leto vi.
20.julija 1953-
ŠTEV.121.
SPOZNAVANJE
j
i
o
o
£
O
;
3
Redki so Slovenci, ki ne bi bili zadnjih dvanajst let kako priza= äeti. Na stvari nič ne spremeni, če se je nekaterim sreča med tem obr= frila na boljše ali na slabše. Trpeli smo v večji,ali manjši meri z red kimi izjemami vsi.
Eni zvračajo krivdo za to na komunizem, drugi na predvojno Jugo = slavijo. Mnogi drugi spet na koga drugega. Sam običajno nihče ni rad krivec svoje nesreče. Pa se vendar zdi, da je prav v tem ključ do vse te tragike, nesreče posameznika in nesreče naroda,države. Seveda pa tu đi še obstojajo in bodo in bodo vedno obstojale okoliščine,ki pomembno vplivajo na poedinca ali na skupnost in katerih večkrat niti eden niti drugi ne moreta spremeniti. Če je tako, potem pač ni drugega pametnega izhoda, kot da vsak prav tem okoliščinam brez strahu pogleda'v oči. Ko bo tako spoznal in priznal stvarnost, je na dobri poti, da bo določil stvaren odnos do teh dejstev.
Velike nesreče naj bi imele to dobro stran, da razkrijejo rane,na i Pake, zlorabe. To odkritje bi naj potem vplivalo, da bomo'poiskali ; vzroke in jih odstranili ter s tem v naprej preprečili zločesto ponovi
3 tev* Strahotna revolucija, ki je nedavno zajela našo domovino in pogna : la v medsebojno klanje očete in sinove, ni nastala sama od sebe. Tudi : niso bili njeni izvajalci nekakšni polbogovi, ki bi že s samo svojo po - javo zajeli množice in jih potegnili v borbo. Prav to isto velja za , Protirevolucijo, za odgovor revoluciji. Pri obeh šobili težki vzroki, od katerih segajo nekateri v daljno preteklost, celo izven meja naše domovine. Iz tega bi mogel slediti zaključek, da eni kot drugi nismo teh vzrokov pravočasno ali iskali ali pa ne priznali. Sicer bi se bilo Mogoče v mnogočem izogniti nesreči.
Do kakšnega spoznanja se je prikopal narod doma, prepustimo pač njemu. Ne le da nanj ne moremo vplivati, ampak celo dojeti ne moremo njegovih spoznanj. Tu in tam sicer prodre kak glas v svobodni svet.To= da iz redkih drobcev ne moremo sklepati na celotno podobo. De ugibati moremo in kdor bi ugibanje jemal za dejstvo, bi se strahotno slepil.
Pametnejše bo,da se posvetimo begunci sebi in pogumno in brez Predsodkov sami iščemo vzroke preteklih nesreč. Posel nam je olajšan, ker živimo v boljših in svobodnejših prilikah kot ljudje pod Titom.Po= polnđma zgrešeno je, če si najprej postavimo neko trditev, pa potem vr tamo v preteklost in vlečemo na dan le tiste izsled.ke, ki naj bi opra= vieevali in podpirali naprej postavljeni sklep. Tako zaverovani v svoj prav, ki bi stal na zlagani osnovi, bi ponovili pogoje za revolucijo in protirevolucijo, če bi bile prilike zanjo.
Sledeče je kričeč primer, kako se izsledki bijejo med sabo,čeprav pisca izhajata iz bistveno enake miselne točke:
"V opravičitev svojih naziranj (za ustvaritev slovenske države)po tegajo iz miznic polno statistik, Številke in zopet številke,s kate= rimi bi radi dokazali,da je Slove= nija vzdrževala predvojno Jugčsla= plačevala davke za vso dr= ?'žaTfV\a da se v Sloveniji ni zgradi
A . ..A
."Najprej bi se vprašali,kaj ni bil( doslej Jugoslovan iz prečan= skih krajev.Nikdar ni bil minister dvora,nikdar maršal dvora, nikdar minister vojske in mornarice, nik= dar poslanik v Lordonu, Parizu ali pri Kvirinalu, nikdar guverner Na= rodne banke,nikdar upravnik Držav=
lo nič velikega.-Poleg teh suhopar nih številk,ki jasno kažejo njiho= vo materialistično pojmovanje zgo= đovine in dogodkov, radi govore o nadvladi Srbov v predvojni Jugo= slaviji. Preradi pa pozabljajo, da so bili Slovenci na vseh ključnih položaj ih,tako v civilni kot v voj ni upravi.Ki bi o jugoslovanske’vla de,kjer Slovenci niso imeli svojih ministrov,in če nas spomin ne vara je bil pok.dr.Anton Korošec dolgo dobo kraljevski notranji minister, strahovito delikaten položaj,ki ga v mnogih modernih državah zavzema= jo razni Beriji,Rankoviči..." ( Di= mitrije Jeruc v "Iskri",25.3*1953)
ne hipotekarne banke, nikdar gene= ralni direktor Poštne hranilnice, nikdar predsednik Glavne kontrole. Predsednik vlade je bi samo enkrat Slovenec, in to v čisto nenormalnem času, ko je bila potrebna 'njegova usluga, in enkrat Srb iz Bosne.En= krat je bil Hrvat minister zunapjih zadev,dr.Ante Trumbič,in to ob ča= su mirovne konference v Parizu. Trumbič,takorekoč in partibus infi delium, ni imel nobenega vpliva na upravo ministrstva zunanjih'zadev, še manj pa na njegovo personalno politiko." (Dr.Bogumil Vošnjak, ob dvajsetletnici Jugo slavij e,v zbor= niku "Misel in delo" 1938.)
Oba sta za Jugoslavijo, a razlika je ogromna. Zanesenost in potr= pežljivo iskanje vzrokov, predpostavke in osnove iz preteklosti, eno = stranski zaključki in premišljene smernice - kaj naj bi v bodoče pre = prečilo nesrečo?
Izbrali smo zgovoren primer,ki jih je sicer v emigraciji na dese= tine.Vsi bi se bolj zbližali in si lažje poiskali osnovo za sožitje, če bi se lotili pregledovanja preteklosti na stvarnejši,pa tudi odgovor = nejši način.
TUJI VPLIVI
Z vsemi materialnimi dobrinami,ki jih prejema Jugoslavija od "ka= pitalističnega" Zapada, prihajajo vanjo tudi mnogovrstne tuje'ideje v ob liki zapadnih knjig in knjižnic,revij,filmov,strokovnjakov,poluradnih obiskovalcev in turistov.Prenos posredujejo tudi tisti jugoslovanski komunisti,ki obiskujejo Zapad.Ni treba,da se tega povsem zavedajo.Zado stuje že vpogled v svobodni svet in spoznanje, da le ni vse zanič,kar je "kapitalistično".Na dolgo dobo utegnejo te ideje roditi neke sadove.
Do tega spoznanja so prišli tudi jugoslovanski oblastniki.Češkinn vzhodno nemški upori ter večje ali manjše trzavice po ostalih- satelit= skih državah so jim v mrzli vojni proti Sovjetom izborno služile. Toda za komuniste imajo ti. nemri zelo slabo stran.Kaže jo, da se je terorju mogoče upreti in da je mogoč celo omejen uspeh.Zato so titovci morda želeli,da bi se v Jugoslaviji Čim manj Čulo o berlinskem 17.juniju, to= da niso ga mogli prikriti zaradi Zapada in pretesnih, stikov z njim.Pri siljeni so bili ubrati drugo pot. - Ti nemiri so sprožili alarm,ki je zdramil celoten titovski politični aparat in jih dregnil v prizadevanja da ljudi odvrne od nevarnih idej.Ukrepi so se šele pričeli,a so že do= bro vidni. Preveč navdušene stike s tujci je mestna konferenca Social, zveze v Celju označila kot "pojav klečeplazstva" in ga obsodila ne "za radi tega, da bi netili mržnjo do drugih narodov,marveč zato, da bi opo= zorili predvsem na tiste posameznike,ki skušajo v razgovorih s tujci blatiti našo državo". Plenum CK Ljudske mladine Slovenije je v pismu vsem organizacijam "ugotovil,da je prav zaradi naše nedelavnosti zapa= del del mladine malomeščanskim vplivom,kar se kaže zlasti v brezper^ = spektivnosti in nerazumevanju naših naporov za izgradnjo socialistične družbe, v oboževanju vsega tuj ega,nekritičnem sprejemanju zahodne kultu re in njihovega življenja sploh." V Ljubljani so tudi ugotovili,da se je v anketni obliki, izjavilo preveč abiturientov za študij angleščine, (dobrih 6^ vseh bodočih brucov). - V minulih letih so se'komunisti od= povedali "administrativnim meram" v podobnih primerih.Dvomljivo je,ka= ko bodo uspeli s "političnim delom".Zanimiv bo boj idej.Predvsem pa se
---------------------------------- ne kaže tresti pred pretesnimi stiki
KLIC TRIGLAVA	Zapada z Jugoslavijo.Vendar bi mogd
53,Bucks Hill, Chapel End,	Zapad svoje stike bolje_izrabiti in
Nuneaton,Warwickshire	bolj učinkovito naložiti idejni ka=
pital.V tej smeri naj bi se prizade Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu, vali svobodni Jugoslovani.
"PRIŠLI SMO V TRST,KER HOÖEMO SPORAZUM"
Trst,10.julija.(Od našega dopisnika)
Gez pet dni bodo pričeli v Stockholmu s kongresom Socialistične in ternacionale. Na njem bodo razpravljali o poročilu komisije za tržaško vprašanj e,ki ji predseduje tajnik britanske laburistične stranke g.Mor= gan Phillips. Ko se je ta komisija januarja letos sestala v Parizu, je izbrala anketno podkomisijo( en Belgijec, en Francoz in en Anglež),ki je sredi junija obiskala Trst.
Uvertura
Dnevi pred prihodom te socialistične podkomisije so bili prepolni javnega razpravljanja o tržaškem vprašanju. Sprožil ga je Aleš Bebler, ki je 8.junija obiskal Koper v jugoslovanski coni.Tu je izjavil,da je Jugoslavija v načelu še vedno za to, da spada sicer etnično mešani Trst k slovenskemu ozemlju, toda je bila prisiljena prilagoditi svoje stališ če mednarodni situaciji,prvič leta 1947,ko je podpisala mirovno pogodbo z Italijo in drugič po 1948, ko je ob tristranski izjavi zapadnih sil bi
10	potrebno iskati novih možnosti za sporazum. Zato zdaj Jugoslavija predlaga kondominij s triletnim izmeničnim jugoslovanskim oz.italijan = skim guvernerjem in podguvernerjem.
14.junija je Istro obiskal Tito in govoril v Pazinu,kjer so bile spominske svečanosti za pok.Vladimirjem Gortanom,ki so ga 17*okt.l929* ustrelili fašisti. Tita nisem slišal govoriti vse od 1.1945, razen onih nekaj besed,ki se jih je tako slabo naučil in še slabše bral,ko je pri= šel v Anglijo na obisk in jih je prenašal angleški radio.Moram priznati da je povsem opustil ruski naglas,ki je bil ob koncu vojne še tako zelo značilen za njegovo govorico.V Pazinu se je Tito ponovno zavzel za kon= dominij in odklonil etnični princip v takšni obliki,kot si ga zamišlja= jo Italijani.Toda če že Italijani vztrajajo na njem,potem naj pač imajo tistih nekaj oazic obenem s Trstom, mi bomo pa obdržali vso obalo od Tr žiča do Trsta,pa Skedenj in Zavije. Mož je lahko trdno računal,da Lahi nikdar ne bodo pristali na kaj takega. Na splošnonpa je Tito govoril slabo pripravi j en.Mnogo se je zatikal,popravijal, mimogrede imenoval 1= talijo kraljevino, popravil in se povsem zmedel. To na poslušalce ni mo = glo narediti dobrega vtisa, toda množice so vse to pozabile,ko'je uda = ril na nacionalistične strune:"To morje je naše, od tu pa vse do konca. Italijani nas bi hoteli nr.terati v hribe, toda mi hočemo morje, saj smo bili v hribih med vojno štiri leta..."
Odmevi na oba govora so bili v italijanski javnosti neugodni.
Anketa
Tri dni kasneje je prišla v Trst socialistična komisija.Daši so bi
11	naši Slovenci nejevoljni,ker je komisija bila preveč v družbi svojih gostiteljev - Socialistične stranke Julijske Krajine,- je vendar komisi ja sprejela predstavnike vseh političnih in prosvetnih skupin ter razgo varjala z mnogimi ljudmi. Obiskala je tudi slovenske občine.Slovenske organizacije so ji predložile nekaj spomenic,ki so na splošno rečeno do bro sestavljene in v skupnem obsegu dajejo polno sliko tuk.razmer.Pada pa v oči opuščanje omembe cone B,kot da ta ne bi spadala v okvir Tržaš= kega ožemi ja.Ni brez vzroka bojazen nekaterih, da je morda tako dobila komisija vtis,kot da gre tržaškim Slovencem pri reševanju tega problema zgolj za cono A.
Komisija je lahko ugotovila,da ves problem ni enostaven kot ga n. pri prikazujejo Lahi.Za to bi govorilo pisanje italijanskega tiska,ki je postajal vsak dan nemirnejši in bolj ujedljiv, dočim pa se je PRIMOR SKI DNEVNIK počasi unašal. Dobil sem vtis,da je ob razgovarjanju britan ski delegat imel gotovo razumevanje za Svobodno ožemi je, _drugi pa so bi li istega mnenja glede Belgij ca.(Oba sta že prej bila privatno v Jugo = slaviji.) Soglasno pa je bilo rečeno, da je bil Francoz bolj naklonjen Lahom.(Ta je ^rst zapustil že po treh dneh.) To so seveda le vtisi,ker. dokončnega stališča posameznih delegatov ni bilo mogoče ugotoviti, tudi
na tiskovni konferenci ne. Tu sem se nasmehnil vprašanju TANJUGOVEGA dopisnika,zakaj komisija ni obiskala jugoslovanske gospodarske delega= cije v Trstu^ko je že obiskala italijanskega političnega svetovalca g. De Castra. Jugoslavija nima političnega predstavništva v coni A, prej pa je odklonila prošnjo komisije,da bi posetila tudi cono B, češ da se Jugoslavije privatna komisija nič ne tiče. In vendar je ljubljanski PO ROCEVALEC 27.januarja pisal,da bo komisija opravila svoje delo uspešno, c e bo stopila "tudi v jugo slovansko cono STO".
Sicer pa sem mnenja, ,da so Tržačani pridajali komisiji vse preve= lik^mednarodni pomen.Zadeva ima sicer politični pomen in za kogarkoli bo^ze poročilo ugodno,ta bo lahko iz tega delal gotov kapital.Toda od= ločitev glede Trsta ne leži na komisiji. Socialistične stranke,ki bodo na kongresu zastopale takšno ali drugačno stališče glede Trsta,v glav= nem zdaj niso na oblasti.Poleg tega je treba upoštevati,da se zlasti v mednarodnih pogledih stališče opožicionalnih strank često spremeni ali prilagodi položaju,ko te pridejo na vlado.
Italijani v škripcih
Stališče stockholmskega kongresa utegne imeti gotov politični vpliv samo na Lahe.Končno so tudi oni lani v Milanu sprožili vso stvar. Ta vpliv pa more delovati v obeh pravcih.Kaj ti Italijanom v Trstu počrt si postaja jasno, da je polna uresničitev njihove zahteve po prikl jučit vi celega Ozemlja povsem brez izgledov.Kaj takega Jugoslavija nikdar ■ ne bo dopustila;v tem pogledu je krepko govorila. Kar zadeva njo, gre le za kondominij ali^pa barantanj e,koliko bo kdo imel pri delitvi teri torija. Tu ne izključuj ejo,da bi Jugoslavija popustila tudi v pogledal kondominij a, a v korist Svobodnega ozemlja,če bi se It.alijh nagnila v ■■ to smer. Dovolj 'značilno je, da titovski predstavniki v slovenskih obči nah niso pred^komisijo branili kondominija ampak Svobodno ozemlje. So znaki,da tržaški Lahi popuščajo,ker- jim je končno ljubše,da bi imeli cel teritorij pod skupno upravo kot pa ozemel.jske krpe pod Itali jo,ki ■ bi bil e izpostavi j ene hiranju. Seveda je še daleč do tega,da'bi se ta= ko odkrito zavzeli za Svobodni Trst ket se lahko n.pr.komijiformističha Komunistična partija,ki'"noče imeti nobenega opravka z rimsko ali beo= grajsko vlado" ih zato odklanja kondominij v korist Ozemlja.
Vsekakor, bo lažje ocenjevati italijansko javno mnenje po Stockhol mu .K sreči imamo tam begunske socialiste,ki se bodo gotovo zavzeli za Svobodni Trst, če upoštevamo, da. so bili tega mnenja že 1945, ko so po = slali spomenico britanskim laburistom. Sicer pa, kakorkoli že bo, tu = kajšnje skupine bodo V vsakem pogledu morale pokazati več aktivnosti kot so jo doslej. Jedro problema leži v Trstu.Na to mora računati tudi Jugoslavija.
POVRATEK IZ GRČIJE
V letošnjem letu se je iz Grčije vrnila v Jugoslavijo že tretja sku pina jugoslovanskih beguncev,ki so po vojni pobegnili predvsem iz Ma= cedonije.Repatriiranih je bilo oko li 200 beguncev,neka j desetin pa še čaka na povratek. Begunci so se sami odločili za vrnitev,ker so gr ške oblasti z njimi slabo postopa= le in jih nezadostno oskrbovale.Tu di so bili minimalni izgledi za e= migriranje preko morja.
Vzroki so delno ekonomskega zna= čaja,ki majejo celo Grči jo;odločil ni pa so po vsej verjetnosti poli= tični razlogi,ki grški vladi nare= kujejo takšno politiko.	(zps)
KRALJEVI SPOMINI
London,15.VII.(Naš dopisnik)
Sredi poletja bomo kmalu,pa še zdaj niso izšli "Spomini" b.jugo= slovanskega kralja Petra,ki se na haja zdaj v Španiji.
Velika svetovna založba Cassell & Co. jih je napovedala že meseca septembra lani in po vseh znakih bi naj prišli v prodajo letošnjo pomlad.Tukajšnji begunci trdijo, da je založba odklonila izdajo,ko je pregledala predloženi rokopis. Ko sem včeraj vprašal pri CasseOlu so mi odgovorili, da glede Spomi= nov "ni še nič urejenega".
Socialni sklad:g.A.K.(Nemčija) je prejel pošiljko vrednosti L 1.1.0
•	‘ t+ -
Štev.121.	KLIC'TRIG1ÄVA-
Str.5 o
TRGOVINA NOČE UBOGATI MARIA
Kljub temu,da je v Jugoslaviji vse "naše", kot s širokim poudarkom :n bridko ironijo pravijo ljudje doma, je resničnost nekam različna od so= cialističnih sanj. Z odpravo kapitalizma naj bi se pričela cediti med in mleko; če pa to ne, naj bi vsaj odpadle grše poteze v gospodarstvu. Izkoriščanje naj bi bilo nemogoče,saj je vse ljudska last.Enako bi bila nemogoča nesramna konkurenca, saj ni posameznikov, ki bi skušali delati dobiček na škodo drugega. Čudovito je dognanje,da se ljudje pod kožo nič ne spremene,čeprav postanejo po prepričanju rdeči. Tovariši se počasi u če trgovine, a hitro so se privadili umazanih poslov.
Sarajevsko podjetje "Import-eksport" zaostaja za malokom v trgovskih sposobnostih.V inozemstvu je prodalo blago po $ 74. Prav tam je kmalu nato ponujalo isto blago beograjsko podjetje "Hempra" po ^ 79 • Zastopnik se ni malo začudil, ko je zvedel, po kako nizki ceni je bratsko podjet^ je prodalo to robo. Ne bodi len je odkupil celotno količino öd inozem = skega podjetja po $ 74.50. Tako je domače blago spet našlo pot domov, a tujec je pri tem zaslužil. Pravijo pa, da je "Hempra" že naslednjega dne prodala robo po $ 76. "Import-eksport" je splošen strokovnjak za po dobne zadeve. V Benetkah je "Jugodrvo" prodajalo oglje, a tik pred skle pom pogodbe se je vtaknil vmes "Import-eksport" in ponudil prav tako. og Ije 2800 lir pri toni ceneje. Ker je šlo za 1500 ton, razlika pač ni bi la neznatna in država, ki hrepeni po tujih valutah, se je obrisala za nekaj tisočakov.
Mnoga druga podjetja napredne Jugoslavije ne zaostajajo pri podobnih zbijanjih cen. "Eksport bilje" iz Hercegnovog nudi v Franciji eterična olja po 200 frankov ceneje za kilogram kot "Jugolek",ki ima že sklenjene pogodbe. Tudi Slovenci niso od muh. Ljubljanska "Agrotehna" je pokva rila kupčijo zagrebški "Jugoribi", ki je v Avstriji sklepala pogodbo za dobavo sardin in filetov. Precej potem je "Agrotehna" doživela enako u= sodo. "Belje" iz Beograda je ponudilo ribe še ceneje in zbilo prvotno ceno za # 5 pri zaboju. Avstrijsko podjetje menda še zdaj ni kupilo rib^ ker čaka, kdaj se bo oglasil četrti. Slovenski "Inteks" je zbil "Jugome talu" ceno boksita za poldrugi dolar pri toni. Na ta način so samo pri boksitu izgubili 200.000 dolarjev in namesto tujega blaga,ki bi ga mogli uvoziti, odnesli dolg nos.
Počasneje kot umazanih poslov se tovariši uče trgovine.Mislili sopeč, da sta Marx in revolucija dovolj in da bodo trgovske sposobnosti same zlezle v glavo novim direktorjem in upravnikom.Neko kovinarsko podjetje je prevzela objestnost, pa se ni menilo za domači trg, temveč je odbito lo v tujino prodajat svoje izdelke. Poslali so zastopnika v Rim,kjer se je prav dobro imel, a na nesrečo ni mogel nič prodati. Obupan se je namenil proti domu, kar sreča rojaka, ki je tudi bil na poslovnem potovat nju. "Kako si? - Kako si?" Beseda da besedo, kmalu sta dognala, da drugi v tujini kupuje prav tisto blago, ki ga prvi prodaja. Vsa srečna s ta se v rimski kavarni dogovorila o ceni in količini, sklenila pogodbo in se veselo vrnila domov. Koliko bi šele stalo, če bi se srečala šele v Montevideu, se sprašuje BORBA.
Tujina vleče kot obljubljena dežela, kamor vsak rad pogleda za kra = tek čas, če mu plača skupnost. Ljubljansko podjetje "Tekstil" je skupaj s podjetji iz drugih jugoslovanskih republik poslalo zastopnike kupovat bombaž v Zedinjene države. V daljnji Ameriki jim je prišlo na misel, da ne poznajo trga niti ne znajo angleški. Končno je vse nakupe opravil en sam od "Centro-tekstila". Vsi drugi so se pa le peljali preko morja. Manjša podjetja si morejo manj privoščiti.Usnjarna na Vrhniki je posla= la na velesejem v Milano 45 članov kolektiva,kot se temu napredno reče. Od teh je 10 uslužbencev,vključno vratarja,in 35 delavcev.Taka potovarja so "zelo v navadi",je pisal POROČEVALEC.Ob priliki graškega velesejma je ."Slovenija-vino" poslala 38 ljudi na 6 dnevno potovanje po Avstriji. Nič čudnega. Revolucija je preobrnila oblast; ljudje so se vse^prej kot izboljšali; in totalitarizem podžiga slabe človeške lastnosti^čeprav v slepoti računa na nasprotno. Kdo bi se začudil,če je nad tisoč velenj = skih rudarjev glasovalo,naj se jim razdeli rudniški dobiček,in le nekaj nad sto,naj bo dobiček porabljen za nove gradnje? Kdo neki - komunisti!
JUGOSLOVANSKA ŠVICA
Dosedanja agronomska-gozdarska fakulteta ljubljanske univerze bo s prihodnjim semestrom jeseni razširjena z novim veterinarskim oddel kom in se bo imenovala Samostojna fakulteta za agronomijo s gozdarstvo in veterinarstvo. S takšnim sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupšoi= ne Slovenije je končana dolga razprava v slovenski javnosti, ali ka= že ustanoviti posebno veterinarsko fakulteto odnosno ali naj bi kaki drugi fakulteti priključili še veterinarski oddelek.
Ustanovitev visoke veterinarske šole so narekovale okoliščine. K sreči bodo občutni izdatki za njeno ustanovitev nekoliko zmanjšani, ker bodo vsi trije oddelki nove samostojne fakultete izmenoma mogli uporabljati delno že obstoječe inštitute oziroma bodoče inštitute ve terinarskega oddelka,ki bi jih agronomski oddelek v manjšem obsegu i tak moral slejkoprej sam imeti<
Po desetletnem kmetijskem načrtu,ki je prav gotovo nastal na po= budo zapadnih strokovnjakov in v škodo "kapitalnih industrijskih ob= jektov",je v pogledu jugoslovanske živinoreje določen dvig za 600000 goved (od sedanjih 4,900.000), število ovac naj bi poraslo za 200 i<> Cna 30 milijonov),število prašičev pa na 1,300.000. Država naj bi do bivala letno 14 milijonov hi več mleka, pridelek mesa naj bi se dvig nil za 140 tisoč ton (do blizu pol milijona ton)letno.Predvidevajo zvišanje volne za 17^ in masti za 33$.
Slovenske mlekarne naj bi dnevno razpolagale s pol milijona li = trov mleka (od sedanjih 162.000 1).V Sloveniji bodo potrebne štiri veterinarske bolnišnice, šest obmejnih karantenskih postaj,nekaj de= set žičnic za planšarstvo ter obširna modernizacija obstoječih naprav.
Zboljšanje kmetijske proizvodnje pa je nemogoče brez strokovnjak kov. Dosedanje tri veterinarske fakultete v Zagrebu,Beogradu in lani ustanovljena v Sarajevu ne morejo kriti potreb za celo državo. Zara= di prenatrpanosti učilnic tudi močno trpi kvaliteta pouka.Tako priha ja na zagrebško veterinarsko kliniko po 200 študentov,na beograjsko pa kar po 400.Zapadne veterinarske šole imajo n.pr.omejeno število veterinarjev (Oslo letno le 20 novincev;Stockholm 35,od teh je 15 mest za Pince; Zürich povprečno 18; Kopenhagen povprečno 40.) A ker bo Jugoslavija še 10 - 15 let potrebovala letno okoli 200 veterinar= jev, bodo zato pri obstoječih treh fakultetah manj kvalificirani kot bi bili ob večjem številu veterinarskih šol. Ustanovitev slovenske fakultete zato ne bo v korist samo Sloveniji ampak celi državi,saj se zdaj na vseh treh fakultetah šola 140 slovenskih študentov.
Kakšne so razmere na veterinarskem področju v domovini,bomo vide li iz primerjave med Nemčijo in Dravsko banovino.Daši je statistika izpred vojne, se vsaj pri nas ni prav nič bremenilo; s priključitvi jo Slovenskega Primorja so prilike še slabše. Ko je n.pr. v Nemčiji prišlo na enega veterinarja na ozemlju 85 km2 le 6900 glav živine,je v Dravski banovini imel en veterinar na ozemlju 305 km^ na skrbi kar 18.558 živali. Öe hoče torej Slovenija dvigniti svojo kmetijsko in predvsem živinorejsko zmogljivost, potem mora poskrbeti za pospešeno in kvalitetno šolanje živinozdravnikov. To je važno tem bolj, če naj postane Slovenija jugoslovanska Švica.Gojitev plemenske živine bo tu bistvenega pomena,ne le za domače po trebe,ampak predvsem za dobesed= no prazna tržišča v ostalih jugoslovanskih pokrajinah,pa tudi za iz= voz v inozemstvo.	(gs)
+ Kljub temu,da je Jugoslavija že zdavnaj predložila vse dokumente, zapadne tri velesile še zdaj odla šajo z vrnitvijo 3068 kg zlata,ki ga je sovražnik odnesel iz Jugo = slavije ob zadnji vojni.Od celot= ne odvzete količine je bilo Jugo= slaviji doslej vrnjenih le 266 Ig.
+ Beograjska občina sklepa pogodb bo z nekim nemškim podjetjem in s tremi jugoslovanskimi za zgraditev savskega mostu Beograd-Zemun.Most bi moral biti dokončan v 26 mese= cih,stal pa bi 1,116.000 dolarjev ( izplačanih Nemcem) ter 40$ mili» jonov din (jugosl.podjetjem).
TRST IN PODONAVJE
Bivši šef informacijske pisarne pri kr.jugo slovanski vladi v Lon= donu (med vojno) in kasnejši poslanik pri begunski polj skl vladi č.g.dr. A.Kuhar je nedavno govoril v New Yorku o tržaškem vprašanju'in pri te-razkril, da bi tudi kr.jugo slovanska vlada predlagala ustanovitev Neod= visne tržaške države, ce bi sodelovala na mirovni konferenci.
Dr.Kuhar je govoril, kot poroča Krščansko demokratska novinska služ "ba, v diskusijskem klubu begunskih krščanskih demokratov in Iz geograf= skega,ekonomskega in etnografskega stališča opravičil potrebo po Svobod nem tržaškem ozemlju. Pred zaključkom je dejal, da je že 1.1942.kr.jugo slovanska vlada v Londonu mislila na svobodno tržaško državo,'celo v Večjem obsegu kot je sedanja. V poročilu ni rečeno,če bi to povečanje šlo proti vzhodu ali zapadu oziroma na škodo Italije ali Jugoslavije.V vladi so dalje tudi preučevali,da bi Jugoslavija stavila svoji glavni progi,ki vežeta Trst s podonavsko kotlino, v upravo te tržaške države, če bi isto storile tudi ostale donavske države. Za nekako protiugodnost pa bi te podonavske dežele dobile pravice v tržaški luki. Življenjsko važni železniški trikot Trst-Maribor-Beljak in tržaška luka bi bila pod mednarodno zaupniško upravo.
Verjetno smem sklepati, da bi v tej zaupniški upravi bile vse podo navske države,ki bi bile voljne dati zgoraj omenjene koncesij e.Seveda
pa bi zaradi tradicij m posebnih Velesile kot so hotele biti v
ZA TO SO SE BORILI
V začetku junija smo poročali, da v Jugoslaviji žene delajo v zu= nanjih rudniških obratih,zlasti na separaciji, izpo stavlij ene vetru, dež ju in mrazu.Vmes ni posegla social ha zakonodaja, ampak obstoja po do Pisniku "Poročevalca" bojazen, da he bi ".zapostavljali žene v proiz= vodrgi"’.
Kaže,da prevladuje ista bojazen ali pa skrb tudi za, žene, ki dela= jo na cestah. Daši v sedmem mesecu nosečnosti,j e Ana Vratarič v Logat cu "morala nakladati in razkladati s kamiona gramoz in pesek" (Ljud = ska pravica 25.6.53*) in se je pri t^m tudi poškodovala. Kljub social nim odredbam in zakonom se vendar hi'našel noben kol aktiv, nobena so = cialna ustanova, noben "socialist" ki bi v naprej preprečil takšno iz koriščenje delovnega človeka.
"Socialistični" tisk bi seveda Pro testiral,če bi se kaj takega go dilo v kapitalistični Ameriki ali konservativni Angliji. To potepa se stvar dogaja v "socialistični" Jugoslaviji in oblast ni posegla v to. Potreben je bil dopis časopi su, da je stvar sploh prišlo na dan.
4"
1.julija so dobili jugoslovan = ski oficirji nove uniforme.Vsak ršo cialistični" oficir ima zdaj tri u hiforme: delovno,praznično in sve= Čano.Slednja ima visok ovratnik in je obdržala trde epolete.
interesov v upravi gotovo tudi sedele Donavski komisiji.	(ps)
- TUJI VPLIVI V TISKU
Na občnem zboru Društva novinar jev Srbije v Beogradu (7. junija tl.) so bili izključeni "iz novinarske= ga društva oni člani, ki so zlorab Ijali novinarski poklic preko raz= nih lističev,ki so se v zadnjem ča su pojavili, prenašali tuj vpliv in vršili tujo propagando".
MAKEDONSKA UNIVERZA
V štirih letih je na skopljan = ski univerzi diplomiralo (na filo= zofski in kmetijsko-gozdarski fa = kulteti) 238 študentov.Letos zapuš čajo univerzo prvi zdravniki,drugo leto pa prvi inženirji in ekonomi= sti.Zdaj študira na univerzi 3000 M'ak'eđoncev in 800 študentov iz dru gih republik.Zadnji dve leti je ta visoka šola dobila 700 milijonov din pomoči.Gradijo tudi študentsko naselje.
KARDINAL STEPINAC
je odklonil ponudbo jugosl.vlade, da bi odšel na zdravljenje v tuji= no,ker se boji,da mu he bi dovoli= li povratka.Njegova bolezen,seseda nje krvi v žilah na nogi,se je po= slabšal a.Kardinal ni hotel iti v dalmatinsko letovišče,ker da hoče ostati do konca v svoji škofiji.
=+=
Beograjska zvezna skupščina bo jeseni sprejela zakone o univerzah, o kazenskem postopku in o vdlilvah.
Javno mnenje
Slovenščina: G.urednik! Primer,, ki ga omenja pismo iz Madrida, je po doben mnogim v Angliji. Kadar smo Slovenci v družbi z Angleži, govo= rimo angleški, da bi nas tudi oni razumeli. S tem pokažemo vljudnost da ne govorimo takorekoč za njiho= vim hrbtom in nam je tudi nekoliko v ponos, ker znamo še en jezik,oni pa ne.	J.G.
G.urednik! Vaš španski dopisnik je načel zanimivo vprašanje. Kajti če smo Slovenci,Hrvati in Srbi e = nakopravni in enakovredni, zakaj se moramo potem vedno Slovenci po= truditi in govoriti v drugem jezi= ku, da nas Srbi .ali Hrvati razumejo. Enakopravnost razumem tako, da se v vseh šolah učijo vse državne jezike.	H.
G.urednik! Mnogokrat se zgodi, da se Slovenci skažemo pametnejši od naše družbe. Če razumemo Hrva= te in Srbe, oni pa nas ne, je po mojem to znak superiornosti in ne inferiornosti. Toliko laže nam je pokazati razumevanje in dobrohotno govoriti tako, da nas bodo razumeli.
B.K.
G.urednik! Kar je v resnici ze= lo graje vredno, je pripomba,da slovenščina nikakor ne pride v po= štev.	L.
G.urednik! Piscu iz Španije po = stavljam protivprašanje: kaj naj mislimo o Slovencu, ki zaradi nav= zočnosti Angležev ali Amerikancev tudi s Slovenci noče govoriti slo= venski in ki celo pove,da je v ta= kih okoliščinah to stvar olike?
V.R.
G.urednik! Vse zavisi od tega, kako smo Slovenci tretirani v skup ni državi.Če smo smatrani za na= rodno manjšino, potem ni. drugega izhoda kot da se uklonemo in govo= rimo z neslovenskimi sodržavljani srbsko-hrvatski. Če pa smo enako= praven narod, potem pa lahko z vso
CVETKA IZ DOMAČIH LOGOV
"Kmalu bodo odstranjeni vsi spome= niki ljubljanske zaostalosti. Pred kratkim so pričeli podirafi tudi bivši Bavarski dvor na Titovi ce= sti." Slov.Poročevalec,16.12.1952
; — -: = = = = = ===: = = z==: = = = = = = == = = = = = =■=
Naročnina KT: eno leto 24/~» četrt leta 6/-.
pravico pričakujemo, da bodo oni z nami govorili v našem'jeziku. ZdiJ se mi, da bi to moralo potem prak= tično izgledati,da bi Slovenci govorili na obisku Srbije ali Hrvat:-' ske v srbskem ali hrvatskem jeziku odn.da bi morali Srbi in Hrvati go voriti v Sloveniji po slovensko. Skupni zvezni parlament'pa bi mora lo biti mesto,kjer lahko vsak govo ri v svojem materinem jeziku. J.S.
G.urednik! Ne bodimo vendar ta= ko ozki! Kaj boš govoril s Srbo.rn slovensko,ko pa vidiš, da te mož ne zastopi.Ali s tem,da govoriš z njim v njegovem jeziku vendar ne demonstriraš svoje višje inteligen ce!? Slovenstvo ne bö öd tega ime=
10	nobene škode;če bomo s Srbi go= vorili po srbsko.Slovenske pravice , je treba drugod in drugače braniti-i Če pa se Slovenci bojimo,da bi bi= i
11	na škodi zaradi'uporabe srbske=
ga jezika s Srbi,potem pa z našo narodno zavestjo nekaj ni v redu -in Bog nam pomagaj!	TK.
G.urednik! Dokler je opustitev materinega jezika vljudnostno deja nje,je vse v redu.Ko postane znak hlapčevstva,je nekaj zelo narobe.
P.
Protikomunistična Slovenija:G.ured nik! Pred časom ste objavili nek članek,ki izzveni nekako v obsodbo protikomunistične borbe na Sloven= skem,ki je nastala med vojno... Ne vem,če se tudi vi kot urednik uje= mate s takim naziranjem.Zame je stvar jasna:ko je'med vojnr' parti= , ja začela boj za oblast, je bilo nuj no,da se zdrave sile v narodu upre jo.Če bi do tega ne'bilo prišlo,bi bili pokazali,da smo'do'korenin po kvarjeni.V odporu smo pokazali, da smo Slovenci zdravi. In to zdravje pomaga še danes slovenskemu narodu da se tako uspešno upira sovjetiza ciji.To nam tudi daje upanja,da bo vzdržal bolje nego češki ali kak drug narod v komunistični stiski.
Dr.K.H.
(Mišljen je članek v KT 112 pod Razgledi,ki uredništva ne vežejo. Svoje mnenje smo večkrat povedali a na kratko ga je tu zelo težko^ takole:Krivec za protikomunistič= no borbo pod okupatorjem je komu= nizem.Ta se je kotil v predvojnih razmerah.Uspel bi mnogo težje, ce bi protikomunistične sile bile sposobnejše. Ur.KT.)