vseh dežela o CO © LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ■/ ' • . 111 •11111 -'"fflS^^ v. lO (No. lO). Chicago, Oktober, 1906 Leto L (Vol. 1.) Od blizojo daleč. Strašne, grozne muke prenašajo junaki ruske revolucije. Temna, gorostasna so poročila, ki prihajajo iz Sibirije v svet, kjer žive politični prognanci, žrtve ruskega des-potizma. Lakota, škorbut, kolerina in druge nalezljive bolezni so njih tovariši. Smrtna kosa vsled teh strašn.h tovarišev grozno kosi med starčki, mladeniči in ženskami. Iz vasi Nižneje Kumpalolskoje pišejo prognanci: "Mi moramo živeti v podzemeljskim luknjam podobnih kočah v družbi Ostjakov, ki so okuženi z grozno sifilistično boleznijo. Strašni obrazi nas vedno opominjajo, da bddemo tudi mi postali breznosna in brezustničasia bitja, ako bode-mo dlje časa ž veli V- ti' družbi. Ta bolezen gospodari v vsi vasi, in dozdeva se, kakor da bi bil zrak z bacili te strašne bolezni napolnjen." Prognanci so prosili, da bi sem jim dovolilo stanovati v stražnici, ki se navadno rabi za paranje mr-ličev. Ali okrajni uradnik jim je to prošnjo odbil, češ, da se v mrtvašnici stanovati ne more. Nekateri prognanci počasi lakote umirajo, kajti 5 kopejk dnevno je vendar premalo za preživljenje ene osebe. Ostjaki pa plačajo zst celdnevno delo na polju s kosem črnega in črno juho, ki se imenuje kulaga. Ne kateri prognanci so hoteli s silo u-dreti v ječo, da bi imeli vsaj stanovanje in hrano. Ali tudi ta t\ molba ni imela vspeha. SMif takih razmerah živi na tisoči prognancev evnuški slovanski čas mkarji pa trdijo, da car, batjuška .po očetovski skrbi za svoje o t rok o — državljane. — Pogreb socialista Fleischmana v Niirbergu, v Nemčiji, katerega je ustrelil neki garjevec, ko je hotel zabraniti pretep med stavkujo-čimii delavci in garjevci, je bil glasen in očlviden protest proti modernim sužnjodržcem — kapitalistom in njihovim privezkom. 20— 25 tisoč ljudi je spremenilo umorjenega sodruga na pokopališče. Na Stotine vencev so darovali organizirani delavci* svojemu; umorjenemu tovarišu. Vsi govorniki so bičali hudodelstvo morilčevo. Pokom-čanem pogrebu so odkorali delavči pred tvornico, na čelu bobnarji delavskega telovadskega društva in iz tisoč grl so grmeli fejklicii ravnatelju tvornica — sokrivcu morilca Z žalostjo moramo tudi mi kon-štatirati, da so dandanes taki umo- ri lahko vrše nad delavci v vseh kapitalističnih državah, ne da D. b:lii krivci kaznovani, ker se da ljudstvo od frazerjev-sleparjev vleči za nos. — Rimski poulični železničarji so zopet pokazali delavcem, kako je treba nastopiti proti današnjim trotom v človeški družbi — kapitalistom, ako ti nameravajo zvršiti •zavraten napad na delavce. • Mestni odbor je odločil, da se vozi po mestu vsaki dan v varstvu dveh civilnih policajev voz za vež-banje. Ali rimski poulični železničarji so ti garjevski solit naredili z enim mahlejem konec, si,.ski jotNva 12345 2345 6340 Komaj je voz z. gtarjevskimi u-čenci zapustil remizo, ie so pričeli železničarji voziti svoje vozove v remizo. V poldrugi uri je bil zadnji voz v reraizi. Ta nepričakovan odpor je pro-, vzročii velik učinek. Dve uri kasneje je že mestni svet odredil, da se voz z učenci-garjevci ne bo več prikazal na ulico. In to delo pouličnih železničarjev v Rimtv dokazuje zopet jiasno kot beli dan, da le odločen odpor, stavka, bojkot itd. izvojujejo delavcem zmag?, kapitalistom- pa zasekajo smrtne rane. — Iz zmedenih brzojavnih poročil je razvidno.p da so se v Reki na Hrvatskem zopet kar na debelo in navzkriž pretepali Slovenci, Hr vatje, Nemci, Lahi in Ogri. Vzroki? Narodni razpor. Narodni' razpor v 20. stoletju! Človek bi se smejal, če ne bi bila to krutu resnica. _____ Ako'bi bili narodi v Avstriji pametni, t>i rekli: Advokati, duhovniki, princi, grofi, škrici sploh, če vam je toliko za narodnost, pojdite sami na cesto, pa se pretepajte; kolikor vas je volja. Nas, narod, produktiven narod ^— dekavce in kmete — pa pustite z vašimi frazami v miru. ker jih le radi tega rabite, da nas ložje vladate, tlačite in izsesavate. N»aroden ali verski boj je vaša korist, a naša poguba. nadvojvodu-prestolonasledniku. Ako bi bili ti listi res napredni, svobodomiselni, kar v eni sapi vedno trdijo, potem bi ožigosali slovenski bizantizem, ki se je posebno v svoji goloti pokazal na Bledu in drugod. Štreber je vsak, kdor odprto kaže svojo hlapčevsko dušo napram vladarjem, ki se rede o sragah in krvi. naroda, potem naj že svojo hlapčevsko dušo kaže v narodnih ali breznarodnih barvah. To naj si zapomnijo vsi narodni, svobodomiselni listi, ki se jokajo, da* se ni na Krasu javno konstatira lo, da žive tu habsburški rodovini ud'ani Slovenci. Slovenski narod bi bil sploh najbolje praznoval otvoritev železnice, ako bi bil ostal doma, oficielni sprejem prestolonaslednika pa prepustil le takim ljudem, ki si noč in dan želijo, da bi jim tam koder hrbet zgubi "pošteno ime, zraste! repek, da bi lahko že z mahanjem, ne da bi jim bilo treba govoriti, oči-vidno kazali svoje lakajstvo. DOPIS. Glencoe, Ohio, 15. septembra 1906. — Narodno liberalni listi v stari domovini se hudo jeze, ker je o-kra»jni> glavar .sežanski g. Rebek branil slovensk m krašoveem izgolj štreberstva dokazati svojo lakajsko, pasjo udanost do habsburške hiše pri otvoritvi nove železnice v senci narodnih zastav, I»ti listi so pa polni hvale do takih župani in druz'h vsiljenih zastopnikov slovenskega naroda* kf so v oficielni narodni slovenski obleki skazevali svoj bizantizem KNJIŽEVNOST. • Sedma številka "Naših zapiskov' ima sledečo zanimivo usebino:, hurt Cankar: Govekar in Gove-karji; — Politično življenje Slovencev (nadaljevanje; — O spolnih boleznih (nadaljevanje); Socialni boji slovenskih kmetov v srednjem veku (nadaljevanje). — Pregled: Socijalizem. — Književnost: Ljudmila Poljanec: Poezije. Poročilo A. P. , Priporočamo najtopleje! « IZ STRANKE. Vse tiste sodruge, ki so ob času ustanovitve "Proletarca ' obljubili prispevke — ki so bili deloma tudi kvitirani v prvi številki na konte zaupnosti — a se do danes še niso odračunali, se tem potom pozivlje, da to store ali pai se opravičijo na zakasnitvi. Z vrše v al ni odbor Jugosl. soc. Zveze v Amer. je sklenil na seji dne 19. julija t. 1., da se vse tiste, ki bi se temu pozivu neodzvali objavi v prihodnji' številki "Proletairca" in se izkazano svoto v prvi številki verificira. Istotako zadene to tiste, ki še niso odračunali blokov. Ker so posamezniki opravičeni zahtevali jasnosti v računih, je tudi1 odbor opravičen od teh zahtevati dolžnosti napram obljtabam; brez od račun ari j a pa ni mogoče delati dteifinittivnej#a računa. Vsak naj stori torej svojo dolžnosti Odbor. J J » ... _........ L :.. - Cer. \2r.0 uredništvo Proletarca I KaJ r je razvidno iz "G. Svobode", nemorejo uredniki tega lističa 1 obenkrat zaključiti tega, brez d* bi se ne opravičite pred' dopisov* zi: naj potrpe z dopisi, češ, da ni prostora v tej številki i. t. d. Se\^da je to samoobsebi umevno, ca ne more biti prostora za vnanjc dopise, če je treba krpucati m mao.ti "članke ki so naperjeni proti ljudem, ki jih prijemljejo za dolga ušesa. V teh "člankih se seveda prav po staroveško zavija resnica in bLa-ti z najpodlejšimi privlecki poštene ljudi. Res je sicer, da socijaJiste tako rentačenje zelo malo briga; ampak ne taktno bi bilo, če bi podlim- sleparjem a la Konda molčali. Le-tii kšeft socijalisti- očitajo so-drugu Ig. 2lembeigerju, da nežna svojega imena pravilno podpisati ('Slepar Konda pa zna podpisati in falsificirati imena, samo da gre sleparija. Opom. ured.), kar je v njih očeh veliko zločinstvo. Toda gospodje okoli "Glas Svo-bode '!' ki v enomer trobite, da narod učite, — po čemiu pa tega že takrat niste povedali, da nežna ime. na podpisati, ko je vam novce za list pošiljal in za list agitiiral?! — Takrat je imel sladkobesedni slepar vse polno poklonov — in vse je bilo v najlepšem redu. Tako de-v lajo zahrbtni hinavci in švindlerji! — razumete Konda! V št. 36 se čila: "radi bi viden rokopis Žlembergerja"; — Koncila naj se ozre po svojih rokopisih; in ko bi imel le še trohice značaja v sebi, bi ga morata biti sram, da je kaj tacega zinil. Če Konda m njegovi pisači mislijo, da so take tčze ona privlač nost, ki vplivajo na najnižje in-št nkte v neotesancih, da se vzbudi v njih otročji zasmeih, je to slabo znamenje. Fej propalice! V 11. štev. "Gl. Svobode" se je že po nekem človeku iz Glencoe, napadlo sodr. Zlembergerja in M. N. S* klub v Glencoe, Ov, in ker je doti«Sna oseba to storila, mu je Konda naklonil $4.00 — to se pravi, prejela jih je za podpis. In kje ste dobili tisti denar, Konda?? _ Mnogo uprašanj bo treba še od-' govarjati sleparjem, zato naj bodto uverjeni! Naj živi pravica in resnica ! • Medn. soc. klub v Glencoe. m CRVENI BARJAK. Crveni barjak zrakom se vija; Slobode zlatnc preinili znak, Pod njim se boraca četica sbija, Al' kad ih brojiš svak' ie junak. Ko krv, sto našim žilama kola, Sto tekla veče je bezbroj krat, > Na bojnom polju, a za slobodu, Kad pao nam mnogi predragi brat: Tako je crven i naš znak bojni I... Ljubiino s vi ga, jerbo je tak Vijaj se veselo crveni stježel! . Premočil nase budi vjek znak. Vij se, o vij se, crveni stježe 1 K slavi tek vodi ta j ljudski roj; Ti brači miloj prorokom budi, Da če v'jek sretan biti nam boj. U mislih spomen pobuidjuj viekom, U srcu nade stvaraj nam blist, Koj boj tek ljubi, tom budi Me- kotnlvr*— Nepodmitljiv, sjajan, od himbe čist. Slobode mile ti si nam znakom; Za sužnje vriedi njezin tek sjaj. Vij se, o j vij se, crveni stježe, Kroz boj slobodu porodit d!aj! Vttlaj se svuda crveni stježe, Pod sobom skupi robove sve. Nek vojska sdruženog trpečeg puka Sviet novi stvori, prije nek' mre! Pliodove svagdje djelo tek stvori, A bieda sprema djela svud. Usud nam cvate svagdje jednaiki, Svagdje gdje diiše čovječja grud. Jednake boli, jednake nade Sdružuju svagdje radničtvo sve, Vitlaj se svuda crveni stježe! Svagdje gdje trpečim krvca još vre! LUKAVOST KAPITALIZMA. Tako z van "Labor Day" ta j glavni blagdan amerikanske radni-čke aristokracije, koj eg svaki do-bar union ^men slavit mora, ako ne-če radi neprisustvovanja na tu pro-dekaciju nekoliko dolara da štetu-■ je, dakle privezan uz to kao nijedno drugo izloženje u amerikanskom političko-društvenim životu, tako dobro ta cijela politička taktika i lukavost kapitalističke klase u A merici na jednoj strani, te diplomatski indifferitizam radničke klase te države na drugoj strani, te on mora da je iz tih fazlfcga daje po-stao paje kao, "Zakono-potvrdjen blagdan", a to znači toliko zakonom potvrdjena nebojazljivost trade u-nion pokreta i njegove taktike. Kad bi organizirano radničtvo Amerike mjesto Labor Day pa sa radnom bračom u Europi slavi taj internacionalni dan prvi svibanj. Je li bi onda bez ičega dalje vladajuca klasa u Americi to zahtivanje izpu-nila itaj blagdan zakonom potvrdi-la. To p'tan je možemo hahko odgovorit sa nebi. Kad če amerikanska radnička klasa, klasno prosvjetnog socialističkog duha taj zahtijev stavit, onda če amerikanska buržoa-zija isto tako odbit kao i buržoazi-ja u staroj domovini, jer onda bi se o raznošenjem principa radilo, što se u pokretu za "Labor Day" niš ne nadje. Jer to nije ko prvi svibanj za njegovo postignuče boriti se, več je poklonj$n, kao kad otjpc dobroj pokomoj djeci kakovu igra-čku pokloni daje kroz bolje i po-slušnije 'načimi. Taj Labor Day je kao taka v, u svojo j postojeeoj formi kao jedno poslanstvo od pametne diplomatske radničke politike, kao što ju vladaj uča klasa u Aime-rici još uvijek voditla. Taj "Labor Day" kao pripadnik radničkoj klasi jest s drugim rečima jedan produkt političkog temelja, kojeg englezka, kao i amerikanska buržoazija prani radničkim zahtijevima radi "Killing with kindness". Kad mi- tu stvar promatramo, i proučit iz radmičkog intererasa ho čemo, tko je taj "Labor Day" postavijo, pronaci nemožemo vele o-staje nam to shvačenje preko, da se tim radničkim vodjam naj man je jedan put u godini prilika dade, sa imenom "Grand Marshal" i kako se još sve te ljepe vojničke okret nusti zovu, te njihove "Fihrerrole" ti kočijama visoko barem jednput u godini uživati. Tako mislimo barem a u tome če i mnogo istine bit, ako si mi svetkov:.nu tog dana na svakojak? načine kako počima i s vrši pogledamo. • Mi um ion-rad niči svetkujemo taj dan, jedan "Celebration" priredi svetkovinu po ukusu organizacije, onda stupa mnogo ukusni drugova u njihovom več po zahtijevu organizacije odielu. Kao jednostavni članovi bez ike časti idu kao samo razumljivo pješke ofieirima čast bit če luksus jeda« fiaker 11 i jedan jahači konj dopušten. Te kočije po kanuju obično — ili republikanac ili demokrat gragonačelnik, to je u interesu dobrog prijateljstva izme-dju radnički oficira i gradonačelni-ka. Takodjer je veliko iznadjenje ako gosp. gr. načelnik ili drugi, ko-ji dem. il repub. zastupnik učestvu-je u častnom govoru, ili bolje sa govorom prodje a onda sa "pravo" klicanjem od organizovanog rad-ničtva pozdravljen bude, govor o interesu mišlenja izmedju kapitala i rada, i više taki ljepi stvari oci-frao te slušateljem na srce stavio: a ništa i sasvim nista o njihovi via-stiti interesi. Sto sad dalje, ja do pol noči uzdržati, da još samo rezultat od Presbokser sobom kuči uzet može. Na temelju toga, što smo culi i videli, da je taj "Labor Day" blagdan komu se veseli kapi-talizam i radnička birokracija. klase traže. Kapitalistička štampa nema interese zato, da racjnika u nj jgovih pravi interesi prosvjeti, več protivno: čim više radništvo neprosvjetno. os)tane, to se lakše J rabljivačtvo igraj s njime. Drugovi radnici, promislite si Vaša dtižnost pram Vam samom, pram V7 a šoj klasi i pram Vašoj štampi, gledaje, da čemo skoro naš proletarski list dobivati nedelj no. Zato sabirajte neprekitdno preplatnike za Proleta-rec. Svaki čitaoc ovih par redaka neka nam obečaje, da če buduči m je-, sec naj man je dva nova preplatnika k ovrni novinam dovesti. Sa sociailističkimi pozdravom Uprava. BRAOO RADNINCI! Ako Vi liočete proučit, koje mjesto Vaša klasa zauzima, koji su Vaši razredni interesi i kako nje imate uzdržati. Sve ukupne hrvatske novine u Sj." drafžava izključivo Proletarec služe kapitalističkoj klasi. Našim izrabljivačem, našim ne-prijateljem. Proletarec dodje svaki mjesec u Vašu kdcu i to za 50c. na godinu, hiljade i li/iljade radnika plate godišnje tri do pet dolara zato, da si njihove glave datr na dan truju, duševnu hranu uzimlju pi-sanje-robova, koje kapitalizam pri-redjuje. I na žalost još hiljade rad-njka rado udišu taj otrov, bez uvi-djenja da oni sami sačinjavaju ka-riku i kapitalistiičkom lancu. Oni mogu, da si predstave, da su dobri union radnici, mogu, da si predstave, da su takodjer u politics na pra-vorrt putu, ali ekonomski i politički pravo govorit može samo jedan piavo učan duh a tu nauku mogu radnici samo pridobit, ako nauku i prosvijetu u štampi svoje vffastfte ZASTO SE UDRUŽUJEMO. Nikakov život, nikoja sila ne može se zajnisliti l>ez organizacije. Sav društveni i svaki tjelesni život potvrdjuje nam ispravnost tog ne-umoljivog zakona. Poslovice i znanost slažu to u riječi: u slozi je moc! I baš zato, jer. je današnji po-sjedujuci razred dobro organiziran, imade vlast i mdc nad siromašnim, radnim narodom. Zadnjih godina mogli smo čitati i vid jet i mnogo znakova jakosti i moči organizirafiog radništva, koji su se očitovali u herojskim borbama rada proti izrabljivaču, kapitalu, no još uvijek smo daleko od našega cilja i to krivnjom ogromnog dijela radništva, koje do danaa moč organizacije shvatilo nije. Zato je potirebno, da svaki rad-nik sam sebi reče: ja sam jedan važan dio organizacije. Svaki bi morao oživiti se misli, da bez njegova ne ide napred, da on mora uvjek pomagati, kako bi se njegova organizacija održala na višini svoje zadače. Pitanje, zašto se organiziramo? pričiniti če se mnogom čitatelju su višnim, jer to svi znamo, da odgovor glasi: za povišenje zarade i skračenje radnog vremena. Ali ti me ovo pitanje još nije odgovorenQ Naravno, njih i dodje, tada vuku za sobom užasne posljedice: financijalnu ruinu i padanje upliva onoga, koji je rat za-počeo. Onaj, koji je izazvao fran-cesko-njemački rat, krvavi pokolj izmedju dva kulturna naroda, pla-tio je svoju drskost gubitkom prije-stolja, a franceskri njemački narod je podnesau ogromne žrtverj englesko-burski rat ima za" posije- dicu pad britkoga imperijalizma i živjeli od ratova ili su slavno" pah odavno i za uvjek prošla onai vre- pišu za izpunenje o "vješticama" porast razredne svijesti engleskog* na bojnim poljima. mena, dok se moglo ljmde ovako- ili drugim fantazama. proletarijala, sto se oboje pokazalo M jest o da su u nama razvijali vim besmisliicamai zaludjivati. Ako gosp. oko Gla*s Svobode po- u zadnjim izborima u Britaniji; ru- dobar i zdravi naravni nagon; kao Domovinu sacmjavamo mi sami, če da budu pravi socialisti, onda se sko-japanski rat ostavlja iza sebe ljubav prema ljudima, trudili su se mi radni narod, koji smo podloga neka drže moderni morala (til> ne- pad autokracije i pobjedu ravolu- u nam uzgojiti najgore kao: inat- cijelom društvu. Bez nas domovi- po^jeduju morala; o. u.). A taj cije u Rusiji i financijalnu ruinu Ijivost, ubojstvo; okrutnost i div na nije-nista. moral kaže. i glad u Japanu, a da se i pusti s ljačtvo. I ako hoicemo, da nam ta domo- Svakii svijestan radnik mora da vida sve ogromne i sramotne žrtve S toga je nužno, da se tome iz vina bude sretna i zadovoljna, ne- se bori proti dušmanu, koje mu cio modernoga barbarstva. svih sila opremo, da se to više i u smijemo s« žacati ni jednoga rada, dan radi za koricu hleba. Krvavi ratovi postaju danas sve buduče ne dogodi. šito če toj domovi/ni koristiti. Ne psuj poštenog čovjeka, jer za opasnijim eksperiment ima, kojim si Jedina i korisna ljubav prama B. V. Jurjev. njega je svaka psovka veliki uda- mogu otkinuti glavu i opaliti prste domovini, pokazuje se u nastoja- - 1 rac. bas oni, koji ih izazivaju i ravnaju. nju, da se podignu sve snage za N. J. Sabalic, Radni narod prestaje biti glupom opcu korist. * ^ . % DOPISI. ' . tajnik M. N. C. gomilom ili krdom volova, što nosi Jedini, koji s pravofh o sebi ka- ** - ' - svoj život na pazar za tudje inte- zati mogu, *da su svoju domovinu Neff, O., 9. sept. 1906.. Jugoslovenski socialistilki klub u rese. Ako več mora gubiti život, ljubili i da je ljube, su oni, koji su Medjunarodni socijalistički klub New-Y<*rku tada je toliko & 'jestan, da ga gubi radili, koji su pokaizivali svoj pa- Glenkoe, O., održao je dne 1. sept. održavao je dne 9. sept. svoju gobar za interes svoje klase, svojih triotizam ui radu. 1906 veliki zabavni ples, u podpo- d šnju skutpštinu, koja bele vrlo supaitnika i svoga potomstva, za in- Seljak je to, koji je plužio, rad^- ri4 "rdvolucionairnom pokretu u dobro posječena. Drug Čirkov dr-teres sveukupnoga čovječanstva. nik je to u radionici ili fabrici, iz- Rusiji'', u» dvorani Mrs. Dernac, žao je govor o ruskoj revoluciji i Zato sve češče vidjamo sukobe, umite! j, učenjak, umjetnik i oni, Neff, O. Halla je prvo svakog po- na posljedku naglasio, da se sabira teške i opasne, ali bez krvi, suko koji su propovjedali blagostanje i sjetioca u srce dirnula jer besa sva dobrovoljan- prilog u pomoč istoj, be čisto gospodarske naravi. Do- Ijepptu za sve; i revolucionarac ko- sa crvenimi barjaci oblečena, nad što i beše jednoglasno primito. Na-duiše i ovdje najviše pati i štibru ji je svojim primjerom pokazivao ' prizorom gdje je glazba svirala, kon tog birala se uprava, plača takodjer proletariat, ali bar trag, put, "strašnoj masi", kojim če sjala se velika slova sa sadržajem M. Maljkovic, perovodja. u nešto manje brutalnom obliku, a osvojiti svoja prava. — Niesu li to "Živila ruska revolucija". I zabava - , osim toga u obliku, koji je jasan patriote? je prikazivata upravo medjunarod- Listu v podporo. za svakoga, da je sukobr u interesu Ali njihov patriotizam nije nika- ni karakter, te riječi našeg rodite- Štirje sodrugi v "River Srde" jedino vladajucih klasa. kav državni patriotizam, kao što sc lja K. Marks radnici sviju zema*. $1.05; Poljski sodrugi.za vstopni-Več više meseci čutjemo, u škol.ama propovjeda. On nije ni- Ija ujedinke se, jer tu bese pristup- ce $4.50; Frank Mladič za blok da je planuo carinski rat iizmedju kakovo sredstvo z pokoravanje ni Slovenci, Hrvati, Dalmatinci, 25c.; Slov. soc. klub v Chicagi: as-Srbije i Austro-Ugarske. Što če bi- zato nije od državnika priznat. Oni Italijani, Češi, Njemci i druge na- sessment $7.50; Jereb Joe 50c.; — ti posljedica ovoga carinskoga ra- trebaju ovaj patriotizam, koji za^ rodnosti, sve bijaše mirno i tiho ali Glencoe, O.: John Rebol 70c.; N. ta? Radni narod u Austriji, Ugar- ludjuje oni trebaju ovaj patriottski veselo, nije se culo nileakove bala- J. Saibalič: živila ruska revolucija skoj i Hrvatskoj morat če od sada fanatizam; buduči da je fanatizam maže, kako se to obično dogadja ioc.; Josef Dernac ioc; Anton j oš skuplje plačati meso i još ne- izvrstno sredstvo, da se ljude spra- na patriotskim zabavama, čula sc Pernar ioc.; Martin Pire ioc.; ( koja živežna srestva, što smo ih iz vi u okove. Pod pozivom "zo do- glazba i veseli poklici "Živila ru- Kuzma Šeparovič ioc.; Anton Ko-Srbije dobivali, A srpski proletarci movinu" bivaju fanatizirani ljudi ska revolucija", "Živ i o medjuna- mac 5c.; vesela društvo 50c.; priče morati skuplje plačati induistri- zavedeni. rodnr socijalizam". "Pri svršetku godom zabave v Neff, O. (dopis), - jalne produkte, što su ih do sada • Domovina" mora uzdržati sve- držao je govor drug Zlemberger u $2.25; i veselo društvo 25c. — Sku-jeftinije dobivali i Austro-Ugarske tost potlačivanja, prevaje i javnog slovenskom jeziku, drug Dvorak kaj $i8.S5c. Osim toga srpski seljaci neče imati nasilja. » českom, drug Sugar u hrvatskom - kome prodavati svoje svinje, volo- Hiljade sramotnih djela i zločin jeziku, te su sa zanimljivim riečima Iz uredništva. ve itd., da mogu državi platiti po- stva mnogobrojna sumljiva podu- raztumačili, ka/ko obstoji ruska re- Umoljavamo drugove, da sva rez, dok če kod nas opet nastupiti zdca i politički izborni programi 1 volivci ja. i napredak socializma. A hrvatska i srpska pisma šalju na bezposlica u onim obrtima i tvorni- sakriveni pod etiketom "za domo- za sve to imamo se zahvalit našem M. Hans, 81 Gardner str., Chicago cama, koje su svoju robu izvozile vinu". , predsjedniku i roditelju1 M. N. S. Ills, i prodavale u Srbiju. Dakle i ovdje Za volju ove riječi otimlju čo C. Ignac Zlemberger-u. ^ če platiti račun baš radni narod. Do. vjeka u naponu snage iz krug^i obi- Na našoj zabavi primili smo či- Chicago, 20. septembra, duše neče ga strijeljati puškama i telji, otimlju ga od rada njegova; stog dobitka $22.40. Po zaključku Cenjeno uredništvo! topovima, jer izmedju Beograda i samo zato da bude besvjesno oru- na sjednici 25. aug. t. g. odbili smo Gotovo se še spom njate na ne- Zemuma još ne padaju topovski dje u rukama drugih. I kada on ti 1% u podporu 4 domovinu. "Glais Svobode", šta su oni kao svoje prijatelje in šel h katoliški A ko če imati koristi od toga ca- Za volje domovine opterečuju pravi socijalisti u takovu svrhu na- 44Novi) Domovini" za urednika, ti- rinskoga rata ? Prije svega velepo- nas kojekakovi pprezi; za voljy te črnili? Načinili su mnogo, ali u ko- sti Rajko, ki je vedno vabil ljudi v sjednici u Austro-Ugarskoj, koji domovine smo svaki dan pritiski- rist svojih džepova, 11 korist delav- črtalnico in ki je tako širokoustno če nagomilana svoja životna .sre vani pod jaram rada po deset, dva- skog ljudstva još dosad nista al: besedičil o naiizobrazbi rojakov ; stva moči skuplje prodavati našem naest, četrnaest i više sati. sa njihovima bezobraznim riečima tisti Rajko je — ponever.l nekaj radnom narodu, pošto nemi konku- Da produkti jedne zemlje, na ko- očrni vaju socialiste. denarja v slovenski čitalnici na rencije iz Srbije. U Srbiji če pak /eni svjetskom tržištu imadu prven^ U br. od 1. sep. str. 4. stulpac 4. Center ave. v Chicagu. imati koristi tvorničari, poduzetni- stvo ili da se održe, moraju u njoj 4°sp- « "Glas Svobodi" napali su To je vSe, kar sem meml pove- ci itd., dakle kapitalisti, koji se" sa- živučr radniti trpieti na pomanjka- na naše drugove druga I. Zlem- dati o Rajkotu. da žure, da ot vara ju tvornice, po- nju najnužnijih životnih sredstava. berger-a i druga Zavertntik-a sa Rojakom po Ameriki pa pripo- što sada nema konkurencije iz Aui- I ako u tudjoj zemlji, pa ma to godnim psovkama. Neka gosp. oko Točam, da se tega tička varujejo stro-Ugarske. Dakle račun je veo- bila i ona, proti kojoj se iz petnih Glas Svobode podju radh't u rudo- in ga naj imajo vedno prod očmi. trte jasan. Radni narod od ovog ca- žila bore — dobiju jeftinij sirovine kop, te nakon 16 god. nek pokažu Brca mu ne škodi. Varujejo naj se rinskog rata ima štete, a kapitalisti nego li u domovini, pljuje i naj- njihov rukopis, kako drug Zlem ga povsod, kajti "pumpati" zna i veleposjednici koristi. veči patriot na domovinu. berger radi, o kojem ^u u listu pi- prav po schullmeistrsko. - Buide li ma kakav internacional- salt, da on nežna pisat, eh lahko je Eden čitalničarjev. DOMOVINA. ni dohodak moguc, da se njime u- pisat uz tUklje žulj eve. Te još^uvjek, _ _ - -- guši u bilo kojoj zemlji radnički napadju na druga Zavrtnika, drug , Listnica uredništva. Domovina! Koli čarobna riječ! pokret što poboljšicu zahtjeva, išče- Zavrtnik je klasno prosvješcen čo- Wmi BruttschmicLKratochivill, Zar ne? Da bila je ona čarobna i zava kod posjedujUcih i vladajučih vjek, njemu nije stalo, da se podig Minneapolis, Minn.: Pravite, da za naše roditelje i praroditelje, od svaki ozir na domovinu i na njezi- ne na vrhumaic kao kakvi kapitali- "ste imeli" nekak spis o astrono- koje su bUi ponajviše zaslijepljeni. ne stanovnike. stički nogolfzac. več se drži svog miji za "Proletarca da pa ga m- Ima gdjekojih riječi, koje čine, da Tako dugo, dok če nas bludnja o pr?ncipa, bori se za radni proleta- ste vsled tega ^poslali ker Vam teče ljudska krv "domovini" zaludjivati t. j. tako riat, za dobro radnog ljudstva, ka- razmere o P. niso bile znane, — Koliko li je ljudi ta riječ zalu- dugo dok ne Čemo napred proraču- ko se borio dosad proti fadničkom zato ste ga porabili drug j«. d'la? Koliko li ih je palo za nju? nanu igru patriota" progledati, o- dušmaninu. ^ „ Hm, presta , velikodušen človek Naše majke, kao što su od mno- stati čemo robovi. Dosta je zato Ako gosp. oko Glas Svobode ^ ste, pa \ am prav mc ne zamerimo, go čega tako su i o toj rijeci ima- svake obmane i bludnfe. neimaj.11 čim napeti svoj list, vec ce prav-ate se tako nerodno oprale predsuda, uspavljivale su nas pa^ Ljudima, koji nam svakom prili- sa gadnim i lažnim psovkama, na- v.cili . Tim manj \ am moremo za-triotskim pjesama, a ocevi naši raz- kom trube "ovo domovina zahtrje- proti dnigovima socializma, to nek n meriti ker se zavedamo, da ima veseljivali su nas ratnim dogodja- va" iK "to zahtijeva^ju interesi do- fad je prsni "Siinbaddv život , Ti- v.ak človek pravico: btH - trojima. Uzrasli smo u tom, da smo movine", - moramo jodnom za u- sucu r jedna noc , neka bolje sloze ^mte* Saj to se vjema s progra- neprestano culi o ljudima, koji si; vjek pokazati i razjasniti, da su več ti.pametnjaa, rf> neka radje nesto mom liberalcev . - Zdravi! Pa r brez zamere. ....... ' m. i Biii.i'..,. . -- •PROLETAREC' List ta intereac delavskega ljudstva. Izhaja enkrat ▼ mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. Naslovi "PROLETAREC", 683 Loom i* St., Chicago, 111. Toda s politiko in vero je vse »gospodarske — industrijelne orga- nuni aparati tako stisniti, da ga drugače. nizacije, ki zastopajo naše interese spremene v kapljajočo tekočino. Nemški socijalni demokratje so in jih tudi vspešno branijo, kadar Vsled tega se lahko vsako nevidno vipeljžrii program minimum in mak- je treba.. telo spremni v vidno. Kedar clo- simum, kar je pravzaprav Oboje — « "Industrial WprkeAs ' of the vek umerje, ni torej treba drugega, ne, kajti nemški delavci so še ved- .ilVvrld" ("Svetovala zveza indu- kakor ujeti njegov zadnja dihlej — I no v tako žalostnem položaju, ka- .strijelnih delavcev") je proletar- z zadnjim dihlejem gre po nauku Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c kor so bili pred leti, ko so imeli skj organizacija, ki se je osnovala zagpvornikovi človeške duše — du- Za Avstrijo....................perone w ndkl>liflc(> tis0£ soc. ^em. gla- -lani meseca junija in ki zastopa ša iz človeka — in fiziki bi potem sov — ill sedaj nadi } miljone. Od popolne misli naših prvih sloven- to dušo z raznimi aparati lahko to- kod to? — Zato, ker si človek, ki sk h socijalktov. Pozabiti seveda liiko časa pestili, da bi bila vidna za gre voliti druzega, odreče sam svo nesmemo, da je vsaka organizacija vsakogar. Zaprli bi jo lahko v pli- miVAl TT A VV r/M ie pravice in je odda tistemu, za :ali društvo edino le to, kar ga udje novsko flašo in neumrjoča duša b« inU Le I An tL 'kter^ra voli- Ti*> pa, ki je izvo- napravijo; treba torej aigitirati in bila vsakemu kot neumerjoca teko- A M W fl^ft^ m rm ■ ^ pogtavojajstvo; ne more za- nagibati vsacega prijatelja k delu, čina na vpogled.' Devoted tO the interest. Of the ^^ interesov ^ volilcev če * da vsak po svoji moči širi temeljne Tudi dotični dušeslovci, ki.tndi- prav je pošten in vnet za pravo 1 j ud nauke gospodarstva in naših pra- jo, da je nauk o človeški, duši po- stva, :n prav vsled te neplodnosti bo .vic; da se pristopi k lokalnim or- treben z moraličnega stalisča, so na »mož začel izastopati le to — kar se gajiizacijam I. W. W. aH pa We- krivem potu. i zplača. To zadnje pa ustvari v po* stern Federation of Miners, kar je Brigant na Talijanskem gre v istavodajalcu 'špekulativne nagibe, eno isto. Le s korajžo in ustrajno- kapelico in tnoli vroče, da bi posre- r— ki se čimdaljebolj učvrstujejo in »stjo na delo; akoravno zastopamo či zvršil rop. On se ne boji božje 3?8 »slednjič premagajo vse ideale za .mali narod, tedaj tembolj^apeluj- *aznj, saj mu bo 1 >og vse .odpusti:, .dobro ljudstva — ostane le še pro- 1110 -naše moči. dia bomo imeli pri- ker ga je že pred izvršitvijo tolo- . Laboring- classes. Published monthly by the "Slovenian . Socialist Association of America," at 683 Loom is St., Chicago, 111. Subecrlbtlon rates 50o a yaar. Advertisements on agreement. Entered as seooud-class matter January 11th at tbe Post Ortlee at Chicago, 111., under the a< Congress of March 3,1879. .fesijonalna titulacija ljudskega za- znanje splošnega proletarjata v GOSPODARSKA BORBA. stapnika, kterega edina želja po- borb: za vesoljni blagor. --..stane, da se drži v sedlu. Vse to se .imenuje barantanje z glasovanjem. "Kje so vzroki?' — tako se u- LeU jggj^gg nas je za£ela av- vajstva prosil za odpuščen je. AH je morda med Slovenci bolj- A. Klemenčič- še? prašuje sodr. J. Z—k v stev. 8. istrijska vIada za^irati in najiboljši "Proletarca", oziraje se na avstnj- mQŽ-e SQ se ^^ izseUtit sicer bl dki iproletarjat v borbi s tamosnjo ^^ y zapor _ lker s0 bili socija birokracijo — ,po domače "škrica- licti T^lrm iUilr* ▼ \taiirrwn ^sl^t • • » rtjo NEKAJ IZ DUŠESLOVJ A. Spisal X. listi. Tako je bilo z Maurom, Slei Katoliška vera tudi uči poleg tekom. Petričem in tudi z menoj* in „a da ie bog v 6. dneh ustvaril aoan* /,-k pravr v .vojen, ^ ..Delavski Hgt-f ,ka,erega ,mo ^ ^ je j Ad ko članku, da se sedaj pnpraVlja av- izdajali y Trstu \ ,889^-90, je bi! - naredil iz ilovice, udahnil ne- strrjiski proletarjat za splosno stav- ^trt. . • Lerjočo dušo in da ima kot logič- Tako se je potem stvar 'raizvi- na posledica vsaki človek neumer- jala" drulgače in sedaj imamo slo- du<šo, ki se jx> smrti človeka venske socijalistične političarje, preseii v pekel v vice ali pa v ne- profesionale par excelence„ ki ho- besa. ko zavoljo volilne pravice'' — in praša: "'zakaj samo zavoljo volila ne pravice?" IMoj odgovor je kratek in se glasi: dijo v 44nemških skornjih" in ti so NajMj jasno se pa zrcali- v kato-Vsled tega samo za voljo volilne OI^airizkali "stranko" v zadnjih liiki cerkvi nauk u neumerjučnobti Poglejmo le slovenske liberalce — liljeralce po imenu. Vse svoje žive dni zabavljaj p čez duhovnike, dasi jih vera uči, da so duhovniki namestniki Krista na zemlji. Ko se pa bliiža zadnja ura, takrat pa hajd po duhovnika in obljubijo mu vse, da b: le prišlii v materialistična ne-besa onkraj groba. Skesano se obtožijo svojih "grehov", saj ljubi bog rad vse odpusti, če se kdo svojih tolovaj stev kesa. Torej tudi z mor&ličnega stališča je nauk o človeški duši trhel in gnjil, ni torej vreden piškavegi Za človeško dušo pa smatramo kar nas uče du- BHHH|H anož veljave in izkušenosti v četah Hvtienie " hovnikd in pa zmedeni filozofi. služb; brezobzirni na trpine in stra- strank kil se vprašujejo: zakaj ne VbsuM m v mnorih oriental- , .doUzi nfs .U,ce' kda Art,; m , . . , , • J . .>a>i)rumupa v miiu^m wircuui duša 111 kako višje lmmatenelnobi- pravice, ker so socijaflistični politi- letih .minolqga. stoletja. Ampak jaz ^ v členu, kat€kizma. ki se glasi: ^T/rT^T carj, m voditelji socijalisticn;h da je danes še mnogo več Vac Wlljcm v ZSstajenje }n*sa m J* ^ ] ^ stra-nk lačnt državne milosti in ..............y J 3 hovntka in na zm danje revežev, ki so biez omike in .službe. . Kdor se še spominja o nastopu za socijalizem v Ljubljani, Trstu, leta 1879 rn slednjih štiri ali petih splošne stavke, da si nazaj vzame- skih, . visoko razvitih verah zaman . . , . izraz za mo kar so nam izkoriščevalci iS6cmo nallk 0 neumerjočnosti du- tje> paC l>a (la JC &plOSen 1ZFaZ Za te v, da imajo vse razvite vere za dnevno pokradli v imenu postav* že nad tisoče let?*' Zakaj je vsaka- večja stavka let, ta danes lathko pove, da je bila zgubljena na Nemškem? — Zato naša agitacija na gospodarski k'er so so»cijalisticni političarji na revolucij on ar ni ,podlagi pod vplji- delavskih organizacij. vom "Zukunft" z Dunaja? in ' Frei- Tkavci in premogarji so pred 1>0dlago nauk o neumerjočnosti heit" z Londona in rajnih letakov par ze skoro omagali s splošno duše. iz Genfa, tiskanih v italjanskem je- staviko, toda socialistični voditelji Katoliški duhovniki in drugi po- - in političarji so zapeljali delavce, . SVetni zagovorniki katoliške cerkve . Ivan Brotoinc, krojač v Ljuiblja-. da so se brez vsacega dobička — i„ njenih naukov nam vedno oči-ni, je bil posdbno vnet zaigovprnik po starih .pogojih — vrnili nazai t?.;o> "Socialisti s'o ;;:a tend isti. za-strokovne organizacije in načelo jarem sužnosti — v roke kapi- Njim settle za nebesa še na tem je bilo tedaj, da si delavci s stavka- talistom. . svetu!" mi to pri svoje, kar se jim prav zdi, Na Francoskem je v tem oziru Katoliška gospoda! Kaj pa je seveda drugače v delavskih krogih, vendar nauk o neumrjočnosti duše V francoskih syndicatih. delavskih m 0 vstajenju mesa? Ali ni to nag ^ , .. , , , razne možganske funkcije, se. Tudi v knjigah prave židovske Ako §e kako moŽRansko sredfečc vere, katere so Me pred bajbilon^ kyari _ ^ ^ ROVOr _ tc, s»ko suznostjo napisane, ne najdemo daj prem?ha tudi nje^a del0; nar- nauka o neumerjočnosti duše. Va sama tll zvrS odločilen fiziolo- S tem dokazom je ovrzena trdi- eksperinient. — to se pravi: vsak delavec ima pravico do tega, kar pridela ali list vari. Ako duhovniki in zagovorniki človeške duše hočejo ljudstvo moralno vzgojiti, »otem naj prenehajo z naukom, da človeška duša še po smrti živi in tam onkraj groba ža-11 je veselje ali (pa kazni* Kdor hoče ljudstvo moralno vzgojiti, potem mora vprvi vrsti zahtevati, da se privatno kapitalistična lastnffia odstrani. Zahtevajte enake dolžnositi za vse, enako vzgojo za vse, učite lju- zadrgah, ali unijah "im je driava i„ gol nvaterialkem? Materialistic- di da naj ne stJ^ nič hudega, k itn vrtlifoAf! MpvMo hriiora /a nrvi m o 1 k! ^ .* Z.. Z1 0 V združenosti je moč. ' in volitev deveta briga. Za prvi maj no telo naj bi od smrti vstalo in ž i- ra^Ii^elza' ker bodo' b a ie" n o s m r Boj na gospodarski podlag; je so delavci uprizorili veliko agitaci- velo v materialističnih nebesih. ;impak radi tCga ne, ker škodijo drugim ljudem. • t 7 m kaznovani, ampak radi tetra ne, ker zanesljiv — pozitiven ; m ker je JOt da še upeljc osemurni delavnik Kdor ne verjame, naj le posluša z SVETOVNI CIRKUS. Piše Ivan Zzrha. Družabna slojevska nasprotstva današnji človeški družbi so tako čisto enostaven talk boj, labko tudi drui^e preosnove za blagor prole- misijonarje na Kranjskem ali pa -Praviiico o neumerjočnosti duše n* vsak ve, kaj so ni«ove pravice in tarcev. Za agitacijo se je takoj po- v Ameriki, ki v živih barvah sfi- vrzke med staro in obrabljeno šaro ka-i naj se zahteva od gospodarjev. kaza,i rezultat, namreč, da tam, kajo vživanje rajskega veselja v Že v tistih časih se je govorilo kjer so bili' delavci korajžni in do nebesih za katoličane, peklenske o splošni stavki in socijalni revolus bro organiziraTii so zmagali; tam muke pa za materia liste, ciji, ako se gospodarji ne udajo na- pa, ^jer cvete socijaHstična poldti Z eno besedo: Vernim katoliča- šim zahtevam.. ka, kakor na severnem Franco- nom obetajo socializem po smrti, O nemški socijalni demokraciji 4-em—s>b'li delavci zapeljani od "socialistom pa žugajo s trpljenjem, nismo hoteli nič slišati, kajti na- .njiih lastnih mestnilh, deželnih in kakeršnega uživajo že na tem sve- gibi Bdbla, Liebknechta, Kautskya, državnih zastopnikov. Im ta grda. tu. In to naj bi- ne bil gol in nag očitna, da jih lahko vsakdo opazi! Afllerja in druz:»h so bili le politic- .umazana hinavščina se hoče upe- materializemi? vidi in čuti, če le hoče. ni, metafizični, torej negativni, u- Jj^ii pri prihodnjem % delavskem Ali v človeško dušo ne verjame- Delavec, če dela, ima ali pa tudi merjeni za despot i zem, kreg in pre- kongresu v Amiens oktobra 14.-^- jo le katoliki ,in razne krisfcjanske ne tri obede dnevno in pa bomo pir — ipraznqga besedičenja čez ,18. t. 1. Francoski političarji hoče- verske sekte, temveč so učili in še prenočišče. Če ie pa delavec brez* mero. .jo posnemati Nemce, a ujpam, da uče nekateri f lozofi, da človek ima poselen, tedaj pa strada, da mu po- Delavec ve, kaj je krompir, kruh, jim bo spodletelo z izdajstvom raz- dušo. Ti filozdfi uče. da je duša kajo kosti, dasiravno še niso zgini- hisa, oblelka, meso, vino i. t. d., to 4nih preosnov in postav, ki ne po- iz materije, pa nevidna. H trdi žulji _ znaki moderne suž- vse je pozitivno; orgajiizirajtno se menijo za prortetarca .nič in ki ne ^ Temu nauku pa z odprtimi do- no*ti_ z nieirovih rok. in poslužimo se bogastev zemlje, .menj.ajo nikjer nič. kazi oporeka fizika. Modernim fi- » Kako pa kapitalist? Kapitalist ki ie nastalo skozi mašo pridnost in 1 . Vsled tega [Priporočam vsem so- zikom je dandanes moeoče vsaki zasluži pri vsakem delavcu ki dela dela, to vse je jasno. bratom, da se začno zanimati za plin, ki, je navadno neviden, z raz^ za njega, po 2 do 10 tolarjevfal it 189 I' i m. I; K več vsaki dan, kapitalist je lastnak najlepših palač, železnic, parobro dov, rudo- in premogokopov, tvor-nic itd. Vsi zakoni so tako prikrojeni, da ga varujejo. Tudi milica, policaji/ duhovščina in sodniki so L njega branitelji. Kaj pa z duhovniki ? Tudi ti so v službi kapitala. Za neproduktivno delo bivaio $1,000 do $50,000 plače na leto. Iz hvaležnosti do kapitalistov pa strašijo delavce s peklom in hudičem,' kakor če bi delavci že na tem svetu ne imeli pe-. kla. Poleg teh trotov v človeški družbi imamo še druge. Tu so sodniki § in visoki vojaški dostojanstveniki-generali. ki ne seiejo in ne orjejo, pa vendar žanjejo. V naši veliki republiki je kapitalistična vlada tako dobrohotna, da dovoli delavcem, da sami volijo sodnike, da jih ob času stavk pošiljajo v ječe.. V stari Evrop\ o kateri se trdi, da ni demokratična, pa rede delavci s svojimi žulji neko posebno vrsto ljudi. To pasmo ljudi se tako skrbno redi, kakor voli in prešiče za semenj. In ti pasmi ljudi pravijo, da so cesarji, kralji in knezi po milosti božji. V današnji človeški družbi imamo skladišča^ polna oblek, strojev, živeža itd. Delavci pa hodijo bosi, strgani in lačni, ker so tako pridno delali, da so skladišča napolnili 1 raznim: izdelki in pridelki. Delavci so ustvarili ogromna me. sta, krasne palače z brezštevilnimi sobami, sami na stanujejo v biva-I liščifh, ki so podobna živalskim hlevom, kjer jih po leti tare vročina po zimi pa mraz. Delavci so zgradili vozove, kočije, železnice, avtomobile, sami pa hodijo pes. Imamo pač trampe in if truste. Dandanes imamo ljudi, ki plačajo za pasji pogreb $15,000, za delavčev pogreb pa isti ljudje nimajo $5.00. V mestih imamo delavke, ki pri !2iirnem delu ne zaslužijo toliko, dabi se oblekle in do sitega naje- revice so prisiljene oprijeti se prostitucije. Poleg navedenih kontrastov pa l ^ imamo v današnji človeški družbi še m nogo-vfst golj>utfov, sleparjev, tatov, ubijalcev, ki se vsi pod zaščito zakonov rede na troške delavcev. Tudi škodoželjnost, nevošljivost, obrekovanje, sebičnost in koristo-lovstvo špancira povsod odprto na prvem mestu. . Imamo tudi preveč ponarejalcev nijač. Tudi strastnih kadilcev obojega spola je preveč, ki nvslijo, da bodo pokadili tobak, v resnici bode pa tobak kadilce pokadil. In ves ta kaos je baje po zatrdilu nekaterih ljudi ustvaril bog, ki je neskončno moder in vseeaveden. Tn ti ljudje, ki vso krivdo zvrača-jo na boga, na bit je, ki ni in ne bo de nikdar ekzistiralo, vsaj tako j* dokazala moderna veda — so največ krivi, da na svetu vlada tako velikansko gorje, ker nočejo ljudstva poučiti o pravih ti z roki h današnjega gorja. Upr. J. Komran. 382 Hanover str., Milwaukee, Wis.: Vaš Est je pošta vrnila z opazko: "not in Di-rectory*'. Prosimo, naznanite nam pravi naslov. — Pozdrav! 130J ZA NEODVISNOST! V prilog "Industrial Workers of the World" Piše Fr. Petrič. , Neodvisnost je tako star-histo-ričeti pojm. kakor sužnost; pomeni lahko prav mnogo, pa tudi zelo malo. Neodvisnost, postavljena ali opa-ževama v službi— se jo lahko tako napačno tolmači in izrablja, kakoi napr. "svobodo", "kulturo', "napredek" i. t. d. Vse človeške dobe so imele svojo neodvisnost v gotovi meji v goto vih posameznikih in do danes sem imajo še to. Nominalno je ek zastiral a ta vedno v dobah, k val if ik al no pa v mejah in je imela zato, ker je ta poj,m v zvezi z gospodarskimi odnosa j i, ki so po ne socijalisticnih tiredfl>ah ne sptošm za družbo, vedno le v mejah — v posameznikih — temu pojmu odgovarjajočo vrednost. * Po oblikah družbe je prehajala neodv:snost vecKno v mejo vladajoče struje, med tem ko je ostala, kot posledica vladajoče neodvisnosti — masi le sužnost. Danes, pa tudi v pre j snih dobah, se je to sicer zanikalo, dobrovedoč. da masa ne razumeva ekonomičnih principov v razvoju in da nežna ce niti in Čuvati gospodarskih koristi, ki so predpogoj politične in od tod živlienske neodvisnosti: da ie masi ne pristopna jasnost o gospodarskem postanku, ki je zvezan s členi neodvisne, vladajoče verige, ktero vlačjo odznsnezi — to so produk tivni sloji —, da se zamore prvota, postanek cribati perpetuelno v obstoju družbe. Po oblikah družbe — kakor smo že rekK — je prehajala neodvis-nost v oblikovne vladajoče tvorb* in se omeiila: oblasti pa so čuvale, da se neodvisnost nr raztegnila preko meia. Vsled tec^a je imela vsaka neodvisnost in sužnost svoj historičen značaj odgovarjajoča cflobi, v kteri je oboje živelo. Kakor sc ie oboje razlikovalo po historičnih dobrh. tako se je razlikovalo na kontkrentih. Tako napr. je bila ruska oficijelna neodvisnost ( vsaj pred revoUici jo) v svojem bistvu popolnejša, kakor napr. avstrijska ali nemška; t?l janska popolnejša odi francoske i. t. d. Čim bolj popolna ie bila sužnost mase, tim popolnejša je bila neodvisnost vladaioče struje. O Švici bit napr. lahko rekli, da ste si neodvisnost in odvisnofct sre čale na premis\ da se zbližujete druga drtiKri. kajti obe ste močni — in skoraj bo "nedvisnost". to se pravi vladujoča, manjša od one v masi (?). Po dobah, t. j. historično, se razlikuje odvisnost in neodvisnost, ka kor tud:< boii za zadnie enako. Pač pa vsebuje fevdalna doba popolnoma drueačne družabne oblike in nje tvorbe od kapitalistične: boji za neodvisnost zasledujejo istotako historičnb pot iz dobe v dobo, a vendar \sako s svojim značajem Fevdalcem je rodil lberalizem (pričujoča! kapitalistična družba ozir. dohaf), in značaj boja za neodvisnosti je liberalen: "kdor je močneji, tli naj uduši slabejega" — se glasi parola te dobe. Kdor se bolje zaveda gospodar ske matematike, ta vladia, ta je neodvisen. Na krmiiu imamo republikance in demokrate, in oboji poj o edino pesem: "slava zasebnemu kapitalu!' — Doba materi j alizma! kajti resnica je, da materij alizem vlada svet danes.. Ta mater.jalizem vlada svet po neodvisnežih, po trustovcih, magnatih. Toda v masi ne prevladuje materi j alizem; in od kar se je pričelo delo na socijalnem polju zbog anarhistov in secijalistov, so se našli vzroki in razlogi: Če je sedanja xloba — doba ma-terijalizma, zato vendar ni odgovoren proletarjat, ko ne poseduje ničesar, ampak odgovorni so tisti, ki so v trustih; odgovorni so zato državniki, "neodvisneži'. Neod-v snost na konto sužnosti ameriškega proletarjata - vlad. struja: ho-če dandanes obesiti splošnosti ma-terijelen značaj; ali to je švindel. AH so mar t rust ovc i in drugi mag natireprezentanti mase? — Ne; — iz zgolj sebičnih nagibov, da posta-nejo neodvisni, so materijalisti — in infamija je, če kdo trdi, da je masa materijaliistična ; da so anar -h sti in socijalisti materi jalisti. Pro-letarijat je odvisna, suženjska tvorba napram buržoaziji in se mu le vsled tega predbaciva materijali-zem, ker se pripravlja v boj 2a go spodarsko neodvisnost sploh ! To pa je ideal, ki pomeni vse kaj druze-ga kot suh materij alizem nekaterni-kov današnje družbe. Anarhisti in socijalisti zahtevajo sreča za vse enako; ne samo za par delaničev, ki se žive ob sragah proletarjata Zahteva se, naj bi bil vsak neodvisen, drug od druzega v materi jel-nem oziru; da predpogoj človeške ekzistence, ki mu po naturi sliši, ne ovira duševne popolnitve i. t. d Skratka: da izgine "pereča točka * "o gospodarskem boju" iz površja; da se človeštvu da priliko vzdignit-rad materijo, da bo sposobno plavati z dušo in se poglobiti v kras vsega. Ameriški narod obhaja vsako leto obletnico neodvisnosti iz pod angleškega jarma, ali prav ta narod bi lahko vedel, da je danes v veliko večji gospodarski sužnosti, kot je bil nekdaj jkkI Veliko Britanijo. Komedija je — pa naj si bo ta komedija že kakršnega hoče zna-# čaja, dcferentnega ali indeferent-nega — če nosijo bolniki zdrave ljudi na plečih . .. (Dalje pride.) pasma piše pod tujim, izmišljenim imenom, da potem v svojem zrna-šilu, kateremu primanjkuje logike, hvali samega sebe pod pravim imenom. Presta hvali žemljo! Ali oba produkta sta iz prave, pristne mi-nesotske moke, dasi sta navadna falzXkata, katerima je primešano precej krede, gipsa in drugih takih neužitnih tvarin, katerih se navadno poslužijo pri ponerejanju brane le taki trgovci, ki so obiska ,vali šolo znamenitih konjskih sleparjev. Presta hvali žemljo. In vendar sta eni in isti produkt, ki se le v tem looi, da se javnosti ponuja pod dvema različnima imenoma. Ali presita nima le te lastnosti, da hvali žemljo, temveč je tudi pesniško navdahnjena, naduta, aristokratska, surova, posebno pa izborilo poučena o socializmu in anar<-h i zm ul Verzi, «|>a še kakšni, ki ji kar teko izpod v osminko zvitega peresa; Ubogi Prešern, ubogi) Kette! Zakaj sta neki umrla. Od ameriških pes-ni-kovalcev.bi se vsaj pošteno naučila pesni-kovati in vajina slava bi še potem živela v Slovencih, ko se bode naš planet že pogreznil v soln-ce. In Stritar! Zakaj vendar živiš v Evropi ? Zalkaj ne čitaš ameriških slovenskih časnikov? Kako lahko bi> se naučil fine satire v verzu in NEKATERIM V ALBUM. Ameriški slovanski časnikarji po govori, vedenji ste driHjrji. Po Stritarju. Kakor imamo ameriški Slovenci, sploh Amerikanci v trgovcih svoje posebne izrodke, tipe, katere je treba javno naslikati in njih slike pritisniti v album, da so vsakomur 11a ogled, istotako najdemo take pasme v ameriških sloven, časnikarjih. Takim časnikarjem, ki se ogrinjajo vsaki dan s plaščem idealov, ki se povsod štulijo, kjer njih ozki možgani slutijo napredek, se gre le za intrige in pa — če prav trdijo, d!a niso materialisti — za povečanje njih osebnih dohodkov, posebno pa še za to, da bi slovenski narod občudoval njih oslovsko pamet. Ta orozi! Ali bi ne bilo imenitno, če bi bil Stritar v svojih pesniških in prozaičnih satiričnih proizvodih napisal. "Enij, dve in krepko pograbi far-ške zgage" "Proletarec je propalec" Za take satirične pušice bi bil prejel Stritar ob sedemdesetletnici guUrvo zlat lovorov venec od hvaležnega slovenskega naroda. Ali Stritar je prepustil to slavo ameriškim prestar jem, ki so tako malo slavohlepni, kakor grško-bajniški Herostrat, d^bro vedoč, da take satirične pušiče ne teknejo slovenskemu narodu, temveč le neki posebni vrsti živih bitij, ki se prav rada drenja okoli polnih koritov. ^ In ti vrsti živih bitij je bil proletarec še vedno propalec, ker ji navadno že pri rojstvu prineso poku* korito, da iz njega je in se redi na račun proletarcev. In če tem korita rsk i m prestar jem le za nekaj časa odide polno korito, tolilko bolj jih skominia po polnem koritu. V svoji želji po koritarskem žlempa-njtif pa pozabijo, da so sami prole-tarci in torej'udrihajo po proletar-cih, po ljudeh, ki niso bili ob svo jem rojstvu tako pametni, da bi svojim starišem zvolili posestnike koritov. ---------«—•■> Ali ta pasma prestarjev se odeva tudi z brezverskim plaščem. Proti veri ne piše nikdar, ker to bi bil po nazorih prestarjev anarhizem, pač pa slikah kaže človeške slabosti farjev, ker take slike, če prav so grde in ostudne, nesejo denar. Pa zakaj naj bi bili prestarji izbirčni v sredstvih, ki nosijo denar. Saj denar ne smrdi! Za take ma lenkosti naj .se brigajo le proletar-ci, ki so tako vestni, da trdijo, da denar tudi smrdi, če ga kdo s tem zaslutži, da prodaja smrdečo vsebino iz podposteljnega lonca. Prestarji imajo svoje liste, v katerh lahko dokazujejo narodu, da gnojnica ni gnojnica, da blato iz podposteljnegag lonca ne smrdi, da to blato prijetno diši, da sta gnojnica in blato najvažnejša faktorja za kulturno povzdigo slovenskega naroda. Kdor pa tega ne verjame, tega pa" prestarji slovesno prekol-nejo. Tak je tipus slovenskega ameri škega prestar j a. S tem ne mislim eno samo gotovo osebo, pač pa vse slovenske ameriške časni kar je-pre-starje, ki vidijo vedlno pezdir v očesu svojega bljižnega, za bruno v svojem lastnem očesu so pa slepi. Jože Zavertnik. EN DAN V ŽIVLJENJU KRALJA. Zgodoinnska novela. Spisal E. Curtius. , Danilo se je žarki jutranje, še meglene svitlobe so silili zkozi v gotiškem slogu zidana okna v kra ljevsko spalnico, ko se je Ljudevit XI., francoski kralj, prebudil iz težkih,.dušo morečih sanj. Porinil je težka, žametasta za-grinjala v stran in topo zrl v bal-dahrn, ki je strešii lasci«vo kraljevsko ležišče. Tam je ginevala počasi grozna pošast, katera je gledal v spanju. Zopet je videl — kakor že večkrat — duh kralja, ki je bil venčan z raznimi kraljeivskimi znamenji, ki so pa počasi ginevala, dokler ni ostal le grozeči obraz Karela VII.*) Ko so zginili zadnji sledovi do-mišljajoče si prikazni, je kralj s svojim rokami podperl glavo in vzdihnil: "Čast materi božji! Bile so h sanje!" Zlezel je iz postelje in se plazil k vratom, da bi se prepričal, če služabniki itn trabanti v predsobi ne spijo. Potegnil je iz žepa majhno srebrno piščalko, zapiska! je, potem pa še dvakrat pozvonil. Mlad paž je plan'1 v spalnico. "Zakaj tako počasi." je kralj na-hrulil paža. "Pomagal vam bom do urne j šib nog, postel vam bodem lenuhe v šolo k Tristanu." Paž je pobledel, ko je kralj izustil ime svojega generalnega pro-fosa in krvnika. Kralj ga je nekaj trenotkov temno bodril, potem pa rekel: "Pozovi grofa Menlana, potem zdravnika, mojega kancelarja. Pa le brzo, leni deček!'' •Paž je zginil kakor blisk, kralj se je pa hudobno zakrohotal samega veselja, da ena sama njegovih besed širi strah in trepet. Dobre volje je stopil k oknu, odprl ga in aad'ovoljna gledal na dvorišče gradiča Plessis les Tours*), kakor tudi na njegove utrdbe, ki so mu obetale, da je varen pred morilci: Tudi vislicam, ki so na utrdbah pričale ljudstvu o kraljevski krvoločnosti in brez katerih noben božji "zvoljenec vladati ne more, je posvetil svojo posebno pozornost. A tu je kralja prebudil iz slad kih misli oster prepih. Kralj je hi- ♦) Karel VII., oče Ljudevita XI , je umrl prostovoljno lakote, ker sc ie bal, da ga bode njegov sin zastrupil1. *) Ljudevit je zgradil ta gradič iz strahu pred morilci. tro zaprl okno in se obrnil'. Grof Menlan, katerega je poklical paž, je vstopil. Grof Menlan je bil navaden brivec Ljudevita XI., katerega je kralj le radi tega imenoval grofom, da ne bi« mu morda kedaj prerezal vratu. "Le pazite grof," je svareče pričel kralj. "Tudi ti si postal1 nesramen. Dokler nisi bil grof, si vselej ponižno vstopil v mojo sobo, sedaj se pa pridrviš kakor lovski pes. Ko* sem tet povzdignil v plemen i taški stan, si postal surov, a zapomni si, da ti lahko zopet vse vzamem." Ko je kralj končal, se je v sedel in namignil brivcu naj prične z delom. Menlan je odložil grofovsk?plašč in pričel z navadino urnostjo zvr-ševati svojo obrt. Prit tem delu je pa kralja vedno zabaval z raznimr nesramnimi dogljaji, ki so bili ne dvoril kralja Ljudevita XI. v navadi. "Menlan, kaj delaš," je nakrat siknil kralj. Ti mi puiljš sive itn temne lase. Ako ne boš bolj pazil, te bom poslal na natezalnico." V tem trenotku se je mrzla roka dotaknila njegove levice. Kralj sc je ustrašil, kakor če bi stal kak mo rilec z bodalom pred njim. Menlanu se je nekoliko stresnila roka in kralj ga je ptahnil od sebe, ker je mislil, da mu hoče prerezati vrat. Srdit je pogledal v stran, s katere ga je nekdo prijel. Velik mož, njegov dvorni zdravnik, je stal poleg njega in štel udarce žile. Ko je kralj aapazrl svojega kancelarja so se pogubi le gube jeze na njegovem čelu, pač pa se je čitala bojazen na njegovem licu. Kakor je kralj iz strahu pred za-vra'tnim napadom imenoval Menlana grofom, istotako je imenoval dvornega zdravnika Covt iter j a kan-celarjem, da bi pazil na njegovo zdravje. "Ti se skrivoma priplaziš kakor smrt,!' je dejal kralj. "Smrt se ne pritohotapi vedno, milostijivi kralj," je odgovoril Coy-tier. "Smrt včasih nenadoma zadene kralj«, kakor berača. Ona pač ne izh ra. Vaša žila pač slabo tolče — milosti j i vi kralj--" "Tako je," je boječe pristavil kralj* in je zkušal citati v obraz.i zdnavnika. "Slabo sem spal in imel sem hudie sanje. Res se počutim slabo, ali za to pa imamo zdravnike. da nam pomagajo. Poglej jezik, potem pa zapiši kako zdravilo. Zdravnik je skomiznil in hladno odgovoril: Jaz sem le človek in vaše veličanstvo tudi. Leta ginevajo in nihče ne more uteči svoji usodi. Vaša žila kaže le shbost vaše starosti, kaj-ti vaše telo je staro in trhlo in kaže mnogo več let, kakor ste v resnic; stari. Ljudevit je namignil grofu-briv-cu. naj odide, potem pa se obrnil proti zdravniku. "Ti ne smeš živi duši pripovedovati o moji starosti. Star knalj je malo vpliven; kdor hoče vladati, ta se mora ljudstvu vedno kazati kot zdrav, trden in močan človek. Ako si res študiran človek, potem mr skuhaj p:jfačo, ki me bo pomladila Zadnjič si zahteval 20,0000 tolarjev, katere sem ti odbil, ker sem b*l slabe volje. Ali1 ta denar lahko še danes dobiš, ako boš moje telo o-hranil zdravo in kreoko. Jiaz še nisem 60 let star, človek pa tudi lah- ka včaka osemdeseto leto. Živ kralj te lahko kraljevsko plača, od mrtvi • ga pa ne pričakuj ničesar, kakor tudi od njegovega naslednika — k večjem — če bi bil predniku pomagal na drugi svet." ,kBog me varuj take, ga zločina/ je zaklical zdnavnik in hinavsko zavil svoje oči. "Živel kralj! Hitro bom napravil zdravilno pijačo, potem pa pri zakladničarju sprejel dar Vaše milosti." - Coy tier je odešel, knalj je pa po-klekniL in po farizejski) navadi o-pravii svojo jutranja molitev. Pa-končani molitvi se je kralj vsedel k zajuterku. Na mizi je bila juha, poleg divjačina in druga jedi ba. Strežaj je rezal, paž je pa poku* šal. Kralj je povohal vsako jed kakor pes, slednjič je pa porinil od sebe skledo, ker se mu je jed v nji dozdevala sumljiva. Pogledal je no strani strežaja, potem se pa dvakrat prijel za vrat, kar je toliko pomenilo, da naj vstopi najvišji profaš. Znameniti Tristan, ki je že čakal v predsobi, je bil tiakoj na mestu. "Stric," ga je nagovoril kraV, "preskrbi, da kuharja takoj odpeljejo v ječo, kajti meni se dozdeva; da je v ti. jedi strup. Ako je juha zastrupljena, tedaj naj umrje kuhar," in grdo je poigledal paža in strežaja. "Če pa juha ni zastrup Ijena, tedaj naj se mu našteje 200 palic, ker je hotel s slabim okusoir: oškodovati! zdravje svojega' kra-lje." Vsi sluge so bežtali strahu iz sobe. Tristan je na pragu nekaj zapo vedal, potem se pa vrni! v sobo in se vstopil poleg kralja. "Kaj novega, stric?" Tristan je povedal, da nima važnih novic. Edino, kar je pom-n.i vredno, je neka eksekucija, ki se je zvršila ob solčnem vzhodu. "Vaše velčanstvo! Znano vam je. da je logar tiako zanemarjal svoje dolžnosti, da sem ga moral sinoči vtakniti v ječo. danes v jutro pa obesiti. Kralj je veselo prikimal in rekel: "Vi ste urni kakor blisk. Vašemu sokolskemu očesui ne uteče m{\ polj-' ska miš. Jaz ljubim strelo z jasne-g»a neba, ker povečuje kraljevsko mogočnost. Ali se je logar izpovedal, preden j je odšel na vislice. "Spovedal, pa tudi obhajal." "Tako je prav! Dutša naj nikar trpi s telom. Sploh se pa spominjam imena Tnappin. Saj se je tako imenoval kaznovani logar?" "To je dotični strelec iz Mendo* na, katerega je vaše veličanstvo obsodilo na smrt in kasneje pomilo-stilo." "Hla. sedaj se spominjam. Dovolil sem tiakrat zdravniški fakulteti na njemu napravi prvi poskus za izrez meburskega kamna. Trap-pin je prestal težko operacijo, a jaz sem že takrat trdili da ne bo všel veslom. Kdo ga je neki nastavil za logarja." , "Eh, grof Menlan, moj gospod t Trappin ima lepo ženo in--" "Ha, ha, razumem. Brivec je hu* dič in, rad lovr ženske duše.- Alf-če Arrroagnaca? Alli mladi volkovi še žiive ?' Sedaj so v vlivalniških kletkah,*) dasi so njih kosti na nagah že popolno skrivljene. Sedaj ne morejo spati, pa tudi ne umreti in tako se lahko vedno spominjajo dneva, ko jim je kri njih očeta brizgnila v obraz." "Stric, tisti dan je naredil velik vtis. Kajti ljudstvo je lahko spoznalo, tla jaz ne odpuščam, pač pa da kaznujem da druzega rodu. Tudi otroke vele izdajalca naj hudič vzame, s tem bo satanska zalega za vedno končana. "Ali kaj pomaga," je po kratkem molku zapet pričel kralj. "Jaz sem vsaki dan starejši, zapustiti bom moral svet in kraljestvo, katero sem napravil mogočno. Coytier je lopov, ker za vsako zdravilo zahteva velikansko ceno.. Stric, jaz si bom poiskal druzega zdravnika, potem bodemo že našli. sredstva, da bodemo dediči za skopuškimj zdravnikom." Divje veselje se je zrcalilo na licu Tristana, kakor tudi v sleparskih očeh kralja. Ali ko je vstopil zopet zdravnik z rdečkasto, krstalino čisto zdravilno pijačo, o katerem je preje kralj tako zlobna govoril, je Ljudevit takoj hlinil prijaznost. Coytiei je naj prvo sam pokusil zdravilo, potem je pa Kralj izpraznil čašo i i zinil: "To zdravilno vino je kakor kri in pomhadi človeka/ kakor kopelj v krvi jnladeničev. Kancelar, kaj misliš ti o takih krvnih kopeljih?" Coytier je skomiznil. "Ne morem za^amčiti, da pomaga. Moj kralj in gospod naj napravi poskus." "Da, to hočemo tudi. In če mi to ne pomaga, potem mi drugo ne po maga kot molitev. Ali se je častiti pater Fran Pavlanski že vrnil z romanja ?" "On in prestolonaslednik čakata v predsobi na vaša povelja." Kralj' je ostal, se oblekel in odšel v sobo, kjer sta ga čakala pater in prestolonaslednik, kasnejši Karel VIII. Hitrih korakov je Ljudevit stopil k in pokleknii. "Sveti mož! Blažen bodi tvoj prihod! Mene mori starost, moči mi pešajo. Ako hočeš me lahko pomla. diš. Ti imaiš v tem oziru do vel j moči. Pater je dvignil kralja in mu odgovoril : "Gospod! Vi vedno zahtevate naj zvršim kak čudež. Ali to zvrši lahko le bog. Vi se vglobite v pravo molitev, ki ni v nobeni zvezi 2 formulami in raznimi obredi, ki je edino posvečerna bogu." (Pride še.) ,SiAOFČENJA MEDJUNAROD-, NOG SOCIJALISTTČKOG U'REDIA U BRUSELJA. Donosimo ovdie dva znača'jna pritoka iz izvješča medjunarodnog 166ČI6CČI9—8" 23040 405566 $50 4 socijalističkog ureda u Bruselju. Donosimo pak ovo izvješče fragmentarno i to zato, 'jer nam pr»o- bo preveč vganjal svoje neslanosti, mu bom dal za dve coK zožiti vrat, da ne bo moj narod trdil, da na dvoru Ljudevita XI. vlada pravcata razuzdanost. Kaj je še novega Tristan? Kako je s zalogo grofa star-lista ne dozvofjava" objeloda* n:ti' sva saiopčenja. Izostavljene su u glavmom promjene u nutarnjem *) To hudičevo muko je izumil Ljudevit XL Jetnik je imel obe nogi v ozkem vlivalniku. itavu ureda, kao što i zaključak iference od 4. i 5. džujka, prema kome se imala na dane 16., 17., 18, i 19. srpnja sastati interparlamen-.tarna kiomilsfjaiui Lorfdonu, na kojoj su morali sudjeJovaiti opunomoceni zastopnici svih ruskih socijalistič-kih strariaka^ a koja je imala biti demonstracija ZSL principe medju-narodnag socijalizma i protest pro-letarfjata protiv strahota i zločin-staVa carizma. Osimi toga izostav-ljeno je i izvješce druga Keir-Har-die-a o pokretui u Engieskioj i o o-samsatnome radnome danit. Ovaj se puta dakle ograničujemo na o-bjelodaftVjenje ovih dvajoi znamenitih dokumenata: I. Etip&nm odbor sarifža letskih cijdtidetrtP kratki. Medjwtarod-mpm spcifal\stičkotn uredi* m Bruiselju. Ovitni pozivom obrača se savez letskih socialdemokrata po prvi puta na siru javnost inozemstva, pa si ovom prlHkom cfozvofjuje uredil' saopčtoi nešto o svome razvoja i svome djelcJvanju, odakle če se najjasnije razabrati, zaito baš u ovome času prištupamo oiredu. Područje cfjelova-nja saveza letskih socijaldemokrata su pretežnim dijelom baltičke pokrajine, odnos-no ona područja ovih pokrajina, gdje se govori letskim 'jezikom, a to su guvernementi Livonska i Kiu-ronska s pMoanstvom od kojih 2 milijuna duša. Socijalnu strukturu ovog dijela ruskcg- cars*tva označuje opstanak ovdješrijeg strogo izra-zitog proletarijata. Industrijalno radništvo koncentrira se u večini i manjim gradovima, kao Riga, Li-balva, Mitava, Vi-ndava i*td., gdje je do sada igrala vodi»fjnu ulogu buržoazija, ko j a je vanredno jako procijedjena njemačkim elementi-ma. Ladanjem je ovladala klasa jfutnkera, koja posjeddje gotovo po-lovicu čiitavoga zemljiška, i koja u svojoji politici nimalo ne zaostaje za o»nom svojih drugova u istoč-nom Polablju. Pokraj nje postoji i nešto imučnija seljačka klasa, no vpak su tri četvrtine seoskofe pučan-stva zemrijoradnici bez posjeda, što •svakako dovolj no objašnjuje jakost •pokreta u bahičkim pokrajinama. »Ne vlada ovdje manje gladi, nego •u nutarnjoj Rusiji, a nezadovoljstvo sa podjelom zemljišta izbilo •je svagdje, gdje je samo moglo da •izrazi svoje potrebe. No i seljaštvo •je nezadovoljno, jer veliki posjecf uživa svu silu povdastica, koje su miui ostale još iz'dobe kmetstva. Tako ima primjerice još uvijek pravo •skrbništva. Ce«?tarimi moraju is-k'ljučiivo podnosit* sefjaci. dok več deceniie uzalud t raze oravo lova I ribarstlva. Ti odnošaji .daju doduše pakretu u baltičkim pokrajinama Jaki sociijalni karakter. Vdčim dijelom bio je on uperen protiv vele-posjeda i postojeceg carskog režima Kulturni razvoj« u baltičkim provinci jama dobro razvito, pravo udruzivan'ja i novinstva, mnogo je doprinijelo», da se pokret nije ogra-•ničio lih na rušenje političkah zapreka, nego se dao i na pozitivan rad, kako j»e to osobito jasno izra- ženo al reorganizacij 1 mjesne samouprave konoem pnjašnje godine. Rad socfjalistiičke propagande našao je u ovim ekonomskim i kulturnim prilikama vanredno po--voljnd tlo. Njen početadciezi u de-vediesetim godinama, gdje Je naj-prije prodrla u akademsku omla-dinu i nosila više teoretski značaj. »U toj' formi mogla se prilično nekmet a na aba'vlj at i. . U to doba počinju s»e razvijat: »prve skupine. s različkim progra-matičkim i taktičkim osobitostima, omoc. Naša molba sastoji u sljedeJce-•mu: 1. Molimo, da našu stranku pri-mite 11 savez sac i jaK s t tekih strana-•ka, da savezu leftskih socijaldemokrata dadete zastupstvo u uredu, i da ga inače iu svakom poglefdu pod-•upirete. • 2. olimo, da se i Vi sa svoje stra-•ne pobrinete oko proširenja letaka, •ko j i na francuskem, engleskom, •njemačkom, talijanskom i drugim •jez cima opisuju strahote u baltičkim pokrajinama, i da na isti upo-•zorte stranačku štampu i organi-»zacije. 3. Molimo, da pdvedete sabiranje 'novca, ako je moguče specijalno za baltičke pokrajine. 4. Molimo, da kod podijeljenja potpora za žrtve ruske revolucije uzmete u obzir i naše organizacije •i da savezu obzirom na to, što do •sada nije participirao ni na kojoj .potpori, dopitate izvjesnu kvotu POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem SveŽe pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna iti izborita. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. Zdravnllk* pr«l«k..vr breiplafno — pln&iti Je le zdravila. 647 ta 649 Blue Isltod Ave., Chlcaco. Uradue ure: Od 1 do A po ol. Od 7 do 9 zvečer J sve d C h teatre ilvetl bolniki naj piielo slovenski Jože Sabath advokat in pravni zastopnik v kazenskih In civilnih zadevali. Pišite slovenskil 1628-1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111. Res 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri I SLOVENCEM IN HRVATOM priporočim svojo gostilno, dvorano za veselice s iti društ. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importir*na in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji — JOŽE POLAČEK, 636 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! POZOR! Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu-i jemo raznovrstne me programu razvijamu t živu djelatnost med ju seoskim pro-letarijatom, te možemo u tom pogledu zabilježiti najbolje uspjehe. Misao zadrugaHstva nalazi sve više odziva i čini sna'znu protutežu težnjama naših malogradjanskih demokrata, koji parceliranjem ve-leposjeda hoče da uvecajHi stalež po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo < izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J. DVORAK <3c OO. 598-600 Blue Island Ave., Chioago. Gostilna pri Geh-u! •od novca, sto ga jeaired vec do sa- ji moraju zgroziti cijeli civilizova verižicami* okoli. John Stonič, ♦da sabrao. ni sviijet. I to, sto se u Bjalostaku graftar v S. N. P. J., ni več pred- Ruska revolucionarna stranka i dogodilo, imata bi, kako Trepov- sodnik jednote! — Dob i je za- stranka poljskih socijalista (P. P. Ijeva "črna stotina ' snuje, biti tek služeno brco. Podpisani naznanjam rojfaki m, iS.) dat če vam naijpripravnije sva- prolog drugim i sličnim prizorima. --' da sem otvoril novourtjtni saloon ik\x informacija o svojoj organiza- Mi imademo pouzdane obavijesti, • Listnica upraimištva. r o r * A CM tfriji. da se skorih dana u Varšavi spre- — Parkrat smo že opominjali ro- 50o 5>. CCDIlc AVC., LMCagO < Sa sudruškim pozdravom maju protužidovski izgredi. Bjalo- jake in cenj. naročnike, naj na po- v mojem salonu se d.bi vte, i ScK*ez lebskih svcijaldetripkrata. stok, vješala u Varšavi, Rigi i dru- šti odločno zahtevajo njih stvari, Sem spadajoče stvari. 'Pridite in Drug Karski poslao je u ime so- gim gradovima imala bi biti znak kajti rado se zgodi, da leže stvar1' pripeljite zoance in prijatel e! cijadno demokratske stranke u Polj- za ugušenje revolucije u Rusiju, a na-pošti, pa se iz malomarnosti skoj i Litaviji slijedece pismo i time da se uguše i pokreti za slobo- pošt. uradnikov — posebno po de-moH, da se članovima ureda stavi dt> i u cijeloj Evropi. želi— ne pride rečem v oko. Na tak način nastanejo nespo-razumljive reklamacije, ki dajo ne-0 graftU P°tretnega opravka reklamatorju in upravništvu. — Pozor torej! do znanja. Štovani drugovi! Oči svega socijalističkoga svije-ta uperene. su danas prema istoku, gdje se zadivljenim pogledima pro-, letarijata ukazuje jutarnje rume-nilo narodne slobode, optočene krvavim purpurom, gdje buržoazija u strahu i trepetu gleda, kako crve-na sablast socijalne revolucije po-prima vidne oblike. Duma je pri je (Dalje pride.) Z vsem spoštovanjtm FRANK ČEH. v S. N.P.J. PRIHODNJI ŠTEVILKI !!!! Pozor! Rojake po Pennsylvaniji in Ohio opozarjamo, naj se varujejo sle-svoga ona, koja čini središte opče- parja Jolina Stoniča, bivšega pred-nitog interesa. Ova duma, koja je sednika S. N. P. J., ki lazi pod niklaiz krvi proletarijata, koja svoj vplivom stolca v jednoti z urami in znamkah. — Adijo! Podpisani naznanjam Hrvatom Klcmničič, Tacoina: Glede tiste in Slovenctm v Chica^i in okoliii, stvari je vse v redu. Svota je vknji- da točim najboljša raznovrsn a žena; izkazana pa zato ni, ker na- vina P° Primirni cf°K ročnino ne izkazujemo, pač pa *1i- , P»PelJlt« «"ce; in sto v podporo". - Najtopleje po- P"Wel,e, da prepričate. . 1 j t j r % vsem spoštovanjem zdrave! r Slavoljub Štajdohar, "iiberschuss" se Vam vrne v pošt. 3,5 ^ igth gt., Chicago opstanak zahvaljuje neupučenosti seijackog pučanstva i čeznuču bur-žoazije za dokrajčenjem revolucije, koja nas poplavljuje s pravom bu-jicomi beskonačnih govora, a da kraj toga ni na časak ne pri ječi vladu, da kao i prije prolijeva potoke ljudske krvi. Iz (lista jednog člana stranke, čiji smo- sai&tavni dio i mi, saznali ste za krvave progone naše "ustavne' vlade, koja dan za danom podiže nova vješala, na ^kojinia borci za slobodu plaicaju životom svoju po-žrtvovnost. Duma označuje ova djela krvave carske pravde kao * rosta umorstva. Vlada s podvo-strucenom snagam diie svoje žrtve na vješaJa. Vješala se koče u Seba-stopolu, Ri^i, Varšavi, Sibiriji. S vješalima je vlada pokrila cijeli "slavodobitni put'', koji je narodne zastiupnike vl svih dijelova carstva . dovodio u dumu, što ju je ona sa-zvala. Duma proglašuje carsku vladu zločinačkom bandom. Vlada nastoji, da ovaj naziv zasluži novim zločinstvima. U svom zlotvor-nom ludiihi izmišlja svaki dan novi-je, svaki dan divlje mjere potlači vanja u nadi, da če izazvati novi, možda preuranjeni izdjev ogorčenja patnickqg puka, da uzmogne revolucij u konačno ugušiti, i da ovo * ognjište revolta, koje uzbudjuju več čitavi svijet, pretvori u zem-Ijiu, u kojoj vlada grobnas tišina. Na području naše specijalne dje-latnosti, u toj, bezbrojnim potoci-ma krvi ooplavljenoj Polj skoj slavi ona i opet orgije, koje su još strašni je, nego s ve, što se dogodilo u Odesi, Homelu, Kišenjevu i t. d. Usljefd Petarde, bačene u gomilu religioznih ophodnika, na što su sli jedili hici iz samokresa, probu-diše zločinci' Trepovljeve bande sumnju, kao da su Zidovi btjeli napasti kršcansku procesij u i bomboni ubiti svečenika. I al tili čas sjatiše se najniži talozi gradskoga žiteljstva zajedno sa bandom, koja je upravo za tu svrhu bila naruče Tia, te otpoče poko4f, kofi po ^vojoj-okrutnostit nema premca ni u krvavim analima carske povjesti. Voj-ništvo gleda pasivno pokolj, i kad se napokon gane iz te svoje nedje-lotvomosti' čini to samo zato, da ppput divdjih zvijejri nahuckanc narije uzmogne pragoniti. Drugovi! Mi, koji smo se več privikli' krvavim strahotama car-skoga režima, i mi se sami užasa* varno pred opisom ov«ih prizora, k<> Kedo Ako ste bolni, slabi ali v ncvolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in siabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših bcleznij! Kajti v Vftšein zdravju obvisi Vaša prihodnos^ kakor tudi Vaše družine, Yas.ii malih in^ dragih, za katere so mučite in delate. Za tor a j rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni 111 po čelom svetu zuami in sla\ni: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantir/i, da Vas zagotovo ozdravi od knt^ro k»»li akutne, kronično al1 zastarele bolezni kakor: bolezuf na plimah, prsih, želodcu, fcrovali, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vse bolezui v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, g avi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezui srca, katar, preblaj^nje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrziico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revinat.izem, gilit, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, necsto in pokvarjeno kri,,otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke onanije (sutnoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadauje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje,-ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični ' glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Si tills kakor tudi vse tajno Hpolitc bolo/jii mo^lio In žoiihIco. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikovi Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ;enaš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadnjem času popolnoma im do krala ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah ir nogah, JOŽO PERNAR, Bol aia. Richmond. W. V a. Ozdravljen a .težke prsne bolezni in reumatizma v ki ižu in ledjih. TEREZIJA. KUMOR, 10113 Commercial Ave., Chicago, III. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, box 51 Boston, N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A. V. S. Co. Lead vilic, Colo. Ocdravlirn^: bolezni v prsih želodčnega ka< ta i a težkega dihnn'a In bolezni trca. W/a 1 V/ VV/f/f '! '/'J' I vm MICHALINA MOKRAWIČKA, 45—5th Street, Passaic, N. J N EW YORK, TV. \ 1 WEST 34tli NT., smete z mirno dušo biti prejpričani Vaše£a popolnega ozdravljenja. Kedor hoče otobno priti v ta zavod, j« isti odprt vsaki dan od 10 predpoldnem do s popoludne. — ob nedeljah in praznikih od to do i. Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ, 23 River Bank, * Kansas City, Kans. Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanj-kanja prootora nemoremo vailinaaukrat abjaviti. — Zat()riy r(^ftk^ ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in broz vsacega sramovanja opišite Vaši> bolezen v svojem materinem jeziku — pišito koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znam a, pišite po knjiga Zdravje katero dobite Zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov : DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, mrrnmmmmmmmmmmmmMfMmmMMMmfritm