ISSN 0350-5561 ca kon«« t«dnA Pretežno oblačno bo, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Toplo bo. N 00 50 let Številka 45 četrtek, 20. novembra 2003 Z visoko zmago krstili dvorano Po petf(ovî stoves ni otvoritvi je veienjska Rdeča dvorana v soboto doživeta ie športni krst. Rokometaši Gorenja so po pričakovanju tudi na drugi tekmi po/ca/a pokatnih zmagovalcev obilno napolnili mrežo makedonskega Petistra. Na dveh tekmah so skupno zmagati kar z 23 goti razitke In se uvrstili v osmino finala tega evropskega tekmovanja, 300 delavcev na cesti ^ O mmm Karte so v preprodaji po ceni 1900 tolarjev, na dan koncerta pa bodo po 2300 tolarjev. Karte so naprodaj na uredništvu Našega časa na Kidričevi 2 a v Velenju, v Foto studiu center, na licu pri velenjski Rdeči dvorani, v študentskem servisu ter na mladinskem servisu v Velenju. V Šoštanju jih lahko kupite v galeriji Šoštanj, v kavami in foto studiu, v Šmartnem ob Pakl v trafiki Marina, v Mozirju v foto Seni. Kupite jih lahko tudi na Mladinskem servisu v Slovenj Gradcu in Žalcu. Pa še posebna ugodnost za naročnike Našega časa. Tisti, ki imajo plačano naročnino, lahko karte, na upravi na Kidričevi 2 av Velenju, kupijo po le 1000 tolarjev. I 280 SIT IMIMO Kako pa kaj kultura ? Vtčne diler}ii\ hij je spíak knitura in kaj "pntvi'^ ktthuriii do^)dek, dmes zuRotcA'o ne bomo razrešili. Se dolgo je ne bodo. vcndar.se o hrimri v Velmjti in Šaleški doUni v zadnjih lecbiih pri na.s govori več kot fionavadi. Veliko veČ. h razHCnii; rtizlogov. Pni je la, da íxtdo mesmi svetniki na novembrski seji potrjevalo Í.L I,okolniprii^nim hdiure, dni^ije zametek Fesliwla Velenje, ki^'e mu Ijo morda reklo čisto dnigače i?i !)o temu odo odločali o delit^'i denarja, kot tistim, ki jih bodo vabili v svoje hrame. Sicer bodo še naprej obiskovalci hdtumih prircdit(r\' eni in isti Med njimi je žal vse manj mladih^ Ker nipimudbe. Tem je oh kroničnem pomanjkanju prrjstoras' za dni že nje Še najNižja ulica, kjer pot etn zganjajo kraval, motijo spati je delovnih ljudi in svojo neizziivio (nejusty'arjalnost s!rvs(/jo nad kante za .smet/. Jaz jim v.ve manj zamerim. Bojana Špeget E-mesto: informacijski grozd eAliansa Podjetniška premaženjsko zavarovanje - modra izbira za podjelnika PREDSTAVNIŠTVO KlfNJE - Stin tri aS, 3320 Velnja, M,: 02/ B9T 50 96 ZAVAROVALNICA MARIBOR Velenje^ Rdeča dvorana, 22.11. ob 20. uri E R A zrno na zrno 9770350556014 lokalne novice Prehrana v novi podobi Velcnjf-Vsobo{o,22. novembra, bo svoja vralaodprla prenovljena Erina prodajalna Prehrana v šalcku. PrcxJajalna, kl bo prihodnje leto praznovala 2()-lelnico, velja za eno prviii soJoi>no opremljenih samopiwlrcžnih Irgovin v Velenju. Zgradili so jo v lakrai na novo zgrajenem naselju na Sianie-lovl Icot prodiijalno bili^njc oskrbe sianovalcev. Bila je ludi prva, kije uvedla podaljšan ťKJpiralnl řas, kar so kupci zelo dobro spre-jdi. Prenovljena Prehrana bo ponudila pt^lrošnikom na večjih prodajnih površinaii marsikaj novega. Na Eri so prepričani, da jih bonavduî^lla razširjena ponudba svežih prc^amw, viičji oddelek sadja in zelenjave, pekovskih izdelkov» mesa in delikalese, pa ludi bogata pt>nudba na oddelku 1,2.3 ... že diSi. Prenova (omenjene trgovine je .^c en korak bliže k uresničevanju Erine poslovne strategije, katere cilj je med drugim okrepili zadovoljstvo k'upcev in ptMrdid pripadnost domačemu kraju. ■ tp Novo vodstvo v društvu Hotenja Velenje - Literarno dru^lvo Holenja, ki združuje 15 ljubiteljskih pesnikov in pisateljev iz ŠaleSke doline, deluje pa v okviru Medobčinske zveze kTJllurnih društev, je dobilo novo vodstvo. Prcilsednlca druStvajc na nedavnem zb<>ru članov drušrva pi)s(a-la Milojka Komprej, predsednik uredniškega sveta pa Ivo Strop' nik. 5. deeembra bodo na KavCnikovI domačiji Clanl dru.šIva brali .svoja najnovejša dela. prihodnje leto junija, pred 3. llerber-sieinskimt dnevi, pa načrtujejo izid petnajstega zvezka literarnega zbornika Hotenja. ■ bi Gradbenega dovoljenja za šolo še ni 21. okl{)l)ra so v Šoštanju podpisali pogodbo o firadnji novo osnovne šole Šoštanj s šporino dvorano - (iradil jo bo Vegrad - Ker se z firadbenlni dovoljenjem zaplel-a. ni znano, kdaj se bo i>radnia lalikn pričela Miiena Krstić • Planine SiKštHnj • Čeprav st") v Šoštanju po podpisu pogodbe z Izvajalcem Vegradom pričakovali, da se bo gradnja Šole začela v kratkem, ni videli, da bo res tako. Gradbenega dovoljenja namreč Je ni in tudi ni pričakovali, da bo to izdano že letos. Kje se zH|)icla? v Občini Šo^ianj pravijt), daje časovni zamik pi'^ojen s kompleksncst-jo pridobivanja tn usklajevanja končnili soglasij pri Dirckciji Republike Slovenije za ceste in Holdingu sltwcnskih žclczjiic. Dodajajo, da kljub pravočasno vloženim vlogam - maj 21)03-zlasti pri Železnicah nerazumljivo počasi rešujejo vk>go In v delnih M>glasjih vedno zniwa navajajo nove pogoje, ki terjajo Izdelavo dopolnjenih projeknnih dokumentacij. v Upravni enoti Velenje» kjer bodo izdali gradbeno dovoljenje, lal)-ko vlogo zanj obravnavajte 5ele, koje ta popt^lna. »Dt^ popolne vk)ge pa na žalost Še nismo prišli. Prejšn ji leden je prišlo celo do spremembe zahtevka, tako da se bodo t^Citno na novo popravljali vsi projekti. Osebno ml je zelo žal, da se zadeve tako dolgo vlečejo. Zagotavljam pa, da bomo, ko bo vloga popt^lna. gradbeno ilovoljenje izdali v 24 urah. To je največ, kar lahko naredimo za Soítanj in tamkajšnje učence, ki novo .^olo ž^'ljno pričakujejo. Vedeti je ireba, da t>odo v času gradnje otroci hodili v Št>lo, zato je ireba projekte izvedbe Se posebej dobro preštudirati. Dopolnitev pa je naloga projektantov In investitorja»« pravi načelnica Upravne enole Velenje, Milena Pe6ivnik. Šmartno ob Paki Xa xíinsko slu/ho osem milijonov SIT V občini trdijo, da so pripravljeni na zJmo. Pogodb z Izvajalcema zimske službe» celjskim V()C-cm in Kmetijsko zadrug^^ Šaleška dolina, sicer ^e niso podpisali, ker se niso ptwsem askJadilj glede cen. So se pa dogovorili, da bi ti plužili.če bi bilo potrebno. Prav tako so uskladili trase, na katerih je bilo lani nekaj težav. ('eljski VOC bo plužll republiške in nekatere občinske ccste. Kmetijska zadruga pa lokalne ceste, /a izvajanje zimske službe so v pr<íraíunu predvideli 8 milijonov tolarjev. /,'á liui:^em prva od pelili riclavniť Celostna zasnwa turizma v občini je eden od projckttw, ki so se ga v tem okolju lotili letos. Oblikovali naj bi ga na osnovi delavnic, na katerih bo sc^delovala širša javnost. Pred tednom dniso organizirali prvi"» delavnico od predvidenih pctib. Strokovno naj bi aktivntsli vodilo pc>Kljeije Negoj, ki je pri lem predvidelo širšo regijsko povezavo 1er se uskladilo z Lt^kalno agendo. Oba omenjena pmjekta naj bi končali poleti prihodnje leto. ■ tp 330 delavcev Elektronike Velenje na cesti /jivljcnie je laiiko lako kruto! Kljul) Icžavani, ki so jifi že dolgo pestile, delavci niso slulili, da bodo ostali l)rcz dela Mira Zakošek Delavci Elektronike Velenje so sicer vedeli» da je njihovo podjelj« v težavah, i) do pred ]4. dnevi se Jim ni niti sanjii« \t\ da bodo pristali na cesti. V torek ob 10. uri so imeli zadnji zbor dclavccv Elektronike Velenje. Mnogi so to »tragedijo« doživljali drugič. Mnogi se niti dobro zavedali niso, kaj se jim dogaja. »»Vsi dclavci smo dobili sklepe oprenchanju delovnega razmerja, txlpovcdni rok iraja do 4. decembra, kose bomo laliko javili na Zavod za zaposlovanje. To je vse» kar so nam povedali» sicer pa ni dosti povedati,» je dejala vidno prizadela predsednica sindikala SKOI Rozilia Cibler v prazni proizvodni dvorani Elektronike Velenje. Podobno tragedijo jc preživljala žc pred dobrimi desetimi leti, ko se je zgodil stečaj takratne Elektronike Gorenje. Ravno na dan, koje izvedela, da se jim majcjo tla pod nogami, je napolnila 1 lei delovne dobe. »Dobro vem, da bom tei^ko dobila ncwo zaposlitev. Soj tudi ta ni bila ne vem kaj, a plače smo vendar prejemalo redno. To pa je za drui^ino, ki ima dva šolajoča otroka, zelo pomembno. Podobno usodo delijo^e mnogi moji sodelavci.« Razblinilo so se namreč hc zadnje sanje. Ko so pred dnevi delavci izvedeli, da se jim obeta stečaj, in ko so mnogi že bili razporejeni »na čakanje«, so si želeli, da bi čimprej priSel stečajni upravitelj in ukrepal tako, da bodo morda s proizvodnjo le nadaljevali. Navsezadnje so imeli zadnje mcsece povsem zapolnjene zmogljivosti in veliko neizpolnjenih naroči). Dobro jim je kazalo tudi za prihodnje mesece. Stečajni upravitelj Tomaž Kns je prijme! v Elektroniko pred dobrim tednom. Seveda celovito vsega stanja te ni mogel oceniti. Takole pravi in približno tako je ludi povedal zdaj že nekdanjim delavcem skih i/ktizov stečajnega dolžnika In popiscjv premoženja ter seveda v celoii opravili primopredajo z dosedanjem upravo.« Delavce je seveda najbolj z-ani-malt% če jih Ixxîo morda le poklicali nazaj in nadaljevali proizvodnjo? Na to vprašanje Tomaž Kos še ni mogel odgovorili, upa- gii Almanaha) pa zna^'^ le dobrih 571 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj mora seveda opraviti posel, ki mu ga je zaupalo sodišče. V stečajno maso sodijo ludi obveznosti do delavcev. Jim kdo v teh težkih trenutkih pomaga? »Obiskali so nas predstavniki območne orga- Takote izpraznjena Je bifa proizvodna hat a Eleisc v Sloveniji, je znašal v lanskem letu okoli 26 milijard tolarjev. Od tega je dobila Suvir^ska statistična rej^i- ja (v glavnem Erico. Hmeljarski inštitut Žalec in Splošna bolnišnica Celje) (K27 odstotka, čeprav znaša njen družbeni bruto proiz-v<)slanj, 17. novcmbni • ŠoŠlanjskI svetniki so na pt>ncdcljkovi seji .sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o nadomeslílu za upc^rabo slavbnegii zemljiíča, ki po novem vključuje tudi odmero za ncmidana stavbna zemljišta, in sklepali o vrednosti točke za leto 2f)l)4. Ta bo vjžja za 5 odsioiktw. Ce je bilo lotos na območju občine .SoStanj odmerjenih za 164 miiijonsnovi za vsaj 172 mili« jonov. V la znesek pu že ni vSteta odmera /a nezazidana stavbna zemljišča, ker se evidenca toil ^le v7pi'»stavlja. Iholelni proračun Na seji so veliko govorili o denarju. Svetniki so namreč obraxnavali osnulek dvoletnega prlagala z di'>brjma dvema milijardama 136 milijonov tolarjev, medtem ko naj bi se jih leta 2ÍK15 nabralo za 2(K) milijonov Uïlarjev vcC. Prlp^^mbe na iwnuika bodo ses-tavljavei sprejemali dc^ konca novembra. Nekaj so jih svetniki ptidali l^c na lokralnl seji, kost> pi.'^trdili tudi tretji letošnji rebalans proračuna. Nujen jc bil ziiradi dodatnih sredstev, ki jih je zagotovila krajevnim skupntKilm. O CCIIÍ odlaganja odpadkov niso glasovali Šoštanjskl svetniki so sprejeli program izvajanja gospi^darske javne službe o ravnanju s komunalnimi odpadki, zapletlo pa se je pri določitvi cene. 'là naj bi se za g^^spodinjsiva v individualnih liišah, javnih zavodih.gaspodarskih družbah In gospodinjstvih v večstamwanjskih hiškah, zaradi novih standardov ločenega zbiranja odpadkov píwišala. Zaplet pa se je p^'^javil. ker naj bi »v paketu« sprejemali ceno za zbiranje in odvoz odpadkov, za kar so pristojni, in zm odlaganje odpadkkrbeli kar v upravi sami.kjer so jo razmnožili in razdelili svetnikom s predlogom, da ob koncu pt>nedeljkove seje s podpisc^m »jamčijo«, da je niso napisali oni. Prejšnje anonimke (no. morda je katera priromala tudi h katónemu čast^plsu ) so bile namenjene e posrednem u »piMrošnikii". Njihova »nakladanje bila praviloma visi^ka. vrfena v pc\^ine nabiralnike, na cesic in travnike ... Eno od njih se je dai<3 dobili celo v irgtwlnl. laki^ kot kak letak »najceneje pri nas.« Odgovor očrnje-nih nI bil mogoč. Posebnost tokratne pa je» da nanjo v Í5c>šianju javno odg(m»r-jajo. Morda zalo, ker jih je za dogovore zaprosil tednik? V «xlgiworih zavračaji> vsa namigovanja kot neresnična. Da pa vas lahko seznanimo z dogovori, je treba poznali vprašanja. kaj Irdi pisec (aH |)is< i) anonimke? Njen naslov je Kiïzenska prijava. Vsebuje sedem tcičk. PA'ič: župan naj bi pri Plečnikovem nagrajencu Korpmku naročil projekte za novo .^lo, občina jih je plačala, župan pa je od pogodbe odstopil. Svetniki finančnega poničila niso dobili. Dru^Č: župana je na svetovno nogometno prvenstvo v Korejo povabila direktorica Lso-techa In to podjetje je potem z njim podpisalo pogodbo za izdelavo projektov za nwo Šolo. Brez razpisov. íreljič: Vegrad in župan sta se dogovorila, da Vcgrad proda občini zemljišče za Šcilo zalo. da jt^ bo gradil Vegrad. O tem so .wet-niki sklepali brez cene. Zupana naj bi pri tem podprla bivša profesorica STM s temelji markiz-ma na RSC-ju. ki menda svetnikom kar naprej soli pamet. Četrtič: Župan je brez raiq^isa oddal vzdrževanje cest pcxijetju Andreje, njegov najboljši prijatelj C^iglerpa naj bi bil zdaj na plačilni Usti Soviča, s. p., (ceste, plazovi). Petič: Finančna konstrukcija 300 milijonov Minisirstvi^ za ikUsNo (Cîaber. LDS), 500 milijonov rudnik (Drvarič, LDS), 5(X) milijonov TES (Rolnik. LDS). Pisec ali pisci sprai»ujejo. če bo celo Solo gradila država. Šestič: direktorica uprave dela sodnlski l7ph,Vi>e menda na stroške občine. Kdc» piačuje njeno odsotnost? Zupan naj bi jo začasno umaknil zaradi njegove ljubosumne žene, kot menda govorijo po Ciaberkah. Sedmič: íoSianj finančno olwla-duje N. Muminovič (LDS), ki naj bi bil glavni financer županove kiimpanje.župaji pa mu omogoča nakupe nepremičnin. Pri nakupu siare i>encinske črpalke se je odpovedal predkupni pravici občine. E, to je to, Povzeto, Župan Milan Kopu^r In občinska uprava pa pojasnjujeta. Na dveh gosto tipkanih straneh. Od tiičke do it^ke. Prviť: PiM^jekKiv /,a m\i} solo niso narorili pri korpiiikii »Njegova idejna zasnova je bila Izbrana na javnem natečaju, arhi-teki pa je /Jinp prejel predpisano nagrade!). Nato je bil - kc^t najugodnejši ponudnik - izbran za projektanta arhitekture. Izkazalo se je. da njegova atraktivna Ideja ni združljiva 2 zahtevami in potrebami i^^Lskih ^radb. zato smo se odločili, da za izdelavo lokacijske In projektne dokumentacije Izvedemo ponovni razpis. Finančni.) porťíčilo st» v obliki Ziiključnega računa svetniki pt>lrdili,« l)rn$;iť: Tsolo^ h je bil i/luan na osno\i razpisa *'Na ponovnem razpisu, objavljenem v UL RS 12. julija 2iX)2, je bil za izgradnjo ,^ole izbran Esotech, d. d., skupaj s Savaprojektom, d. d., iz Kn^kega. Njihcw projekl. tudi javno predstavljen, je naletel na pozitivne cxlmeve. Kíirpase Koreje tiče; na svetovno prvenstvo v nogometu sem potoval z-ascbno, za to porabil dopust, vse stroske, povezane z njim, pa sem si plačal sam. Z isto turistično agencijo je potovala direktorica Esoiecha, d. d., 'Mlj^ Mazej - Kukovič.« Treljle: /cmljiscc smo Ve^racfu siimo doplačali »Za del zemljišča, last Vegrada, smo naredili menjalno pogodbo, v kateri smo za zemljwče samo doplačali. Sklep o tem je bil občinskemu svetu dan v sprejem brez znesktw, ker smt> ga potre-K>vali kot osnovo, da smo se sploh lahko pogajali, Vegrad je bil izvajalca izbran na c»snovi javne-gii razpisa. Biv^ profe?>orica S'I'M (samcwpravljanja s temeljni niark-sizma), ki »kar naprej soli pamet«, pa je svetnica Občine Šoštanj, ziilt^ gotovo ni med pLscI anonimke.« (Irtrliť: l^na ka/.rnska ovaciha. pa se la neosno\ana >'Zoper župana je bila podana ena kazenska watlba, a se je zanjo že včasu zbiranja informacij izkazalo, da so navedbe v njej neosnovane. Podjetje Andreje, d. o. o, je bilo vzdrževanje lokalnih cest izbrano na osnovi javnega razpisa, objavljencgii v ULl^. novembra 2iX)L -tó kMo ilveh let. Marjan Vrtačnik je eden bolj aktivnih svelnikovvobčinskem sveiu. ki mu ni vseeno, kaj se v Šoštanju dogaja. Ima nekaj p^wbiaslil in občanom na terenu v zvezi s cestno infrastrukturo nudi pomoč, in to brezplačno.« PeliO: Finančna konsiruki ija sole je ra/viclna i/, proraeima '»'lega pť^rdijoobčinski.wetnikl. Direktor TES-a Uro5 RtUnik nI član LDS. direktor Premogt.wni-ka Velenje pa ni Drvarič ampak Dervarič." bestie: S praxisodníni l/iiiKnn (lirckioriee oblina nima slroskov »Direktorica občinske uprave pripravnStvko In s tem občina nima kak-šnih posebnih stroškov. Po opravljenem izpitu bo lahkt> občino zastopala tudi pred sodiščem, kar bo občini prihranilo stroske za odvetnike. Njeno delo v i'>l>činski upravi pa ne trpi, saj je velikokrat v službi pt^idne In ob sobotah. íoštanj je majhen kraj, (îaberke, kjer živim, pa ^e manjše. V takih krajih pogosto krcižijo govorice, 'le, da naj bi sam direktorico občinske uprave začasno umaknil zaradi ljubosumja žene, sc> popolnoma neresnične. Sam pa zanje Še nisem slišal,« Scclmiê: Volilno kanipanj<» je rinan( irai občinski odbor LDS »Muminwič je lastnik nepremičninske agencije, Občina Šc^tanj se uveljavitvi predkupne pravice za staro bencinskih črpalko ni odpovedala. Mojo volilm^ kampanjo, za katero sem porabil zelo skromna sredstva, je v celoti financiral t^bčinski odbor LDS. Muminovič pri financiranju ni sodeloval.« Iako sla Župan .Šoštanja in uprava OlKine Šoštanj zavrnila (íčíikc Iz anonimke in nakazala, da pri pi,sanju - vsaj nekateri svetniki • niso mogli sodelovati. Drugi pa naj bi lo jamčili s svojim popiscîm. Bí> krivec zdaj tisti, ki se morda takega načina ne bi šel? In še: je bila ta anonimka kriva, da st^ v o]>činski upravi začeli resno razmišljati o tem. da poirebu-jejo predstavnika za stike z jav-nostml? Pa menda ne zalo, da bo pisal odgovore In pojasnila na anonimna pisma? ■ Plačljivo parkiranje v celotnem centru Velenja V središen mesta plačljivo parkiranje samo med 7. In 9. uro - Parkirišče za Šolskim centrom odslej brezplačno. Mira Zakošeti EVed enim mesecem so v Velenju uvedli plačljivo parkiranje v takoimcnovani B-coni (okolica Zdravstvenega doma in Šolskega cvniia), včeraj pa tudi v samem mestnem središču, v coni A- 'lia pa je prišlo do bistvenih sprememb, za katere so sc odločili na asnovi temeljite analize in ugotovitev. ki so jih v mesecu dni zal-ieležill v coni B, V središču Velenja bo treba parkiranje plačevali le v času n'wd 1. in V, uro. Na n0 parkirišč pjcd Rdečo dvorano, od 35 do pod zintskini bazenom in 30 pod skakalnico, med tem koje bilo parkirišče pri pošti zasedeno. Nekaj sprememb so sočasno z uvajanjem modrih con v coni A. uvedli tudi v coni B. Tako so plačljivo parkiranje skrajšali, po nwem se plačuje med 7, in I.S.30 uro, iz »modrih con« pa izvzeli parkirišče /z Šolskim centrom, kjer parkirajo prere^.no dijaki. I\i novem se hov Velenju parkiranje plačevalo na 8.^0 parkiriščih, lu pa je 543 stanovanj in toiiko naj bi razdelili tudi letnili abonmajev z.a parkiranje po ceni 4tl0() tolarjev. Doslej so jih stanovalci tivi-gniii 397. prodali pa so tudi že letnih kari po ceni 48.000 lisočakov. v teh cenah so zajeti stroški vzdrževanja in čiščenja (tudi zimskega) parkirišč. Za invalitle pa bo parkiranje na celol-ncTTi območju brezplačno. ■ Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? MLB Naložba Vita 2 je zavarovalni produkt zdvarovdlnice NLfi Vrtd. življenjska Tavdrovalnica dd. Izubijana. Trg republike 3, ljuUjarta, razvit v sodelovanju $ skupino KBC, ki je na tem področju med vodilnimi v Evropi. Sklepanje zavarovalnih pogodb po pogojih t4i6 Nakćba Vits 2 je na voljo le kot bancno-zav^rovalna stontev v poslovalnicah Nove ljubljanske banke d.d.. ijubljana, ki přítem nastopa kot zavarovalni posrednik. • Vezana je na gibanja košarice najpomembnejlih evropskih, severnoameriških In japonskih borznih indeksov. ■ široka razpršenost tveganja po regijah In sektorjih povečuje možnost visokega donosa. » Naložbena politika sklada ščiti neto vplačano premijo. • Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje. » Mlntmalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR. • Naložbeno obdobje: do 30. decembra 2013 (10 let). • Obdobje vpisa: od 3. novembra do S. decembra 2003 2 možnim predčasnim zaključkom, • Več informacij lahko najdete na www.nlb.si. • ObiSčite nase svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljan^e banke. o ljubljanska banka H9V9 liubtfw^ tLA. Qiríi^w Zaposiite svoj denar UTRIP OD ÎK€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOHOMINA Sro(1a.l2. iioveml>rHi IVick. 14. novcml>ra Nii^a vladna koalicija je sedla skupaj in ocenila. dii so /anjo iri uspešna lota. Po sestanku je predsednik vlade pno končati. Amerika vse preveč ihtavo preganja lerorisie. Ni torej Čudno, da jc zgornji dom ame-rii>kcga kongresa je 7. veliko večino izglasoval sankcije proli .Siriji, Čc la ne bo zadovoljila varnostnih zahlev ZDA. Toda odločitve, ki nasilno urejajo razmere so lako dvorezen meč. Irak je lipičcn primer. V ekspUr/iji na sedežu italijanskih karabi-ujcrjev v Nasiriji na jugu Iraka je umrlo 14 iudijanskih vojakov in 8 Iračanov. Mrlvc v Iraku slejo sedaj vsak dan, o ranjenih nihče ne govori, /akaj že umirajo vsi li mladi fantje? Siecrpa naj hi bili tudi slovenski vojaki pripravljeni za posredovanje v Afganistanu. Tja naj hi leta 2U()4 odšlo 16 mož, ^e sedaj pa s Kfor-jem na Kosovu deluje 13 Slovencev, v .Sforju v Bil I pa 176, Čcinek. 13. novembra (ieorgc Soros, eden najhoga-tej.iih Zemljanov, ki je namenil 5 bilijonov dolarjevza promocijo demokracije v nekdanjem ruskem bloku, AlViki in Aziji, si je zadal novo nalogo, odstranitev Busha s predsedniškega položaja na naslednjih volitvah. 1 Irvali pa nc popuSčajal Lvaška vládaje daJa zeleno luč za začetek priprav na pi^îlopek arbitraže v sporu s Slovenijo glede morske meje med dišavama. Predvolilne aklivnosli 1 Irvale ženejo iz cnc v drugo prenagljeno odločitev. KiiminaiLsii in policisti b. Maribora in Lenarta so opravili preiskavo v hotelu Crni les v /amarkovi pri Lenartu. Kol pLše današnje Delo, jih je zanimala dokumentacija o tistem delu hotela, ki je spremenjen v dom za starostnike» preiskovalci pa .so se oglasili tudi v ptujskem zdravstvenem domu. V Lenartu in njegovi okolici jc namreč že nekaj časa slišali govorice, da siarosiniki v tem hotelu pogasto umirajo, svoje premoženje pa 7 notarsko overjeno oporoko zapuščajo lastnici hotela. Naš hlag^wni primanjkljaj je v prvili devetih mesecih zna^l 648,2 milijona t^rov, pokrit(3S1 uvoza z izvozom pa je bila y2,8Hxistoina. Sloveaski izvaz je v prvih devetih mesecih po začasnih podatkih znašal 8^57 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka več kol venakem lanskem obdobju. Največ izvoza je Slovenija viem obdobju ustvarila z Nemčijo, v katero je izvozila za 1,952 milijarde blaga. V prvih devel ill meseeili smo uvozili 9,l)()6 milijarde evrov blaga oz. 5,6 odstot ka več kol lanskem prvem develmesečju, največ iz Nemčije (1,724 milijarde evrov). Obiskal nas je tudi predsednik Poljske Aleksander Kwašniew-ski. Z gostiteljem .lanezom Drnovškom sta ocenila, da imata državi podobna stališča do EU, zato pa dokaj slabo medsebojno gospodarsko menjavo, ki jo jc potrebno porobiti. Pristojna komisija je potrdila predloga, da predsednik vrhovnega sodišča ostane Se en mandal (ÍUíst let) Milja Deisingcr, Florjana Bohla pa pred.sednica računskega sodišča. Novi predlog spremembe zakona o varnosti v ceslncm prometu predlaga znižanje dovoljene stopnje alkohola v organizmu z na 0,2 promila. Torej bo že malo pivo lahko preveč. Pa je tole le rahlo pretiravanje. Bi bilo potem bolje, ko bi rekli nič alkohola, pa bi potem prep(5VedaU še razne lablele, si res, pozabljivost, objestnost... Okoli 20 tisoč prole.stnikov, nezadovoljnih s .socialnimi razmerami, vladno korupcijo, nciz-plačevanjem dohodkov in tudi večdnevnimi izklopi elektrike, seje izpred notranjega ministrstva preselilo pred zastraženo stavbo v gruzijski prestolnici I'bi-lisi, v kateri se nahaja pisarna predsednika Edvarda Sevard-nadzeja. Gruzijski predsednik Ševardnadzc jc pasvaril pred državljansko vojno in prebivalstvo pozval, naj cxstanc mirn<^. Sdbola, 15. novembra Prva ickma med Slovenijo in Hrva.ško vokviru dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2004 se je končala z neod- ločenim izidom 1:1. Domača evforijaje seveda neizmerna. Delegati SLS so na volilnem kongresu za novega predsednika .stranke izvolili Janeza Podobnika. Janez Podobnik se je rodil leta 1959 in je zdravnik splašne medicine. Će ste slučajno pozabili, od 15. novembra do 15. marca 201)4 morajo biti vsa motoma vozila v Sloveniji opremljena z zimsko opremo. Kak.šcn dan je tako iiudo črn in Zžívií v žalost. Najmanj 23 ljudi je umrlo, več kol 250 pa je ranjenih v eksploziji dveh avtomobilov bomb pred sinagogama v Carigradu. V eksploziji plina v rudniku v kitajski provinci Džjaaši jc umrlo 4H kitajskih rudarjev. V nesreči ob ogledu nove luksuzne ladje Queen Mary II v fran-easkcm pristanišču Saint Naza-ire je umrlo 16 ljudi, med njimi večina otrok, 32 osob pa je ranjenih. V iraškem mestu Mosul sta strmoglavila dva ameriška vojaška helikopterja vrste Black (lawk, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 12 ameriških voja-kcw, V n'lanj kot dveh lednih so tako v Iraku strmoglavili že Štirje ameriški vojaški helikopterji. Nedelja. Iti. novembra čeprav nekiueri naSi »strici« obljubljali, v rcsnici nihče ne verjame, da se bodo cene staniv vanj v kratkem znižale. Danes stane kvadratni meterv Ljubljani, kjer je praviloma najdražje, med 1200 in 2600 evrov. C^neso popolnoma primerljive 7. evropskimi <"»ziroma jih celo prasega-\o. Projekt dr/ave je sedaj naenkrat takšen, dase stanovanja vsaj ne dražijo. Pa so pozabili povedati od katerega leta naprej. Primer: od lani se je kvadratni meter novogradnje v Ljubljani podražil za 25 odstotkov. V Srbiji so spodletele tudi tretje letošnje volitve za predsednika republike, saj na voli.šča ni prišla polovica volivcev. Arabska televizija Al Arabija pa je predvajala nov zvočni posnetek, na katerem je d("»mncv-no glasstrmoglavljenega iniškegii predsednika Sadama Ilaseina, ki napoveduje nove žrtve. Ponedeljek, 17, novemi)ra Včasih človeksvet okoli sebe res težko razume. Na okrožnem sodišču v Murski Soboli so Tomi-ja Slt^o iz Ciomje Radgone spo znali za krivega ogrožanja varnosti ameriškega predsednika Ckor-ga Busha Po elektronski pcèli je namreč na naslw Bele ItiŠc pt>sIol sporočilo: Predsednik, rešile Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobnulošli.*'Čeprav je obtiržeiii pcwedal, da se je rahlo opit le šaliL ga je senal (îbsodil na pogojno kazen štirih mesecev zapora s preskusno dobo dveh lel.Se sreča, da posvetu ni toliko tako »pametnih« sodnikiw, ki bi kaznovali vse, ki v pijanem pa tudi tređiem stanju Čvefeijc» razne »ubijalske« misli, nosijo »ubijalske« majice ... in nasplošno ogriržajo razne bogate ali mogočne Bashe, bašije, bušmane... In Še igralska vest. Arnold Schwarzenegger je zaprisegel kot novi guverner zvezne drŽave Kalilornija. Torek. 18. novembra če imate čas in željo potem si še do 23. novembra v Narodni galeriji lahko ogledale predloge za naše nove državne simbole. Ce se bodo po.slanei odločili za spremembe bo to drŽavo stalo okoli 30 milijard tolarjev. Nekateri si to zelo želijo. Posel je ptwel. V Rimu so z naj višj i m i državniškimi Častmi pokopali žrtve sredinega samomorilskega napada na postojanko kara-binjerjev v Nasiriji v Iraku. Italija je množično žalovala in težko razumela, zakaj so padli njihovi vojaki, ki so bili v mircw-ni misiji, ibda kdaj je sploh mir na tej Zemlji? NaŠtiridncvni državniški obisk v Veliko Britanijo je pris|")el ameriški predsednik (ieorge Bush. Med obiskom so mu v Londonu pripravili množične demonstracije. Na transparentih smo laliko prebrali vse mogoče Izraelski zunanji minister Silvan Šalom pa se je v Bruslju sestid s kolegi iz članic OU. Ministri so kritizirali gradnjo judejskih naselbin in varn(Klncga zidu, .Šalom pa prisuiiasko politiko EU. Dva različna jezika, dve rqazlični zgodbi. žabja p®rsp©\ctiva So poslanci zakorakali Mize pola^afinam? B odo šietifne l>esecle, ki so jih zadnje dni izrek/i poslanci vseh vrs'(, le pm^edle do iegmo^eMace.sniko\'ega plazu nad Solčavo privabila rudi predstavnike državne komisije za .sanacije. Ceprrn' nekateri menijo, da na temploztt delajo zelo malo, naj bise bili v delo letos 1 'endarle precej "poglolM". Od iwršinskc-ga odwdfijavanja, ki so ga speljali tudi mimo domačije .^ cVi i/i, iger je bilo ziidnji čas veliko prepirov, so na delu plaziščv urejali ttidi globinsko odwdnja\-anje. Pi) mnenju strokovnjakov - u.s'/)ešno. Plaz naj bi se NI upočasnil Upajmo, da je 10 res rezidtat opravljenih del in ne le ugodniJi (.su.šnih) wemenski/i razmer Prav oh Martinu pa so nam nekateri napovedali Čas strezniJve. /.a krmilom lx)mo lahko imeli le še 0,2 prvmiH alkohola. mk Kultura, šport in šah [f Ana Hladnik .Kmo se žabjiperspektivci dobili na, recimo temu uvod-^ ^L.ncni ali spoznavnem sestanku sem jasno in glasno izjavila, da o Športu prav gotovo ne hf)m pisala, ihtem pet so me izrečene l^esede začele mučiti. Res nimam ničesarixnedaii na račun športa ? Na primer, kaj o Šfyortu v povezavi z Velenjem? Če dobro pomislim, je moje športno angažiranje povezano prav z Velenjem. Propadajočo (rim stezo sem zamenjala za prelepe tekaške proge ohM Skalskega jezera. Poleti jutranje kolesarjenje in nato dokončno prebujenje v Velenjskem jezeru. Pozimi/xt i^pon na Koželj ali pa pred spanjem nekaj dolžin v bazenu. Za tako malo športno dušo, kot sem. je taka aktivnost že pravi uspeh. Ponuja po Šaleška dolina .^porlnini navdušencem Še druge, izjemno pesfrc možnosd rekreiranja. Prejšnji leden je Velenje dobilo prenovljeno in razširjeno športno dvorano. Občini se je vloga gostiielja evropskega rokometnega pn enstva za moške zdela fako pomembna, da .se je odločila investirali v prenovo dvorane in Študente postaviti na cesto, pri čemer so študentje fxnzdignili .svoj gla.s. A občino je vedela, koj je dobro in česa siželi. Ni bilo ovire, ki se je ne dalo premostiti. Tako ob odprtju v Rdeči dvom ni ostajajo vsi lokali: litrislično'injbrmacijski center. Mladinski ccnivr in Šaleški študentski klub. Velenje bo dobilo svoj Športni dogodek, Velenjčoni pa novo, lepo in veliko dvorano za š/xjrtne. kulturne in gospodarske prireditve. Lejx) in prav. Od fizkuUure pa zajadrajmo h kulturi. So tudi tu kuj jasno začrtani cilji in jTOsiavljene prioritete? Moj kompas se namreč oh misli na kulturo nikakor ne uslavi v smeri Velenja. Ne trdim, da kulture v mestu ni. Vsekakor pa je je premah in možnost àbire Še zdaleč ne dosega na primer lisle na športni strani. Ampak tukaj že pogrevam sUtre intvme ljudi, ki delujejo v kulturi, ljudi, ki so željni kulture, in ljudi, ki si pod kulturni program ne predstavljajo zgolj rdečega fera rij a in .spekiakularnega nastopa katere od n ano na na div Da Velenje premore imenitne mlade glasixmike, fotografe, slikoïje in pUsalce, smo se lahki) nedavrto prepričali na večeru Made in Velenje. Koliko ktikurnikov, umetnikov, raziskovalce\' in znanstvenikov nosi pečat Made in Velenje? In koliko kul-lumo'umetniških in znansivenorazisk/)valnih vsebin Še čaka. da jih Velenje pokliče medse? Tako se lahko čudimo, na k^ikšen način se plete kulturna jx)liiika v mestu in kako se pLše in kreira županov Lokalni program kxdlure MOV kot razwjni načrt kulturne politike v naslednjih nelcaj Iciih. Ustavimo se pri Kulturnem cent ni fvana Napol nika Velenje, ki se ktn edini javrû zavod v občini profesionalno ukvarja izključno s kulturo. Poglejmo najprej širše. Država z novim letom uvaja novo sistematizacijo in reorganizacijo javnih zawdov. Knjižnice bodo morale po nove ryt zakonu o knjižničarstvu postali samostojne enote. KCJN Velenje je krovni zavod štirih organizacijskih enot: Knjižnica, Muzej, Prireditve in Galerija. Knjižnica se mora po novem zakonu tako ali tako izločiti, a tudi ostale enote hočejo zaživeli samostojno življenje. Kar se zdi povsem logično za normalen raz^'oj enoie, njeno boljšo organizirano.u in lažjo preglednost. Vse enote so se z leti razvijale in rasle. Potreben je korak naprvj, korak k Še večji profesionalnosti. Vsaka enoto KCIN Velenje inui različne interese, vsaka je pred novim izzivom in vsaka si verjetno želi širitve, (oko vsebinske kot kadrovske, A kdo ima glavno besedo in vizijo kulturnega raz\'oja? Občina se odloča, da bi iz obstoječega uredila samo dve simumojni erioii. In zakiij ne štirih?/Mkaj kulturnim enotam in njihovim vsebinam ne pu.Hi, da svohiiiuiza simbolno analizo in nizvûj informacijskih tehnologij iz Velenja, V projektu analiziramo razna orixJja za organizacijo izobraževanja na daljavo, razvijamo bazo podatkov o dostopnih rcsorjih s tega pi'jdročja in Sirimo omrei^je sodelujočih ustanov. Seslanekv Velenju, ki gaje organiziral IPAK, vodil pa koordiantor iz .Španije Je bil namenjen pripravi zaključnega ponKila in dokcničanju pi'ïsameznih nalog, Sestanek je bil zelo uspešen in kol vedno so bili udeleženci navdušeni nad Slovenijo. Upamo, da se bo lo sodelovanje nadaljevalo ludi v prihodnosti. ■ Bojana Hrženjak Informacijski grozd eAliansa Priprava priloge; IPAK Veten}c; Uredniški odbor: Jana P^ovnik. MIhela Hladin, Alojz Hudarin Se malo in Slovenija ho uradnov>»to-pila v Evropsko unijo. Prvi maj 2004 div>iilcrat najavljamo kot dan. ko se bodo odprla vrata, skozi kateia bomo vstopili v prijaznejši, bogatejši svet. kjer nam bo V7>e IcpSe. Mogoče bo kakšna proslava, s katero bomo ta vstop res nekako tako predslavili, dejansko pa je stvar dmgačna. Danes je svet, Se /Jasli Evropa, tako zelo gmpodarsko in politično ptwtízan, da niliče ni izoliran in da se posledice nekalerili sprememb in irendcw čutijo ludi v drugih okoljih. Eden od procesov, ki smo jim priča, je globalizacija. Piihaja do niwe razporeditve proizv(\lnje (seli sc tja. kjer je ccoejSa in boljša) in kapital pi^e pravila igre. Tisti močni bi radi bili Se močnejši, zato veliki požirajo nianjSe, veliki se zdjuřujejo z velikimi, da bi poslali večji.... Mali pa ...? Kar ozrimo se okrog sel«! Poglejmo lrgcwii]onaprimer:spc>nininiose trgovin lam konec 80. lel, pa eksplozije malih trgovin v začetku devetdesetih, zjipiranja malih irgovin, ki Se kar traja, pa nastop tujih • velikih irgovinskil) hK na nameni trgu in rasi največje ligtîv-ske firme, ki pokriva že skoraj polovico trga, kar malos ponosom pa spremljamo njen pohod ludi na luje Uge. Napovedali so, da bo svetovi^i trg v prihodnosti v poiîanieznili panogah obvladovalo nekaj podjetij, nmliinacionalk seveda. Kako se laliko oi>drŽijo mali igralci ? Kako vzdržau in obstati? Kako oJira-njali delovna me,sia? (Xlgovore lahko poiščemo v nekaj ključnih besedah; sodelovanje, povezovanje, specializacija in Iskanje iržnili niš. usmerjenost na globalni trg. To ne skj bi samo malih podjetij antpak tudi velika podjetja in ludi države po celi Evropi (pa tudidru-gcnJ po svetu) in zato sisiejîisko spodbujajte te ptivezovalne procese. Ena lakí>i3ih oblik so grozdi (ali clu-slri). ludi naše Minisin>tvo za gospodar-sivt) počne 10. Pred nekaj leii so prvi lak gj ozd usianwili orodjarji, danes jih je v Sloveniji instuiucionaliziraníh že sedem (lrajispo, nižje stroške in večjo varnost. Posamezni člani eAlianse ponujajo trgu upravljalske in nadzorne informacijske sislente. progranisko opremo /a .spletne aplikacije in krmiljenje strojev in naprav, računalniško infrasirukturo in komunikacije, ponujajo upt^rabo teh tehnologij za učenje na daljavo in kol didaktični pripomiKek. njihove storitve lil pi'oizvodi pa so namenjeni vodenju proizvodnih in poslovnih prvnih penije tij. - načrtovanje íjí izdelava račujialni^kili omrežij, - didaklični programi in učenje na daljavo. - strojno programiranje računalniško vodenih obdelovalnih sistemov, -ekoloSki in meleort^loški informacijski sistemi, - nadzorni in upravljalski procesni informacijski sistemi, - avtonutizacije vSirSem pomenu (svetovanje, projektiranje in izvedba). - daljinsko vodenje in nadzor objektov (preko UKV ali modemskih povezav), - avlo mal izacij a vodovodnih sistemov (daljinsko vi^denje). - avtomatizacija sisien^ov za ogrevanje (daljinsko vodenje) - avtomatizacija zgradb {inteligentni sistemi ogieva-nja, liJajenja, prezračevanja, razsvetljave), -aviomalizacija v proizvodnji (spremljanje in vodenje strojev, linij in naprav). - podjetniško svelwanje, - izobraževanja na podiočju računalniške tehnologije, podjetništva in poslovnih .storitev, - pt>slovne storitve. Lasmi pHMlnkli: - sirojna rešitev na ptnlročju varnosti v omrežjih "Networks Defender". - progiamski paket ZEVS za pr<5gra-niiranje računalniško vodenih obdelovalnih strojev, - lastni dokumentacijski sistemi za spk^jia in prilagojena okolja (javne uprave), - sistemi z.a elektronsko anketiranje t n elektronske analize rezultatov. cALI ANSA želi v tej začetni fazi izx)b-likovad predvsem strategijo svojega razvoja in vzpostavili notranje komunikacije za uspešno in racionalna delovanje. V prvih mesecih so se želeli čim bolje spoznal i in določili prve konkiei-ne akiivnasil. Udelefenci so se poenotili, da postavijo skupne aktivnosti l«iko, da bodo zadovoljili svoje in skupne iniere.se. Prvenstveno se bodo zato usmerjali v projekte, ki jih laliko predlaga kalerikoii član in nanje piwabi vse ostale člane. Udelcženci se v tej fazi odločajo torej za primarni podjetniški pristop pri lacionalni orgajiiz^iciji. ludi druge naloge, ki jih bodo izvedli še letos, imajo Ir/ni značaj: pripravljajo promocijski niaterial za nastop na dv'eh lujili trgih: na velikem sejmu infor-maci^Jdli tehnologij v Duhaju in za prve aktivnasli v ptxljetju Innovalal« v Silicijevi dolini. Člani eALlANSE se želijo stvčilizglobalnim trgom! Razlc^za lak koj ak so gotovo v pozitivnili referencah na slovenskem trgu in spoznanju, da je slovenski trg enaslavno premajhen. Seveda pasezavedajo. da je lo pivi korak, ki gaje poirebiio iiaiediii k cilju, ki ga lako píívezani iii <^t>gumlje-ni poslavljajo mnogo vLŠje kol do sedaj. Informacijski giozd eALlANSA bo odprl za nove člane grozda, ki bodo sprejeli pravila, po kaierih bo grozd deloval. V lej fazi aklivnosli v zvezi z oi^^niziranasijogrozda in njenim Siljenjem niso v ospredju. Menijo namreč, daje poirebnonajprej oblikovali zdravo jedro, doseči prve rezultate in izkušnje in na trnovi teh izJovnika Vdenje in TertnO' klektranie Šoštanj. Kako /eh dvťh druihah raz/nisljajo na dotgi rok? »Kot o dolini, ki bo tudi še naprej energetsko oskrbovala Slovenijo. V Šoštanj u se kaže ekonomsko zelo zanimiva dograditev treh plinskih turbin & skupno močjo 150 megavatov na blokih 4 in 5, seveda v .sodelovanju s proizvodnjo, ki jo ima do konca Življenjske dobe obstoječih termt>e-nergciskih blokov premogovnik. Strateški načrti obeh so asklajeni in za ta del energetske dejavnosti se ni treba bati, Zeio pomemben sklep, ki je bil spre- jet na konferencije, daje treba s premogovnikom podpisati desetletno pogodbo o dobavi premoga holdingu oziroma Termoelektrarni S(X^tanj. Ta je nujna, da bo lahki> Premogovnik svoje nadaljnje programe prilagodil tej pog(ulbi.« Dr. Mitan Medved: »Zdnesljfva oskrí>a 2 energijo ne more biti prepuščena samo trgovcem, kS z njo preprodaja jo. Ce fie vseeno malo ostanemo pri Ter-nioeiehrarni SoStanj. blokom 2 in J, se ži^fjenjska doba izieČe leta 2007. Kako jih nadomestiti? »V 'ms imajtieij-skini ciklusom na področju proizvodnje električne ener^je. Na strateški konferenci smo denimo pogledali možnosti za dograditev kombiniranega procesa proizvodnje električne energije v Termoelektrar- ni Brestanica, za dve črpalni hidrcv eklrarni (eno na Avčah na območju .soških elektrarn, eno na Kozjaku na območju dravskih elektrarn), tehtali smo možnosti za gradnjo akumulacijske elektrarne Moste in seveda, kot je bilo že rečeno, o možnosti gradnje kombiniranega procesa v '1"E SoSlanj. Poleg teh nosilnih projektov pa smo preverili tudi nekatere potrebe po dograditvi ali rekonstrukciji obstoječih energetskih obratov.« Caka nas leto 2004.1. maj, v.vto/? Slo' venije v lilJ. Ste pripravljeni? »Ocenjujemo, da smo v USE pripravljeni na vstop tudi v razmerah odprtega trga. Se pa ravno v let ošnjem letu v Evropi kaže, da poceni električne energije ni vei in da se bo treba za zanesljivo oskrbo potruditi ne samo na rtivni pcwamezne elektrarne in posamezne družbe, ampak (udi na ravni posameznih držav. Zato jc pomembno, da je Slwcnija tik pred zaključno fazo sprejemanja nacionalnega energetskega programa, ki s/no ga pripravljah nekaj let. Taje dobra asnova, Daje okvire družbam v ener-gelski dejavnosti za njihovo nadaljnje poslovanje. Predvsem pa je dobro, da so jasne usmeritve, na osnovi katerih bomo lahko prilagodili tudi naše stra- teške dokumente.« Cene? »To področje je najbolj zapleteno. C'ene električne energije v Evropi rastejo, redno spremljamo, kaj se na borzah električne energije dogaja.« Tudi sami aie pri.'iotni na borzi električne energija v JMpTjfiu. »In tudi prvi iz dela vzhodne Evrope, ki aktivno trgujemo na tej borzi. Zaradi tega smo ustanovili tudi H.SE Italija. Ze prej pa smo na tej bor/.i trgovali preko posrednikov,« Cen nisnw dorekli... » Cene rastejo In prirastki so zaskrbljujoči. Zanimivi odzivi prihajajo iz v.sc Evrope, kjer .so se trgovci, ki se ukvarjajo .samo s preprodajo električne energije, vrnih v meje svojih drŽav. Prvenstvena naloga nas, proizvajalcev električne energije, je namreč ta, da zanesljivo in kakovostno (wkrbimo dc^mačo deželo. Tudi v Evropi ocenjujejo, da zanesljiva oskrba z električno energijo ne more biti prepuščena samo trgovcem, ki jo pre-prodajajo, ampak da lahko na zanesljivo oskrbo računajo le pri dobaviteljih, ki imajo dovolj svoje proizvodnje in vedno dovolj virov, da lahko izpolnijo dobaviteljske pogodbe.« Sklepanje pogodh m naslednje lelo Zadnji dve leti raba električne energije v Slcweniji raste s šestimi, sedmimi odstotki, kar za drŽave v intenzivnem razvoju ne predstavlja nič posebnega. Rast gre - na primer - tudi na račun klimatskih naprav, ki se vgrajujejo na y^oh možnih in nemožnih lokacijah. V HSE so ta čas sredi priprav pogodb za preskrbo z električno energijo v naslednjem letu. Za leto 20t)4 načrtujejo, da bo potrebno v Sloveniji 12,5 oziroma 12,6 teravatnih ur električne energije, sami jo proizvedemo nekaj čez 10 teravatnih ur. Nekaj energije bo torej treba uvozili, bodisi na siovensko-avstrijski ali pa sbvensko-hrvaški meji, ocenjujejo v poslovodstvu Holdinga Slovenske elektrarne. Edinstven in mednarodno prepoznaven (Jiozdi - eden od ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenenosl, slovenskega gospodarstva - V'kljueujejo že vee kol 350 podjetij s 55 tisoč zaposlenimi - l3ojaz(în. da hi [)olitiena prizadevanja za regionalizem dosežke grozdenja izničila Tatjatid Podgoršek Veíťrye» 11. novembra - Med 10 dogodki letošnjega 6. srečanja gospodarstva v Savinj-sko-šaleški regiji ima p<"ïsebno »težo« srečanje grozdov, katerega cilj je bil izmenjava izku-šenj ter predstavitev učinkov povezovanja 5ir.Ši javnosti. Po besedah predsednice območne Savinjsko-šalc.ške gospodarske zbornice Velenje .\lenk« Avberšek so se za srečanje odlišili zalo, ker ima v Velenju sedež kar šesl grozdov, in sicer slovenski ekološki grozd (Esotech). grozd daljinske energetike Slovenije (Komunalno podjetje - PE Energetika), gradbeniški (Veg-rad), grozd oblikovalcev (Dis-ing Klinik), E-aliansa (PIA), grozd Mali hoteli (Gorenje gostinstvo - hotel Paka) ter GIZ Plasttehnika (Veplas oziroma Janez Navodnik). Velenjski župan Srečko Meh je v pozdravnem nagovoru med drugim predlagal ustanovitev cestnega grozda, »kajti če močno tukajšnje gospodarstvo ne bo irrtelo primerno urejene transportno-logistične dejavnosti, pt)tem ne bo moglo ohranjati uspešnega koraka.» Več kot osemde.setim zbranim iz cele Slovenije in ziimej-stva (v dvorani hotela Paka) je o izkušnjah in rezultatih pove-zcwanja v grtwde ter pričakovanih gibanjih na tem področju spregovorila mag. Mateja Derma sf ta. državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. Poudarila je, da je grozdenje eden od ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Gre za uveljavljanje novega koncepta kakovostno gospodarske rasti, ki temelji na povezovanju idej, znanj, informacij in novih tehnologij. Grozdenje pomeni tudi razvoj konstruktivnega dialoga države na različnih ravneh, podjetij, znanosti, izobraževanja, raziskovalnih inštitutov in podobnih organizacij. Slovenski model razvoja grozdov je edinstven in mednarodno prepoznaven. Pomembno je, da država podpira grozde s sofinanciranjem uspešnih projektov, ne pa s subvencijami počez, kar je večinska praksa v Evropi.« Dcr-mastijeva je še povedala, da je odziv v podjetnih za razvoj grozdov velik. V manj kol treh S srečanja predsfdvn//(ov grozdov v hotelu Paka Velenje letih se je namreč v sisteme povezalo več kol .350 podjetij ter ustanov z več kot 55 tisoč zaposlenimi. Čeprav so grozdi prerasli osnovne okvire in nakazujejo hitm rasi, vsi potrebujejo ča.s za pravo razvojno naravnanost. V živahni razpravi so udeleženci izrazili bojazen, da lahko politična prizadevanja za regionalizem izjiičijo spodbudne dosežke grozdenja. Regionalni interesi namreč kažejo namero, da razvojnega denarja ne bi delili na državni ampak na regionalni ravni, kar bi pomenilo drobitev strateške gospodarske in podjetniške infrastrukture ter ukinitev subvencij ter spodbud za povezovanje v grozde in razvojne projekte skupnega pomena. Ob koncu razprave so poudarili, da proce.sa povezovanja v grozde in lokalne mreže ni mogoče ustaviti, prav lako ne skupnih vsebin in uresničiive projektov, ki na osnovi znanja, specializacije, komplementarnih virov omogočajo nove poslovne vezi in nove priložnosti. Prav zaradi tega bi morali pri dodeljevanju državnih in evropskih sredstev imeli grozdi šc večjo podporo. Po napovedih naj bi jo ti tudi imeli. Letos naj bi drŽava za te ukrepe namenila 150 milijonov STT, prihodnje lelo pa milijardo tolarjev. Pozvali so univerze in ostale znanstvene ustanove, ki imajo v grozdih vidno mesto, da znotraj sebe najdejo mehanizme za zavzetejše sodelovanje v projektih. »Ge blaga ne kupimo dobro, ga tudi ponuditi ne moremo dobro!« Ne fíleclc na dogajanja v ir^iovski bran/i, Kra oslaja mod pomcnibiiinii slovonsRinii irijovci - Prilo/nosli '/,<] obsloj NI nadaljnji razvoj išče piedvsíMn ïia iv^W) l)lvše Juf^oslavijc - Aklivnosli za evropsko llrnio tóko 1)0 oiganiziranosU, sLioškili kol razvojnih aklivnoslih Tabana Podgoršek l'rgiwska družba Cra iz Velenje jc pred nedavnim postala enakopravna Članica mednarodne^ /drui^cnja trgov-ct-v sedmih dri^av V in JV Evro|oe. Skupina CBAjc največja srednjeevropska irgcwska skupina na področju nabave. Nasploh je Cra v zadnjem letu zelo aktivna ludi na trgih republik hivšc Jugoslavije. Huda konkurenca, vpliv giohalizadje in še nekateri drugi dogi^d-ki pa naj bi jo, po mnenju nekaterih, 11*1 domačem irgu potiskali v nezavidljiv položaj. O lem, o govoricah, ki krožijo na domačem terenu ter o pripravah na vstop v Evropo smo se pogo-vaijali spredsednikom uprave Ere delniške družbe (>vklom O mlad I čem. Na efietu <«/ srečanj z novinarji pred sUifoim letom sfe zagoíavíjaií, fia posta» jalť druRt trfiovix v SUtvmiji. Doteda-njť iitíen:sne povezove z neka Uri mi dritgimi večjimi slovenskimi trgoivi naj hi posta k kapiíahke. Zdaj pa se, vsaj iako kaze, to ne ho z&mUIo? »Sume taksne, kot smo jo načrtovali. res ne bo. Vendar se bo skupina povezovala na drugai^en, ludi kapitalski način. Stvari se v trgovski branži v Sliîveniji spreminjajo zelo hitro. Internacionalizacija je tu zelo hitra, izredno groba. Ne glede na dogajanja s Sumo, Era i.^e druge poli. njeni cilji pa ostajajo takSni, kot smo si jih začrtali pred štirimi, petimi leti.« Kje je zdoj vaJíe mes/o v Sloveniji? »V tem trenutku smo med prvimi Štirimi trgovci v Sloveniji.» Vzad/tjem času se veliko,s7i.fi o vaših aktivnostih na trgih rcpuhlik hivše Jitfiustavije. Sepitseht^so vaMvilji veli» ki rta IJrvašketn in v Makedoniji, kjer ste veii/Lski lastnik tanikajšnjega sej' ma, ki naj bi pffsiah pomemhmt tr^v-sko ter poslovno središče zjj celoten predel tega dela Evrope. »Strategija Ere je zeloja'yna. dcwled-no jo, poleg domačega trga, izvajamo tudi na lliraskem in v Orni gori.Tu namreč vidim<^ ir/ive in svoje priložnosti. V Sloveniji širimo nai5o maloprodajno mrežo pred\^em lam, kjer do sedaj še nismo prisotni. Do konca leta bomo odprli nova prodajna mesta v Novem mestu. Novi Gorici, pripravljamo pa ^ več kot 10 takih projek-lov. Izredno intenzivno širimo mrežo na I irvaškcm. Letos spomladi smo se strate.ško povezali s firmo Tornado Bakin iz Karlovca. Na HrvaŠkem smo letos že odprli nekaj .supermarketov, konec novembra ^)dpiramo novega v Kořenici. Prav lako je že stekla izgradnja našega največjega in najsodobnejšega prodajnega centra z velikim hipermarkelom, z naio največjo prodajalno Adul in večjim številom parl-nerjev z dejavnostjo, ki v takšen ccn-ler sodijo, v Samoboru pri Zagrebu. Na p(^dn>Čju Zagreba še L^čemo primerne lokacije za nove prodajne centre. Trgovsko intenzivno delujemo v ť'mi gori, kjer nameravamo v naslednjih letih zgraditi pet, Šest najsodobnejših trgovskih centrov. V Makedoniji pa zavzeto širimo Skopski sejem. Marsikaj smo tu že postorili, izboljšali pcxslovanje, aktivirali nekatere nove sejme. V lem delu Evrope pa na.s čaka Se izgradnja največjega poslovno-trgovskega centra. Na voljo imamo namreč kar 2l)<) tisoč kvadratnih metrov. Ta projekt bo aktualen spomladi prihodnje leto,« Tu ne hoste nastopali kot trgovec? »O tem še razmišljamo. Projekt Skopski sejem smo zastavili podobno kol je trgovsko'poslovni center BT(* v Ljubljani,« Ze dolgo niste vei v^enjsko podjetje, vendar pa izJiajate od tu. Mnogi cécani vatn zamerijo^ ker postavljate sodobne trgovske centre povsod drugffd, doma pa tega se nifte zgradili? »Že večkrat smo poudarili, da ima Era na področju Velenja jasne cilje. V skladu z njimi lu ne zaposlujemo samo irgcTVcev ampak tudi druge profile, kar je - po našem mnenju - za Velenje zelo pomembno. Tudi tukaj bomo zgradili prodajni center, vendar v lem trenutku occnjujemo, da zanj nimamo) prave lokacije,« y y^nju ste zaprli kar nekaj trgovin. Nekaj naj hi jih se in seveda iklpnsti' li ddavce. Ali to trži? Frav tako naj hi što zalo slabo vasi hčerinski Jirmi Moti^ va. »V tem trenutku Skupina Era zaposluje približno 2500 dcliwcev. Ocenjujemo, da je naša rast nasploh, tudi na pťKln^Čju z^p(«lovanja zelo hitra. Ne glede na vse lo, moramo ob vstopu Slovenije v Evropsko skupn(îsli pripravili naše podjetje na prihod Še večje kon-kiirence. Aktivnosti, kijih izvajamo na področju Velenja, so podrejene temu cQju. Zaradi našega jutri moramo nekatere prodajalne prodati, prestrukturira- ti in zgraditi nove. Takšni so sodobni trendi na [^^xiríxju prehrane in prodajaln, kolje naš Adul. V naše hčeriasko podjetje McJtiva smo povezali predvsem tek-stilne in nekatere prehrambene prodajalne, ki za Ero niso strateško pomembne, /anje bomopoLskali partnerje, ki so specialisti na svojem področju. Gre torej za normalen način prestrukturiranja, Našim zaposlenim v teh Irgovinah bomo ponudili dve možnost: da ostanejo v našem sistemu, a se bodo me ^ ral i prekvalificirati, pridobiti nekatera druga znanja, aH pa bomo pt)skrbeli, dajih bodo naši partnerji vključili vsvoj poslovni proces.« Baste torej Še zapirali trgovine v Vele-nju? »V Velenju bomo zaprli vse liste trgovine, ki niso primerne za jutrišnji dan. Mislim, da bomo ta proces kmalu končali. Di pa rad poudaril, da doslej v Eri nismo imeli presežkov in da smo pri izvajanju na.ših aktivnasii vedno poiskali prave možnosti za zaposlene. Ob pravilnem preslruklu-riranju in razumevanju naših sodelavcev glede tega v prihodnje ne bi smeli imeti večjih težav.» Referendum o odprtju trgovin ob nede^ Ijah in praznikih vas je kot trgovca hliznje oskrhe dokaj prizadel, saj dose* gate prav v teh dneh največjo prodajo. Kaj ho z njimi? »Glede na potrošniške trende v Evropi smo se v Eri že pred leti odločili, da bomo prilagodili odpiralne čase naših irgtwin potrošnikom. Njihov odziv je bil zelo dober. Pri lem vpra.Šanju se preplelajo interesi delodajalcev, potr ašni kov, naših sodelavcev. Menimo, da se vsi trije partnerji v tem prtxesu želimo dogovoriti tako, da bomozadovoijpi svoje interese. Mi smo pripravljeni. Nenazadnje moramo spoštovati /akon o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo, hkrati pa si prizadevamo, da bi bili naši delavci motivirani za delo ludi v omenjenih časih. Ob tem ne smemo pozabiti na prihajajočo konkurenco. Morali se ji bomo prilagajali.« Naj\'eČji motiv delavcev je seveda pri-memo plačilo. »Seveda. Mi si moramo plače zaslužili. Trg nam narekuje tempo, realizacija pa nam jasno pove, kolik(î smo zaslužili in koliko si lahko razdelimo za plače. Poleg teh, ki ,so takšne, kot jih zmoremo in kot nam jih nare- kuje trg, nudimo našim delavcem tudi druge materialne in nematerialne spodbude. Vsaj 26 aktivnost i je takih, s katerimi poskušatno dodamo motivirati, nagradili naše sodelavce.« Pred časom se je precej govorilo o te/n, da odhajate iz Ere. Te govorice naj hi sprožile padec delnic Ere, med vaše zaposle/te pa vnesle precej nef^tovo-sti. Predsedtiik uprave Ere delniške družbe Iz Velenja Gvido Om/a-dič:«Ne razmišljam o odhodu iz Ere niti o prestavitvi sedeža družbe v Žalec.i »Informacije niso prave. O tem ne razmišljam.« Res raz/nisljate in se pripravljate, da hi preplavili sed^ drufhe v Žalec? »Za le govorice sem slišal osebno, vendar moram povedali, da imamo v ognju toliko pomembnih projektov, da ludi o tem ne razmišljamo.« Vaši lanski pos-lovni rezultati so hili v primerjavi z drugimi trgovci dokaj dohri. Dili ste celo med tistimi^ ki so največ za poštovali. Kakokab: letos? »Z dcíscženimi rezultati smo zadovoljni.Ocena velja za celo skupino. Pomembno je, da povečujemo obseg po.slovanjavskIadu z našimi cilji. Manj spodbudno pa, da huda konkurenca močno pritiska na naš zaslužek. Vodimo vrsto aktivnosti, da bi zmogli vse pritiske, da naredimo Ero e\TOpsko podjetje tako po organiziranetcnčni center, Alpsko-termalni park Golte in Turistično rekreacijski center Jezero. OBJAVE Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja: Odnos prebivalcev mestne do problematike ravnanja občine Velenje z odpadki V Iclof^njcm letu so raziskovalci Inšiilula /a ckoloSke ra/bvkave CRI-Co Velenje opravili raziskavo javnega mnenja, s katero so /elcll ugotovili, ki^o s{m)<> prebivalci nase (>l">čme sc>:nanjeni s problematiko odpadkov, kako o rtjej ra/ini^lj3j(m)o in kako s(m)o /Jidovoljni s sedanjo ureditvijo ravnanja z odpadki. Čq ste l>ili morda med iLstimi iristotremi, ki so jih enkntl v juiiju obiskale ankctarkc, boste golovo z zanimanjem prebrali, kako so na vprašanja, ki so vam jili zastavile, odgt>varjaii drugi. Cc v anke-1i niste sodeiovall, vas seveda prav l:ika lepo povabinit) k branju, pa ob tem malo razjiiislite. kakšen bi bil va< odgovor, V tokratnem prispevku vam bomo predstavili nekaj spkwnih podatkov o opravljeni raziskavi, več o kon-krelnih rezultatih ankete pa bomo povedali v naslednjih številkah. Za raziskavnesna?.eno. Prosili smo jtli, naj navedejo tri stv a-ri. ki se jim zdijo v zvezi z okoljem pri lîas najbolj problematične. Odgo- vori na ti dve vprašanji nam že lahko podajo neko sliko o tem, ali prebivalci na^e občine odpadke oziroma ravnanje z njimi dojemajo kot pn)blem. kakšen je njiluw odnt)s do okoljskih vprašanj in podobno, Druga vprašanja smo namenili Izključno problemiiliki ravnanja z (xjpadki. (XI vprašanili smo želeli izvedeti, kako so zadovt^ljni z obstoječim načinom zbiranja in tnJvoza odpadkov, kaj vedo o ločenem zbiranju odpadkov, kako z odpadki ravnanio v njihovem gospixlinjstvu, ali s<) pripravljeni na drugačen način ravnanja z odpadki, koliko so seznanjeni z novostmi. ki se pripravljajo, kje so dobili infomiacije in kako bi jih najraje prejemali v prihodnje. Anketarkc so svoje sogovornike pcïvpra^ale tudi po tKe-ni oó/ivH prebivalcev njihovega naselja na uvedbo ločenega zbiranja (xlpad-kov ter jih povabile,da podajo morebitne pripombe in predloge v zvezi z ravnanjem z odpadki. Čez čav (verjetno čez leto ali dse) bt>mo piHiobno anketo ponovili. Tako l'Himo lahko ugotovili, če in v kolik. oblikovane rezen/acije pa Iz 155 na 454 milijonov bslarjev. V Tetu 2002 smo ustvarili 112,9 milijonov tolai^ev dobička pred davki, kar je bilo 67.7% več kot leto prej. V tetu 2009 pričakujemo nadaljevanje rasti poslovanja. Povečali smo tudi kapitalsko ustreznost, iz 8.91 % na 979% (predpisana je 8% kapitalska ustreznost]. Zakal bi se stranke otJločIle za Lon? Kakšne so vaše prednosti pred drugimi? Hiter, kvaliteten in neposreden servis so cilji poslovanja hranilnice, Z združevanjem v velike bančne sisteme bodo banke postale še bolj okostenele ustanove, tako, da bo prožnost hranilnice še pridobila na pomenu. Tudi evropski poslovneži poudarjaio, da je pravi užitek poslovati z majhno banko alls hranilnico, ki zna hitro reagirati na potrebe strank Ali, če ponazorim s prispodobo. Zahtevni kupci kupujejo v butiku, kjer se resnično potrudijo, da Izpolnijo njihova pričakovanja, manj zahtevni pa kupujejo konfekcijske izdelke. Seveda naši btitični IzdtikI niso dražji od kofekcijskih. le po meri kupca so. Ker smo hranilnica, naj najprej omenim prednosti za varčevalce. Na prvem mestu je vamost, ki sem [o že omenila, potem pa so tu donosne depozitne obrestne mere, kar je ob varnosti vlog gotovo najpomembnejše za vlagatelja. Prednost za varčevalce je tudi raznolikost ponudbe. Varčevalski produkti Izpolnjujejo še Mo zahtevna Individualna pričakovanja, tako da Je potrebna le odločitev za varčevanje. Naša prednost je tudi hitrost, prilagodljivost In upoštevanje individualnih potreb. Kal pa slabe Izkušnje s finančnimi Institucijami brez licence Banke Slovenije? Slabe Izkušnje» ki ste jih omenili, so povezane s hranilno-kredrtnimi službami, ks niso vključene v sistem zajamčenih vlog, kjer so vloge komitentov zavarovane oziroma zanje jamčijo vse slovenske banke In hranilnice. Oo februarja 2004 se morajo vse uskladiti 2 zakonom, pa bomolmellenodilemomanj. Katerim strankam so Lon-ove storitve najugodnejše? Hranilnico LON bi morali poiskati tisti, ki želijo Imeti vamo In donosno hranjen denar tisti, ki pričakujejo hit'o in pozorno voden postopek, tisti, ki cenijo prilagodljivost ustanove, tisti, ki želijo skri)no voden račun po konkurenčnih cenah In tisti poslovni subjekti, ki želijo elektronsko voden plačilni promet. Ima Lon urejeno elektronsko poslovanle? Da. Ima. Poleg zelo konkurenčnih cen vodenja elektronskega plačilnega prometa pridobi naš uporabnik E LON-a možnost paketiranja plačilnih nalogov brez uporabe spleta (ceneie). možnost lastnega izpisa prometa brez klasičnih pisnih Izpisov, možnost vnosa bruto Izpostava Velen|e Trg mladosti 6 3320 Velenje tel.: 03 89 74 100 fax: 03 89 71 149 e-mail: info@íon.si www.lon.si plač in še možnost dela v operacijskem sistemu UNUX. Kaj zanimivega ponuja Lon v tem trenutku, oziroma kaj posebej priporoča? Največ pozornosti je bilo v zadnjem času namenjeno pLONku študentskemu In dijaškemu osebnemu računu z debetno kartico, avtomatičnim limitom, mesečnim izpiskom In brezplačnim vodenjem. Vsi dijaki in študentje, ki bodo, do konca zimskega semestra šolskega leta 2003/2004, odprli osebni račun v hranilr^lcl LON, bodo sodelovali v nagradnem žrebaniu za lepe nagrade. Je v ponudbi Lon-a kaj takega, kar pri drugin nI zaslediti? Takšna storitev je ZLATI LON, ki daje vezavo den^nih sredstev, varčevanje, limit na depozitu, možnost Izločanja obresti, bonuse na realno obrestno mero In za nagrado šezlatnikBanke Slovenije. Ker smov Hranilnici LON lani najbolj povečali dolgoročne depozite in hranilne vloge za 55% - kaže, da nas varčevalci ocenjujejo kot varno in zaupanja vredno hranilnico. Kaj papravzaprav pomeni LON? LON pomeni plačilo. Saj se pri finančnih ustanovah res vse vrti okoli pfačIL SIcer želimo »lonovci«, da 51 bile naše stranke servisirane na Ljubezniv Osebni Način. S takšnim imenom sporočamo našo odločenost oblikovati takšen produkt za naše stranke, ki zadovolji velika pričakovanja. Kaj lahko stranka danes opravi v velenjski enoti In ka| bo lahko v prihodnje? Skladno s svojo dolgoročno strategijo je hranilnica, 25.1ebruarja m 2003, razširila svojo dejavnost še v enega od večjih slovensitih mest In sicer v Velenje. V zače^ bo Izpostava opravljala funkcijo posredovanja inbrmacij in dokumentacije ter sklepanja poslov s pravnimi osebami, v prihodnje pa načrbjjemo, da bo pri nas deloval celoten bančen servis, tako za fizične kot pravne osebe. « kt '«V o M CD Sever očita, Jedovnicki zanika hVanc Sever že od zarelkov izgr adnje vocJovoda v Viiuski Gori onia Konuinaliieniu podjel ju Velenje (KP) številne nepravilnosli in zapr avljanje denarja - Očitke direktor Marijan Jedovnicki zavr aea Bojana Špegel Vclťryc - ÝjC (xikar je slekla grad-nja vodovodii v Vinski Gori, je Franc Sever velik kriUk poteka i/gr;idnje. Svoje pomisleke izrai^a javno in gladna Morda se ne asta-vjjo tudj zalo, kertxJgcw^Kw nanje lisli, kijih kritizira, pravzaprav ne dajo. OčIlkI so dosegli vrh ob letť«»njein praznovanju praznika krajevne skuprn^sii Vinska Gora. Praznujejo ga namreč, ko imajo kaj praznovali- Leios so čaki\li na dokončanje prve ťazc Izgradnje vodovcxla. ki pa ni bila konCana do obljubljenega roka. Vzrok naj bi bil pri Izvajalcih del. podjetju Vcgrad. ki naj nc bi pravočasno nabavil polrebnega materiala za izgradnjo vodnih zbiralnikov. Kaj pravzaprav Komunalnemu podjetju Velenje cxita I'Vanc Sever in kaj na njegove očitke odgovarja direktor tega javnega podjetja MiiruHn JodovTiiekL smo poskušali izvedeli ludi mi. Najprej smo pri-sluhnili Severjevim oćltkom. paiera Še odgon^rom nanje. Francu Scverju smo zastavili vpra.<nje prazni tvanje prvotno načrtovali konec septembra. lakrai smo se na skupnem sestanku KS Vinska Gora in Komunalnega podjetja Velenje dogcworlli, da raje počakamo do začetka oktobra, ko naj bi bila prva faza izgradnje vodtmxJa konč-ana. Takrat se je direktor Jedovnicki s tem strinjal, saj je bil 24. september rok za dokončanje del. Ko smo imeli naslednji sestanek, ko smc^ se morali dogovorili o programu ob krajevnem prazniku, direktorja na seslanek nI bilo. PrBol je vodja investicij, ki je ptwcdiil, dalxxlo Sele 15. oktobra dobili potreben gradbeni material za izgradnjo. Celotna gradnja vodovoda po mojih ocenah poteka katastrc^fal-no. Lansko leto, ko so na primer koordinacij^^ pri izgradnji prizidka in obnove šole zaupali krajevni skupnosti, se je pokazalo, da je bilo lo dobro. Vsi računi so že poravnani, áola pa je bila končana hitro,Trdim, da investicijah danes ne bi bila končana, če ne bi bilo tako. Kar se tiče izgradnje vodovoda, menim, daje bila napaka storjena že na samem začetku. Odločitev, da se investicija Izpelje na dolgi rok. jc slaba. Rok mora bill vedno kratek, siccr nI prave (organizacije del. Pri vcxJovodu je torej rok dolg Kolik ào bolezni, kar je objektiven razlog, feprav ludl nove» zaposleni dobrem dela. ostaja problem, da se nič od doy^woijenega ne izvaja v dcjgovor-jenih nîkih. Bolje bi bilo. da bi se na skupnih sestankih odkrilo pogo-vaijali In si nastavljali realne r^>ke izvedi«. Mislim, da so za to krivi tudi možje, ki jim sam pravim, da delujejo v ozadju, ker pač imajo moč in možnost. Kar se tiče gradbeništva, mi gradbinci priznavajo, da sem ob lakih slrcikcA'njakili. ko\ je direktor K^ununainega p^xJjel-ja Velenje, naredil 37 dokioratov iz gradbeništva. Organizacija dela ne poteka lako, kot bi morala. Ob tem bi rad povedal, da ne krivim direklorja. ker niso pravočasno nabavili materiala za Izgradnjo. Prohk:m pri izgradnji je, da si nihče ne želi taksnega izvajalca, kot ga imamo v Vinski Gori. Pi>l lela je mimo, oklobra pa je bilo še vedno vse razkopant>, lukenj niso krpali kijub intervencijam. Zgrajenega bo le tO % cevovoda, res pa je. da bodo končani rezervoarji. Ne vem. kako ti), da si KP Velenje ob številnih pripc^mbah ne upa pripeljati novega Izvajalca, In lo na strcKke prejšnjega, ki ves Cas dela škcxio. Na tisoče In tisoče kubikov tamponskega materiala je šlo v nič in še bi lahko našteval. Zatosiželim, da bi vse, kar Imajno v kraju tudi zapisano in lahko dokažemo, pregledala posebna komisija, tjpam. dabotoprišlotudivjavnosl. Predvsem zato, ker bi radi občanom pokazali kako sc dela z njihovim denarjem. Vsi. ki opravljajo javne funkcije, bi se morali zavedati, da morajo ic upravljati z imetjem občanov, ne pa mu vladali! To miselnimi bo p<")časi treba spremeniti." je ptwedal naš prvi si>govor-nik. izgradnjo prve faze i'odo\'oda sem zfldiivotjen." Tako nam je zatrdil direkti'jr KP Velenje Marijan Jedovnicki. Odgovoril pa je tudi na vse druge očitke. Gremo po vrsti. iifvibtja vodovoda v Vinski (hrije eiio naf>'e(jih investicij v MO Veie' nje v zadnjih leiih. Je taksna tudi za Komnnalno podjetje Velenje? •Ma. Komunalnih pcxljeljc Velenje je v vlogi izvajalca invest icije/lo je. če jo gledamo kol celoto, res največja investicija, večja bo samo izgradnja centralne čistilne naprave v ScŽtanju, Vrednost investícije po investicijskem prtigriimu jeok(^-li eno miIljardo5() milijonov tolarjev./iiradlpomanjkanjasredstev jo bomo izvajali v već faz-alu več let. (îlavni vir financiranja so sredstva, kisczberejoobceni pline víxJe, In sicer prispevka za raz.^irjeno reprodukcijo. Letno iz lega naskwa zberemo okoli 175 do 180 milijonw tolarjev. Seveda problem vodwo-da Vinska Ciora ni edini problem vcxJtxwkrbe v treh i>bćjnah, takt") da so ta srecistev razdeljena Še na nekatere druge projekte, ki jih je tudi ptHrebno izvesti." Od tega naj hi kar nekaj prispevali tudi k' gospodinjstvih, katerih hodo dohiii vodovod. V Vinski Gori ga zaenkrat še nimajo, zato vi tudi ne upravljate z njihovim vodovo' dom. Kotiko sred.^ev naj hi zhrali krajam satni? "Po investicijskem programu je predvideno, da naj bi zbrali okoli 70 milijonov tolarjev." Kdo zhira ta sred^va, ste jih že dobili? "Ne. Mi nismo zbirali teh sredstev. nimamo podpisanih pcg(xlb. tega denarja mi še nimamo. Nimamo nidl nalančnih podatkov, koliko krajanov je podpisalo pogodbe In kolik<ï sredstev je zbranih. Dobili .smosicer en podatek, vendar ni podpisan in ne požigosan." Greva kočitkcw. kijih niza Franc Sever. Kik>so i/vajalci. ki naj bi po njegovih trditvah dclalislabo In pri tem porabljali rudi preveč materiala. In kako njihwo delo vidite vi? "Izvajalca .sta dva. Za trase in cevíwode je izvajalec Vek» Velenje. za objekt rezervoarjev in hld-romehanskíí opremo pa Vegrad Velenje, Izvajalca sia bila Izbrana na razpisu, kije bil objavljen skladno 2 zakonom o javnih naročilih. Medobčin,ska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občin in tehnične stroke, je obravnavala vse prispele pt^nudbe. Vsi, ki so želeli konkurirati na tem razpisu, so imeli prikxžnost. Odvisno od kvalitete ponudbe in cene so se lahko tudi uvrstili v izbor za izvajalca." Franc Sever ima tudi gradhvno ptxljetje. Se je prijavil na razpis? "Ki^likor je meni znano, se ni prijavil." Imate podatkv o pfxiiz^-ojalcih? Imamo. V razpi.su zahtevamo, da glavni Izvajalec navede podl-zvajalce. 'lo zahtevamo zalo. da presodimo odnos glavnega izva-jalcas pckdizvajalci. Ctí la ní dober, so pri izvedbi projekta težave. Kako ocenjtijete delo omenjenih na rozpiw izbranih izvajalcev del? "Pri izvedbi projekta niso samo izvajalci del, lu je še strokovni nadzor in koordinacija KP ter soudeležba pri Izvajanju del predstavnikov lokalnih skupnosti. Če me vprašate za Ui del trase, polaganje cevovodov, moram reûi. da je izvajalec dobrih delal, da je naredil v približno predvidenem roku in kvaliteti. Gradbeni nadzor na tem delu je bil zelo strog, tudi tehnološki nadzor In nadzor podjetij. Tudi .sam .sem bil pogosto na dekwi^ču. Dela so potekala v skladu z načrtom. zahtevami stroke in tudi finančno se bo iz§lo okoli pogodbene vrednosti. morda katóen od s lote k višje, lehnično. tehnolo.iko in finančno je prvi del investicije potekal dobro. Moram pa reći. da se investicije vc^dijo v skladu z zakonodajo. Ne morejo se voditi ''po domače", tako. kot si nekateri predstavljajo. Za investicije velja, da se morajo viidilt v .skladu z zakonom o graditvi objekliw, investitorji, Id Investirajo izjitvnih sredstev, so pod nadzorom revizijskih hiš In računskega sodišča, nadzor imajo ludi nadzorni sveti ... Kontrol je dovolj. Podzakonski akti o graditvi objektov zahtevajo doKvieno slrokovncwi od vseh akterjev, ki izvajajo investicijo. Vsi morajo imeti ustrezno formal no .?olsko izobrazbo, ki ne more biti nižja kot višješolska. Opravljene pa mora imeti ludi strokovne izpile in pooblastila inženirske zbornice. Za projekl Vinska Gora so bili zagotovljeni potrebni zakonski pogoji. Tudi drugi del izgradnje je potekal relativno dobrih do konca avgusta, ko se je zapletlo pri nabavi hid- romehan.ske opreme. KP Velenje se je vključiki in pc»mag'alo. da se poišče in nabavi, izvajalec Vegrad je îwojo napako priznal, žal pa se je zavleklt». To je nepri-jeim\ predvsem za krajane, vendar to je resnica. In to je ludi odgovor na očitek glede roka izvedbe. Glede drugih c>čltkov pa je lako. Sredstev ni veliko. Ob vseh željah, ki se pojavljajo, se teh ne da realizirali. Pri izvedbi investicije se trudimo, da jo vodimo gospodarno. Škode, ki se pojavljajo, je investitor dolžan odpravili iz pogc^dbcnega zneska, .^kode, ki jo je povzročil krajanom. mislim, da Ima večinoma urejene in ne podrazu je jo projekta. Zato očitek o negtxspodar-nosti izvedbe nima trnove !" Kako pa jes priilobivanjetn nepo' vrainib .vmťtfťv zfl izgradnjo vodo-vodov na držffvnih in evropskih razpisih? "Teh sredstev je veliko manj, kot si nekateri zamišljajo. Sploh za izgradnjo vi>dovodov. Večinoma so namreč namenjena za magistralne vodovode in ne lokalne, zato smo mi uspešno pridobili sred.stva za izgradnjo voda od Velenja dc^ Šoštanja. Laliko rečem, da smo s prijavami na razpisih in pridobljenimi sredstvi uspe.ijil, če pa lahko kdo drug pridobi veČ sredstev za izgradnjo lokalnih vodovodov, bomo samo srečni." Zadnje vprašanje smo direktorju KP Velenje postavili zato, ker je bil ludi to eden od očitkov. Sever namreč trdi, da bi lahko investicijo precej zmanjšali s pri dob iva ' njem nepovratnih sredstev. Drugo leto naj bi nadaljevali izgradnjo V(\3t>voda v Viaski Gori. Zato še vedno pridobivajo služnostne pogcxJbe 1x1 krajanov, te pa so naredile precej ležav že pri prvi fazi izgradnje, saj se je pridobivanje precej vleklo. Ena od ovir pa je tudi la. da ecste v kraju marsikje niso odmerjene. "KP Velenje jo bilo v dobri veri, dn bo kmjtvna skupmst ure.sem 9. aprila letos predal Tonetu Rrodniku osebno. Denar pa smo po (riparlitni pogodbi lani posodili MO Velenje nakup gasilskega avta v Vinski Gt)ri. Sedaj ga ol>cma vrača našim gasilcem, ti pa krajevTii skupnosti. '1\h]í to smo naredili zato. ker smo dobri gospodarji. Sicer bi denar neople-menilen "stal" na rakunu.** Poiskali smo torej odgovore obeh sirani. In ob koncu Še vedno nismo vedeli, kako je pravzaprav z izgradnjo vodo\'oda v Vinski Gori. Dejstvo, ki ga mnogi ne poznajo, pa je, da sredstva za iz^adnjo vodovoda prispevamo vsi. ki KP Velenje plačujemo vtxk^. V Vin.ski Gori jo plačujejo v delu naselja Vinska (îora • Pirešica in Ćrnova. drugje pa ne, ker je njihov vodovod zaenkrat Še lokalen iz v lasti uporabnikov. Vse ostalo pa, razumi, kdor more! I n morda ravno zato temeljil pregled poteka izgradnje vodovoda v Vinski (iori ne bi bil napačen. Da bi se dvomi strokijvno ovrgli ali pa ptHr-dili. »Delamo tisto, s čimer so najbolj zadovoljni tojani!« Erna Obšteter, predsednica KS Ravne: »Strokovne podla» ge za zemljišče, na katerem naj bi zgradili nov dom krajanov, že /mamo. Pred nadaljnjimi aktivnosti pa Čakamo Še na odgovor ministrstva za okolje in prostor.« V Krajevni skupnosti Ravne so ludi lelos luijvee postorili [w\ posodabljanju resi - Bo prifiodnj^^ loto ukkJ prednostnimi nalojjanii ureditev dokumentacije /a i/sradnjo novega doma ki ajanov? Tatjana Podgoršek V krajevni skupnosli Ravne no tudi letos največ postorili pri ptwodabljanju cest. »«Naša KS jc razvejana, največ želja krajanov pa jc povezanih prav s cestami. Delamo torej tisto, kar najbolj razveseljuje naše kTajanc,« jc povedala predsednica KS Ravne Erna Obšteter. Lotos so posodobili In obnovili skoraj irl kilometre ccsi, zanje oziroma za večja vzdrževalna dela na njih pa namenili 11 milijonov tolarjev. Prispevala jih je ŠoŠlanjska 1er-moclektrarna, in siccr na obnovi odškodninskega sporazuma. »Jz lega naslova smo dobili Šc milijon tolarjev več, a bo ta denar šel za urcdiicv skupne pešpoti, ki jo načrtujejo v občini Šoštanj.« Danes se tako po sodobni poli že vozijo uporabniki ceste Vigant-Tajnik, Kešpan-Abidnik, Krisian-Limovšek, Konovšek-Podve-lan.šck, v naslednjih dneh pa naj bi se .Še po cesti Kešpan-Ober. Kot je povedala Obšieierje- va, so poleg cest urejali Še kanalizacijsko omrežje. V lem trenutku čakajo na priključitev go.spodinjstva ob primarnem vodu kanalizacije Šoštanj -Rav-nc-Gabcrkc. seveda tisla, ki so plačala ustrezen prispevek. Nemalo težav so v poletnih mesecih i me h pri askrbi s pitno vodo. Na Komunalnem podjetju Velenje menda pripravlja-jo projekl tako imenovane severne veje, začasno pa naj bi priključili na javni vodovod^ na kate re ga je že pri k Ij uče n i h 65 gospodinjstev, hiše v spodnjih Ravnah. »Tu bomo \^raSanje oskrbe z vodo tako začasno rešili, oistaja pa nam Šc v drugih predelih krajevne skupnosli. Na težave smo opozorili vodstvo občine Šoštanj, a vse kaže, da jih v naslednjih dveh, treh letih Se ne bomo rešili. Vodooskrbo naj bi reševali v paketu skupaj z nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja in morebiti plinifikacijo. Na vclenj.slci komunali pa .so mi povedali, da vlaganja na področju vodooskrbc v naši KS prej niso mogoča, ker namenjajo ves denar za izgradnjo vodovoda v Vinski Gori.« Hkrati s kanalizacijo naj bi zgradili tudi omrežje KRsS. Dvoma o tem, ali je nov dom krajanov potreben ali ne, ni veO. Da. Odločitev jc »padla« na spomladanskem zboru krajanov. K temu jc pripomoglo dejstvo, da bi bili stroški obnove obstoječega doma višji kol novogradnja. Naročili so že izdelavo strokovne osnove za zemljišče. Ćc bo ministrstvo za okolje in prostor potrdilo lokacijo ob igrišču v spodnjih Ravnah, potem bodo prihodnje leto pripravih polrebno dokumentacijo, leto kasneje pa naj bi intenzivno pristopili k uresničitvi naložbe. »V naslednjih dveh, treh letih nas bo omenjena novogradnja zelo zaposlovala. Kljub dosedanjim vlaganjem pa naj bi tudi v letu 2004 posodobili in razširili Še kakšno cesto. Upam, da ne upamo zaman,« je Šc podčrtala Erna Ob.šleter, predsednica KS Ravne. ■ KULTURA Punk v Sloveniji ni bil le glasba i)ni/l)orio I'a/riioro v Sloveniji so daíu^s p()(i()l)i)e kol v rasu. ko so pojavil piuik 6q/dna $pe^e/ v vclenjsld knjigami Kulturni-ca so pred icdnom ilni pripravili prcdstaviiev knjige Punk jy bil prej -25 ici punka pod Slovenci. O knjigi (izišla jo pri Cankarjevi zal(>Žbi) in ohJi'îbju» ki sc po mnenju avtorjev §e ni končalo. Čeprav je punk kot glasbena zvrs; ic M-"'mrlev", so spregovorili Irije wxwtorji knjige: oryaniziiior koncertov in dt>l>er poznavalec aller-nalivnc glasbene avne J^or Vidmar, pesnik, filozof in glasbenik Peter MIakjîr in novinar tednika Mladina Ali H. Žerclin. Pred žicvilno publiko, ki ponavadi ne liodi na literarne ve6řre, kar je svojevrslcn aspclt dog{.>dka. Pogovor 7. avlorji knjige (od napovedanih jc manjkal Pero LovAin) jc vodil Velcnjcan Tomi Mřitíř. ki se jc pred leti ludt sam aktivno vkljuccval v aliemativno gfasbenoscenovSIcwcniji.asobili njeg^wi sogovorniki tolik<^ moćni, da so se njihove mi<5li in razmišljanja pri ^'«vctljcvanju časíw konec sedemdesetih in v zaCciku oseiti-dcsclih. ko sc je pri nas pojavil punk, kar same prepletale. Vidmar je uvodoma povedal, da je '/£iï\} zgodovina relalivcn pojeni in da je bil eden (xi razJogov, da so se btili priprave knjige, v tem. da so današnji Časi po slanju duha v dr7-«vi primerljivi s Častem, ko se je pojavil punk- Ta jc bil namreč krepak odgoWT takialnemu p<îli-liCnemu stanju v državi (po smrti Gostje Kultumice na predstavitvi knjige o punku pod Slovenci so bili Peter Mlakar, Igor Vidmar in Ali H. Žerdin (prvi z leve: Tomi Matic) Tita in Kiirdcija), ko se je že krcp-kcî čutilo, da ideja socializma, bralstva in onabttti izgublja svoj(.> moC. /alo Vidmar knjigo vidi kol sredstvo za osveSianje in kaializator tega, kar se nam dogaja danes, ko se si^cxřamo z i^^dbt^ o uspehu in veliki rcr uspešni Cropski uniji, ko se bodo verjetno ivs sesule Številne iluzije. Pripon>Cal bi jo celo kol izbirni prcdmcl osnovnošt>icem. Ali ÍL /.erilin je avtor pt^glavja o zgodovini pome m b nejí ill dogtid-kov v Času punka, ki so pi>menili ludi napoved kasnejSih drui^l>enili sprememb. Punkje sprožil proces, kisevpolpa'ieklislovemskizgodiv vini ni vef uslavil in po mnenju avtorjev Se iraja. Peler Miakíír je dodal, da je bilo bisivo punka v dcstrukciji, uničenju in zlu. ki je po delčkih produciral dobro, ker je ''avsradirar* slabo in prostor odpiral sv(ibtidi. Ko se je pojavii. ga JC lakoj prevzel, v zadnjem Času pa se v Sloveniji ne ^onini, da bi se ga kar koli spk>h prav dotaknilo. Kar se glasbe in kulture liCo. seveila. Punk v Sloveniji niso bili le Pan- krli. Čeprav bili najglasnejši in tudi najbolj znani. Tb je bilo glasbeno obdobje, ki jc bib "králko in sladko", obdt>bje mœne cenzure kriliCnih besedil glasbenikov in alternativnih fanzJnov, obdobje podiranja m i lov... Cilasbem^ Slafelno palicc^ sc predali vsem sve-lu znanim Laibachom, ki prav sediij zaključujejo aspe^no svelo-vno turnejo po izdaji nwe ploŠCc in Novi slovenski kolek1ivi?î.'m (NSK). Danes je zato punk treba jemati kot metaforo in simptom, kije pravzaprav vcCen. ■ Velenje bo potrebovalo kulturne menedžerje_ ila\na razprava o [jokalncm piogranui kullin^o \ MO Vclciijc konoaiia - Kulturniki oddajajo prosranio. ki l)0(!() osnova za ťinandranjo Soudna ápege/ M'Icnje ' Pred novembrsko sejo svela MO Velenje so z javno razpravo o Lokalnem programu kulture v MO Velenje, ki ga In^do mesini sveiniki na ntwcmbrskiseji svela sprejemali v dokonCncm besedilu, v Celrtck pripravili Se zadnjo javno razpravo o njem. Na prejšnjih sejah (^bCinskega odbora za negospodarJàke dejavnostisose veC pogtwatjali o bodoCi c)î3anizi-ranosli najvcCjega javnega zuivoda s piKlroCja kulture - velenjskega Kuliumega centra Ivana Napt^tni-ka, tokrat pa so se bt>lj p^îsveêali s^ïdekïvanju med kulturniki in obli-kovajiju bolj prepoznavne kulturne polilike. ludi v slovenskem in ne Ic v íHiležkem prostoru. Poleg Clan<'iVodbt'>ra '/i\ p^^droCje negospt>darskih javnih služb, ki deluje v okviru občinskega sveta, so se zadnje javne razprave pred sprejetjem dokonCnega iK.scdila U)kalnega programa kulture udeležili predstavniki vseh p^imemb-ncjših kulturnih ustanov in združi.'nj v nu^lu. prišli pa so ludi ravnatelji preUsolskih in Šolskih zawMlťJv. Predvsem zaU\ ker naj bi .se tudi mbdi še bolj vkijuCevali v kulturno ponudbo v mestu, kar sodi meti spK")Sn("i izt")braŽcvanje. Uvodoma je o do sedaj opravljenem delii na obsežnem projektu, katerega cilj je predvsem združiti vse, ki se s kuilurc^ ukvarjajo, in jih pripraviti do tega. da bodo bolj tvorno sodelovali, govoril župan SreCko Meh. Ta jev preteklih tednih opravil tudi i^tevilne individualne razgovoa* z velenj.skimi kul- turniki in organizatorji razliCnih prireditev, lokrai smo slizli, da bodo vprogram vključili tudi knjigarno Kulturnka, ki resnici na ljubo pripravlja vse več odličnih kulturnih prireditev, in Univer/o za lrc(jc>avljenjsk"o!>iln,|c. Hcrmii (iro/Jiik je kot predstavnica 1'lkinc^H festtvHla pt^udarila.da sveiniki velikokrat odloCajo o delitvi denarja za prireditve in insiiiu-cije, ki jih sploh ne pc^znajo. Predlagala je. da jih bolj seznanijo z dekim listih, ki jim delijo obCinski denar. In lo tako, da jih kdaj organizirano peljejo na kakSno prire-dllev. Ko so govx>rili o bi>d(îCem festivalu Velenje, ki se lx> morda imenoval tudi drugače, združil pa naj bt vse oi^anizatorje in ustvyr-jalce v mesiu, pa je bilo sližaii, da Velenju mcxjno primanjkuje dobrilt menedzcrjev v kuliuri. Takih, ki bi bili spost^bni pridobivali sredstva na razliCnih ntzpisih in irtili tudi dt>maCo prixlukcijo, ki jo je iz leta v leto već. Sploh, ker sc mnogi doraaCini po konCanem umetniškem študiju kljub dokaj slabim pc^ojemvraCajovŠaleSko dolino. Ce bi knjlturo bolje tržili, bi imeli ti tudi boijše pi^ojc za delo. Kulturne menedžerje bo verjetno treba uvoziti ah pa izobraziti, ludi zato pa je župan ptwedal. da bodo razpisi za najvišja delovna mcsia v jitvnih zavodih imeli stroge pogoje in tiokaj dolge rt>ke za izbiro. V pomanjkanju spost^bnih kadrov in prccejš njeni nesode lova nju med kuliumiki pa vidi najvcCji problem za nadaljnji razvoj prepoznavncisii velenjske kulture tudi župan Srečko Meh. Prepričan je tudi. da se morajo najprej dogovoriti o aktivnostih, Šclc potem sc bo mogoCe natanCneje pc^gtTVaijati o povezovanju kultům iktw. Akcijski naCrl pa še ni konCan. ko bo, pa naj bi s prireditvami, zajetimi v njem, žcvlclu 2()()4 prinesli •^'eČ živIje-nja'W vasi in me.siov obCini. Kulturniki Ix^do morali sprogrami priredilevv naslednjem lelu in tudi v prihodnjem irilelnem obdobju res pohiteti, saj bodo sicer zamudili roke za prijave na razpis za delitev sredstev Min islri>tva za kulturo RS. Ta s 1. januarjem 20<)4 prehaja na nov način Hnanciranja. V začetku decembra bodo zato listi, ki računajo na njihova ťinanCtu* sredstvčL morali vedeti, kakšne prt> jvkte želijo v prihodnje ponuditi SaleCanom in drugim kulture željnim .Sbvencem. ObCina zagi^ttM) vsega nc bo mogla financirali, zalo od organizatorjev tudi priCitkujc, da se bíxlo ludi sami pi^trudili pri pridobivanju dodatnih finančnih vi rov za svoje delo. | Pet let tolkalne skupine STOP Wicnjc • 'Jolkalna skupina .Skwenski tiskalni projekt ali krajše S TOP deluje od začetka leia lôlkiilcc je v skupino združila želja po komornem muziciranju, raziskovanju novih tolkal, skladb in zvoka. S k<»nceriom, ki v nedeljo, 73. novembra ob 17. uri. v (orgelski dvorani glasbene šok; v Velenju, bocloobeležili pwlooblel-nict> ustanovitve. STOP so mladi g)a.sbeniki, ki prihajajo izccle Slovenije: Marilxv ra. Slovenj Cîradca. Ljubljane. Celja in Velenja, kjer je tudi domicil skupine. Č lani so: líarlwm Krťstiík. Dav^r HiimlKtnier. I'Vanci Krevli.MHto'/.BaJdc, Dejan Tamšc. loma/Lojen in Damir Kortwec. Do sedaj so se previstaviii na mnogih, v glavnem samiwiojnih konccrtlh.TakosokonccTtirah v Ljubljani, Mariboru, Celja Kranju, Velenju. Slwenj (iradcu, Movi Gorici, lolminu ..., v okviru .iesenskih serenad GML so izvedli serijo koncertov, imenovanih Poišči svoj ... rilem. in sodelovali na abonmajskem kcncerlu Pihalnega kvinteta Shwind v Studiu 14 Radia Slovenija. Gostovali pa so tudi v tujini. Med drugim na Hrvaškem s Komornim gixlaínim orkeslrom Slovenske filliarmonije v Samoboru, skupaj s tolkalno skupino Bing Bang v Zagrebu, najodmevnejše pa je bilo za^>ti>vti enotedensko gcxvua'anje v Južni Koreji, kjer sct .sc na povabilo organizatorja predstavili na Seul Drum Festivalu, 'lb razmea^ma kraiki'j a plodno obdobje skupine je prineslo ustvarjalna sc^dckwanjas priznanimi tr>ikalci in sklailatclji, kol s4îBernhar;l Wulff. Igor Lešnik, Ncbojša .1. /.ivković, Ncy Rosauro in drLtgimi. ■ bš 1 Med cvetjem ^ in trnjem Osma Zgodba: Živela z ljubeznijo v življenju Maijane Prodnik je bilo veliko trnja, Ne samo mučenja v faŠisUčnih zaporih med vojno in smrt dveh bratov, od katerih jc eden padel kot par-liziinski komandir, drugega pa taisti parlizani ubili na groztî-vít način, in nc .samo izgubljena domačija, ki jo jc povojni pi^rla industrijska conal Ne! Marjana je izgubila ludi svojega sinaedin-ca, ki gaje nadvse' ljubila. Ko jc prva leta po vojni začela poučevati v Radmirju, je bila Šc mlada in zelo lepa. Tam jc no in ob lutkovnili predstavah jc bila v.selcj polna. Tudi Marjana sc je naučila delali lulkc iz gline in ča.sopisnega papirja In jih jc vključevala v delo pri pouku. Nastala jc močna ekipa velenjskih lutkarjev, v njej pa so sodelovale ic: Anica Podlcsnik. Aniia Valcnčak, Magda /alar. Anila OpreSnik in Lcja Hribar, kasneje pkazal na Janezka. ki je sedel pri mami. »Samo njegov nos poglejte, doktor Sem U »>Ja, ja!« sc jc ogla-sil obložcncc zajedljivo in brez kančka sramu. »No.s ima na sredi obraza. ko( jaz, hehe!« Po sinovismrJi je Marjana svojo bolečino prenesla v pesem: Imela sem sina. imela ga rada. 7Anj ludi skrbela. Zdravja s\'a imela malo, zato .sva se bala drug za drugega. Zgodilo sc je kot blisk, ostala .scmsama, v meni t>stala je samo bolečina. Cvetje pa jc za Marjano Prodnik raslo predvsem v Soli, kjer jc učila. »Igrali bomo Kekcaî«jc sklenila Ruža Majcriiold. v času. ko za novoletno jelko ni bilo ničesar bolj primernega, kot so bili p<'kgumni Kekec.slrasni Bcdanec prcsirašcni Kosobrin in listo sirote Mojčica. Pri igri sc jim je pridružila Vida PlazL ki je učiLi likovno \7gojo na predmetni stopnji, pit .ložica Jurkošek. Anica larn-^e, Marica Britm^šck in Rirža Cuštin. Ko pa jc Boža Kmccl vse na .^li znorela z lutkami, ki jih jc tudi sama izdelovala, jc v Marjani dobila najzvesicjšo sodelavko. Prva predslava je bila Rdeča kapica. V novi Delavski univerzi so lutkarji dobili svojo dvora- Divji labodi in (irudica, in to ji jc bilo v največje veselje. Po odhodu Bože Kmecl jc Marjana Prodnik poslala gonilnasila lut-k(wncga odra. za njo pajc štaťct-no palico prve lutkaricc prevzela Marta Trampuž. Vendar pa jc Marjana poleg lutk vodila tudi recitacijski krožek, likovni krožek, pionirsko blagajno, uvajala novo matematiko v ol'ičinskem merilu, delala kol udarnica pri urejanju kino-dvorane. kotalkalisča. regulaciji Pake, urejanju vodov<îda in Šolske okolicc. CUlrc jc znala igrati še iz predvojnih časov, klavir pa se je zasebno učila pri Citi BogcliČ. Obssem tem pa je naredila učiteljišče, strokovni izpil. začela študirali na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1968 poslala predmetna učiteljica. »Kaj boš pa li ptwcdal?« sprasa učiicljica Marjana majhnega kodrastega .íožka iz Smartncga. ki ji jc na prvi ši>lski dan držal dvignjeno roko pod nos. »Tjšica. jaz pa znam že šteti,« je začel fanliC in pri tem pelr »Eden ni nobeden, dva se žc pozna, tjijc pjašički v hjcvu, štij-jc bjatci v hiši,pcl gojobovjc na stjchi. deset štjukjov smo pojcd-ji ...I« »Kdo ic jc pa naučil lo lepo pcsmico?« jc presenečeno vprašala učiteljica in pobožala fan lička. »Dedi. ki kadi Tajfc*».« V.si v razredu so sc oglašali, da njihov dedi tudi kadi Tajfo. Tonček s Konovcga jc prinesel listek, ga dal učiteljici in rekel: »Tovarišica! Tu piše čigav sem.« »Pa si sam lo napisal?« ga je vprčL^la učiteljica Marjana, koje prebrala njegov priimek. »Sam? Kaj bom pisal sam, Čc pa Se ne znam pLsalil« »No. vidiš, zato pa si prišel v šolo, da bi se naučil, nc?« »Veste, lovarišica. listek so mi napisali aia. Oni mc imajo zelo radi.« jc važno rekel lonček in spet sedel v svojo klop. Vsi v rd7j\;du so dejali v en glas. da ima njihov ata tudi njih rad. 107,8 MHz 11 R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l Spomini Priprava jubileja» 5i)-lc1nice Našega Casa, in brskanje po arhivih in omarah jc obudila nei^leic spomine. Prijetno je bijo brskanje pn slarih fotograťi-jah. Slarejî^ kol so bile, miajSi so bili obrazi na njih. Slike irno lx;Ie. Lepe. V vsaki pa skril dogodek, spomin in komeniar. »Poglej loî Škoda, ker cicibanov ne sprejemajo vcČ med pionirje.« [n;»Kdaj so ^.e gradili lunel v Salc-ku?" Ali:. »Uh, koliko lasje ^ bilo ...«, Zanimivo je bilo lislanje po vezanih letnikih slarcjScga datuma. In spet spomini. Kako so včasih sedeli po cele popoldneve In dolgo v noC na sejah komitejev, .sisov... Bog ne daj, da bi kdo sejo zapustil, preden se je končala! Bilo bi nedopustno, pa Čeprav so mlatenje prazne slame poznali v listih (iasih. Reportaže ... »Se spomnil, ko smo obiskali Zavodnje? Ali pa, ko so v Belih Vcidah voll^'a /aprli že ob desetih, ker íío volili že vsi...«. Vedno je veljalo in Šc danes velja. Tislo, kar ni bilo zabeleženo, tLstega ni bilo. So si pa čas ljudje včćtsih znali drugače vzeti. Danes se vsem mudi. In čez petdeset lel bo spet drugače. Drugi časi bodo. Drugi ljudje. Šc bolj se jim bo mudilo. Zapisano pa bo ostalo. Cc ne v časopisu, pa kje drugje. A spet bo lo Naš čas, Njlhtw ćas. Cňs je vedno lasi tistih, ki so. Ko so. ■ mkp Direktor Našega časa Bons Zakošek in urednica Radia Veienje Mira ZakoŠek v pogovoru z Vladom Verdniimm iz Gorenja. Fotografija je z otvoritve Rdeče dvorane, kjer sta preverjata, iki hip hop sceni in po dolgem ča:5u smo končno dočakali njun novi album. Album »Radio Fanfara« je nabit z obilico dobre glasbe, nenavadnimi rimami, energijo, črnim humorjem, predvsem pa s fantastično produkcijo Baby Dooksa. Na njem najdemo že znani "Oprosti ml brate" ter Patrišo", seveda pa tudi kup novih avtorskih .skladb in dve dokaj nenavadni priredbi: "Vje-Irovi" (original "(îodinama " Iva- Uspešna Karma Će za katero skupino z ozemlja nekdanje Jugi»! a vi je za obljubljeno državo velja Češka, je to gotovo hrvaška dance zasedba Karma. Potem ko so Neno, Pipi in Tara najprej csvcyili sv(íjo domovino, nato močno in za itwrsino glasbo še posebq privlačno Iri^išče ZRJ (kar vsem ni bilo ravno vscč), pa slovenske in bosanske lestvice, so kol bliskzable-steli tudi na pop nebu CeŠke republike, Umaška atrakcija, ki sta jo 1999 pognala Neno in Pipi, sicer stara sodelavca, katerih začetki segajo že v ieto 1993, je češke ljubitelje plesnih ritmov v/nemirila poleti. .Sredi julija je njihov album Zavrli život že zasedal Šesto mesto češke lestvice najbolj prodajanih plošč, tudi pri nas zelo popularna skladba vSedam dana pa se je kar enajst tednov sprehajala po tamkajšnji loj-trci Airplay. Moderni zvoki izkušenega D.I Nena in očitno domače zveneča melodija slovanskega jezika so se pokazali za uspešno formulo. Pravzaprav je zanimiv<5, da glede na sorodnost jezikov podobnih uspešnih zgt^db ni več. Očitno je .sama podobnost jezikov pre-malo. Do konca julija je album Zavrli život dosegel že zlato naklado, uspešnica Da sam ja tvoja jedina pa je zasedla drugo mesto tamkajšnje dance lestvice. Še večji aspeh pa je prinesel začetek avgusta, ko se je Zavrli život zavihtel na sam vrh uradne češke lestvice albumov, Linkin Park s svojo Meteoroso bilitakrat na dvanajstem mestu» Madonnin American life pa na enaindvajsetem. Pt^pularnasl je,Še narasla po njihovi prvi promocijski turneji na Češkem. Njihove nastope si je ogledalo 1(),U00 mladih obiskovalcev, nad čimer so bili presenečeni cek) sami organizatorji. Neno, Pipi in Ikra so se znašli na prestižni mestih. Neno, Pipi in lara so spet glavna novica tamkajšnjih medijev. Albuma Sedam dana in Zavrti život sta medlem dosegla platinasti nakladi, kakšno je zanimanje za Karmo. pa p(we tudi pc^datek, da bo Poppronlraxx izdal paseb- kompllaciji Bravo hits 2003, njihova fotografija pa je krasila naslovnico 20, številke Češke Izdaje priljubljene najstniške revije Bravo. Skladba Sedam dana je v tem času za.sedla prvo mesto lestvice Bravo hits, Medtem ko uspešnice skupine Karma pt^asi osvajajo evropske top lestvice, se trenutno najpopuLirnejša hrvaška dance atrakcija ponovno mudi na turneji po večjih Čeških ni dvojni album Zavrli život z dixlatnim cedejem z videospiî-ti, posterji, fotografijami in remiksi nekaterih najbolj znanih Karminih skladb. Uspeh na Češkem je njihove domače založnike spodbudil k reklamiranju novega albuma na najbolj znani glasbeni leleviziji MTV, ki bo v času do 7. decembra predvajala ludi dvajsetsekundni reklamni spot skupine Kiirma, ■ M/Č ne Banfic in Dina Merlina) in "Persa From The Mahala ' (original J. Lo »Jenny From The Block«)- Na albumu se pojavlja tudi nekaj eminentnih gostov. Poleg Eda Maajke so tu zveneča imena iz tujine: AJ"u Ra (znani New Yorški iiip-hoper), Sammy De Luxe (najpopularniji nemški râper) in Busla Flex (najbolj prodajan 1 ranco.ski hip-hoper). PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE l2bof poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po porociliri ob 18.30. 1. NO DOUBT-tt's My Life 2. ENRIQUE IGLESIAS-AddIcted 3. ROBBIE WILLIAMS-Sexed Up Skupina No Doubt se |e lotila predelave stare uspešnice iz osemdesetih let skladbe trs My lie. s katero je pred skoraj dvema desetletjema na lestvicah kraljevala skupina Talk Talk. Sl^adba |e oèitno ludi danes še vedno dovolj zanimiva, saj je velik hit v Avstraliji in mnogih drugih evropskih dr avah. VSeè je bila tudi poslušalca Radia Velenje, ki so jo izbrali za pesem ledna. F ■ " ■ LESTVICA m[E Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.; 897-50-03 ali 897-50-04 aii SMS 031/26-26-26 Takole sie glasovali v nedeljo, 16.11.2003: 1 .MLADI DOLENJCI: Nocoj je druga rekla mi 2.SLAKI: Glas harmonike 3.ČUK1: Na zdravje 4.D0RI; Avto moj ne ve 5.P0GUM: Dolenjsl|)nik. prodsodnik svcia krajevne skiip-nosli Koňovo in incslni svol nik. poganja pa ^a san) ptnislojnik javnili gospodarskih služi) V \loslni občini Volenje Toiie lírodííik. »Pripravi se Karli! Zdaj boš poletel!« 4 Tadeja Vlravijak. Al<^ksandra \1artinš(»k in Andn^a Kalic. Najožje sodelavke župana nu\sln(î obnne V(^lonj(î Snrka \l(îlia. Andreja dr/i v nameju hfer Burjo. Tadeja in Aieksandj'a pa jeniljeta vzoro(\ Kaj na lo porcaî žiipan? l\ove leče dolsotrajno i/holjšaj(i vid v Angliji bodo kmalu /ačcli uporabljali novo rnciodo. ki bo omogočila irajncj»? ali ccio iraj-no l/bi^ljSanje okvare vida. V klinikah bodo lisUm, ki bodo lo Lens Con) ucti va Ccirnpíi — v." želeli in seveda plaćali, v nci vgradili posebno lanko konlak-Ino \cOo 1er lako odpravili kral-kovidnasl in daljnovidnost. Cena Iriurnc opcracijcjc trenutno še vii>i">ka in slane okoli lOOi) lun-lov, opravljali pa jo bodo na začelku na enajslih klinibih. Nekateri so si lakSno opcracijo doslej žc lahko privoSeili v raziskovalnih cenirih, a je bila oWul no dražja, sedaj pa "dober pogled" naj ne bi bi! vei privilegij Ic zelo bogatih. IClirostal: IVIod SUneiK i nafiliaiii porok in najmanj ločil <11_ C_^ V Sloveniji se v primerjavi z oslaiimi devetimi pristopnicami in tremi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji na lelo poroCi najmanj ljudi, po pixla-tkih /a lelo 2001 le povprečno na tisoč prebivalcev. Največ porok pa je bilo islega lela na ('ipru, kar 13,9 na tisoč prebivalcev. Podatki med drugim razkrivajo. da je bilo leta 2001 največ ločiievv Osioniji in Litvi (3^ na lisoč prebivalcev), najmanj pa vSlovcnîji(lJ na lisoč prebivalcev) 1er na Poljskem (i>2 na lisoč prebivalcev), medlem ko na Malti ločitev sploh ni dovoljena. Na ravni EU se je le I a 2001 poročilo 4,8, ločilo pa 1,9 ljudi na lisoč prebivalcev. Eurosiai je raziskoval ludi delež izdatkov za pokojnine v brulo domačem proizvodu ( 12,8 od&lotka DDP) imeli višji delež omenjenih izdaikdatno greniti njegovo že tako bedno življenje. V "Ječi" je bil eelo nekiijkrat pretepen, po telesu pa ima liidi rane od ugajanja cigaret. Obtožena Kevser je priznala dejanje, vzrok pa je bil po njenih besedah soprogova duševna bolezen, ki se je kazala z njegovim neprestanim tuširanjem in obsedenostjo s čistočo. Tndi (iuinnesslj moti tema tam. kjer sicer že im^yo javno razsvetljavi». Pa je taka, (»m ludi £e/ lisoč let tu slal in sonce l>o moje srce/* naslov. Bil je slokral uporabljen, (rlede na lo, da Na^ iîas in jaz praznujeva petdeset lei. Mi že vemo, kaj pomeni generacija. Ko sc recimo pogovarjam s kom» kije mojih in ugotoviva, da sva oba Icinik 53, reOeva: "O, generacija!" Kaj drugega tudi ne morei> reči. '•PoriV'pn lej plošči je, da čutiš skrivno vez s tem človekom, ker se tudi on spomni isiih stvari kot ti. vSpomni se prvega Človeka na luni, pogreba Kenedyja, prve boksarske zmage Mohameda Alija. In to te veže." Lani si izjdai a/hum KresUnčice. Že prv-i dan si ga pnnlai v /lakladi nes'ar-jetnik JO iixoc' izvodov, do sedaj več kot 2H (isoč. Se vedno je aihum med IS najbolje prodajanimi alhutni v Shve-nyi. Ijohko novi album ta tispeh ponovi? Mislim, da ne more, kersobile Kreslinčice največji uspehi. To pa je album kot album. S tem se tudi ne (obremenjujem. Je paČ nov album, ki gre morda levo, morda desno ali pa le naprej." <'e novi album primerjam s tvojim Januaija sem začel brali svoje zadnje lekste in ugotovil, da vsi govorijo o minevanju, času. Pa sem si rekel, oho-ho, to nekaj zagouwo pomeni. Vseeno mi ni- Nula je nula." Na ploxije enajsi xkladh. So v^ fvoje? "Ja, besedila in glasba so moji, razen enega, ki je angle.iko in ga je napisal Crb; Eckard." Tvoja besedila so dobra, so zgodbe. Se ti velikokrat zgodi, da ugotovil, da ga tvoji poslušalci ra/umejo povsem drugače, koi ga razumel ti. Ja in to je dobro, Mislim celo, da je obrazložiti besedilo teřko. Vsakdo vidi v mojih besedah kaj drugega, kar verjetno prenese v svoj svet, svcjja občutja. "Kdo si, ki ga tvoj srei hofi, kra, ko ht)š dopohtif 50 let, pocu/il kaj drugače? "Ne vem. Malo je vseeno drugiiče. nega. To sc dolgo sprašujem. Ali je kdo nad mimi?" Ali malo spis? "Misliš zaradi podočnjakov?^ Ne. Mislim, da takšna besedila lahko ustvarjaš v Čisti samoti. Največjo ima-mo vsi Ijtulfcprav pomoči, v fazi, preden zfíspimo. "Imaš prav. Najbolj sami smo včasu, preden zaspimo, sploh, kadar gre lo bolj le-^ko. SÏCA1T pa v zadnjih letih največ besedil astvarim zgixiaj zjutraj. V eni od pesmi pravim: *'Dancs je v pesmih še lepši zvok, v vzhodih sonca vse naokrog, v ogledalu mojih otrok." Ko še nisem imel otrok, sem hodil z zvezdami spat, zalo sem pisal zvečer, ponoči. Sedaj se mi je to precej spremenilo, čeprav Se ne sliši nič romantično, da pišem zgodaj zjutraj." Čakaš svojega tndjegfi otroka, o ietn se kar veliko piše in ngiba. Aii te je kdaj motilo, da w ne moreš izognili temu, da bi te, sploh rumeni lisk, poslikal z druiino, nosečo zeno. spraŠ-eval zelo zasebne stvari... Da torej ne mores umaknili dnitine medijskemu pogletlu? "Danes sem nekje prebral, da javni delavec, kol je politik, ne more pričakovali, da bo obravnavan kol navîiden državljan, ker opravljajavno iTjnkeijo. ťe grem jaz po cesti sam ali s familijo in me fotograf poslika, me pač poslika- Mogoče bi imel rajši, da me ne bi, ampak tako je. Razlika pa je, če nekam pridem, pa govorij(5 moji ?eni, naj se malo poho;^a po trebuhu, da jo bodo poslikali. Ali rečejo meni. naj jo objamem. Zakaj hi to počel zaradi fotografov? Takrat mi res pade mrak na oči." Misliš, da se to d<^aja tudi Zfílo, ker inuimo l>ojda Sloveiu:i premalo zvezd? "Kdo pa hc^e biti zvezda? BCaj to sploh jc? Jaz želim imeli normalno življenje, z ljudmi se želim normalno pogovarjali tudi, ko grem po cesti. Vesel sem. Če so ljudje prija/ni do mene. Do mene v glavnem so. Rad imam odprte, odkrite ljudi, rad grem lakoj na "ti". To je pravzaprav blagoslov muzike, s katero se ukvarjam, ljudem se lažje približam, ker meposviv je ?e poznajo." Ali ko izide plošča lahko napoveš, kate-re skladbe se Mo najbolj prijele? "To je ena od magičnih sivari pri glasbi, ker lega res ne moreš napovedati. Sploh ne vem, ali sem naredil dobro ali slabo ploščo. Ko sem jo posnel, se mi jc zdela genialna, sedaj semže maloskeptik. Ploščo sem delal celo leto, zato prihaja vmes do zelo Ti» soboto Im) Vlado še enkrat naš In vaš ^ost, V velef\)ski Kyiil)lja dol>er zur, saj Ihi praznovala generacija. "Spre* hodili se }H»mo ande. eiYeraciJe", v.seol) spremljavi "MalUi l)i^ov". Igrali homo vse največje hite in za}>otovo pi»skrbeli za drugačen, prav poseheti /ur," lakšen. kot sem ^a zapisala v naslovu. Zalo pridite in z nami praznujte dvoj* no petdesetletnico: časopisa Naš čas. ki je î^e dolgo vaš četrtkov prijatelj, in Vlada Kreslina. mešanih občutij." Že dolgo me zonitna, zûkaj Prekmur-ci delate najlepše balade? Misliš? Ja. zflgf>tovo. Meni je ena najlepših narodna **Vsi so vetiei vejli" in tvoja "Namesto koga roža cveti"Jih je pa še nekaj iz tvojih krajev. "Ker st"» ravnice trije vokali dna, ba-la-da. Baiad v Bohinju ali na Stolu ne moreš peli, pri nas pa pašejo. Kojih recimo pojem v Avst raliji ali kje drugje po svetu, so ljudje zelo ganjeni." Doslej si sodeloval s Šte\-ilnimi prizfia-nitni slovenskimi glasbeniki. Kdo ti je tokrat ptrniagal pri na.siajanju plošče? "Repa! sem s Klemnom Klemnom, pomagal je kitarist Vladko Slefanov-ski iz Makedonije, Vesna Zor ni k iz Kaialene, Boštjan GombaČ iz Tera-folk. basisi Sidharte Jani llacc, pa "moji" Mali bogovi, ki me spremljajo na koncertih v živo, in šc in Še." Ali v^iko sprendjaš f^asbit ndadih Slo-vencev? "Ne prav dosti. Tu in tam me kakšen dober pritegne. Veliko me sprašujejo, kakšno muziko poslušam. Iskreno imam najraje tišino. Včasih imam cele dneve ugasnjeno glasbo, ker sem je ?e "prenajeden". Muzika je namreč kol vse osialo okoli nas, agresK'na. Zato v enem od besedil pravim: "Pelji me tja, kjer se Šc smejijo, kjer tudi jokajo. Pelji me tja, kjer šc zdaj v^'enijo pesmi počasne, ki imajo čas." Eno-siavno skorajda nihče več ne dela počasnih pesmi, vse le Šc ropota. To je včasih prav nevrotično." ERA TRŽNICA Velenje ERA PREHRANA Velenje „ J/. Ti K A ...... 1 , zamrznjeni file 1 ^ ' . osliča, lkq HVl?JKy .. ^ Cd 14. úd ZT. 11. Z003 VABLJENI V PRENOVLJENO ^^ ERINO PREHRANO V VELENJU 2 ansamblom MIKOLA, skupino SELECT s plesalkami, nagradne iqre, degustacije. SOBOTA, 22. NOVEMBRA 2003 OB 10. URI TO IN ONO Dejanska odprava plazu se šele začenja Ma(x^snik()v plaz sc jc lolos picrnakiiil za dva mcUa - V zadnjem lotu opravili veliko ijlobiiiskiti (Ireiiaž - Vsa do sedaj opr avljena dela sodijo med inierveiihia Tatjana Podgoršek Prcj.^njo sredo so sc mudili na Macesnikovcm plazu v Podolje vi nad Soliava Člani državne komisije za plazove in bili po ogledu preccj bolj zadwoljni z c^pravlje-nim tlcloin kol pred slabim letom. Celo plazišCa naj bi se premaknilo le za dva meua. newigiasja z domačini pa naj bi v glavnem odpravili. «Leios so delavci pt^djelja PUV Nm") Celje, ki izvajajo sanacijska dela, opravili naizahtevnejši ptxseg pri povrsinskem odvodnjavanju. Končali so lako imencwani krak B, ki poteka na najbt^lj spornem cxJseku med ^"«pixlarskim pcsbp-jem in silazom kmeta Roka Krivca. Kmetu so pod cc-slo pi*»tavili nadomestni objekt, plazenje pa sc je v îem delu prepolovikx .leseni so izvedli tri globinske drenaže, katerih namen je zmanjšali prité>kvixlc na piazino. Dobro delajo, saj dotoki vode niso izrazili. Spodbudno je lutli, da je nad drenažo zcio mir-no.Takih del je veliko, nadaljevali pa jih bodo naslednje leio. Takrat se bodo podobno lotili območja viSje, verjetno tudi ni?je. Vendar se lu pričakujejo večje težave. Pla/inaje gk^bc^ka tudi do 3i) metrov,» nam je povedala Sonjii DescničHr Ahčan z Agencije RS za oknjak. Kasneje je ta delavnica prerasla v največjo U>varno usnja na Balkanu, poznano pod imenom lovarna usnja Franz Woscli-nagg & sinovi. Z razstavo bodo tako pc^častili visok jubilej. Kalarifiin scjcin /no\a y V S ga poimenovali zato, ker je Katarina Aleksandrijska, ki goduje prihodnji torek, zavei-nica sirojarjev, usnjarjev in čevljarjev. Turistična zveza Šoštanj pa obljublja, da bo sejem poslal tradicionalen. Letos se bodo na obujenem Katarininem sejmu predstavili lokalna podjetja in tudi zasebniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo usnjene galanterije, konlekcije in obutve. K sodelovanju pa so poval)ili tudi iržjžko Tovarno obutve Peko, ki letos praznme stoto obleinic\> ustanovitve. V Sedlanju se bo predstavila s pestrim, tudi izvoznim programom,obljubljajo pa tudi sejemski popust na njihove izdelke. Sejemski prosujr bo kitr na Trgu bratov Mravljakov, vprimeru zelo slabega vremena pa v avli občinske stavbe. Deset let Okteta TES Prvie so se doi)ili scptenibi^a lela 19U3 -Prepevajo doma in po svetu - Najbolj ponosni so na i^ostovanje pri svetovno znanem zhoru Mihail (Ilinka v St. Petcrsubrfiu Miiena Hfstič - Planine Šo.stiinj, 14. novembra - Oktet TEŠ je desetletnico delovanja obeležil v petek zvečer v šoštanj-skem kulturnem domu zjubilej-ninî koncertom, darilom z.a prijatelje in vse, ki jim je blizu lepa slovenska pesem. "Začelo se jc tako. kot sc začne pri veČini skupin, ob kozarčku ruj-nega. Pri Skwenciii ni treba veliko kozarčkov, da se oglasi pesem. Ker jť cJobai zvenelo, smo m rekli, zakaj pa ne bi ustanovili okteia. Prva pesem, ki smo jo zapeli skupaj, jc bila Vrlec ogradila bodem.« se spominja začel kcw I\»tcrZg()aiík. v začetku jih je bilo sedem, vseh sedem delavcev ITLŠ, strojnikov, eleklričarjev in zidarjev, le umetniški vodja je bil ^asbeni pedagog. »Vsi pa smo se kalili v zborih.« Danes sestavljajo oktet: prva tenorja Janez Brgicz in Grega Kladnik, drugi tenor sta Franc (ircgnrc in Zvone I-ah, prvi bas Mitja Vcnisnik. ki je obenem njihov umetniški vodja, in Peter OMef je desetíetnico proslavU s samostojnim koncertom. (foto: Dejan Tonkli) Z|;oznik. drugi bas pa Silv» Med» ved in Marko BalHŽic. Dobivajo se enkrat tedensko. v desetih letih so imeli veliko nastop'.w doma in na tujem. Prepevali so po Evropi, na Nizozemskem. v Nemčiji, Avstriji, podali so se v daljno Avstralijo, kjer so prepevali zdomcem, nekaj pc")scb-nega pa je bilo njihovo gostovanje pri svetovno priznanem zbo- ru Mihaila Glinke v St. Peters-burgu. Nagrajeni so bili z Zlatim žigom javnega sklada. Lani so se uvrstili na dr?avno revijo izbra-nQi oktelov. »Ltbrani smo bili med osem oktctovin takrat tudi nasajeni.« pravi Peter Zgoznik, Načrtov za naprej imajo Še veliko, Šc naprej bodo razveseljevali vse, ki jim je blizu lepa sloven-skit pesem. ■ Zmagali ekipi Radovljice in Dornave Velenje, 14. novembra-V prc^torih Velenjskega gradu sta Varstve-no-delovni center Ježek iz Velenja in Sožitje- Zveza druStev za pomoč duiU?vno prizadetim Sitwenije. pripravila tretje finalno kviz tekmovanje. Na njem so nastopili predstavniki petih varslveno-delovnilt centrov iz Slovenije, ki so zmagali na regijskih pred tekmovanji h. Tema tokratnega je bila ekologija: Na.š zeleni vsakdan, Prvo mesto sta si na letošnjem kvizu delili ekipi VDC Dornave in Radcwljice, tretje mesto tekmovalci Slovenj Gradca in Iblmina. peta pa je bila ekipa Trebnjega. Ob tej priložnosti so prvič predstavili tudi maskcno, za kiitero,so objavili nagradni razpis. Zmagal je predlog Vedec, prispevali pa so ga varovanci in mentorica VDC-ja iz Sežane 1er mentor iz Slovenj Gradca. ■ tp S tekmovanja, ki so ga varovanci velenjskega Ježka tokrat spremljati kot obiskovalci »V enem letu se vseh vprašanj ne da rešiti!« V Me(l()i)činskoni (ii^ištvu invalidov Šaleške (loliiio Velenje osrednja pozornost pi^^dvscin oliranjanjiL zdi'avja ter reševanlii socialnih vprašanj svojlli članov - Mestna ohčlna Velenje invalidom vse holj piijazna občina - Osem le( (zaman) prizadevanj za pravllnejšo odmero dohodnine Taf/arra Podgoršek Medobčinsko društv<^ invalidov Šaleške dohne Velenje jc med 67 drui>lvi, vključenimi v Zvezo delovni)! invalidov Slovenije, največje. Šteje več kot MK) članov. Med najpomembneje dejavnosti društva sodijo skrb za ohranjanje zdravja članov, pomoč pri na.^evanju njihovih svo razvedrilo, spori in rekreacijo. Leto 2i)03 je proglašeno cvr(^p-sko leto invalidov, v katerem naj bi Šir.^a družba pokazala več razumevanja za njihove stiske in pravice. Pa čutijo to pozornost, je to okolje prijazno do invalidtw, katere so specifične težave invalidov v Í5ale5kj dolini, je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Medobčinskega društva invalidov Šale.^ke doline Velenje Va Iter j u (lolohu. .Sï hasie invalidi klo 2ilif3, ki so gfj oz/ioČili kíM evropsko leto ima-Udov. zapomniii po ve^jíw razi*' mevanjtt širše ciruzht do vaših t^v? '>Nič nimam^^ proti takšnim akliv-n(»uni. vendar si invalidi želimo, da bi bila skrb za n^rvanje naših težav skupna tudi v )»obiČajnih« letih. Kajti vseh vprašanj, jih je pa kar nekaj, se ne da rešiti v 365 dneh. Bf> pa leto 2()0? zaznamovano kot leto, v katerem smo imeli invalidi ckwolj težav .sami .s sabo.« So ohčine Velenje, .kostanj in Šmartno oh Paki prijaztte do invO' Udov? »Tu moram izpostaviti Mestno občino Velenje, v kateri imajo kar precejšnjo mero razumevanja z^ naše težave. Na na.šo pobudo so uslanovili posebno komisijo, rezultat njenega dela pa je dejstvo, da danes tudi invalidi na vozJčkih že lažje pridejo marsi-kam. Prav tako se premikajo aktivnosti glede boljše dostopno-.sti dcî velenjskega zdravstvenega doma. sploh do laboratorija in starega dela doma. Za mestno občino Velenje bi lahko rekel, da je skoraj prijazna invalidom. Tutli v bčini Šmarino ob Pakt imajo invalidi urejen dostc»p do najpomembnejših ustanov. V občini Šoštanj pa so obljubili, da bodo kmalu odpravili ovire za invalide, ki želijo v (amkajšnjoobčiasko stavbo. Po skoraj desetih letih prizadevanj je uredila dosiop za vse invalide tudi Medobčinska zveza upokojcnccv Velenje, kjer imamo mi svoje prostore. Nekatere arhitektonske ovire pa Še vcdne^ ostajajo. Med drugim - nobena Šola ne omogoča dostopa vozička rje m.« Najbri pa invalidi j'îiale^ki doli' ni nimaie fe^av ie pri preniago- vanju arhitektonskih ovir, ampak vas »Židi« ie kaj druge^? »Drži. Najbolj izstopajo socialne sliske, ki so pri nekaterih naŽih članih Še btîlj izrazite kot pri zdravih občanih. V društvu posku.šamo takim pomagati na najrazličnejše načine: pri članih, ki so nekoliko premožnejši, smo že zbirali ozimnico zanje, ludi sit^r nudimo našim članom brezplačne pravne nasvete, z najrazličnejšimi aktivncfitmi skrbimo z^^ ohranjanje njihovega zdravja, v sodelovanju z našo zvezo smo organizirali letovanje v zdraviliščih, z denarjem, ki nam ga odmeri država, pa smo omogočili letovanje 120 članom. Pc^maga-mo, kolikor lahko. Vemo pa, da je na terenu Še nekaj invalidov, ki vse težje stikajo konec s kon- Valter Golob, predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje cem meseca, a niso naši člani.-Takim ne moremo pomagati, saj je država povedala, da lahko pomagaš le članom. Tri lela smo si prizadevali za pridobi lev statusa invalidske organizacije. Tega smo naposled dobili, a nas je drŽava za to takoj »nagradila«. Sprejela je zakon, s katerim jc določila, da morajo tudi lake organizacije od vsakega tisočaka odvesti davek, ne glede na to, zakajsoganamenile.karsemi zdi nesprejemljivo, V Šaleški dolini smo se v minulih lelih invalidi obračali po pomoč na podjet-ja,Tudi danes se, a je takih, ki imajo razumevanje za stKialne stiske, vse manj.« Pred nedavnim je akiiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje povabit medse poslance državnega zbora s te^ območja. Zakaj? »Nekatere težave so skupne vsem invalidom po Sloveniji, na.^ pa so specifične glede dohtxJnine. /^osem let si zaman prizadevamo za bolj pravično odmero nadomestila dohodnine. Kljub neštetim sestankom na pri.stojnih ministrstvih nismo dosegli še ničesar. Ne zavzemamo se za oprostitev plačila dohodnine. Nismo pa za to. da si drŽava vzame tisto, kar ni njenega. To vprašanje zadeva v občinah V:lenje. Šoštanj in Šmarlno ob Paki blizu KíX) ljudi. V prejšnjih letih smo se o tem dogovarjali še skupaj z invalidi preostalih slovenskih rudnikov in železarn. Ker pasošla podjetja v stečaj, smo ostali sami. Zato smo povabili na pogovor poslance naŽega območja in jim težave glede odmere dohodnine približe predstavili, Hkrati smo jim daii napotke, kako naj ravnajo pri sprejemanju zakonao dohodnini, kako nam lahko pri tem pomagajo. Oe bo namreč sprejeta zakonodaja v predlagani obliki, bomo invalitli znova prikrajšani. Opozorili pa smo jih med drugim tudi na 14. člen ustave, ki pri naštevanju kategorij c»bčanov invahdtw ne omenja, kar se nam prav tako ne zdi prav.« B 15 Športni simbol Velenja zaživel v novi luči Skoraj iri lisoo ljudi se je udeirailo sl()V(isn()sU oh olvorilvi loinoljilo prcjiovijcne Rdeœ dvoi tine in s lom izkazani /a(k)voljslv(), da je la sporliii simbol Velonja po 28 lolili le dočakal svoj lepši julri Tatjana Podgoršek foto: Stane Vovk Vficnjc> l4.no\X5mbra-/adow)-Ijcn jc bi) !udi žuiian mcslnc občine Vtflonjc Srećko Meh. ki je v shw-nosincm govoru med dragim podCrlal. Oa st> k Icmcljlli obnovi pfj.Ntopili zalo, ker so želel: zagt>-îovili iipi>rl nikom, Špt^rlnlcam in rekreaiivcem tega območja boljSe pogoje za vadbo, hkraii pa jih nagradili za njiliovc dobre rczul-iaie. (^dloiilev o lekmah evropskega rokometnega prvenstva za mctSke v Velenju pa je pomembno prispevala k icmu, da so Jie prenove lotili resneje in hlïrcjc. Dvorano so povečali za nad-sire.edaj kar osem garderob (Štiri za Športnike, iřve bi>sta za sodnike, dve /a rckreativce). Za zdaj bodo vanjo namestili IfiíXl.sedežev. Pi^legdrugačne barvne zasnove v njeni notranjosti so občani laliko zaznali spremembi^ na pročelju objekta Drugače bo urejena tudi okolica. Na severni strani dvorane so urodili pešpoti in namestili klopi ter luči, na njeni južni strani pa so uredili pRstor za aktivnosti Mladinskega centra. Poleg slednjega bodo v dvorani Še vedno donK>va- li Turistično-informacijski center, Šaleški študentski klub in lokali. Zepan se je zahvalil v^em, ki so kafe'^rkoli sodelovali pri uresničitvi načrtovane naložl>e, ki bo omogočila mt^žni)sll za dv prijazno dobn>došIic<'>." Po mnenju Joi^cfa KitvHčníka. poslanca dr>ra in pa-d-scdnikći Sporlnc zveze Velenje,jc prenovljena Rdeča dvorana rezultat sodelovanja in združevanja potencialov iz različnih pt^dročij, ki jih premoremo v regiji in dolini, »Velenjčani si zaslužimo sodoben večnamenski šptirtni objekt. Evropa je zaradi us|X'liov naših športnic in športnikov ter dobrih organizacij zaupala organizacije^ lekem evropskega rokometnega prvenstva mt*5ke .Sloveniji, ta pa Velenju. Rdeča dvorana naj tudi v prihodnje oslane prostor za druženje vseli generacij, zabavo, za sprcï^ianjc in krepitev prijateljstva.« Golte d.0.0. Rddegunda19c 3330 Mozirje Tel: 03 83912 00 Fax;038391218 www.go{te.$i v I ■■ ^ ljai.5.10.2003 dO 5.12.2003] ^ "i t.* Odrasli Otroci+seniorji * ^ Med ISmndD^ - dnevna dopoldanska / popoldanska 3.500 2.500 2.500 ^ hb Med tednib-dnevna dopoldanska / popoldanska 2.800 t 2.200 2.000, 1.600 5/sezono 13.000 9.0DO SEZONSKA PRENOSNA 45.000 116.100 32.000 C«M SO V SIT IB vtebi)|e|« ODV. • otroci, vozovnica volja do 14 lota starosti • sonlorjl od 60 lotd dal|o Pri nakupu sezonske vozovnice le obvezna fotograll|a V VelM)! *e kartft iahko kuplfo v: TuritUtei apMClta Gost, TIC VelMja, UMaik V«lM|e ii. ' Prenova in raziUritcv dvorane je - po dosedanjih izračunih - veljala 475 milijon<'»v tolarjev. Skt^aj polovico pt)trebnega tlenarja je za naloživ zagc Hovila Mcstnaobčina Velenje v proračunih za leii 200? in 2(K)4. S2,6 milijonw tolaijev je prispevak> ministrstvo za Šc>Lstvo, znajK>sl in Špritvcnc^ slovesnost sc^ pi>pe-strili znani velenjski športniki in Športnice, plesna .skupina Zvez- dice Šolskega centra Velenje» pcv^ ka Natalija Verboien in pevec fiPack Ćukur. Pravo špkome-taši Ciorenja in makedonskega Pe lister] a. ■ L if r d' 1 1 t ' A - \ « Na otvoritvi niso prerezati traku, ampak sta prenovfjeno Rdečo dvorano vetenjski župan Srećko Meti in predsednik Športne zveze Veienje Jožef Kavtičnik simbolično predala svoje-mu namenu tako, da sta med občinstvo vrgla rokometni žogi. Na sliki tudi Dejan Tamše, voditetj prireditve. M A t • ' \ : , I ' tt ' t ' Ml*: t ~ — v Poleg znanif) velenjskih športnikov in športnic so prireditev popestrile tudi plesalke ptesne skupine Zvezdice Šolskega centra ^lenje 3 Pevka Natalija Verboten ni delala družbe le Dejanu Tamšetu, M Je vodil program, ampak je »priila" med občinstvo, med katerim je bii tudi Nesti Žgank, župan Velenja takrat, ko so zgradili Rdečo dvorano. Céije Lđva Z. tel.: 03/426H64+04 Velenje Goriška 46. tel.: 03/896'e3'e2 Prevalje Pri postali 6. tel: Oa/dTS^GS^heO Od 13, do 27.11.2003 02, do prodaje zalog. Vse cene vsebujejo DOV. Pivo Smile Ljutomercan^ 0.331, Pivovsrji^nion 11. Ljutomerian^l i [ i® ' 132,^ H ■ 279,f Majoneza l-tellman's 603 Kolínska 519,-^ Praini prašek Persii Oreen power .Ocean power, 6 Kg. Henkel E R'^A C+C ERA. Preiemovâ 10. 3504 velen;» Minister u zdravje opozaridjd: Prekomerno oítje dfhohoid ikoduje zdravju. SPORT IN REKREACIJA Elektri skalp vodilne Postojne TjdiA Rehar ^liStanjCani hO po testih řrnih kr<»gth Ooscgli Urii^» v pn'ciTMv». Ćcprav od icknic s Ptxslojnn niy> veliki) pric^jkovali. so sc d*ini(iv vrniii ilobre volje, saj so v/uli itkalp do Ugii krogn vodilni ekipi Pivki |>erui-ninitrsTvo. so prakiiC^no ťcloím^ srt-ćanjc vodili ter nadzornvali pd ko^m. nu tóiicrcp so niciali koSarkai^i Cickire. Pt» icnt di^jgodku jc goslom kt>n(vniracijď nekolikih pud];«, inkodo x> pcrui* ninarii ii5li n« «edem loCk prcdncwti. vendar sc jť sosinnpku ckipii v nadaljevanju xbrala, pokařnia svoj karciKlcr in na konai zasluženo sLivila s % : 73. KJjuOna nu/a/a/ma^o sla bila VUba Cm6r.s24Ux^kami in Salih NulKinovič. kije poviem onemogočil izkušenega Vdjka Pcťranoviř«. Díílníuiiftco je dí>scgcl vsega O nvk. ic te ra prošlih mcuw. I\> zaslugi odlitke «ihramiH: jc imcJ kaiasm^faíen mel iz igrc íO-5 za dva in 0-6 2a iri ). /ymago nad vcnJilnimiso ^>áianj^aiii prcmeâiUi širene na vrhu lestvice, kjer je sedaj jn'ccejSnju gneC^ saj inukjo kar tri ekipe eniik izkupićek. Vodi tako Zagorje pred ikhosćk kol Senijur.ski Alpi« Kemo- pkLvl. srwii prejšnjega ledna so si kť«ia( kar-ji Elektrc priigrali naprulovunjc v pokal* nem ickmovanju. h» ^magi doma so Rudarja premagali tudi v 'IH'ovljah, in Nitiir / re/ullatom 87 S2, in se tako uvrstili v 4. krog, kjer jih 2f>. novembra Caka llogh«. Pivo brcCanje bo Elekira odijaab v <.{<>miK*Í <.tvorani, V prvenivivu pa v sobolo Elekira v domaći dvorani vedno neugodno ekipo pol7clskih I Itî|*iov, 'lèknta bo v >>oho- 10 oh 2iK uri. Na icj tekmi pi« l>o Elekira UKlt?cc6ianjii Gre/a 25-leir>cga igralca, ki je v lanski sezoni Igral v Kopru, letos pa v Kranju. Leia 2(Kn pa jc tudi igra! na slovenski ali Mar le kini. Vloiii Bečirovič, trener Eleklre: »/elo sem zadtisoljcn z /mago, ne sme }xi bili nobene cvtorijcs saj jo moramo potrditi v n:vslc4n]ih teknuih, Postojno smo premaga» 11 predvsem/aradi j/rednc bojeviu^sii, ^.elje in dobie tak lične pri j wave na nasprotnika. Čaka nas pa 5e ogromno dela. saj je v^ka lekma ie?,kiu liikSna bo tudi soboina. kJjiil> lemu pa v lokaJnem derbiju proti kvalitetnim Hopsom računamo na /mago.« Tretji poraz zapored Velenje je i/gubik» tretjo tekmo 7ajx)red, ti^kral pr(>li Ijuhljaii&ki [li-riji. V Ljubljimi sla se srcćala dva novinai v drugi ligi; Vcienjt-mt so vanjo napreiiovali iz tretje. Ilirija pil jc lani izpadla iz 1, B-Uge, CJosijc iz Velenja so lekmo Ix^lje /aćeJi in dobršen del si'ećanja tudi vodili ill nadzorovali tako i^o kot tudi re/uliaL Zc v pivi četrtini so pi^vcdlis 15: S. vendar so jih gosli-lelji vedno uspeli ujeli. Pri rc/uJin-tu 67 : CI za VelcnjCane lik pred koncem tretje četrtine so le-tl /grešili tri od Atirih pr«»stih metov in lako zapravili prik»^w>si. ila bi Mi pred zadnjo četrtino priigrali deset točk prednosii. Zadnji del Igre so Igrala Ilirije/ačeli z delnim izidiim H : (3. VelenjCani sti ptivsem pi^piLstili v napadu, tako daje zmaga osiala v Ljubljani. Velenjčani bodo v soboto v domači ^Korani igrali proti surim znancem, proti ekipi Celjski koSarkan^ki kluli. kisojo lani. koso bili ^ skupaj v tretji ligi. dvakral premagali. Ol'-iloteZavimajiv velenjski ki^^rkiirjj naprej s icrmini za treniranje, Ifpajíx da se bodo sedaj, koje Rdečadv^irana prenovljena in se rokoinetaii vrnili tlomov«, stviiri obrnile na bolje. AleS R€liar. trener Velenja: »Na gostovanju pri neugmtni ekipi Ilirije smo bili zelo blizu mage. V zadnji četrtini smo psihično padli, dovolili domačim, da se vrnejo v igro. invsi na^i poskusi, da obrne-nîo rezultat sebi v prid. so biJi zaman. Na Celjski KK se moramo dobro pripraviti.« I TJdša Rehar V nedeljo nova zmaga? Nogometa*5i i^niartna so po presenetljivi zmagj pioii Marilwru 5e naprej zavzeto trenirali in sc pripravljali nazadnje srečanje v tej sezoni doma proti Dravogradu. Irener Simciinovlč noče ničesar prepustiti slučaju, tako da so vcj teden trdo delali, odigrali so tudi lekmo v Malečniku (IH. liga) in zmagali s (i : 0(4: l)}.SirekT Spii-s(tjevič in OmladiČ 2. Pílipovič in Krmčef \io 1. V lej tekmi so dobili možn.sl vsi igralci, lekmo so neugodni, zato moramo vzeti lekmo resno, da zaključimo sezono na domačem teremi z u.s|>e-iK^m, /a sedaj so vsi igralci zdravi in upamo, da ne bo priSlo do kakšnih poškodb. Tekma je v nedeljo. 2.V 1. m. Janko Goricnik foto: vos Ze jesenski prvaki Moâtva v Si.mobil ligi so imela zaradi dveh tekem reprezentance Slovenije s HrvaŠko prost konec ledna, redni prvenstveni krog|xiso igrali v drugi ligi. Nogomeiaii Rudarja imajo dva krc^a pred koncem jesenskega dela prvensTN'a osem točk prednosti pred drugint Zagorjem in deset pivd Belo krajino. Prav mošt>'o iz Î'rnomlja je gostovalo v Velenju. Derbi 16, kroga ni navdušil gledal- cev. domači \ya so z zadetkom najmlajšega njihovega igralca. 17* let nega Rajko vica. na ;^ačeiku drugega p^ilčasa znii^aii z 1 ; O, Domači so bili resda več čas boljši, vendar nespretni pred nasprotnikovimi vrati. Po tekmi je trener Drago Ko>ia-Jnšck povedal: «To je bila lekmii kol vse druge. Nekako sem moral skrpati moštvo glede na to. da zaradi kartt>nov nista .smela Igrati Ibiahi- movičin Amel Mujakovič. rezeivna klop pa je dokai skromna, Rwka^Oi smo z dvema mlajšima igralccma. in to Rajkovičcm ter Mulavdičem. in prvi je dosegel celo zmagoviti zadetek. Resda igra ni bila ti^!sn;u kot sem Aclet In kol so gledalci pričakovali, toda pomembno je. da ohranjamo razliko pred zas]e;iov;d' ci. da bomo imeli čiinboljSo podlago za spomladanski del." Tako so igrali 3. krog - pokal pok^lnih /magovalcTV (}orciOc- I'cli>tcr34:22 (17:6) (rorctije: SkoC liiin^J, DolicISek 4. Kavličnik 7 ( 2), Bedekovk^ M lakai* I (»U r. Sirk Z, Gaj^ck 2. L Dolicl^k 5. Steùknk^ 2. Kovlč 3. LuinSček. l.i^H Siol - 7. kro$> Gorenje - Cimos Koper 38 : 32 (21:14) Gorenje: Škof. lamSe 2. J. DolvlSekó, Bcdekovjčd.Kaviičnik 4(2), Mlakar8.(.)JUr. Sovič, Sirk 5. (íajšek. L DobelSek Steřanič. Kovtč4. Lainftček. Drujji i/idi: Pivovarna Laicko • Velika Nedelja : 27. Rudar IHwlje - Adria Krka : .^2 . Jeruziilcnt - termo ÏJ : 22 ( 13 . 6). nmos-JnlcsRiko3():2í(l4: Î2). Vrstni reíl: Gorenje 14. 2. Celje PL 1.5.3. Pru|c67 11,4. Prevent lU. 5. do 8. Termo in Rudar po 8, 7. do 8. 'irimo in Cimos po 6. 9. Jeni/alem Ormo/. 4. 10. do H, Adria Krka in Velika Nedelja po 2.12. Inles Rikii 0. 1. B/KL ŠkiKjm - ŽRK Vckiije 35 : 29 (17:4) ŽRK Velvnje: Jukič 1. Skoi-aj. Skaza 3, Tovrljan. VanovSck, V^jdl Mimesfi Muratiwič 1, RiL^mir 7. Mirzela Muratovič Omerohič 2. Bubik 1. BoSkovič 5. Lakič. AvberSek. I.noi.. ninški-7. k. Sošlanj IbpolŠica - Calcil Kam* nik I) r 3 (-29. -22, -22) Šoitanj Topolika: Vinčič I, Toi II. Pavič i Dj<'rdjevič 1. Fujs 17. Pokieka 1, Diiplišak. Pon^e^ 3. Satler 4, Soviiiek 1. Sevčnikar 7 Vrstni red: Í, Calcil 19. 2. SoSianj Topol«jca 17.3. Salonit AniKivo 16.4. Svil 1.15. LfP Bled. 6, Krka oba 12 3.1)01., ženske - (i. k. Kajnli ^o^tanj- Dravoj^nd 1 !3 (-IH,.|9,22,-15) Kajuh šumnik, M. lajnik, S. lajnik. Di. Jovičič, Da. Jovičič, PlcSnik. Kamenik. Memič, Konovšek. Ledi nek Vrstni rc/l: 1. Dravograd 17, Z Partizan f'rna, 3, Nova KBM Branik II oba 15, 4. P^^lak. s.p.. Prevaije> Kajuh SoStanj otvi 12, (). Ru5e II... I. A SKL. a krog Pivka Perulniuar&tvo Postojna-rJektra ^šlan]73:76 Ekktra: Auer 14. Ručigaj 10. NedeljkovičS, Vidovič I, í^mer 34, Niilwnovič 14, Sûgadin 5 Vr>hHrwlt I.Zagorje HlHeliíts, 3. Pivka 14.-1,'ířigjav.5. Ho[t»i, 5. K{>pcrvsi IZ 7, Ro^la. K, Kra.. do 7. Aluminij in Kr^ko Posavje 22, 8. Triglav 19. 9. Iz^^la 17. 1IX Brda 13» II. Svoboda in liilwr. [Vi 9. v Jolanda Ceplak častna AK Velenje V ponedeljek je bil v prostorih MC) Velenje /.bor atletskeg;« klulvi Velenje, kjer se jc zbralo veliko število atletov, atletskih delavcev lersodnikov.NaziiCeikiisoz minulo m<^Ika počastili spomin na pre* minulo podpredsednico Dragico Kotnik in pred kratkim tragično preminulega jiobudnika a(k:like v Velenju L< veta <)}.str5ka. V svojem p<'ročiíu je predsjednik mag. Marjan lluclcj pi>vedal. da se bo vodsivo kluba Se naprej trudilo. daN) navkljub le?.;«vantslinam'iia-njem. kar jc posledica sploSnih skWili razmer v gospodarstvu, ki na lak ali drugačen način pomag;i Športnim kolektivom, klub ptiiz-ku^l zagotoviiiiiptimalne pogoje za delo. ludi sicer dobiva klub p>hva-le 7 vseh strani. Svetovna atletska zveza je pono-sen na tako Število atletov, ki so Ze in še l>om in zaključit leto brez minusa. Na koncuje mag. Iludej ptxielil Se dve posebni pri» znanji. Priznanje za uspeSno vsestransko p>mctčpri izvedbi tekmovanj je prejelo pt>djetje UIZ in ga jc prcv/el direktor Frani* Orukx. Drugo priznanje pa je prejela ,|olanriu CcfHak. ki .se je lako tudi uradno jx^lovila od AK Velenje. Predsednik ji je |XKJetil čudovito sliko akademskega slikarja Ibdiča. ki prikazuje panoramo velenjskega Ntadi Vegrada kot zakleta, .saj p)ik(>dovanem Damijanu VoduSku rudi preostala stalna člana pive ekipe. Jure SlatinSek in Nena;l Bojanič. nikakor nc najdeta prave forme. V Šestem krogu jc tako ekipii Vcg-radaspet ostala pra7nih rok, saj je na domačem igri^^u izgubila tekmo z ekipi iz Murske Solwc z rezultatom 3:6, Jure SlalinSckje sicer dosegel live posamični zmagi, skupij z Bojaničem pa je bil uspeien tudi v igri dNojic.a je bilo vse skupaj dtsvolj le za ie en poraz več. < )ba mlada igralca Vegrada. ki |x>magata članom prve ekipe, Miha Klja-jič in .Taka CîolavSek. sta kljuli vsej zagnanosti Se vedno le preveč zelena za lako kvaliietno tekmovanje. I 'pamo, da se lx> ekipa Vegrada končno naSla in 2;ičcla dosegati IwIjSe rezullate. Mlajši igr^ih igralk turnirja. Na mednarodnem turnirju v Vaj a^dinu se je Patrik R^isc po zmagi v predtekmovalnI skupini uvrctli med 32 najbolj.iih mlajših kadelt)V prvenMva. izjemen itspch na tem ickmovonjtipa je dosegia Velenjčankii Ivana Zera. ki jc v posamični konkurenci osvojila drugo mesto, v ekipni konkurenci pa je z ekipo ravcnskeg;i Fužinarja osvojila prvo mesio. I^evji (lolož SI) Mrož Stiebka zveza Slovenije je takoj po zaključenem evropskem pjven-stvu preverila trenutm> razmerje mix^'i v slovenskem .slrelslviL Za pokal Slovenije se je med saho pomerilo vseh 7 strelskih regij. Koru'^ki>-5tajerski>- zasavsko regijo, kamor spada SD Mnxř, sia z ziačno piátok^ zaAlopnili Alenk;« Dimecpri mladinkah in Živa Malovrh pri mlaj&ih mladinkah, z zračno puško pa mlajâi mladinec Luka Avbei ick, Vsi trije so zasedli 2. mesto in poleg strelcev SD Julcksa iz žilica pri-spcvali največji dele>. na skupni regijski Zkonio', Bolj.^ od KS/regije je bi la le Pixjras^ka regijaz nosilcema SD Raljanska regija, ki je loknu nastopala brez potnika na olimpijske igre. Rajmonda Dcbevca. Kcgljaiijo - 2. slovenska liga vzhod Na kegljišču TES-ase je v8. krogu odigrala prava drama. Srečanje je bilo odločeno Sele v zadnjem lučaju, srečnejši pa so bili kegljači Šoštanja. Cioslje pri rezultatu 2 : 2 imeli prednost 30 keglje\', ki pa so jo iz lučaja v lučaj izgubljali. .Srečanje sc jc končalo z 9 kcglji razlike za dt^mačine, SoStanj : Kriko 5 : 3 (.3077 : 3(W>S) $t»šianj;AmuS 497(0). L. Fidej 527 ( 1). Petrovič 49.S (0). Galavjč 519 (1). KriAovnik 511 (0). .lakop 52Í) (1), Na Icstvid víkJí KoaMruklor z 15 točkami pred Miklavj^em 14. In Kt»grad Gradnje 10. Na 4, ntestu so ^ciStanjčani z S ločkami. Kljub vsem znuigam le driifji v hotelu Paka v Velenju sta bila txJigrai^a Sesti in sedmi krog druge S;«hovske lige, Velenjčani so ponovno dvakrat zmagali. Najprej 50 premagsili ekipo iz Skwcnskih Konjic s 5 ; 1. n:ito pa èe v derbiju Vfxiilnih ekipo Irtglav iz Knikega s 4 : 2. Kljub v^em zmagam so trenutno na drugem mestu, saj zaostajajo za ekipo iz Kr$ikega Za pol točke. Vrstni red po «dmem kmgu: I, Kriko32 íočk, 2. Velenje 31,5,3. Polskava23,5.4.Trlwvljc 22. 5. Branik 21 itd. V soboio 22. ll.K»sia z-iključna kroga lige v hotelu Pakj v Velenju ob 9.00 in 14.1X3 uri. Vabljeni! V tretji ligi nastopa 21 moStcv. Do sedaj so odigrali Sest krogiiv. Druga velenjska eki|>a igra s pomlajeno ekipo, saj so igrali v ekipi trije kadeli. V Zixdnjih ireli krogih so po enkrat izgubili, remizirali in zmagali. Po Šestih kaigih so na desetem mestu med enaindvajsetimi cki|Ximi. Vrstni red po šestem krogu: 1. Ruše 23, 2. Slov. Bistrica 22, 3. Breřice 22,4. Litija 21.5 íoAtanj 20,5 ,..10. Velenje IIISJI. V soboto bodo v Radljah Se trije krogi. Za prvo mesio. ki vodi v visjo ligo. se borijo tudi iaraki Šoštanja. 17 Jure DobeiŠek (v zraku) Je k zmagi prispeval 4 gole Z visoko zmago krstili Rdečo dvorano S skupno razliko 23 zadolkov (ioronjo izločilo IVlislor - Makodonri hitro spoznali, da s rasliiini sloNCSorn no bo nir Stâne Vovk RokomciaSi velenjskega (lore-nja so se veliko lažje, kot so pričakovali, uvrstili v osmino ťinala pokala pokalnih zmagovalcev Evropske rt^komeine zveze. Podobno kol na prvi ickmiv BiloIi so iudl na povrainl v velenjski Rdeči dvorani dohro napoinili mrežo PeEslra. iima-gall so s M : 22. Tako so enajsiim zadetkom v Makedoniji na povratni tekmi dodali Sc dvamijst in skupno slavili kar s 23 goli razlike. Gostje jim niso nudili pravega odpora, čeprav so po prvi tekmi napovedovali, da se v Velenju Želijo ćiistno pi>skA'iti od letošnje Evrope. Očitno pa so po najhujšem porazu, odkar tekmujejo v evropskih pokalih. Iiitro spoznali. daje (ioa^nje premočno /ninje. Po tekmi v Biloli so ludi napovedovali, da bodo v Vckînju zaigrali veliko bolje, sanjali so celo zmago, da hi se lako vendarle častno poslovili od letošnjega njihovega kratkega pohoda po Evropi, Prav lako so načrlovidi. da bodo na povratno tekmo potovali enako kol Velenjčani v Makedonijo - torej ludiz lelalom.skupina navijačev pa naj bi prišla z avtobusom. Visok pora/ na prvi tekmi v Biio-li pa je bil kriv» da so se odrekli letalu in navijačem in se po približno 2) urah pripeljali v Velenje z manjšim avlobusom. Vsekakor pa bodo v velenjski Športni kroniki ostali zapisani z debclejj^imi Črkami. Ne samo zaradi hudega porazij. bolj zaradi tega. da so skupaj z domačimi rokometu.^! prvi krstili prenovljeno Rdečo dvorano. Domači rokomctaši so ble-slečo igro iz Makedonije ponovili le z rezultatom, ne pa tudi z Igro. To jim ni bilo treba. Bolj kot o Makedone ill so že pred tekmo razmišljali o sinočnjem derbiju lige Slol v Celju s Pivovaro Laško (o tej tekmi več v naslednji j^ieviJ-ki. saj smo že pred njo zaključili redakcijo.) Vseeno pa jih je približno 14f)n gledalcev na koncu (bučno so jih vzpodbujali ludi v.so tekmo) nagradilo z močnim pkiskanjcm za uvrstitev v <'>smi-no finala pokala pokalnih zmagovalcev. Glcdalci so morali na prvi ziidetek čiikati kar Sliri minule, ko je mrežo Reprezentančnega Pellslrovega vratarja Angelova mrežo zadel Vid Kavličnik. Začetek je napovedoval enakiv vrednejSo igro. saj so Makedonci po novih neuspelih napadih domačih (očitno so resnično preveč razmišljali o Celjanih) v 8. minuli povedU z 2 : I. loda ludi na prvi lekmi v svoji dvorani so v prvih desellh minutah povedli (tedaj dvakrat), potem pa je bilo njihovih sanj o ugodnem izidu k(m€c. Enako je bilo na drugi lekmi to soboto. Igralci Gorenja so le zaigrali zbrano in odločno 1er si že ob polčasu priigrali razliko J1 zadetkov, s katero so zmagali na prvi tekmi. V drugem polčasu so zaigrali povsem sproščeno, trener Ivan Vajdl pa je kol vselej dal priložnost za igro vsem igralcem. REKLi 5D ... Lukď DolK'lši'k, srelcť |it?(ih golov: v Makedoniji ssmo s sijajno igro izločili Pelistcr iz natiiljnjega tekmovanja/ato smo tekmo začeli nekoliko rea^rvirano. Ib se je na začetku ludi videlo, saj smo se kar nekaj časa mučili, da smo gostom rezultatsko usli. Natcj smo se le razigrali, razlika je rasla iz minute v minuto. Moram pa omeniti, da sla ludi sodnika kriva, da nismo zmagali 5e z večjo razliko (s<'idlla sla Danca - o. p-). V obrambi nisla dovoljevala oslrc [gre in tako je bil izid na koncu lahko rečem «samo« 12golwvna^o prednost. Vsi pa smo veseli, da se je ^ralo lako veliko število glc-dakev. Upam.dasobiliz našo Ign^ zadovoljni in da Ixido ludl v bodoče prihajali v velikem .številu nana.^e tekme.« ivim Vajdl, (rcner (trenja: »Hvala gledalcem, prišli na tekmo v tako velikem Številu. Škoda, da ni bil nasprotnik dorasel, da bi lahko pokazali iepšo igrtî, Vseeno smo zadovoljni, da smo se z dvema vij^okima zmagama uvrstili v naslednji krog. Glede na to, da so pred nami zahievne domače tekme (sinoči SCÍ gostovali v Celju -o. p.) je ccU) dobro, da so se Makedonci predali že po prvi tekmi. Spodhudnopa je ludi, da nimamo več poškodovanih igralcev, saj so se vsi pozdravili.« Prvi poraz Odhojkarji Šoslajija morali priznali promoč Kamniku - Sledi slirinajsl dni premora RETKUI sa Tjaša Rehar V sedmem krogu 1, odbtijkarske ligesoŠoiUinjskiodbojkarji prvič Izgubili. V pravem derbiju so morali pri/nali premoč trikratnim državnim prvakom (\ilcilu iz Kamnika, Čeprav je bil poraz gladek -():?, Šoštanjčani niso razivarali. Po izredm^ izenačenem prvem nizu so v nadaljevanju nekoliko popustili in Izgubili tudi naslednja dva -oba na 22. V lanju se zavedajo, da so porazi sestavni del špi>rta. Seveda si močno želeli skalp odličnih Kam-ničanov, a na svojo priložni>sl bodo pač morali počakali. Ob uresničitvi zadanega cilja - uvrstitvi med prve Šllri ekipe - priložnosti za maščevanje ne bo manjkalo. 7. zmago je Calcit na lestvici prehitel Sa^ianj ibpolŠico. ki je na vedno odličnem) drugem mesiu. Na lekmi s Kamnikom so Imeli odhojkarji .pištanja IbpolŠiee številčno In glasno pi>dpi>ro s tribun, Da niti gledalci niso bili ra7i>čaranl nad predstaven svojih odhojkarjev. priča tudi dejstvo, da so jih po koncu ivkme stoje pozxjravlii z glasnim aplavzom. Odlxîjkajjem Št^tanja Topotóice očitno ne ležijo tekme, ki jih igrajo ob četrlkih, saj si^ tokrat že drugič izgubili prav na ta dan v tednu. Prvi poraz jim je zadal Bled. ko jih je prav na Četrtek izU>čil iz p<"»kalnega tekmovanja. LIP Bleil bo ludi naslednji nasprotnik Šošlanjčanov v piveiistvu. Zaradi reprezentančnih obveznosti imajo odbc^jkarji sedaj dva ledna odmora, nato pa se bo liga nada- Brun4» NaJcliC*. (rener So.^-Unj» Topolšice: »»Zavedali smo se, dii zmagoviti niz ne more trajati v nedogled. Ni ekipe, ki bi celo leto zmagovala. V lekmo smc^ se poáňh z veliko želji^ in bojevitostjo. ki se je odražala tudi na parketu. vendar smo zaigrali nekoliko pre nervozno. Naredili smo veliko napak: nlsia nam slekla servis in sprejem, čemur na treningu posvečamo precejšnjo pt'>zt)rnc«šl. Menim, daje lop(\sledica naKija težke tekme, /jMo moramo odigrali čim več takšnih tekem. S takšnimi tekmami si bo ta ekipa priborila pomembne izkasnje za prihodnasl. Predvsem s težkimi lekmami bomo lahko dt>segh nivo. na katerem so nas mnogi videli že sedaj-da se Ixïmo lahko lx">ri-li Zii prvaka. pa še nismo tam. To ekjp<>> čaka še veliko dela in predvsem na tekmah z močnimi nasprotniki se lahko veliko nauči. Seveda bomo morali ludi .^e kakšno izgubiti. čeprav smi^ si danes zelo želeli zmagali. Ekipa je bila lokratno lekmo sposobna bolje zaigrali, kol jo je. Psihični pritisk je bil malo prevelik- Nič hudega, igralcem ničesar nc zamerim, dali so od sebe vse, česar so bili v danem Irenutkii s|xisi)bni. Zal mi je. ^la je pť»raz prišel pred tc^ odlično publiko. 7 ne.sirp-nostjo pa pričakujem naslednji obračun s Kamnikom, ki bo čez do[>ra dva meseca na njihovem terenu Pregoreli v želji po zmagi nad prvaki (foto: vos) IjcvaUi. Znova na čelrlek — 27. novembra. Odlična priložnost za jkarje Ši^tanja IbpiilŠice. ^la ubijejo dve muhi na en mah: da sc maščujejo Bledu za poraz v pt^kalu in da prekinejo »prekletstvo čeinkov«, ■ Odločile so izkušnje V kropi tretje odbojkarske lige bile txJhojkari-ce Dravognida boljše odKajulîa Šoštanja s? : 1. Vdvo-ninj v']op«.>liicisO to prcdnoMl uloviíe,vcndarsoscgíísljc zniv vi\ t>dleplle na štiri ti>čke naskoka. l/jcma je bil le irelji niz. /nkazole pa so, da znajo igrati. R^^zjia pa sc. da nekatere igralke z,iradi študija ne morvjo redno trenirati. V naslednjem kmgu Igrajo iiHanjčanke v gcwteh i Draskrvčiimi Boris Plambcrger, ircner Kajuhn Šoštanja: »Bras-lovčc ne bi smele bili prevelik z;ilogaj za nul^t ekipo. V boj« zii vrh pa se bomo na pi'ivratni tekmi s Črno in Dravc>gradom skusali nekimi Iko drugače laklično pripravili in jih na njihovem lereni) presenetiti.« ■ Tjaèa Rehar Smučarski sejem kar tri dni Velvn,|e - Smučarski klub (SK) Velenje vsako Icio pripravi smučar>ki sejem v Rdeči civorani, lahk«^ vsi. ki imajo v domačih kleteh In garažah \iporabno nibijeno smučarsko oprcnw, 10 ponudijov odkup, fiidi letos bo Uiko, čeprav txï sejem nekoliko kasjieje kol prejšnja leta. Irajal bo kar tri dni, pi>tckal pa v Rdeči ilvorani, in siecr <^b kt^ncu prihixlnjega ledna. Letiwnji smućai'skl sejem bo prinesel nekaj novo^i. Kol i^ani je povedal SDovsek iz SK Velenje, bodo lokrat pivič pripravili sejem brez vsiopnic /a i^lskovalce. K lemu dodaja: *'V pciek, scAmXo in nedeljo. 2^. in .>0. novemlîra, ko pričakujemo» da ho sneg fe pobelil nasa suiuctič.«, bomo A^pel pripravili smučarski sejem rabljene in tisti nove ^^niiičitrskc oprvme. Pinidarilhirtid, da lokrat vstopnine nc bo. Možna biî komisijsksi prodaja. vendar zaradi tega pričakujemo ludi večji iibisk, Vsiopninc pa nc bo zato, ker bomo tokral smučarsko opremo prevA;ll mi. jo tx)cnilj In tudi prodali, /a pn.^-dano opremo zaračunali pnwizijo, pnxlajalcctn pa ne b<^ Ircba iri M 6ikaii na kupca." V preteklih letih so v času simiíurskeca sejma pni-dsill 1x11(HM) do2(HH) kart. zato računajo, da bo obisk leios i>e veliko večji. Sploh, kiT se yudje že zanimajo, kdaj Ih) ^cjcm. Sejem ho v phek odprt o «6 obrokov 12.Z37,>h 12 obrokov 6.222.^ •IIIIIP' Televizor Gorenje, 51 MT {Ta^o^ala Si cm, samni^l kzklop, 100 nïijt^^^ -iW 4 9 Drobílec 28 orehe Svetlobna cev Ffexilight 10 m, moflra. nleii. rumena, zelena in prozorna y - ■ • .A "i® Kako pa kaj vaš avto? Vulcnju-v nedeljo je /SAM Velenje skupiij zzasclmim |xid-jeijcm lehnicnj pregledi, d, o. o., pripnivilo brezplačne ich-nične preglede. Cîneôaje bila velika, saj so mnogi člani in nečlani Zveze šoferjev in avio mehaniktw izkoristili ponujeno prilo^ist. Kol nam je povedal Bijris Riiner u ZSAM Veler\|c, so iiv Iti mehaniki presedali kar líM avtomobile. <)d legaje l>i) naj-ijarcj^! avtosiarkar27 let. Avlcv mobilom so opravili uidi preyed C!02. lorej vsebnosti i^^eplii 1 v izpušniii plinih, ki bo ad 1. deeembrii obvezen del tehničnega pregleda za vsa vozila. Zato bo nova cena za tehnični pregled 7.2iXlSn:"Ugoiwljeno je biJo, da imajo vozila, ki so stara več kt)t 5 lei in imajo veliko kilometrov, izlrošcne katalizatorje. Zalo bo lo voznike nov siro.^ek. saj jih bodo morali zamenjal i, "je po nedeljski šeni btlo oktobra. In tudi prcdprej.Çnjo soboto, ko smo se zbudili v oblačen, pravi novembrski dan, vremenska napoved pa je bila neobe-ravna, je bolSji sejem prinesel pravi družabni utrip v ccntcr Velenja. Maša Kočevar, ki skrbi na TlC-u za pripravo bolšjih sej-m(fv. nam je že dan prej povedala. da imajo veliko prijav prodajalcev iz vseh koncev Slovenije. 11 aî siimi želeli, da sejma kljub slabemu vremenu ne odpovejo, saj zelo radi prihajajo v Velenje. Na Cankarjevi ulici so bile stojnice hitro polno. saj je prišlo kar 23 prodajalcev siarin in raznc^razne zanimive "krame", oá igrač do pravih umclnin. Tudi obisk sejma je bil lep. mnoge stvari so zamenjale lastnika. Eden od prodajalcev, Mariborčan, ki je bil tokrat v Velenju že tretjič, nam je kar mimogrede povedal, da je sejem dobro organiziran in da je tudi lokrat zadovoljen. "Obogateli ravno nis-bilo pa je dobro." nam je povedal ob odhodu ... To pa je dober obet ZJi naslednji bolšji sejem, ki bo že v praznično obarvanem decembru, ■ bš QubUefJi starin so zagotovo prišli v soboto na svoj račun, zanimiv pa Je bii že samo sprehod med stojnica' mi in z njim povezana nostaig^a ob opazovanju predmetov. Za praznik po mejah občine Konj ere jsko društvo Šmartno obPaki je pripravilo peti pohod po mejah svoje občine. Na letošnjem je sodelovalo 17 konjenikov, in sicer poleg domačih še čliini Zgomjesavinj-.skcga konjerejskega društva Mozirje in Šaleške konjenice, ki so s tem znova ptnrdili dd^ro mcdd rumeno sodelovanje. Najmlajši udeleženec pohixia je bil n-leini ,|urc Magrič iz domačega druSrva, najstarejši pa je Štel 68 lei - ,i»ne/. Rakun iz Mozirja. m J. A. Pred začetkom pohoda Mom pred pokopališčem Vçlerijc, 12. novembr« - Neznanec je v sredo vlomil v osebni avto, parkiran pred pokopališčem v Ridkraju. h avta je odnesel torbico/dokumenti, fotoaparatom in mobilnim telefonom. Lastnico K. G. je oškodoval za l.^).iXX) tolarjev. Ribiči ostali brez blagajne Mozirje, 15. novembra - V noči na soboto Si^ neznanci obiskati lokal Ribič, lasi RD Mozirje. Ribiči pogrešajo registrsko blagaj« no. cigarcie in alkoltolno pijačo, v skupni vrednosti 250,000 tolarjev. 7/i prej. v noči na torek. 11. novembra, pa so bili podobne akcije deležni ljul>cnski lovci. Neznanci so vlomili v Li>vski dom v Teru in odnesli nekaj pijače, cigaret in glaslxsni slolp in jih oškodovali za kakih 40.t)i)t) tolarjev. V »kitajsko« po sotovino Velerye, 16. novembra - V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah je bilo vlomljeno v kitajsko restavracijo na partizanski ccsti. Lastni« ki pogrevajo okoli 85.00Í) tolarjev gotovine. Roparja pred bonkomotom i^ojîlaiy. J6. novembru- Na Trgu svobrx3e v Šoštanju sta v nedeljo gutraj dva zamaskirana neznanca presenetila Velenjčana. ki je dvignil denar na bankomatu. Ne/Jianca, olx>r(^žena z nožem, sla mu vzela bančno kartico in pt>begnila. Rtîparja sta bila oblečena v temnejša oblačila, na ghivi sta imela pleteni ptîkrivaii. potegnjeni čez obraz, z odprtinami za oči in usta. Eden je bil srednje postave in visok okoli 18(J centimetrov» drugi pa sulie posiave in visok okoli centrimeirov. Vlom v stanovonje Vcieixje, 17. novembra — V ponedeljek, čez dan, je neznanec vlomil vstanovar^e v4, nadstropju stanovanjskega bloka na.lenkovi. Lastnik, ki je obodován za 15.00(J tolarjev, pogreša mobilni telefon in nekaj denarja, ki ga je hranil v pepelniku. Vrtol bo na Erin račun Velenje. 12. novembra - Neznani storilec je v sredo popt^ldan iz irgtTvIne Era na Kidričevi odnesel dva električna vrtalnika. vredna okoli 112.0U) tolarjev. Vinjeni s taksijem ceneje? Vťieiýť, 10. novcnibm - Na seji Sosveta za izlx^ljšanje vamosti občanov sta predsednik Sveta za preventivno in vzgojo v ce.stnem prometu Karel Drayo - Seme in komandir Policijske postaje Veienje BožidJir Pezdvvšck predstavila akcijo Stopimo iz teme. S takimi akcijami, kot je bila zadnja, nenehno opozarjajo na to, da je treba biti v prometu (pre)viden. Sicer pa so na seji osrednjo pozornost namenili decembru. Decembrski prazjiiki so običajno precej hrupni zaradi pokanja petard, zato bodo izdali zloženko Petarde, skatero želijo predvsem mlade opozorili na to, da pok30 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Kulinarika 13.55 Pet minut ^ave 14.00 Avantura 15.00 F^omeni 15.10 Vabilo za dva 15.30 Kislo jabolko 15.50 Človeški faktor 15.55 Šport na današnji dan 16.05 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Tistega lepega popoldneva 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželenja 17.20 Dnjžabna laonika 17.35 Vsakdanjikinpra^ik 18.35 Žrebanje k)ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalotedna 20.00 24,23/24 20.45 Potvor Z Milanom Kučanom 21.25 Življenjevgorah, dok. odd. 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Prepovedano, amer. čbf. 00.20 Dežela sveta, ^10 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.40 Čuvaji gozda, 7/14 02.05 Pokvarjena dekleta, 7/13 02.55 South park, a/14 03.20 Slovenski magazin 03.45 Vsakdanjik in praznik 05.25 Slalom (M), posnetek SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 06.00 Videostrani 10.35 Tvprodaja 11.05 RadimamLucy.151.del 11.30 Futurama, 10/13 11.50 55 let folklorne skupine France Maroit. 3. oddaja 12.20 Tvprodaja 12.50 Križarjenje, 2/2 14.25 Edward Clug,dolc Oddaja 15.20 Muzikant 12 BeznIce, am. f 17.20 Magazin lige prvakov 17.55 Slalom (M), 1. vožnja 19.15 Videospotnice 20.00 Deželesveta, 9/10 20.55 Slalom (M), 2. vožnja 21.45 Frasier. I2.del 22.10 Pokvarjena dekleta. 7/13 23.00 Iz baletnega arhiva 23.35 DnevnikzamejskeTv 00.00 \^deospotnice 00.45 Videostrani J 07.30 08.00 06.05 08.30 08.40 09.05 09.15 09.25 09.35 10.10 10.55 11.20 12.00 12.55 14.40 15.35 16.30 18.15 1820 19.00 20.00 21.30 22.30 00.10 01.10 09.00 09.40 10.30 10.50 11.10 11.15 12.00 12.05 13.20 14.20 15.20 17.55 16.00 16.30 19.25 19.30 20.00 i 20.30 j 21.55 (Si PONEDELJEK, 24. novembra SLOVENIJA 1 06.45 Zrcak) tedna 07,00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne tort» 09.25 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 0935 Stig s smetišča. 4/6 10,05 Čuvaji gozda, 7/14 10.30 Na vrtu, tv Maribor 1100 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 T istega lepega popoldneva 15.30 Mladi virtuozi 15.55 Doberdan, Koroška 16,30 Poročila, šport vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Otok živali, 11/13 17.35 Vmunski ubijalci, 3/3 16,25 Žrei)anje3x3plus5 16,35 Žrdsanje Astra 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 8/15 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, Šport, vreme 22.50 Knjiga mene briga 23.05 South park, 9^14 23.35 Vrtiunski ubijalci, 3/3 00.25 Podoba podobe 00.50 Svetovni izzivi 01.20 Dnevnik, ponovitev 0205 Studiocity 03,05 Končnica SLOVENUA 2 07.40 Teletekst 06.30 Slovenci v Italiji 09.05 Dobrojutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani I 12,45 Tvprodaja I 13.10 Sobotnanoč \ 15,10 Hitlerjeve ženske, 2/6 : 16.05 SonDdni duši. amer, film : 17,40 Nenavadne prigode : Twistovih, 25/26 i 16,10 Jasno in glasno i 19.00 Videospotnice 1 19,40 Viczajurja I 20.00 Končnica I 21.05 Studiocity j 22.00 Stalingrad, 3/3 ; 22,55 Brane Rončel Izza odra I 00.10 Praksa, 18/23 1 00.50 Dnevnik zamejske tv i 01.15 Videospotnice ! 01.55 Videostrani TV prodaja hJaŠ mali svet, ris. serija Obuti maček, ris. serija Mjav! M javi Vrtja vas Malinji dol Katka In Drbi. ris. serija Moj prijatelj Roki. ris. serija Hlkarfan, ris. serija V deželi igrač, ris, film Rudijevo moštvo, ris, ser, Glavca, nad. Šolska košarkarska liga Še vedno sanjam o Jeannie. amer, film Močno zdravik), nan. Umor, nan. Nazaj v šolo, amer, film 24 ur • vreme Triki Jamieja Oliverja 24 ur Lepo je biti milijonar Športna scena Vse za dediščino, kanad. i. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 M 92 Miš maš, otroška oddaja Iz poned. oddaje Doi)n> jutro 1223. VFV magazin Športnitorek. šp. inf. odd. Iz olimpijskih krogov ^rtni gost KegOaški klub Miroteks Celje, športna odd. Vabimo k ogledu naiodnozatflvno glasbo. Gostj Dvojčici Vesna in Vlasta Modre Cone v Velenju, kontaktna int. oddaja. Gostje: Srečko Meh, Tone Brodnik in Marija Tekavec Iz sredine odd. Dobro jirtro Videostrani Vabimokogledu 1224. VTV magazin, Iz petkove odd. Dobro jutro Vabimokogledu V harmoniji z naravo, kmetijska, oddaja Razgledovanja, turistična o. Rokomet, posnetek tekme Celje PL : Gorenje Videostrani 07.00 07.30 07.55 08,45 09 40 10.30 1100 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 20,55 21.50 22,45 22.50 23.40 00.40 09.00 10.00 Î0.05 10.25 10.30 14,00 17.55 18.00 16,05 19.35 1955 20.00 21.00 21.05 22.35 23,25 23.30 ; 23.35 Action man. ris. se^ja Bobek in Ciril. ris. serija Ricki Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Športna scena Tv prodira Rick) LakE Maščevanje je sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost Ijuliezni. nad. 24 ur • vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Pod eno streho, nad Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan XXL premiere Kameleon, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama ^^ lianall © i Dobro jutro, inf. -razvedrilna oddaja Vabimokogledu 1224. VTV magaán. pon. Naj spotdneva Rokomet, posnetek tekme Celje Pl : Gorenje Videostrani Vabimokogledu Regionalne novue Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica: Mertojr LIP Bled Videostrani Vabimokogledu Opozicijski pogledi na gospodarsko in politično doga^njevVelenju. kontaktna informativna oddaja. Gost Franc Sever, vodja svetniške skupine SOS Regionalne novice Rokomet, posnetek tekme Prevent : Novoles Novo mesto Iz oddaje Dobrojutro, Infomiativna-razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Naj spotdneva Videostrani TOREK, 25. novembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Risanka 09.25 Otok »vali. 11/13 09.50 Čarobni šolski avtobus, 32/39 10.15 vmunski ubijakii, 3/3 11.05 Vsakdanjik in praznik 12.00 Komisar Rex, €ťl5 13.00 Poročila, šport vreme 13,15 Obzorja duha 13.45 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočniklub 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telerime 16.50 Pravljice Mike Make. 4/26 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Knjiga mene briga 17.40 Gobe na slovenskem, 4/4 18.10 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tarča 21.30 Naprodaj • trgovina z Albanskimi otroki, dok. odd. 22.00 Odmevi, kultura, špoft vreme 22.50 Strasnistarši, franc, drama 00.40 Gobe na slovenskem, 4/4 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.55 Prisluhnimo tišini 02.25 Tarča 03.55 Naprodaj, trgovanje z Albanskimi otrokf, dok. odd SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.30 Doberdan, Koroška 09.05 Dobro iutro 11,05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 14.55 Tvprodaja 15.25 Studiocity 16,20 Končnica 17.30 MestecePeyton.l01/n4 18.00 Iznašihkrajev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19,00 Videospotnice 19.45 Kulinarika z Leonom 20.00 Zabava za rojstni dan. b/ gledališka predstava 21.45 Numberški proces, 1/2 23.15 Veliki Gatsby. dok. oddata 02.00 Praksa, 19/23 02.45 DnevnikzamejskeTv 03,50 Videospotnice J 07.00 DragonbalIZ, ris. senla 07.30 Bobek Ciril, ris. serija 07.55 RickiLake 08,45 Nova ljubezen, nad. 09,40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudetživljenja. nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad, 12,45 Sedma nebesa, nan, 13,40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Maščevanje je ^dko, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21,00 Najstnikova smrt. am, film 22,40 XXL premiere 22.45 Kameleon, nan. 23.40 24 ur. ponovitev 00,40 Nočna panorama kanaU 2T 4« 52 09.00 Opozcijslo pogledi na gospodarsko in pobtično dogajanje v MO Velenje, inf oddaja Gost Franc Sever, vodia svetniške skupine SDS 10.00 Vabimokogledu 18.05 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica: Meri(ur LIP Bled 11.35 Najspotdneva 11.40 Rokomet, posnetek tetone Prevent : Novoles Novo mesto 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18,00 Nogomet, posnetek tekme Šmartno : Dravograd 19.30 Naispotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1225.VTVmagazin. regfenalni • Inf. program 20.20 Kuliumi utnp. inf. oddaja 20.25 ŠporťíitoreKšp. inf. odd. 20.50 Izolimpijskih krogov, športna oddaja 20,55 Vabimokogledu 21.00 Fair play, športna oddaja Gost Miran Stanovnik 21,30 Su kham • za soncem, oddaja o romti, 3, TV mreža 22,00 Rojstvo naroda, dok. odd. 22.30 1225. VTV magazin, pon. 22,50 Športni torek, ponovitev 23.10 Vabimokogledu 23.15 Najspotdneva 23,20 Vkleostranl SREDA, 26. novembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Telerime 09.15 Pravijtee Mike Make. 4/26 09,25 Babar,4/13 09,45 Smer vesolje, 16/26 10.10 Sprehodi v naravo 10.30 Knjiga mene briga 10.50 Gote na slovenskem, 4/4 11,20 Prisluhnimo tišini 11.50 Slovenski magazin 12.15 Homo turistcus 13,00 Poročila, šport vreme 13.55 Podoba podobe 14.20 Tarča 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.25 Oddaja za otroke 17.45 Vem-veš 18,40 Risanka 19.00 DnevniK vreme, šport 20.00 Klc dobrote, prenos 22.00 Odmew, šport, vreme 22,55 Omizje 00,25 Vem-veš 01.20 Dnevnik, ponovitev 02.10 Francoska ženska, franc, f. 03.45 Omizje 05.35 Šport SLOVENIJA 2 07,40 Teletekst 08.00 Vremenska panorama 08,30 Mostovi 09.05 Dobrojutro 11.05 Tvprodaja 11,35 Videostrani 16.10 Tvprodaja 16,40 55letfolktomeskupine France Maroit, 3, oddaja 17.15 MestecePeyton. 102/114 17.45 EvnD^ga v košariu. Unk>n Olimpija; SarceK^na. prenos 20.00 Liga prvákovy nobometu, Ajax ; Milan, prenos 00,00 Detektiv, amer, film 01.50 Praksa. 20/23 02.35 Dnevnikzamejsketv 02,55 Videospotnice 03.40 Videostrani T-V 07.00 DragonbalIZ,ris.serija 07.30 BobekinCirll, ris. ser^a 07,55 RickiLake 08,45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tv prodala 1100 Čudež tivljenia, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14,10 RickiLake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur, vreme 18,00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20,00 Smrt po sončnem zahodu, 1/2 21.40 Tretja izmena, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Kameleon, nan. 23.35 24 ur. ponosflev 00.35 Nočna panorama kanali 27 46 52 09.00 DcAn>julro, informativno* razvedrilna oddaja 10.05 Vabimokogledu 10.10 1225. VTV magazin. regionalni • inf.i program 10.30 Kulturni utrip, informativna oddaja 10.40 Športni torek.športna informativna oddaja 11.00 Iz olimfHjskIh krogov. športna oddaja 10.55 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18.00 Tralalaja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18,30 Regionalne nowce 18.35 Učimo se učiti. Gostja; prof. Dušica Kunaver, svetovalna oddaja 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORf^, kontaktna glasbena oddaja Gostje: SIODHARTA 21,15 Regionalne novce 21.20 Najspotdneva 21,25 Vabimokogledu 21 30 Odprâ tema, kontaktna oddaja. 3. TV mreža - Ali je sprememba drlavnih simbok)v potrebna? 22,30 Iz oddaje Dobrojutro. InforrrraTivno - razvedrilna oddaja 23.20 Vabimokogledu 23,25 Videostrani AKTUALNO íT.fííorn.sknn 'm; Oven »d 21.3. do 20.4. PodolgemčasubosteiSikDugotovKi dasevvašo' ^^^ oplimizem Zalo vsm bo začelo celo dogajali, da se ^ * bosle veselili pfoslih Irenulhov. ki pa |iht» do kofMS leta 7elo malo. Čeprav umivale v svojem delu, sploh, če ga tudi sami ocenjujete kol ^ ✓ ck)bro, vdoi bo ob koncu ledna vsega dovolj Ene^giio si rabirajle prf rekresotjl v nabavi, pri tem pa naj V3S dû nikar ne moli. Premalo ste namreč na svetem ziaku, v zaprtih prosionh pa vas zna ludi povlcar pridot^ljenl optimizem prelito zapustiti Bik od 21.4* do 21.5. V' N Delo vas bo zelo ottemenjevalo^ Nenehni pritisk, ki ga čulile že nekaj časa. se bo §e slopnieval. Zdelo se v3m bo. kot da se vrtile v sCar^nem krogu sâ] si ne boste j^all [»mahali. NIC čuoneQa ne bo, č« vas bo v nasiednjIti dneh rahlo izdalo ludi telo lelesna odpor-^^^^^ nostvambo2a(dd;šlevilnlhnaporov,pfedvsempaaradis[re!a. padla. Zalo pazile, kaj in kolrko fesle, sâ| vas Si znala dobra vilaminshâ d;ela kiepko postavili na noge Predvsem pa potrebujele gostitev Kdaj sle si nazadnieprivoićill krepko at^avo'' Ukrepajte Dvofcka od 22.5 do 21.6. Želeli si bosie, da se mesec november čim prej Konča. Napeto bo ^^ v slu2bi, kjer bosie delali zelo veliko, pa bodo kmalu vaši nadrejeni ^Kjť začeli lo lerr^ti kol nekai povsem samoumevnega. Nihče vas ne bo ^P^P hvaill. ker boste detail le namesto listih, ki se znajo izmuzniti Tudi ^^^^^ doma ne bo veliko bolte Ker bosie utrujeni, boste tudi slabe volie. kar se bo močno poznalo pn vašem odnosu s partnerjem pazile, saj se vam lahko zgodi, da bosie v nekaj tednih morali reševali zvezo. Brez truda ne gre čisto nikjer, ludi pri ljubezni, ki perašča v navado ne Rak od 22.6. do 22.7. Izpolnili ^ si zelo veliko žetjo. Nakup, ki ni bil malhen zalogaj, vas je vsai za nefaj časa poloLažii. Nekaj dni se vam je celo zdelo, da je V3še življenje skoraj popolno Kai pa sedai? Vsi okoli vas se bodo začeli pripravljati na novoletne zatave m različna dn.iQbna sreânja vi pa boste skoraj povsod izvjseii Predvsem zalo, ker dajele vlis, da bi vam bila udeie^ o(^eč. zato vas ne upajo povabiti Sicer vam le v^^ res. v^cËr se bosie v kralkih dneviti in dolgih nočeh tudi zalo večkrat počutili zelo osamljeno. Lev od 23.7. do 22.8. ■ ^ Ce se bodo vsi okoli vas pritoževali nad ttfn. kako se jim v žrvljenju enič razburljivega nezgodi In kako se že dolgo niso zaleteli v kakšno animrvo osebo, bo pri vas zgodba Čisto dru^pčna. Uživali boste v ljubezni, kt bo vsak dan bolj globoka m lepša, saj boste v svoiem pcrtnerju na^li vse listo, kâr pogrešate pn sebt m liidl tistih, ki vam v življenju 'kradejo največ e^sa Tudi zato se boste najbolje cečutiil v dvoje. Ne bo naibolj pametno če se boste odrekli pi3v vsem sNarem ki pomenijo družatjnost saj nikoli neveste, kdaj boste spel potrebovali prijatelje, zato |ih nikar ne zanemarjajte. Devico od 23.8. do 22.9. s Kar naprej bosie imeli občutek, davashočejoljudje izigrali pane ?le bežni znanci m ne najboljši prijaleijk lo se vam bo dogaj^o ludi v krogu družine Vprašajte se, odkod izvira vaša sumničavost? Se naenkrat ne znate več cenili^ Ah pa se vvn celo dogaja da so vam Ijud-je vse manj všeč Zalo ne t» nič čudnega, če boste ludi da ll^ih, ki bodo do vas iskiBno prijazni, zelo pikn In jih boste s tem prizadeli bolj, kot si sploh lahko mislite Pazile na besede in drobna deiartjal Tehtnica od 23.9. do 22.10. Včasih vas piči in se sploh ne zavedate, da postanete zelo zajedljivi. Celo âtjrvl. Ne se potem čuditi, če se vam bedo začeli ljudje izogibajte ID če z vami ne bodo hoteli ns zabavo. Vi boste verjetno imeli občuiek, da sle do vseh pošteni in da si lahko privoščite č^to vse. Morda bo to celo držalo, a Število prijateljev vam bo začelo ob takšnem ravnanju k/epko upadati Predvsem zato. ker ljudje vedo veliko več. kot si vi mislile, da vedo Sicer pa od nekdaj dfžl. da lepa beseda lepo meslorajde inis vedno je tako Skorpi|on od 23.10. do 22.11. Spetbostevsttuacfji.ko bi najraje^ekli ne, pa ne boste upali. Srva-Ç' ri na poslovnem področju se močno zapletajo, nič m več lako. kol bisiviželeli Najraje bi obdr^li stanje lako kot je paganeboslel f^yB Ker bo tokrat oseba, ki vas i» predlagala za novo delo. premočna. ći bi jI upali oporeiiaii Še največja težava bo v tem, da si sami ne boste znali odgovoriti, kako naprej Poskusite odmisliti, dokler se ne zgodi in se nikar ne obremenjujte s stvarmi, ki se morda ludi nikoli ne bodo. $trele< od 23.11. do 21.12. ^ Občutek naveličanosti in celo n^njvrednosti bo počasi začel tzgub- f, Ijati svojo moč. S partnerjem bosta končno spet našJa skupen jezik, v dolgem pogovoru, ki bo sledit ka^ dolgemu obdobju molka, pa si ^^ bosta povedala tudi n^j stvari, ki bodo bolele, m dale misliti laka vam kotnjemu. Drugače ne bo šlo, aj je stanje že tako kritrčno, da bi iahko zdaj, zdai dokončno počilo. Preverile neko poslovno informacijo, preden se odločite za ^esanje. In vsekakor poskrbite, da boste lokiat odličen izdelek znali tudi prodali, ne te narediti Koxerog od 22.12. do 20.1. ■v Želeli si boste med ijudi in boste tudi šli potem pa se boste čutili ^^ âe bol^ osamljeno m prazno Nekomu od vaših prijateljev bosie celo ^^m začeli zavic^ti njegovo srečo, čeprav ]0 vi ^diie veliko bolj rožnato, ^p kol je v resnici. Vse le zalo. ke; si tjoste želeli, da bi tudi vi imeli vsaj tako zanimivega psrtnerjs kot 93 ima on Zavedati se morate, da boste zelo težko uresničili svojo žel|o. če » boste ves ûs želeli osebo, ki te nikoli ne boste imeli. Ker le že oddana, pustile se iz sanjskega sveta nazaj v realnost, pa bo lažje. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ko boste najmanj prič^ovali, vas bo zadelo. Začeli boste pogovor ^Êf z nekom, ki ga že dolgo pomate In ugotovili, da ;e bila vaša pred-^^r sta^ o nJem povsem napsčna. I^ko se zgodi da boste po tem pogo-^^^ sc^li Qvomiti v svoja âjsïva. Pravzaprav se vam bo zgodilo, da boste bolj kol kdaj koli prei razmišljali o prihodnosti. Želeli si boste, da bi lahko bila slika povsem drugačna kot jo trenutno vidite vprašanje pa je, če si t>oste upali storiti zelo velik korak k spremembam v utečenem ritmu vašega življenja Pustite času in čas m le malo preverite, če ne gre le m trenutno rsvdušenosl. Ribi od 20.2. do 20.3. Ko vam bo vsega dovolj, bosie eksplodirali. Ne boste si več dovolili. da 2 vami delajo kot z najstnikom, ki ne ve kaj hoče in ki spreminja stališče iz dneva v dan Preveč vas potrebujejo, da bi morali požreti čisto vse. kar vas doleti. In preveč dobro delale, <5d bi morali tiho prenesli vsako bedasto pripombo. Teh pa bo Iz dneva v dan več. saj ne^teri sploh nimajo več občutka, kaj laNto rečejo In kaj je že preveč. Res je. začeli so si vas lastiti, kar pa nikakor ni dobro. Pogoji, resno naredite kaj v smeri spremembe službe, bodo v naslednjih lednih Idealni. 19. november - dan kronične obstruktivne pljučne bolezni Zakiij dan KOPU? Zakaj smo kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPD) pasvciili píxscbcn dan'? Bokvcn }c pogosta, McU helci bolelia 4-7 % odraslih moSkih in 1-3 % ^cnsk, Slevilo bolnikov Jc vodno narava, hitreje pri ?easkah. V Evri>pski uniji jc ííkoIi2<í milijonov bolnikov- Straškc, ki jih biilezcn p)vzrt'>0ri, occnjujcjo nn kar 40 milijard evrov letno. V SUwniji jc zaradi te bolezni iskalo zdravniško pomoC 15.000 bolnikov, vendar ocenjujcnui, da je mnogo bolnikov s KOPD ^ neodkriiih (vseli skupaj morda 5n.i)tHI). Okoli I.40I) bolnikov v Sloveniji ima napredova-no obliko bolezni, ki se izraza že s pomanjkanjem kisika v krvi. 4(H) lak.šnih bolnikov irajno zdravimcj s kisikom doma. KOPB je tudi vedno bolj pogasi vzrok smrti. Će je leta 1990 ZHvzcmala 6. mesto po ptîgt)slt)sll kot v/Tok smrti, sedaj postopno prev/ema Četrto. Oce-njujcj(3, da bo KOPD Icia 2020 za boleznimi srca in ožilja ter možganskimi kapmi tretji nuj-pomembnejši vzrok smrti na sveiu, Kaj je KOrn? KOPB naslaja in napreduje/ leti le počasi (jc kronično obolenje). /anjo jc značilno zmanjšanje pretoka zraka med i/dihom (zato obsiruktlvna), ki se ludi po vdihovanju zdravil za Širjenje bronhijev, za ra/liko i^d astme, le malo izboljša. Bolnik težko in počasi i/dihne /rak, kar občuti kot dušenje-dispnea. /akaj nastane KOI*K? Poglavitni razlog je kajenje, kakor tudi bivanje v zakajenih prostorih (pasivno kajenje). Dosti manj pomembni so drugi dejavniki: onesnaženje zraka, izpostavljenost škodljivim snovem na delovnem mestu, pri-rojeno pomanjkanje encima alťal aniiiripsina. Kaj se pri KOPB? Škodljive snovi v cigarcinctn dimu poškodujejo sluznico malih bronhijev, ki se spremeni, Naslajali prične velika količina sluzi, v okolici bronhi- jev prihaja do vnetij, kar vse oži dihalne poti. Stene pljučnih mešičkov popokajcî, zaradi Česar izgine elastičnost pljuč in dihalne poli seSe bolj stisnejo. torni volumen v 1. sekundi fFEVl). To je volumen zriika, ki ga bolnik uspe izpihniti v prvi sekundi izdiha. Olcdc na zmanjšanje FEVl v primerjavi z normalnimi vredrx'istmi deli- H v cr (riiuôiiH mciičiupv Vn«|«v ««aH 9/tam đmaMh potk Slikal, struktura bronhijev in pijučnih mešičkov pri zdravem človeku in pri bolniku s KOPB. Kako kOVtt spoy:nam<)? Bolniki so stari nad 40 let> skoraj vedno kadilci. Poglaviten znak bolezni je kašelj, ki iraja vsiij tri mesece vsaj dve leti zapored Temu se pridruži Se izka.^lje-vanjc izpljunka. Pogosta so poslalîsanja bolezjii v obliki prehladov z gnojnim izpljunkom. Težka sapa (dispnea) se pojavlja sprva le ob naporu, kasneje ludi v mirovanju, izrazilo pa ob mo KOPB na blago (FEVl >m % normalne vrednost), zmerno {f'im %), hudo (5i)-50 %) in zelo hudo (<.^0 %) stopnjo. Kako /{Iravhiio KOPB? Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju KOPBjc prenehanj® kajenja. Brez tega so vsi ostali ukrepi ne uči n k ovil i, bolezen ho hitro napredwiila. /drav nekadilce izgublja lelno 30 ml vrednosti FEVl, bolnik s KOPB ' Pran^tfi« / kijoijo Slarosi (len) Siika2: Upad FEVl s staranjem pri zdravem nekadilcu In pri boi niku s KOPB. Za časa življenja normaien upad FEVl ne povzroči težav z diřtanjem. Pri bolniku s KOPB je upad hiter. Posiedica so vse večje težave z dihanjem In i(onćno smrt. Če boinik preneha kaditi, doseže normaien upad FEVX. pasiabšanju bolez.ni. Pť^leg podatkov o bolnikovih težavah je čjo različnih priprav (pumpic, diskov, ipd). Redkeje jih uživamo v obliki tablet oz. kapsul (teofilin). Piwnana zdravila so korlikoste-roidi. ki jih lahko inhaliramo. Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob,otroèkih in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize tn vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji! Oaiovni DBS prodajalna: pon-pet od 6. Û0 18 lite $ob od 6 do 12.ure Informacije na telefon.: 03/ 70 37 130.03/ 70 37 131 č-mail: info@garant.si I me met: www.garHnt si IZJEMNO UGODNO! ZAKONSKA SPALNICA KAJA 96.900,00 SIT POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI prejemamo kot tablete ali injekcije. Ta zdravila imajo ižievilne in hude straaske učinke, zato jih uporabljamo zelo premišljeno. Pomembni so neíarmakoloSki ukrepi zdravljenja. Redno te|>-IJťnjť proti gripi in slreplokok-ni okužbi zmanjka verjetnost akutnega poslabšanja KOPB. Redna telesna aktivnost izboljšuje bolnikovo zmoidjivost tn zmanjšuje občutek težkega dihanja ob naporu. Bolniki z napredovano obliko KOPB imajo stalnci pomanjkanje kisika v krvi, tudi ko je bolezen umirjena. 'lakšnim bolnikom nudimo trujno zdravljenje s kisikom na dom«. V redkih primerih se odločimo za kirurške oblike zdravljenja. Pcxsebno piwom(>>i pt«večamo akutnim poslabšanjem KOPI). V m % je v/rok okui^ba dihal Zaradi hudega du.^enjtj in pomanjkanja kisika v krvi bolniki s lakšnim poslabšanjem pogosto pt'>trebujejozdravIjenie v bolnišnici- Bolniki dobijo kisik, injekeije leoiilina, visoke odmerke bronhodilaiatorjcv» včasih koriikosieroide. Antibiotike predpišemo glede na odpornost bakterij. /d /akljiiC(^k Kronična tibstruktivna pljučna bolezen moino zmanjša kvaliteto življenja, saj bolniki zaradi tenkega dihanja niso sposobni izvajati svojih vsakodnevnih aktivnosti, včasih niti osebne higiene ne. Tudi življenjska doba je skrajšana. Bi>lezcn te/k(5 zdravimo, zelo lahko pa jo je preprečiti: ne kadimo! Pri zdravljenju je zelo pomembno sixielovanje bolnika, ki mom bolezen poznati. Zalo bomovzačeiku dccembra organizirali šolo o KOPB. Sola je brezplačna, kraj in čas pa bomo sporočili pravočasno (informacije: Bolnišnica 'Ibpolšica, lel. «98 78 22). Udeležencem bo zdravnik specialist razkril veliko podrobnosti o bolezni, višja medicinska sestra bo praktično prikazala inhalacijske pripomočke in tehnike, fizoterapevi-ka pa bo prestavila možnosti rehabiliiaeije bolnikovs KOPB, ■ Leopold Rezar, dr. med., speciafist internist pulmolog stari vici Babka in dedek Babica tul tezi dci.lku in na vsak način hoče dajo naicgnc! Pil reče: no deJck. nalcani mclî! Nckíij časa se dedek se upira, polcin pa Ic privoli, Poîstavi m; ob /iil in spusti hlače... hiibica v^ainc /alct in w /-"ïkadivdobri veri. kako «c bo nasadila na dedka. Ilk preden pa babica skočt nanj, pa se dedek umakne in babica seveda z vso iiilo tre^čci v zid! Potem pa se dedek zarezi in reče: Mater «m te iiaiegnu!î Neumne žene Irijc dedef modrujejo, kateri iinu lv">lj neumno ženo. Pivi;" Moja jc kupila avto. pa sploh izpila ninia. " Drugi:'Mûja Ú jc naredila trajno, čeprav jc jxî naravi čislo skixJrana." 'IK!lji:"1ćininič. moja je ^k ziihita kol ni^- Prejšnji leden jc šla v toplice s tremi zavilki kondomov, čeprav nima liča!" VI PIŠETE 21 Zgodilo se je ,. od 21. do 27. novembra - 21. novembra leta 1977 so dckgali vsclî iToh zborov velenjske ol>Cinskc skup^ine Franca Liskc^ka Luko soglasno imenovali /xi Casi-nega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kol prvi preje) Josip Broz Ilio; • 21. novembra leta 1983je samoupravna stan^wa^jska skupnost V^le« nje poJpisalapogtxJboz Vegradom/a i/gradnjo prvih dveh stancwanj-skih objektov v novi velenjski .scttcski. Imenovani Šalek lil: • 2». in 21. novembra Icla 1999 .se je harmonikar Robert Cîoter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvensivu v igranju na dialo-nično harmoniko v Italiji» saj so ga po dveh osvojenih prvih mesiih na lem tekmovanju razi^sili za absoluinegasv clCMiega prvaka v igranju na »frajionerco«: • 22. novembra lela 1998 je bil na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Velenje žc v prvem krogu piinovno izvoljen Srečko Meh, nove velenjske podžupane pa so bili po konstituiranju velenjskega mestnega sveta imenovani Roza Ana Hribar, Bojan Kt^ntič in Drago Martin^^k. V občini ŠoStanj sta se v drugi krog županskih vt>li(ev uvrstila dr. Bogdan Menih in Matjaî^ Naick, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz Podgoršek. V drugem krogu sla na volitvah zmagala Bogdan Menih vŠoitanju in Ivo Rakun v Smartncm ob Paki: - 23. novembra leta 1997 so tudi na voliščih v občinah Velenje, ioStanj in Šmartno ob Pala, kist^spadala v 7. in 8. volilni okraj, potekale vt^litve za predsednika Republike Skwcnije. V c^eh volilnih okrajih je največ glasov volivcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev: - 24. novembra leta 1961 je v Mariboru umrl rojak, .slovenski pisatelj in peilagog Crus(av ŠUih. Šilih .se je vse življenje rad vračal v \tlenje oziroma v ŠaleSko dolino, ki ji je s svojo mladinsko pcwesljo Nekoč je bilo jezero in rc»manc»m Beli dvor zapustil dragoceno plo 1er s ponovno izdajo obeh njegovih lepivilovnilî del • leta Bdi dvor in leta IQ^jy Nekoč je bilo jezero, v izdaji velenjskega založništva Poz<^j in v jezikovni po5od<^bitvi Iva Stropnika: • 24. novembra leta 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v eeloTi asfaltirano cesto do Belih Voil: -25. novembra leta 1955snpivič v zgodovini velenjskega premo- gcwnika dosegli letnem pr<'>izv{îdnjo milijon Ion premoga. Do konca leta 1055 so rudarji nakopali l.lI6.5tK) ton lignita: - 26. novembra leta 1976, ko so v okviru »Petkovih kitUurnih večerov« v velenjski knjižnici svečano odprli »Količek marksistične in drui^>slovne literaturo«, so cKlprli tudi 9,6 kilometra dolg vrt^Čevc^d-ni cevovod od Šoštanja do Velenja, ki je v lelu 1976 postalo najlepši kraj celjske turistične regije: - velenjska občmska skupščina je na svoji seji 27. novembra leia 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejeki odločbo o U-slii-novitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v upt^rabo velenjski dom kulture in kinodvorano. ■ Piipravljs: Damiian KijajiČ Gustav Sitih (Arhiv Muzeja Veienje) Javno o parcelah v Šentilju Velenje - Od prejšnjega ponedeljka .so v avli MO Velenje in prostorih KS Šentilj javno razcmili predlagane spremcml>e o prus-t(»rskih uredilvenilt |>ogojih za «»bmočje Šentilja. Uradnem se odloku, ki ga bo p<^ javni razpravi sprejemal mestni svet, reče: "Odlesk o spremembah in dopolnitvah o prostorskih ureditvenih p<3gojih za območje planske celote 06" Preprtt>topovcdanopagreza vris novih zazidalnih parcel v središču Šentilja, saj območje zajema področje naselij Ločnica, Silova in Laze. Odlok je bil že dvakrat v javni razpravi, ker pa jc prišlo do proceduralne napake, bo la pt>lekala Še enkrat. Na ^.eljo krajanov pripravljajo ja^no obravnavo odiokâ v sejni dvorani MO Velenje prihodnji četrtek, 27. novembra ob IH. uri. •'Največji problem je, da si del krajanov Šentilja ne zeli novih priseljencev v Šentilj. Hočejo ohraniti vas, kol je bila pred 5U leti. Svel KS Šentilj .se zaveda, da brez novih parcel in novih kraj.^nov ne bo napredka za kraj. Še edino trgovino, ki jo imamo, nam hodo verjetno zaprl).*' nam je ob tem povedal predsednik sveta KS Šentilj Drago Kolar. Ker zazidalnih parcel v Velenju že nekaj let kronično primanjkuje, bo razprava zagotovo vroča. ■ bš Srečanje koroških liiibiteljev konj Konecokli>brain v začetk'u novembra je v Cclovcu pinekala velika konjeniška prireditev. Vsako leto, žc kar nekaj lel, Kaerlner Maessc (Celovški sejem) organizira konjeniško lekmo v preskakovanju ovir. Glede na veliko povpraševanje in zanimanje so se v letošnjem letu odločili še za to, da st^ organizirali sejem, ki je imel konjeniški in turistični značaj. Na sejmu se je pretUtavilo veliko razstavljalcev s pc^dročja kon-jeništva in turizma iz Avstrije, Slovenije, Italije in Nemčije. Mag. Theres Smolak, ena od organizatorjev sejma, je k sodelovanju ptwabila tudi Natascho Burger z Ranča Burger Venlše, ki je v Sloveniji motivirala mnogo podjetij s področja turizma in konje-nKtva za udeležbo na tem sejmu. Priložncwt pa so izkoristila tudi podjetja s podn^čja turizma, 'lako je nov projekt smučarskega središča Golte predstavilo podjetje GOSli svoje ponudbe pa so predstavili ludi Logarska di^lina, d. o. o,, Ranč Burger VeniŠe, Turistična kmetija KoroŠee, Mizarstva RobnikizLuč... M D. F. Mnenja !n odmevi IVcsposohnosl naše /unanje polil ike Star pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti ho pomagal. Pako je mislil tudi Rudolf Maister po prvi svetovni vojni in za nas osvobodil Maribor in del Štajerske. Čc takrat njega ne bi bilo, bi danes severna meja potekala nekje pri Slove n.ski Bistrici, Kako se je do njega takrat in pozneje obnašala Ljubljana, vemo. Za tiste pa. ki tega ne vedo, naj zapišem, da skrajno odklonilno, za njegtwa ravnanja pa brczbrL^no. Od zunanje politike sicer navadno ni mogoče pričakovati tako nepf>srcdnih in konkretnih rezultatov. kot gaje ssvojimiodiočnimi vt^ja^imi ukrepi ustvaril naS tedanji general. J^s pa je, da je v zastopanju in vztrajanju lahko ravno tako odločna kol vojaška sila. Da lemu naša zunanja politika ni kos, dokazujejo različna dogajanja, ki smo jim priča v zadnjih dvajsetih letih, se posebej, če gre za našo južno sosedo, lo jc Republiko IlrvaSko, Taki^t» za nas neprijelm'j dogajanje, ki ga povzn^ča južna soseda, je ponovno razširjeno školčišče v Piranskem zalivu, na račun na^ih ozemeljskih voda oziroma listih, ki so še vedno sporna oziroma je bilo dogovorjeno, da vanje ne bomo oboji posegali, doklersporglede razmejitve vzali-vu ne lx> resen. Takšnih primenw ravnanja južne »>sede je bilo do sedaj vel iko. Samo spomnimo se v začetku sekanja Ic&a v naših gozdo-viii. k(mDiklnih situacij z morskim ribolovom, spornega vohunskega vozila, gradnje mejnih prehodov in še bi lahko naštevali. Pri tem pa skoraj pozabimo, da mnogo spt^-mega ni zgolj na moiju ali ob njem, je tudi Še nerešenega s suhozem-no mejo, kot je tista na mnogih mestih v občini Lendava, okrog vodotoka reke Mure in ob njej. Pri vsem diïgajanju, ki sodi v okvir našczunanjepolilike. Če jetosploh Se politika. pt«tavljam trditev, da sami ssosedo nikoli ne bomo rešili navedene in druge spt^me zadeve, ki se vlečejo od osamosvojil ve obcii držav sem. Sedaj in tukaj tega ne bomo. ker stojimo pred vrati evropske zveze (EZ) in se bojimo storiti karkoli, kar bi postavilo pod vprašaj naiie v.stopanje L maja 2004. kisi ga naîa vodilna štruklu-rain listi, ki jo obletavajo, tako želi. Ko bi>mo v navedeni EZ, športov s Hrvati tudi ne bomo rešili. Razlog je v tem, da se bomo po v.stopu bolj drsali vsega tistega, kar nam bo zapovedano iz Bruslja. Evropska prestolnica se gotovo ne bo ukvarjala s takšnimi malenkostmi, kot je spor v Piranskem zalivu ali kaj podobnega. Posebej zato, ker se itak računazvključitvijona^ južne sosede nekakem po letu 2010 v obravnavanem povezavo. Takrat pa bo ostalo spet vse po starem, 'lako kot nismo bili Slovenci sposobni s Hrvati že v bivši federaciji določiti meja med posameznimi republikami, v prepričanju, daje itak vse naše od Triglava do Vardarja To trditev sem postavil zato. ker tudi pri nas nimalo tistih, ki menijo, da z vstopanjem v E/ prenehajo vse meje, da je potem vse mStí. to jc evropsko, kot je bilo nekoč na tem delu Balkana vse jugoslovansko, lakšni, ki tako mislijo, so v globoki zmoti, saj z včlanjenjem v EZ prenehajo administrai ^*nc meje in tisie ionnalnosli na mejah, ki so nekaterim tako zoprne. Ne prenehajo pa nacionalne, jezikovne, kulturne. zgodovinske in druge meje. Zunanjepolitične polomije z južno sosedo, ki smo jim vseskozi priče, temeljijo tudi nekaj na našf mentaliteti. Slovenci smo dobri spolnitveni pomočniki, a slabi gospodarji, /alo vedno iščemo neke gospodarje, tokrat v okviru E/. Nesposobnost te politike pa je. da si ne znamo najti strateškega zaveznika, ki bi dejansko in ne zgolj dekleralorno podpiral nasa stališča in dal tudi vedeti, da jih zna braniti. Notorno dejstvo ježe sk<ïraj deseiletje. dû za hrvaškimi interesi sioj: Nemčija. To je pred kakšnim mcseccm dni dal jasno vedeti tudi nemški vclepc^slanik v Zagrebu, V izražanju podpore hrvaškim nameram, da del Jadrana razglasi za izključno gospodarsko cono. je izrekel kar nekaj kritike na račun Slovenije. Podpora ene najpomembnejših Članic, če ne celo najpomembnejše v EZ. jc na dlani: gre za slrategij<^ jugcwz-lîod. Jadran, turizem in šc kaj. Vse lo in še mnogo večje listo, kar se navadno, ko je govor o zuna-nji politiki in diplomaciji, rečt, da je vse to i^brt. ki .se je je treba naučit i. Žal se Lega do danes Slovenci še nisnu^ naučili in se verjetno tudi nc bomo. ker bodo po včlanjcnju v EZ počasi tudi bistvene, tudi zunanje politične orientacije. ttiikpreSie na njene skupne organe. Ob koncu, vendar ne na koncu, ker bio vidikih neosobnosti naše zunanje pimlilike lahko razpravljali še v pogledu razmerij do drugih sosed, .^e posebej do Italije in Avstrije, ko je naivnost tudi naša slaba stran, nekako po reklu, da so naše sosede naše prijateljice in podobno, kot to zna omenili Rupe, je potrebno omenili, da nam domišljavosti ne manjka. Naši predstavniki zunaj i\\\ listi, ki Ija občasno zaidejo, in tisti. doma. na vrhu tovrstne oblastvene piramide, naivno, če žc ne lahkomiselno, razmišljajo, da se okoli nas vrti svel in da smo mi sol te stvarnasti. Tako nekako je tudi izzvenela tiskovna konferenciu ki jo je imel zunanji minister po okrogli mizi v Ljubljani o slovenski zunanji politiki in položaju Slovenije pri tem. ki jc bila 13. oktobra letos. Med drugim je zatrdil, da si bo Slovenija prizadevala priti v prvo vrsto držav EZ. Pri tem sicer ni povedal v kakšnem smislu, aligospi-vdarskem, polil.ičncm, ozemeljskem, prebi-valstvenem Vtej prvi vrsti niso med drugim tudi takšne države, kot so Nizozemska, Belgijaj\vsiri-ja. skandinavske drŽave. Španija in še kalera. Rekel jc ludi. da bi Slovenija pomagala razreševati iraške probleme ali pa liste, ki jih ima Armenija s svojimi sosedi. Bi^jin^ se. da nili vključitev Slovenije v EZ niti rinjenje v njeno prvo vrsto p(î Ruplu, ne bo pripomoglo k na^l veCji prepozna vm>si i. h kateri naša nesposobna zunanja pt^lilikadodajasvoje, lako,da od Cîradca in Salzburga scvcrncje ne bi bilo potrebno vedno znova z vso muko dopovedovati, kje je Slovenija in da to ni Slavonija ali Slovaška. ■ Vladimir Korun Kdaj - kfe - kaj Čclrlek,.20. novoinhra 7nn>i4Q0 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija za poUebe ZavGda za transfuzijo krvi v Ljubljani OfI 7 m Mprei Hotel Pakd Dvodnevni strokovni seminar z učnimi delavnicami 2 naslovom Okužbe kirurških ran Seminar bo potekal ludi v petek. 21. novembra. 10.00 Knjigama Mladinska knjiga, Velenje Knjižna čajanka za odrasle »Tudi jaz znam" 18 00 Velenjski grad Podelitev priznanj 6ZS za urejeno delovno okolje Od 18. ure ngpre) Rdeča dvorana Velenje Zimska nogometna liga Gnren|e, pari 1, kroga 19.00 KnjilnicaVelenie (ob dnevu knjižnic) Srečanje z Majo Novak, avlorl00 knjig Izza kongresa, ClfTire In Mačja kuga. 19.00 Kulturni dom Velenje Fotoklub Zrno: otvoritev ra2S{ave lolografij "Od Jadrana do Triglava" mariborskega folograla Gera Angleitnerja. IVIťk, 21. novembra 7-Q0'14.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani Qd8 urenaprai Središče Velenja (v bližini sodišča) Redni mesečni sejem ?O QQ Vila Široko, Šoštanj Predstavitev zgoščenke m kasete Podkrajskih deklet Sobota^ 22, novembra Oda.urfinapfei Sred ilče Velenja (v bližini sodišča) Redni mesečni sejem 10.00 in 18.00 Dom kuiture Velenje Marlizz show. Nastopil bo čarovnik Mar lis, na predstavi pa bodo sodelovali tudi zajčki, golobi, psii^kí in opica Vili. PredstavdoblO. uri je namenjena otrokom, predstava ob18. uri pa odraslim. 18.00 Telovadnica šolskega centra Velenje Kosarkarska tekma • Člani, 2. SKLvzKod. 6. krog KK Velenje ; Celjski KK 20.00 Rdeča dvc^na Velenje Koncert Vlada Kreslina in Bell is ke bande • Konce rl ob 50v8dnlcâ šolskega centra Velenje Košarkarska tekma • Pionirji» 6. krog II. SKL KK Velenje ; KK Rogla Zreče ^ Paški Kcziak Planinska sola za otroke. Raninska šola bo potekala tudi v ponedel|ek. 24. novembra. Informaciie: 03/587 11 34 ijo V._ 16.00 Dvorana Mesine Otóine Velenie Predavanje: Problemi vzgoje v sodobnem času. Predavala bo Zdenka Zalokar Divjak. (Pripravlja Gimnazija Velenje) 17.30 in 20.00 Dom kulture Velen|e Gledališka predstava • Gledališče Satirikon: S. Lobozrerov: Kako bi se znebili tujca • Zeienl gledališki abonma 19.30 Glasbena šola Velenie.oi^eiska dv(xana GM Oder: Pihalni kvintet SOL Torek. 25. novembra 17.00 Velenjski grad Klepet po arkadami Tokratni gostfio Ruda Strmčnlk» upokojeni rudar, igralec, ohranjevalec kulturne dediščine, mojster starih obrti, znanj, veščin,... Sfi'rtâi 2ena šola Velenje, orgelska dvorana Svečai>o$tob$0-le1nlci Našega časa in Rudarja Hotel Paka. veílka dvorana Gledališka predstava • Primorsko dramsko gledališče; Dragi Kučan ti pišem ... Knjižnica Velenje Predpraznična delavnica • Ob pomočf Darje Huš boste oblikovali voščilnice z različnimi lehnikami; z naravnimi materiali, barvnim peskom, s prahom.... IL moo 11 Za dodatne infonnaciie o prireditvah in dogodkih lahko pc^ičete Turistično-informacijski in promocijski center Mestna občine Velenje (03-897-64-66). .1 «»1.* ^ CM- IT« leAiMii VEIJ2BBJI2 ••« f ■ ■ ■ . «I4rl««>» T» ralfnj. teladi dopfeniki poročaj o Prvi tehniški dan - denar Na prvem tehniškem dnevu, ki smoga imeli sedmošolci dcvetictkc. smci se pogovarjali o denarju. Predaval nam je gi^spod Tone Lovrec Í7 Nove Ljubljanske banke. Povedal nam jo, kako jo narejen donar. da je zai>řiten z posebnt^ nilko in da ga lahko prepoznamo po Šumu in vodnem lisku (ki ga vidimo, če pogledamo proti svetlobi). Povedal nam je tudi, da imajo v banki poset>ne aparate z ultravijolično svetlobo, s katerimi pregledajo, ali je denar ponarejen ali nc. O zgodovini denarja nam je predaval go.spod Joi^eť Kukovieič» povedal nam jc, kdaj, kako in kaj so plačevali v preteklosti in kdaj so i2našli prve bankovce, kar se je zgodilo na Kitajskem okoli 11. stoletja. Meni in sošolccm jo bil ta tehniški dan v&oćpredvsem zalo, ker smo se učili ludi upravljati z denarjem oz. dobili nap<'ilke. kam vložiti denar in ga najvarneje sliraniti. Seznanili smo se snovoslmi.ki jih je vredno ptJznali, če sami upravljate z denarjem. ■ Lena Pensek. 7. e. OŠ Šatek OBVESCEVALEC MATKIC V KIAOI4 (;iJ\ (2F, mier) 1 teûna po svetovnen štarui !!!! Rfižija Andy Wachowski, LanyWachow- sKj, Vloge: Keanu Reeves, Came-Am Moss. Lawrence Físlibume. Jada Ptnkett Smith. Dolžind 143 minul č^melt. 20.11,ob 20.00 Pelek,21.1î..ob17.3D Petek, 21.11, ob 22.30(9l3$no predva* jania) Sobtfs. 22.11. ûb 20.00 In ob 23.00 Nedelja, 23.11. ob 17.00 In ob 20.60 Ponedeljek, 24.11ab 20.00 Tořek. 25.11. ob 17.00 Sreda, 26.11. ob 17.00 Ob koncu drugega dela tnbgije ostane Neo brez moći, ujet v nikoga svetu med Matrico in svetom strojev.Vojna med človekom f^ stroji doseže vrhunec. Cbveétvu gre* ZÍ popoïio ijn&r^ Sovražr^ program Smih. kf postaia z mmute v minuto močneiši. je ušel izpod nadzora stroiev In groti, da bo un svet ko9 Matrico. Zato Nčbaodsto pi svojo ladjo Neu in Trojici, đa odpotujeta naid|e, kot si kdaj upal človek, v srce nevarnega mesid strojev, t^ea čaka usodno soočenje s Smitiom. od katerega je odve-na pnliodnost ćlove&tva in strojev. iA\ l\ ĆOKOI ADA (romanlična komedija) Rezija:JohnMcKay.Vloge. AndieMacDo-well, Imekja Staunton. Dotžfna 112m. Petek, 2111. ob 20.15 Sobota. 22.11. ob 17.30 Ponedeljek. 2đ.1lob 17.30 Tri samske prljateljicd prt Stircissetih letih se v majhnem angleikem mestecu dobivajo na vsakotedenskih srečanjih, tz katerih so udarile pravi pregrešni ritual ki vključuje pitje gina, kajenje \n sladkanje s čokolado ter premlevanje njihovega bednega življenja. Vsaka ima svoje trenutke z rrioškimi toda, ko prMaCna Kate spozna mladega organi* sta Jedea, se povsem spremeni in pozablja na svoji pf^ljtti. k pa postaneia iiubosum* ni. Niuno prijateljstra se krtia. in da bi b pre* preCili, sta pripravl^ni storm vse. DDKIJsiA S KOLi:i>\RJ\ (komedija) Hezija: Nigel Ccte, Vlo^e: JuEe Walter, Helen MInen, Penetope Wilton, Dolžina 108 m. Torek, 25.11. ob 20.0D* premiera pred sta* venskim startom Oa bi ztvalečrm v^denarp vdotxocMni akciji za lolalno boïii^bo se ćlank« lololnega 2enstega zdtii2enp odtoćf^. da bodo naie* dite R^j več kot vs£i(o leto. Izdale bodo ko^ dar In tokrat ne z zâenjavo temveč z njihovimi godmi akti IsrsproS ^ite^ odobravanja in negodovanja. Za nj^o gesto izvejo celo v HolVwoodu h postane mednaroden medij* ski teflomen. lo navdihuje nilijone žertsk po vsem svetu. Sredi vrveâ in glamur^ pa je na pieiz^ânji tudi pnjafeljsfvo med Chrts 'f> Annie, k'stavse^pajtLKlizaftai. {;ospoi)\K BOJi:\\iK (akcijska avantura) Režija. PeterWier. Vb^e; Russell Crowe. Billy Boyd, Dolžina: 138 minut Sreda. 26.11 ob 20.00- premiera pred slovens M m startom Leto 1 a^S.čas napoleonskih vcqn Kapitan Lucky Aubrey, slavni vojni kapitan britanske mornarice, poveljuje ladji ^rpri* se, ki jo neprićakov^o napade močne|$i sovražnik. Ladja je težko poškodovana, većina posadke pa ranjena. Kapitan se sedaj mora odbád med pniateijstvom In dolžnostjo, ko seioti zasledovar^a sovražnika £ez dva oceana. Mi$|a, ki lahko pcgubi njega in njegovo posadko ali pa mu prinese veâk ugled. Flim je posnet po romanih Patricia O'Briana zna^ovom Aubœy/f^atuhn It temelji na lildlt iz knjiQe Master and Commander, z^ba pa je povila iz desete kniige od dvajsetih z naslovom Far Side ot the Work). Kvnuh i\ M\R^II:L\()\ {slos'enska ljubezenska komi drama) Režija: Branko Ojunč, Vkige. Bianko Djunć. Tanja Ribič, Drag^ ^ogrfč, OoSlna; 90 m. četrtek. 27.11..ob2D.OO-premiera s pred* stavrtvljofilm^ ekipe On.Bosanec, ona- Sbvenka. Ona ima skj^. on pa dneve preživlja pred televizorem, s pivom v eni roki in 2 dalvncem v drutf. Porra-ga ^ samo pri sprav^anju nisne uboge plače. V njej se k^iči jeza zaradi tega. In č^ravga ljuN. mu v izbnjhu jezepove, da ga zapušča. doMer ne bo prepnčana, da se je spremenil tn si poiskal službo. Ker si žeQ Spelo nazaj, začne tskali službo. Pomaga mu ^anec Ooran, vendar s sumljh/imiposi Kosešpefa preseli k stariem. so zelo veseli da tičsilca ne živi več 2 »juži^kom-^, toda Špela ^ubl Bo&ta, Božo liubi njo... i',\\ l^ (;<)Koir\i)\ (romantična komedija) Sobota, 2211. oD 20i0 Nedeiia,23.11. ob18.Q0lnob 20.30 M\IJ VOlll M 2 (avantunstićnl akcijski film) Ned^|a.23.11., ob 16.0D (Otn;>škd matineja) JALI. V. J\IJ.\ (romantična komedija} Ponedeljek, 24.11 ob 19.30- f âmâd cilđus: VABILO NA {3HCrr Torek. 25.11, ob 19.30- Filmski ciklus: VASlLONAOHCft Art kino tudi v Velenju I Sobota. 29,11. ob 20.00 Nedelja, 30. II. ob20,00 (ÍI;KK\ (drama) Rezija; GusVan Sani, Vloge Matt Damon, Casey Anieck, Dolžina 103 minute Ekslsiencionalna drama o izgubljenost, preživetju in pr^zkuànji prijaleijsh/a. V decembru še: Peterka: leto odkičitve tre Hladne kaplje na vroče karme Cena vstopnice; redne predstave 800 SIT, premiere 900 SÍT, otroSke matin^eSOO SIT Re£fvacivsĐDpn'cnespi«]emanvi Vstopnice lahko kujMte v pred prodaji ! Kino nograjuje noročnike Našega rasa Izžrebali smo: Matilda Kellier, Skale 58 d. Velenje. Rudolf Gltnšdk. Stsnetovd 4. Velefije, Vinko Laznik, Ravnd 99. Šoštanj. (Potrdilo O nagradi prejmctte po po^). v ^ tó-: ALEIA PVC OINA ZA PRIJETEN DOM Predstavnišvo Celle, Lava 7/e Tel.: 03 / 425-49-38 Fox: 03/425-49-39 GSM: 041 / 345-378,051 / 343-225 VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO: PVC, ALU okna, vhodna vrata, rolete, polkna, zimske vrtove, steklene lasode www«Qlumini|*montaLsl Nagradna križanka ESOTECH d.d. r®"^ I I I ovtw, I _ .....I I ESOTECH d.d. Preioška cesta 1 3320 Velenje Kupcem zagotavljamo najboljše dosegljive tehnologije na področju ekologije, energetike In informacijske tehnologije Rešitev križanke pošljite najkasneje do 1.12, na naslov: Naš čas. d,o.o„ Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom >^ESOTECH d.d.«. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: 10 ur koriščenja fit-nesa in savne Esotecii d.d., 2. nagrada: 5 ur koriščenja fitne-sa in savne Esotech d,d.. 3. nagrada: paket presenečenja. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE >>8LUES PRODAJALNA REHA« objavljene v tedniku Naš čas 6.11.: 1. NAGRADA: darilni paket čajev:* TANJA SfMit Tomšičeva 31, Velenje 2. NAGRADA: darilni paket čajev; MAJDA DRŮBEŽ, Ježa 13,1231 Črnuče 3. NAGRADA: darilni paket čajev:-FRANC ŠVARC, Tekavčeva 12. Šoštanj Nagrajence čakajo nagrade v zeliščni prodajalni Reha na Šalšeki 2 d v Velenju. S seboj prinesite osebno izkaznico. OP/H. . 'v^; I • • • V mmi^ HHirtWv ITART 10 IS A IM O V K I. il X J i: ČÍTRTEK. 20. novembra: 6.00 Dobro jutro: 6,30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PET£K. 21 novenib'or 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA; 22. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 23. novembta; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; l.biokčestitk: 14.45 EPP; 15.00 II. blokčestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 A/linule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. liliillUiUiSS^^fflS 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TORSK, 2S. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks: 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SR^OA, 76. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 16.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V lednu od 10. novembra 2003 do 16. novemtHa 2003 niso povprečne dnevne konceniracije 302, izmenene v avtomat^ih postajah (AMP) na območju Mesuie občine Velenje, Občine Šoštanj In Obûne Šmartno ob ?čdALΣSKI GOLI' KLUB k . I » » Šaleški golf klub Velenje, vas vabi na informativni dan goîfa, kl bo v soboto. 22.11.2003 ob 10.00 url v telovadnici osnovne šole Gonca v Velenju. Pro. član PGA Slovenije Damjan Murgelj vam bo predstavil osnovne elemente golf igre. V mesecu decembru pa bomo pričeli z Izpeljavo zimskega tečaja golfa. Tako boste v najkrajšem času In najhitrejši poti opravili Izpit za golf In si pridobili dovoljenje za Igro, Vse Inforniaclje v zvezi z tečajem dobite na informativnem dnevu ali na telefonski števtIM: 031-625-355. 040-300-054. Vabljenil Poslovili smo se od naše dobre mame, stare mame, prababice, taščo, botre in tete ŠTEFANIJE PODPEČAN 16,12.1916-11.11.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno astno in pisno sožaljc, za darovano cvetje, sveče in svete ma^e. Posebej se zahvaljujemo Rolnikom in Košanom ter družini Pe(ek iz Lipja. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljen obred, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Usar. '/aliijtfči: v.si njeni ZAHVALA Za vedno se je poslovil na.i dragi nn)ž, oče, dedi in brat JANEZ JEZERNIK i/ Pcxj kraja 22 12.1.1927-10.11. 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm, ki ste ga pospremili na njegovi /adnji poti, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete ma^'. Iskrena hvala predstavniku Premogovnika Velenje za poslovilni govor, časlni str