ČAS JE POTRDIL PRAVILNO ODLOČITEV, DA SE NISMO ODREKLI ZVEZI SLOVENCEV STR. 2 Pa smo se včakali. Sprtolejt je tü, ftiči že popejvlejo, drevje že ma popke, vse de cvelo, vse diši… po pomladi. S pomladjov pa k nam vsakšo leto pridejo vüzemski svetki tö, šterim so eške najbole radi pa se jih veselijo predvsem mala deca, štera znajo, ka se te djajce farbajo. Vsi drügi pa mamo pune roké dela. Začnilo se je lejpo vrejmen, zatou bi vsi radi venej okouli iže vse lepou spucali, kaj posadili, šli v gouščo pa lejs spravlali, eške v istom momenti bi pa radi fejronke (zavese) zaprali, oukna spucali pa po iži vse vred vzeli, ka bi za svetke vse bilou lejpo pa čisto. Pa eške kakše pogače de trbelo spečti. Da pa vse tou delo mo pozabili bar tisti eden den, v nedelo, gda de vüzem, gda mo počivali pa dobro geli. Vej te de dale že pa vse po starom. Velika nouč, šteroj se pri nas pravi vüzem, je svetek, na šteroga se po dugom posti pa leko gej meso. Je pa velki krščanski svetek smrti Jezuša Kristuša in njegvoga vstajenja od mrtvij. Z vüzmom je krščanstvo zakrilo stara poganska slavlenja zmage poletno-pomladnij dühov nad zimskimi. Na takši način je cerkev dosta stari poganskih šeg in navad skrila in nadomestila s svojimi, in jim na takši način dala novi krščanski in verski smisel. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. aprila 2007 • Leto XVII, št. 14 VÜZEMSKI SVETKI SO TÜ Veliki keden si sledij po približno takšom vrstnom rejdi: veliki četrtek je čas Kristusove zadnje večerje s svojimi apostoli; veliki petek je den križanja in Kristusove smrti na križi; na veliko soboto so pokopali Jezusa; na Veliko noč (nedelja) Kristus vstane od mrtvij. Praznovanje vüzma poznajo po cejloj Evropi in je poleg božiča eden najvekši krščanski svetkov. Med šegami in navadami, povezanimi z vüzmom, pa najdemo dosta elementov poganstva. Tak je s tem povezano tudi strejlanje pa pokanje okouli vüzemskij svetkov. Nikda svejta so pravli, ka majo za vüzem čaralice ekstra velko mouč, tak ka celou kravam leko mlejčnost vzemejo. Zatou so podje pokali z bičami pa tulili v mlejčne piskre, ka so čaralice vkraj gnali. Tak mi eške gnes okouli vüzemskij svetkov na velko poukamo. Največ s karbidom pa s starimi velkimi kontlami za mlejko pa med. Če že pišem od vüzma, nikak ne morem mimo vüzemskoga žegna, svečanja. Cerkev je čista vsakšoj sestavini žegna dala poseben pomen. Žegen se skladé v lejpi korbec. Notri dene gospodarica malo mesa, najbole šunko, štera pomeni Kristusovo telo, eno par djajc, štere so simbol vstajenja, malo hrena v spomin na Jezusovo trplenje na križi, kvašeno potico pa vrtanek ali bejli krüj. V vinorodni predelaj Slovenije davlejo notri eške vino, v šteroga pelin (grenko zelišče) notri namočijo v spomin na žuč, šteroga so dali Jezusi piti, gda je žeden biu. Tak se najdejo od pokrajine do pokrajine nekše posebnosti, štere samo tam poznajo. Tak so v osrednjoj Sloveniji pa na Gorenjskom küjali alelujo. Tou je takša posebna jed, sküjana iz repinoga lupinja. Takšo župo so küjali v spomin na velko lakoto na Kranjskom leta 1529, gda jih je rejšilo pred velkov lakotov rejpino lupinje. Remenke (rdeča djajca) so tiste, za štere sam že pisala, ka se njim deca najbole veselijo. Že sama djajca je simbol rodovitnosti in izvora življenja. Prvi zapisi o farbanji djajc se v Evropi pojavijo v 16. stoletji. Beseda pirh, kak pofarbanim djajcam pravijo po ostaloj Sloveniji, pa pride od madžarske besede piros, rdeče, pri nas v Prekmurji pa se nücata poimenovanji remenka ali remenica, šterivi pa prideta od rejči rumen in pomenita rdeči. V Prekmurji poznamo dva načina barvanja remenk. Na Goričkom ji škrabajo, okouli Dobrovnika pa ji farbajo z vroučim voskom. Vüzem ali velika noč je, kak sam že napisala, poleg božiča eden najvekši krščanskij svetkov. Na žalost pa tüdi té svetek iz leta v leto bole gibi svoj pravi pomen in se vse vküper samo fejst, kak se tomi pravi, komercializira. Vse vküper je gratalo več ali menje eno velko tekmovanje, što de komi prineso lepšo remenko, pa štero dejte dobi vekšoga čokoladnoga zavca. Pozabile so se pa vse igre, štere so bile nikda žive in so se remenke metale, ena ob drugo kukle… Mogouče se jih što se spomni, mi mladi ji na žalost ne poznamo več. Vüzemski svetki so pa sami po sebi fejst lejpi, če nej drugo, te smo bar leko že gvüšni, ka je sprtolejt tü, pa se veselimo toplim sunčnim dnevom. Jasmina Papić 2 Pogovor z dosedanjim in novim predsednikom Martinom Ropošem ČAS JE POTRDIL PRAVILNO ODLOČITEV, DA SE NISMO ODREKLI ZVEZI SLOVENCEV Demokratične spremembe so prinesle tudi bistvene novosti v politični organiziranosti manjšin. Leta 1990 so ustanovile zveze – Slovenci jeseni tega leta – kmalu, leta 1993, je parlament sprejel zakon o narodnih in etničnih manjšinah. Na osnovi tega zakona so leta 1994 izvolili prve občinske in mestne narodnostne samouprave, naslednje leto pa državne samouprave. Slovenska državna samouprava – ena izmed trinajstih – si je za sedež izbrala Gornji Senik, zato, da bi delovala v okolju, kjer manjšina živi. Tedanji gornjeseniški župan Martin Ropoš je bil izvoljen za prvega predsednika državne samouprave, in pred nedavnim so mu fukcijo zaupali četrtič. »Ker smo začeli na novo, je bilo prva leta kar dosti organizacijskih in podobnih zadreg. Tudi sedaj nimamo rešenih vseh problemov, kajti nekateri se vlečejo od samega začetka. Najbolj pomembno se mi zdi, da skupaj z drugimi organizacijami delamo v korist Slovencev na Madžarskem. Po doseženih rezultatih lahko ocenim, da se je naše delo splačalo,« ugotavlja dosedanji in novi predsednik. Na vprašanje, ali je prav, da niso ukinili Zveze Slovencev, kakor so storile nekatere manjšine, pa odgovarja: »Od manjšinskega urada – ki je zdaj v prvotni obliki ukinjen – in tudi iz drugih sredin smo slišali vprašanja, ali smo dobro premislili, ko smo se odločili, da obdržimo svojo prvo samostojno organizacijo, Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zlasti zato, ker je večina majšin zveze ukinila, njihovo delo pa vključila v programe državnih samouprav. Čas je pokazal, da smo se odločili pravilno, ko smo ohranili Zvezo Slovencev. Organizaciji dobro sodelujeta, kajti njun osnovni cilj je enak – delamo za Slovence povsod na Madžarskem. Skupaj z Zvezo imamo, denimo, komisijo za šolstvo in kulturo, imamo skupne prireditve – letne načrte usklajujemo, da se s prireditvami ne prekrivamo.« • Kako ocenjujete delo občinskih in mestnih samouprav? »Na delo samouprav vpliva okolje, v katerem so, zato tudi razlike med njimi. Popolnoma normalno je, da se delo samouprave v Sombotelu razlikuje od programov, ki jih ima samouprava v Mosonmagyaróváru ali Székesfehérváru ali v Budimpešti. Skupaj z Zvezo Slovencev pomagamo samoupravam, jih vzpodbujamo in organiziramo gostovanja kulturnih skupin v teh krajih. Prepričan sem, da je njihovo delo zelo pomembno in nenadomestljivo pri ohranjanju slovenske besede in kulture v teh krajih. Dosedanja praksa kaže, da se slovenske samouprave uspešno povezujejo z občinskimi samoupravami in organizirajo skupne prireditve.« • Kaj pa sodelovanje z ostalimi državnimi samoupra vami, nenazadnje vas je vseh skupaj trinajst? »Podobno vprašanje mi je zastavil pred nedavnim madžarski radio in odgovoril sem, kar bom povedal zdaj, in sicer, da se bolj povezujemo manjšine, ki smo bile do leta 1990 v Demokratični zvezi južnih Slovanov, kot sta srbska in zlasti hrvaška narodnost, ki živi tudi v Železni županiji. Tako bo letos v Sombotelu že četrti Narodnostni dan Železne županije, na katerem bomo sodelovali Slovenci, Hrvati, Nemci in Romi.« • Glede na dejstvo, da Porabske Slovence in prekmurske Madžare povezuje Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic obema manjšinama, bi pričakovali več sodelovanja med Porabjem in Prekmurjem. Bo sodelovanja več zdaj, ko imajo prekmurski Madžari novo vodstvo krovne organizacije pod predsedstvom nekdanjega lendavskega župana Józsefa Kocona? »Z novim vodstvom smo že navezali stike, kajti naša problematika se na več področjih prepleta s problemi prekmurskih Madžarov. Seveda nas povezuje tudi omenjeni sporazum. Konkretno Samouprava in Zveza Slovencev sodelujeta s prekmurskimi Madžari pri razpisih za čezmejne projekte v Evropski uniji.« • Lani jeseni je bila po daljšem zavlačevanju Budimpešte seja mešane komisije, ki spremlja uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Kmalu naj bi bilo zasedanje mešane komisije v Prekmurju, kakšna so vaša pričakovanja? »Pri sklicu seje zopet zamujamo, vendar mislim, da seja v kratkem vseeno bo. Konec lanskega leta smo morali skupaj z Zvezo Slovencev pripraviti pregled neuresničenih dogovorov in nalog oziroma odprtih problemov. Kot vem, sta se srečala tudi sopredsednika mešane komisije. Zdaj se je izoblikoval predlog, ki ga podpirajo tudi prekmurski Madžari, da bi se osredotočili na manjše število nerešenih vprašanj, ki jih prelagamo s seje na sejo in se dogovorili za konkretno uresničevanje nalog.« • Bili ste ponovno izvoljeni za predsednika Državne slovenske samouprave. Naštejte le nekaj nalog, ki se jih boste lotili, kajti seznam vseh bi bil predolg, spremljali jih bomo sproti? »Osnovni cilj je vseskozi enak: skrb za materinščino, pomoč kulturnim skupinam, šolam, medijem in vsem drugim, ki so povezani z nami. Prizadevali si bomo okrepiti versko življenje v materinščini in nadaljevali več začetih projektov. Veliko je odvisno, kako bo z denarjem za uresničevanje naših projektov, čeprav se zavedam, da vse ni odvisno zgolj od denarja, ampak je marsikje potrebno več dobre volje in prizadevnosti. Skupaj z ostalimi manjšinami si bomo prizadevali, da nam Madžarska zagotovi sedež v parlamentu. Na ta način bi lažje in hitreje razrešili marsikateri problem. Ob nalogah v šolstvu, kulturi in medijih ne smemo pozabiti na vzpodbujanje gospodarskega razvoja manj razvitih obmejnih krajev, kajti na ta način lahko zagotovimo mladim dostojno življenje v Porabju. Na tem področju se zaradi podobne problematike povezujemo s prekmurskimi Madžari. Imamo seveda dolgoročne in kratkoročne načrte, kjer bi omenil dolgo načrtovano posodobitev ceste med Gornjim Senikom in Verico. Cesta bo imela ugoden vpliv na gospodarstvo, na razvoj turizma in tudi na urejanje razmer v narodnostnem šolstvu.« Ernest Ružič MEDNARODNA DOMOZNANSKA KONFERENCA V SOMBOTELU Od 23. do 25. marca je potekala v Sombotelu mednarodna domoznanska strokovna konferenca, ki sta jo organizirala Državna domoznanska zveza in Železnožupanijsko domoznansko društvo. Konference so se udeležili poleg domačih strokovnjakov tudi predstavniki sosednjih držav, med drugim László Göncz, vodja Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Sloveniji. Na tridnevni konferenci smo slišali enaindvajset predavanj, med njimi tudi predavanje Marije Kozar Mukič. Več o konferenci v naši naslednji številki. Porabje, 5. aprila 2007 3 PREMIŠLJEVANJA OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH Z izjemo velikih cerkvenih praznikov, kot so božič ali velika noč, ko večina vernikov še odhaja v božjo hišo, da bi se udeležila svete maše oziroma božje službe, so cerkveni obredi največkrat slabo obiskani. V času socializma je bilo precej tvegano hoditi v cerkev, po spremembi družbenega sistema je pa elita prebivalstva, ki je doslej prepovedovala in obsojala obiskovanje maš in božjih služb, čez noč postala »verna«, ker je postalo to »moderno«. Družba je prevzela od Zahoda potrošniški način življenja in revni sloj, ki predstavlja pri nas večji del prebivalstva, daje prednost tudi ob nedeljah in drugih praznikih nabavi in nakupovanju. Morebiti je to vzrok, da kaže število vernikov krščanske cerkve po vsej Evropi regresivno tendenco in se neprestano viša število ljudi brez konfesionalnosti. Verska aktivnost se omejuje večinoma le na nekatere tradicionalne družinske praznike, kot so poroka, krst, konfirmacija, oziroma prvo obhajilo, ki jih proslavljajo v širokem družinskem krogu, ko ne varčujejo z denarjem, ko zagotavljajo povabljenim gostom razkošno pogostitev. Podzavestno namreč vsak čuti potrebo po tem, da uvrsti med dneve, ki potekajo s težkim in napornim delom, tudi nekaj prazničnih dnevov. Resnična vsebina teh praznikov, žal, ostane v večini primerov v ozadju, ker so zaradi splošno znane zavestne politike minulih desetletij transcendentne vrednote utonile v pozabo. Ostalo je le orošanje deklet in žensk s parfumi, barvanje pirhov ter brezmerno obdarovanje, moto katerega je »vse za telo in nič za duh«. Velikokrat se sprašujemo, ali bo prišla že končno doba novega razcveta vere in religije ali se pa nedvoumno približujemo postreligiozni dobi. Kako se bo človeštvo prebijalo skozi težave in brezizhodne situacije brez odrešitvenih obljub? Kako se bo znalo vdati usodi, zavedajoč se, da so bila vsa njegova prizadevanja v življenju zaman, ker bo prej ali slej itak vsemu konec. Nihilizem prerokuje odmrtje razuma, posledica le-tega pa bo razpad subjekta, kajti človek se zave svojih meja, ugotovi, da ni vsemogočen. Veliko vprašanje je, ali bo človek pod omenjenimi pogoji sploh še sposoben uživati dosežke znanosti, visoko stopnjo gospodarske razvitosti, bogastvo, denar, torej vse, kar mu zaenkrat omogoča izpolnjevanje vseh mogočih in nemogočih želja. Le kje bo človek lahko našel duhovni pokoj, ko ga enkrat zemeljski užitki pustijo na cedilu, ko človek zapade v duševno krizo? Evropska unija nam ni vrnila zgubljenih nad, kajti integracijski model se osredotoča izključno le na gospodarstvo, na skupne normativne sisteme, na skupno evropsko ustavo, na politične svoboščine in državljanske pravice. Upošteva pestrost kultur, konfesij in jezikov, zahteva pa čezmejno integracijo in globalizacijo pri institucijah, podjetjih, ki bi se rada uspešno udeleževala razpisov za evropski denar. Vodilne članice se na »prijazen« način distancirajo od drugačnosti, naj gre bodisi za kulturo bodisi za jezik ali religijo. Paolo Veronese »VSTAJENJE« Vüzem, najvekši kraščanski praznik, je žalostni svetek, ar nas spomina na Jezušovo nesmileno smrt, štero je pretrpo za nas grejšnike na križi, za odrešejnje nas od grehov. Obednom je pa vüzem tüdi praznik veselja, praznik optimizma, ar je Jezuš na tretji den goristano od mrtvih ino odišo je vu nebesa. Zato ne verostüjmo nad etim žalostnim pripetjom, nego se veselimo toga, ka nam je Boug poslao svojega edinorodjenoga sina, naj nas osloubodi od grejov naših. Z eti predstavlene slike žari veselje, optimizem, radost nad tem, ka je Jezuš z mrtvih goristano. Z živimi farbami predstavla Veronese, eden najvekših slikarov kesne renesance, goristanenje Jezuša. Paolo Veronese, šteri je s Tintorettom ino Tizianom vküper pripadao k zlatomi stouletji Beneške republike, je v štiridesetij lejtaj svojega žitka nastavo gezeroštiristou del, večinoma religioznih slik, z biblijskimi motivi. Umetnost je nastanola za tou, pravi on sam, naj predstavi lepoute žitka, naj razšürjava vedrino ino radost. S.G. V izdajah Evropske unije večinoma ni niti besede o religiji, zastonj pregledujemo njihove vsebine oziroma spletne strani. To nas precej vznemirja, kajti ne najdemo meril za moralo. Tako se krizi pravosodja pridružuje še kriza religije. Mogoče to niti ni slučajno in obstaja med njima celo koherenca. Verska morala je postala v integriranih evropskih državah fakultativna. V večini primerov ne upoštevajo mnenja cerkva niti pri reševanju najvažnejših družbenosocialnih in genskotehničnih vprašanj niti pri zavzemanju stališča glede kloniranja ali abortusa. Njihove odločitve utemeljujejo le z racionalnimi strokovnimi mnenji. Verni ljudje se ne bi smeli pomiriti s tem dejstvom, ker glede verske morale od Unije nismo dobili ničesar. Zahtevati bi morali, naj se upošteva cerkveno stališče pri reševanju važnih vprašanj, ki se tičejo nas vseh, kajti sami dosežki znanosti in tehnike ravno tako lahko služijo človeku, kakor ga lahko tudi uničijo. Bistvo vstajenja je, da nas od leta do leta opominja na to, da se življenje ne konča z zemeljskim življenjem, da konfrontira perspektivo večnega življenja z brezupnostjo ter dvigne pozornost človeka od zemlje proti nebu. Naloga cerkve je, da posreduje iz roda v rod to najvažnejše znanje, to krščansko resnico. Prizadevati si mora, da bi ji uspelo mobilizirati čim večje množice ljudi, predvsem mlade, kajti skupnost ima moč oblikovanja človeka. Suzana Guoth Porabje, 5. aprila 2007 4 Živlenjske zgodbe (7) ZGIBILA SAM SVOJO NAJSTAREJŠO SESTRO »Najbole smo zatoga volo steli v vesi rama zidati, ka je naš daum preveč zvüna vesi bijo. Smo pau vöre mogli pejški titi, dokeč smo do busa prišli. Tistoga ipa smo šče na tri partije (v treh izmenah) delali, v vesi je ešče nej bilau elektrike, samo 1958. leta so go notpotegnili. Do tistoga časa smo – če smo popodneva ali vnoči delali – v kmica ojdli. 1961. leta smo začnili nauvi ram zidati. Tistoga leta majuša se je narodilo našo drugo dejte, pa sva deklično dobila. Že 1960. leta smo steli zidati, da smo pa nej dobili pejneze na pausadbo od banke. Gda smo drugo leto pejneze dobili, smo včasin pritisnili pa začnili zidati. Dosta nam je na pomauč bilau tau, ka je brat zidar bijo, pa je trno flajsen človek bijo. Pa tau je tö velka pomauč bila, ka je lüstvo iz vesi dosta pomagalo. Gda so se v vesi rami zidali, je moj mauž tö vsikšoma delat išo. Tak je ram 1962. leta gotovi bijo pa smo se leko notazmufali. Trno z žmetnim srcaum smo tam njali stari ram, gdej smo tak dugi lejt živali. Tisto je tijo, mirno mesto bilau. Dobre sausede smo meli, ka je v tej dugi lejtaj nigdar edne lagve rejči nej spadnilo med nami. Porabje, 5. aprila 2007 Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. Sausedno žensko sam tak lübila, kak če bi moja druga mati bili. Gda smo z zbaugom davali, smo vsi djaukali. Stari ram smo porüšili, ka je za nüc bilau – okna, dvera, špajet – smo v naugrditi. Špajet je moj brat notrazozido, dja sam tam vse stjüjala, gda smo svinje zabadali. Prevnaugo lekvara (marmalade) sam na tistom špajeti stjüjala, kloce sam sišila pa goštjice. Gda se je druga deklična narodila, sam za tri mejsece tanazaj išla delat. Tistoga ipa je ešče nej tak bilau, ka bi edna mati tri lejta leko doma bila s svojim detetom. Tau je velka sreča bila, ka je moja druga sestra doma bila pa go je ona opravlala. Ona se je nigdar nej oženila, ka je nej Marija pa Ferenc Časar v srednji lejtaj edno smo pa pri sausedi v štalo privezali, zatoga volo, ka je trno dojna bila. V naši držini je vsikši rad mlejko pijo, mati so pa štjiptje (skuto) pa žmaučau (maslo) redli. Ka smo doma naredli, za tisto je nej trbelo pejnaze vödati. Mogli smo je notavtalati, ka je dug trbelo nazaj plačüvati. Lejta so šle edna za drugim, deca je rasla. Z možaum sva si pogučavala, ka mo zdaj z božjo pomočjauv vred prišli, pa se nama nede trbelo telko mantrati. Dapa našo veselje je nej stalno pa dugo držalo. 1966. leta smo mojo mater zgibi li. Nigdar so nej betežni bili, nigdar so nej kaulek doktorov ojdli, so delavna ženska bili. Za lejt volo bi ešče leko živeli, so samo 66 lejt stari bili. Klobase so se njim zasükale, doktordje so pa cejlak drugo vračili. Zavolo hibe doktorov so mogli mrejti. Gda sam za njimi šla v špitale, so se domau zvali. „Mo’ dejte, domau me pelaj, ka doma štjém mrejti med svojo familijov,” me je prosila. Pa tak je bilau. Domau sam je dala pelati s taksinom, doma so se pomirili pa za par vör ji je düša njala. Na našo velko žalost so samo deset lejt preživeli očo. Dapa naša familija je vörna pa smo se pomirili v tom, ka se je tak zgodilo, kak je boža vola bila. Mater smo po krščanskoj navadi pokopali, mi smo pa mogli tadala živeti, ka žitek ne stane, če so gli težave pa žalost.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič vom mesti goraponücali, ka smo si zozidali eno tašno tjünjo venej, gde smo vse takšno delo leko opravili, s sterim smo v nauvom rama nej steli stalno zdravdje mejla. Ali doma je pomalek vse taobredla, v gračenki tö, pa kaulek rama tö. Gda smo se v nauvi ram skvaterali, smo edno kravo odali, 5 Dobro se poznam v Slovenskoj vesi (2) VUČTJINA DRŽINA IZ ŠTEVANOVEC V prejšnji novinaj nam je pripovejdo že en tau svojga živlenja Vučtjin Karči (Domiter) iz Števanovec, steri s svojo velko držinov srečno, veselo pa v lejpom mirej živé v Slovenskoj vesi. V naslejdnji novinaj pa želim notra pokazati njagvo mater, Vučtjino Rejzo pa mlado držino Lőrinca Šuliča, steri so vsi vtjüper za lejpo peldo leko postavleni, kak leko živejo štiri generacije vtjüper v Porabji v 21. stoletji. Na tau tü lejpo peldo mamo, kak lepau leko poštövajo mladi starejše. • Karči, dobro vardjam iz svoji mlašeči lejt, ka so tvoj oče nej navadno smrt meli, smrt ji je zaodila v mladi lejtaj pa trno nesrečno, ka smo kumar dali valati. »Moj oče je 1967. leta, tréjkraloma vtjüppiso po vesi, je cejli den kaulek odo od rama do rama. Večer je bijo, ka je üšo domau. Taum, gdé je tisti maust pri staroj üti v Števanovci, taum je nota spadno. Ali ma je lagvo gratalo ali ga je stoj tavdaro, na tau ništje nej prišo gora. Taum je austo, v noči je snejg gora zapadno nanga. Na drüdji den, v nedelo je lüstvo k meša šlau, pa so té kalap vidli, tejlo najprvim ranč nej. Taum je zmrzno. Dja sam té sodak bijo, sam emo ešče paudrüdji mejsec znak.« • Kak te je tá žalostna glas dosegla pri sodakaj? »Mena se je oče zglaso tisto nauč. Dja sam vnoči stražo v kasarni, večer od pete zazranka do péte vöre. Ranč sam v iži sejdo za stolom, gda je na okni trifart sklonckalo, za en deset minutov pa trifart. Vöra je bila pau dvej. Sam seba sam si brodo, sodak ne more biti v tistoj vöri, ovak je pa okna tak na visikom bila, ka go nej bilau mogauče dosegniti. Mislo sam si, ka steri sodak vejn garico vcuj postavo k stenej, ka vözdéla z menov, naj se postrašim. Tavö dém, poglédnam, nika. Zazranka v petoj vöri sam prejk dau slöjžbo pa sam üšo spat. V sedmoj vöri sta ma gora zbidila prejdjen s sodakom, ka naj se prej včasik zglasim pri najvekšoma prejdnjoma, ka mi nika ščé. Tak sam zvedo tisto velko žalost. Nejsam mogo vörvati, pravo sam, tau nej mogauče! Tak me je té prejdjen domau opauto, v Somboteli me je čako civilni sodak z avtonom pa me je domau odpelo. Težko je bilau, trno je težko bilau! Sam sam austo z materdjov.« • Kak vama je šlau tadale? »Sodačijo sam dola zaslöjžo, sam nota prišo delat v židano fabriko. Sledkar sam se oženo, z ženauv sva mela tri (h)čeré. Mlajši so pomalek gora zrasli. Žau, žena nas je ta njala, sam sam austo z mlajši pa materdjov. Ildiko, s sterov zdaj vtjüper živemo, se je oženila najprvim es v Slovensko ves. Drüdje dvej dekle so pa sledkar odišle v Pešt ranč zatok, ka so nej stele taum doma laknivati. Dja sam odo delat, mati so pa čisto na samom ostali doma. Za en čas je mati na teltje fertig gratala z glavauv pa ovak tü, ka smo go v Sombotel vozili k enomi profesori, steri go je na srečo vred vzeo. Hvala Baudji, od tistoga mau je dobro. S tejm, ka tašna kreptja vrastva beré, ka ji samo psihiater leko gora spiša, domanji brberdje ranč nej. Drügo je pa, ka odti nej mogla. Na pa té sam dja mater več nej mogo njasti na samom doma. Čer Ildiko je tau tü dobro vejdla, tak naja té večkrat zvala, naj se skvatejrava k njim v Slovensko ves. Njéva z možaum Lőrincom Šuličom sta že méla en menši raum pa sta té vönajšla, naj obadva odamo pa vtjüper tjöjpimo enoga zasé. Tak smo zdaj z materdjov, s črdjauv, z zétom pa dvöma vnukoma lepau vtjüper.« • Tak brodim, ka tvoja dobra natura dosta pomore pri tejm, ka pri vas štiri generacije leko živéjo vtjüper. Nejsi djizdavi, vsikšoma daš poštenjé, si fejs delaven pa skrbeči. Kak vidiš ti, kak se leko tak lepau porazmejte? »Ne dregamo eden drügoga, ne trgamo se. Dobro, pride tau ali tisto vcuj, kak pri vsakšoj držini. V mirej si lepau vse zgounčimo. Dobro se porazmejmo. Mladi trno lepau poštöjvajo mater tü pa namé tü. Dva vnuka sta fejs za naja pa müva za njija ranč tak. Zdaj, gda je mati na Židovi bila pri svojoj sestri na tri tjédne, mali je neprastoma spitavo, gda pride že gnauk dédi. Dobro, ka smo vsi leko vtjüper.« • Kak mladi penzionist si pri dobroj mauči pa zdravdji. Si držini na velko pomauč. »Ja, ne moram se taužiti. Gnauk sam bijo rejzani v špitalaj, emo sam ešče pet minutov za žitek. V želaudci so mi polipe dola ščipali pa pri tretjom so mi brberdje táščipnili želaudec, krv se pa lejvala. Krv so nej mogli staviti, če bi me v peti minutaj nej mogli vrezati, bi fertig bijo. Pomalek sam nazaj k seba prišo. Zdaj že delat ne odim, leko djejm, leko spim, se dobro mam. Telko zdigavati ne moram pa tašno preveč velko žmečavo tü nej. Na pa že šestdeset tri lejt sam star, že dosta neštjem zdigavati. Mladiva delat odita, dja pa doma kaulek rama opravlam furt kaj, vej pa mam čas. Vekšo delo pa tak vtjüper opravlamo.« • Ka maš dobrauto, veseldje zvöjn držine? »Gda z busom kam déjo z vesi, dja furt dém z njimi. Pa furt dém na meč, gda se naši domanji špilajo. Če inan déjo, ta ji tü sprvajam.« • Kak si zadovolen z domanjimi futbalisti? »Zdaj sam nej zadovolen, djeseni so trno dola zavertivali, dapa mislim, ka se nazaj vtjüp poberejo. Vej pa ranč so tisti špilali, steri v prvi lejtaj, gda so trno dobri bili. Nika je nej vredi bilau, leko ka se zdaj vred vzemejo. No, zvöjn toga k meša tü redno odim v Varaš, če kaj vcuj ne pride, vsakšo nedelo dém k meša.« Klara Fodor 6 Žalostni občni zbor Slovensko društvo v Budimpešti je 24. marciuša držalo občni zbor. Dosti vse takšno je bilau, ka smo se mogli dogovoriti. Na žalost tak je vtjüp prišlo, ka v tri držinaj žalivajo. Teriki Durnič je pred kratkim časom mrau zet v prometni nesreči, tü je njau pet lejt staroga sina. Pred dnevi je mrla Julija Terplan v težkom betegi. Mariki Kovač pa je oče mrau v Sakalovci. Bar smo že cejloletni program novembera vküp postavili, zdaj smo se tö mogli zgunčati, kak tau vse bau. Sobočanci, Društvo upokojencev, pride 21. apriliša. Meli mo razstavo pa nastaupi njihovi mali zbor. Letos štirikrat mamo potovanje (utazás). Na tau se rano trbej spisati, ka avtobuse trbej naraučiti pa pejnaze prositi tö na poti. Majuša mo šli v Sakalauvce na Porabske dneve. Juniuša mo meli piknik v čast samostojnosti R Slovenije. Tü nastaupi gornjeseniška folklorna skupina. Juliuša bi radi šli v Slovenijo na prauško pa na izlet. Na tau paut bi radi šli z nami Slovenci z Mosonmagyaróvára, bomo je pelali, ka bau telko mesta. Augustuša mo šli na Verico na Državno srečanje Porabskih Slovencov. Septembra pa nas je pozvau gornjeseniški župnik Ferenc Merkli, gda pride prvi soboški škof v Porabje. Oktobra mamo slovenski den, letos ga bomo začnili s sveto mešov v slovenskom jeziki. Pri meši bo popejvo MePZ A. Pavel z Gorenjoga Senika. Tüdi v programi bodo nastaupili pa ešče gledališka skupina Nindrik-indrik tö. O tejm smo tö gučali, kak nam pejnezge vküp pridejo. Prosili smo v Ljubljani od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tü vsigdar dobimo, ka prosimo. Potejm mo prosili v Budimpešti od Sklada za narodne in etnične manjšine pa vsakšo leto nam da Zveza Slovencev tö. Mesto za delo pa za prireditve pa nam tak da Državna slovenska samouprava. O tejm smo se tö pogučavali, kakšne organizacije mamo Slovenci, stere organizacije ka delajo, kakšne skupine gor držijo, tau pa zatau, ka mamo nauve člane tö. V Sloveniji je že dugo lejt Poletna šaula slovenskoga jezika. Lani sta dva naša mlada stejla titi, žau, nej je vküp prišlo. Zdaj je tak, ka se ji je pet zglasilo pri nas. Tej mladi zdaj majo volau titi se včit slovenski jezik. Letos pa drugo leto bi se malo kaj navčili, potejm bi se pa leko v Pešti na Filozofski fakulteti (Bölcsészkar) tadale včili. Končno bi prišli do toga, ka bi mladi tö vedli slovenski knjižni jezik. Vüpamo se, ka dobijo štipendijo, če pošlemo prošnje. Na konci smo se malo včili popejvati tö, samo zdaj takšne bole žalostne pesmi. Vči nas Hugo Čerpnjak, ka on vej igrati na harmoniki. Igrati še vej Pišta Lang tö. Moške glase smo dobre meli, mi ženske smo pa slabše bile. Vüpamo se, ka nam de pomalek šlau spejvanje. Irena Pavlič KMALU ROMSKI ZAKON V SLOVENIJI V Murski Soboti so pripravili pogovor o političnem napak. Milan Kučan povezuje pravice Romov tudi položaju Romov v Sloveniji. Uvodne razprave so s človekovimi pravicami in podpira sprejem romimeli Stane Baluh, direktor Urada za narodnosti, skega zakona, ki bo »dovolj celovito urejal položaj Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, Romov.« Bivši predsednik je omenil tudi »dobro in dr. Rajko Đurič, romolog in politik iz Beograda. prakso v Prekmurju«, kjer je romska problematika Stane Baluh je poudaril, da je Slovenija ena redkih dokaj dobro razrešena, »nič pa se ni zgodilo samo evropskih držav, ki ima v dvajsetih občinah romske od sebe.« Politični položaj Romov v Sloveniji »ni svetnike, izvoljene na posebnih listah. Za urejanje idealen, je del njihovega socialnega položaja, je pa romske problematike je zelo pomemben zakon o na dobri poti urejanja problematike.« lokalni samoupravi, v pripravi pa je zakon o rom-Rajko Đurič iz Beograda je kot Rom član srbskega ski skupnosti. Dosedanje razprave v državnem zbo-parlamenta, sicer pa priznani evropski strokovru kažejo, da bo zakon zelo verjetno sprejet v prvi njak za romsko problematiko. Poudaril je, da mopolovici leta. Strankarska organiziranost Romom ramo pri urejanju romske problematike upoštevati ne bi prinesla koristi, bolj je zanje pomembno, da razmere v preteklosti, sedanjosti in pogledati v pribo zakon opredeljeval tudi njihovo zastopstvo na hodnost. Tudi zato, ker je bila v preteklosti sprejeta državni ravni. Po sedanji slovenski ustavi imata vrsta zakonov proti Romom, zlasti v Nemčiji. Po zagotovljena sedeža v državnem zboru avtohtoni njegovem se »evropska norost rasizma« še ni neitalijanska in madžarska narodnost. hala, čeprav živi v Evropi okoli 12 milijonov Romov Bivši slovenski predsednik Milan Kučan je od-in so tako številčno največja manjšina. nose do Romov povezal z odnosi do manjšin na-V Srbiji – tako dr. Rajko Đurić – živi okoli 800 tisoč sploh: »Položaj manjšin govori o demokratičnosti Romov, ki so pred kratkim ustanovili Unijo Romov družbe,« je poudaril in ocenil, da Slovenija na Srbije. Poudaril je še, da se morajo Romi predvsem tem področju sodi med zgledne države v Evropi. sami zavzeti za svojo prihodnost, s spoštovanjem Vprašanje je seveda – po Milanu Kučanu – kakš-demokratičnih pravil. na oziroma kolikšna so odstopanja med prakso in Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat normativno ureditvijo, »kar pa ni slovenska poseb-– Muc je poudaril, da je razprava o političnem polonost. Politika se odloča za bližnjice, ki se v življenju žaju Romov nujna tudi zaradi razjasnitve vprašanj, pogosto pokažejo za najdaljšo pot.« Za ponazoritev ali obravnavamo romsko skupnost kot subjekt ali je slovenski »primer« romske družine Strojanovi, je romska skupnost subjekt sama sebi. kjer je politika ubirala bližnjice in naredila vrsto eR V A B I L O Slovenska zveza pa Veseli pajdaši ZS Števanovci Vas lepau zovejo na premiero komedije NAJVEKŠA VREJDNOST, ki bau 9. apriliša zadvečerek v 3-oj vöri v kulturnom daumi v Števanovci. Igro je napiso pa notanavčo: LACI KOVAČ V programi do šče dvej špili: Dvej ženski v gledali, Nindrik-indrik ZS pa Starišov djilejš, mlašeči igralci G. Senik Pridte, nede vam žau! M E G H Í V Ó A Magyarországi Szlovének Szövetsége és apátistvánfalvi színjátszócsoportja, a „Vidám barátok” meghívja Önt és kedves családját A LEGNAGYOBB ÉRTÉK című komédia bemutatójára, melyre 2007. április 9-én 15 órakor kerül sor a helyi kultúrházban. A darab szerzője és rendezője: KOVÁCS LÁSZLÓ További program: Két hölgy a tükörben, Nindrik-indrik és Szülői értekezlet, felsőszölnöki színjátszók Mindenkit szeretettel várunk! ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. aprila 2007 7 Vüzem je že klonckala na dar v isto gnezdo. Gli za-vsakši večer sam potüjma pod njo – se neje vidla vö s dveri, gda sam nabrao v tou mi je gratala najbole odišo v kürnjek, zgrabo gli skoron cejlo kokouši. Mejla jih je košaro en ducat djajc, pa sumliva. rdečko, pa jo odneso v ste-nouč nejsam zatisno telko, ka je vse plesalo po sam jih neso k žarnici. »Ges mislim, ka tista rdeča lo. Navadila se me je že, oči – nejsam ranč za čadvorišči. Gda pa jih je pri-»Ka pa delaš, moj pojbek?« kokouš nesé zlata djajca,« zatou se je dala potüma sek mogo zaspati. zvala »pi-pi, pi-pi«, je med neje mogla priti k sebi. sam staro mater potegno zgrabiti, ka ne bi zbüdila Gda sva s staro materjo njimi vögledala kak naj-»Morem jih presvejtiti, ka za rokav, gda je začala lü-staro mater, štera je tüdi prišla nazaj od vüzenske vekša črna kokouš, zatou mo rejsan vido notri ma-čati pšenico iz krbüle. ojdla s kokošami spat. meše, nejsam včasi šou v nejsam nigdar znao, če se loga Boga,« sam zdigno »Znalo bi biti, moj poj-Bilou je neka prejk pou-künjo. Vseo sam na pen, je ona prišla na svejt pred oči. bek, a v tej lejtaj nejsam noči, gda sam rdečko za-bila je lejpa sunčna nedesvojimi kokošami ali pa se odo: gledo sam jo, kak je la, pa gledo kokouši, kak je izvalila iz djajca nekšne vrtela glavou, kak je mejla so pikale travo. Vse so velke kmične kvočke. Z nekak vesele oči, gda pa bilé na küpi, samo rdečke lejti je dobila pravi koko je stanila z gnejzda, sam neje bilou že nekaj dni. šeči obraz: nous se ji je kak lisica skočo po djajce. Ne vem, če je stara mati potegno vö, oči so se po- Bilou je ešče toplo pa na vpamet vzela, ka je nega, meknole nekam globoko, mojo žalost – bejlo. Zlato ali pa je že znala, ka de brada, iz štere je štrlelo neje gvüšno zato, ka nega rdečka gratala kvočka. par kosminj, pa je itak mejseca pa zvezd, sam Te pa se mi pred očami skouz trepetala. Pouleg premišlavo v svoji deteči zavrtelo. Iz kmičnoga kovsega pa je bila ešče pük glavej, pa ga kak najveški uta z velkim küpom stele lava, kak če bi ščela zrasti zaklad stisno pod srakico. je najprle prišla rdečka, v zemlo. Najprlej sam ga presvejto: za njo pa je poskakavo »Nikaj se ne boj, moj poj skouzi lupino se je vidla mali bejli zavec. bek,« mi je večkrat pravila, »Boug je v vsakši stvari,« vpamet vzela. Nikaj se ne samo nekša senca. Čim »Stara mati, stara mati,« »prlej kak človek ide na ovi me je poboužala po gla-boj, ešče malo, ešče par bole sam obračo djajce, sam kak vijer skočo v küsvejt, v nebesa, grata mali, vej, ges sam pa itak vsak-dnij, pa se nam razkrije tem bole toplo se mi je vid-njo, »tou je čüda, tou je kak je prišo iz matere.« šo djajce ešče gnouk pre-najvekša skrivnoča toga lo. Pa tou neje bilou vse: čüda …« »Ka tam nemajo tak vel-svejto. svejta, gorstajenje Jezusa vse bole pa bole sam bio Gda je stoupila na prag, kih dveri, ka bi mogo »Iz šteroga djajca se té iz-Kristusa in v toj nouči va gvüšen, ka ma tista senca se je samo pokrižala pa skouzi velki človek?« me vali zavec?« mi neje dalo tüdi znala, štera najina v djajci podoubo zavca. pravila. je brigalo. spokoja. kokouš je zlata …« Rejsan: gori so bilé velke »Vidiš, moj pojbek, tüdi »Tou je velka skrivnouča, »Iz zlatoga, samo iz zla-»Pa de se rejsan zvalio iz vüje, pa tüdi kražlasti rejp tou, ka zdaj vidiš, je eno moj pojbek,« je zdignola toga, moj pojbek,« je po-tistoga djajca zavec?« ji se je že vido. Pa dvoje ma-malo gorivstajenje … Dosrednji prst, »štera je tüdi kumala pa me odpelala v nejsam dao mera. lih rdečih pikic. Tou so za-stakrat se v živlenji zgozapijana v djajci …« štalo, gde so nesle kokou-Kak če me ne bi čüla. Ko-veče oči, sam poskočo pa di, ka grata tisto, ka smo Nej mi šlou v glavou, zakoj ši. kouši so prestapale okouli stoupo k kredenci. mislili, ka neje nikdar gli v djajci. Djajce je žutka-»Štera kokouš nanesé zla-nje kak mala deca, vsakšo Odpejro sam ladline, ka bi mogouče …« sto ali rdečkasto, če neje ta djajca?« sam se zavrto je poznala, vsakši je dala najšo kaj zlatoga. Nikaj, Zgrabo sam maloga zavpoloužek, ga deneš pod na petaj. tüdi imé, za vsakšo, štero samo srebrna brozna, s ca, pa ga stisno k sebi. kvoko, pa čez par kednov »Tou ranč sam Boug ne je pozvala, je posebej seg-štero je stara mati puca-Malo je od straja trpeto; vö priklüva mali picek. vej, ar če kokouš znesé nola v krbülo, kak če bi la šparat. Pa nekši zlati bio je bejli kak snejg pa »Vidiš, moj pojbek,« kak si zlato djajce, tou že čez par prebejrala zrnje. Gledao paper, v šteroga so bili meki kak vuna. naednouk gor prišo. »Cej-trenov grata bejlo … Zatou sam ji pod prste: če de li-zamotani nekši gospočki Čez en čas sam ga spüsto li svejt je eno velko djajce, bi morali čakati pri vsakši čila rdečki kakšno zlato cukri. Te pa se mi je po-na travo: malo se je ešče za šteroga nišče ne vej, kokouši, pa ešče te nej bi zrno, de gvüšno znesla svejtilo: na vrečki je z vel-moto okouli mojih noug, što de vö priklüko. Tou je bili gvüšni …« zlato djajce, iz šteroga de kimi literami stalo: ZLATE gda pa je začno poskatak kak z Vsevišnjim: on Neje mi ostalo drügoga, se izvalo ešče bole zlati DROBTINE. Zlati prejzlin, kavati, kak če bi se ščeo živi v takšni velki lupini kak sam pazo na vsak-zavec. Če gli neje bilou, v sam poskočo od veseldja špilati, se mi je vidlo, ka kak najvekša pa najbo-šo kokouš. Znao sam, ka tou sam gvüšen, nikšno-pa začno z delom. Najprle je grato cejli zlati kak tilje nepojmliva stvar na šürkorepka nesé samo ga zlatoga zrna, nejsam sam pomočo djajce v mlej-sta vüzenska nedela, gda svejti. Šteri pa leko pride popoudnevi, ka mala dja-mogo enjati. ko, te pa sam ga povalo v sam vpamet vzeo, ka vel najbole bela štajerska kokouška zatisniti oči: skrivečki gor zgrabo, sam počako, svejti nemo nigdar na svejti …« tista najbole tüčna, znesé tramovdje, stiko po steli djajce v gnejzdo, v šterom Nejsam jo samo te, gda jo nišče ne pa po senej, če mo zaodo je ešče itak sedela rdečka. razmo. vidi. Pa ešče tou nej vsig-rdečko. Ešče več: skoro Naraji sam potisno djajce k njemi, če gli skouzi rica odi samo gnejzdit, ka Cejle nouči nejsam mogo zlatom prejzlini. Gda se je ko večino stvari na tom odi za tram, da pa rdeča, sam lazo na pod, gledo za ka se je posüšo, pa odneso Porabje, 5. aprila 2007 Koncert iz naših krajev iz Monoštra PETEK, 06.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LULU, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: VRT, 16.30 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 VRT GOSPODIČNE FLORE, DOK. ODD., 17.40 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, AM. DOK. SER., 18.35 ŽELEJČKI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽINSKA NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, AM. DOK. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 06.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.55 ALPSKI VEČER 2006, 12.00 KALEJDOSKOP, 12.50 FRASIER, AM. HUM. NAN., 13.45 MARIJINO ZADNJE POTOVANJE, NEMŠKI TV FILM, 15.15 ŠPORT ŠPAS, 15.45 ZDAJ!, 16.10 MOSTOVI -HIDAK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.05 LESTVICA NA DRUGEM, 17.50 POROČILA, 18.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 19.10 DOLGOPRSTNICA, ANG. LIT. NAD., 20.00 VROČI STOL, 21.00 KRIŽEV POT, PRENOS IZ VATIKANA, 22.30 ŽENA VOZI, MOŽ SPI, NEMŠ. FILM, 0.30 TUJA KOŽA, NEMŠ. FILM, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 07.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.05 SKRIVNOSTNA ZADEVA V STYLESU, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 ZLATOLASKA, 21.00 HRI-BAR, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 VINCI, POLJSKI FILM, 1.20 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 07.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 9.05 TEKMA, 9.55 PRIMORSKI MOZAIK, 10.25 VROČI STOL, 11.15 ŠTUDENTSKA, 12.05 STERNENBERG, ŠVICARSKI FILM, 13.35 RUSKO VSTAJENJE, DOK. ODD., 16.25 ZDAJ!, 16.55 NOGOMET, PRVA LIGA TELEKOM: MARIBOR -NAFTA, 19.00 OSCAR NIEMEYER -PORTRET ARHITEKTA, FRANCOSKO-BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 DESET ZAPOVEDI, AM. FILM, 21.45 GLOBUS, 22.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.50 VRTILJAK, 0.50 OBSODBA, ANG. NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL NEDELJA, 08.04.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 10.00 VELIKONOČNA MAŠA, 11.25 VEROVATI V ISTEGA BOGA, ODDAJA O KATOLIČANIH NA KITAJSKEM, 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA POSLANICA IZ RIMA, 12.35 GLASBENA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 DVAJSET DNI BREZ VOJNE, RUSKI ČB FILM, 0.45 DNEVNIK, 1.10 INFOKANAL NEDELJA, 08.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 GLASBENA ODDAJA, 10.40 POMAGAJMO SI, 11.10 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.00 GLOBUS, 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.00 MEDNARODNI TURNIR MLADIH V RITMIČNI GIMNASTIKI, 14.45 FILM, 16.20 GLASBENA ODDAJA, 17.45 MED ŽIVLJENJEM IN SANJAMI, ŠPANSKI FILM, 19.30 JADRANJE - SPOMLADANSKI POKAL, 20.00 DESET ZAPOVEDI, AM. FILM, 21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.20 TAM, KJER JE SRCE, AM. FILM, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.04.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 ČAROVNIK IZ OZA, PLESNA PREDSTAVA, 11.10 NAJVEČJE ZGRADBE V ZDA, AM. DOK. SER., 12.00 VSTAJENJE PO JARMU, PORTRET STANETA JARMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: BENETKE, 16.15 S SONCEM V OČEH: ZMERJANJE, POUČNO-IGR. NAN., 16.30 YACINE, KRATKI IGRANI FILM IZ SENEGALA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 VSTAJENJE: PORTRET JERNEJA STRLETA, 17.40 VOLK: DUH IZ DAVNINE SE VRAČA, AM. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 KAROL, ČLOVEK, KI JE POSTAL PAPEŽ, IT.-POLJ. BIOG. NAD., 0.00 VOLK: DUH IZ DAVNINE SE VRAČA, PON., 0.45 DNEVNIK, 1.20 TELESA, ANG. NAD., 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 12.15 VRTILJAK, 14.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 15.05 EVROPSKI MAGAZIN, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.05 LADY HAMILTON, AM. FILM, 18.10 TEKMA, 19.05 MI ZNAMO, 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 JEZIK NE LAŽE, FRANC. DOK. SER., 20.40 KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KONCERT SKUPINE LANGA, 22.50 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.15 SKRIVNE KODE, NIZ. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL TOREK, 10.04.2007, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI KOTIČEK, 11.10 VOLK: DUH IZ DAVNINE SE VRAČA, AM. POLJ. ODD., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.45 KITAJSKA: VEROVATI V ISTEGA BOGA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: RABARBARA, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ČRNO IN BELO: PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE ANTONA DEMŠARJA, DOK. FELJTON, 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: KUBA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUS. NAD., 0.15 MODRO, 0.40 DNEVNIK, 1.15 TELESA, ANG. NAD., 2.15 INFOKANAL TOREK, 10.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.45 KONCERT SKUPINE LANGA, 14.40 STUDIO CITY, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 INŠPEKTOR WALLANDER: VAŠKI NOREC, ŠVEDSKA NAN., 21.35 RESNICA ALI IZZIV, NEMŠ. FILM, 23.05 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL SREDA, 11.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 ČRNO IN BELO: PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE ANTONA DEMŠARJA, DOK. FELJTON, 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PISAVE, 13.40 ODPETI PESNIKI, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA: KUBA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 GUINEVERA, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.50 TELESA, ANG. NAD., 2.50 INFOKANAL SREDA, 11.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 HRI-BAR, 14.05 ZLATOLASKA, 15.05 LESTVICA NA DRUGEM, 15.50 JEZIK NE LAŽE, FRANC. DOK. SER., 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.00 MLADI DOKTOR FREUD, AM. BIOG. NAD., 20.00 TARČA, 21.30 SLOBOB, DOK. FELJTON, 21.50 IGRALEC IZ SMETNJAKA, IGR. DOK. PORTRET IGRALCA BRANKA MIKLAVCA, 22.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.05 PUNČICA MOJEGA OČESA, IT. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 12.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 NOVA DRUŽINA, KRATKI DOK. FILM IZ BELGIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.45 TELESA, ANG. NAD., 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 12.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.40 LABIRINT, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 RENE PAPE - MOJE SRCE GORI, NEMŠ. DOK. FILM, 19.45 MLADA BALERINA ALENA MEDICH, 20.00 ONSTRAN MEJE: ČEŠKA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.35 NOGOMET, POKAL UEFA: ČETRTFINALE, 23.30 V NOČI VELIKE POPLAVE, NEMŠ. TV FILM, 1.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 1.20 PET LUTK ZA LUNO V AVGUSTU, IT. FILM, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL Koncert iz naših krajev je ena najstarejših javnih oddaj Radia Slovenija, v Razvedrilnem programu jo pripravljajo že 40 let! Oddaja enkrat mesečno poteka v enem od slovenskih krajev -pogosto na podeželju, kjer ni prav veliko drugih prireditev! Ob poslušanju domače glasbe, ljudskih in zborovskih pesmi imajo domačini tudi priložnost predstaviti zgodovino svojega kraja in današnji utrip, spomnijo pa se tudi pomembnih do godkov, starih obrti in drugih zanimivosti, ki zaznamujejo kraj, kjer poteka oddaja! Uradno bomo 40-letnico oddaje praznovali v petek, 15. junija letos v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, takrat bosta 150-minutno oddajo posnela RA in TV Slovenija! V mesecih pred praznovanjem pa so se v Razvedrilnem programu odločili, da z oddajo, ki jo 1. program Radia Slovenija predvaja vsako tretjo soboto od 20.00 do 21.30, obiščejo tudi rojake v zamejstvu -v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem! Tako se bo ekipa Koncerta iz naših krajev v petek, 13. aprila ob 19.00 ustavila v Domu Zveze Slovencev na Madžarskem - v Monoštru! V Konferenčni dvorani v hotelu Lipa se bodo predstavili: ansambel Vitezi Celjski, ansambel Pogum, ljudski pevci z Gornjega Senika, ljudske pevke iz Monoštra, harmonikar Benjamin Sukič, domačini - sogovorniki, ki bodo predstavili življenje in delo Porabskih Slovencev in še kdo! Oddajo že 20 let vodi in jo zadnja leta tudi uredniško pripravlja Janez Dolinar, znani napovedovalski glas Radia Slovenija! Dobrodošli na Koncertu iz naših krajev v petek, 13. aprila 2007 ob 19.00 v Monoštru!