Monika Kropej
PROŠNJA ZA SODOBNE ZGODBE NENAVADEN VLOM
Prijatelji naših znancev .so se odpravili na daljše potovanje Nekaj dni po njihovem odhodu se je pred hišo, kjer so stanovali, ustavil kamion. Nekaj sosedov - dosti jih tako ni bilo doma, ker se je to dogajalo sredi delovnega dopoldneva - je nato lahko opazovalo, kako trije krepki moški znašajo na kamion vsakovrstno stanovanjsko opremo, od pohištva do gospodinjskih aparatov in drugih vrednih stvari. Sosedje so to početje nekoliko začudeni opazovali, vendar se jim ni zdelo sumljivo Mislili so si pač, tla so izvoščki prišli po naročilu lastnikov, na vlom pa Še pomislil ni nihče. Ko je bil kamion do vrha poln, so neznanci hišo zaprli in se odpeljali.
Risba: Tamara Korošec.
Šele ko so se dopustniki vrnili s potovanja, se je razvedelo. da so jih neznanci oropali in |im iz stanovanja odpeljali skoraj vse, kar je bilo le kaj vredno.
Takšne in podobne zgodbice, ki se danes pripovedujejo v zbrani družbi med prijatelji, ob klepetü na kavki, znancu na ulici ipd., zbiramo. Verjetno sle tudi \ i že slišali najrazličnejše zgodbe, ki so se ali pa se tudi niso pripetile, npr. o čudnih in nenavadnih potegavščinah, goljufijah, o skrivnostnih avtošto-parjih, duhovih, skratka o čemer koli tudi npr. o domačih živ alih, neznanih letečih predmetih, avtomobilskih zgodah in nezgodah, ljubezenskih avanturah ipd. Veseli bomo, če jih boste poslali na uredništvo: Glasnika SliD ( Zavet is ka S, 1000 Ljubljana), lahko pa tudi na avtoričin naslov (Monika Kropej ISN ZRC SAZl Novi trg 5, 1000 Ljubljana, lahko tudi po tele Ionu: Oft I 160 68, int.: Nekatere bomo sproti objavili v C Jlasniku (pod vašim imenom), druge pa bodo izšle v zbirki sodobnih zgodb, zalo dodajte k vsaki pripovedi čim več podatkov, npr, kje in kdaj je bila povedana, kdo jo je pripovedoval (predvsem poklic in starost). lahko tudi druge pripombe.
Ker se v okviru mednarodnega društva raziskovalcev sodobnega pripovedništva že pripravlja indeks tipov tovrstnih zgodbic, bi bilo prav. da bi bile vanj vključene tudi naše vari ante in lipi, in da bi se zbirkam drugih držav priključila tudi naša Tistim, ki se bodo pri sodelovanju se posebej izkazali, bomo poskušali njihov trud ludi plačati
Irena Rozman
0	RDEČI MUŠNICI MALO
^a srečo, bodo rekli mnogi gobarji in ljubitelji gobjill jedi, je 'Zmed stotin užitnih vrst le okoli deset smrtno strupenih. Kljub ,l-'mu. da je rdeča mušnica strupena goba, si je V kraljestvu Sob s svojo izredno lepolo zagotovila častno meslo. Mnoge "med nas pa pogled na iz mahu rastočo rdečo mušnico vrne v vas otroštva, ko smo se z njo srečali v pravljicah. :^eča mušnica ni zgolj okras gozdov, ampak je namenjena rudi
1	očenim P»Uebam ljudi. Sibirska ljudstvisöjopotielxjvala za v^iske samanske obrede. Z zadžitjem te halucinogene gobe musnk-e je šaman - padel v trans. V zamaknjenosti je v'/.postavil neposreden stik z duhovi, ki so mu svetovali o življenjsko Pomembnih stvareh za oftstoj in blagostanje skupnosti
UisiiK c rastejo le v zmerno toplih gozdnatih predelih zato s" io kupovali. In njena cena? Prava malenkost, le tri ali štiri ^verne jelene za eno rdečo mušnico.
Mb' nUS	milinit;a še zdaleč ni tako cenjena kot med
)!rsliim| ljudstvi, vendar so včasih s pridom izkoriščali njen ^ času, ko se na kmečkih domovih še niso uporabljali j Jeleni muholovci in kasneje insekticidi. so se ljudje skušali _ 1 1 nadležnih muh s pomočjo strupa rdeče mušnice.
^ŠNIK SED 36/1996, št. 1-
DRUGAČE
'Muham so nastavili" tako, da so rdečo mušnico popa rili z vročim sladkanitn mlekom in vabo postavili na okno ali mizo Pravijo, da je bil ta bio insckiicid zelo učinkovit. Muhe, zapeljane s prijetnim vonjem sladkega mleka, so šle na mušnico, od tam pa "po gobe".
Mušnica. Foto: trata Rozman.
5i