta častnik svoje odgovore enostav¬
no izročil listom. Proti uvedbi obsednega
stanja so se izrekle vse politične stran¬
ke. Vodstvo argentinske krščansko-de-
mokratske stranke je prejšnji teden naj¬
ostreje obsodilo dosedanje delo vlade ter
izjavlja, da bo odslej naprej ta politič¬
na skupina napram vladi v najostrej¬
ši opoziciji. Pravi tudi, da v Argentini
še ni bilo vlade, ki bi bila v tako krat¬
kem času postala tako nepriljubljena
kot je ta.

V

JOHN ARNEŽ: SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS

(Studia slovenica I — League of CSA, New York — IVashington, 1958.
Tiskala tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu).

Evropo je zajela kriza, podobna oni
na koncu starega veka. Razklala se je na
dvoje in morala je priti ideja krščan¬
stva, da je zvarila kontinent v enoto.
Dolgo je trajala ta borba in slovenski
svet je že tedaj sodeloval v tej borbi,
ko je bil na pragu 6. stoletja ustaljen
na ozemlju, ki ga obvlada še danes. Po
1400 letih je položaj slovenstva isti in
enako je postavljen v krizi na ostrino
vsega spora. Med vzhodom in zahodom
bi moral danes biti še bolj v posesti vseh
svojih sil kot pa je bil tedaj: po 1. 1945
se začenja za Evropo nov najnovejši vek.

Zanimivo je, da je Arnež svoji knjigi
dal podnaslov “Reflections on Slovenian
Political History —• Razmišljanja o slo¬
venski politični zgodovini.” Zanimiva je
ta opredelitev, dasi je nam najbližja. Ves
čas smo hoteli biti v defenzivi: šlo je
za meje in šlo je za naše zunanje dobri¬
ne; Pogosto (in še danes) mislimo na
pr., da je naša največja naloga obramba
jezika in da je tedaj naš problem dejan¬
sko “filološki”. In vendar temu ni tpko.
Obramba je najbolj razvidna v politični
dejavnosti. Na zunaj sicer lahko izgleda,
kakor da smo se morali zavzemati za zu¬
nanje narodnostne postojanke. Toda ver¬
jetno ne bi mogli vzdržati v trenju Ev¬
rope, ako ne bi bili tudi ideološko, du¬
hovno zasidrani. Evropa je rasla z veli¬
kimi idejnimi gibanji in preobrati in so

glavni mejniki naše rasti istovetni z
glavnimi duhovnimi preobrati v Evropi.
Vstop v krščanstvo je tak odločilni do¬
godek v naši zgodovini, za tem je treba
nasloniti našo pot na reformacijo in na¬
stop proti njej, evropska romantika nas
je prvič zajela tako, da nas je potegnila
v svet “laične” kulture. Kako smo odgo¬
vorili na to gibanje: to ne bi bilo samo
slovensko razmišljanje, bilo bi tudi vživ-
ljanje v tisti evropski okvir, ki nas je
ohranjal tedaj in nas bo ohranil tudi se¬
daj, ko smo po tolikih velikih duhovnih
tokovih Evrope v 19. stoljetju postavlje¬
ni na križpot najbolj žgočih problemov
ne samo Evrope, ampak vsega sveta.

* * *

Arnež je za prvo knjigo zbirke Studia
slovenica izbral torej politični oris naše
zgodovine. Opravil je svojo nalogo odlič¬
no, saj je zbral vse gradivo za knjigo
komaj nekaj čez 200 strani in je za po¬
samezna poglavja moral omejiti obseg
na nekaj več 20 strani. Sicer bo bralec,
zlasti tuji, dobil pri nekaterih poglavjih
le bled oris dobe, vendar je v opombah
in literaturi nakazano tako bogastvo, da
zasluži knjiga vso pohvalo. Le težko bo
mogel poslej kdo še mimo naše proble¬
matike, ne da bi uporabljal virov, ki so
tu nabrani. Če bo tujcu mogoče nezadost¬
na, bo pa mnogo koristila vsem tistim,
ki se med nami menijo posvetiti sloven¬

ski politični zgodovini. Saj je preobse¬
žen pregled v panorami vsega, kar čaka
na poseben študij.

Pri tej tehniki obravnavanja je bilo
skoraj nemogoče, da bi se avtor mogel
izogniti nekaterim netočnostim ali po¬
manjkljivostim. Nekatere izzvene, da
zmanjšajo pomen poglavlja ali pa ne iz¬
črpajo dovolj vsebine podatkov. Tako pi¬
še A. (na str. 112) da je bila med “naj¬
bolj koristnimi področji za vpliv partije”
Jugoslovanska strokovna zveza ih skupi¬
na “krščanskih intelektualcev”, ki se je
zbirala okoli “Križa na gori” (1924-
1927), “Križ” (1928-1930) in “Dejanje”
(1936-1940). Skupina katoliških intelek¬
tualcev je bila v letu 1924 in še skoraj
desetletje pozneje daleč od komunizma
in so vplive kom. revolucije v Sloveniji
prinesli drugi, ki gibanju niso pripadali.
Bili so to predvsem tisti, ki so bili ujeti
v Rusiji in so bili politkomisarji revolu¬
cije. Literarno in religiozno obnovitveno
gibanje je bilo v politiki mnogo bolj
šibko kot pa je bil vpliv tistih, ki so vi¬
deli revolucijo na svoje oči... Dejansko
med križarji ni bilo pravih ljudi s poli¬
tičnimi ambicijami, bila je le skupina o-
koli Aleša Stanovnika. V letih 1920-1930
je bil sam še daleč od dogodkov v letu
1941 in je na pr. v letu 1933 predlagal
čisto posebno vrsto politične kombinaci¬
je. Iz Beograda je prišel dr. Besednjak in
prinesel predlog Jevtiča, da naj skupina
vstopi v vlado. Pogoj je bil, da potegne
S. vso skupino za seboj. Ko je S. sklical
sestanek in zahteval “pooblastilo”, je bil

odklonjen in je poslej moral računati, da
ne more govoriti v imenu skupine in se
je dejansko takrat izzval razkol, ki se
je doma čutil še dolga leta in sega v naš
čas... Kakšna je bila politična smer S.
in njegovih, se vidi iz tega, da je nekaj
dni nato po posredovanju istega B. odšel
zastopnik S. skupine na razgovore z Ljo-
tičem v Beograd. Med intelektualci kato¬
liške smeri je bilo tedaj mnogo nians in
verjetno v razvoj na tej strani niso to¬
liko vplivali računi partije kot pa sorod¬
na gibanja pri katoliških strujah v Nem¬
čiji in Franciji, torej v zahodni Evropi.

Dalje navaja A., da je A. S. padel ta¬
ko, da so ga ustrelili Nemci. Padel je
kot talec za prof. Ehrlicha v juliju 1.
1942, dočim so Nemci zasedli Ljubljano
v septembru 1943. Sicer so Nemci sode¬
lovali pri aretacijah z Italijani, toda par¬
tiji ni bilo treba iskati nemške pomoči,
ker je imela v italijanski policiji in na
štabu ital. divizije sodelavce (Tornari,
D'Amato). Treba bi bilo podčrtati, da je
A. S. padel, da bi kot talec za prof.
Ehrlicha še povečal prepad v katoliškem
taboru.

Sploh je zarotniška delavnost partije
obdelana preskromno, dasi bi bilo prav
pri tem treba podčrtati evropski in sve¬
tovni pomen komunistične revolucije v
Sloveniji. (Ali ni bilo na razpolago po¬
datkov o zvezah pripadnika SD Halub-
skega s partijo in o direktnih stikih,
ki jih je imel Kirdrič z dr. Duscho?) —
Ali ni avtor prezrl važnosti, ko navaja
ime Mirka Koširja kot tistega, ki ga je

1. 1936 Gorkič imenoval za glavnega vo¬
ditelja partije v Sloveniji in sicer proti
Kardelju in Kidriču, ki sta tedaj prevze¬
mala vodstvo v svoje roke. Ko je bil v
febr. 1948 dachauski proces v Ljubljani
(proces je bil obračun s stalinovci in u-
vod v prelom s kominformom), je bil
med obtoženci zelo obremenjen tudi Mir¬
ko Košir. . . po procesu pa pomiloščen,
ker je bil na razpravi najbolj zgovo¬
ren . . .

* * *

Vrsta monografij o Sloveniji in nje¬
nem položaju v Evropi se je začela. Po¬
zdravljamo izid knjige, ki načenja po¬
glavja naše politične zgodovine in prina¬
ša zakladnico, ki bo mogla biti vpošte-
vana in izpopolnjena pri vseh bodočih
publikacijah.

Rod slovenskih intelektualcev je raz¬
klan na dvoje. Doma mora pisati “ob¬
rambno”, da služi režimu, deloma pa je
ta način pisanja za one doma tudi kori¬
sten alibi za umik v notranjost... V za¬
mejstvu ne služimo samo ohranjanju sli¬
ke, ki jo imamo o preteklosti, ampak
moramo stremeti, da ohranimo pravo nit
vsega našega razvoja. Slovenija spada
v Evropo in kakor je sodelovala v prete¬
klosti v vseh glavnih duhovnih tokovih,
tako se mora njen lik ohranjati v novi
dobi, ko se Evropa dviga iz razvalin. Sa¬
mo delno obravnavanje našega problema
bi nas ohromilo in za nadaljnjo rast iz¬
ločilo; vsi moramo pomagati, da se za-
početo delo nadaljuje.

R. J.

Buenos Aires, 27. XI. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Itmice vz

Na letošnjem IV. mednarodnem vin¬
skem sejmu v Ljubljani je mednarodna
ocenjevalna komisija ocenila 583 vzor¬
cev razstavljenih vin. Za najboljša vina
je podelila 511 kolajn in diplom. Avstri¬
ja je dobila 6 zlatih in 6 srebrnih ko-
lanj. Avstralija 2 srebrni, Ciper 5 zla¬
tih in 8 srebrnih, Francija 6 srebrnih,
Italija 6 zlatih, 9 srebrnih in 3 brona¬
ste, Izrael 2 srebrni, Madžarska 5 zla¬
tih in 10 srebrnih, Mehica 5 srebrnih,
Portugalska 2 zlati, Romunija 21 zlatih
In 17 srebrnih, Španija 1 srebrno (po¬
slala samo en vzorec), Turčija 1 zlato
in 5 srebrnih, Zahodna Nemčija 1 zlato
in 5 srebrnih (kolikor je poslala vzor¬
cev), Sovjetska zveza 40 zlatih in 24

ŽALNE SVEČANOSTI
ZA DR. KUHARJEM V ANGLIJI

V Angliji je imel pok. dr. Kuhar šte¬
vilne osebne in politične prijatelje ter
znance. Vse je novica o njegovi smrti dne
29. oktobra v Nev Yorku zelo pretresla.

Slovenci v Londonu so imeli za pokoj
duše pok. dr. Kuharja slovesno mašo za-
dušnico. Daroval jo je g. I. Kunstelj.
Udeležilo se je je kakih 70 ljudi. Med
odličnimi osebnostmi je bila tudi kralji¬
ca mati Marija. Kljub temu, da zaradi
bolezni na nogi težko hodi, je prišla in
pomolila za pokoj Kuharjeve duše.

Svojega radijskega komentarista med
vojno se je spomnila tudi Britanska ra¬
dijska družba-BBC-Novico o njegovi
smrti je ta radijska družba sporočila po¬
slušalcem v Jugoslaviji v slovenščini ter
srbohrvaščini. V slovenski oddaji je pa
imel govornik sedemminutni govor v
spomin na pokojnega Kuharja.

O Kuharjevi smrti so prinesli poročila
tudi razni angleški listi. Tako katoliški
list “Tablet”, ugledni londonski dnev¬
nik Times je osmrtnico o dr. Kuharju
objavil dne 7. novembra. V njej navaja
pokojnikove življenske podatke ter delo
kot časnikarja doma, radijskega komen¬
tarista med vojno, šefa informativne slu¬
žbe pri jugoslovanski begunski vladi ter
diplomatskega predstavnika pri poljski
begunski vladi. Navaja dalje, da je po
prihodu komunistov na oblast v domo¬
vini, Kuhar ostal še naprej v Angliji. Bil
je leta 1949 tudi med ustanovinimi člani
Srednje in vzhodno-evropske sekcije pri
gibanju za evropsko skupnost.

Svoj spominski članek pa Times za¬
ključuje z ugotovitvijo, da je bil dr. Ku¬
har mož velikega znanja in globoke kul¬
ture. Omenja tudi njegovo doktorsko di¬
sertacijo na univerzi v Cambridgeu o
zgodovini jezikovne meje med Slovenci
in Nemci, ter njegov neprisiljeni način
občevanja in velik osebni šarm, ki mu
je pridobil veliko prijateljev med ljud¬
stvom.

Topel spominski članek je o dr. Ku¬
harju objavilo tudi glasilo Krščansko-
Demokratske zveze za Srednjo Evropo
Christian Democratic Review.

srebrnih in Jugoslavija 68 zlatih, 216
srebrnih in 22 bronastih medalj. Sloven¬
ska vina so dobila 26 zlatih in 43 sre¬
brnih kolanj.

Generalna poštna direkcija je septem¬
bra meseca izdala serijo 14 novih fran-
kovnih znamk v skupni nominalni vredno¬
sti 1099 dinarjev. Na slikah prvih os¬
mih znamk so motivi iz industrije in
gradnje, na ostalih šestih pa slike še¬
stih republiških glavnih mest. Tako ima
znamka za 25 din sliko avtomobilske
ceste Ljubljana — Zagreb z nadvozom
pri Ivančni gorici, za 30 din Litostroj v
Ljubljani, znamka za 100 din pa ima
sliko Ljubljane s tromostovjem in gra¬
dom.

Obsotelsko železniško progo, ki jo
grade v dolini reke Sotle, vojaške teh¬
nične enote, so doslej zgradili od Sav¬
skega Marofa — preko Kumrovca do
Podčetrtka. ,še letos jo mislijo podalj¬
šati do Stranja, kjer bo priključena na
glavno žel. progo pri Grobeinem. Od
Savskega Marofa do Kumrovca je pro¬
ga izpeljana na hrvatski strani, nato pa
preide na slovensko stran.

Za novega patrijarha srbske pravo¬
slavne cerkve je bil izvoljen žiški me¬
tropolit German Djurica.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Jerina,
roj. Možina posestnica, Andrej Pirc,
novinar in urednik Gospodarskega vest¬
nika, Ruža Valetič, roj. Kramar, Oskar
Hofstaeter, direktor TPD v p., Marija
Seljak, vdova po trg. zastopniku, Ivan
Cof, upok., Rudolf Petkovšek, vodja me¬
hanskih delavnic Instituta “Jožef Šte¬
fan”, Janko Šmigoc, Ljubo Dermelj, šol¬
ski upravitelj v p., dr. ing. Aleksander
Ugrenovič, ing. Franc Gorše, Marija
Arko, 'roj. Bojc in Josip Grum, sodni
svetnik v p. v Kamniku, Janko Bra¬
čun, direktor trg. podjetja Preskrba v
črni, Franc Plaznik, pos. v Hrastniku,
Bene Postišek, strojnik elektrarne v
Medvodah, Jože Šibal, biv. mizarski moj¬
ster na Jesenicah, Neža Tancek na Igu,
Matija Banovec, ing. agronomije v Dob-
ličih, Milko Novak v Ptuju, Ivan Strle,
rudar v Kočevju, Franc Pikelj, rudarski
strelni mojster v p. v Zagorju, Andrej
Žagar v Šenčurju, Vinko Moederndor-
fer v Celju, Marija Retelj, roj. Bizjak
v Stožicah, Katarina Fišer, roj. Horak
v Preboldu, Robert Plavale, šolski upra¬
vitelj v p. v Trbovljah, Franc Kurent
na Jančah pri Litiji, Anica Lang, roj.
Žerdoner, uradnica okrajnega sodišča v
Celju, Peter, Mihor v Predgradu,. Lojzka-
Kurent v žabnici, Antonija Mihevc, roj.
Oblak v Dol. .Logatcu, Ivana Mavec v
Borovnici, Albin Adlešič, znani smučar¬
ski skakalec se smrtno ponesrečil na
praksi v Zah. Nemčiji.

SLOVENCI V ARGENTINI

BUENOS AIRES

Občni zbor Gallusa

V petek 14. t. m. je bil redni občni
zbor Slovenskega pevskega zbora Gal¬
lus, na katerem je bil za poslovno leto
1958/59 izvoljen naslednji odbor: Za
predsednika Vinko Urbančič, za odbor¬
nike pa Joža Vombergar, Janez Bitenc,
Tone Škraba Lenča Zupan in Kristina
Breznikar. V nadzorni odbor: Ivan Ro¬
de in Bogdan Golmajer; za predsednika
razsodišča pa Nande Češarek. Kot red¬
na odbornika sta po društvenih pravilih
v odboru tudi zborov dirigent dr. Julij
Savelli in voditeljica mladinskega zbo¬
ra gdč. Nuša Kristan.

Slovensko planinsko društvo v Buenos
Airesu je na svoji zadnji seji dne 21. XI.
t. 1. počastilo spomin rajnega Slavka
Bavdaža. Njegova vse prezgodnja in tra¬
gična smrt je povzročila med slovenski¬
mi planinci iskreno žalovanje. Z njim je
odšel iz naše gorniške družine eden naših
največ obetajočih. Slovensko planinsko
društvo je z žalne seje poslalo sožalno
brzojavko hudo prizadeti družini, kate¬
ra je slovenskemu planinskemu gibanju
od vseh početkov mecensko naklonjena.
Svoje sožalje izreka društvo tudi brat¬
ski sekciji v Bariločah.

Najlepše darilo

za Miklavža in Božič
je

Zbomik-Koledar

Svobodne Slovenije
za 1959

Istočasno je društvo počastilo še spo¬
min rajne ge Ičke Omerzu, soproge g.
Friderika Omerzu, močno prizadevnega
in delovnega člana planinske skupnosti
in mu izkreka svoje globoko sožalje.

Člani gledališkega odseka Slov. kul¬
turne akcije so z gosti ponovili uprizo¬
ritev Linhartove komedije “Ta veseli
dan ali Matiček se ženi” v soboto 22. t.
m. v župnijski dvorani v Ramos Mejia.
Udeležba je bila lepa. Predstava je v
vsem uspela.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V Bariločah so imeli dne 22.
slovensko planinsko svatbo. G.dr. Vojko
Arko, ugledni venski andinist in znani
slovenski planinski pisatelj, je popeljal
pred oltar svojo nevesto gdč. Mileno Le-
nardovo, ki je dopotovala v Argentino iz
Toronta v Kanadi. Mlademu paru sta bi¬
la pri poroki za pričo gg- Franc Jerman
in g. Ivan Arnšek.

Svojemu iskrenemu prijatelju ter so¬
delavcu g. dr. Arku Svobodna Slovenija
k poroki iskreno čestita ter želi njemu
in njegovi življenski družici v novem
življenju obilo sreče ,in zadovoljstva ter
božjega blagoslova.

LANUS

Preteklo nedeljo 23. t. m. so nam čla¬
ni gledališkega odseka Kulturne akcije
z gosti podali s čudovito ubranostjo ko¬
medijo “Veseli dan ali Matiček se ženi”.
Vsi, ki smo že imeli priliko videti in oni,
ki jo še niso imeli, smo strmeli nad pre¬
senetljivo lahkotnostjo igranja posreče¬
nih likov. Res, v nekaterih trenutkih

SLOVENSKO ŽEGNANJE V BUENOS AIRESU

V nedeljo sta minili dve leti od blago¬
slovitve slovenske kapele in ostalih pro-
torov v Slovenski hiš na Ramon Falco-
nu v Buenos Airesu. Ta dogodek Sloven¬
ci lepo proslave s celodnevno prireditvi¬
jo-

Tako je bilo tudi v nedeljo dne 23. t.
m. Dopoldne je bila na vrtu Slovenske
hiše maša za vse dobrotnike Slovenske
hiše, med katero je pel mešani zbor Slo¬
venskega pevskega zbora Gallus pod
vodstvom dr. Julija Savelija.

Sv. mašo je daroval g. direktor Anton
Orehar, ki je imel med njo tudi dnevu
primeren cerkveni nagovor. Joergensovo
priliko o nadutem topolu, ki je hujskal
ostala preveša in rastline na neposluš¬
nost Stvarniku ter jih pozival naj ne
sprejemajo več sončne svetlobe ter to¬
plote in naj žive novo “svobodno” živ¬
ljenje, je prenesel v življenje slovenskih
izseljencev. Povedal je, da so tudi med
nami taki, ki od prihoda v to deželo no¬
čejo imeti s slovenskim občestvom niče¬
sar skupnega, ali pa trde, da nam osred¬
nji dom ni potreben. Omenil je, da so tu
vže primeri, ko so bili taki ljudje prej ali
slej prisiljeni, da so morali priti iskat
pomoči in zaščite prav v slovensko sre¬
dišče, ki ga prej niso priznavali. Zatem
je omenjal žrtve, ki so jih rojaki dopri¬
nesli za nakup stavbišča in postavitev
prostorov na Ramon Falconu.

Izvedbo načrtov za bodočnost je pa na¬
vezal na besede sed. papeža južnoame¬
riškim škofom, ko je papež pohvalil nji¬
hovo delo, kakor tudi delo ostalih duhov¬
nikov in laikov, ki se trudijo za širjenje
Kristusovega nauka, polagal jim pa na

srce, da se morajo lotevati reševanja tu¬
di takih vprašanj, ki so življenske važ¬
nosti za ljudi. In postavitev novih pro¬
storov na Ramon Falconu, t. j. zgradi¬
tev velike dvorane in večje kapele, je za
Slovence v Buenos Airesu v narodnem in
verskem pogledu življenska važnost.
Mestna občina je že dala dovoljenje, da
se lahko zazida ves prostor. Sedaj bodo
zopet potrebne žrtve. Doprinašali jih bo¬
do tisti, ki bodo prispevali za postavitev
novih prostorov, pa tudi tisti, ki naj bi
izpraznili zidani del poslopja, kjer bi po¬
tem dobile svoje prostore organizacije,
društva in uredništva ter uprave listov,
ker bo dosedanje njihove prostore treba
podreti.

Po sv. maši je veliko rojakov ostalo
kar na Ramon Falconu, kjer so pričaka¬
li popoldansko družabno prireditev. Ve¬
selični prostor je bil lepo okrašen. Na
obeh straneh odra sta vihrali argentin¬
ska in slovenska zastava, poleg odra je
pa velik lepak zgovorno pričal, kako po¬
treben je osrednji slovenski dom. Saj je
v letu 1958 služil cerkvi, 18 organizaci¬
jam, 10 ustanovam, 6 konzorcijem in u-
pravam, ki so imele skupaj 9 občnih zbo¬
rov, 383 sej, 98 sestankov, 6 družabnih
prireditev, 61 kulturno-prosvetnih pri¬
reditev in 25 verskih prireditev.

Na družabno prireditev je prišlo veli¬
ko ljudi, ki so povsem napolnili veselični
prostor. Zelo dober in pester je bil spo¬
red, ki se je začel okrog 17. ure. Začela
sta ga izvajati bratec in sestrica Klavžer
iz šolskega tečaja Ramon Falcon. Fantič
je lepo zaigral ha harmoniko, sestrica
pa je pokazala svoje plesne sposobnosti.

Nastop pevskega zbora Slovenske de¬
kliške organizacije, ki ga vodi gdč. Anka
Savelli, je pokazal, da ta pevski zbor le¬
po napreduje. Dekleta so lepo zapela pes¬
mi Tam doli za našo vasjo, Ptiček prav
majhen je, Nmav čez izaro in Predica.
Žele so navdušeno odobrovanje. Tudi pe¬
tje fantov Slovenske fantovske zveze pod
vodstvom g. Franca Malovrha je ljudem
zelo ugajalo ter jih je občinstvo nagra¬
dilo s ploskanjem za lepo izvajanje slo¬
venskih pesmi.

V imenu odbora za Slovensko hišo je
govoril g. Rudolf Smersu. Poudaril je
pomen Slovenske hiše kot osrednjega
doma različnih slovenskih ustanov in or¬
ganizacij, nato pa je predočil kako po¬
trebna nam je v tej slovenski hiši dvo¬
rana za številne slovenske prireditve.
Vse navzoče je pozval, da vsak po svojih
močeh pomaga, da bomo čimprej odprli
lastno dvorano v Slovenski hiši.

Nedvomno pa so nam pokazali enega
najbolj posrečenih nastopov gojenci šole
iz Adrogueja. Tako prizora v brivnici in
pri fotografu, kakor tudi nastop gasilcev
so vzbudili mnogo smeha pri občinstvu.
Gotovo pa je bil višek zabavnega dela
sporeda nastop gojenca šole iz Adro¬
gueja Mežnarja, ki je tako v petju šla-
gerjev, kakor v posnevanju radijskega
napovedovalca nogometne tekme poka¬
zal izredne sposobnosti.

Pri žrebanju dobitkov so bile izžreba¬
ne naslednje številke: 5173 električni li¬
kalnik, 5687 električni čistilnik, 5180 pe¬
trolejski kuhalnik, 5140 žimnica, 5700
slika, 5738 moška zapestna ura, 5748
odeja, 5172 damska žapestna ura, 5004
električna ura in 5840 tehtnica.

IZSELJENSKA NEDELJA

V domovini smo v adventu obhajali
izseljensko nedeljo. Družba sv. Rafaela
jo je organizirala. Namen je bil, da eno
nedeljo v letu molitve in dobra dela da¬
rujemo za svoje rojake, ki so morali o-
diti za kruhom v tujino in so tam izpo¬
stavljeni mnogim nevarnostim v ver¬
skem in nravnem oziru.

Zdaj smo mi sami tudi izseljenci,; na¬
hajamo se v tujini in sami spoznava¬
mo nevarnosti, ki pretijo našemu ver¬
skemu in nravnemu življenju. Ker druž¬
ba sv. Rafaela v domovini ne more ta¬
ko delovali kot nekdaj, pa mi sami
obhajajmo na prvo adventno nedeljo
(30. novembra) “svojo” izseljensko ne¬
deljo. Naj bo nedelja povezave v narav¬
nem in nadnaravnem smislu vseh naših
izseljencev izven domovine.

To nedeljo molimo drug za drugega:
vsi izseljenci za vse izseljence! Molitev
je močna vez med dušami, globoko se¬
že in mnogo pomaga. Molitvena vez gre
skozi božje Srce in prinaša milosti mo¬
livcu in vsem, za katere molimo. Krist¬
jani te vezi ne. smemo in nočemo zane^
marjati ali podcenjevati. V raznih de¬
lih sveta, v zelo različnih razmerah ži¬
vimo, smo malo v stiku med seboj, oseb¬
no se večinoma ne poznamo, pa je konč¬
no razumljivo, da pozabimo na tisoče
svojih rojakov, ki so po svetu in so prav
tako kakor mi: slovenski izseljenci. Mo-

Vsak teden ena

KAJ MARAMO MI

Kaj maramo mi,
k'smo fantje mladi;
soldatov pomanjka,
pa pejdemo mi.

Zdaj puško na ramo,
pa sabljo za pas,
tri kugeljce v aržet,
pa gremo skoz vas.

litev, vsaj na eno nedeljo opravljena iz¬
rečno za vse izseljence, nas zopet opo¬
zori, da smo del sorojakov in sotrpinov
razpršenih po vsej zemeljski obli.

Molitev drug za drugega je izraz lju¬
bezni do bližnjega, ljubezni med rojaki,
člani istega naroda, ki so vsi enako “iz¬
seljenci” iz katerega koli razloga so
I domovino zapustili in so se morda že
ustalili v “novi” domovini. Ljubezen, ki
more premagati sovraštvo in rešiti ljud¬
stva grozečega pogina, je danes vprav
radi močnega sovraštva v svetu, tem
bolj potrebna, tem bolj nujria. Naj bi
se z izseljensko nedeljo ta ljubezen v
nas ojačila in razgrela, tako, da ne bo
nikdar omrznila.

Na izseljensko nedeljo bodimo slo¬
venski izseljanci združeni v molitvi in
daritvi vsi za vse.

Škof Gregorij Rožman.

KONCERT ŠMATINSKEGA
PEVSKEGA ZBORA
S. Odila, znana dobrotnica slovenskih
bolnikov, je tudi letos dne 23. novembra
organizirala slavnostno akademijo, ka¬
tere dobiček je namenjen ustanovam sv.
Vincencija. K sodelovanju je povabila
razne osebe in skupine iz slovenskega in
argent. sveta. Velik del programa na
tej lepo pripravljeni akademiji je bil v
rokah Slovenskega pevskega zbora v San
Martinu, ki ga spretno vodi g. Vinko Kle¬
menčič, slušatelj konservatorija v Bue¬
nos Airesu. Akademija je bila v kolegiju
San Vicente ter je bila lepo obiskana.

smo bili priča baletu brez glasbe. Preko
desk našega odra, ki je zelo ugajal na¬
šim gostom, je po daljšem premoru za¬
vel duh pravega teatra. Dvorana je bi¬
la dobro zasedena, gledalci so kot po¬
navadi vneto sledili igri.

Po predstavi so se vsi sodelujoči zbra¬
li k mali zakuski v obednici novega Ba¬
ragovega misijonišča.

V soboto 6. decembra pa nas bo zo¬
pet obiskal sv. Miklavž in sicer ob 7.
zvečer. Vabljeni starši z otroci iz oko¬
lice Lanusa.

Za petjem otrok in ljubkim otroškim
prizorom je sledil kratek film o Lurdu.
Takoj zatem pa je nastopil šmartinski
pevski zbor, ki je zapel naslednje pes¬
mi: Kaj doni? (Volarič), Slovenska

zemlja (Aljaž), Eno samo tiho rožo
(Ocvirk), Noč je tiha (Adamič), Večerni
zvon (Hribar), Mati moja (Mav), Pojoč
se oglašam (Zengelij), Ave Marija (Pre-
lovec), Hišica očetova (Sattner), Kuha¬
rica (Žirovnik), Gorenjska zdravica (Hu¬
bad) ter Popotnik (narodna). Pesmi so
pevci in pevke zapeli zelo dobro in s pol¬
nim občutjem. Solo vložke sta pela ga
M. Marinček, ki je s svojim svežim in
obsežnim glasom pokazala, da spada
med naše odlične sopranistke in barito¬
nist g. Andrej Makek, predsednik šmar-
tinskega zbora. Občinstvo je. pevce na¬
gradilo z živahnim ploskanjem. —- Da¬
lje je na tej akademiji lepo zapel Mor¬
narja g. A. Hrovatin ob klavirski sprem¬
ljavi g. Solerja. Lep je bil tudi nastop
skupine, ki je izvajala folklorne plese ter
nastop domačega orkestra (Orquesta
Guarani). Bila je to prav lepa priredi¬
tev, na kateri so se Slovenci pred izbra-
bim argentinskim občinstvom lepo izka¬
zali. Sm. R.

GORIŠKA IN

Po volitvah v Trstu. Sredi oktobra
so bile v Trstu občinske volitve. Zma¬
gala je Italijanska Krščanska demokra¬
cija, ki je dobila 35% oddanih glasov,
sledi It. K. P. s 21.6%, Neofašisti s
14,8%. Prvi bodo imeli v odboru 23 se¬
dežev, drugi 14, tretji 9; vse ostale
stranke pa daleč zaostajajo za temi:
Saragatovi socialisti bodo imeli 4 sede¬
že, ostale stranke pa po dva ali samo e-
nega. Popoln neuspeh pa so doživeli mo¬
narhisti in narodna delavska stranka in
ne bosta imeli ti stranki niti enega za¬
stopnika.

Slovencev bo v tržakem občinskem
svetu 5: Dr. Josip Agneletto, ki je bil
izvoljen na Slovenski listi, ki sta jo po¬
stavila SDZ in SKS; dr. Jože Dekleva
na titovski listi Neodvisne socialistične
zveze ter Marija Bernetič, Fr. Gombač
in dr. Ferd. Zidar ti trije izvoljeni na
listi Ital. K. P.

Slovenska lista' je prejela 2.833 glasov
ali 1,52%, Titovci. pa 4.583 glasov ali
2,45%. “Novi list” piše, da je število
slovenskih glasov prvič nazadovalo.
Slovenska lista je prejela celo manj gla¬
sov, kot na prvih volitvah 1. 1949. Pa
ima ravno skupina okoli “Novega li¬
sta” brezdvoma dosti zaslug, da je ta¬
ko. Treba je samo prebirati članke o vo¬
litvah: Ni hotela ta skupina nastopiti
samostojno, “da ne bi odjedli ostalim
slovenskim strankam ter bi tržaški Slo¬
venci izgubili enega zastopnika. Ne
strinjamo se' s politiko voditeljev
SDZ in SKS, posebno, ker so ti ob dr¬
žavnozborskih volitvah pozvali svoje
volivce, naj glasujejo za Demokristjane,
čeprav je sam Kat. glas napisal, da so
prazaprav fašistovski nacionalisti, to je
najljutejši sovražniki slovenskega naro¬
da”. Če pa že morajo člani glasovati za
to stranko, pa naj oddajo preferenčni
glas ne voditeljem teh strank, pač pa o-
nemu, “o katerem so prepričani, da je
zaveden Slovenec in kristjan”. (Novi list
st. 223|58). V prejšnjih številkah pa
isti list poziva volitve naj volijo kandi¬
date, ki jim najbolj zaupajo.

PRIMORSKA

Izguba glasov na titovski listi znaša
okoli 16%, izguba glasov Slovenske li¬
ste pa okoli 25%, ali 958 glasov manj
kot leta 1956.

Seveda se tega neupeha vesele pred¬
vsem Italijani. Listi celo pišejo, da bodo
na prihodnjih volitvah izginili iz občin¬
skega sveta “beli” Slovenci, na nasled¬
njih pa še rdeči titovci. “Demokracija”
piše, da je na slovenskih političnih vod¬
stvih v Trstu, odgovorna naloga, da u-
stavijo proces, ki so ga občinske volitve
tako boleče odkrile.

Nosilec in edini izvoljeni na Sloven¬
ski listi dr. Josip Agneletto se je zahva¬
lil slovenskim volivcem za zaupanje ter
pozval vse Slovence naj se zavedajo,
svojega položaja, ker so Slovenci priz¬
nana narodnostna skupina, ki ima pravi¬
co in dolžnost do lastnega življenja.

Tržaška KP ima novega sekretarja.
Osrednje vodstvo KPI v Rimu je odsta¬
vilo znanega Viktorja Vidalija in ime¬
novala prof. P. Šema. Ta je bil do spo¬
ra Tito-Stalin ravnatelj it. gimnazije v
Piranu, mato se,je preselil v Trst.

Novi grobovi: V Žaloščah pri Dorn¬
berku je umrl Ivan Rejec, žpk. v poko¬
ju. Pokojnik je bil odličen in zaveden
slovenski duhovnik, vzojitelj in katoli¬
ški ideolog. V prvih letih svojega delo¬
vanja je bil študijski prefekt v goriškem
semenišču in katehet na gimnaziji. Na¬
to je postal upravitelj v Ajdovščini in
župnik pri Sv. Križu pri Ajdovščini.
Leta 1931. so ga fašisti konfinirali za¬
radi njegovega delovanja med mladino.
Po konfinaciji leta 1933 je postal žup¬
nik v Opatjem selu do svoje upokojitve
1. 1941. Hudi udarci so ga zadeli med
zadnjo vojno. Partizani so ga aretirali
skupaj z bratom, nekdanjim šebreljskim
županom. Brata so partizani odpeljali
in se ni več vrnil. Kasneje so Nemci
požgali hišo, kjer je bival in je tedaj
izgubil vse. Po vojni je bil dve leti pro¬
fesor v Malem Semeniču v Gorici, leta
1947 pa je odšel v Zalošče, kjer je tudi
umrl.

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 27. XL 1958 - No. 48

SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA

Cvirnov Viktor iz Ballarata je nedav¬
no doživel dogodek, ki ga do smrti go¬
tovo ne bo pozabil. V cirkusu se je pre¬
več približal slonu. Živalski orjak, težak
dve toni in pol, ga je zagrabil za za¬
pestje, ga vrgel na tla, nato plesal z
njim in ga končno zagnal proti bližnje¬
mu avtomobilu s tako silo, da je
zdravnik moral Cvirnu napraviti 20 ši¬
vov na glavi. P. Bazilij piše, da je Vik¬
tor Cvirn svojo dogodivščino časnikar,-
jem popisal z besedami: “Dve najstraš¬
nejši minuti mojega življenja. Ves čas
med slonovim plesom sem se bal, da
bo stopil name”. Svoje vrstice p. Bazilij
zaključuje takole: “Da je moral slon

ravno Slovenca izbrati za svoj nenavad¬
ni ples! Sicer Viktor verjetno ni vzel za
nikako čast, da je slon ravno z njim
zaplesal. Lahko zahvali Boga, da se je
tako izteklo. Bolje, da je njegovo ime
v moji koloni, kakor pa v — matici
mrtvih”.

jov v januarju t. 1. dvignil dosedaj na 60'
milijonov pesov. Padec vrednosti v zad¬
njih treh mesecih nima primera v argen¬
tinski zgodovini, življenje se je to leto
podražilo za 30%, cena kavi se je v e-
nem mesecu podvojila, severnoameriški
avtomobil zaradi visokih taks stane nad
25.000 dolarjev. Sedanje gospodarsko sta¬
nje pospešuje tudi zviševanje plač. Ma¬
ja meseca so se zvišale za 60%, sedaj
pa so zahteve po še večjih poviških. List
zaključuje z ugotovivijo, da je predsed¬
nik Frondizi v politiki preizkusil svojo
moč pretekli teden, ki je preprečil udar,
toda na gospodarskem področju se nje¬
gova borba sedaj šele pričenja.

Pristojne ameriške osebnosti so izja¬
vile, da je ameriška vlada pripravljena
dati Titovi komunistični vladi še kakih
100 milij. več podpore, kakor je pa bilo
določeno. Na ta način hoče “popraviti”
škodo, ki jo je Titova Jugoslavija utrpe¬
la zaradi odpovedi sovjetskih kreditov.
Ameriška pomoč naj bi obstojala v no¬
vem posojilu kakih 20 do 25 mil. dolar-

Maliča ter drugih, ki so brez posebnih
materialnih koristi igrali s srcem za svo¬
je barve. Vojna je po njegovem tudi vpli¬
vala na kvaliteto slovenskega nogometa,
ker so popolnoma prenehali z aktivnim
športnim delom. Sedaj pa igralci iščejo
predvsem materialne koristi, ne igrajo
pa zaradi osebnega zadovoljstva. Nekaj
krivde imajo tudi nogometni forumi in
klubski odbori.

Po mnenju inž. Petriča pa je precej
krivde za pešanje nogometa na strani
klubskih odborov, ker so po vojni kupo¬
vali igralce, namesto, da bi se posvetili
mladini. Druga slabost pa so predvsem
trenerji in požrtvovalni odborniki. Pred
vojno je po izjavah inž. Petriča pri Ili¬
riji in Primorju bi!o dosti požrtvovalnih
odbornikov, ki jim ni bilo žal časa za
nogomet in so se na posel tudi spoznali.
Trenerjev pa skoro ni, boljših igralcev
Primorja in Ilirije ni med njimi. Sloven¬
ski trenerji so bil: večji del le igralci
podeželnih klubov ali pa igralci, ki v
močnejših klubih niso predstavljali po-

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA
ŽIVLJENJA

V Argentini nameravajo s prvim de¬
cembrom občutno zvišati poštno tarifo.
Navadna pisma bo treba frankirati z
znamko za 80 ctv. (dosedaj 40 ctv.); za
priporočene pošiljke bo treba plačati
$ 3.60 (dosedaj $ 2.40), za ekspresna
pisma za $ 7.20 (dosedaj $ 3.40). Vsa¬
ka beseda za brzojavko bo od 1. de¬
cembra stala T peso (dosedaj 50 ctv.) —
Zvišati nameravajo tudi tarife za pre¬
voz potnikov na železnicah. To poviša¬
nje se bo gibalo med 100-400% na do¬
sedanje tarife.

Ravnateljstvo argentinske železnice
General Roča, namerava železniško pro¬
go med Buenos Airesom in La Plato e-
lektrificirati. V ta namen bodo še pred
koncem tega leta razpisali mednarodno
licitacijo, kajti vsa dela bodo stala 5
milijard pesov. Družba, ki bo ta dela
prevzela, bo morala dobaviti tudi toliko
motornih vagonov, da bodo lahko na tej
progi vozili vlaki vsaki dve minuti. In
to v obe smeri.

Revija U.S. News and World Report
v zadanjem članku navaja, da je bliža¬
joča se gospodarska kriza v Argentini že
začela nastopati. Inflacija v vsem raz¬
mahu je blizu. Nov denar prihaja iz ti¬
skarne. Obtok denarja se je od 52 mili-

ZBORNIK-KOLEDAR

Svobodne Slovenije za leto 1959

je že dotiskan

Kljub izredno povišanim tiskarskim
stroškom Zbornik-Koledar za leto 1959
po obsegu ne bo nič manjši kot v prej¬
šnjih letih.

Kdor ga bo naročil in plačal v pred¬
naročilu do konca novembra t. 1. bo pla¬
čal zanj izjemno ceno $ 92.—.

Prednaročila in predplačila sprejema¬
jo:

Dušnopastirska pisarna, Ramon Fal-
con 4158, Bs. Aires; Društvo Slovencev,
Ramon Falcon 4158, Bs. As.; Gdč. Mara
Bidovčeva, San Justo; G. Ivan Lužovec,
Slovenska vas, Lanus; G. Lojze Erjavec,
Alvarado 350, Ramos Mejia; G. Pavle
Homan, Temple 2147, Munro; G. Ivan
Žnidar, brivnica in parfumerija “Los
Alpes”, C. Drysdale 5614, Carapachay;
G. Mirko Kovač, Florida; G. Andrej Kro-
šelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; G.
Simon Rajer, Alsina 1418, 6. nadstropje,
pisarna 3, Capital; Nande češarek; G.
Silvo Lipušček, urarna in zlatarna, Pro-
vincias Unidas 3616, San Justo; Ga.
Mimi Martinčič, Lomas del Mirador;
G. Boleslav Cvetko, Berazategui.

Po pošti naslavljajte prednaročila in
predplačila na naslov Eslovenia Libre,
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za
pošiljatev po pošti priložite za ovojni¬
no, poštnino in priporočnino še 8 pesov.

jev za zgraditev tovarne za umetna gno¬
jila, za ostanek 70 milijonov pa namera¬
va Sev. Amerika dobaviti Jugoslaviji iz
svojih viškov žito, volno in jedilno olje
ter koksa za kaka 2 milij. dol. Na ta na¬
čin se bo dvignila pomoč, ki jo je Tito
dobil od Severne Amerike od leta 1950
na 900 milijonov dolarjev.

PO ŠPORTNEM SVETU

Odred na dnu lestvice. Edini slovenski
predstvnik v II. zahodni zvezni ligi nima
kaj rožnatega položaja. Edino zmago so
dosegli proti Rudarju iz Kaknja 8:0, pa
so diskvalificirali Rudarja in tako se je
Odred po šestem kolu znašel prav na dnu
s samo dvema točkama, ki jih je dosegel
v dveh neodločenih igr^h. In pišejo listi,
da ne igrajo tako slabo, le napad ne mo¬
re nikamor. Trenutno je prevzel me¬
sto trenerja znani Kokotovič, pred njim
je treniral moštvo Tomaševič.

Anketa o slovenskem nogometu Mir¬
ka Kokotoviča je “Polet” povpra
šal o vzrokih upadanja Slovenskega no¬
gometa. Odgovoril je, da je to težko
vprašanje, čeprav ima občutek, da je bil
nogomet vedno manjvreden kot planin¬
stvo, telovadba in zimski športi. Pred
vojno pa sta bila tako Ilirija kot Primor¬
je dva kvalitetna kluba. V razgovoru se
je spomnil starih igralcev Janežiča, Ber¬
toncljev, Slamiča, Doberleta, Starca, Je¬
ža, Pupa, Logarja, Jugov, Zemljiča in

SEČOVELJSKE SOLARNE V FILMU
“LA MUCHACHA DE LA SALINA”

V svetu smo veseli vsake malenkosti,
ki nas spominja na domovino. Tako nas
je prijetno presenetil omenjeni film, ki
prikazuje slovenske solarne v Piranskem
zalivu. Je italijansko-nemška produk¬
cija, a sodeluje tudi nekaj Slovencev in
Hrvatov, kot se da razbrati iz priimkov,
med njimi znani igralec Stane Sever.

Slovenska obala nam je malo znana,
saj je bila do konca zadnje vojne pod
Italijo. Zato verjetno marsikdo ne ve,
da so Sečoveljske solarne (soline) ene
največjih v vsej Jugoslaviji (508 ha,
to je približno 508 arg. kvader) in da¬
jejo prvovrstno sol. Te soline zavzema¬
jo ves obalni del doline reke Dragonje
(Rokave), ki je meja med Slovenijo in
Hrvatsko, in so na ravnini, ležeči le
malo nad morjem ali celo z njim v isti
višini , razdeljene na nešteto polj, obda¬
nih z nizkimi nasipi. Po večjih nasi¬
pih so poti do solinarskih hiš, kjer sol
zbirajo in potem odvažajo v velika
skladišča (ob obrežni cesti Portorož-
Piran). V Piranu podjetje “Piranske
soline” združuje vse solinske površine v
Slovenskem Primorju (Sečovlje, Lucija
in Strunjan, skupaj 557 ha).

Film ima skoraj dokumentarno velja¬
vo, zato si ga je vredno ogledati, a tu¬
di sicer je zanimiv.

sebne vrednosti. Krivdo nosi Nogometna
Zveza Slovenije in pa seveda ozkosrčnost
z denarnimi sredstvi. Pa še pomanjka¬
nje discipline igralcev na treningih.

Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije
za leto 1959

je najzvestejši prijatelj in spremljevalec
slovenskega emigranta. V bridkih urah j
bo našel v njem polno uteho in črpal j
pogum za nove dni!

V prednaročilu in predplačilu stane
samo 92 pesov.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikom. borcev, štev. 10. Vsebi¬
na: Novi konzorcij; Trn v peti (Fr. Gr.);
Amnestija (S.P.); Odgovor (S.P.); Spo¬
mini na g. svetnika Škulja (T. R.); Ma¬
jor Janko Debeljak; Iz zveznih odborov.

Mladinska vez. Oktober-november.
Vsebina: Pod brusom (Kin Joso); Že¬
lja (E. T.); Miza možatih deklet (M.
M.); Jezikovni kotiček; Jaka in zdru¬
ženi narodi; Prošnja slovenski mladi¬
ni; Oj, zdaj gremo na izlet; Obisk;
Zastopstvo buenosaireške SFZ na men-
doškem mladinskem dnevu.

Družabna pravda, štev. 111. Vsebi¬
na: Rešimo in dvignimo človeka (Češ-
novar Viktor); Socialna realnost v go¬
spodarskem razvoju (Lojze Horvat);
Razvoj socialnega vprašanja (Dr. Ivan
Ahčin); Socialna pravičnost - temelj
države (Sm. R.); Cerkev uči; Vzemi in
beri- Iz domovine- Po svetu.

Duhovno življenje. Oktober-November.
Vsebina: Človek, ki je našel človeka
(Dr. Janez Vodopivec); Papeški molitve¬
ni namen za oktober (Al. Košmerlj);
Sodobni svet in laični apostolat (Alojzij
Geržinič); Sveta Bernardka Soubirous
(Alojzij Košmerlj); Hay libertad de re-
ligiop en Yugoslavia? (Joe Juck); K
Jezusu pojdimo (G. Mali); Baraga nas
uči srečne smrti (Dr. Filip Žakelj); P.
Anton Prešeren S. J. — zlatomašnik
(Dr. Ign. Lenček); Venec rož Mariji v
čast (Kin Joco); Meja (Gregor Hribar);
Blaženi papež Inocencij XI. (Mali);
Pravda o kantovstvu v naši sredi (Dr.
France Gnidovec); Vesti iz domovine;
Radovednost življenja (Drat); Po sve¬
tu; Med izseljenci po svetu; Slovenci v
Lurdu (Z. B.); Don Kamilo (Guareschi-
Jurak) in Božje stezice.

Slovenska beseda. Kulturna revija.
Štev. 7-10. številka posvečena ustano¬
vitelju revije pok. svetniku Karlu
Škulju. Vsebina: Duh. svetnik Karel
Škulj; Papež Pij XII, je umrl; Zgled
liubezni, ki gori za Boga in svoj narod
(Dr. Miha Krek); Sožalje ljubljanske¬
ga škofa di-. Gregorija Rožmana; So-
drugu in prijatelju (Ivan Caserman);

Vsem rojakom sporočam,
da imam na razpolago

stanovanje s hrano

za čas letne sezone

Jože Čermelj

Calle 34 y 45 - Miramar, FNGR

JAVNI NOTAR

V nedeljo 30. novembra 1938

Francisco Raul Cascante

ob 9,30 sv. maša za pokojne člane Društva Slovencev
ob 10,30 slavnostni občni zbor ob 10 letnici društva nato 12 redni
letni občni zbor.

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

K udeležbi vabi odbor Društva Slovencev

Vabimo vse rojake na proslavo štiridesetletnice osvoboditve in zedinje¬
nja v skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev — Jugoslavijo.

Proslava bo v soboto 6. decembra t. 1. v prostorih Jugoslovanskega
doma, calle J. Nunez 1751, Dock Sud.

Na sporedu so govori, recitacije, pesmi, folklorni plesi in alegorična
slika. Po programu prosta zabava in ples.

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov.

Za prireditveni odbor:

Tajnik: Predsednik:

Radivoj Rigler Mate Veža

* * *

Zveze: Od Retira autobus 145 do ulice 25 de Mayo pri elektrarni CADE
in colectivo 223 do ulice 25 de Mayo — linea: Lanus - Retdro.

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

KUMAR, S. R. L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

Trije beli mozaiki (Jože Krivec); Odli-j
ke pok. duh. svetnika in župnika Karla
Škulja (Rev. Anton Merkun); Mojemu!
zlatemu Korlnu v spomin (M. Radoš): 1
“Prerad” jih ;’e imel (Joža Vombergar);
V sporim svetniku Karlu Škulju (D. A.
T.); G. svetniku Škulju v spomin in
zahvalo (Dr. Julija Pajman); Izredna
ljubezen do naroda (dr. Rudolf Hanže-
lič); Karlu Škulju — na grob (dr. !Lu-
dovik Puš); Velika prošnja vsem na¬
ročnikom; Dragoceni čas (Joža Vomber¬
gar) ; če študent na rajžo gre (Dr. St.
Mikolič); Zmagoslavje slovenske edino¬
sti (Sm. R.); Kulturni pregled.

OBVESTILA

Kar je kritika ugotovila o dr. Ahčinovi
“Sociologiji”, velja v isti meri tudi za
“Socialno ekonomijo”: bere se kot zani¬
miva povest. Avtor z izredno jasnostjo
posreduje tudi težje ekonomske pojme ne
le izobraženim, marveč tudi preprostim
bralcem.

Slovenska kulturna akcija zaključi le¬
tošnje prireditve z uprizoritvijo igre
Tennessee "VVilliama Kristalna mena-
žerija v soboto dne 29. novembra 1958
cb 20. uri v župnijski dvorani Ramo-
Mejia. V glavnih vlogah nastopijo Ra¬
do, ca Kramer — Šušteršič, MajSa Ur¬
šič — Volovškova, Tine Debeljak ml. in
Martin Kovačič. Režija in scena: Ma¬
rija Willenpart. Vstopnice po 20.- —

(prvih šest vrst) in 15 pesov dobite v
pisarni SKA na Alvarado 350 in na Ra¬
mon Falcon 4158.

Gorjančev Pavlek je naslov knjige, ki
io je za vse ljubitelje slovenske lepe
besede in domovine napisal znani pisa-

Vozne listke za potovanje z železni¬
co, z letali ali z ladjami, nabavo po¬
trebnih dokumentov — potnih listov,
dovoljenj za obisk svojcev v Kanadi
ali za stalno naselitev v tej deželi,
preskrbo viz, zamenjavo denarja, od-
pošiljatev paketov z najboljšim bla¬
gom in denarnih pošiljk Vašim svoj¬
cem v domovino oskrbi po najnižje
možnih cenah hitro in solidno novo
slovensko podjetje v Kanadi
TRAVELWAYS SERVICE
G2G Bloor St. W., Toronto 4, Ont.
C a n a d a

Največje veselje boste naredili svoje¬
mu prijatelju v drugih državah, če mu
boste še danes naročili

Zbornik-Koledar

Svobodne Slovenije za leto 1959.

Sporočite nam samo svojo željo, pa
mu bomo Zbornik poslali mi, da ne bi
Vi po nepotrebnem izgubljali časa na
pošti!

ESLOVENIA LIBRE

Editor responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administradčn:
Ramon Falcdn 4158, Buenos Aires
Argentina

telj Mirko Kunčič. Najlepše darilo za
Miklavža bo ta bajeslovna povest o do¬
živetjih Pavleta, ki z letečim krožnikom
potuje in obiskuje Slovenijo in razne
kraje v Argentini.

Knjigo dobite v pisarni SKA, na Ra¬
mon Falcon 4158 in pri poverjenikih
SKA in stane v Argentini pesov 50.—
broširana, 70. — (vez. v karton) in
90.— v platno vezana.

čast nam je povabiti Vas na
proslavo obletnic:

1. 50 letnico slovenskega upo¬
ra v Ljubljani (smrt Lun¬
dra in Adamiča);

2. 40 letnica proboja solunske
fronte jeseni leta 1918;

3. 40 letnico 1. decembra leta
1918, ko smo Slovenci po
svobodni odločitvi vstopili v
kraljevino SHS;

4. 15 letnico' tragedije na Gr¬
čaricah, Turjaku in Jelen-
dolu.

Proslava se vrši v soboto dne
29. nov. t. 1. ob vsakem vremenu
na slovenski Pristavi v Moronu
točno ob 19. uri z naslednpim spo¬
redom :

1. sv. maša za pokoj duš vseh
slovenskih žrtev pod av¬
strijsko strahovlado in po¬
tem med rdečo revolucijo in
tiranijo;

2. državni himni;

3. spominski govor Rudolfa
Žitnika.

Po sporedu prijateljski večer.

Za pripravljalni odbor:
Rudolf žitnik, Jure Ahčin,

predsednik tajnik

ZAHVALA

Štejemo si v dolžnosti izraziti našo najistrenejšo zahvalo vsem tistim,
ki so se nam pridružili v naši žalosti ob smrti našega nepozabnega
sina in brata

SLAVKA BAVDAŽA

vsem njim, ki so nas. podprli v težkih urah, spremljali Slavka na njegovi
zadnji poti in zasuli sveži grob s cvetjem in venci.

Prav posebna zahvala velja dr. Grzetiču, Tonetu Zidarju, družinama
Skopec in Habjan, dr. Arku za besede na grobu, pa tudi vsem drugim
slovenskim in hrvaškim rojakom.

Zahvaljujemo se nadalje bariloški duhovščini, Slovenskemu planinske¬
mu društvu, Clubu Andino Bariloche, Slavkovim profesorjem in sošolcem
ter vsem prijateljem in znancem.

Naj Bog vsem obilo povrne!

,SQ de Bariloche, 11. novembra 1958. Družina Bavdaževa

Slovensko planinsko društvo

vabi članstvo na

občni zbor

dne 14. decembra 1958 ob 17.30
v prostorih restavracije Ilirija

Alvarado 350 Ramos Mejia

HIŠNA POMOČNICA
dobi takoj zelo dobro zaposlitev.

Je lahko gospa ali gospodična.
V letnem 'času spremlja lahko
družino za tri mesece v Mar del
Plato, laliko pa ostane tudi v
Buenos Airesu.

Podrobnejša pojasnila
na naslovu

Ivan Mušič

Calle Guido 1528 - Buenos Aires
T. E. 41-5464

EIB^R

Vse za dom!

Najfinejše šivalne stroje, hladilnike,
ventilatorje, utekočilnike, televizijske
aparate Eibar de lujo, pralne stroje,
najnovejše električne stroje za izde¬
lovanje sladoleda, električne stroje
za šivanje Nylon nogavic, električne
aparate za čiščenje stanovanj.

Vse po tovarniški ceni nudi

Novah

Cerrito 2245 Lomas del Mirador

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA ZA MIKLAVŠKA
Mirko Kunčič

GORJANČEV PAVLEK

Knjiga polna bajeslovnih dogodkov in doživljajev Pavleta
iz argentinske pampe, ki obiskuje s sredstvi atomskega stoletja
kraje Slovenije in nove domovine.

KNJIGA,  KI SO SI JO ŽELELI STARŠI IN NJIH OTROCI

Cena (v Argentini) broš. 50, vez. v karton 70 in v platno 90 pesov

Kupite jo lahko v pisarni SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia
in na Ramon Falcon 4158, Capital