27 L jštCViSM.
Ijjibij&aa, i ponedeljek 4 decembra 1905
XXXVm. leto.
II
SaasJS čar. x?»6ef, ^Ešs^i Asatu** ^? v»x*ai*.f,. t** r*ij* $>e pošti Kajanja ic avairo-egrskC' itialc m vn isto W K, a ^ lotu IS K, *• Mrt lote 0 K tO k, u ca       — t K tO k.   Za LJubljano ■ j»»iiljanje» a* d«n h m
M iC  ss *9l Lota       K, as $otrt Joti I K, M M ausee * K. Etici kadi »tat »vnj, slacs os m iste W K. m pot loto n K, h istrt loto 6 E 60 h, « w mm— 1 K 00 k. — Za tujo doialo tolik* vafl} kolikor *n*S» poŠtam* V - <<sr*5k« kros kitodohn« *i>sčiy»lvs axr$&itat «o »o csira, — Zt osnanlla «o pi&ftojo •# potorontoOBO a<ttt-rr«a oa It h, 3« m ce aananUo tiaka enkrat, pm 10 k, 00 m dvakrat, in ao 8 k, ž« ■•  tlaka trikrat ali   ▼afkrat. — D*»h ji4 v* s?70io frankavatf,      Tžskapto* ot 07 ?raea)*a - iJreonlstvs «o upravnUHve j* v SLsaCorik sifsah it. &, r* »iaaa aradađtv« v I. oaaatroaja, aararaiStv« pa t aritli^a. — Uaravnlltra na)      klagavali}* aoiiljati naročnic«, r«kla;»a«l<*
aananila, &< j. v ~swi«totratrcr* atvart.
JB&ov&iukt Mai^od11 telefon Ste. 34, Poaamesm* Številke £t> 10 to. „Narodna tiskarna" telefon št. 8S.
Vera t politiki.
i
N*: ?rupnem oboda kranjskih klerikalcev e© je govorilo tod* o v*ri v polivk:. To govorjenje jo bilo pa zelo prašno in plitvo. Ia sicer je dr. ŠusterSič pač porabil ugodno priliko, da s« js po dfcljsVrn Časa zopst enkrat prav poštno prslisnii obilno »branim duhovnica politikom. Znano je namreč, da *o farc*šii gospodje s njim jako wa!o zadovoljni. Cnjejc 39 hude pritožbe sopsr tega diktatorja. In večkrat mrnrrajo dnbovnš gospodje scper svoiaga vodi:?-tja* ki ima v l^ndiem osfru preo*i sumljivo preteklega. Kdo ve, kam bi že prišel dr. Šasieifiič in njegova jjopn-imost mtd duhovno gospod ■:», &a bi mu škof Je-gi.fi 3 bvojo »^avtoriteta« no pom&gal
ia ne bi čr Krek *g**ir$.i i* svojega »najboljšega« prijatelja,
Zategadelj pa je aadnjič v hotelu »Uni en« posvetil ne* tj prav sladkih navsioČi česiiti (iuhovlčhai Ia Tendsr dr. Saeteršrč sicer ni go%crii ▼ t»«-«:r liri? r fci b!« nje-
gov* prokleta dolžnost Po ns*ena mnenju U 5'ovek splch ne posna hvalelaostL Kajti gotovo je, da bi Hiur> i dr. Šasteršič ^redv^eis, pridno je ainii c spiodoi in ec&ki volilni pr,Tiči in o »naSi« ^.li boljie rečeno — o sveji moči, napravit! velikanski poklcn BavEO&im župnikom in kaplanom in jih prea?oao s&hvaliti za hc?^o 2Kumotno i<i SiT-shno politiiSrio
delovanje tekom zadnjih treh let.' To bi se 3podcbiiointobi po n»Si skromni sodbi Ssatita polnoStevilno ibrana du-
hcvtiina tudi xaaiu£:ia ia nas dr. Šu-Bttr^iča, K-j.»ti k»j je on in njegova politik-a — brez duhovščin«? Kaj bi postal iutri dr. Šasteriič, ta anažoi-nit sioveLB^tgu Ijndstta«, njegbv prvi
eluga in vse, kar hodite, &a ga — reetoso — d&nes aapaoti dahovska Četa ter mu pokaže svoj hrbet? Po-doben bi bil trgovou, ki pode izce-nada v ko^kurz, ker mu upniki odtegnejo vpak n&dalim kredit.
I        T??rf.-t b\ menda tudi dr. §B£ter5i& sam   tajiti ne  upa.   AH      ■ -J r se kr,Že ia cbnrS? Vedno tako, kakor da bi ga L-r.TMrk   dobo^Sfiina preklicalo j m?i!o br/gal«, kakor da h! igrala v j njegovi strar.ki le pcsran»iko, n^po j s v. mb v  vlogo.   V tem svojem pTe-] pričanju se je itd ; tudi zadoud na j zsupnem shodu le mtmogr«do deta [ kml duhovs^m^ in njenega pomene. D a jal je, da njegova stranka ni klerikalna, aCftftaJl Čisto avto-n G n? n a. > D : L; ^   a drv » ljudstvom in niš*? )'u     j stoji na *tr»ni duhovnome, ali mi vk<;ub terr.u nismo klerikaleLa   To  *o  besede dr. 2a-fet rš č».
Ksj DZJ v ov .: r*ši na take trditve? Torej kranjski fajmoštri od zadniega ponedeljka n so ^?eč »kleri-kaiei« ali k It? KUrlkaliama spioh
vod si v Šaa<er5i2evih vrstah! To jo ns^ccvejE* politićna tajava tega har-lokiĐSj ni š> noada eam^ga sebe več ne poioa.
Kdo bs bjde ledaj indii Če3 tri leta, Če bods na priboHnjarn Žts rs-povft.^c m ebeda featoijikih zaupnikov nastopii s?pet dr. Šu?teroi$ m ac?bi et erbic r&sglasii: ?Mi s^no p?a?zaprar liberalci, kltkotioph el > venska aerarlja sploh še cA nodiia« itd.
Dandanes je pri najih »tiepred-nib« kl^rikaioiU sploh vsa^a »5 mogoča In če bi ne d »žal srednje-vslko-pcbožrii Jeglič Bvcjega Saster-ši3a za nzdo, kdo ve, kako bi ša %a-*el skafeati ti živahni in tempera-nzentni politik. Horda bi se za dr. Šastezšič^ svesema povrnili že atari
čael akrajsega atefrata ...
Ali dan^a je pololsj vondar ša drcg^Č^n, ča tudi ne več »kaioliški«. Io teko |e itn«-l dr. Sa*t*.-r5irt — k*-fcor se ]e isr«cii na lastna vata — z^ enkrat vendar š« doli n o a t, v deielnem zboru odvrasteti tod; napade na dnhovlć^no. Kako je on tO dolžnost izvrševal s svojim »aodro-gom« Krekonz, nam je ši? v Sivem j apcm^.DU. Sašal je kakor s^iaften J konj in rju> r.ad nadavetnikom Pol-
sem, ko se je govorilo pravzaprav o
fcapUnetu M«ga|ni in o — kancelpa-r&gr«.fu' A;i tir Sa»terfiič pravi, da je branil duhovš^no in —- pustimo mu to n>dol*no vese)j?. Po njegovem mnenju mc-ra on to vsdno storiti, krdar »se napadajo rj ^ va verska ČUTčit?&«. Ia v aadnjaszj deželnem zbaru so pr^la njegova »čuvstva« menda otJo v smrtno nevarnott. No, tohko nt m bode, upamo, ves slovenski svet že še verjel, da pač nikdar i? n^emo ho e'- nič verskim čuti i 0 v ti r. Šustcršica, ker sploh nimamo na razpolago Ukega mikroskopa, s katerim bi se dalo za slediti in odkriti tu tako oelo nežna »i?u- s*trga prepričanega katoličana. Roa p» js?, — kfckor je to tuii že dr. Tavčar dejal ▼ deželnem tborti, — da dr Šasteršič vedno, ks-d»? so ga zagrabi sa kateremkoli kraju ali konca njegovega telesa, caČne vpiti in kričati češ eerkev se napada.
Ia r»7D0 tako tudi čestiti duhovščini se nikdar niBmo jemali ver-sk)h čuvstev. I i tudi slovenskega ljudstva t obče ne begamo v njegovem < * r?se:n prepričanju. Kajti tuii mi M držimo in hočemo drfeti gas^; »Dajte Bogu, kar je bnžj&ga«.
A i pri ^sem tem š-ne mislimo tako hitro odnehati od boja, ki smo ga pričoli aop«rsiovenskoduhoTŠ4ino. Ta naš bcjpa ne velja kat o« liiki veri, marveč zlorabi te vere v politiki. Ia kdor pozna mlajšo, recimo M;as-|vvo in Jegiičevo generacijo slovenske du-hOTloise^ mera odobravati preganjanje teb elementov, ki ljudstvo slsDe in ki mu s svojo carkveno oblastjo hočejo zatreti vso pamet in VtfS r rzum Buokie s c:. pravi nekje v svoji »Histoxy cf C.viliea-ticne da se nobera deže;s, kjer ožtv; duhovščina še velilo spoštovanje in velik uj,\i•', ne more pO* vzdigniti do k*ke višje kulturne ■topole« Vk!jub temu preresniČnrmu izreku b\ mi pufi^^li aafio ^uho^šMno
v najlepšem miru, če bi slovenski duhovniki skrbeli in delovali edino le za dušni in verski blagor slovenskega kmeta. Naj bi še tako navdušeno in vneto iivršerali svoj »vzvišeni« poklic, dokler bi oznanjali in razlagali le prave Kristove nsuke, moralo bi jim na$a lj ulst v biti le hvaležno. L? tudi mi bi ne imeli ničesar preti takemu verskemu delovanju.
Ampak ravno Kristovh naukov dandanes sploh več ne čuješ na slovenskih lečah. Deloma radi * ■ jra, ker so ti propovedniki prevelike duševne reve, ki so v »lemenato* ir(rub;le š^ tisti, majhni košček pameti in razuma, ki so \z\ prejeli pri svojem žalostnem rojstvu. Ddloma in siaer po veliki veČini pa je duhovščina hudobna, fanatična, požrešna ter hoče Bploh vse preobvladati. To je bistvo katoliške politike.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 3 decembra. Zasedanje državnega zbora se najbrže raztegne do 21., ne pa le do 15. t. m. Debata o tzjzvi ministrakega predsednika bo trajala najbrž? do prihodnjega četrtka, ker se je prijavilo aa besedo več veleposestnikov. Nato bo zaradi praznika 8 t m. odmor do 12. t m. Preden pa pride potem sbornica do pravega reda, )e rešiti če pet nujnih predlogov o razmerju med Avstrijo in Ogrsko in o italijanskem vseučilišču. Prvo branje proračunskega provizorija se začne potemtakem šele 14 t m. Valed napetega položaja pa sploh še ni gotovo, ali se bo proračunski provizorij dognal. — Vojna uprava zahteva več milijonov kredita na novo.
Kriza na Ogrskem.
Kaj se zgodi z državnim zborom.
Budapešta, 3 decembra. Včeraj je bil ministrski svet. Baron Fe-jervarv je poročal 6 svoji avdijenoi pri cesarju. Obenem se je razpravljalo o tam,  ali se na) dne 19 t. m.
državni zbor odgodi ali razpu sti. Ministrski svet sa je ztdinil za razpust. Viada vztraja pri svojem programu, ki ga upa uresničiti, ako ne s sedanjim, pa s novim parlamentom Komunike, ki js izšel o tem ministrskem svete, zaniha vesti o kompromisu ter pravi, ako hoče koalicija imeti mir, bo že vedela najti ministrskega predsednika, ki sprejme vsakogar, ki deluje v ieteresu domovine.
Fejervaryjeva demisija izmišljena.
Budapešta, 3 decembra. Vse vesti o odstopu Fejervarj^evega mi-nistrBtva so popolnoma izmišljene. Fejervery uživa pri cesarju popolno zaupanje ter je v zadnji avdijenci cesar sprejel vse njegove predloge. Viada je dobila popolnoma proste roke, da napravi v deželi red z ustavnimi sredstvi.
Splošna volilna pravica.
Budapešta, 3 decembra. T koaliciji je nastal razkol zaradi splošne volilne pravice. Posebno člani ljudske stranke so nasprotni splošni volilni pravici. Najbrže izstopijo iz koalicije, a koalicija bo vkljub t*mu Še obdržala večino v parlamentu.
Konflikt s Turčijo.
Tnrška duhov&cina ščuva.
Carigrad, 3. decembra. Imani in hodže hujskajo v rcoštjah v^rnikej
češ, da je položaj zelo nevaren, da se je treba pripraviti na slaba čase, ker hočejo velesile sultana izgnati iz Evrope. Nadalje se razširjajo med ljudstvom vesti, da hočejo velesile z demonstracijo prisiliti sultana, da izda ustavo, a sultan se bran:, ker vidi slabe posledice na Ruskem.
Sultan išče posredovalce).
Rim, 3 dec&mbra. Sultan je naprosil Nemčijo in Italijo za posredovanje, da se kotfLkt poravna. Obe velesili sta odgovorih, d» mora
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski ia narodopisni doneski. Nabral A. B,
(Dalje.)
X. Soielfeld. CmureBc. Marija Snežna (Velka). Sv. Ana na Krembergu.
Malo uro hoda ob jažni železnici je Spielfeld, važen zaradi križišča železnic. Spielfeld je samostojna župnija od leta 1786. Župnija je močno ponemčena, vendar se sme reči, da je Še dobra tretjina slovenskega prebivalstva. Šola je popolnoma nemška, le krščanski nauk poučuje župnik slovenske otroke (15—20) slovensko v zakristiji. V cerkvi imajo Slovenci le že dve stalni slovenski pridigi, velikonočni ponedeljek in na Miheiovo; razen tega je slovenski krščanski nank v posta vsako nedeljo. Sedanji župnik, g. Murke, je častitljiv rodoljub, ki ga boli srce, ko gleda, kako se Slovenci sramujejo svojega materinega jezika. Ako pride Slovenec po opravkih v župničČe ter ga Sapnik ljubeznivo  opozori,  da lahko
govori ž njim slovensko, odreže se ponosno : -ih tajč Šprehen !u Pride pa isti oholež k spovednici ter začne slovensko: „ Prosim duhovni oče . . Slovensko se namreč spovedujeta še dobri dve tretjini vsega prebivalstva. Sploh bi v vseh teh župnijah do Lip-niee, ki veljajo za nemške, že zaradi spovednic   ne   mogli   izhajati nemški
duhovniki, ako bi ne bilo slovenskih kapucinov.
Sloveaci v Spielfeldu so zelo mehki in popustljivi. Boljši posestniki dajejo svoje hčere v gospodinjski pouk v Gradec, kjer se navlečejo toliko nemške nestrpnosti, da si jemljejo za može dosledno Nemce. In tako prehaja slovenski denar v nemške roke, in slovenske matere množe nemški rod.J
Da so bili še v dogledni preteklosti Slovenci ne samo v Spielfeldu, te-mnč tudi v katastralnlh občinah na neveru proti Lebringu, dokazujejo slovenska krajevna imena Leska, Sirka (Široka), Snkduli (Suhidol) itd.
Sicer pa so Slovenci v zadnjih 20 letih tako v Spielfeldu samem, kakor tudi v špielfelskem okraju vendar napredovali. Leta 1880. so našteli v Spielfeldu 76 Slovencev poleg 922 Nemcev,    in    sicer    jc    bilo vseh
76 Slovencev v Obokih (Obegg), kateri kraj je sploh po večini slovenski, ker Nemcev so našteli 1« 71. Nadalje so našteli v Strassu 101 Slovenca, v Yogavi pa 6 Slovencev. V Spielfeldu samem ni bilo po tem štetju Slovencev. Leta 1900 pa so našteli v Spielfeldu 102 Slovenca, v Kresnici (Grassnitz-berg) 49 (leta 1880. le 3), v Obokih pa Bamo 22, v Strassu samo 21, v Vogavi 8, LeBki 11, v Suhem dolu 2, v Evi-čah 1. Vsi zadnje omenjeni kraji pa pravzaprav nimajo prvotnih Slovencev, temuč so to le služabniki in nekateri obrtniki. V vildonskem okraju sploh je bilo leta 1900 Še 56 Slovencev.
Družba sv. Mohorja šteje v Spielfeldu 8 članov.
Od Spielfelda do Radgone je pred 30 - 40 leti tvorila jezikovno mejo reka Mura, celo na levem bregu Mure so se našle še slovenske naselbine. Dandanes pa se z malimi izjemami sme smatrati za jezikovno mejo meja med mariborskim, ljutomerskim in radgonskim okrajnim glavarstvom. Kraji ob Muri so rodovitni, zato pa kar vidno rastejo nove naselbine in vasi, ž njim pa tudi šole, ki so skoraj dosledno nemške (šaltera j nske). Take šole so v Lihovcih Licchendorf),   Svcčanah (Siegers-
dorf), Slad tem vrhu, Lokavcu (Lugatz) itd. V Črniš čin i (napačno Ometi, ker ljudstvo še danes imenuje kraj ČrniŠČina) je še nekaj Slovencev, čeravno je ljudsko štetje leta 1880. našlo le dva* Preko Mure t. j. na levem bregu je še nekaj Slovencev v Nemški Gorici, Hartu in celo v Klekn (Kloch). Dr. Bernhardi navaja gradova Brunnsee in Weinburg, ki sta daleČ na severu levega brega Mure, za nemška obmejna kraja. V Weinburgu je še daucs nekaj Slovencev, dasi ljudsko Štetje pozna le tri Slovence.
Om u rek je skoraj popolnoma po-nemčen trg, a okolica na desnem bregu Mure je še večinoma slovenska. Sem spadata namreč kraja Sladki vrh (Sladka gora) Dražen vrh (Trassen-berg), kjer Slovenci lepo napredujejo. V Sladkem vrhu niso leta 1880. našli nobenega (?) Slovenca, leta 1900. pa so le morali vpisati 94 Slovencev poleg 145 Nemcev. V Dražem vrhu pa so našteli leta 1880. 266 Slovencev poleg 115 Nemcev, leta 1900. pa 274 Slovencev in 119 Nemcev. Tudi v Bab jem vrhu (Babenberg), SveČanah (Sie-gersdorf) in v R a k i č u še niso našli leta 1880. nič Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v Babjem  vrha 71 Slovencev
poleg 127 Nemcev, v Svečanah 41 Slovencev poleg 52 Nemcev in v Rakiču 3 Slovencev. Graben je bil dr. Hlubeka Še „ein windischer Dorf-, leta 1880. pa so našteli le Se 7 Slovencev poleg 276 Nemcev. V prvih dveh krajih pa ljudstvo zua Še večiuoma sploh slovensko, rudi tisti, ki so se vpisali za Nemce.
V emureški župni cerkvi je še nekaj slovenskih pridig v letu; v postnem času je Še vsako nedeljo slovenski krščanski nauk. Sedanji župnik L o p i č, bivši kompromisni slovenski kandidat, je Slovenec, dasi ne posebno zaveden. Pred 40 leti se je tudi Še v Šoli nekoliko slovenske učilo. Ob mestu Čez Dravo je bil še celo slovenski napis. Dandanes so tržaoi zagrizeni nemški nacijonalci, ki imajo svoj Bismarckov trg, ScMlerjev spomenik itd. Pri sodišča so vsi uradniki Nemci, tudi pri davkariji je le redko kdaj kak slovenski uradnik. In vendar je v sodnem okraju še skoraj 3000 Slovencev.
V Tratah (Wiesenbach) bo našteli leta 1880. še samo 11 Slovencev, leta 1900 pa že 30. Hlubek pa šteje Trate med nemške vasi. Tudi v Lokavcu je še nekaj Slovencev, doČim so v Vratjem (Frattenberg) popolnoma izginili. <Da*je prih.)
Turčija v prvi vrsti sprejeti memorandum velesil in finančno kontrolo sa llaoedonijo.
Sultan Isce zaveznikov.
Bero lin, 3. decembra. Sultan
ai prisadevs, da sklene a Anglijo in Japonsko tajno pogodbo, ki bi do u zagotovila statva cjao v Mali Aaiji. Zato pa boče obema zaveznicama v sludaju spora i Rušilo odpreti Dardanele in Bospor.
Gospodska zbornioa.
Dona). 3. decembra. Včerajšnja aeja ie trajala do 6 ure ivečer. Za raznimi govorniki, ki so se vsi izrekali zoper s p 1 s g o volilno pravice, jo govoril na do'go ministrski predsednik baron Gautsob. Glede nezaupnice je rekel, da jo mora prenašati, ki kor ae v današnjih težavnih Časih pač vsakemu ministru pripeti. Nihče se ne more odtegniti velikemu gibanju, ki je zgrabilo celo državo. Razširjenju volilnega prava ni bil nikoli nasproten, zato bo giede volilne reforme korakal dalje brei ozira na težave in zapreke. Svoj govor je zaključil: »Na jasnem sem si, da se mora ta pot prehoditi do konca in konec more biti le: uspeh ali padec. Eno kot drugo bom znal prenašati mirno in hladno.«
Nemiri na Ruskem. Zarota na dvoru?
Pet? ograd, 3 decembra. D verni uradniki priznavajo, da se je na dvoru pripetilo nekaj izrednega. Dvorno ministrstvo noče ničesar izpovedati, vendar se cfioijozno pritrjuje, da se je med gardnimi častniki razkril* zarota zoper carja in da je neki veliki knez kom-promitovan. — Druga vest pa pravi, da je veliki knez Dimitrij Konstant i novic ranil carja na roki. Veliki knez Vladimir je odpotoval v Pariz. Tudi ostali veliki knezi odlagajo svoje službe ter se selijo v inozemstvo — Tretja vest pa govori, da se je neki veliki knez hntel s pomočjo socialistov proglasiti 2. ^ diktatorja ter carja zapreti. Načrt pa je bil i^dan, nakar je bilo v rasnih polkih aretovanih 259 oseb. — Edini kezaki so se zanesljivi, zato pa se bodo baje vsi kozaški poiki 450000 mož, mobilizovali.
Položaj v Sebastopolju.
Odesa, 3. novemora. Revoiu eijeki odbor je zagrozil pristaniškim delavcem s smrtjo ako ne u s t a v i j o takoj dela. Delavci so se udali. Vojaško g:biDjt> }6 sicer potlačeno, a revcluc jsko še te. Na strani revolucionarjev so vsi Zid}«.
Splošna vstaja.
Petrograd, 3. novemera. Na progah H-rkov in Seba*t"ipolj so vsi železničarji ustavili delo. Jutri je proglašen splošni štrajk.
Novo ministrstvo na Španskem.
Madrid! 3 decembra. Kralj je potrdil novo ministrstvo, ki m« na-eelujc Moret. Minister zunanjih sada v je vojvoda Al mod ona.
Konec vstaje v Južni Afriki.
Bero lin, S. decembra. General Lindenijuiat je brsojavil, da je vstaja Hererov popolnoma potlačena. Valed tega je tudi odredil, da ae ustavijo vse nadal jne vojne operacije.
Manifestacija pred Prešernovim spomenikom.
StopetiČ se je včeraj obnovil dan, odkar je nam nebo poslalo moža, ka-koršnega Še ni rodila zemlja slovenska, pesnika proroka, našega velikega Prešerna.
Širom slovenske domovine se je praznoval ta dan in rodoljubna slovenska srca so se v spoštovanju in Hvaležnosti klanjala spominu velemoža, ki je z močjo svojega duha dvignil narod slovenski na višek kulture, da se smo sedaj s ponosom Šteti ne samo med najkalturnejše in prosvitljeuejše narode slovanske) marveč vobče evropske.
Tudi v stolici slovenski, v naši beli Ljubljani je bil posvečen ta dan neumrljivim manom Prešernovim.
Spontano brez posebnih vabil in oklicev se je zbrala včeraj ob enajstih dopoldne nešteta množica naroda slovenskega na Marijinem trga, da se pred Prešernovim spomenikom pokloni spominu pesnikovem.
Venec ljubljanskih gospa in gospic, čestilci Prešernovi iz vseh slojev in stanov, postarni možje in zorni mladeniči, vse, kar ve ceniti epohalni po men pesnika Prešerna za slovenski narod ia se naslaja ter črpa svete poezije čar ob viru nebeškolepih njegovih umotvorov, seje zbralo pred spomenikom.
Ob vznožja pesnikove sohe sta bila položena d?a srebrna venca na rdečebar-Žunastih blazinah —, na podstavka so pa ležali venci iz duhtečih svežih rož. Vence so darovali „ Splošno slov. žensko društvo11 ter gojenke in gojenci tukajšnjih srednješolskih zavodov.
Tišina kakor v svečanostnih momentih je zavladala, ko je stopil na spomenikov podstavek zastopnik slov. dijaštva gosp. iur. Mencinger, da v izbranih besedah proslavi spomin Prešernov.
K a'- - na nkaz je množica snela klobuke in verno kakor zatopljena v pobožno molitev poslušala govornika, ki je v navdušenih besedah slavil Prešerna in slikal v vznešem govoru veliki njegov pomen za slovenski narod vobče, za slovensko literaturo še posebe.
Ko je govornik končal s slava-klicem na Prešerna, je vsa množica oživela in kakor iz enega grla so za doneli gromoviti in viharni klici Slava, večna slava Prešerna 1
Mladina je obsipala spomenik 8 cvetkami in svežimi šopki, pevci so pa zapeli veličastno Nedvedovo kantato „Slava Prešernu !u Ko so izzveneli zadnji akordi, so znova napolnili ozračje navdušeni slava in živio-klici. Nato se je vrstila pesem za pesmijo: »Hej Slo-vaniu, „Liepa naša domovino*, „Oj Slovani, kje so naše meje" itd. Čim je ponebalo petje, je množica iz sto in sto j grl jela klicati: Slava, slava Prešernu ! j — Manifestacija  se  je   izvršila brez
najmanjšega disakerda in so končala v najlepšem redi. Tudi zvečer se je zbralo pred spomenikom mnogo ljudstva, ki je a navdušenimi klici dajalo diska svojim čutilom spoštovanja do aeumrlega pesnika.
Dnevne vesti.
Y Ljubljani, 4. decembra.
— Klawern kleni kalen shod. Klerikalci so sklicali včeraj dopoldne shod v areno »Narodnega doma". Na dnevnem redi je bila točka „ Volilna reforma za ljubljanski občinski svet in delavci". Kat glavni govornik je nastopil Lampe. V svojem govora se je zaletaval v posamezne točke vo lilne reforme za ljubljanski občinski svet. Kritiziral je na vse strani ter se postavljal na svoje šepavo strankarsko stališče. Zlasti ga je skrbelo mestno posojilo, ki se bo plačevalo baje nad pol stoletja. Dejal je, da se starih dolgov sploh ne plačuje, novih pa vedno vse polno napravi. Lampe se je dotaknil tudi Lowyjeve obravnave in trdil, da bi ne prišlo do te afere in obravnave, Če bi delavci prišli v ob Činski svet. Treba je nastaviti sekiro, da izgine dvojna morala. Po Lampo tovem govoru je pozval socijalni demokrat Tokan klerikalce, naj se izjavijo o Luegerjevem volilnem sistemu. Tadi naj opravičijo dejstvo, da so se tirolski klerikalci izrekli proti splošni in enaki volilni pravici. V prvi vrti pa naj Lampe pojasni, kako se sklada s klerikalno navdušenostjo za splošno volilno pravico sramotno dejstvo, da je Lueger prepovedal svojim delavcem imeti 2S. novembra prosto. Klerikalci vedno nastopajo z velikanskim pompom za splošno in enako volilno pravico. Ker so vedno povsod vsi edini in solidarni, naj tedaj opravičijo gori navedeno klerikalno postopanje svojih izven-Ijubljanskih somišljenikov. Te besede so Lampeta silno razjezile. Začel je cviliti in razgrajati ves iz sebe, da na tem shodu sploh ni nobenega klerikalca, da je to le delavski shod, da z dunajskim županom Luegerjem nimajo klerikalci nič opraviti, kar on dela, jim ni nič mar in da so slovenski klerikalci odgovorni le za to, kar sami delajo. Končno pa je Lampetu zmanjkalo besedi, in ker so se začele pod njim menda udirati tla, potegne svojo uro in konča svojo „lampijado" z besedami: Sicer se pa meni mudi, jaz moram sedajle odpotovati." Pobral je med splošnim smehom v največji hitrici svoja šila in kopita ter se „odguncal" s shoda. Za njim je čvekal in klobasal neki P a h a iz katoliške tiskarne take otrobe, da se je začela arena prazniti. Tisti pa, ki so ostali, so ogorčeno klicali mlademu fantu, naj skrbi rajše za svoje brke pod nosom, da jih bode kaj zrastlo, potem pa naj začne o očetovskih skrbeh in mestnih potrebščinah. Ovaduh in prenašalec črvivihklo-I bas,G o s t i n č a r je deklamira! na to neko * silno dolgo resolucijo,  za katero se je
brigal lc Stcfc. Soc. demokrat Tokan je potem izjavil, da so klerikalci največja internacijonalna stranka. To je pokazal sedaj katoliški shod na Dunaja, katerega se je udeležil tadi Lampe in se ondi družil a najiagrizenejšimi Nemci. V Ljubljani pa ta častni zastopnik seveda obeša na veliki zvon svoje narodnjaštvo. Klerikalci se iz narodnosti norčujejo in je ne jemljejo kar prav nič resno. Ko se bije boj za narodnostne zahteve, so klerikalci vedno prvi, ki cepijo ta boj. To se je pokazalo 28. novembra v tobačni tovarni. Vkljub vsem soglasnim sklepom shodov so klerikalci snedli svojo dano besedo. In da niso socijalni demokratje napeli vseh Bil, pa bi delo v tobačni tovarni ta dan ne bilo počivalo. Iz tega se vidi, kako hinavščino uganjajo ljubljanski klerikalci. Zato se jim tudi ne sme nič več zaupati, ker se za kako stvar vlečejo le radi tega, da namečejo ljudem peska v oči in se potem okoristijo s tem „peskom". Tem odločnim besedam so navzoči socijalni demokratje burno ploskali. OČividno „skro-kaniu Stefe je hotel še nekaj'preprice-vati, pa ni prišel do veljave. Pobasal je svoje „papirje" in ves zelen hitro zginil. Tako je tedaj včeraj, dne 3. decembra t. 1., počil obroč, s katerim je splošna in enaka volilna pravica oklenila slovenske klerikalce in socijalne demokrate. In tadi divji po postavah prepovedani zakon med Kristanom in Štefetom je pri kraju. Veseli nas, da so se socijalistom tako hitro odprle oči in da so se otresli ostudnih klerikalnih uši, katerih — kakor vidimo — pa nihče na Slovenskem ne more dolgo prenašati.
— Katoliški shod na Dunaju ne da miru liberalcem. Tako piše sobotni »Slovenec«, ki skuša sedaj zagovarjati udeležoo slovenskih klerikalcev na tem vsenem-škem, le v drogi vrsti katoliškem shodu. Giede nas in našega miru naj s: »S-ovenec« ne dela kar prav nič skrbi. Ržjše naj pove slovenski javnosti, kdaj in kako so katoliški Slovenci zastopali slovensko stališče pred vsem zborom in dos?gii, da se je ta katoliški shod isrokel za narodno enakopravnost. Že zadmic v soboto smo izrazili evojo radovednost, kako bode »Slovenec« v z prič o avtentičnega in naravnost uničevalnega poroČiiako-roškegs »Miru« o temčud-nem shodu o p r a v i č i 1 s v o j a iažnjiva poročila. AU je koroški »Mir« tuii liberalec, ai je napisal pogin slovenskega naroda na svoj prapor? Mogoče je, da ga bode »Slovenec« začel sedaj tudi zmerjati s koroškim lažajivcem. Pa tudi s tem bi se »S'ovenec« ne mogel oprati. Kajti »Mirove« povoSilo govori prejaano m preglasno in mi smo koroškemu, za : arodoott slovensko vnetemu »Miru« iz srca hvaležni, da je — če tudi mogoče zelo nerad — razkril »S!o*enAove« in  L* m peto ve
debele laži o dunajskem katoličkom ■hodu. Lagati pač znajo, lato pa lažejo, kakor pes teče!
— jiHijeno L5wy". »Slovenec« preganja prav po šakalski. Kajti njemu je ta žalostna afera postala politična zadeva, ki stoji v iveci • potrebno opozicijo v mestnem občinskem »Teta, kjer bo po »Sloven-čavem« mnenju vse zakrivili. Naj se »Slovenec« jeai in ropota, kolikor hoče, nad Lowyjevko. Saj ta v resnici zasluži veliko jase in sovraštva tudi po našem mnenju. Ali samo enega naj se pri tem varuje, namreč »Slov. Naroda«. Kajti kakor hitro bodete še kaj pisali in nanvgavali o nekih »Narodovih« zvezah, Vam hočemo mi te grđe insinuacije plačati s tem, da razkrijemo slovenski javnosti vse tiste božje namestnike, ki so zahajali k madami Lowy v vas. To j j sicer po naši sodbi »ras privatissima«, toda, če hočete na vsak način, pa naj izve slovenska javnost, da je ta hijena, ta judima požrla tudi veliko farovškega denarja. Kar se pa tiče opozicije ▼ občinskem svetu, je le-ta po naših mislih v tem oziru nepotrebna. Kajti najenostavnejša in najboljša reme-dura za ljubljansko prostitucijo bi se dala doseči s tem, da bi škof Jeglič prevzel tolerančne hiše v lastno re* žijo ter bi otvorii v Zvcnarskih ulicah filijalko svojega ordinarijata. Kaplanov, ki bi se v tej stroki in službi dobro spoznah, ima na izobilje. Na ta način bi najhitreje prepodil »korupcijo in demoraliiaeijo«, ki je okužila naše prebivalstvo.
— Šolske vesti. Provizorična učiteljica v Zalem loga gdč. Marija Fran t ar je imenona v isti lastnosti v Cerkljah. Pomožna učiteljica v Starem trgu gdč. Berta Rossmaun je imenovana za provizoričuo učiteljico istotam.
— Slovensko gledališče.
Menda oafsiabša piedsit«»v»( kar smo jih imeli priliko videti v t&koČi s aoni, je bila sobotna. Igrala ae >a B z^čihova veseloigra »Sveta vladar v škripcih«. Jan&k igru je Napoleon, ki se ga slika v najužjetn ,iom»č..m krogu. »Sveta vi dar« se ju zagledal ? n*ko igralko. Posije \i po svo pobečniku^r^se^ d. d.m v darilo. C sar ci J spina j« ta di-sdem ta prejo videl* pri sUtarpi Duperoau N.t-u* bti Hortamzija pove Napoleonu, da si o. strica žel! ta di-adein. Napolcoa ie v vrliki z«drtg;( zlasti ker je list »Moniteur« objavil, da je e?sar podaril dotični thadem imenovali; igraU;, Cesaric, ki Či*a to v št. je stino užaljena. Da se reši iz sabate, pregovori Napoleon po-bočn.f«, gref* Fahi-u:*«, da izjavi, da ]& on daroval *grai&i diavdeoa. Razburjeni duhovi v rodbini ae nato pomirijo, to tambolj, ker Napoleon naroči zh ueaar.c) nov diadem. V pobočnika F ahaoita sta zaliubijem cesarjevi sestri Eiza m Pavlina, ki sta iz Ijabeauti dosjea pokupili njegove men:c*. da ga rešitu ia rok & t u a miljenik ueoikov. Valed Fiahsultxe izjave, da je on daroval igra'k: aiadrm, *ta £^deti v srce lu se skleneta maščevati. Ii.eriati dasto menico in ker
s«*
Na devinski skali.
Zgodovinska povest Peti del. (Dalje.) IV.
Oblečeni v dolgi črni halji in prepasani z dolgimi vrvmi sta Hema m Katarina sledili pevcu Vidalu. V rokah so imeli vsi trije palice s križi na koncu in mestni stražarji bo jih smatrali za romarje ter jih pustili toliko raje oditi, ker je bil ves Čedad že do grla sit patrijarhove armade.
Vidali je prepevaje svetne in pobožne pesmi korakal med Katarino in med Hemo, ne vedoč, kaj je pravi namen njegovih spremljevalk, Heme n ti pozn&l ni. Govoril je samo b Katarino in tudi s to le jako milostno. Katarina je blaznega pevca ^?edno imenovala »kralja Amfiona«. Hemi se je to zdelo tako čudno, da je vprašala, kaj da to pomeni.
»Vidal si domišlja, da je kralj Amfion,« je tiho povedala Katarina. »Najprej si je nesrečnik domišljal, da je volk; pozneje si je domišljal, da je iarea in je nekaj časa zaužival samo zelenjavo, zdaj pa živi v veri, da je kralj Amfion, čigar harpa je
tako mogočno zvenela, da je njen glas podiral zidove. Imenujte ga tako, in lahko bodete ž njim izhajali «
Hemo je to razkritje kaj neugodno presenetilo. Plašno je gledala blaznega pevca, ki je gologiav korakal pred njo in opeval mesec, ki je razlival svojo medlo svetlobo po širnih planjavah.
»I i ta blasni človek naj naju varno pripelje do mojega moža?« je vprašala H.,raa in boje<5e dostavila: »Ah, Katarina, jaz se bojim, da naju zapelje ta kralj Amfion v veliko nesrečo «
»Nič 89 ne bojte. Vidal pozna vsa Bkrivališča in vsa pota. Dolgo let se je klatil kot peveo od gradu do gradu po Krasu, po Goriškem in po Notranjskem. Vsako drevo pozna iu vaak kamen. Če naju more sploh kdo srečno pripeljati sk;zi patrijarhovo armado, je to Vid.il «
Konjski peket je opozoril Katarino, da jo d jhajajo jezdeci in opozorila je Vidata na to nevarnost. Vsi trije so zapustili cesto in se poskrili v bližini za bujno sečjo, odkoder se jr3 dobro videlo na cesto. Ni jim bilo treba dolgo Čakati. Kmalu so spoznali, da se bi ž* osem konj in ni trajalo dolgo, pa so rastočili, da jašo
mimo njih Rajmon-do z Zol«-jko in Šest vojščakov. Jahali so hitro in kma'u izginili.
Zda) s K tarina, Vidal in Hrroa nadaljevali svojo pot. V prvi večji vasi jih je Č'«kal voz, ki ga je bila Katarina poslala naprej in v tem veza so se peljali doii po farbn^ki ravni, do-dokler niso prišli v bužino Tižiča.
Čoz dan se je ^fužba sknia v hiši nekega kmetica, kajti armada patrijarhova je b.l* v bližini in vsled tega nevarnost velika. Katarina je poskrbela, da se je voz takoj odpeljal in ko se je naredila noč, s» je s Hemo in a Vidalom odpravila peš iz samotne koče.
Kmalu jo je Vidal zavil s ceste na stran in je vodil svoje spremljevalke po močvirnatih stezah in zapuščenih planjavah tr«ko, da je cbšsl Tržič in patrijarhovo armado ter prišel na kraška tla.
V sam tni kmetski koči se je družba ustavila in prosila za jed in pijačo, »kralj Amfion« je sidel na Katarinino željo ia miso in prepeval, medtem ko je Katarina pojasnila domačim ljudem, da je Vidal blazen in da ga spremijtti njegovi sestri na božjo pot v nadi, da se ga Bog usmili in mu povrne pamet.
Tako mimogrede je Katarina izprašala kmeta tudi o vojni in o uspehih patrij&rh-ive arm^d^ in Ču je strašne reči, kako armada ropa in pleni in kako obsojajo popolnoma nedolžne ljudi na smrt samo zato, ker se ustavljajo ropanju patrijarhovih vojščakov.
»Ali je armada že zavzela Da vin?« je vprašala Katarina in strah jo je spreletava?, da pride morda ža prepozno.
»Ne, to se fie ni moglo agod ti,« je zatrjeval kmetic. »Rekli so, da bodo p vsod zvonili z vsemi zvonovi, ko zavzunejo D^rm«
»Ia zvonili še niso?«
»Niso in najbrže še dolgo ne bodo. Devin je trdno zidan in predno ga   patrijarhova   armada zavzame bo teklo mnogo krvi.«
»Iu devinski vladar Juri — ali je v Devinu aH kje drugje ?« je dalj^ ispraševaia Katarina, sedaj mirno in s h adno preudarnostjo, ker je imela veselo zavest, da Juri ša ni premagan in da ga je le mogoča resiti
»N bča no ve, kje je Juri Devinski,« je pripovedoval mož. »M. spadamo po*i goriškega grofa iu se zdaj ogibljemo ljudi, ker uas j a strah; ali kmetski ijUije a Dsvinskcga, ki
s) tod mimo bežali, so nam pravili, da so videli Jurja, ko se je iz Fur-tansk?ga Trži5a vrača! v Derin. Eji menijo, da je tam, drugi trde, da se j) umaknil v Komen ali v Senožeče. Sicer pa sa kmalu pokažo, kako se bo Duvin branil in po tem se bo spoznalo, če je Juri t*m, ali če ga ni.«
Ta razgovor se je nadaljeval pri večerji. Katarina je s primernimi vprašanji pripravila domače luli do tega, da so ji popisali vsa pota in ko j3 biio večerje konec, je bila že na jasnem, kod da bo nadaljevala svoje potovanje.
Po obedu je šla družina na delo. Katarini in Hemi je gospodar od-kazal kamrico, dočim je »kralj Amfion« moral iti na aviali, kar mu nikakor ni uga;ulo, tako da ga je Katarina le s največjo teiavo pripravila do tega, da ss je vdal.
Sele zdaj, ko sta bili Ho* in K«it*rina sami v svoji kamrici, sta mogli razmišljati in sa pogovoriti o svojem položaju. Ia Čodada sta odpotovali tako B»glo, da se nista utegnili ničesar domeniti in med potovanjem sta imeli toliko skrbi za lastno varnost, da je to absorbiralo vso njiju pozornost.
(Dalje prih.)
jih Flahault ne more plačati, ga aapre. Is to iivo igralka; da ga reii sa-*ora, prod* diadem slatarju Dmperona lo plača FiohanStcve dolgove. 8 tean je rešen pobočnik ia sapora, Napoleon pa is aadrege. Napoleon podari id Dapercnn aopet kupljeni diadem lesarieif cesarica pa posreduje, da joroli Napoleon, da ae poroči Fla jiialt, ki je obenem imenovan sa pomnika na Holandskera, a Igralko, ki rs je redila iz zapora. — Igra sama l» aebi ni ničesar posebnega ia se ji vidi na prvi mah, da je že precej gtire. Zlasti v tehničnem ozira ima 4ckaj napak. Vendar pa bi bila lahko rfcijtib tema uspela, ako bi se kila HoljŠe predstavljala. Ker je pa bila si&bo naštadirana in se fgralui niso pi najmanj uglobili v svoje vloge, pi mogla nikogar ogreti, kamoli še navdušiti. Pri vseh igralcih smo pogrešali temperamenta in potrebne ži vshaost', kar je bilo v prvi vrsti krivo, da ni mogla igra zbuditi v a činstva prav nobenega zanimanja, tfččemo se spuščati v nadrobno oceno igranjsf naglaŠamo samo to, naj se t bodeča s tako pomanjkljivo naštu-diraao in slabo igrano stvarjo ne itopa več pred  slovensko občinstvo.
D i k i.
— „Osa11. Uredništvo „0seu nas »rosi,  naj  objavimo nastopne vrstice: preeej po prvi številki „Oseu smo dobili  toliko   pohvalnih in vzpodbudnih dopisov,  da ne moremo odgovarjati in jahvaljevati se vsakemu posebej. Torej rsem najlepša zahvala. Slavno občin-pvo opozarjamo,  da se bo razširila .Osa" v kratkem, če bodo naročniki in odjemalci podpirali to drago podjetje sko kakor prvi mesec. Slovenci smejo biti ponosni na list, kakršen je »Osau. Nas tednik prinaša samo doneske slovenskih pisateljev in slike s love n-ikih slikarjev. Mnogo gospodov zaradi aezadosrnih naslovov nismo še mogli vabiti na sodelovanje. Vse naše lepo* lovce,  zlasti  humoriste in 5sfiritLe vabimo s temi vrsticami najprijazneje  na uspešno sodelovanje. Cenjene  gospode   sotrndnike prosimo lepo, naj vendar puste na vsakem l:stu rukupisa   eno   stran  prazno  in naj ^akikrat   dodajo   svojim pošiljatvam natančni naslov, da jim moremo nabrati nagrado kar najpreje! Vsak do cesek  naj  bo spisan na posebnem feta. da ga moremo poslati umetnikom h ilustracije.   Priporočamo   se zlasti sa aktualne kratke  politične satire, bmorske   dovtipe,  lovske pripovedke, izreke, kratkoČasnice,  dobro pointirane pesmi, glose, basni itd. in pa za kratke leposlovne  doneske brez politične vse-)ine. Glede vsebine opozarjamo, da Slovenci Še nismo tako lepo napredovali kakor  Nemci in da nam torej ne saže rabiti besedi kakor:   „Die Sehn-sncht nach  dem Dreck (a la Suder-aann v svoji novi igri „Das Blumen-bootu). Uredništvo  ne odgovarja nikomur, zakaj  ni sprejelo katerega done-ika, in ne kritizira nobenega. Nekaterim malenkostnim   duhovom  naš list bjpada ne more ugajati.   Takim niso Fsečniti „Simplicissimus" niti „Jugendk{, imeli bi najrajši same izlizane podobe, ugelcke in sladke potice. Razsodnim, objektivno mislečim in čutečim Sloven Jem mora ugajati nas list in bo ugajal tembolj, ker se „Narodoa tiskarna" in iredništvo ne strašita nobeuib žrtev, la obdrŽita „Osocl v vsakem oziru na sšini Časa. — Uredništvo „Ose".
— Prešernova sfavnost se l vršila včeraj ropcidne na tukajšnji
'     :   G , ij fes •     r. ElešiČ s : . -I - avn. i.     go    p, goj«       ■ : jojenke so pa eapeli pod vodstvom J-Deklev« N rivdovo »Slav;;. P?r-u« *n Mas kovo »Strunam«
— Miklavžev večer „S> te.a11 se kakor casnanjt no, it.i ivtfčt-• v »Sokolovi« dvoran*. « mnogo«iranska varašartja se Še ■ki pristop vaak.
si     $a član ah ne, ravno tako |3 ''*•> <       c <: "i -.i ■ z • o&ro ^e ne-«*u< a   pn       >a  se,   da  se pravo S *šark< vi J   Gfc». Ker Miklavžev      stop kolikor logoae pospešil, ue p n. občtnst«o "os1, da se točno ob določeni uri GM stopa Miklavža se je
^<-i to   dii bode družine z otroci mize.
— Slovenska aofeoiska
tvesa   sklicuje   odborovo sejo dne t m. ob 9. dopol.  v „Nar. domu" 1 Ljubljani (društveni   prostori „Mer ^rji.     \a dnevnem redu je 1.) poroko tajaikovo ; 2.) poročilo blagajnikovo; ••) „vzorna  pravila,"   poroča   br. dr. kvnihar-, 4) „izletni red in javni nali" poroča br.  Smertnik ;   4) dru .i, kroj, znaki, telov. obleka," poroča »?• Drenik; 6.) „zlet v Zagreb 1906," tooča   br.   Smertnik;  7.) slučajnosti. Opozarjamo brate odbornike, da se seje Rešljivo udeleže ali sami  ali pa po 7°}ih namestnikih. Predsedstvo
— i,Splošno slovensko ^pnsao društvo11 |e priredilo Ce*3; sestanek s proda vas jo m. V lrU8t.eni sobi je bila s cvetbčjem '*snčana soha našrga Prešerna in »tVensko Ženstvo ie počastilo rja-1 * -rumin s tem, da je ocrtala dru-
štvena člsmfca gospodična J e r i • nova življenje is saaiuino delo-vaaje velikega našega peanika-prvaka, na kar mu je zbrano ženstvo sakli-ealo »Slava«! Nato je predavala gospa Marija p I. Trnkecsyjeva»o dolžnostih slovenske matere«. Predavateljica je slasti bičala — in to a vso opravičenostjo — aslačnost in neopravičeno popustljivost slovenskega lenstva v narod-nostuem oziru, česar je v prvi vrsti kriva naša odgoja ter deloma tudi ■aie iole. Se do nedavnega časa se je smatrala nemščina za merilo naše naobrazbe in ie danes govore naie dame po ulicah in po prodajalnah — nemški, tako da smatrajo sem došli tujci Ljubljano za popolnoma nemško mesto. Zato pa bi morale biti Ženske v tem osiru prave šovinistke ter bi morale strogo zahtevat!, da govori vsakdo z nami v materinem jezikm. Posebno pa v tem oziru mnogo lahko store matere, ki naj zastavijo vse svoje moči, da vcepijo svojim otrokom in tudi svojim poslom ljubezen do lepe in Čiste slo-veščine. Predavanje je bilo a navdu semena sprejeto in prav toplo j j želeti, da priredi »Splošao slavensko žensko društvo« Še več sestankov s predavanji. Tudi naše ženstvo naj se vadi razmišljati ter izražati svoje misli in naaore; to je najboljša pot do višja izobrazbe in duševne svobod*.
— Zabavni vrea?er „Glas-bene Matice11 v soboto zvečer se je vršil v „Narodnem domu" ob nenavadno  lepi udeležbi Članov in prijateljev glasbe. Gotovo pa je imela tudi Tersiphora ono čarobno piščal, s katero je privabila mladi svet na vesel poskok.   Koncert jo otvorila društvena godba z Meverbeerovo koračnico, slovesno in zmagovito skladbo. Godba je bila   pomnožena   z   nekaterimi Člani „Glasbe Matice", kar se je jako ugodno opažalo.  Izvajanje je bilo precizno, finega umetniškega takta in harmonično, Izmed drugih točk društvene godbe se je krasno odlikovala Oslislova fantazija „Sanje", „Zaročenka pred poroko*. Imponirati  Že  mora  podjetnost kapel ni k a,   ki   si  upa s svojim materijalom celo na najtežje kompozicije, čeprav so v soboto umetniške moči nekaj zaostajale  za  dobro  voljo,  kar se je zlasti opažalo   pri   violinistu. Lohengrinova fantazija  ni  delala  godbi  težkoč, ker to smo slišali že večkrat iz njenih godal; umetniško dovršeno pa igranje ni bilo. — Pevske točke so harmonizirale 8  splošnim   razpoloženjem občinstva Moški zbor je v Hajdribovi pesmi ;,Pri oknu sva molče slonela" pokazal zelo lepo spretnost   a  glasovi  so bili premalo  ubrani,   da  so se občutile disonance. Posamezni glasovi so se preveč slišali in s tem motili blagoglasje. Ipav-Čeva   ,Pod nebom širnim/  za mešani zbor je nova skladba in ni napravica posebnega vtiska. Zapeli pa so jo s primernim občutkom. Pevski nastopi sploh niso bili   na višini, manjkalo je pevo-volje. „Izpod grma ljubičica", ki jo je uglasbil Srečko Albini, ima pač lepo melodijo,  ali  malo spominja na hrvat sko narodno pesem; tudi proizvajana je bila  dobro.  Najbolj   pa je ugajala Gerbičeva „Lahko noč",  ki so jo na splošno željo ponovili. — Naposled smo tudi videli „Pntifarko", burko v enem j dejanju;  pri njej pa se je mladine že lotevala nestrpnost,  zakaj mudilo se je i na ples.   Pri  tej igri smo občudovali dilentantizem v   njegovem    najlepšem \ cvetu. Vsekakor je hvalevredno veselje ! in navdušenost do gledališke umetnosti, čeprav se je videlo malo čudno, ker je bila prav isti večer predstava slovenskega   gledališča.   Tam   po poklicu igrale?,  ki so   menda  nastopali pred praznim  gledališčem,  tu dilentatizem, ki je sicer hvalevreden.   Ali ni mogla „Glasbena Matica" izbrati dragega ve čera? Torej  je bila imenitna zabava nekak   „Ueberbrettl".   Po dovršenem programu se je začel vesel ples, ki je trajal do Četrte ure v jutro.
— Podružnica iaranjs&a Avstrijskega pomožnega dru štva za bolne na pljučih. G -ypcd dvorni svetnik F. Schasshel še vsled dolgotrajne bolehnosti odložil svoj? mesto kot predsednik kranjske podružnice. Predaod&tvo »avstrijskega pomožnega društva za bolne oa pljučih« je vzelo ta korak z obžalovanjem na znanje ter je zasluženemu brvšemu predsedniku za njega uspešno delovanj) izreklo najsrčnejšo
hv ic in prisnamje O ■ m je naznanilo, da namerava kur&toriju predlagati, da dovoli kranjski podružnici sa leto 1906. subvencijo 2000 K. — Vodstvo ^oiružoica je prevzel nje I podpredsednik, gospod dr. Danilo M a j a r o n.
— Gospodinjska šola je >r?redi)a v soboto zvečer ieoo slavlje n&šemu pesniku Prešernu. Zbrale so ie vse odbornice, člaa-ce in učenke. Po lepem nagovora prodaedoioe gospe dr. Ko k al je ve j« deklamirala gospiea Anf/ela Hamber^r nekaj sonetov in je gospica Marija J ari na predavala obš-rno in duho-
'- vito o alavljencu Preširnu.   Tudi se
je Med gojenke rssdelila knjižiea »Slava Prešernu«. Končno eo i apele gojenke le nekaj pesmi Prešernovih in ee je a tem končala ta lepa iolska alavnoat Kolika in kako lepa navdušenost vlada med naio mladino ia slovenske«* pesnike prvake.
— Svobodomiselni slov* akademiki v Ljubljani eo brao-javno israzili hrvatskim opozioijonal-nim poslancem v hrvatskem saboru ▼ roke poalanea dr. Avguste M a -rambašića svoje simpatije v borbi sa praviee in svobodo bratskega naroda hrvatskega.
— Velikodušen dar. Gobo. dr. Danilo M a j a r o n je podaril 100 K za »Trgovski dom«. Društvo »Mer kur« se iskreno sahvaljuje aa ta velikodušen dar, ki naj bi našel obilo posnemanja pri vseh, ki imajo kaj sres in zanimanja ca naš trgovski stan in negovo organisaeMo.
— Predavanje v »Mestnem domu". Član »Akademije«, g. dr. J. Demšar, je predaval snoči v »Bisstnem domu« o temi »Spolne bolezni in sakon«. V svojem preda vanju je očrtal postanek in razvoj • polnih bolezni in kazal na veliko nevarnost, ki navadno valed njih i/rosi srečnemu zakonskemu Življenju. K predavanju je došlo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo govornikovim izvajanjem.
— Znameniti koncerti v hotelu „Ilirija11. »Š^štanjska na rodna godba«, ki je s tolikim uspehom nastopila v Celiu in Mariboru, priredi v četrtek, 7., in v petek, 8 t. m, zvečer ob 8. uri, ter v petek dopoldne v hotelu »Ilirija« kon c .-rt. Godba ima posebtj sa te koncerte okoli 100 izbranih komadov. Spored bs še objavi pravočasno.
— Poročil se je g. A n t o n Tomšič, župan v Ilirski Bistrio1, s ?ospo Rosi Tomšičevo. — V Gorici se je pa poročil g. Anton Plahuta, veleposestnik z gdč. Dragioo Peganovo iz Bilj. Čestitamo!
— Kranjski oKrajni šol-SŠČ.E svet je Šel preko predloga dež. šol. sveta, da bi se delegatje dež. učiteljske konference disciplinirali, na dnevni red ter sprejel sledečo resolucijo : Dež. šolski svet se naprosi, da opasti vsako nadaljno preganjanje delegatov.
— Miklavžev večer priredi podružnica sv. Cirila in Metoda v torek, 5. t. m, ob 7. uri zvečer v salonu g. Ferjana (»Sokolova« telovadnica) sa otroke jeseniškega otroškega vrteoa. Vsakdo je dobro došel.
— V Divači je danes umrl pravnik Josip Čepar. Pcgreb bo v čredo popoldne.
— Poskusen umor. Dninar Fran D u r n iz Gradišča pri Vipavi je hotel na gori Nanos zadušiti Antonijo Tomažič in je bila že v nezavesti, ko jo je našla sestra. Durna so zaprli v Vipavi.
— Polom nemikutarske tvrdke. Tvrdka F. Janesch v Celju se je izjavila za insolventno.
— Objestni nemški obrtniki v Mariboru. Več nemških t rdfc v M»riboru se je v strupeni vlogi pritožilo na graško trgovdko in obrtno zbornico, ker je poslala volil-0 m dvojezične volilne liste, češ, da ie Maribor »kerndeutsoh«. Pritožbo so priobčili obentm tudi v nemških liatih, a podpise so ti nemški junaki zamolčali, da bi slovenski okoličani t«e a vedeli, kater«, obrtniki so s^ pre-objedh aSov^nakega kruh«.
— V Beljaku se napravi skupni osebni kolodvor sporazumno z južno železnico. To zadevo je sprejel železniški svet kot nujno.
— Kmešafo se Je v Gorici poročniku K a tusi ću. Vrgel je od sebe sabljo in kapo ter se hotel tudi sleči. NadporoČniku Schobertu se je posrečilo, ga spraviti v bolnico. Katasić je bil jako reden človek mirne nravi.
— Gozdarski okraj Bovec je poljedelsko ministrstvo opustilo ter ga združilo s tolminskim okrajem.
— Tovorno blago za Trst južna železnica. Trst c kr cir-*t*v--a žel&znioa, potem Trst prosta 'u'fa železniško skladišče se od 4 decembra naprej zopet sprajema. Is-vzeia so pošiljatve lesa za Trst c. kr. držftvna železnica. Za Trst prosto luko južne in o. kr. državne želes-niae se sprejema le špirit v reservo-irjih in sladkor.
— Akad tehn. društvo „Triglav11 v Gradcu. Vsled ne pričakovanih vzrokov se slavnostno zborovanje akad. tehn društva »Triglav« ni vršilo preteklo soboto, temveč se vrši v Četrtek, dne 7. t. m., ob 8. uri z'"čer v Kaubetovi resta-* raeip, H*inr.'chstr. 8.
§jj — Grozilna pisma je pisal 14letni Franc Sever iz LiUDljane notelirju v tržaškem »Narodnem domu« Francu Dolničarju ter zahteval, da izroči na gotovem kraju gotovi caebi 140 K, steer g* bo naznanil zaradi goljufi«. Sdverja jj policija prjela. Povedal je, da mu je oče Aarefcoval pisma.
— Podgana je ugriznila
71etnega Ribarda Carlettija v Trato, ko je epal in aieer tako hudo, da je moral iti v bolnico.
— Kriza w puljskem občinskem svetu. Zaradi napadov iocijalflodemokratičoega glasila in manjšine je 17 občinskih odbornikov večine dcmiaijoniralo.
— Tatvine. Hlapen Ivanu Go-renea je bil dne 2. t. m. is hleva na Ambroževem trgu št. 7 ukraden 7 K vreden suknjič. Fred štirimi tedni so mu bile pa ukradene hlače. — Hlapen Alojsiju Glaviču je bile ukradena srajca. — Iadelovalcu sodaviee, gosp. Franu Jeriču, sta bili ukradeni dve srajci, vradni 4 K, njegovemu hlapcu Ignaciju Žslesniku pa ena. Tatvin je sumljiv hlapec Anton Ceaar, ker ga je Ž*leanik pred nekaj časom zasačil, ko mu je ukradel konjsko krtačo. Tudi Glavič je dobil svojo srajco na Cesarju, Gorenčeve hlače je bil pa skril, a ao se posneje našle. Usnso-viča je policija aretovaia in iaročila sodišča. — Služkinji Ani Rsvšljevi je bilo dne SO. m. m. na Tržaški cesti Št. 5 is zaklenjenega kovČaga ukradenih 16 iepnih robcev, 4 K denarja in Še nekaj drugega perila. Tatvine sumljiva je neka nepoznana ženaka. — Hlapcu Francu PetrevČiču je bila danea ponoči iz nezaklenjenega hleva na Radeckega cesti št. 12 ukradena nikelnasta žepna ura, vredna 6 K. Tat je neznan.
— Policaj, policaji je kričal snoči okoli 10 ure na Valvasorjevem trgm neki vinjeni misar. Vpil je tako, da je privabil na lice mesta mnoŽieo ljudi in tudi zasoljenega policijskega stražnika, kojemu je začel takoj pripovedovati, da je bil od nekega potnika napaden in pobit na tla. Že se je mislilo, da se je res zgodilo kako hudodelstvo, in ko je stražnik »napadalca« rea dobil, se je pojasnilo, da sta bila z mizarjem skupaj v neki gostilni in ga je ta tam »častil« s barabo, za kar ga je potnik potem na ulici poplačal s par dobrimi zaušnicami in — čast je bila rešena.
— Nočna idila« Danes ponoči je aretovai policijski stražnik na Miklošičevi oesti znano ljubljansko via čugo in pi-anko Julijo Treotovo in jo le s hudim naporem spravil v »špe-hovko«. Med potom je tako grozovito kričala, zmerjala in otepala okoli sebe, da je občinstvo iz kavarn, mimo katerih sta šla, ksr drlo gledat pri zor. Treova je bila že neštetokrat kaznovana, si je »ogledala« tudi prisilno delavniso, a je še vedno prava šiba boža za polioijo.
— Velika nesreča se je sgo đila snoči v Št Petru na Notranjskem. Neki iampist je šel na streho brzovlakovega voza in s njega padel tako nesrečno, da si je razbil črepinjo in je bil takoj mrtev. Ime ponesre-čenčevo nam še ni znano.
— Z lopato po glavi je snoči udaril blapeo Mihael Koš»k v hlevu na Pokopališki cesti št. 29 svojega sohlapoa Jožefa Menihlja tako močno, da mu ie prizadel 4 cm dolgo rano. Vzrok temu je prepir.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljaio z južnega kolodvora v Ameriko 14 Daimatineev: 8 pa na Prusko. 28 jih je prišlo is Prusije,
24 pa iz Bohinja.
— Izgubljene in najdene reči- Trgovčeva hčerka A. H. je iz gubila zlato iglo z zelenim kamnom, vredno 20 K — Uslužbenec na drž. železnioi, Anton Koprivec, je izgubil tri zlate po 20 K in bankovec sa 10 kron. — Služkinja AogeJa Hribarjeva je izgubila usnjato denarniso, v ka teri je imela bankovec za 10 K — Neki gospod je isgubil tri bankovce po 20 K, enega sa 10 K in dva gle-dališčna listka. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, dva klobuka, žepni nož in rečna torbic«, v kateri je bila denarnica s manjšo vsoto denarja.
— Mestna kopel. Od dne 21. oktobra do 20. nov?m0ra t. 1. se je oddalo v mestni kopeli vsega skupaj 2028 kopeli, in sicer za moške 1426 (prsnih 1113, kadnih 313), za ženske 602 (prsnih 150, kadnih 452).
— Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubi|ani od 20. do vštetega
25 novembra t. 1. 80 volov, 1 krava, 5 bikov, 3 konji, 230prašičev, 101 telet, 11 koštrunov in kozlov in 5 kozličev, vpeljalo se je pa zaklane živine 7 volov, 22 praštčav in 4405 kg mesa.
— Zrjaai in divje gosi so pretekle noči ieteli v gostih |atah Čez naše mesto na jug; javljale so se z glasnim vikom.
* Najnovejše   novice« —
Novo ravnateljstvo državne železnice se ustanovi za zapadno Češko.
— Ženska ranila častnika. V neki gostilni na Dunaju sta se sprla nadporočmk Kauduschek in zasebni uradnik Samec. Nadporočnik je udaril Samoa s sabljo, za kar mu je Samčeva žena vrgla vrč v glavo ter ga precej ranila. Sodišče pa je ženo oprostilo.
— Ženike za volilno pravico. Novi ženski klub na Dunaja je sklical na dan 10. t. m. velik shod, na katerem se sprejme resolucija, naj se tudi ženskam da volilna pravica. Na shod se povabijo tudi državni poslanci in člani gosposke zbornice.
— Nova zgradba se je zru-šila v Speziji ter podsula več delavcev. Dosedaj so izlekli šest mrtvih trupel.
— Dezertiralo je v Sebinju z ladje „Schvrarzenberg" 11 mornarskih elevov.
— Atentat na župnika. V Brdo vcu pri Zagrebu je iz neznanih vzrokov neki Vugrin streljal na župnika Penica ter ga zadel 8 štirimi kroglami, a ne smrtno.
• Hvaležen brivski pomoćnik. Krojaški pomočnik Miro slav je posodil brivskemu pomočniku Henriku krono. Ves hvaležen za uslugo je dejal ta: „Miroslav, ako prideš kdaj v silo in te vsi ljudje zapuste, če niti oče, mati, brat in sestra ne bodo hoteli več o tebi vedeti, pridi kar k meni — in jaz te bom zastonj obnl!-
?9l0fonsk» iti DrsojavM* poročila.
Dunaj 4 decembra V državni zbornici se danes nadaljuje debata o Gautschevi izjavi. Splošno se pričakuje, da bo Gautscti tekom raz prave podal še eno izjavo o volilni reformi.
Dunaj 4 decembra. Ministrski svet je imel danes ob dvanajstih sejo, na kateri se je posvetoval o položaju.
Dunaj 4. decembra Vodja železniškega ministrstva dr. Wrba je odlikovan z velikim križcem Fran Josipovega reda.
Praga 4. decembra. Češka agrarna stranka je sprejela v svoj program splešno volilno pravico, toda z zahtevo, da volijo kmetske občine samostojno in da so enakopravne mestom.
Praga 4. decembra. „Narodni Listyu poročajo, da je Gautschevo volilno reformo povzročil prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand
Brno 4 decembra. V soboto so bile tu volitve v 4. volilni ku riji. Od 21.000 volilcev jih je glasovalo 16 784 Izvoljeni so bili 4 kand datje nemških meščanskih strank in 5 kandidatov nemških socijalnih demokratov Skrutinij je trajal do polu treh zjutraj. Češki socijalni demokratje so imeli svoje kandidate. To je prvi pot, da so si nemški in češki socijalni demokratje stali pri volitvi sovražno nasproti. Nemci so pozdravili izid volitev s „heilu-klici, Čehi so pa kričali: Hanba
Budimpešta 4 decembra. Socialno demokratski tipografi v tiskarnah, kjer se t'skajo listi, ki so proti splošai volilni pravici, nečejo teh listDV staviti. Zbog tega niso izšli tile časopisi: „Pesti Napio", „Magyar Orszag" in .Bolgdr*
Budimpešta 4 decembra Baron Fejervarv cdpotuje jutri na Dunaj in bo v sreio sprejet od cesarja.
Berolin 4 decembra. Iz Pe-trograda se poroča, da so se tudi v Pavlovi trdnjavi uprli vojaki nekega polka. Prišlo je do boja med uporniki in drugim vojaštvom. V boju je bilo ubitih 70 mož, ranjenih pa 300. Med ubitimi je tudi mnogo civilistov, ki so pa preoblečeni v uniforme.
Berolin 4 decembra Iz New Yorka se poroča: Kose je vračal predsednik Roosevelt z vlak:m v Filadeltijo, je vrgel nekdo debel kamen v voz in z njim zadel ne kega sopotnika.
Beroiin 4. decembra. Iz Pe-trograda se poroča, da se pripravljajo na Ruskem veliki dogodki. Socjalni demokratje so sklenili znova vprizoriti splošjo stavko. Izmed Preobraščenskega polka se je uprlo 27 mož, ki so jih takoj aretirali in zaprli.
London 4. decembra. Iz Rima se poroča, da se Italija ne bo več udeležila demonstracij proti Turčiji in da bo odpoklicala svoje brodovje iz turških voda.
New York 4 decembra. Za žrtve protižidovskih izgredov na
Ruskem se je tu nabralo 1 milijon dolarjev.
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubi]
ni.
■V/e 4VA
•   3" 5
grečk* »d 1. 18S01 . . . . . . . 1864. . . , i tisak«
a sem. fer t d. I. emiaij* ■ ■       s »
a    egr. hip. bank« . .
u    erbike a fra. 100' —
„ turške.....
a\aailika        iraška. . .
Kreditna s   , . .
Isemoške a   • * •
Krakovik« ■    • • >
LJabljinike B .
AviL rud. kriša B   • • ,
Ogr.    „    a e    » * *
Radolfove b    . . .
BaJebarskc B   • • .
Denajake kan. B   , . .
Delale*. JaJne šelatnle*   .   t   . . DHUraa ielaaniaa    .   . ■ Avatr.-ograka baafina deinlee m. ruti, kreditna baak«   . . Ogrska      a p JUmostemska        .       . . Premogokop t M a« ta (Brfiz) Alpmaka mootaa  •  • • t Praške iel. m dr. dr. .   , .
ttaaa-Maranvi.....
Trborljaka prem. družba Avatr. »rožne tovr. dražbe , Oeške sladkorne družbe . .
O. kr. eekic
tO franki .......
tO marka......*
Bevereig&t ......
Kar k v ........
Laški banko**!.   .   .   . .
Bablji......I ,
Oelarj i........
«9 80 99 6» 9975 117-90 95-10 113-70 99-50 10060 100 — ICO 30 99*76 99 75 I004&
10610 100-60
100-— 100*—
9£ hO
100-25 99-90
99*60 315.90 lfO*70
Uradni karat dna. bone 3. decembra 1
tValosfeeai vmptrjf
4°/t majeva renta.....
«*/• arebrua rente.....
4°/, avatr. kronika renta    . . ■•/•    . il*U 4C   ogrska kronika B   .   , .
t% t        ***** b      •      * *
i9 , posojilo dežele Kranlake .
lll*L »oaojilo mesti Spliet .
*V/. a e Z««« • il/,c\ boe.-here. iel. poa. 190t
*•/. eeSka. dež. banka k. e. .
*"/• » * n i. a. . ist. pisma gal. d. hip, b. pegt,  kom,  k.  o. i.
lOVo .......
sait. pisma Innerst. hr. „      a     ogrske cen.
dež. hr.......
a. pn. ogr. hip. ban. . obL  ogr.   lokalnih ie-
leanie d. dr.....
obl. Seske ind. banke . 4* c prior. Trat-Portč lok. ial.
4'/t prior. dol. iel.....
••/„ , ju*. 2*1. kup. »/,*/, -4V,°'c P©«- aa žel. p. o. .
906.
189 292 168 297 897 *58 101 145 24 471 79 91 64 62 52 60 72 626
25
75 40
I 16 660
1636 116 660 44 H 667 620
|ib44 t23 284 664 149
BO
50 75 75
60
50
1 34 19' 3 23 49 S3-96
117-57 96 80
163 — 4-84
100 — 99 86 9996 118 10
95 30 113*90 101'—
101*60 100 — 10130 100*— 100 — 10145
107-10 101-60
100 43
ICO 30
1(0 50 10126
100 — 3'7 90 101-70
191 —
394 — 16025 803 60 S03 50 165 50 107 50 146 75 86-40 482*— 84— 98 — 70— 64 — 34 60 64 — 78'— 637'—
117 60 661*— 1645 — 117 50 661 — 247 75 67J-—
b. 1 7 5 t654 — 524 60 285 — 569 — 160*60
11-38 »9-16 23*57 24-04 117-77
96 — 164*—
6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. decembra 1906. Ti laaaisi
Meni RS S Ovea
april 1^06 . . n april . . . . „ maj 1906 . . , april
EfeUašv.
Vzdržno.
100
100 100 100
1708 1412 1356 1402
Meteorologično poročilo
ti dna &ad morjem 106-1.   8r»dnji mnčni tlak 7*6-0 tmm
Q	Caa opazovanja	Stanje baroni etra v mm	A*-i°> II	Vetrovi	Hebc
2	9. zv.	7458	6-1	si. j vzhod	oblačno
3	7, e}. 8. pop.	744 5 744 4	32 32	si. sever sr svzhod	oblačnu oblačno
■	9. sv.	744 4	24	ar. evzh.	oblačno
4. e	7. ar]. 2. pop	7431 741*5	93 33	sL szah. al. vzjvzh.	oblačno oblaCno
Srednja temperatura sobote 53 nor-male: 0 2° in nedelje: 29\ norm. O'l0. Mo-krina 24 arah:00 mm in 00 mm.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico se odda za februar 1906.
Kje — pove upravniStvo „Slov. Naroda". 3K42-2
Vzgojiteljica
in učiteljica klavirja želi stopiti v Blužbo k boljši družici.
Ponudbe  na   upravništvo „Slov. Naroda". 3801-2
Gromovit „Živio!"
kliče   več   njenih odjemalcev gospodični 3886
Josipinl Herrisch
k jutrišnjemu dnevu I
•e aprejmo v boljšo družino pod imer-nimi pogoji na stanovanje in brano.
Naslov  pove upravniStvo nSlov. Naroda". 388 s—i
porabna in dobrih staršev se sprejme v trgovino 2 mešanim blagom
o Skotijunu št. 6 pri Mokronogu.
3813-2
Proda se sa polovično cexiO nov
pletilni stro]
jako pripraven za kako prodajalno z
nogavicami.
Naslov  pove npravnifitvo „Slov. Naroda". 3808—H
spisal državni mlekarski nadzornik
J. Legvart.      3790-5 j
prepotrebni rečni zapisnik u slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
VSEBINA: Koledar za 1.1906 ŽiviuozdravniŠtvo.
Važne postave.
Zapisnik  za knji govodatvo.
Zapisnik   za beležke.
Poštne določbe.
v
Živinoreja. Mlekarstvo. Viuoreja. Kletarstvo.
Sadjereja.
Gena močno v platno vezane knjižice  z  žepnicama  1   K  80   h( s pošto 2 K.
Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništvu
Iv. Bonoi v LJubljani.
Kontoaristko
popolnoma veščo slovenskega in nemškega jezika, hitro pisarico z roko in s strojem, sprejme v stalno službo neki tukajšoi urad. Steuografioja ima pred nost. Pisanja s strojem se eventieluo lahko šele priuči.
Naslov  pove apravništva
Naroda«.
„Slov. 3886
Za pisarno, agenturo ali garaonskt sta-■tvaajt se oddasta na Starem trgi št. 13, II. nadstropje
dve lepi sobi
na ulico, vhodna soba ua dvorišča. — Ravnotam se tudi odda lep 38PS~i
lokal za trgovino
z   velikim  ali lad I »rens.
I
Oddaja ribolova v zakup.
Ribarenje v ribarskih okrajih reda nemških vitezov: Lipe-Išca, mesto Ljubljana in jubjana-Vevče se odda v zakup od 1. januvarja 1906 nsprej za deset lat 3971-1
Pismene ponudbe sprejme ©skrbništvo (pisarna dr. Frana Vokal c. kr. notarja v Ljubljani) do 15. grudna 1905.
šričar 4 Stlejač
Ljubljani
Prešernove ulice 5/. 9 priporočata Kot najbolj praktična darila
R. KIRBISCH, slaščičar Iv
v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8 %'
priporoča svojo bogato asortirano zalogo različnih lepih
Miklavžev in parkljev.
o%tc:
Zunanja naročila točno.
Oes, kr. avstnjsKe   ^    drž^vn« železnic«.
obleke 3g gospode, vrhne suknje 3g gospode, ponoćne Suknje 5a gospode, ko%uhe $a gospode, lovske gj| mestne, dešk^ obleka vsake vrste, paleto 3a dame, plašče za dame, kostume za dame, kojuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste.
Zaradi po$ne sezone so cene
Zelo znižane.
Jlustrovani ceniki zastonj in
franko.
C kr. ravsateijafto drž. ^ea-Aicc 7 Bel)akn,
Veljavea od dne 1. oktobra 3905. leta.
ODHOD B UfDBLJANE jo*, kol PROGA HA iUBlL Ob 12. ur: 24 m pojoči o&c .j v IVbiž, Beljak, Celovec. Mali Glddnits, Prauaeic^'wite,  luoraost, Mo^akovo, Ljaboc. <5ei o c lat bal v &.UBt*i2, bokiograd, čea Siei; -Sieifiing ¥ Stt:yr, v Line. aa Dunaj   via Amatctfca.
— Ob 7. tiri t a tjntrpj osobni vlak v Trbiž, Po&tabel. Beljak, Celovec, Maraa, Maatemdorf Franacinsfeste, Ljubno, Dojcaj, fiea Selxtax i Bolaograd, inomost, 5ea Kleiu-ReJfliDg v Stejer i Ldac, Budeievice, Plaen, Marrjta« varc, 9eb, :^rajucovs vare, Pragt>, Lipsko 6e» Amatetr a Ehinaj. — Ob 11. csi 44 m dopoldne c-aohL rl 1 v Trbiž, Po^tabel, Beljak, Celovec, Mah Gldd-nitz, LJabno, Selathal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, fnomo«rt, Bregesc, Curieh, 2e recfc. Pariš, čez Aastetten na Dui.aj. — Qt J -zri b8 m popoldne osobni vlak Šmobor, Beljaa, Ceiovec, Franaensfests. Inomost, Monakovo, Ljaono. ^ec K'.em Beifliug v BU r Liiic, Budej^Tice, Plzen, Marijine vare, HeD, rranaove vara, Karlove vsire, Prago, (v Prago a-rektni vos 1. is U. rarr.;. Lipsko> aa Ovna? ial Arastetten, — Ob 10. nri aonocr 1 vlak v Trbiž, Beljak, Franeensfeete, Inoraoat, alcnakovo (Trst-Monakovo direatni vez 1 j 11 razreda). — PHOGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Oaebiu vlaki. Ob 7. 'mi VI m 2jntraj osebni vlak v Noro mesto, &ttaz«   Toplice,  Kooevje, oh i ari i m i>ol- zfrtoiakc.
Ob 7. ari 6 m sreće? ^ Sovo mesto, Kočevje. — PEIHOD V LJUBI JANO jni. kel PBOGA IZ TEB1ŽA Ob 3. vi -3 rn ^atraj ocobc. viaK a ?>i£aja ^es iias*ett^n, tfooako«« vMonakovo-Trst đirekc. ^os 1., D. ras.), ino/cost, Fran~ensfette ^olno^rad Liac, ^c';^r. Isi Anasee, Ljnbno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. m 12 m sjatraj eeobni vlak ia XWh
— Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni viak s Donaja čea Amstetten, Lipsko, Prago (ia Fnm direktni voc I. in U. razreda}) F ran co ve vare, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, P Bndejevice, Line, cleyr, Pariš. Ženeva. Carin, ^'frini, Inomost, Zeli ob jeaera, Bad-Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmoher, PontabeL — Ob 4. ar 29 m popoldne ese&si rlak a Donaja, Ljnbna, Seirthaia, Baljaka Celovca, Malega GlSdnkza, Monakovega, lncajga, Franzenafesta. Pontabla. — Ob 8. ari 06 m avecer as.ob.Ti viak aDonaju, Ljubna, Beljaka, Mirana. Malega Glddnica, Celovca, Pontabla. ces Selztba od Inomosta ia SoJaograda, čez Klein* Beiflirg iz Steyra Linca, Bndejevic, Plzn«, Marijinih varov, 3eba, Francovvih vetrov, Pragi Lipakega. — PKOGA il NOVEGA MESTA IN KOČEVJA, usobai vlaki: Ob -. ari 44 m zjr.traj osobni viak is Novega mesta n Šocevja, ob S. ari toa n Strate, lopiic, Netivi mesta, Kočevja in ob 8 ar. jf- el avecer iatotakt. - JDfl-J:> iZ LJUBLJANE dri. ku 1 SA&1NIK. Mesaiti viaai: Ob 7. ar 88 m sjatraj, Gu a. uri . m popoidae, ob 7. ari areder. — Ob 10, nri 4f> m poaoč' Rame- ob nece-jah aa prtnik h in le v oktobra. — PRI-HOi> J LJUBLJANO ari. kol. IZ KAMNIKA Mešam etafel: Ob 6. nr: it m ajatra, i 10. ari 69 rc dopoldne, ob t. ari 10 m avecer Ob 9. ari 66 ui ponoči sam ob ledeljah a praznikih in le » oktobra. — Srediyeovropaki fia? ^ ea 2 mjn pred kraievnim
Iš'n^l v <
Pozor!
Pozor!
n
1
3879 2
10 dni!
Izredno cena
od 1. do 10. decembra.
Moške srajce, bele, moške srajce, barvaste, ovratniki, manšete, kravate, moške nogavice, životniki, dam. srajce, hlače, korzeti, nočne srajce, krila s čipkami, krila z vezeninami, ženske nogavice, bluze, juponi.
I    Prodajalo so bo samo izborno blap.
Ani k. Sr. Petra cesta 18.
"^p^p*^
8. decembra bo trgovina dopoldne odprta.
3845-3
Sprejema zavarovanja CiovoAkoga jSiv-ljenja j>o uajraznovTstnejaiij kombinacijah p:A tako a^odnirni pogoji ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjBujočimi se vplačiu.
Vsak član ima po preteku petih let pravico So artideode
& Xaf mnm*yy X JdCL^^
• ^ «b3fttxxa.22LO. zaTarcvalna 1oaeZXJca rr     r   £ i, Re>z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan*, odškodnina) in kapiialijo: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaeakoal alovamiko m narodno upravo. 0—140
fi«neralni
lL|ttbljama, Adg»:j piamrtial m ▼ laiiliili b&alinej hidi aaMHaaaaaisaa^^
Zavaruje poelop^a m premičnine pro>7 .x>Sarnim škodam po najnižjih cena^ Škodo cenjojo talcoj in najkulantnen Oživa najboljši alovea, koder poslnH
Dovoljuje iz čistega dobička isdata podpore v narodno m obesokoristr namene.
izdajatelj in edgovorai avadaik: Dr« Iva« Tavaar.
.^niinji tii ritk .*an*au« utaamtft<
66
31
^303B
D8B