Letnik VIII. — Laško, julij—avgust 1974 — Številka 7—8 (83/84) LAŠKO ZA SVOJ PRAZNIK Osrednja proslava praznika občine Laško in hkrati dneva borca je bila letos v partizanskem kraju na Vrhu nad Laškim. Za to priložnost je odbor za organizacijo letošnjega praznovanja določil, da bo 30. junija slovesna otvoritev nove ceste TEVČE—VRH, nato pa praznično zborovanje na Vrhu s kulturnim programom in počastitvijo žrtev tega kraja med narodnoosvobodilno vojno. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila ta osrednja proslava preložena na dan borca — 4. julij In čeprav je za začetek praznovanja vreme ponagajalo, pa je z obrnjenim programom po starem pravilu: konec dober — vse dobro! praznovanje vendarle poteklo zadovoljivo. Srečanje nekdanjih borcev na partizanskem Vrhu nad Laškim je bilo še eno doživetje, ko so si borci spet segli v roke in ob teh trenutkih obudili spomine na nekdanje težke, a ponosne dni. 2. julija, na sam prazničen dan, je bila v veliki dvorani doma Dušana Poženela v Laškem svečana seja vseh treh zborov občinske skupščine, izvršnega sveta občinske skupščine, občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora ZB NOV, izvršnega odbora občinske konference SZDL, predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter predsedstva občinske konference ZMS. Sejo je vodil predsednik občinske skupščine RUDI GROSAR, ki je v svojem govoru najprej spregovoril o pomenu občinskega praznika, nato pa je prikazal posamezne dosežke, ki so bili ustvarjeni v minulem letu v naši občini ob vsestranskem prizadevanju in naporih vseh naših občanov, delovnih kolektivov in skupnosti. Seji so prisostvovali številni povabljeni gostje, med njimi tudi pred stavniki iz pobratimskih občin: občine Vrbovca iz Socialistične republike Hrvatske ter občine Trstenik iz Socialistične republike Srbije. Ti so za naš občinski praznik s pozdravi in čestitkami, katere so prinesli iz svojih občin, izrazili za- dovoljstvo in priznanje nad novimi uspehi, doseženimi v naši občini od njihovega zadnjega srečanja na naših tleh ter zaželeli novih delovnih uspehov vsem občanom naše občine, zlasti pa so izrazili željo, da bi sodelovanje z njihovimi občinami bilo tudi v bodoče prav tako pristno in plodno ter uspešno na vseh področjih družbenega življenja, kakor je bilo v preteklosti. Ob teh željah so izročili občinski skupščini tudi spominska darila. Na seji je končno podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine in kot predsenik komisije JOŽE KOS podal poročilo o izidu razpisa za »NAGRADA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ«. Za nagrade so predlagatelji predlagali 6 organizacij in 10 posameznikov — občanov. Iz teh predlogov je komisija izbrala v skupini delovnih in drugih organizacij 4, v skupini posamez- nikov pa 3 predlagane kandidate za vsakega posameznega predlaganega kandidata za nagrado je predsednik komisije podal še podrobno obrazložitev. Skupščina občine Laško je predlog komisije s ploskanjem potrdila, nakar je predsednik občinske skupščine RUDI GROSAR vsakemu nagrajencu čestital in mu ob aplavzu navzočih izročil priznanje, nato pa zaključil svečano sejo. Za občinskim praznikom, ki je že za nami, se Laško že pripravlja na novo tradicionalno praznovanje »PIVO IN CVETJE 1974«, ki bo kakor svako leto tudi letos v času od 18. do 21. julija z bogatim kulturnim, športnim in zabavnim programom pritegovalo pozornost številnih obiskovalcev od blizu in daleč. Nemara bo vreme vsaj to pot kaj bolj postreglo. To, pri tem pa obilo zadovljstva, zabave in uspehov želimo obiskovalcem in prirediteljem! Letošnji nagrajenci Po vsestranski oceni vseh prejetih predlogov, je komisija predlagala, občinska skupščina pa na svečani seji dne 2. julija 1974 sklenila, da se »NAGRADA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ« za leto 1974 podeli: 1. V skupini delovnih in drugih organizacij — SINDIKALNI GODBI PAPIRNICE RADEČE — PIONIRSKIM ODREDOM OSNOVNIH ŠOL: PRIMOŽ TRUBAR LAŠKO ANTON AŠKERC RIMSKE TOPLICE MARIJAN NEMEC RADEČE 2. V skupini posameznikov — DANILU ISTENIČU iz Radeč št. 188 — STANETU KOSELJU iz Radeč, Njivice 31 — JOŽETU PREŠČAKU iz Laškega, Rožnik 17 Vsem nagrajencem iskreno čestita tudi uredništvo! PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI o NADALJEVANJE IN KONEC DRUGA OMEJITEV: PREDNOSTNA PRAVICA KMETIJSKIH ORGANIZACIJ, KMETOV MEJAŠEV IN KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI DO NAKUPA Kmetijska organizacija združenega dela in kmet, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki ga prodaja kmet ali drug občan, imata prednostno pravico do nakupa tega zemljišča. Če ta dva ne uveljavita prednostne pravice, ima prednostno pravico kmetijska zemljiška skupnost, ZOFKA KOPRIVC nato druga kmetijska organizacija združenega dela ali drug kmet, ki ima zemljišče v primeru oddaljenosti. Zaradi tega mora kmet ali občan, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, vložiti ponudbo v treh izvodih pristojnemu krajevnemu uradu, oziroma tam, kjer ni krajevnih uradov, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve, na območju občine, kjer leži to zemljišče. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, to je parcelno številko, katastrsko občino, površino in kulturo, ceno zemljišča in morebitne druge prodajne pogoje. Ponudbo je potrebno za 15 dni nabiti na razglasni deski in jo hkrati poslati kmetijski zemljiški skupnosti. Rok za uveljavitev prednostne pravice do nakupa zemljišča znaša 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. Prednostni, upravičenec, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico do nakupa, lahko s tožbo zahteva, da se razveljavi pogodba o prodaji in da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu. Tožbo lahko vloži v 30 dneh, ko je zvedel za prodajo ali vpis, najpozneje pa v 1 letu od dneva prodaje. Zemljiškoknjižni prenos 'lastninske pravice na kmetijskem zemljišču od zasebnega prodajalca na zasebnega kupca ni mogoče brez potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, da je bila ponudba o prodaji določen čas nabita in da v določenem roku nihče od upravičencev ni uveljavil prednostne pravice do nakupa zemljišča. Zakon določa sankcijo in sicer denarno kazen do 5.000 dinarjev, če kmet ali občan pri prodaji ali zakupu ne da ponudbe po določilih zakona. Glede prenosa lastninske pravice na kmetijskem zemljišču z daritvijo ali izročitvijo zakon ne določa nobenih omejitev. S tem je do neke mere mogoče drobiti kmečka posestva, zato stališča sodišč pri izvajanju darilnih in izročilnih pogodb niso enotnega mnenja, verjetno pa bo obveljala praksa, da je tudi za izvedbo darilne pogodbe potrebno potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa, da se s takim poslom ne okme kmetija. Na kmetijskih zemljiščih, ki so družbena lastnina, ni mogoče s pri-posestvovanjem pridobiti lastninske pravice. Zakon pa ureja še poseben način priposestvovanja na zasebnih zemljiščih v korist družbenega premoženja. Kmetijsko zemljišče postane druž- bena lastnina in preide v kmetijski zemljiški sklad, če lastnik najmanj 10 let ne izvršuje lastninske pravice na tem zemljišču. Prav tako se prenese pravica uporabe kmetijske organizacije združenega dela na kmetijsko zemljiško skupnost, če zemljišče dve leti zaporedno ni bilo obdelano. Zakon ureja tudi opustitev kmetijskega zemljišča, ko se občani ali civilnopravne osebe lahko z enostransko izjavo odpovedo lastninski pravici na svojem kmetijskem zemljišču pod pogojem, da na zemljišču ni bremen razen stvarnih služnosti. E-nostransko odpovedno izjavo poda lastnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve ustno na zapisnik ali v obliki sodno overjene listine. Prenovljeno letno kopališče v Rimskih Toplicah Večletno skrbno gospodarjenje z dohodki je omogočilo turističnemu društvu, da je do začetka letošnje kopalne sezone opravilo prepotrebno obnovo dotrajanih objektov prostega kopališča. Kopalce je ob otvoritvi letošnje kopalne sezone kopališče sprejelo povsem obnovljeno. Ne samo videz, tudi funkcionalnost vseh prostorov nudi sedaj kopalcem več udobja, tako od garderobe in urejenih sanitarij do sončenja in plavanja na preurejenem bazenu. Z uvedbo slačilnic in novega načina prevzemanja osebne garderobe v hrambo je bila dosežena v prometu s kopalci tolikšna ekspeditiv-nost, da sedaj do zastojev več ne prihaja. Ves promet kopalcev se sedaj odvija sproščeno in neovirano. Razen slačilnic pa je kljub temu za zahtevnejše kopalce še vedno na razpolago tudi zadostno število kabin, seveda proti posebnemu doplačilu. Zlasti prostoren je sedaj prostor pred garderobo, ki omogoča obiskovalcem neovirane prehode iz kabin in slačilnic do vstopa v bazen in nazaj. Bife, ki je bil doslej v tem prostoru, se je namreč umaknil v montažni objekt zunaj zgradbe — na južni konec bazena. S povečanjem števila lepo urejenih sanitarij, z namestitvijo košaric za odpadke ter toplih in mrzlih prh na prostem ter z dodatnimi ležalniki so sedaj ustvarjeni vsi pogoji za resnično dobro in prijetno počutje kopalcey na bazenu. Uprava kopališča zato upravičeno pričakuje, da bodo tudi kopalci v lastnem interesu pomagali po svojih močeh obdržati vse obnovljene objekte in naprave v sedanjem stanju, saj so bili že doslej vloženi v obnovo težko privarčevani milijoni. S kreditom, ki bo na razpolago, namerava društvo do naslednje sezone izkoristiti še prostor na južni strani bazena in ga urediti ter usposobiti za razširjeno gostinsko dejavnost in za športno rekreacijo. Zavzetost društva in vsa njegova prizadevanja za čim lepši izgled o-kolja in čim večjo funkcionalnost kopališča zgovorno pričata, da želimo čimveč kopalcev v našo zeleno dolino, kjer je kljub prometu še vedno dovolj čistega zraka, sonca in prijetne paše za oči v bujni flori neposrednega okolja Rimskih Toplic. In še nekaj, kar je letos na našem bazenu novo in zlasti zanimivo za vse, ki si želijo razvedrila. Vsak četrtek in soboto od 19. do 22. ure novo ozvočenje bazena in terase vabi mlade in stare, da preživijo poletne večere ob godbi, plavanju in plesu, pri tem pa se lahko poslužijo dobrot, ki jim jih nudi dobro založen bife. Tudi obeti za boljši dotok termalne vode so za prihodnost in nadaljnji razvoj Rimskih Toplic naravnost ohrabrujoči in dobri, saj je že prva vrtina v neposredni bližina dala zadovoljive rezultate tako glede količine vode v sekundnih litrih kakor tudi po toploti vrelca. Vse kaže, da se »Rimljanom« vremena bodo le zjasnila... Z. T. POL STOLETJA ZADRUŽNIŠTVA V LAŠKEM (2) NADALJEVANJE IN KONEC V letu 1960, torej potem, ko je leta 1959 morala oddati trgovine in pred-no so se priključile druge zadruge, je bilo zaposlenih 16 delavcev, skupen promet pa je znašal 1,989.302 din, ostanek dohodka 33.480 din. Po združitvi 1961 je bilo 48 zaposlenih, 4,938.147 dinarjev realizacije in 69.216 dinarjev ostanek dohodka. Leta 1964 je bilo- 80 zaposlenih 6,400.311 dinarjev realizacije in 183.922 dinarjev ostanka dohodka. 1968 je 89 zaposlenih ustvarilo 11,337.793 realizacije in 352.854 dinarjev ostanka dohodka. JOŽE ing. NOVAK 1970 87 zaposlenih 20,150.396 realizacije in 639.453 dinarjev ostanka dohodka. 1971 106 zaposlenih 27,767.080 realizacije in 1,149.417 dinarjev ostanka dohodka. 1972 109 zaposlenih 34,964.893 realizacije in 993.609 dinarjev ostanka dohodka. Letos predvidevamo 42,000.000 realizacije in 1 milijon ostanka dohodka. Vsa leta postavanja je zadruga skrbno gospodarila. Tako člani zadruge kot člani kolektiva so skrbno čuvali zadružno imovino in danes znaša vrednost lastnih osnovnih, obratnih sredstev in ostalih sredstev nad 13,000.000,00 dinarjev. Če upoštevamo število zaposlenih, lahko mirno rečemo, da je v tej imovini mnogo minulega dela, mnogo neizplačanih upravičenih osebnih dohodkov. V dvajsetih letih je zadruga vso imovino, razen posestev nakupila. To so postavne zgradbe z lokali, stanovanja, skladišča, kompleten strojni park z delavnicami in preko 25 kamionov, zgradila je nov obrat predelave mesa in istega tudi opremila s sodobnimi stroji. Jasno pa je, da imamo številne potrebe za nadaljnje investicije, tako v lastni kmetijski proizvodnji, tako v predelavi mesa, trgovini in drugod. Zadruga je 'premalo akumulativna, da bi lahko svoje potrebe s primernim tempom realizirala. Zadruga ima tudi preko 40 stanovanj, v katere vlaga precej sredstev zaradi obnove, mnogim delavcem pa je odobrila tudi posojila za gradnjo njihovih hiš. PROGRAM RAZVOJA Če pregledamo 20-letno razvojno pot zadruge, kakor tudi celotno razvojno pot zadružništva, kljub velikim uspehom le ne moremo biti zadovoljni. Podjetniško gledano je zadruga gotovo prešibka. Kmetijstvo je obsojeno na nizko akumulativnost, zato so lastni skladi povsem nezadostni za normalen razvoj podjetja. V zadnjih dveh letih nam zaostajajo osebni dohodki. Zato imamo zelo močno fluktuacijo delovne sile. Zadruga ima številne potrebe po investicijah, vendar tem v bližnji prihodnosti nikakor ne bo kos. Prav tako kot podjetniško nikakor nismo zadovoljni s stanjem kmetijstva na našem področju. Na področju občine je 5.390 gospodinjstev; od tega brez zemlje 2136 gospodinjstev in torej zemljiških lastnikov 3.254. Od 0,10—1,00 ha je 679 gospodinjstev, od 1—5 ha 840 in nad 5 ha 1009 kmetij. Le 540 kmetij ima več kot 10 ha vse površine. Četudi je le okrog 18 % čistega kmečkega prebivalstva v občini, je to največja grupacija prebivalcev, od katere je v veliki meri odvisen narodni dohodek občanov. Ni znano sicer natančno, kakšen je dejanski dohodek kmetovalcev, zagotovo pa močno zaostaja za dohodkom zaposlenih občanov. Tu smo zadeli v jedro problema. Produktivnost na kmetijah je izredno nizka. Tudi še tako visoke cene pridelkom ne morejo nadoknaditi premajhne proizvodnje. Letos bo odkupljeno le okrog 500 ton živine in okrog 700.000 litrov mleka. To je le 50 kg živine na ha zemlje in 70 litrov mleka. Vsi drugi pridelki, razen za lastno oskrbo, niso pomembni. Tu ni le krivda na opremljenosti kmetij, glavni vzrok je zaostalost. Zadnja leta si močno prizadevamo, da to stanje izboljšamo, vendar razvoj teče prepočasi. Kmetije, kot proizvodne enote, se ne večajo in premalo je tistih kmetov, ki smelo zaorjejo brazdo napredka. V nekaj letih so kmetje delno sami, delno z zadružno, bančno in republiško pomočjo nabavili 143 traktorjev, preko 600 kosilnic, mnogo priključkov a veliko premalo plemenske živine. Resnično imamo že vrsto kmetov, ki so ponos sebi, okolici in zadrugi, vendar bo še mnogo, mnogo dela in potrebnih še mnogo STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA »NAŠE DELO«? PROSIMO, POSLUŽITE SE POLOŽNICE, KI JE PRILOŽENA IN NAKAŽITE NAROČNINO SE TA MESEC! UREDNIŠTVO sredstev, da premaknemo kolo zaostalosti. Po srednjeročnem programu razvoja kmetijstva je predvideno, da v občini preusmerimo v sodobno intenzivno proizvodnjo 100 kmetij. NEKAJ ZAKLJUČNIH MISLI V zadnjih treh letih smo začeli preusmerjati 45 kmetij in do leta 1975 računamo, da bomo začeli preusmerjati tudi še preostalih 55 kmetij. V ta namen smo vložili zadružnega, bančnega in republiškega denarja že preko 170 milijonov dinarjev. Ce računamo še sredstva kmetov, so vlaganja samo v te kmetije znašala preko 350 milijonov dinarjev. Kako bo v bodoče, je vprašanje. Hranilno-kreditna služba nima dovolj denarja, ker vloge skoraj nič ne naraščajo, zadruga tudi ne, tako da bo problematična udeležba lastnih sredstev. Največ sredstev smo porabili za nakup strojev, manj za ureditev hlevov in zelo malo za plemensko živino. Na področju je 143 traktorjev, preko 600 kosilnic in tudi precej priključnih strojev. To je velik problem. Zakaj? Kmet je danes v takšnem stanju, da ali bo nabavil mehanizacijo, ali pa ne bo uspel opraviti dela. Investiranje v nabavo strojev je drago, stroji pa so slabo izkoriščeni, saj so vse kmetije premajhne. Poprečna kmetija, kot je že omenjeno, ima le okrog 5 ha obdelovalne zemlje. Zemljiška razdrobljenost je poleg hribovitih leg velik problem kmetijstva v Laškem. Tudi kmetijske zgradbe na naših kmetijah so slabe in majhne in ko kmet investira v travnik, takoj zmanjka prostora za živino. Nova dedna in zemljiška zakonodaja bosta prispevali k močnejšim zemljiškim premikom. To bo izredno naporno in zahtevno delo tudi za zadrugo. Precizno bo treba odločiti, kateri so tisti kmetje, ki bodo ostali v perspektivi kmetje. Te bo potrebno preusmerjati v sodobne tržne proizvajalce. Le kmet, ki bo z enakim delom lahko ustvaril enak dohodek kot industrijski delavec, bo ostal na zemlji in le takšen bo lahko nosilec kmetijske proizvodnje. Takšni proizvajalci združeni v gospodarsko močni Zadrugi bodo lahko jamčili normalno preskrbo z živili in surovinami. Vzgojiti moramo velikega proizvajalca dobrin za predelavo in potrošnjo. V tem kratkem pregledu zgodovine zadružništva v občini Laško, pregledu stanja v zadrugi ter nekaj kritičnih ocen za bodočo možnost in potrebo razvoja sem podal zato, da bi vsi skupaj lažje dojeli potrebe po napredku. PRED - TRIDESETIMI LETI ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA NA POHODU ČEZ GRAČNICO© V hudem mrazu (— 22° C) je divizija čakala na noč, da se izogne nemškemu obroču. Ker so pričakovali nemško obkolitev, je bila ukazana tišina, da bd jih Nemoi ne odkrili, tovornih živali niso raztovorili. Sredi noči se je divizija pomaknila v smeri Selo—Gora—Površje, prekoračila cesto Stopče—Sv. Lenart (Vrh) in nadaljevala pot med Kladjem in Leskovico ter nad Tevčami prekoračila cesto proti Sv. Rupertu (Brezam) in se v nedeljo 13. februarja 1944 ob 2. uri zjutraj razmestila tako: Šercerjeva brigada v Št. Petru, Tomšičeva bri-gada in štab divizije v Oleščah ter Bračičeva brigada v Kanjucah. Skozi Laško so tisto noč (od sobote na nedeljo) šle 'kolone Nemcev, ki naj bi izvedli obkolitev XIV. divi- MILOŠ RYBÄft dipl; pravnik in prof. zgod. zije. Ob 4. uri zjutraj so enote ver-manšafta zaprle cesto Lahomno— Stopče—Sv. Lenart (Vrh)—Gorelce— Mišji dol. Obkolitvend obroč je bil s tem sklenjen, toda prazen. Partizani so se dve uri prej umaknili. Polkovnik Treeck se v svojem poročilu opravičuje, da so se premiki enot zakasnili zaradi viharjev in ovir. Bojna skupina stotnika Maunza je najprej iskala partizane na področju Laziš, ko pa so spoznali, da je divizija ušla iz obroča, je stotnik Maunz zbral v nedeljo dopoldne vso svojo bojno skupino v Marijagradcu (to je bila najmočnejša enota, s katero je razpolagal polkovnik Treeok in v primeri s partizani tudi še spočita). Proti partizanom so poslali ogled-niško enoto in sicer vod strelcev iz mešane čete XVIII. SS oklopne gre-nadirske divizije, ki je ob 11.15 na motorjih prišel pri Št. Petru v stik s Šercerjevo brigado. Nemci so dobili tudi lažno vest, da se je del XIV. divizije napotil čez Kalobje proti Grobelnem. Polkovnik Treeck je poslal za to namišljeno skupino celjskega podpolkovnika Pailua-Galla z enotami deželnih strelcev in verman-šafta, ki so se tedaj zadrževali na področju Jurkloštra. Ko so Nemci izvedeli, kje so partizani, se je okrog poldneva odpravila proti Št. Petru celotna bojna skupina stotnika Maunza skupno z žandarmerijo in se zapletla v srdit boj s Šercerjevo brigado. Spet je začelo močno snežiti, nekatere nemške enote so bile v belih haljah, da so bile v snegu neopazne, del Nemcev je bil tudi na smučeh. Boj je trajal 4. ure. Zaradi snežnega meteža je bila preglednost zelo slaba, partizani so mo- rali ves čas borbe ležati v snegu, kar jim je povzročalo poškodbe zaradi zmrzovanja. Šercerjevi brigadi je prišla na pomoč tudi Tomšičeva brigada. V nemški mrliški knjigi v Laškem sta iz tega boja vpisana dva neznana padla partizana (4 so bili ranjeni), od Nemcev pa 35-letni glavni straž-mojster policijske čete planinskih lovcev »Alpenland« Franz Hatzmann (poročilo o njegovi smrti je podpisal žandarmerijski stražmojster Heindl iz Laškega). Proti večeru so se partizani umaknili v Olešče. Polkovnik Treeck se je v nedeljo 13. 2. 1944 ob 15. uri s svojim štabom preselil iz Sevnice v Laško, da bi iz bližine lahko vodil boje. Na področju tega spopada je sedaj postavljeno spominsko obeležje in tam je pokopan eden izmed padlih partizanov, drugega so pa pokopali v Laškem. Stotnik Maunz je v nedeljo proti večeru zavzel s svojo bojno skupino Št. Peter. XIV. divizija se je tedaj zbrala v Kanjucah im se odpravila proti severu; ranjence so si borci naložili na rame zaradi lažjega premikanja. Partizani so na tem pohodu obiskali tudi Svetino. S Tomšičevo brigado v zaščitnici je v noči od 13. na 14. februar 1944 divizija prekoračila železniško progo Štore—Šentjur pri Opoki (800 m vzhodno od Štor). Med prehajanjem divizije čez progo so peljali mimo 4 vlaki, po prehodu pa sta 2 vlaka iztirila, ker je za-ščitnica progo minirala. Divizija je torej brez strela prešla železnico in cesto Štore—Šentjur. Polkovnik Treeck se je v poročilu zaradi tega spet opravičeval, češ da nikakor ni bilo mogoče zapreti črte Štore—Šentjur, čeprav je vse kazalo, da bo divizija krenila po tej poti. Bojna skupina stotnika Maunza je ponoči zasedla Kanjuce, ko tam ni bilo več partizanov. Skupina je sicer ponoči zasledovala partizane, vendar so ti prej prekoračili železnico in cesto, preden je bil stotnik Maunz za njimi. Namen našega članka je bil, da smo sledili poti XIV. divizije na ozemlju laške občine, zato ne bomo sledilu nadaljnjemu pohodu divizije. Le na kratko lahko omenimo, da je bila na Konjiški gori divizija prvič obkoljena, da se je iz tega obroča prebila, da je na nadaljnjem pohodu -preživljala hude borbe, dokler ni 25. februarja 1944 polkovnik Treeck ustavil operacije. XIV. divizija je bila tedaj v visokih gorah na štajer-sko-koroški meji med Ljubnim (v Zg. Savinjski dolini) In Orno na Koroškem. Samo nekaj bataljonov je doseglo Pohorje, kamor je divizija pravzaprav nameravala s Konjiške gore. Ob zaključku borb in ob odpustu vermanov na njihove domove je zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl v svojem povelju zmagoslavno zapisal, da XIV. divizije ni več. V listu »Štajerski gospodar« je Steindl zapisal, da so od XIV. divizije razbili in iztrebili dve brigadi, ena pa se je rešila z begom. (Nadaljevanje na 5. strani) ZA CISTO O K O L OBČANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI Naša krajevna skupnost je junija 1972 organizirala in začela z rednim odvozom smeti enkrat na teden. Za ta namen je omogočila občanom tudi ugoden nakup smetnjakov. K tej akciji je krajevna skupnost pristopila, ker so to terjala čedalje bolj onesnažena okolja naše skupnosti, ker smo se na ta način hoteli aktivno vključiti v vsesplošno akcijo »OČISTIMO NASE OKOLJE« in ker so na vseh zborih občanov in sestankih postajale zahteve občanov za reden odvoz smeti vedno bolj glasne. Reden obvezni odvoz smeti je bil organiziran za naselja: RIMSKE TOPLICE — OGEČE — SMARJETA — GLOBOKO Po polnih dveh letih, odkar je ta akcija stekla, Turistično društvo Rimske Toplice in krajevna skupnost ugotavljata: — da sta se stanje in zunanji izgled skrajno onesnaženega okolja' naše skupnosti sicer pomembno izboljšala, vendar še ni takšno, kakršnega si želimo; — da so se doslej vključili v organiziran odvoz smeti: 71 hišnih lastnikov oziroma gospodinjstev dn vse delovne organizacije s svojimi poslovnimi enotami; — da 51 hišnih lastnikov oziroma gospodinjstev v odvoz še ni vključenih; — da v organiziran odvoz smeti nevključeni lastniki hiš oziroma njihova gospodinjstva še vedno in kljub opozorilu odmetavajo smeti in odpadke na nabrežine voda in na mesta, na katera je tudi po novem odloku o obveznem odlaganju smeti (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-19/74) odmetavanje prepovedano. O tej problematiki je razpravljal svet Krajevne skupnosti in med drugim v zvezi s tem sklenil: 1. da se nadomestilo za odvoz obračunava po 14 dinarjev mesečno za nazaj, to je za vsak pretekli mesec; 2. da izvršilni odbor sveta KS pozove vse občane, ki se še niso vklju- XIV. DIVIZIJA NA POHODI ČEZ GRAČNICO (Nadaljevanje s 4. strani) Res je XIV. divizija utrpela na tem pohodu hude izgube. Od 1112 partizanov ma začetku pohoda (6. 1.) je imela po končanem nemškem zasledovanju (26. 2.) divizija 440 za boj sposobnih borcev, ranjenih in bolnih 261 (največ poškodb je bilo zaradi zmrzovanja, tudi odpadli prsti), v drugih enotah 44 borcev, padlih, ujetih ali pogrešanih pa 367 (Nemci poročajo, da so ujeli 163 partizanov, torej je mrtvih 204). Med padlimi so bili tudi komandanti brigad in bataljonov, posebno hude izgube je utrpela kulturniška skupina. Padel je njen vodja, pesnik Kajuh, prav tako kipar Janez Weiss-Belač, glasbenika Svetozarja Marolta-Spika (skladatelja divizijske himne na Kajuhovo besedilo) so pa težko ranjenega ujeli Nemci in pozneje ustrelili kot talca. Divizija je izgubila tudi vse tovorne in jahalne živali razen enega konja. Polkovnik Treeck je poročal, da so imele njemu podrejene nemške enote 41 mrtvih, 151 ranjenih in 3 pogrešane. XIV. divizija je na pohodu uničila 4 tanke, 3 kamione, 2 avtobusa, 1 motorno kolo, poškodovala 2 topa in uničila 1 letalo. Čez mesec dni se je divizija spet opomogla in se preuredila, tako da je v jeseni 1944 štela že preko 3500 borcev. V zaključnih operacijah ob koncu vojne je XIV. divizija razoročila 10. maja 1945 pri Topolšici nemško komando jugovzhodne Evrope z nje- nim vrhovnim poveljnikom generalom von Löhrom in njegovim štabom. Matevž Hace piše v svojih spominih, kako je sedel za mizo s tem nekdaj tako mogočnim nemškim poveljnikom na Balkanu in 7 nemškimi generali, da so podpisali listino o predaji. Verski referent Lampret je tedaj vprašal generala von Löhra, ali je res on poveljeval nemškim bombnikom, ko so ob napadu na Jugoslavia 6. 4. 1941 bombardirali Beograd, kar mu je general potrdil in pristavil, da je to naredil na Hitlerjev ukaz. Tedaj je XIV. divizija zavzela tudi Koroško s Celovcem vred, vendar so se morali od tam umakniti. Več borcev XIV. divizije je bilo po vojni odlikovanih z redom narod-negaheroja, med njimi vodja pohoda Viktor Avbelj, komandant divizije Jože Klanjšek-Vasja, njegov namestnik Tone Vidmar-Luka, dalje Ilija Badovinac, Kajuh In drugi. Ob pisanju tega članka se je nabralo kar precej dokumentarnega materiala: slike, listine, skice itd., da bi lahko napolnilo v muzejski zbirki poseben kot, ki bi bil posvečen XIV. diviziji in njenemu pohodu po ozemlju laške občine, posebej pa boju na Gračnici. Toda laška muzejska zbirka zaman čaka na primernejše prostore (sedanji so tesni in težko do-iStopni, posebno za paciente iz zdravilišča), tako. da zaenkrat ne more dobiti spominske sobe ali vsaj spominskega kota v počastitev dogodkov pred 30 leti. KONEC J E RIMSKE TOPLICE čili v organiziran odvoz smeti, naj v odrejenem roku nabavijo smetnjake pri krajevni skupnosti ter se takoj vključijo v organiziran odvoz smeti; 3. da se zoper vse, ki se kljub pozivu ne bi vključili in bi še nadalje odmetavali smeti in odpadke na nedovoljena mesta, uporabijo sankcije preko občinskega sodnika za prekrške. Zato, zlasti pa glede na 1 .in 3. točko 22. člena odloka o obveznem odlaganju smeti, ki je začel veljati 1. julija 1974 in ker je uporabnikom stanovanjskih in poslovnih prostorov za prekršek: — če se ne vključijo v obvezen odvoz smeti, ali — če ne nabavijo potrebnega števila posod ali če jih ne nabavijo v določenem roku, zagrožena kazen do 2.000 dinarjev, KRAJEVNA SKUPNOST RIMSKE TOPLICE vabi in poziva vse občane naselij Rimske Toplice, Ogeče, Šmarjeta in Globoko: — naj upoštevajo in izvršijo sklepe sveta krajevne skupnosti tj. da poskrbijo za redno plačevanje nadomestila za stroške odvoza; — naj brez odlašanja, če tega še niso storili, najpozneje pa do 15. avgusta 1974 nabavijo smetnjake, ka-katere ima krajevna skupnost še nekaj na zalogi po ceni 170 din za kos; — naj takoj prenehajo z odmetavanjem smeti in odpadkov na nabrežine voda in druga mesta, ki za odmetavanje niso določena, ker bo sicer vsak posamezen primer obravnaval občinski sodnik za prekrške z izrekom kazni po 22. in 23. členu navedenega odloka. Prav tako bo zoper vse, ki si do 15. avgusta 1974 ne bi nabavili smetnjakov in se s tem vključili v organiziran odvoz smeti, uveden postopek. Izvršilni odbor in svet krajevne skupnosti pričakujeta, da bo ta poslednji poziv k sodelovanju pri vzdrževanju čistoče in urejenosti zunanjega izgleda naših naselij našel polno razumevanje pri vseh naših občanih in da zaradi ponovnih kršitev odlokov ne bo treba sodniku za prekrške obravnavata posameznih primerov. Vključimo se zato v organiziran odvoz smeti in s tem dokažimo, da želimo drug ob drugem živeti v čistem, snažnem in zdravem okolju! IZVRSNI ODBOR SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RIMSKE TOPLICE KULTURNE DEJAVNOSTI 1973 V februarju so bile v delovnih kolektivih na območju naše občine javne razprave o programih samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine Laško za leto 1974. Svoj program je predložila tudi Kulturna skupnost Laško. V istem mesecu pa je skupščina kulturne skupnosti o-bravnavala tudi zaključni račun skupnosti za leto 1973. V želji, da z delom te skupnosti seznanimo delovne ljutti in občane, povzemamo nekaj glavnih značilnosti o razvoju kulturnih dejavnosti v minulem letu. Pri spomeniškem varstvu in arhi-varstvu kaj posebnega ne morem« povedatif Saj sta zavoda, ki opravljata te dejavnosti, reševala predvsem tiste zadeve, ki sta jih dolžna opravljati po zakonu. Posebnih akcij ni bilo. V programu so bila sicer predvidena dela pri nadaljnji obnovi cerkve na Brunku, ker pa ni bilo na razpolago dovolj denarja, dela niso bila opravljena. Pri muzealstvu smo si predvsem prizadevali, da bi bilo v prostorih muzejske zbirke čimveč občasnih razstav. Kustosa zbirke sta se izredno potrudila in pripravila kar večje število razstav. Tako je Goce Kalaj-džiski iz Jurkloštra razstavljal svoje akvarele, učenci osnovnih šol iz Laškega so se predstavili z grafikami, risbami in plastikami, razstavljena so bila dela »likovne kolonije Jur-klošter 72«, arhivski dokumenti grupe odredov, spoznali smo Smrekarjeve karikature, satire in narodne motive, Hojnikove intarzije itd. Zbirka se je s svojimi kvalitetnimi razstavami dobro uveljavila, škoda je le, da za takšne občasne razstave ni bilo možno dobiti dodatnih prostorov, saj bo po programu za leto 1974 zbirka v svojih prostorih uredila stalno razstavo muzealij. V knjižničarstvo smo vložili največ denarja — 106.200,00 dinarjev. Redno so bile odprte knjižnice v Rimskih Toplicah, v Jurkloštru in v Radečah, medtem ko je bila knjižnica v Laškem zaprta. V Laškem namreč vse do jeseni ni bilo možno dobiti knjižničarja, knjige pa so bile meseca julija prenesene v nov prostor, S celotnim preurejanjem v Laškem so pričeli šele v novembru in je bilo treba veliko truda, da smo zadeve uredili. Glavne naloge, da bi končno dobili za občino Laško tudi matično knjižnico, še nismo uspeli opraviti, saj še ne razpolagamo z večjim prostorom, ki je še namenjen za knjižnico. Ker je bilo treba za ta namen rezervirati določen znesek denar ja, vlaganja v nabavo novih knjig še niso bila zadostna. V letu 1973 smo prvič pristopili k organiziranju gostovanj gledališča, glasbenih ansamblov in obiskov o-pemih hiš. Za te namene smo porabili samo 45.000,00 dinarjev. Verjetno smo bili malo premalo pogumni in e-lastični, saj bi lahko organizirali še več gostovanj. V primerjavi s preteklimi leti pa je tudi to korak naprej, saj do sedaj te oblike dela nismo poznali ali pa v zelo majhni meri. Tako smo lani financirali gostovanje Okteta Gallus v Rimskih Toplicah, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je gostovalo v Laškem in v Radečah s »Stalinovimi zdravniki«, za mladino osnovne šole Radeče je gledališče uprizorilo dvakrat mladinsko delo »Figole — fagole«. Učenci osnovne šole iz Laškega so si ob denarni podpori kulturne skupnosti o- gledali v Mariboru balet »Baletni čeveljčki pripovedujejo«, ki je bil podan s posebnim komentarjem za mladino, učenci iz Rimskih Toplic pa so si ogledali v Mariboru »Prodano nevesto«. Mladini iz Trstenika smo omogočili brezplačen ogled muzejev v Celju in rimske nekropole V Šempetru. TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽEN »URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO« št. 7/1974. Amaterskim dejavnostim je bilo namenjenih 100.009,00 dinarjev, kar je za 14.000,00 din več kot leta 1972. S temi sredstvi smo sofinancirali dejavnost 5 moških pevskih zborov, 3 godb na pihala ter dejavnost dramskih skupin in sekcij v okviru prosvetnih društev v Jurkloštru, na Reki, Mali Brezi, v Radečah, na Vrhovem in na Svibnem. Ocenjujemo, da se sama amaterska dejavnost ni razširila, da je ostala na ravni 1972. leta, kar sicer ni najbolj ugodno, obdržali smo vsaj že doseženo raven. Da bi stanje izboljšali, predvsem še na dramskem polju, smo omogočili 10 najprizadevnejšim amaterskim delavcem v sezoni 1973/74 brezplačne abonentske vstopnice v celjskem gledališču v okviru sobotnega amaterskega abomaja z željo, da se bodo še aktivneje vključili v dramsko delo v okviru svojih društev. Posebnih občinskih revij ni bilo, razen revije moških pevskih zborov v Radečah. Se vedno pa predstavljajo naše amaterske skupine — pevski zbori, godbe na pihala, dramske skupine tiste kulturne skupine, ki so prispevale največ k razvoju kulturnih prireditev v občini, saj poleg lastnih prireditev vedno sodelujejo s kulturnimi programi pri vseh kulturnih, političnih in drugih javnih prireditvah v občini. V skopih besedah in prav na kratko smo tako povedali nekaj besed o tem, kaj je kulturna skupnost sofinancirala v minulem letu, katere kulturne dejavnosti je predvsem podpirala in kam je usmerjala svoje delo. Javne razprave, ki so bile v februarju letos, pa so že pokazale, da naši delovni ljudje in občani takšno delo podpirajo, saj je program dela za leto 1974 nadaljevanje iz preteklega leta z nekaterimi novimi opredelitvami in nalogami, predvsem pa je poudarjeno, da je treba kulturne vrednote še bolj približati vsem občanom. P. AJDNIK OBVESTILO VOJAŠKIM OBVEZNIKOM Zakon o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 22/1974) na novo ureja izdajanje dovoljenj vojaškim obveznikom za potovanje v tujino. Ker sme vojaški obveznik potovati v tujino na začasno ali stalno prebivanje le v primeru, če ima dovoljenje odseka za narodno obrambo, sporočamo prizadetim vojaškim obveznikom (nabornikom obveznikom, vojakom obveznikom, rezervnim nižjim oficirjem in oficirjem), da si morajo predpisana dovoljenja preskrbeti pravočasno in pred vložitvijo prošnje za izdajo ali podaljšanje potnega lista. Dovoljenje odseka za narodno obrambo mora biti priloženo prošnji za izdajo ali podaljšanje potnega lista. Vojaški obveznik lahko dostavi prošnjo za izdajo dovoljenja tudi pismeno po pošti s tem, da mora takšna vloga vsebovati poleg osnovnih osebnih podatkov tudi: čas in namen potovanja ter državo, v katero namerava potovati. Prošnji je treba priložiti kolek za 10 dinarjev. Odsek za narodno obrambo Z R V S - njene naloge in problemi Zveza rezervnih vojaških starešin ali na kratko ZRVS združuje v svoji organizaciji, kot že ime pove, vse rezervne starešine (oficirje, podoficirje in vojaške uslužbence) pa tudi druge občane, ki imajo v organih in enotah teritorialne obrambe funkcijo vojaškega starešine. Njeni člani — izvoljeni delegati so se dne 7. 2. 1974 sešli na tretji redni občinski skupščini zveze rezervnih vojaških starešin. Na skupščini so rezervni starešine ocenili dveletno delo združenja. U-gotovili so, da je organizacija v predpreteklem letu bila mnogo bolj aktivna, kot v preteklem, kar je morda tudi vzrok trenutni nezainteresiranosti posameznih članov do dela in organizacije same. Da to ni res, ne moremo zanikati, kvečjemu lahko iščemo vzroke, ki jih lahko najdemo. Delo celotne organizacije je bilo osredotočeno le na nekaj rezervnih starešin, ki pa so bili v preteklem letu mnogo bolj kot kdajkoli prej angažirani v teritorialni obrambi in enotah, v katerih imajo razpored. Da bi se to odpravilo, je treba v organizacijo, predvsem pa v občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin vključiti in izvoliti takšne člane, ki bodo voljni dela in da niso preobremenjeni z drugimi funkcijami. Kajti v nasprotnem primeru se lahko zopet ponovi stara pesem. Mnogi rezervni starešine, člani naše organizacije so prišli že tako daleč, da se za vabila, ki jih pošilja naša organizacija za sestanke in predavanja sploh ne zmenijo, kaj še, da bi se sestanka ali predavanja udeležili. S tem, ko se takih sestankov in predavanj ne udeležujejo, ne škodujejo samo organizaciji kot celoti, ampak tudi ugledu rezervnega starešine, ker pozabljajo na obveznosti, ki jih imajo kot aktivni udeleženci naše jugoslovanske narodne armije. Delegati, zbrani na tretji redni skupščini, so zato zahtevali, da mora bodoči odbor na prvi seji sprejeti program dela za tekoče leto ter ga tudi realizirati. Predvsem pa je treba v program vključiti delo rezervnih starešin v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Za tako delo pa je potrebno organizirati aktive rezervnih starešin. Ti aktivi rezervnih starešin naj bi pomagali svetom krajevnih skupnosti pri organizaciji splošnega ljudskega odpora, bili po možnosti člani odborov za splošni ljudski odpor, vodili evidenco svojih članov v krajevni skupnosti, spremljali delo mladine, še posebno tiste, ki se zanimajo za organizacijo splošnega ljudskega odpora in kažejo pripravljenost za sodelovanje pri organiziranju obrambnih priprav. Člani zveze rezervnih starešin naj bi v krajevni skupnosti zbirali podatke o politično pozitivni delavni in predani mladini ter ustreznim organom predlagali takšne mladince za šole rezervnih vojaških starešin, sprejem v vojaški internat »Stane Rozman« v Ljubljani, za vojaške gimnazije, vojaške štipendiste in pa v enote posebnega pomena. Nadalje naj bi aktivi rezervnih starešin krajevnim skupnostim pomagali pri organizaciji in sestavi enot civilne zaščite ter urjenju teh enot. Aktivi' rezervnih starešin naj spremljajo delo svojih članov ter najbolj zaslužne člane predlagajo za napredovanje in odlikovanje, v nasprotnem primeru pa tiste tovariše, ki kakorkoli škodujejo ali kvarijo lik rezervnega starešine, predlagajo v postopek častnemu razsodišču. Skoraj podobne naloge imajo tudi aktivi rezervnih starešin v organizacijah združenega dela. Poleg že naštetih nalog bi v organizacijah združenega dela, rezervni starešine lahko samoupravnim organom pomagali pri izdelavi statutov, predvsem tistega dela, ki govori o splošnem ljudskem odporu, pri sestavu razvojnih in vojnih načrtov in podobno. Na kraju so na skupščini izvolili novo občinsko vodstvo zveze rezervnih vojaških starešin, to je občinski odbor, ki bo štel enajst članov in tri člane nadzornega odbora. Izvolili so tudi delegata za republiško skupščino in člana za republiški odbor. Novi odbor je imel že prvo sejo, na kateri se je konstituiral, to se pravi, izvolil predsednika, tajnika in blagajnika ter sprejel program dela za tekoče leto. Upamo, da bo novi odbor izvedel vse naloge, ki jih ima naša organizacija, saj so vanj izvoljeni sami predani in dela voljni rezervni starešine. STRELCI TEKMUJEJO Laški strelci so v zadnjem času izvedli celo vrsto tekmovanj, med katerimi so najpomembnejša občinska prvenstva. Sredi aprila se je končalo letošnje liga tekmovanje z zračno puško. Štiri mesece je devet .petčlanskih ekip merilo svoje moči v dvorani »Dušana Poženela« v Laškem. Tekmovanje je bilo izredno naporno, saj so morali strelci ves ta čas streljati v visoki formi. Rezultati: 1. SD »Tone Bostič«, Zidani most, 142,82 točke; REFERENDUM V RADEČAH IN HRASTNIKU USPEL Člani delovnih organizacij »Obnove« iz Radeč in SGP Hrastnik so se odločili za združitev. Po temeljitih pripravah so na referendumu 15. maja 1974 skoraj enoglasno rekli: DA! Od vseh volilnih upravičencev se je pri Splošnem gradbenem podjetju Hrastnik izreklo za združitev preko 79 %, v »Obnovi« Radeče pa domala 93 %. Po objavi rezultatov so predstavniki obeh delovnih organizacij na skupnem sestanku preanalizirali izid referenduma. Soglasno so ugotovili, da je zelo pozitiven rezultat plod temeljitih priprav ter izraz hotenj velike večine delavcev v obeh podjetjih. Vsi navzoči so izrazili velik optimizem za nadaljnji uspešen razvoj, za kar so dani vsi pogoji. Vsem na tem sestanku pa je bilo jasno, da je uspeli refemdum šele prvi korak. Potrebno bo vložiti še mnogo volje in truda, da bodo zaželeni cilji tudi doseženi. ALBIN DUŠAK 2. SD »Papirnica« Radeče 131,49 točke; 3. SD »Dušan Poženel« Rečica 119,83 točke; 4. SD »Stane Rozman« Laško 110,30 točke; 5. SD »Partizan« Jurklošter 96,57 točke. Med posamezniki so bili rezultati naslednji: 1. Matek Roman, 168,62 kroga, SD »Tone Bostič« Zidani most; 2. Burin Gvido, 161,83 kroga, SD »Partizan« Jurklošter; 3. Kožar Toni, 161,62 kroga, SD »Alojz Kerše« Laško; 4. Gričar Dušan, 157,80 kroga, SD »Tone Bostič« Zidani most; 5. Knez Andrej, 157,75 kroga, SD »Papirnica« Radeče. Ekipa SD »Tone Bostič« Zidani most je letos prvič osvojila naslov občinskega prvaka. V svojih vrstah ima nekaj izredno talentiranih strelcev, ki bodo tudi v bodoče segali po prvih mestih. Veliko pa je strelcem pripomoglo tudi novo strelišče, ki so ga zgradili sami s prostovoljnim delom. V prejšnjih letih je zrna- (Nadaljevanje na 8. strani) STRELCI TEKMUJEJO (Nadaljevanje s prejšnje strani) govala strelska družina »Dušan Poženel« Rečica, ki pa je letos zasedla le tretje mesto. Strelci iz Rečice bodo morali pomladiti svoje vrste, če bodo hoteli še naprej igrati vodilno vlogo v občini. Izredno mlado in perspektivno ekipo ima SD »Stane Rozman« iz Laškega, ki bo prihodnje leto najverjetneje igrala vodilno vlogo v tem tekmovanju. V nedeljo 21. aprila 1974 so laški strelci izvedli občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince in pionirje. V dvorani »Dušana Poženela« se je zbralo 22 mladih strelcev in se pomerilo med seboj, kdo je boljši, kdo preciznejši. Zaradi neizkušenosti je marsikomu zadrhtela roka in strel ni zadel v črno. Pri pionirjih so bili rezultati naslednji: 1. Kuzmič Zdravko, 146 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 2. Gorišek Boris, 138 krogov, SD »Tone Bostič« Zidani most; 3. Brunšek Andrej, 133 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 4. Guček Bogdan, 127 krogov, SD »Tone Bostič« Zidani most; 5. Damiš Milan, 120 krogov, SD »Stane Rozman« Laško. Pri mladincih pa so bili rezultati naslednji: 1. Matek Roman, 349 krogov, SD »Tone Bostič« Zidani most; 2. Pišotek Silvo, 333 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 3. Juvan Drago, 316 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 4. Jelen Robi, 308 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 5. Kvas Lado, 300 krogov, SD »Gvido Pavlič« Sedraž. Tekmovanje je pokazalo, da imamo v občini nekaj perspektivnih strelcev, ki bi ob dobrih pogojih treninga lahko dosegli še boljše rezultate. Žal pa imata dobre mlade strelce praktično le dve strelski družini. Občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko' puško je bilo v nedeljo 12. maja 1974 na strelišču v Rečici. Štirinajst strelcev se je po- »Naše delo« Izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73- 045, interna številka 007 — Cena za ta izvod 2 din. Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 50710-637-55419 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za informacije SR Slovenije (št. 421-1/72 od 20. marca 1974). merilo med seboj v disciplini 3 x 20 nabojev. Rezultati: 1. Matek Roman, 408 krogov, SD »Tone Bostič« Zidani most; 2. Juvan Drago, 373 krogov, SD »Stane Rozman« Laško; 3. Kvas Lado, 370 krogov, SD »Gvido Pavlič« Sedraž; 4. Homšek Alojz, 366 krogov, SD »Gvido Pavlič« Sedraž; 5. Jordan Janez, 360 krogov, SD »Jože Tovornik« Rimske Toplice. Malokalibrska puška je šibka točka laških strelcev. To je tudi razumljivo, saj je strelivo1 čedalje dražje, primanjkuje pa tudi primernih strelišč. Mogoče pa se tudi tej disciplini obetajo boljši časi, saj so na tem tekmovanju prva tri mesta zasedli mladinci, ki imajo še vse možnosti, da napredujejo. Letošnja občinska prvenstva so pokazala, da je v občini nekaj dobrih mladih strelcev, ki imajo tudi pri članih veliko uspeha. S temi mladimi perspektivnimi strelci bodo začeli načrtno delati. V letošnjem letu bodo izvedli šest kontrolnih tekmovanj v treh kategorijah: pionirji, mladinci in tekmovalci z Anschütz puško. Tako bodo skušali dvigniti kvaliteto streljanja in doseči vidnejše rezultate na republiških prvenstvih, kot so jih dosegali doslej. ROMAN MATEK RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA CAS OD 15. 7. DO 15. 9. 1974 1974 Živinozdravnik Telefonska številka 20. 7.-22. 7. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 27. 7.-29. 7. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče (Klicati postajo LM Radeče) 3. 8.— 5. 8. Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca 6 10. 8.—12. 8. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 17. 8.—19. 8. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče (Klicati postajo LM Radeče) 24. 8.-26. 8. Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca 6 31. 8.-2. 9. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško 73-979 7. 9.-9. 9. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče (Klicati postajo LM Radeče) 14. 9.—16. 9. Dipl. vet. Železnik Egon, Strmca c Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne. Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA CAS OD 1. 8. DO 30. 9. 1974 DEŽURNI ZDRAVNIK V AVGUSTU V SEPTEMBRU BABURAK-GRAKALIC dr. Vesna 6., 13., 20,. 23., 24., 25., 27. 3.. 10., 17., 20., 21., 22., 24. DOLANC dr. Jože 1., 2., 3., 4., 8., 15., 30., 31. , 22,. 29., 1., 5., 12., 19,. 26., 27., 28,. 29. PEČAR dr. Samo 5., 9., 10., 11., 12,. 19., 26. 2., 6., 7., 8., 9., 16., 23., 30. VELIKONJA dr. Tone 7., 14., 16., 17., 18., 21., 28. 4., 11., 13., 14., 15., 18., 25. Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih v času njihove ordinacije. Zdravnik, ki nastopi ob delavnikih ob 19. uri dežurno službo, je doma v stalni pripravljenosti od 14. do 19. ure. Za območje Radeč opravlja od 1. februarja 1974 dalje dežurno službo ambulanta Radeče po razporedu, ki je objavljen v ambulanti Radeče.