TRGOVSKI LIST časopis za trgovino# industrijo In obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4, leta 46 Din, ffiesocno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958 LETO X. ' Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 18. junija 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 68. Proti likvidaciji obrtniških kreditov. Pisali smo že o nerazpoloženju, s kojim je naše obrtništvo sprejelo vest 0 likvidaciji obrtniških kreditov. Obrtniške zveze in zadruge so se, kakor čujemo, z vlogami obrnile na Narodno banko z nujno prošnjo, da se zaukazana likvidacija ne izvrši. Na čelu vseh organizacij je naslovila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki se je najbolj prizadevala, da so se ti krediti uvedli, na upravo Narodne banke v Beogradu naslednjo pred-stavko: Glasom vesti, koje so došle našemu uradu, namerava Narodna banka likvidirati obrtniške kredite, koje je na hvalevreden način leta 1925 uvedla v celi naši državi, odredivši kreditne kontingente posameznim svojim podružnicam. Glasom teh vesti je ugledno vodstvo Narodne banke že izdalo svojim filijalkam ukaze o likvidaciji obrtniških kreditov. Likvidacija teh kreditov je glasom poročil uvedena zategadelj, ker je začelo poslovanje Državne obrtne banke. Obrtniški krediti, za koje se je na prizadevanje gospodarskih krogov in osobito tudi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo leta 1925 odločila Narodna banka na hvalevreden način, so bili pozdravljeni v celi naši državi, osobito pa v Sloveniji, z velikim zadoščenjem in z iskreno hvaležnostjo, ker so obrtniški krogi in gospodarske organizacije videle v teh kreditih zdravo razumevanje velike gospodarske in narodno-politične važnosti obrtniškega stanu, koji je osobito v Sloveniji jako krepko zastopan po ca 24.000 obratih in predstavlja važen faktor za gospodarsko po-vzdigo in gospodarski pokret v bodočnosti. Obrtniški krogi in gospodarske korporacije morajo tej lepi ustanovi Narodne banke dati svoje hvaležno priznanje zategadelj, ker so ti krediti, akopram skromni v svoji celoti in po svoji individualni izmeri, ipak poceni in se izdajajo ob sodelovanjih stanovskih organizacij. Obrtniški krediti so dragocena in važna ustanova Narodne banke. Poslovanje s temi kre- 1 ni!6 v pokrajinah jako ia:;“ ,in t?čno, pa moramo priznati, ckn filh-niirJUM^anslfa ^a^or mariborska fihjalka Narodne banke skrbno m pazno negovala poslovanje teh kreditov. V takih okolnostih je razumljivo, da je vest o zaukazani likvidaciji te lepe in koristne naprave vzbudila v naših gospodarskih krogih in osobito l °®u naših mnogoštevilnih obrtni- v, obrtniških '"S ga ker je »Sela Poslov«, Vžavna obrtna banka. Po našem mišlienm ie prav dobro spojljivo in združljivo poslovanje Državne obrtne banke in pa obstoj obrtniških kreditov pri Narodni banki. Kreditne potrebe so velike in sredstva Državne obrtne banke osobito v provinci in v naših predelih ne tako velika, da bi mogli baš v eh težkih časih pogrešati naši obrt-™,;^kih kreditov. Gospodarski krogi v Sloveniji in osobito naši )i trn 1 polagajo največjo važnost na 1°, (la ostanejo še nadalje v veljavi krediti za obrtnike pri Narodni banki. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo se usoja zategadelj obračati do uglednega vodstva Narodne banke kot poklicana zastopnica prevažnega : našega obrtniškega stanu in prositi ! Narodno banko, da blagovoli vnovič j preudariti to vprašanje in se blagovoljno, vpoštevajoč veliko škodo, koja preti obrtniškemu stanu, odločiti za to, da ostanejo tudi še v bodoče v veljavi obrtniški krediti pri Narodni banki. Podpisana zbornica prosi tembolj za očuvanje te lepe in koristne ustanove, ker Državna obrtna banka s svojim poslovanjem v naših krajih izvestno ne bo še tako brzo začela poslovati, da bi bilo mogoče pogrešati obrtniške kredite Narodne banke. To pa tem manj, ker krediti Državne obrtne banke po vsem pričakovanju in po informacijah, koje so na razpolago, ne bodo mogli biti dovoljevani po tako ugodnih pogojih kakor krediti Narodne banke. Blagovoli zategadelj ugledno vodstvo Narodne banke upoštevati škodo in slabe strani, koje bi imela za posledico likvidacija obrtniških kreditov, pa zategadelj opustiti nameravano likvidacijo te simpatične naprave, na kojo so bili naši obrtniški krogi upravičeno ponosni, ker so v njej videli vpoštevanje mnogobrojnega obrtniškega stanu kot činitelja v našem gospodarstvu, enakovrednega trgovini in industriji. Blagovolite sprejeti zagotovilo našega odličnega spoštovanja in upoštevati stvarne razloge naše predstavke, koji jasno govore zoper likvidacijo obrniških kreditov. še o inozemskih potnikih. Nesolidno in protizakonito postopanje nekaterih inozemskih trgovskih potnikov vznemirja še vedno naše trgovce in konsumente. Pričakovali smo, da bodo izkušnje, katere so morale prestati pred kratkim nekatere avstrijske tvrdke, zadostovale, pa smo se motili. Ugotoviti moramo sicer, da so potniki onih tvrdk, koje smo morali javno ožigosati, zginili, toda ta šola ni izučila še vseh. Tudi konsumenti, zlasti opeharjeni, se ne dajo več zapeljati. Najdejo se pa še vedno mnogi, ki ne čitajo časopisov, ki se za opozorila ne zmenijo in tako se še vedno ponavljajo pritožbe radi brezvestnega izkoriščanja konsumentov. Pričakovati bi bilo, da se za zadevo zavzamejo predvsem avstrijske trgovske organizacije, ker mora tako nesolidno postopanje škodovati ugledu celega trgovskega stanu. Ko smo začeli upravičeno gonjo proti nereel-nosti nekaterih inozemskih potnikov, nismo niti najmanje hoteli škodovati ugledu solidnih tvrdk, toda prestopki posameznikov, zlasti če se dnevno ponavljajo, morejo škodovati tudi celoti. Zato bi bilo želeti, da se za zadevo zavzamejo predvsem avstrijske trgovske organizacije, kojim mora ležati na srcu renome in kredit stanu, čegar interese morajo ščititi. Trgovskemu gremiju v Mariboru so se nekatere tvrdke pritožile, kakor se nam poroča, proti trgovskemu zastopniku Hans Friedrich-u iz Celovca. Zdi se nam dovolj, če na tem mestu samo opozorimo vse interesirance, da se za poslovanje tega potnika intenzivneje zanimajo. Naštevati vse nekorektnosti, koje si je omenjeni dovolil v svojem poslovanju, nočemo. Tudi naj se vsi oškodovanci, ki se doslej za vsa naša opozorila niso zmenili, sami pobrigajo za to, če in kako bodo prišli do odškodnine. Takih ljudi, ki se naših trgovcev in domačih potnikov ogibajo, ne bomo ščitili. Ce smo danes ponovno ožigosali gornjega potnika, smo storili to le radi tega, da ponovno opozorimo predvsem tukajšnje zastopnike solidnih avstrijskih tvrdk, da na take pritožbe, ki bodo prav gotovo škodovale vsem avstrijskim izvoznim tvrdkam, nujno opozorijo svoje organizacije, zlasti zbornice, ki naj bi dotične tvrdke pred takim poslovanjem odločno svarile! Ugotoviti pa moramo pri tem na žalost tudi dejstvo, da se 'najdejo celo nekateri domačini, ki nudijo svojo tvrdko za krinko, pod katero more inozemski potnik nemoteno nadaljevati svoje prepovedane posle. Tudi take tvrdke bomo, če ne bo to opozorilo zadostovalo, javno ožigosali! Važno za vsakega trgovca. Na Vidov dan zaključijo naše osnovne, meščanske in srednje šole letošnje šolsko leto. Sto in sto štirinajstletnih dečkov in deklic zapusti solo ter bo stalo na križpotju brez vsakega “nasveta, kje naj si najde eksistenco. Ni to lahka stvar niti za stanse, še manj pa za otroka. Kakor vedno, je tudi sedaj velik naval delavskih moči na vsako izpraznjeno mesto in težke so skrbi stari-šev, kako in kje zasigurati svoji deci vsakdanji kruh. Trgovcu se danes z ozirom na veliko ponudbo ni treba obračati na posredovalnico, saj dobi za vsako izpraznjeno mesto toliko ponudb in priporočil od svojih znancev, sorodnikov, odjemalcev in sosedov, da je izbira lahka. Sprejem dečka^ ali deklice v službo je pa za njega več ali manj le čin prijateljstva in usluge ter dolžnosti do svojih sorodnikov. Ker pa za tak sprejem niso vedno merodajni stvarni razlogi, se često* dogaja, da je izbor pogrešen in v škodo trgovcu in vajencu samemu. ri sprejemu se mora ozirati predvsem na vajenčevo individualnost, ker človek m za vsak stan. Koliko jeze, sitnosti in neprilik bi si prihranil tr- govec, ako bi pri sprejemu vajenca upošteval to dejstvo. Kako usodepoln je tak korak tudi za vajenca, ako si izbere poklic, za katerega nima ne sposobnosti ne nagnenja. Neobhodno potrebna je dobra šolska naobrazba, brez te ne more napredovati v trgovski stroki. Ne glede na šolsko izpričevalo priporočamo vsakemu trgovcu, da se pred sprejemom prepriča o zmožnosti in znanju prosilcev. Običajno je, da se n. pr. vsaka tipkarica in stenografistinja preizkusi po njenih zmožnostih in spretnostih, predno se sprejme v službo. že po diktiranju par stavkov si navadno delodajalec lahko ustvari sodbo o njeni spretnosti in sposobnosti. Istotako naj bi tudi trgovec preizkusil poprej vajenca. Narekuje naj pu nekaj priprostih pisem ter dš v izvršitev nekaj računskih nalog. Tako bi izločil iz vrst prosilcev vsaj one, ki se še bojujejo z malo naštevanko, ki ne morejo izvršiti sigurno in samostojno enostavnega množenja in deljenja, ki imajo slabo ali celo nečitljivo pisavo in so nevešči pravopisa. Tudi druga za trgovca potrebna svojstva je možno preizkusiti, kakor n. pr. spretnost v štetju raznovrstnih predmetov, v razločevanju barv in vzorcev, v urejevanju blaga itd. Na ta način si izbere trgovec izmed prosilcev najsposobnejšega. Prezreti pa tudi ne smemo pri sprejemu vajenca njegovo zdravstveno stanje. Pomisliti je, da mora trgovski vajenec stati in streči odjemalcem sleherni dan po 8 in več ur. Kako bi zmagoval napor deček, ki ima n. pr. plesno (Plattfufi)? Prav je torej, da poskrbe nekateri trgovci za preiskavo zdravstvenega stanja dotičnega prosilca. Žal nimamo pri nas še takega urada, ki bi določal po natančni preiskavi telesnega in duševnega stanja dece, za kateri poklic je usposobljena. V drugih evropskih mestih imajo take urade na sedežih gremijev in zadrug. Z izredno zanimivimi psiho-tehnični-mi pripomočki se preizkušajo duševne vrline kakor pazljivost, pretkanost, spomin, nadalje spretnost v pojmovanju, v kalkulaciji in kombinaciji i. dr. Na podlagi te preizkušnje se da s precejšnjo sigurnostjo dognati, za kateri poklic je deca po izstopu iz šole najsposobnejša. V doglednem času/pride tudi trgovski gremij do takennstitucije. Nje naloga bo ugotoviti sposobnost vajencev s posebnim ozirom na trgovski stan. Vsakdo, ki se sprejme v trgovski stan, a ki nima za ta stan potrebnih svojstev in zmožnosti, škoduje ne le podjetniku, temveč tudi trgovini in trgovskemu stanu sploh. Trgovec se mora vedno bolj bojevati s konkurenco v neposredni bližini ali v sosednjem okolišu. Tudi Ljubljana kot celota ima svojega konkurenta v inozemskih podjetjih na domačih tleh. Zatorej je treba pri sprejemu trgovskih vajencev previdnosti, ker le inteligenten in popolnoma usposobljen ter dobro izvežban naraščaj bode kos vedno večji konkurenci. Ne mlačnost in domišljavost, temveč temeljita strokovna naobraženost in intelektualen napredek je najboljše bojno orožje proti njej. Predvsem opozarjamo vse trgovce v Ljubljani in okolici, da se s prihodnjim šolskim letom ne sprejme v gre-mijalno šolo nihče, ki nima dovoljne predizobrazbe, t. j. dva razreda dovršene srednje ali meščanske šole. Vajenci se bodo sprejemali le v času od 1. julija do konca septembra 1927. Š-c. Ureditev najemnin v Italiji. Na petkovi seji italijanskega ministrskega sveta je bil po obširnem poročilu ministrskega predsednika o notranjem položaju in o poteku gospodarske bitke odobren osnutek dekreta o najemninah za stanovanja in trgovine. Govorili smo že o skepih, ki so jih sprejele organizacije hišnih posestnikov glede tega osnutka. Zato hočemo danes navesti tudi celotno besedilo tega dekreta, ki stopi že 31. julija t. 1. v veljavo. Dekret določa: Člen 1. Čim bo stopil v veljavo predloženi dekret, ne bo več dovoljeno poviševanje najemnin za stanovanja, trgovine in druge prostore, ki se uporabljajo v razne druge svrhe. — Člen 2. Od 1. julija 1927 dalje ne bo smela presegati najemnina za hiše in stanovanja, ki imajo manj nego 5 sob in ki so v njih prebivali stanovalci že pred 1. januarjem 1919, štirikratne najemnine, ki so jo plačevali v letu 1914. — Člen 3. Od 1. julija 1927 dalje bodo znižane najemnine za stanovanja, ki ne presegajo pet sob in so v njih prebivali ljudje po 1. januarju Slran 2. iRGOVSKI LIST, 18. junija 1927. Štev. 88. m hiti m »i —iihmii iii iw n—i t' nmmr r~ i- .>• jm—p»j; #&'+'! uvmmtiunvzr*, • Občni zbor sreskega gremija trgovcev v Celju. 1919, za 15 od sto.— Člen 4. S 1. julijem 1927 bo znižana najemnina za stanovanja, ki štejejo .več kot pet, a ne preko osem sob, za 10 od sto. — Čl. 5. S 1. julijem 1927 bodo znižane najemnine za trgovine in za prostore, ki ne služijo za stanovanja, najmanj za 10 od sto in največ za 20 od sto. Trgovine z mešanim blagom bodo deležne največjega znižanja. — Člen 6. Gori omenjena znižanja veljajo tudi za podnajemnike. — Člen 7. V prednjih členih navedena znižanja bodo izvedena pri najemninah, ki so se plačevale v trenotku, ko je stopil v veljavo priloženi dekret. V novih najemninskih pogodbah, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, a stopijo v veljavo po poteku tega dneva, bodo omenjena znižanja stopila v veljavo s pričetkom izvajanja nove pogodbe. Znižanja najemnin, ki bo doseženo s predloženim dekretom, bodo deležni tudi najemniki, kateri bodo sledili sedanjim najemnikom, ki bodo uživali ugodnosti tega dekreta. — Člen 8. V slučaju nesoglasja med najemnikom in gospodarjem bo okrajni sodnik na pritožbo najemnika in po zaslišanju strank brez vsakih formalnosti izdal ukrep, v katerem bo določena mera znižanja, ki bo odgovarjala temu dekretu. Proti sodnikovi odločitvi ne bo dopuščen priziv. Ako ne bo mogoče natančno dognati višine predvojne najemnine in ne bo dosežen med strankama sporazum, bo sodnik določil približno predvojno najemnino. Pri najemninah za prostore, ki so bili preurejeni in zboljšani, bo v spornem slučaju isto-tako odločal sodnik. Če bo prošnja za znižanje najemnine predložena sodniku po 31. juliju 1927, bo znižanje nastopilo po poteku prvega dne naslednjega meseca. Dokler ne bo sodnik rešil prošnje, bo najemnik obvezan plačevati najemnino pogojno. PAZITE NA TOVORNE LISTE. Poslovni svet običajno ne polaga prevelike važnosti na tovorne liste. Čestokrat se tovorni listi porabljajo za zavijanje ali pa kupičijo v kaki shrambi z drugo manjvredno korespondenco. Malokdo pride do spoznanja, da je treba vozne liste predno se jih uniči ali predno zastarajo, dati kakemu strokovnjaku v revizijo. Tak strokovnjak bo v marsikaterem tovornem listu našel n. pr. da voznina ni bila pravilno izračunana, ali da železnica ni vzela pravilne tarife za podlago izračunanja vozarine itd. V premnogih slučajih je posledica ta, da je pošiljatelj pri predaji blaga plačal več voznine kakor je bilo treba. To razliko pa je treba ugotoviti in reklamirati, kajli vsak znesek je v teh časih, ko je treba vsestransko slediti, vedno dobrodošel. Radi tega je v interesu vseh onih, ki imajo mnogo posla z železnico, da dajo svoje vozne liste od časa do časa, mogoče četrl- ali polletno pregledati po strokovnjaku. Kakor smo informirani, posluje poleg nekaterih drugih zlasti tudi v Zagrebu domača firma, pri kateri so zaposleni sami Slovenci, pod imenom »Komercial« (Jos. Vouk), Krajiška ulica 16, katera se bavi z revizijo voznih listov. Revizija voznih listov se vrši pod zelo ugodnimi pogoji. Revizijo vrši firma brezplačno in si zaračunava samo od ugotovljenih razlik iz naslova honorarja 15—20%. Razlike do 5 Din ne reklamira, odnosno gredo v njeno korist. Iz tega je razvidno, da taka revizija našim poslovnim krogom ne povzroča ni-kakih direktnih izdatkov. Kot posebnost pa je omenjena tvrdka vpeljala princip, če naleti o priliki revizije na posebne slučaje, vsled katerih se je voznina po nepotrebnem preplačala, da ona povzročitelje takih pogreškov na to opozori. V mnogih slučajih se je ugotovilo, da je razlika, katero stranke morajo plačati vsled slabe deklaracije pošiljk in katero se ne more reklamirali, mnogo večja kakor je tista, katero se zamore reklamirati. Vsako trgovsko in industrijsko pod-, jetje je dolžno, da v tej zadevi razmiš-Ijuje, ker si na la način prihrani marsikatero lepo vsotico, ki gre po nepotreb-/ nem železnici v žep. Dne 24. maja t. 1. se je vršil v mali dvorani v »Celjskem domu« IV. redni letni občni zbor »Sreskega gremija trgovcev v Celju«. Zborovanje je otvoril predsednik gremija gospod Viktor Pilih s pozdravnim nagovorom na navzoče. Iznesel je poseben pozdrav gospodu Vilku W e i x 1 - u , ki je s svojo navzočnostjo kol predsednik Zveze trgovskih gremijev zborovalce posebno počastil. Pred prehodom na dnevni red se je g. Pilih spomnil preminulih članov gg. Lavriča in Avgusta Košeca kakor tudi dolgoletnega tajnika gremija g. Matevža Simonišeka. Slava jim! Tajnik g. Veble prečila zapisnik o zadnjem občnem zboru, ki se soglasno odobri. Iz obširnega tajniškega poročila je posneti, da je bilo delovanje gremija v pretečenem letu posvečeno v glavnem notranji poglobitvi organizacije. 2e iz statistike članstva, ki je izkazala koncem 1925 leta le 804 člane in se je o priliki reorganizacije ugotovilo, da znaša faktično stanje članstva pri gremmiju 16715, je videti, da je gre-mij do sedaj vodil napačno evidenco in spraviti stanje članstva v sklad z obrtniškimi registri pri srezkih pogla-varstvih, zahteva mnogo dela in truda. Isto delo zahteva ureditev stanja pripadnikov, to so trgovski nastavljenci kakor ludi vajenštvo. V kolikor se je do sedaj ugotovilo, znaša stanje trgovskih nastavljencev 143 in stanje vajen-štva 186. Članstvo je porazdeljeno na 55 raznih trgovskih in trgovsko pomožnih panog, od katerih ie trgovina z mešanim blagom najbolj zastopana. Tej panogi sledijo trgovina z lesom in z živino. Trgovina z lesom je v gornjegrajskem srezu, medtem ko je trgovina z živino v šmarskem srezu najbolj razširjena. Tekom leta je imel rešiti gcemij 998 spisov, to je za 700 spisov več kot v pretečenem letu. Važnejši spisi so se obravnavali na 5 načelstvenih sejah. )edro razprav odborovih sej je bilo samo nadaljevanje započetih akcij in to: Borba proti konzumarsivu, proti kroš-njarstvu, ureditev delovnega časa, ureditev vajenskega in učnega razmerja. Na posebnih sestankih se je gremij zlasti zavzel za pravično borbo v volitvah zbornične uprave v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. V bodoče bo imel gremij mnogo opravka z vsemi vprašanji gospodarstva in si je stavil nalogo, da med člani vzbudi potrebno zanimanje in jih privabi k sodelovanju pri urejevanju vseh važnejših državno gospodarskih vprašanj. Nadalje si je stavil kot nalogo potom posebnih strokovnih sekcij povzdigniti hmeljsko in lesno trgovino kakor tudi trgovino z živino.. Blagajniško poročilo izkazuje dinarjev 100.666'25 dohodkov in dinarjev 70.509'97 izdatkov, torej je imel gremij v pretečenem letu prirastek od dinarjev 30.156-28. Celokupno premoženje gremija znaša Din 175.622. —. Po poročilu pregledovalcev računov gg. Mastnaka in Kvedra, ki sta našla knjige v najlepšem redu, se je načelstvu izrekel absolutorij. Proračun izkazuje potrebščin Din 96.720.—. Kritje dinarjev 72.360. — , torej primanjkljaj od dinarjev 24.360. — . Za kritje tega primanjkljaja se je sklenilo doklade sorazmerno povišati in sicer člani, ki zaposlujejo več kot tri nastavljence, vštevši vajence, plačajo letnih doklad Din 100.—, člani, ki zaposlujejo do tri nastavljence, dinarjev 80.-, člani lastniki trgovskih lokalov, izvzemši kramarjev in branjevcev in trgovci z lesom ter živino, ki ne zaposlujejo nastavljence, plačajo dinarjev 60.— in vsi ostali plačajo Din 30. — . Proračun je bil soglasno sprejel. V smislu § 28.' gremijalnih pravil se je bil izvolil strokovni odsek za hmelj-ske trgovce, o čemur se je že poročalo. V sekcijo lesnih trgovcev je bil izvoljen nastopni odbor: Celje okolica: gg. Blaž Sodin, Kukovec Vinko; Št. Peter v Sav. dolini: g. Srebotnjak Ivan; Vransko: Oset Franc ml.; Braslovče-Polzela: Miklavžina Matija; Mozirje: Goričar Matija; Rečica ob Savinji: Štiglic Maks; Ljubno: Lichtenegger Josip; Bočna-Kokarje: Zagožen Boštjan; Nova Štifta - Gornjigrad: Podbrežnik Franc; Rečica ob Paki: Irman Franc; št. Jurij ob j. ž.: Borlak Štefan; Št. Jurij ob Taboru: Plavšak Franc. Kakor sekcija hmeljskih trgovcev, tako tudi sekcija lesnih trgovcev je svoj delokrog razdelila po zgoraj naštetih okrajih, tako da bodo interesi lesne trgovine i z ozirom na lokalne kakor tudi na splošne prilike zaščiteni. O delovanju te sekcije se bo še podrobneje poročalo. Glavna ji bo naloga, da pobije razpaseno šušmarstvo in povzdigne lesno trgovino na stopnjo kakor ji pii-sloja. Pred prehodom na 8. točko dnevnega reda je predsednik podal besedo g. Vilku W e i x l - u , ki je v izčrpnem referatu podal poročilo o delovanju Zveze. Izvajanjem zveznega načelnika so zborovalci pazno sledili, za kar je žel obilo priznanja. Glede ustanovitve »Samopomoči«, zavarovanja članov za slučaj smrti, je bilo sklenjeno, da gremij privaja člane k vpisu »Samopomoči«, katero ustanavlja mariborski gremij za celo mariborsko oblast. O predlogu, da bi gremij odredil obvezno aboniranje na »Trgovski list« za vse člane, ki zaposlujejo trgovsko^ pomožno osobje in tudi vse ostale člane-razen sejmarjev in branjevcev, je- gosp. Weixl navzočim obrazložil, da člane prisiliti, da se na lisi naročijo, z ozirom na visoko naročnino, ne bi kazalo sedaj uveljaviti. Vsak zaveden trgovec si bo list sam naročil, toda potreba bo s strani gremija izvesti potrebno akcijo in sicer v lem smislu, da pridobi vsak član, ki je naročen na list, vsaj enega naročnika. Na ta način se pričakuje mnogo več uspeha kot pa prisilnim potom. Z ozirom na obširen delokrog gremija, ki se razprostira na tri sreze, je bilo sklenjeno, uvesti uradne dneve za vsak posamezen srez in sicer za šmarski srez v Rogatcu odnosno Rogaški Slatini po dogovoru in za gornjegrajski srez v Mozirju odnosno Rečici po> do-aovoru in to po? potrebi mesečna, enkrat. Pri razprava!* o spremembah pravil se je sklenilo vnesti določbo, da> predložijo vajenci pred sprejemom zdravniško spričevalo o duševni in. felesni sposobnosti za učenje v trgovini. Sklenilo se je tudi vnesti v pravila določbo, da imajo pravico vajence sprejemati samo taki učni gospodarji, ki so v posesti dokazov usposobljenosti, medtem ko Irgovcem, ki so drobili obit, ki je navezana na dokaz usposobljenosti, dis- penznim potom, se ne bo dovolilo sprejemati vajencev. O slednjem sklepu se ima predno se predloži oblasti v odo-brenje, zaslišati zbornico za mnenje. V slučajnostih je bilo sklejeno, da se v rogaškem okraju skliče sestanek radi izvolitve delegatov za občni zbor, nadalje da se zaupnikom gremija poveri funkcija revizije nad zaposlenjem vajenštva in da se ukrenejo potrebne mere za ustanovitev sekcije živinskih irgovcev. Zborovanje, katero je pričelo ob pol 9. uri predpoldne, je predsednik zaključil ob 12. uri zahvaljujoč se navzočim za lepo uspelo zborovanje in udeležbo. Naš železniški program. Z 21 glasovi proti 2 je sprejel finančni odbor naredbo finančnega ministra. Navedba ima'pet členov, prvi obravnava naš železniški program. Najprvo pridejo na vrsto železnice, ki se že gradijo in ki so tudi že v proračunu. Tako proga Beograd— Obrenovac, 39 km, ozkotirna, in Kragujevac—Kraljevo, 56 km, normal-notirna. Na druge mestu so proge, ki jih se niso pričeli graditi, pa so v proračunu. Sem spada naša proga Krapina—Rogaška Slatina, 16 km, normalnotirna. Dalje važna proga Prokuplje — Priština, 94 kilometrov, normalnotirna; potem Ale-ksinac—Joko Banja, 35 km, normaluo-tima; Bakar—Kraljeviča, 16 km, normalnotirna; Trebinje—Nikšič (zveza med Hercegovino in Črno goro), 110 kni, ozkotirna 76 cm. Na tretjem mestu je v Blairovem posojilu iz leta 1922 imenovana 27 km kratka, a važna proga iz Beograda v Pančevo, normalnotirna. Na četrtem mesta so vistem zakonu o Blairovem posojilu predvidene, a še ne začete proge. Imenujemo najprej normal-notirno progo Kočevje—Sušak in 12 km dolgo uormalnotimo progo Št. Janž— Sevnica. Tu pripomnimo, da je normalna širina tira 1435 mm. Potem: Bihač— Zrmanja (Unska železnica), 86 km, normalnotirna; Beograd—Tuzla—Doboj (s priključkom na Sarajevo), 273 km, normalnotirna; 71 km dolga, izredno važna proga Priština—Peč, normalnotirna; 74 kilometrov dolga normalnotirna proga Skoplje—Tetovo—Gostivar in kot njen podaljšek Gostivar—Kičevo, 54 km, tudi normalnotirna; dalje normalnotirna 70 kilometrov dolga proga Bitolj—Ohrid in 44 km dolga proga Bitolj—Prilep. Na petem mestu je proga, navedena že v srbskem železniškem zakonu od 25. aprila 1913, a še ne pričeta: Kraljevo— Raška, 72 km, normalnotirna (gre proti Kosovu). Na šestem mestu so proge, ki jih uradno določa šele letošnja naredba finančnega ministrstva: tako kot podaljšek pravkar imeaovane proge Kraljevo —Raška, 63 km dolga normalnotirna proga Raška— Mitroviča (tu priključek na Pec, Prokuplje, Skoplje); nato kot priključek na gori imenovano progo Beograd—Dobof, 85 km dolga* normalno-i tirna proga Dohoj—Banjaluka; dalje 60 kilometrov noimialni' tir Kičevo—Ohrid, 90 km normalni tir Prilep—Veles, 42 km normalni tir Varaždin—Koprivnica. Vsega skupaj otisega železniški program 1365 km nomialnotirnih in 24j4 km ozkotirnih železnic, skupaj 1609 km. Na Dalmacijo pride 16 km, na Dalmacijo— Bosno 86 km, ua Slovenijo 57 km, na Bosno - Hercegovino 239 km, na Hrvaško 42 km, na Srbijo—Bosno 273 km, skupaj 713 km. Vse ostalo pride na Staro in Novo §rbijo, 896 km. Zanimalo nas bo dejstvo, da dobi Bosna—Hercegovina, kjer je s prav malimi izjeniftmi prevladoval doslej ozki tir, skoraj izključno le normalnotirne proge, in bo treba še nekatere ozkotirne proge pregraditi v normalnotirne, tako Tuzla—Doboj. Financiranje se bo izvršilo potom že sklenjenih posojil in potom posojil, ki jih bodo še najeli; a natančni gradbeni čas v zakonu ni določen. Drugi del pred-kratkim izplačanega Blairovega posojila v znesku 15 milijonov dolarjev, se bo po dogovoru z Blairovo skupino porabil za začetek velikih prog Beograd—Banjaluka, Kragujevac — Raška — Mitroviča, prokuplje—Priština—Peč in Bihač—Zr-manja. Od nadaljnih 15 milijonov dolarjev'je 400 milijonov dinarjev namenjenih deloma za trasiranje, deloma za poravnavo starih obveznosti pri železniških gradbah. Prometni minister je v finančnem od- Kumena BARVE omotov čajneročke so zunanje Znamenje aa mešanico. Čajna ročka „Rmnena“ Dobra gospodinjska čajna metanlca. _ - čajna ročka „Rujava“ Priljubi jena družinska talna roeiantt« čajna ročka „Črna“ Plemeniti tal za gospode. , Čajna- ročka „Modra” -f ; Cvetni damsld iaj. Čajna ročka „Rudeča“ ' Čista lndo-Ceylon-i»jna meJanlea. Čajna ročka „Zlata“ |«eling-plautai. Stemi mešanicami Izpolnite vse želje čajnega pivca! R. Seelig & Hille, uvozniki - taja Dresden-A. I. Poštni predal St 374 •s Stran 8 osacsara, boru železniški program podrobno razvil in je poudarjal zlasti sledeče: Sedanje železniško omrežje je nezadostno, na ^ 100 kvadratnih kilometrov pride samo 4 km železnic. V primeri z drugimi državami smo zelo v ozadju. Zelo občutna pomanjkljivost našega železniškega omrežja je ta, da med obstoječimi železniškimi progami ni zveznih prog. — Ni čudno; saj je nastala naša država iz najrazličnejših skupin, od katerih je imela vsaka svoj lasten program, brez posebnega ozira na sosedo. — Posamezne dežele so glede gostote omrežja zelo neenakomerne (zopet zgodovinski razvoj.). Načrt za bodoče gradbe je dokončan; izdelala ga je komisija, v kateri so bili zastopani odlični strokovnjaki in pa člani vseh gospodarskih organizacij. Kar se tiče takozvanih jadranskih železnic, je prometni minister tako izvajal: Ne moremo se zadovoljiti z eno samo jadransko železnico, ker bi ne mogla ustreči vsem potrebam in problemom. Zato je izdelala komisija načrt, ki misli na eno glavno progo, katero naj veže Beograd s Splitom, najvažnejšim jadranskim pristaniščem, po najkrajši poti. To je glavna jadranska proga. Druga jadranska proga je ona, ki bo vezala z morjem Južno Srbijo preko Peči; prvi del te proge je črta Prokuplje—Priština —Peč. Tretja proga naj veže Kotor s Sarajevom, četrta Bihač s Kninom (kot dopolnilo liške železnice). Od imenovanih jadranskih prog se bo kot prva zgradila proga Prokuplje — Priština — Peč in hkrati proga Beograd—Obrenovac—Ša-bac—Tuzla. Stroški vsega gradbenega načrta so proračunjeni na 5 milijard in 320 milijonov dinarjev. Letos bodo porabili 500 milijonov, leta 1928 1800 milijonov, leta 1929 1600 milijonov, leta 1930 1070 milijonov, leta 1931 350 milijonov dinarjev. Financiranje gradbenega načrta za prvo leto je zagotovljeno s posojilom 30 milijonov dolarjev, pred kratkim najetim; od teh jih je 15 milijonov za gradbo jadranskih prog na razpolago. Ko bo ves gradbeni program izvršen, bomo imeli temelj, v okviru katerega se bo vršilo izpopolnjevanje. NOVI PREDPISI ZA PRODAJANJE MESA V ITALIJI. Italijanska vlada je izdala odlok, s katerim se nalaga občinam, da morajo skrbeti, da bo razdeljeno vse meso, ki je na prodaj po mesnicah, na štiri kategorije, ki so A. goveje, B. ovčje, C. svinjsko in D. konjsko meso. Kategorija A. se deli v dve vrsti, ki sta določeni po tem, ali prihaja meso od skopljene ali cele živine. V po dve vrsti se deli tudi ovčje in svinjsko meso, medtem ko tvori konjsko meso eno samo vrsto. Po občinah, ki štejejo nad 15 tisoS pre iva cev, bo smela prodajati vsaka mesnica le po eno vrsto mesa vseh kategorij, t. j. torej ali prvo ali drug0 vrsto. Po občinah pod 15.000 prebivalcev bodo lahko prodajale mesnice meso obeh vrst le na podlagi podeštatovega dovoljenja V isti mesnici ni dovoljena prodaja svežega in zmrzlega mesa in kjer se prodaja zmrzlo meso, je dovoljena samo ena vrsta, prva ali druga. Kršilcem teh predpisov se odvzame obrtno dovoljenje. \ 15 dnevih morajo vsi mesarji predložiti občinski upravi prošnjo za dovoljenje prodajanja mesa po teh predpisih. V treh mesecih bodo morali biti vsi prodajalci govejega, ovčjega, svinjskega in konjskega mesa v skladu s temi predpisi. SPOR MED ANGLEŽI IN RUSI TER ČE ŠKI LES. .Prelom v odnošajih med Anglijo in Ru_ S1J0 jo povzročil dvig esI £ K J, strahu, da bi Rusija izvoz 1*1? t—i so zahodnoevropske države v zadniem času izvedle v Češkoslovaški veh^ka naročila in so se domače zaloge v češkoslovaški zelo znižale. Naročil je toliko da jim domači vagoni niso kos ter da so’ Prosili Cehi tudi sosedne države za prepustitev vagonov. * * * GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE. iol»rSIr*TW,...• - r... ■ '4•'>*■ DOBAVA, PRODAJA. Nabava pisarniških potrebščin. Direkcija pošle in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo pisarniških potrebščin. Dražba bo dne 1. avgusta 1927 ob 11. v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2, soba šl. 42. Jamčevina 15% ali, če je ino-zemec 10%) se mora položili najkasneje do 10. na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi tozadevni pogoji. Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. junija i. 1. ponudbe glede dobave 1 jeklene gibljive spiralne cevi in 1 decimalne tehtnice; do 24. junija t. 1. glede dobave raznih nosilcev, 15 ton kovaškega koksa, 1 bakrene plošče, vijakov in matic, 10.000 kg peresnega jekla in 1690 komadov spiralnih vzmeti. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 22. junija t. I. ponudbe glede dobave 10.000 komadov opeke in glede dobave 1000 komadov trioglatih pil. Komanda pomorskega ar-senala v Tivtu sprejema do 28. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznih delov bencin motorja. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 5 gonilnih jermenov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave raznih desk. Dne 4. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 9000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo in glede dobave 6.350 komadov raznih električnih žarnic. Dne 6. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnih žarnic, modre galice in papirnih trakov za telegrafske svrhe. Prodaja. Dne 1. julija t. 1. se bo' vršila pri Dravski artilerijski radionici v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 2 brekov in 1 fijakerskega voza. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Otroške majice, 5;gST.SSZ Veletrgovina barvah, kopalne hlače, ftor-nogavtee za ienike in moške, kravate, žepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo kupite najceneje pri Josip Petelinc-u «uubiiani — w MUu Ljybliana, Ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Na veliko! Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan-skl loumaU, glavne knJJge, blagajniške hnjipa vsakovrstne Itrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje A. JANEŽIČ, Uubliana Florljanska ulica St. 14 knjigoveznica, Industrija solskil; zvezkov In trgovskih knjig« pripore ia ipecerilsko blago raznovrstno Iganfe, moko In deSelne pH> deSke. • Raznovrstne rudninsko vodo. kastna pralsma se kave In mlin m dllave s alektrilnim obratom. Ceniki na razpolage I Pisalni stroji URANIJA Najboljši v materljalu so Švicarski PLETILNI STROJI ■ -™» NAJNIŽJE CENE = to najpopolnejši, vrhu* nec nemške tehnike. DUBIED tudi na meietna odplačila tarno pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte! Na veliko! Na malo I Izdelovanje oljnatih barv, flrneia, lakov In steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih ln rudninskih barv. — Po-trebiilne ia slikarje, pleskarje, ličarje In druge, vse v le stroke spadajoče. Za jugoslovanski patent št. 2643 od 1. februarja 1924 na: „Strof za luščenje in poliranje zrnastih plodov in slično" (Maschine zum schalen und polieren von Kttrnerfrlichten o. dergl.) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ING. MILAN SUKLJE, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7. Tiskarna MERKUR, Uubliana trg.-ind. d. d. - Simon Gregoriiteva ulica 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin sa trgovce, obrtnike, Industrijca In urade. •• Lastna knjigoveznica Se prlporolam JANČAR Trgovina Mlklošlleva cesta 4 Skladltte Vidovdanska c. 14. Klobuke, slamnike ter raznovrstno modno in galanterijsko blago nudi najugodneje Jakob Lall, Maribor, davni trg št. 2. Radi prezidave izredno nizke cenel v - ------------------------------------------------------------------ —i ' —777. t ,„>rif——■——,... ipmr.«***im u-.j.v.r nr.i-imijL ,.?v, ■■■«■- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA ŠTEDIONICA) Poštni ček 10.553. Ustsnovllena lata 1889. Ustanovljena Uta 1889. Telefon Št. 2016. (OHADSKA STEDIONICAJ Stanje vloženega denarja nad 350 milijonov dinarjev STEDEONICA) LJUBLJANA, Prešernova ulic®- Sprejema vloga na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun in sicer proti najuaodnejžemn obrestovanju. H -aniln ca plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi y tekočem rakunu najviSje mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron I --------------------------------------- proti flognvunc«' vm^iivigui v _--------—-------— i ------------------------- ...... J. . , v v večie kot bierkoli druaod. ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana radi U* prt „.J „dl*. d.,» ».dol«.»lh «.d> ^ t* d... NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naži hranilnici, kfe, je denar ln popolnoma varen. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-indu»trij»ko d. d >MERKUR> W izdajatelja in tUkarja: A. SEVER, Ljubljana.