ilustrirani glasnik Letno stanE B K [ena šteuilka 20 uin.], za riEmčijo in K, za druge držaue in Ameriko 13 K. — Slike in dopisi se pošiljajo uredništuu „Ilustr. Elasnika" u Ljubljani [Katol. Tiskarna], naročnina, reklamacije in inserati na upraunistuo. Izhaja ob četrtkih Qf 5. oktobra 1916 \ih\i »whiij gfevi :511 On«G3IE3tO»OIC3ICDIRO» tUMMHUtHMMm Slika je originalen posnetek razglednice iz 10. skupine, ki je pravkar izšla pod naslovom: »Vojska v slikah« \mmnmMMr Zadnji šolski dan. Črtica. — Spisal Alphonse Daudet. no jutro je bilo zelo pozno, ko sem šel v šolo, in zelo sem se bal, da ne bom ozmerjan, tem bolj, ker nam je rekel gospod Hamel, da nas bode vprašal o participih, in jaz nisem vedel o tem niti besedice. Za trenutek me je objela misel, iti za šolo in bloditi po polju. Vreme je bilo tako lepo, tako gorko. Od gozda sem so se glasili kosi in na travniku za mlinom in žago so se urili Prusi v orožju. Vse to me je bolj zapeljavalo kot pravila o participih, a v meni je bila moč, da sem se ustavil in hitro odšel v šolo. Ko sem šel mimo županstva, je stalo mnogo ljudi pri majhni tablici. Od tu so prišla vsa slaba poročila, o izgubljenih bitkah, rekvizicijah, ukazi poveljstva; in mimogrede sem si mislil: »Kaj je neki zopet?« Ko sem tako tekel čez trg, me je poklical kovač, ki je ravno bral s svojimi vajenci razglas: »Nikar ne hiti tako, moj mali; še dosti zgodaj boš prišel v šolo!« Mislil sem, da se hoče iz mene norčevati in stopil sem ves zasopel na malo dvorišče gospoda Hamel. Navadno je bil pred začetkom pouka velik hrup, da se je slišalo prav na cesto, pulte so odpirali in zapirali, naloge so vsi skupno glasno ponavljali in si tiščali ušesa, da bi se mogli bolje učiti, in učitelj je tolkel z dolgim ravnilom po mizi: »Mir!«- Zanesel sem se na ta ropot, hoteč neopažen priti do svoje klopi; a ravno oni dan je bilo vse mirno, kakor nedeljsko jutro. Skozi odprto okno sem videl, kako so moji tovariši že v vrstah sedeli na svojih prostorih, in kako je hodil gospod Hamel s strašnim, železnim ravnilom pod pazduho gor in dol. Moral sem odpreti vrata in vstopiti med to veliko tišino. Le pomislite, kako sem bil rdeč in kako sem se bal! A gospod Hamel me je brez jeze pogledal in rekel zelo nežno »Hitro pojdi na svoje mesto; ravnokar smo hoteli začeti brez tebe.« Stopil sem čez klop in se vsedel k svojemu pultu. Šele potem, ko sem se nekoliko otresel strahu, sem zapazil, da je bil oblečen naš učitelj v svoj lepi, zeleni jopič in v kratke hlače, tkane iz črne svile, ki si jih je privoščil le ob slavnostnih dnevih ali razdelitvi daril. Sploh je ležalo na celem razredu nekaj izrednega, slovesnega. A najbolj me je presenetilo, da so sedeli v ozadju dvorane, na klopeh, ki so bile navadno prazne, vaščani, tihi kot mi, prejšnji župan, prejšnji pismonoša in še druge osebe. Vsi so bili vidno žalostni; in Hauser je prinesel s seboj staro, na robovih raz-cefrano knjigo, ki jo je imel odprto na kolenih; med njene liste pa je vtaknil svoja velika očala. Ko sem se vsemu temu čudil, je stopil gospod Hamel za kateder in nam rekel z istim nežnim glasom, s katerim me je sprejel: »Otroci moji, zadnjikrat vas jaz poučujem. Novi učitelj pride jutri. Danes je vaša zadnja francoska ura. Prosim vas, pazite.« Te besede so me pretresle. Oh! Zlobneži, to torej so naznanili županstvu. Moja zadnja francoska ura! . . . In znal sem komaj pisati! Nikoli več se torej ne bom učil! Kako sem se jezil sedaj nad izgubljenim časom, nad zamujenimi šolskimi urami, ko sem razdiral gnezdeča ali se drsal! Moje knjige, ki so se mi še ravnokar zdele tako*dolgočasne, tako neznosno težke, slovnica, moja zgodovina, vsi so se mi zdeli sedaj stari prijatelji, katere sem zapustil le nerad. Ravnotako tudi gospod Hamel. Pri misli, da nas bode kmalu zapustil, da ga ne bom videl nikoli več, sem pozabil vse kazni, vse udarce z ravnilom. Ubogi mož! V proslavo tega zadnjega šolskega dneva je oblekel svojo lepo, praznično obleko in sedaj sem razumel, zakaj so bili ti stari vaščani v ozadju dvorane. Hoteli so s tem izraziti svoje obžalovanje, da niso prišli večkrat v šolo. Bila je to nekaka zahvala našemu učitelju za njegovo štiridesetletno, zvesto službo in izpolnjevanje dolžnosti napram domovini, ki se je poslavljala z njim . , . Tako daleč sem bil s svojimi mislimi, ko sem nenadoma zaslišal svoje ime. Pri- šla je vrsta name, da povem, kar znam. Kaj vse bi bil dal, če bi bil mogel našteti pravila o participih glasno in jasno brez napake od začetka do konca, a zmešala se mi je štrena že pri prvih besedah in umolknil sem, zibajoč se v klopi težkega srca semintja, in si nisem upal dvigniti glave. Vendar sem slišal, kako mi je gospod Hamel rekel ; »Ne bom te zmerjal, kaznovan si dovolj . . . Tako mora priti, kajti vsak dan se tolažimo: Uh, saj imam še čas, naučil se bom jutri. In potem, vidiš, kaj se zgodi .. . To je bila velika nesreča našega Elzasa, da je vedno odlašal pouk na jutri. Sedaj imajo ljudje prav, ki govorijo: Kaj! Francozi hočete biti, pa ne znate v svojem jeziku ne govoriti ne pisati! A tega, nisi kriv vsega le ti. Mi vsi si imamo precej očitati. »Vaši starši niso vašega pouka dovolj upoštevali. Raje so vas pošiljali na polje ali v predilnico, da so zaslužili nekoliko več denarja. Ali si moram očitati kaj tudi jaz ? Ali vam nisem mnogokrat naročil zaliti moj vrt, mesto da bi delali? In če sem hotel loviti ribe, ali sem po-mišljal, dati vam prost dan ?« Potem je pričel hoditi gospod Hamel od enega do drugega in govoril z nami o francoskem jeziku, rekoč, da je najlepši, najčistejši jezik na svetu: moramo ga ohraniti in nikoli ne pozabiti, ker ljudstvo, ki zabrede v sužnost, ima ključ do svoje ječe, dokler ohrani svoj jezik. Potem je vzel slovnico in pojasnil našo nalogo. Čudil sem se, kako sem vse razumel, vse, kar je povedal, se mi je zdelo lahko. Mislim tudi, da nisem še nikoli pazil tako dobro, in da ni učitelj še nikoli razlagal s toliko potrpežljivostjo. Skoraj bi mogel verjeti, da nam je hotel vliti ubogi mož pred svojim odhodom vse svoje znanje naenkrat. Ko je bila slovnica končana, smo pričeli pisati. Ta dan nam je prinesel gospod Hamel čisto nove liste, na katerih je bilo z lepo okroglo pisavo napisano: France, Alsace, Alsace, France." Bili so kakor majhne zastavice, ki so plapolale na naših pultih po celem razredu. Treba je bilo videti, kako marljivo in tiho smo vsi delali ! Slišalo se je le praskanje peres po papirju. Hrošči so prileteli v sobo, a nikdo se ni zmenil zanje, niti naj mlajši ne, ki so pisali z veliko važnostjo, kakor bi bilo to resnično francoščina. Na šolski strehi so grlili golobi, a niso nas motili. Od časa do časa, kadar sem obrnil oči od svojega lista, sem videl, kako je stal gospod Hamel nepremično za katedrom in opazoval predmete okoli sebe, kakor bi hotel odnesti z enim pogledom vso šolsko sobo. Le pomislimo ! Štirideset let na istem mestu, dvorišče vedno pred seboj in isti razred. Le klopi, pulti so-bili zelo obrabljeni ; orehi na vrtu, ki jih je bil vsadil sam, so bili že veliki. Kako je moralo boleti srce ubogega moža, zapustiti vse te reči, in slišati korake svoje sestre, ki je v gornji sobi hodila semintja in pospravljala v kovčeg; kajti naslednji dan sta morala oditi, za vedno zapustiti deželo ! Vkljub temu se je zatajeval, da je poučeval do konca. Po pisanju smo imeli uro zgodovine, potem so jeli malčki svoj ba, be, bi, bo, bu. Na koncu šolske sobe si je nataknil stari Hauser svoja očala in držeč knjigo Dalmacija: Otok Korčula. z obema rokama, je črkoval. Videti jej bilo, da se je resnično trudil, njegov glas je v vznemirjenju trepetal, in bilo je tako smešno poslušati ga, da bi se bili mogli vsi smejati in jokati. O, spominjal se bom tega zadnjega šolskega dne . . . Nenadoma je udarila cerkvena ura dvanajst. Isti trenutek so se oglasile pod našimi okni trompete Prusov, ki so se vračali z vaj. Gospod Hamel je ves bled vstal. Pa nikoli se nam ni zdel tako velik. »Moji prijatelji,« je rekel, »moji otroci, jaz, jaz . . .« A besede so mu ostale v grlu, ni mogel dokončati stavka. Obrnil se je k tabli, vzel kos krede in z vso močjo pritiskajoč je napisal tako debelo, kakor je mogel: Živela domovina ! A obstal je, glavo naslonjeno na steno, in nam dal z roko znamenje: »Šola je končana. Pojdite !« prečijo moralno pogubo mladine. Generalno poveljstvo v Monakovem in v Kas-selu je izdalo katalog o spisih, ki so prepovedani mladini. Izkušnje policijskega varstva za mladino na Štajerskem so dokazale, kako pogubno je gotove vrste slovstvo za mlade duše in uvedlo je korake. Pri nas vzdihuje pač marsikdo, ne stori se pa dosti, da bi se ustavila energično povodenj pohujšanja. Kar doživljamo sedaj pri marsikateri rodbini, ni prišlo kar tako vsled vojske, današnja sramota in bolezen se je pripravljala z opolzlim berilom, ki je morilo počasi čut sramež- sliko sv. Antona na razglednici. Vstopim. Prodajalka mi da kup razglednic na izbiro. Tu so lepi svetniki in zraven njih slike, ki so naravnost nesramne. Poleg slike, ki kaže Prečisto mater, tolažnico vesoljnega gorja, je simbol po-hotnosti, slika Venerina in drugo podobno. Naravnost rafinirano. Opozorim prodajalko, mlado dekletce, da take slike ne smejo biti pomešane me drugimi. Dekletce pravi, da so se pomešale le slučajno in da jih ne devajo v izložbo. Te slike pa gredo zelo in pri njih se kaj zasluži. Sploh pa je to umetnost. Uboga umetnost! Ko- Nemška podmornica »54« je prevozila skozi morsko ožino Gibraltar in potopila več bojnih ladij in drugih parobrodov. likokrat te je že profanirala špekulacija na najnižje nagone . . . Dekletcu povem, da je to nekaj drugega. Na to se izgovarja, da oni ne naročijo teh slik, tovarna jih pošlje poleg drugih in zasluži se pri njih. Tako torej! Stvar je jasna: Marsikdo je še tako sramežljiv, da noče vprašati po takih razglednicah, pa se mu ponudi kar vse vkup. Zdi se, da kupujejo najraje nedorastli dečki ... In kdo se protivi in kdo brani? To je greh odrastlih. Za našo južno armado. Pod tem naslovom vabijo graški listi, da bi si trgali kadilci, ki so doma, posebno ženski kadilci, pri kajenju in pošiljali to, kar so prihranili, vojakom, ki trpe lakoto in mraz, ko stoje dolge ure na straži. Vojaku je smodka tovarišica, ki mu preganja dolg čas in mu premoti želodec. Prišla je tudi do nas neka postava, ki prepoveduje dečkom kajenje in trafikam prodajo tobaka dečkom. Vendar se vidi vsak dan in vsak čas dečke, ki kade javno, ne da bi se brigal kdo zato, ne da bi jim pojasnil kdo, da kradejo s tem sebi zdravje, staršem denar in vojakom tobak. Pride zmučen vojak iz fronte, kjer je trpel za nas druge v zaledju, zgodi se večkrat, da prosi v trafiki za tobak in ga ne more dobiti in gleda domačega nestoriprava, ki mu kadi pred nosom. Odrasli bi morali pojasniti dečkom, kaka sramota je to zanje, odrasli bi morali skrbeti, da vzraste mladina v zdrave in varčne može. Pa kdo se meni za to? Večji dečki se zbirajo v gruče, kvar-tajo za denar in preklinjajo pri vsaki drugi Naši grehi napram mladini. Vsakdanja tožba je, da je mladina posurovela in pokvarjena. Mladina pa se ne pokvari sama od sebe, pokvarjena mladina je le zrcalo, v katerem vidimo odsev modernega življenja in vzgoje. To prezrelo, jezično, sebično in neverno mladež smo vzgojili sami, da je starost, ki je veljala prej za čast, sedaj samo predmet prezi-ranja, tega smo sami krivi. Otrok je vse, pravi moderna vzgoja, otroka je treba vzgojiti brez strahu in spoštovanja, njegove lepe mladosti ne smemo kvariti s predstavami o hudem, ne smemo ga kaznovati, ker ni njegov razum toliko razvit, da bi doumel kaj in kdaj ni storil prav. Temu nasproti pa moramo pribiti, da razume otrok prav dobro, če vidi, da ne dela odrastli prav in ima že prav majhen, normalno razvit otrok, nek čut, ki mu pove odločno, kdaj dela prav ali kdaj ne. Torej je prazen izgovor, da otrok ne razume, kaj vidi in kaj dela. Pred vsem, kar vidi. To se mu vtisne hitro v dušo, to živi v njegovem spominu, to posnema in ponavlja. In tu je jasno viden greh odrastlih. Najgrših, dušnemu kakor telesnemu zdravju otrok kvarljivih dejanj si niso izmislili otroci sami, videli so jih od nevrednih staršev in od drugih, ki se ne sramujejo po hujševati malih s pogledi, obleko in obnašanjem. Večje pohujšujejo slike, ki vise povsod, slabo berilo, ki se daja mladini brez pomisleka v roke. V izložbah se razstavijo razglednice z lascivno sliko. In najraje se ustavi otrok ob taki. Starejši dečki govore pri tem tako surovo kakor star žganjar. Slike in berilo. Moderno je, da se vidi v stanovanju izobraženih nage kipe in slike. Križ, znak trpljenja in vere — je izginil iz kotov sob, Venera kaže, da smo se povrnili v čase oboževanja telesa — in vojaki, ranjeni in pohabljeni, nam povedo, kam nas je dovedlo to malikovanje. Prišla je kazen na nas, a zaslužili smo jo. Povsod se gibljejo oblasti, da pre- Gibraltar, angleška utrdba na morski ožini med Španijo in Afriko, z garnizijo nad 6000 mož; večstoletna trdnjava. ljivosti in vzbujalo v mladih in starih po-hotnost. Zato sedaj reke krvi. Razširjanje opolzlih slik potom razglednic bi se moglo strogo prepovedati. In kako se ponujajo take stvari! V oknu neke prodajalne v Ljubljani zagledam lepo besedi. Vsak lo pripoveduje in vsak toži, kar pa ne pomaga nič. Zakaj ne preskrbe odrasli tem dečkom dela? Če ni dela zanje v mestu, pošljite jih na kmete, tam ga je dovolj. Starši, ki ne dajo večjih dečkov takoj v kako delo, ko izostanejo dečki iz šole, bi se morali kaznovati. Delomržne postopače je treba vzgojiti po sili v koristne državljane. Pravijo, da je neka postava, ki prepoveduje preklinjanje Boga. In vendar se sliši to grdo preklinjanje vsak čas iz ust malih otrok in dečkov. Kaj se mora širiti pri nas ostudna laška kletev zato, ker smo v vojski ž njimi ? To je greh nas odrastlih. Vsi slišimo, a nobeden ne brani, ne šola, ne policija. Ni treba praviti, da ne vedo dečki, kaj pravijo, oni vedo prav dobro, da preklinjajo. Slišali so seveda od odrastlih. In če preklinja staro in mlado Boga in sveto Devico in če se ne ustavlja temu nikdo, kako naj nam prisije sreča boljših dni? V krvavi povodnji tone svet, mi pa pustimo, da izzivajo naši najmlajši s kletvijo božjo jezo. ||IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIII!I!III!IIIIIIIIIIH | BOY. | H Roman. — Španski spisal Luis Coloma. = Prevel A. Kalan. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ V. (Dalje.) Molče sva si to priznala in sklenila mir. Roko ob roki sva šla naprej kakor Diego Ordonez in Arias Gonzalo v boj pri Zamori.1 Dež je pojenjal in vzduh je bil tako mil in oživljajoč, kakor je v navadi meseca marca v Andaluziji. — Ceste so bile samotne, mnoge temne, povsod je vladala globoka nočna tihota, ki v mirnem pokrajinskem življenju zgodaj nastopa. Stopila sva v ozko, vijugasto ulico, kakršnih vidiš povsod v starih mavriških mestih. Boy je hodil spredaj, stopal je po trotoarju, in zdel bolj gotovo pa zato, ker imajo razne pustne veselice za trgovske komije posebno vabljivo moč. Samo eno prodajalno tam daleč sva videla odprto, in tja se je oziral Boy. Ob vratih so visele kapuce in obleke za maske z razsvetljenim transparentom, kjer je bilo brati: »Obleke za maske naposodo!« Nad napisom je v temi gorela papirnata svetilka, nad njo pa se je kakor krona dvigal nečeden velik ptič iz medi, nekam podoben papigi, še bolj pa rajskemu ptiču. Plinij bi ga bil gotovo študiral, Linne bi pa imel veselje, da ga postavi v pravo vrsto in bi Buffonu lahko posvetil enega izmed peterih dostavkov k njegovi »Razpravi o naravi živali.« Na zatemnelem steklu svetilke so stale na eni strani v rdečih črkah besede: »Tu se brije, češe in striže«, na drugi: »Tu se delajo lasulje in izdelki umetnih las vsake vrste, in na sprednji strani: »Brivski salon pri zelenem ptiču«. Ob zasenčenih vratih ob luči, ki je silila iz brivnice in svetila v temno noč, je stal na pragu, naslonjen na oboje duri, neznaten možiček križem rok. To je bil Joaquin Lopez, pravi »zeleni ptič«, kakor Platonov človek, dvonožec in brez peruti. Brivec je bil bolj ženski podoben, sta-rikav, zoprn in grd ne zaradi tega, ker je bil umazan, marveč zato, ker je bil preveč nališpan. Nosil je goste, dolge lase, s temi se je posebno ponašal in delal veliko reklamo za svojo' brivnico. Drugi brivci nastavljajo lasulje in razne vrste las v svojih izložbenih oknih, razgrnjene na voščenih kipih, on pa je ob vsaki uri stoječ gologlav pred svojo trgovino razkazoval svoje lastne lase, ki si jih je mazal, da so se svetili črno ko vran in so bili po vseh modernih predpisih počesani in razdrapani. Iz njega je dehtelo, kar je preostalo neprodane dišeče vode in sredstev za lepoto, ki jih je zase porabil. Trosil se je z riževim pudrom in rožno-rdeče namazal svoji Srce začuti v hipu, kakor telo, mraz in vročino, in taka nenadna mraznica me je prevzela, ko sem opazil, da je Boy obstal, ko je opazil to malovredno, smešno bitje. Pol ure poprej se je v poltemi pokazala njegova hči Mariquita z vsemi hudiči, sedaj pa on, kakor da ona pomeni priče-tek, on pa konec krvave drame, ki se odigra v tem tesnem prostoru med zabojčki s Turški vojaki-rekonvalescenti. pomadami, vzorci z lasmi in med raznimi cunjami za pustne veselice. Ni čudno, da sem pod tem vtisom na Boyevo vprašanje tudi v zadregi tiho in boječe odgovoril, kakor bi slutil, da se bliža usoda skrivaj kakor volk. »To je ulica Algaroes.« Alojzij Planinšek iz Polenšaka pri Ptuju, padel 21. junija 1916 na gori Boskon na laškem bojišču. Na svidenje pri Bogu! Franc Jašovec iz Radomelj pri Kamniku, padel pri Kovelu na Rusko-Poljskem 29. julija 1916. Lahka ti tuja zemlja! Franc Burja iz Prikrnice pri Moravčah, padel pri Asiagu 6. junija 1916. Na svidenje nad zvezdami! Franc Vetrih iz Batuj na Goriškem, padel 6. junija 1916 v Galiciji. Vzoren Orel. N. v m. p.! Valentin Nastran iz Studenega nad Šle. Loko, padel 6. julija 1916 v Galiciji, član Marijine družbe. Bog s teboj in Marija! se je v tem hipu popolno miren. Naenkrat pa se obrne na sredo ceste, ogledujoč ceste pred seboj in me vpraša tiho z glasom, ki se mi je zdel čuden in prestrašen: »Katera ulica je to?« Pazno in nezaupno sem sledil njegovim'pogledom, in bal sem se, kaj, ako bi mu prišlo na misel, da bi kakemu mačku trubadurju, ki je mijavkal na strehi, ne voščil »Lahko noč«. Ta cesta je bila središče prometnega življenja. Na desno in levo so se vrstile trgovina za trgovino, ki so bile splošno krasno opremljene; sedaj so bile seveda vse zaprte, ne toliko zaradi pozne ure, 1 V zvezi s prizorom iz Cidovih romanc. lici; barval si je obrvi, dasi njegovi sivi očesi nista nič rabili te nepotrebne sence. Iz oči mu je gorel zloben, čustven, ciničen pogled, tak, kakršen spremlja do groba drzno nečistnico, ki se mora zadovoljiti z vlogo postarane vlačuge. Govoril je, kakor bi imel vrabca v grlu, svoje misli je povedal, kakor to znajo v Andaluziji ljudje nižje vrste, hodil in vedel pa se je tako kakor kak glediščni plesalec. Tatovi časa iz zloglasnega, le malo od njegove trgovine oddaljenega manjšega kazina, sami malovredni ljudje, ki jim je lisjak tičal na tilniku, so mu rekli Ninon, v spomin na ono znano Kurtizano, ki je znala ohraniti si svojo lepoto do štiriin-osemdesetega leta. Ko Boy čuje to ime, se obrne v hipu in hiti v nasprotno stran, rekoč: »Tu jaz ne grem naprej . . . Pojdiva na drugo stran!« »Toda čuj, prijatelj,« rečem in ga pri-mem za roko, »po tej poti prideva naravnost v moje stanovanje.« »Tja prideva tudi po drugem potu. ^ »Potem je nama treba napraviti velik ovinek.« »Prav, pa ga napraviva; tukaj, koko sem rekel, jaz ne grem naprej.« »Pa zakaj ne, zakaj?« ga vprašam ne voljen, »Zato, ker nočem,« To je bila pri Boyu vedno zadnja ic seda, brez opravičenja, brez razloga. \ dal sem se in šel za njim, in strah me je bilo, ko sem njega gledal in ko sem sebi gledal v srce. Malo poprej sem opazil, da je Boy kar vztrepetal, ko je Porrata omenila samo ime Joaquina Lopeza, zdaj sem videl, da je on — drznež in junak — obledel in se kar umaknil, ko je zagledal onega možička, prav tako, kakor pravijo, da se lev splaši in umakne, ako opazi kačo. Vse to mi je nudilo dovolj jasen dokaz, da še del uganke ni rešen, in da brez dvoma ključ za to rešitev hrani ta zoprni človek. Prišla sva, jaz zatopljen v teh mislih in Boy zakopan v svoje zadrege, na Asturni trg, ne da bi bila besedico- izpregovorila. Skoro na celi sprednji strani je bila zgrajena palača grofa de Astures, kjer sem takrat stanoval. Grof de Astures je bil brat moje matere, moj varuh in podpornik, odkar sem osirotel po prerani smrti očeta in matere. Grofica mi je bila kakor mati, in nikdar mi ne izgine iz misli spomin na to sveto, krepostno ženo, ki je združila v sebi dobroto in modrost. V palači sem stanoval na ločenem krilu z lastnim vhodom. Treba, da nekoliko opišem palačo, da se laže razume vse, kar se je dogodilo ono nepozabno noč. Ob obeh straneh palače se dvigata dva masivna stolpa, sredi med njima je v poznejšem času zgrajeno glavno pročelje s težkimi, nepravilnimi omrežnimi okni; prav v sredi sloni na dveh mogočnih do-ričnih stebrih z ogromnim plemskim grbom asturskim okrašeno podvorje, nad njim je umetno izklesan friz z gotskim nazidkom, ki je segal od stolpa do stolpa in krasil grofovski stari dvor kakor diadem na čelu plemenite starice. Na širokem frizu portala je bil napisan z umetelnimi okraski obdan latinski napis: To monumentalno pročelje je obsegalo, kakor smo že omenili, celo stran na trg; ob stolpih sta na obe strani vodili dve ulici, lisičja ulica in vijugasta ulica, ki se je sedemkrat previla do zadnjega konca, kjer je stala na voglu trgovina »Pri zelenem ptiču«. Ta ulica je bila celo pri belem dnevu temna, ponoči pa kar nevarna, ker so njene krivine nudile priliko za prežo in napad. Po eni strani se je vlekel ograjni zid asturskega vrta, po drugi pa visok zid žen- jem popolno sam zase in da so docela ne-osnovani njegovi pomiselki, da bi on utegnil v hiši motiti moje sorodnike. Takoj sem naročil Celestinu, naj hitro stopi v Hotel de Roma po Boyeve stvari in naj plača njegov račun, ker sva imela namen zjutraj ob šestih naravnost iz mojega stanovanja iti na kolodvor. Obenem sem slugi ukazal, da mora ob tej določeni uri poskrbeti za voz, da pripravi čokolade, da osnaži Boyu in meni obleko. Ker se pa nisem prav zanesel, da naju Celestin toč- Naš hidroplan »L 65«. Slovenec mornar Polenčič telovadi na ladji. Dominus custodiat introitum tuum et exitum tuum et hoc nune et usque in sae-culum. Amen,1 1 Bog čuvaj tvoj vhod in tvoj izhod sedaj in na veke. Amen. skega samostana; v celi ulici ni bilo no^ benih vrat ali odprtin, razen vrat, ki so vodile v levi stolp palače, kjer sem jaz stanoval in na drugem koncu ulice skrivnostna stranska vratica, kjer se je skrivaje hodilo ven in noter iz gnezda »Pri zelenem ptiču«, od Joaquina Lopeza, brivca in posojevalca denarja, Nad temi sumljivimi vrati, ki sem šel skoz nje enkrat v svojem življenju v usodnem trenutku, je visela lesena tabla z napisom; »Dobrodelni zavod« ,Tu se posoja denar na zastavljanje dragocenosti in vrednot'. To je bila ubogim in zapravljivcem dobro znana jazba, kjer je Joaquin Lopez uganjal posle svojega oderuštva; na drugi strani pa je bil brivski »salon« v ulici Al-garoes, kjer so jnjegove hčere delale lasulje in kite in s tem zakrivale nepoštene kupčije svojega očeta. VI. Skozi vrata pri stolpu sem odhajal in prihajal samo ponoči, da nisem motil miru in čudovitega reda v hiši svojega strica, sicer sem pa vedno hodil skozi glavna vrata na pročelju. Moje stanovanje je vezala z drugimi deli palače steklena galerija, odkoder je bil ob stolpu v vijugasti ulici lep razgled na vrt. Imel sem tedaj zelo zvestega služabnika Belgijca Celestina. Skrbel je zame in v redu imel moje stanovanje, kjer so bila vrata na ulico zavarovana podnevi le z navadno kljuko1, ponoči pa s težkim zapahom, ki ga je Celestin vsako noč potegnil čez vrata. Vse to sem Boyu nadrobno pojasnil pri vhodu, hoteč mu pokazati, da stanu- no ob uri vzbudi, sem navil budilnik in ga postavil na mizico poleg svojega vzglav-ja, ker sem vedel, da bova še govorila in potem trudna gotovo trdno zaspala. Boy se je, takoj ko je bil pod streho, vsaj kakor se je zdelo, zopet razvedril in razigral. Nič se ni ozrl na krasno kordu-ansko tapeto, nič ni pogledal na kasetiran strop, delo iz 15. stoletja, ne na zanimive rezbarije ne na posebne napise v sobi, ki so bili posebna starinoslovska in umetelna dragocenost, Boy je hitro hodil po sobi gorindol po taktu Pepe-Hillo-koračnice, ki jo je v svoji norosti za petje prepeval tako glasno, kakor da bi bila ura dvanajst opoldne: »K bikjim borbam pojdimo, nič se ne bojimo; pavke in trobente že, se čujejo ., Hitimo! Prav iz srca kličimo glasno zmagovalcu: živi, živi, Pepe — Hillo čez te ga ni — ni bilo!« Pel je in stopal in z rokama je mahal vse v taktu, in bil je videti lep in prikupen; obenem si je slekel svojo plesno obleko, posamezne kose je zmetal po tleh; v tem kotu je ležala čepica, v drugem lasulja, tu vrhna suknja, tam ovratnik in rokavice. Tako je prišel do usnjatega pasu s srebrno zapono, tedaj pa se je prav osebno sam zlodej indiskretnosti vtaknil vmes v igro. Na pasu je bilo pritrjenih več srebrnih verižic, njih konci pa so bili v raznih žepih; ko si Boy hitro odpaše pas, prišle so na svetlo razne na verižicah viseče dragocene stvari iz oksidiranega srebra, kakor so bile takrat v navadi, med temi pa se je tudi pokazal kot nepričakovan toži-telj, kot indiskreten enfant terrible, ki pokaže kak madež ali odkrije kako skrivnost, šopek iz šmarnic, ki sem ga pred dvema urama videl, kako je prišel iz rame plesalke na prsi plesalca. Šopek je zletel iz žepa, kakor bi ga bil kdo izstrelil iz možnarja, in je padel na mizo meni skoraj v roko, umazan, vel, kakor da bi pri meni iskal varstva in pravice, ali da bi pripovedoval o svojih potih in skrbeh. V hipu sem ga zgrabil v zraku in ga zmagoslavno dvignil, pri tem se nisem kar nič zmenil za Boyeve jezne poglede. Nastavil se je bliskoma, kakor da hoče nadme in mi vzeti šopek, ali enako trenutno je odnehal od svojega namena. Zlokobni škrat mi je dal priliko v roko. da se maščujem, in jaz nisem bil toliko velikodušen, da bi jo bil odklonil. »Ubogi cvet,« sem dejal, ko sem ogledoval šopek kakor Don Kihot želod, ko je govoril o zlati dobi, »nesrečni, nedolžni, preganjani cvet, simbol galantnega pohajalca1: od kod si, kam greš? — Ali si prišel iz roke Najade Manzanaresove v roke morskega Tritona, ki te je dal najprej na svoje prsteno srce in potem spravil v temen kot, kjer so bile cigarete in vžigalice tvoje tovarišice? — Ali bežiš pred krutim Zenom, pred Epiktetom iz kavčuka, ki te je oropal svetlobe in zraka, misleč, da si cvet kakor on, kost brez čuta? — Ali mar želiš nazaj med črne lase tvoje Najade, ki te je v usodnem trenotku oddala kot talnika sladkih čuvstev? Naj se ti posuše solze, ti dehteča podoba razočaranja. Ponesem te k njej, če mi poveš, kje je doma in kako ji je ime.« Šopek ni bil posebno domač v knjigi »Vodnik za tujce« in najbrže vsled ginje- nosti ni ne mignil ne dihnil, zato sem dostavil z zlobnim namenom in v komičnem patosu, kakor bi bil jaz Moratin:2 Šmarnice, dajte, povejte mi, ali ste v dolu ob jutranjem zoru, videle lepo Belizo, predrago, ki se skriva mojim očem?« Z določenim namenom sem razvijal jaz te neumnosti, Boy pa se je medtem, ne da bi zinil besedo, zavijal v škotski pled, 1 Francozi pravijo mlademu pohajalcu z ženskami muguet = šmarnica. 2 Španski pesnik 18. veka. ki je počival ob vznožju postelje. — Ko sem pa ime Dorila iz Moratinove kitice zamenjal iz Belizo — to je bil anagram priimka grofice Bureve — te Manzanaresove Najade, ki je bila najbrže lastnica šopka, je dvignil Triton divje svojo glavo, uprl vame svoje jekleno-svetle oči, kakor da mi hoče prodreti v dno duše. »Ti vseh bedakov bedak!« je zavpil ves nemiren, skoraj jezen. »V svojem življenju še nisem nikoli slišal takih budalosti. Kdaj so pa še kako fino damo klicali za Meliso? « Jaz nisem rekel Melisa, ki jo rabijo v lekarni, ampak Beliza, ki je ime kraljice.« »Pastirice, hočeš reči.« »Kraljice, pravim. Le prevrni anagram in takoj boš o tem na jasnem, kakor mati gostilničarka v komediji: Beliza: Primi glavo in postavi si jo zadaj! Tedaj bo vsakdo Iz a — bel jo bral. To sem izpregovoril zelo slovesno, a obenem zaničljivo, tedaj pa je zagrmelo. Ime Izabel je bil Boyu tolikega pomena, kakor najbolj nervoznemu izmed vseh hudičev blagoslovljena voda; umaknil sem se za korak, boječ se, da ne pride iz igrače kaj hujšega. Vzplamenel je kakor ogenj ob vetru, trenotno mi je iztrgal iz rok usodni šopek, ki sem ga držal pred seboj kakor ščit, in ga je vrgel, ne da bi ga pogledal, v posodo iz porcelana, ki je stala poleg umivalnika. Ko je to storil, in kakor se mi je zdelo, ne toliko iz maščevanja, kakor da se zakrije v svoji machiavellistični naravi, Silistrija. skoči v drznem skoku na mojo posteljo, vleže se zavit v pled široko na hrbet in vrže, kakor mečejo Indijanci svoje puščice, pozdravljajoč solnce ob njegovem vzhodu in zahodu, z elastičnim sunkom z nogama enega svojih atlas-čevljev na sever in drugega na jug; eden je pal in prijetno plaval v umivalniku, polnem z milom pomešane vode, ki jo je zanikarni Celestin pozabil odnesti; drugi je romal na sever, najbrže da je iskal »malega medveda«, pa se je ustavil in obstal na zidcu, kjer se je pričenjal strop. Prav podomače si je napravil posteljo, zažgal je cigareto in kakor da se ni nič zgodilo, je dejal: »Kakor sem ti že pravil...« Jaz še vedno razburjen ga vznemirjen prekinem: »Ne, ti mi nisi še nič pravil.« »Dobro, če ti nisem še nič pravil, ti pa zdaj povem,« je nadaljeval popolnoma miren, »da ti moram razložiti izvir svoje nesreče, sicer bi je ne mogel prav razumeti.« Mislil sem si: No sedaj je vendar prišel trenotek, ki sem si ga tako želel, da si bova vse zaupno^ odkrila. Zato se vležem tudi jaz zavit in s cigaretami oskrbljen zložno na naslonjač na nasprotni strani, a v isti meri s posteljo. (Dalje.) u LJ Po svetu. » >M >|t ; Svetovna vojska. Vedno hujši boji na vseh bojiščih, s temi besedami najprimerneje opišemo bojevanje zadnjega tedna. Sovražniki, kakor se vidi, imajo skupen načrt in skupen namen če mogoče še do zime na bojiščih doseči kaj odločilnega. Zato so pričeli z napadi na vseh bojiščih; v ta namen so poslali na bojno polje vse razpoložljive rezerve in povsod nastopajo z veliko številno premočjo. Na primorskem bojišču ni bilo zadnji teden nobenih bistvenih sprememb. Lahi so imeli pri svojih napadih hude izgube, zato morajo sedaj vojaštvo menjavati. Topniški boji pa sploh niso prenehali. Naši krepko branijo zasedeno bojno črto. Sovražnik neprestano obstreljuje razne naše kraje. Posrečilo se mu je zadeti napravo vodovoda za Trst; zato si morajo v Trstu sedaj pomagati z vodo iz vodnjakov. Upamo, da se našim kmalu posreči zabra-niti sovražno streljanje na Na-brežino ter možnost, da popravijo vodovodne naprave. Tudi na tirolskem bojišču se vrše na raznih krajih neprestani boji vkljub temu, da je na visokih gorah že sneg zapadel. Vse kaže, da bodo že drugo zimo naši in Lahi prezi-movali na visokih tirolskih gorah. Sovražniku se tudi to leto ni posrečilo vdreti na našo zemljo. Tirolski vojaki deželni strelci so neizmerno hrabro branili svojo domovino. Zanimiv pojav nam poročajo listi iz bojev na tirolskem pogorju. Naši vojaki so s polaganjem min v podzemeljskih rovih razstrelili vrh Cimone. In sicer se je pri tem odlikoval nadporočnik Mlakar, po rodu Slovenec, ki je že za zavzetje oklopne trdnjave Časa Ratti bil odlikovan z Leo-poldovim redom. Drzno delo se mu je posrečilo. Ko so naši užgali mino in razstrelili vrh, so drugi naši vojaki sovražnika prijeli od strani in od zadaj. Sto mož je bilo zasutih, kakih petsto so jih ujeli. Med zasutimi se jih je izkopalo kakih dvajset, drugi pa so klicali na pomoč. Najbrže sklenejo na tem kraju za nekaj časa premirje, da morejo rešiti zasute nesrečne. S tem smo Avstrijci na vrhu Cimone Lahom vrnili, kar so nam na Col di Lana posodili. Rusi neprestano vale nove armade na razna bojišča; vidi se namen Rusa, da hoče na vsak način do zime prodreti našo bojno črto, kar se mu pa dozdaj še nikjer ni v celoti posrečilo. S tako silo Rusi napadajo, da se lastni vojaki ustavljajo svojim višjim, ker vidijo, da se obrambne črte ne dajo vzeti. Toda strojne puške jim zopet pokažejo pot naprej, pa tudi kozaki jih s sulicami spodbadajo za te nove boje. Vkljub tej ogromni premoči pa naši dobro branijo svoje utrdbe, tako da sovražnik razen občutnih lastnih izgub ničesar važnega ne doseže. Tudi združenim rusko-rumunskim četam se do sedaj še ni posrečilo, da bi vdrli preko Kirlibaba ali da bi naše čete vtisnili od Dolnevatre. Tu se vrše boji skoro vedno na istem mestu. — Na Sed-mograškem imajo Rumuni še nekaj naše zemlje zasedene, vendar se jim je tudi tukaj ustavil pohod. — V Dobrudži so se morali Bolgari nekoliko umakniti, zasedli so utrjene prostore in odbili vse sovražnikove napade. Čutiti je, da so Rusi precejšen del vojaštva vrgli na Rumunsko, posebno v Dobrudžo. Zadnja poročila iz Dobrudže so pa za Bolgare zopet ugodna. Tudi proti armadi, ki iz Soluna sili v Macedonijo, se Bolgari dobro drže in laž sovražnih listov je bila, da so Bolgari izgubili Florino. Na francosko-nemškem bojišču so silni boji, a odločilnih uspehov ni na nobeni strani. — Pri Verdunu se zdi, da so se nemške čete nekaj umaknile. Na Grškem so zmede sedaj pri-kipile do vrha. Vojaštvo je razdvojeno, velik del vojakov drži s kraljem, nekaj jih je odpadlo na stran Venizelosa. Prebivalci otokov se puntajo proti kralju vsled hujskanja in se vnemajo za republiko pod Venizelosom; tudi v Epiru hočejo biti aeodvisni. Ententa ima zasedena vsa pristanišča in je za Grke na ta način edina krušna mačeha. Ako Angleži ustavijo ladje, je Grška brez živil. Angleška pa ne dela tako samo z Grško, enako skuša obdati z zapiralnim zidom tudi Avstrijo in Nemčijo. Zato sedaj vedno hujše pritiska na nevtralne države, na severno-evropske države in na Švico, odkoder se je še vedno dovažalo živil in drugih potrebščin v Avstrijo in na Nemško. Severno-evropski kralji so se zato zopet posvetovali in sklenili, da se ne vmešajo v boj, da pa zahtevajo, naj bo zanje prost dovoz po ladjah, ker ne gre, da bi tudi njih podložni trpeli pomanjkanje zaradi vojske. Ako njih zahtevam Angleška ne ustreže, potem se bodo zopet posvetovali, kaj storiti. Iz vsega pa razvidimo, da hočejo naši sovražniki od vseh strani zamrežiti osrednji državi, ki naj bi bili po željah Angležev kakor velikanska oblegana trdnjava. Ker imajo vse morje v svoji oblasti, se je Angležem to deloma posrečilo in mi smo vedno bolj siljeni preživljati se s tem, kar sami pridelamo. Ker pa morata Avstrija in Nemčija za redne potrebščine uvažali in ne moreta shajati ob svojem, zato treba z, živili in z vsemi drugimi potrebami silno varčevati. Na to merijo vse vladne naradbe glede varčevanja. In vsakdo se mora s to mislijo sprijazniti, da treba kar moč varčevati, pritrgati si pri jedi, pri pijači, obleki, obutvi, povsod, da pre-živimo hude čase, ki smo jih doživeli. Sedaj treba veliko premagovanja samega sebe, veliko potrpežljivosti in izdatne ljubezni do bližnjega. Ljubezni in dobrih rok nam treba nasproti goriškim beguncem. Pomislimo, kaj bi mi radi imeli, ako bi bili mi na njih mestu in bi tudi morali potikati se po svetu okrog. Vsi begunci seveda niso potrebni pomoči, ker jih je nekaj premožnih, a revežev se moramo povsod usmiliti. Kajpada si morejo begunci, ako so zdravi, tudi z delom pomagati, da se pošteno preživljajo. Vse to se bo prav urejevalo, ako bi nas vse prešinjalo živo, dejansko krščanstvo, vera Kristusova, ki nas uči Boga ljubiti čez vse, bližnjega pa kakor samega sebe. Sedaj v teh poskušnjah se bo pokazalo, koliko je v nas prave, žive, v delih živeče vere in koliko je le zunanjega, nebistvenega, kar hitro odpade in se porazgubi. Beneška palača v Rimu. Avstrijska država ima v Rimu veliko palačo di Venezia, kjer ima svoje stanovanje naš zastopnik pri Vatikanu. Ob izbruhu vojske z Italijo sta tudi avstrijski in nemški poslanik pri sv. Očetu morala zapustiti Rim. S tem je očividno laška vlada kršila pravice papeževe, ker bi mu morala dovoliti toliko samostojnosti, da bi smel imeti zastopnike raznih držav poleg sebe. Toda laška vlada s tem ni i—i L Razno. O kugi na Dunaju. (Abraham a Santa Klara.) (Dalje.) Velika je bila beda mesta Lisabone, ko je umrlo v njem 1. 1578. okoli 70.000 ljudi. — Hudo je bilo v Breslavi na Šles-kem, kjer je pobralo v dvaindvajsetih tednih 5.900 oseb. Žalostno sliko je nudil Rim tedaj, ko je umrlo v njem na kak dan po 10.000 ljudi. Strašno je bilo 1. 1381. v Pragi, ko so pokopali na en dan 1116 ljudi. Veliki pomor je prestalo 1. 1466. mesto Pariz, kjer so pokopali v kratkem času 40.000 meščanov. Tužno je bilo slišati 1. 1576. zvonove v Benetkah, ko so zvonili kugi in je umrlo v devetih mesecih okoli 60.000 ljudi. Vsa ta mesta je obiskalo veliko gorje, res, ali kdor je videl, kaj se je godilo septembra 1. 1679. na Dunaju, ta mi bo potrdil, da je nemogoče naslikati to strahoto s peresom ali z besedo, kajti črna smrt je divjala tako po mestu, da so mislili, da je prišel konec sveta. Ni je ne ulice ne steze v tem Bolgarski ples. bila zadvoljna. Proti vsem določitvam mednarodnega prava in kar je še več, proti vsem zapovedim božjim so se Lahi s silo polastili avstrijske palače di Venezia v Rimu in jo razglasili kot državno last. Papež seveda tega ni mogel mirno gledati; ugovarjal je proti temu nasilstvu; toda listi poročajo, da je laška cenzura prepovedala ta ugovor objaviti ter da ga hoče objaviti s svojim odgovorom vred. — Tudi avstrijska vlada je izjavila, da Lahi nimajo nobene pravice do avstrijske palače, temmanj, ker je to bivališče avstrijskega poslanika pri papežu, in ta poslanik bi moral še vedno tam prebivati, ako bi se laška vlada količkaj ozirala na mednarodni zakon in na papeževe nespodbojne pravice. — Tuje blago kliče po svojem gospodarju in prišel bo čas, ko se mora vsa ta krivičnost nad Italijo grozno maščevati. obširnem in obljudenem mestu, v kateri ne bi bila kosila smrt. Ves mesec september nisi videl na Dunaju in v okolici Dunaja drugega kakor mrliče, ki so jih vozili drugega vrhu drugega, mrliče, ki so jih nosili, mrliče, ki so jih vlekli po tlaku, mrliče, ki so jih pokopavali. Gorje je bilo dan za dnem huje, zmanjkalo je živih, ki bi pokopavali mrtve. Z javnim klicem in bobnanjem je iskalo ubogo mesto skozi več tednov vsak dan nosačev in pokopačev. Bjben pa je imel tako tožen glas, da se ga je prestrašil vsak noter v dušo in se ni hotel oglasiti iz tisočev priprostih ljudi nikdo za pogrebno delo, dasi so jih obsipali z denarjem. — Mesto je dalo torej za to delo na smrt obsojene zločince, ki so zapustili verige in ječe in se lotili grobar-stva. Smrt ni pobirala samo ezopske krinke in pokvek, segla je tudi po lepoticah, radi katerih je postal marsikateri fant pravi mahkovalec, ker je ljubil umrljivo st var bolj kakor neumrjočega Stvarnika. Ako si naletel na mrtvaški voz, si lahko videl, kako so mahali iz njih svileni paj-čolani in so visela iz njih taftova krila. Videl si lahko, kako so vlekli grobarji ženske za lase, prepletene s trakovi in kamni. Svila je bila postala tačas tako navadna med ljudstvom, da si je brisal hlapec svoj nahodni nos ob njo. Kajti mrtvarji (grobarji) ki so morali v hiše po mrliče, so vzeli poleg mrličev tudi dragocene obleke in dragotine. Kuga je pobirala sicer svoje žrtve pri obeh spolih, ali jemala jih je več med ženskami. To vsled tega, ker so ženske bolj podvržene strahu in domišljiji. Kaj ne premore pri ženskah njih bujna domišljija ? — Radi nje se je ločilo tisto leto Severno bojišče: Učinek ruskih granat.]^ na Dunaju mnogo mladih ženskih bitij od sveta. Zgodilo se je, da je pospravljalo mlado dekle po svoji omati trakove, znake ljubezni, katere je bila dnbila zastonj od kakega mladiča. Kar zasliši ropot koles. Prevzetija jo vleče k oknu. Pogleda in osirmi. Zagledala je z mrliči naložen voz. Prebledela in prestrašila se je tako, da je planila isti hip kuga nanjo. Odložila je pisane trakove in dobila je na roke črne pentlje na pot v lazaret, od koder je nastopila pot v večnost. Koliko staršev je prečulo mnogo noči v skrbnih pogovorih, kako bi preskrbeli svoje odrastle hčere po svoji želji, ker so bili morda zapazili, da nosijo njih hčere posebne pentlje na svojem rožnem vencu. — Ljubi starši! Lahka vam noč! Spite brez te skrbi! Ne delajte si čezomernih sanj z vpelja-vanjem možitev vaših hčera. Kmalu pride ponje poštena snubilka, božja dekla, ki je zasnubila tiste dni več tisoč mladih deklic in jih odpeljala v svatbeni dom, v črno jamo. Smrt pa ni izbirala med deviškim šapljem in med avbo, ne med gladkimi lici in razoraaimi, pobirala je stare kakor mlade žene, vendar je segla raje po deviškem cvetu. Koliko takih mladih revic jo šlo na trg, da bi nakupile kaj dobrega za svojo gospodo in se je prestrašilo pred prvim prepadlim obrazom tako zelo, da so prinesle domov v košarici jestvine in v životu kugo. Gospoda od stanu je bila zapustila na zdravnikov nasvet žalostno, okuženo mesto, le nekaj plemenitih mož je ostalo ne glede na nevarnost na Dunaju, da so skrbeli za javni red. Kuga jim je pobrala služabnike, prizanesla je pa njim. To je dopustila Božja previdnost, ker bi bilo mesto prišlo tako v še večjo zadrego in bridkost. Sicer pa ni spoštovala kuga ne visokega stanu ne premoženja , ne bar-žuna ne cvilha. Povsod po mestu, najbolj pa pred mestom, je ležalo na tisoče oblek in posteljine, katere so raztresali vozači mrličev. To je izgledalo kot da bi bil oskubil jastreb nedolžno golobico in bi bilo odprhalo perje na vse strani. Videl si tu klobuk, tam rjuhe, tu z dragocenimi čipkami ob-šito odejo, tam nekake kosmate koče, umazane predpasnike, skuštrane vlasulje. Gosposki gre hvala, da je zapovedala pobirati in zažgati vse razmetano. Bogatinom je skoraj prirojeno, da so občutljivi, najmanjši duh je muka za njih nežni nos, to mora dišati vse po bizamu in blago-duhu, da ne bo užaljen sitnač. V tej hudi kugi pa ni bil bogatinom smrad zoprn, ako so mislili, da jim je za zdravje; kei je bilo razširjeno mnenje, da brani kozlov duh okuženja, so jemali kozle v hiše in kozel rogač se je smel izprehajati po sobah in oblizovati mize. (Konec prih.) 11 ,Mapiej zastava slave ilustrirana v deseti skupini razglednic „