Koristnereči. Začetni organi rastlin. Spisal B. Terzinski. Naj bistveneji začetni organi, iz kterih so rastline sostavIjene, so pregradki (Zellen^, ki so pri različnosti v obliki velikosti, legi in snovi naj nezloženeje vstvarjeni. Ti so namreč majhne posodice, ktere so obdane s tanko mrenico, ki nikjer ni odperta, tako da jih lahko zapertim vrečicam prienačimo. Več pregradkov vkup imenujemo piskričasto pletenino (ZelIengeuebe) , kterih pri popolniših rastlinah ne najdemo. Pri naj nižjih oddelkih rasllin, n. pr. pri gobah, so le pasamne verste pregradkov; te pa delajo samostalne stvari, kakor postavim pri plesnjevih rečeh. Vsaki utrikel je tukaj le en pregradek, in vsak tak pregradek se mora za se razvijati in sad roditi. Lahko se tedaj reče, da je taka rastlina iz več manjih sostavljena. So tudi rastline, kjer pregradki, ki eden pri drugem stoje, in iz enega in istega vira hranilni sok serkajo, vendar različne snove rode. \aj nepopolniše rastline so iz enakomerno piskričaste platenine sostavljene, to je, njihovi pregradki so si, ali enaki, ali podobni; pri popolniših rastlinah pa imamo pregradke različnih obiik. Posebno moramo paziti na podolgaste pregradke, kajti ti so, ki z neobčudljivo hitrostjo hranilni sok po vsi rastlini pošiljajo. Imamo pa pri teh rastlinah med pregradki še druge začetne organe, ktere rastlinoslovci krogaste posodice ali krogaste cevke imenujejo in so posebno v preteklem stoletji mislili, da so naj imenitniši začetni organi. V sedanjem času so krogaste cevke svojo imenitnost zgubile. Uceni rastlinoslovec Meyen je dokazal, da spadajo te cevke v tisti oddelek začetnih organov, kakor pregradki; krogaste cevke so tedaj posebno prenarejeni pregradki. Pri tako velikem številu popolnih rastlin, dobi se pri natančnem preiskovanji, med pregradki še poseben razred začetnih organov. Ti so v skupni sistemi več posodic, kterih vsaka ima nek sok v sebi, ki se po gostosti in barvi navadno očividno od soka, ki je v pregradkih, razloči in kterega pod imenoni mleček poznamu. To cevstvo z obsežkom se lahko primerja z žilami pri živalih. Iz dozdaj povedanega se razvidi, da so pregradki naj inienitniši organi pri rasllini; kajti vsaka rastlina naj pred pregradke naredi, in v njih se pozneje različni snovi, ki so za hrano živali in rastlin jako »nameniti, predstavljajo in kopičijo. Gledati moranio tedaj na tanko na lego, obsežek in nastanek pregradkov, kajti le po natančnem preiskovanji teh reči si bomo še Ie življenje rastline predstaviti mogli. Ze današnji dan smo z mikroskopom veliko teh reči pozvedeli, rako, postavim, da delalnost, ki je v rastlini, berž ko ne v vseb razpletkih po teku krogastih cevk liodi, tako pri razpletku nezloženih začetnih organov, kakor pri razpletku sostavljenih. Ne, da bi kdo mi.slil, da je to, kar smo sedaj povedali, le prazna teorija, ne; te nove iznajdbe rastlinske fisioligije so bile v botaniko sprejete še le potem, ko je več rastlinoslovcev, ki so se po preiskavanji resnice prepričali, to poterdilo.