Kitajski punfarji uničiš- Župan Burton obljubu- jejo japonsko lastnino Tsingtao, 20. decembra. Kitajske vojaške druhali, najbrž naščuvane po komunistih so začele uničevati ogromno japonsko lastnino v tem važnem kitajskem pristanišču. Tekom 24 ur so Kitajci požgali ali porušili številne japonske tovarne, skladišča, požgali par-nike. Uničena je vrednosti za najmanj $100,000,000. Tujezemci, med njimi zlasti Amerikanci so v nevarnosti za življenje. Položaj je tako nevaren, da je ameriška vlada poslala v Tsingtao bojne ladje Sacramento, Pope, Marblehead in Augusta. Mnogo angleških bojnih ladij hiti na pomoč. Kitajci so potopili v pristanišču svoje lastne čolne, da blokirajo dovoz. Najbolj moderne tekstilne tovarne v mestu, zgrajene po nemških inženirjih in lastovane po Japoncih, so kitajske druhali polile s petrolejem in požgale, in to baje na povelje generalisima Kajšeka, kateremu je tako svetoval komunistični vodja. Kitajska druhal je pripravljena porušiti in uničiti vse, kar lastujejo Japonci, že so porušene tovarne, kjer je delalo do 50,-000 delavcev. : Prosta zabava , Nocoj večer bo v St. Clair kopališču zopet prosta zabava in predstava za ljudi, štiri orkestri nastopijo, Frankie Jankovich, Ray Zalokar, Vrtec in Peter Sr-novršnik. Pele bodo tudi priljubljene Sezun sestre. 15 slovenskih deklet bo prepevalo božične pesmi. Judy Zgjdel, poznana od WGAR radio podaje, bo nastopila. Vsakdo je dobrodošel. Zabava ob 8. zvečer. Prosta vstopnina. Otrokom za božič V sredo 22. decembra bo ob 3:30 popoldne božičnica za otroke v St. Clair kopališču. Boži-Čnico priredi The Cleveland Press. Otroci bodo imeli imenitno zabavo. je popolen mestni bankrot Cleveland. — Državljani bodo v Clevelandu meseca februarja volili za $10,000,000 novih dav-: kov. To je sedaj gotovo. Enak predlog so državljani že novembra meseca porazili z veliko večino, toda župan Burton ga je zopet prinesel na površje. Včeraj je župan Burton na-, slikal žalostno sliko popolnega mestnega bankrota, ako predlog \ za nove davke ne bo sprejet. Burton je mnenja, da če pred-1 log ne bo sprejet, da bo moralo | mesto ustaviti skoro vse svoje t poslovanje, župan je mnenja, da bo morala mestna bolnišnica za- i preti, da se bodo morali odslovi- j ti vsi delavci v parkih. Nadalje bo mesto ustavilo po-1 slovanje v zrakoplovnem prista-nu, Blossom Hill šola za revna in zanemarjena dekleta bo zaprta, vsa javna kopališča v mestu prenehajo poslovati, nadalje zapre mestni stadij in posredovalni urad za delo. Odvodnim kanalom se ne bo mogla posvečati pozornost, v nevarnosti bo zdravje prebivalcev, v nevarnosti bo 200 mestnih mostov, pobiranje odpadkov in smeti bo popolnoma prenehalo. Tako in enako gorje čaka Clevelandčane, ako ne bodo glasovali za $10,000,000 novih dav-l^v, y februarju, pravi župan i | Burton. JVaJrim bratom in jeftram jsa ho£ič Avto žrtve Od sobote do pondeljka so bile v Clevelandu ubiti štiri osebe od I avtomobilov, število letošnjih! žrtev znaša sedaj že 235, 4,190 i oseb je bilo letos v Clevelandu! ranjenih od avtomobilov. Skupna društva V sredo večer je glavna s$ja skupnih društev fare sv. Vida.' i Pridejo naj stari in novo izvolje- j ni zastopniki. Volitev odbora in druge važne zadeve so na vrsti. Nova postaja Mr. John Zakrajšek je prevzel lepo gasolinsko postajo na 10101 Carnegie Ave. Rojakom ga toplo priporočamo. Ponosni smo lahko vsi na današnjo božično izdajo "Ameriške Domovine." Ponosno je uredništvo, naši neutrudni unijski uslužbenci, ponosni bodo na današnjo izdajo vsi naši zvesti naročniki, čitatelji, in tudi naša društva, naše organizacije in naši zavedni slovenski trgovci. Uprava in uredništvo "Ameriške Domovine" je dolžno iskreno zahvalo vsem omenjenim. Prepričani smo, da bo čitalo današnjo božično izdajo "Ameriške Domovine" do malega sto tisoč slovenskih bratov in sester po širnem svetu. Nad 8,000 številk bo razdeljenih po vseh )petih delih sveta, in če pomislimo, da roma številka iz roke v roko desetkrat in večkrat, zlasti v onih krajih, kjer ni slovenskega časopisa, tedaj lahko rečemo, da bo 100,000 naših bratov in sester citalo današnjo izdajo. Komu se imamo zahvaliti, da je božična izdaja "Ameriške Domovine" izšla na 34 straneh. Gotovo v prvi vrsti našim zvestim naročnikom. Brez naročnikov ni časopisa. Stali so z nami v najboljših, pa tudi v najtežjih časih, vzdrževali so svoj list in ga podpirali z vsemi močmi. Naročniki in naročnice, vam srčna in iskrena zahvala! Na kar smo posebno ponosni v današnji božični izdaji so pa originalni dopisi naših naročnikov. Nič tujega ne dobite za božič, vse je domače, narodno, tako čuteče narodno napisano, da se čudimo tem priprostim ljudem in njih dw»evnemu razumu, ko po trdem delu primejo za pero in napišejo nekaj, kar je spodobno in primerno za najboljši, časopis na svetu, čitatelji, preberite te dopise, vsi so polni ognja in ljubezni do stare domovine, do božiča, do mamic in očetov, bratov in sester, pisani so v iskrenem duhu pravega narodnega ponosa in zavednosti. Tem našim božičnim dopisnikom gre naša globoka zahvala in priporočilo za prihodnji božič. In naši trgovci. Prečitajte oglas sle- hernega! Spoznali boste, kako ogromno gospodarsko silo predstavljajo slovenski trgovci v Clevelandu. Ti naši trgovci so temelj, ki je vzdrževal slovenski živelj v Clevelandu, možje, vedno pripravljeni pomagati narodu in ki mirne vesti lahko pričakujejo, da se narod obrača za vse svoje potrebščine do njih. Še smo močni kot narod, in dasi smo po številu majhni, pa smo po duhu bogato obdarjeni od Stvarnika, da se lahko kosamo s slehernim narodom. Dopisi, črtice, zgodbe iz življenja naših dopisnikov, priprostih delavcev, bi delali čast največjemu kulturnemu narodu na svetu. Naša stara slovenska navada je, da si ob božiču želimo brat bratu, sestra sestri srečne, zadovoljne in zdrave praznike. Ne samo s praznimi besedami na ustnicah, pač pa z gorko in srčno željo, da bi se naše želje tudi kolikor mogoče izpolnile. Mi ne živimo na popolnem svetu, toda z bratsko ljubeznijo, sodelovanjem in pomočjo si lahko mnogo olajšamo razmere, da ne bomo prehudo občutili gorja, kajti deljeno trpljenje je samo pol trpljenja. Uredništvo "Ameriške Domovine" tem potom želi vsem svojim naročnikom, dopisnikom, vsem slovenskim trgovcem, zlasti pa vsem društvom Slovenske dobrodelne zveze in Članom in članicam — iskreno zdrave in upapol-ne božične praznike, da bi se pri vseh tudi zanaprej gojila ista značajna slo-Ven6ka marljivost in delavnost, ki je naredila naš narod velik in pomemben med narodi sveta. Pozdravljeni* iskreno pozdravljeni, bratje in sestre širom vseh petih delov sveta, kamor bo dospela božična izdaja "Ameriške Domovine," zlasti pa pošiljamo gorke božične pozdrave našim bratom in sestram v Primorju, z iskreno željo, da bi čimprej dobili popolno svobodo in pravi božični mir. Vam hvaležno — uredništvo "Ameriške Domovine." m Predlog za gradnjo novih hiš sprejet v senatni zbornici j Washington, 20. decembra. Poslanska zbornica kongresa je sprejela predlog glede gradnje I novih stanovanjskih hiš -v Zed. državah. Predlog je bil sprejet is 325 glasovi proti 23. Skoro j enak predlog bo te dni sprejet v senatni zbornici. I Ker je pa nekaj razlike v predlogu senata in v predlogu po-j slanske zbornice, bo potrebno, da j se zberejo zastopniki zbornic in | poravnajo razliko, predno dobi ' predlog predsednik v podpis, ! V sredo 22. decembra zaklju-j či kongres svoje poslovanje. Za-; sedanje kongresa je bilo porazno za predsednika Roosevelta, kajti niti eden njegovih načrtov, radi katerih je sklical izredno zasedanje, ni bil sprejet. Nerešeno je vprašanje delavskih plač, pomoč farmarjem, vladne elektrike in reorganizacija vladnih uradov. Kongresmani bodo morali pred narodom dajati težke zagovore radi svoje ne-f aktivnosti. Vsebina božične številke Ameriške Domovine PRVI DEL N.aša vas....................J. Debevec, Cleveland, O. Francozi....................Frank Opaškar, Cleveland, O. Tam u Štajerski deželi (narodna pesem) Moj obisk rojstnega kraja........Terezija Glavič, Maple Heights, O. Našim malčkom za božič — razne drobnarije Obisk stare domovine...............Ana Pinculič, Euclid, O. DRUGI DEL Božič v tujini, pesem....................Ivan Zupan V spomin pokojnim v preteklem letu Povest iz davnih dni............Mary Stušek, Wickliffe, O. Ložka dolina.................Jacob Mullec, Cleveland, O. Mati in domovina................Tončka Jevnik, Cleveland, O. Naši slovenski farmarji.............A. Debevc, Madison, O. Spomini iz mladih let............Marija Kranjc, Cleveland, O. TRETJI DEL Izpod Špičastega stražišča......Josephine-Eisenhardt, Lorain, O. Vežbalni krožki Slovenske Ženske Zveze v Clevelandu, slika. Delavec in kapital..............Anton Meljač, Cleveland, O. Kako je žena sitnega moža zdravila - - - - Mary Raušel, Cleveland, O. Moje želje po Ameriki.........Josie Stepech, Shinnston, W. Va. Naši mladinski zbori..........Anthony Šabec, Barberton, O. Spomini na mlada leta...........Louise Čebular, Cleveland, O. Slovenske narodne noše in klobuki ... - Rose Strainer, Cleveland, O. ČETRTI DEL Nepozabni spomini na domovino......Genovefa Zupan, Cleveland, O. Slika ob odkritju Baragovega spomenika v Kulturnem vrtu. Naši vrtovi....................Anton Grdina, Cleveland, O. |z davnih dni dragega Melja - a......Marija Kurnik, Cleveland, O. Kulturni vrtovi v Clevelandu, slika. Kanal na Primorskem..........Rosalie Streiner, Cleveland, O. Kaj vse povzroči brezverstvo.......Lawrence Bandi, Cleveland, O. V prošlost zre oko.............Tončka Jevnik, Cleveland, O. ^Pomini iz obiska v stari domovini.....Terezija Vene, Cleveland, O. Uevelandski Ribničani se pripravljajo - - - - Jože Pograjc, Cleveland, O. •cčlarska pesem. j, Vi PETI DEL °°zični pozdravi in novoletna voščila rojakov iz Amerike. -vonovi božično so pesem zapeli ------ Marija Kurnik, Cleveland, O. 'ereziji štiberc na gomilo.........Marija Kurnik, Cleveland, O. J??zični spomini, pesem - - - i.......Mary Gombach, Euclid, O. hišica očetova............Francka Kodrich, Cleveland, O. Oh-1vlta Podzemeljska jama.......Frances Medved, Cleveland, O. Diskal sem rojstno domovino.......Joseph Cekuta, Girard, O. t V.y ^upec in Joseph Lekšan, slavna barbertonska lovca, s plenom, slika, d ko sem se odpravljal v Ameriko - - - Tony Stepech, Shinnston, w. Va. Pomin, na "hrvatarje".........Frank Dragolič, Cleveland, O. "j. m°)ih mladih let.......Frances Intihar, Cleveland, O. BoJi*re' • ™ož v fari sv' Lovrenca......J. Resnik, Cleveland, O. Vfcrlr miSl1...............Rosalie Mirtel, Cleveland, O. 8 ed srca..................Marion Kuhar, Cleveland, O. Osemnadaljnihboljše-viskih voditeljev umorjenih Moskva, 20. decembra. Osem nadaljnih bivših visokih boljše-viških voditeljev in članov komunistične stranke je dala sovjetska vlada včeraj v Moskvi ustreliti. Vsem se je predbabica-lo, da so se zarotili proti vladi. Med ubitimi je tudi Leon Ka-rahan, bivši ruski sovjetski poslanik "v Turčiji, nadalje Boris Steiger, bivši baltski baron in prijatelj mnogih poslanikov. 12 let je Steiger bil nekak nadzornik drugihh poslanikov. Tekom zadnjih štirih mesecev je dal diktator Stalin pomoriti že 1,320 bivših najbolj prominent-nih komunističnih voditeljev. Vsi obtoženi pridejo pred tajno sodnijo, ki nikdar ničesar ne izda javnosti. Takoj ko je obsodba proglašena, odpeljejo obsojence na dvorišče zaporov, kjer jih vojaki takoj ustrelijo. Velika porota Velika porota je pravkar dovršila svoje delo v Clevelandu. Vse skupaj je obtožila nekako 250 oseb, in sicer 112 radi ropa, 17 radi umora, 11 radi požiga, 36 radi posilstva, 39 radi večje tatvine, 17 radi sleparije, itd. itd. Spomenik — Aškercu V koledarju, ki ga je letos izdala poznana Mohorjeva književna družba, čitamo, da smo Slovenci v Clevelandu postavili spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu — Antonu Aškercu, kar pa je zla pomota. Kje je dobilo uredništvo Mohorjeve družbe to poročilo, ne vemo. Letos smo Slovenci v Clevelandu postavili spomenik Gregorčiču in Cankarju, dočim je spomenik škofa Barage bil že prej postavljen. Mohorjeva družba, bi morala to napako prihodnje leto popraviti. --o—- Ludendorff umrl Iz Monakovega, Nemčija, se poroča, da je včeraj tam umrl general Erich Ludendorff, eden najbolj talentiranih nemških vojaških poveljnikov, obenem pa poznam tudi kot velik nasprotnik krščanstva in Židov. Star je bil 72 let. Umrl je v katoliški bolnišnici, kjer so mu ljubeznji-vo stregle katoliške redovnice, katere je vse svoje življenje tako sovražil. Zadušnica Za pokojnim Louis Sternadom se bo brala sv. maša v četrtek ob 8. uri v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. * Kanada je dobila v letošnjem letu $42,000,000 več dohodkov od colnine kot lani. illlli Governer Oavey dobi grenko božično darilo v senatu Columbus, Ohio, 20. decembra. V pondeljek je senatna zbornica državne postavodaje cdglasovala, da se ustanovi poseben odsek, ki bo preiskal poslovanje vseh državnih uradov države Ohio. Gov. Davey se je po svojih zaupnikih silovito branil pred tako preiskavo, toda ko je zgubil podporo senatorja Boyd-Boiča iz Clevelanda, je governer zgubil tudi bitko in se bo moral podati preiskavi, ki zna imeti usodepol-ne posledice. Govori se vse mogoče; o graf-tu pri oddelku za državne ceste, o podkupovanju v oddelku za prodajo opojne pijače, o barantanju s službami. Vse to' bo senatni odsek kmalu po novem letu temeljito preiskal. Da. se uvede preiskava, so se najbolj borile delavske organizacije. --o- V bolnico Svetkova ambulanca je včeraj odpeljala v Glenville bolnišnico Mrs. Ano Kralj, 15306 Holmes Ave. Obiski so dovoljeni. Mohorjeve knjige Mohorjeve knjige za letošnje leto so dospele. Dobite jih v knjigarni Jos. Grdina. Novi odbor Društvo Srca Marije (staro) je izvolilo ves sedanji odbor za 1938, in sicer predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Nov; k, 6326 Carl Ave., blaga j-ničarka Catherine Perme, fin. tajnica Mary Bradač, odbornice: j Mary Skulj, Ana Erbežnik. Nad- j zornice: Louise Pikš, Genovefa j Supan, Jennie Brodnik. Redite-Ijica: Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš. Zdravniki dr. Seliškar, dr. Perme, dr.' Oman, dr. Perko, dr. škur. Za- j stopnice za skupna društva fare | sv. Vida Mary Pristov, Cecilia j Škerbec, Maria Tekavec. Za Kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik, za Klub" društev in konferenco SND Mary Stanonik.! Čuden slučaj V današnji številki boste bra-' li lep življenjepis izpod peresa j g. Jakoba Resnika, ki bpisuje življenje najstarejšega možaka v fari sv. Lovrenca, John Juha. In Johnu Juhu ni bilo usojeno,' da bi bil sam bral ta njegov živ- j ljenjepis. Božja Previdnost ga je poklicala k sebi baš pred par dnevi. Mož bi bil gotovo vesel,; ko bi bral tako lepe besede o sebi. No, g. Resnik je imel blag namen, da bi razveselil svojega I prijatelja in dobrotnika in to1 veliko velja. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je preminula v mestni bolnišnici Ana Vlahovich, roj. Holček, stara 41 let, stanujoča na 1400 E. 34th; St. Tu zapušča soproga Steve, j tri otroke, Steve Jr., Thomas in Frank .in sestro Katie, poročeno Gernart, Doma je bila iz vasi Vel. Nastražnica, fara Moravče. I Tu je živela 27 let. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogreb-1 nega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek zjutraj ob 8. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Bodi ji ohranjen blag spomin! Novo društvo Odbor n o v o u s t a novljenega pevskega društva "Planina" vi Maple Heights, O., je sledeč:' predsednik Vincent Zimšek, pod- j predsednik in pevovodja John Zupane, tajnik Rudolph Polž,! 5205 Stanley Ave., blagajnik Jakob Jemec. Nadzornice: Anto-uia Legan, Mary Prhne in Julia Podpadec, arhivar Al. Lipnos. 43 rojakov dobilo državljanstvo za » v»v bom Za božične praznike je zvezna sodnija v Clevelandu podelila 43 našim ljudem ameriško državljansko pravico. Sledeči naši ljudje so postali ameriški državljani : Frank Repič, Frances Marko-vič, Johana Oblak, Ana Luzar, Peter Erkič, Rose Krišpin, Ama-lia Juh, Johana Arko, Mihael Tekauc, Jos. Severinac, George Kirich, Frank Predict, Fabian Kcvačič, Mary Palčič, Helena Vincenc. Katie Lemel, Elizabeth Košak, Mary Beljan, Mary Koželj, Paulina Kastelic, Peter Kosta. Josephine Zupanec, Frances Verho-vec, Math Schneider, John Ke-rak, Ana Koželj, Jennie Lampe, Terezija Kren, Ana Sterbenc. Bose Jambrušič, Albina Turk, Josephine Zavrl, Ludvik Burač, Anton Baltek, Jakob Stančič, John Pire, George Elber, Ana Fertak, John Kolman, Reza Pe-trič, S. Popcvič, Ludvik Rozman, John Boštijančič in Frank Plat-nar, skupaj 44 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 578, danes 44, skupaj v letu 1937 je dobilo 622 naših ljudi ameriško državljansko pravico v Clevelandu. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke in božična voščila. Pokojni Juh Po tridnevni bolezni je v nedeljo večer preminul dobro poznani rojak in pionir fare sv. Lovrenca John Juh, star 80 let. Ran j ki je bil doma iz fare sv. $riž pri Litiji, odkoder je prišel sem pred 50. leti. Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Tu zapušča žalujoče štiri hčere, Amalijo poročeno Bolite, Angelo Keglovič, Frances Gli-ha, Ana Keglovič in sina Franka, strica Josepha in Franka. Pogreb blagopokojnika se bo vršil iz hiše žalosti na Green Rd., Warrensville, Ohio, v četrtek zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjke-mu ohranjen večni mir. Naše globoko sožalje njegovi družini. Zaupanje odboru Društvo Prance Prešeren št. 17 SDZ je ponovno izvolilo ves stari odbor: A. M. Kolar, predsednik; John Paulich, podpredsednik; John Zalar, tajnik; Anton Gainer, zapisnikar; M. L. Krainz, blagajnik; nadzorni odbor: John Centa, Joseph Rudolf in August Kikel; Anton Pogačar, reditelj. Društvo bo 5. februarja praznovalo 25-letni-co obstanka z banketom in plesom v S. N. Domu. Pečlarski klub Na občnem zboru je pečlarski klub izvolil za leto 1938 sledeče odbornike: predsednik Frank Zorich, podpredsednik Jernej Rožanc, tajnik-zapisnikar Edward Branisel, blagajnik Feliks Strumbel. Nadzorniki: Matt Mesec, August Komar in Ludvik Medvešek. Ako bodo razmere dopuščale bo Pečlarski klub prihodnje leto priredil izlet v prosto nrravo. Boste videli, da znajo tudi pečlarji zabavati, ne' samo vdove! Voščila iz domovine Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želi Mr. Anton KI inc, ustanovnik slovenskega časopisa v Clevelandu, sedaj v Gorenjem polju, p. Straža. Iskrena zahvala! Knfpio SLsvfcoi AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ ^ ^^^^ SLOVENIAN MORITO^^ ^^ ——— AMERICAN HOME FER NO. 298—NO. I. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1937 LETO XL — VOL, XU "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 81 Olalr Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $6.50; pol leta. $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Oamxla, $3.00 for 6 month*; Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents AAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1871. _ No. 298, Tues., Dec. 21, 1937 Naša iskrena zahvala Naši slovenski izseljenci po širnem svetu so naši ljudje, naši bratje in sestre. Njih napredek in čast je čast vsega slovenskega naroda. Delo naših slovenskih izseljencev iz rodne zemlje, je korist vsega slovenskega naroda. Trpljenje Slovencev v prostranih deželah sveta, je .trpljenje vsega slovenskega naroda. Vsi smo ena velika narodna družina. Prvi naš naselniški rod je bil popolnoma slovenski, tudi drug rod je še popolnoma naš, a v tretjem rodu smo, vzbudili po nagibu naših mamic in očetov, potom naših slovenskih cerkva, potom naše mile slovenske pesmi in potom naših narodnih stavb, slovenskih narodnih domov, velik duh slovenske zavesti. Saj imamo v Clevelandu že celo četrti slovenski rod, ki še vedno zna govoriti, moliti in prepevati slovensko! Ne malo vlogo je igrala pri pristni narodni vzgoji slovenskega življa v Ameriki, za pobudo verskega življenja in zavesti, za prijetno združevanje ameriških idej s slovenskim duhom — "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, ki bo praznoval prihodnje leto 40. letnico svojega obstanka kot slovenski časopis v Ameriki, prvotno izhajajoč kot mesečnik, pozneje pa tednik, dvotednik, tritednik in zadnjih dfe-vet let kot dnevnik. Slovenski: dnevnik vzdrževati danes v Ameriki, ko umirajo naši pionirji, ko je vsako naseljevanje iz domovine zaprto, ko ne dobivamo novega duha in poguma, ko se mnogi slovenski inteligenti udajajo ameriškemu materializmu, je ogromno požrtvovanje od strani onih, ki lastujejo slovenski dnevnik, kot od strani onih, ki ga podpirajo. To so naši slovenski delavci in trgovci. Uredništvo "Ameriške Domovine" je globoko hvaležno našim slovenskim delavcem v Clevelandu, v okolici in po širni Ameriki, ki tako vztrajno in točno plačujejo sicer nizko naročnino za dnevnik. Z isto globdko hvaležnostjo se spominjajo naših slovenskih trgovcev v Clevelandu in v okolici, ki so ob skoro Vseh prilikah se zavedali, da je! del njih narodne dolžnosti vzdrževati slovensko časopisje z oglasi. V današnji izdaji "Ameriške Domovine boste dobili ja-ko značajen in krepak odziv slovenskega trgovskega življa v Clevelandu. Naročniki, prijatelji naši in zvesti čitatelji, prečitajte s pozornostjo te oglase dopise in božična voščila. Upoštevajte svoje ljudi, kLvam služijo v trgovskem svrhu in vam postrežejo vselej lcot vi želite. Upoštevajte svoje trgovce, ki podpirajo vaša društva, narodne ustanove, mladinske zbore in naše verske zaščitnice — slovenske župnije v Clevelandu. Današnja, božična številka "Ameriške Domovine" bo romala v skoro sleherno deželo na svetu, kjer prebiva naš Slovenec. Mnogo nad tisoč "Ameriških Domovin" bo razdeljenih v naši rojstni domovini, v Jugoslaviji. Precej stotin jih roma v našo zasužnjeno ozemlje na Primorskem. Stotine številk božične izdaje "Ameriške Domovine" bo poslanih v nove slovenske naselbine v Argentino, Kanado, Brazilijo. Nadaljnje številke gredo v Nemčijo, Francijo, Belgijo, Švico, Poljsko, Čehoslovaško, (Bolgarijo, Ecuador, Egipt, Rrancijo, Španijo, da celo na Nizozemsko, v daljno Avstralijo, Novo Zelandijo, Tasmanijo, na Filipinske otoke na Kitajsko, skratka skoro v vsako deželo sveta, kjer prebiva naš narod. Prepričani smo, da bo bogata narodna vsebina in oblika božične številke prinesla našim rojakom po šir-' nem svetu največjo radost in prepričanje, da naš narod v Clevelandu je še vedno čvrsto na delu. za! svoj verski in narodni napredek. H. Ali ni naša dolžnost, da se ob božičnem prazniku iskrenega srca zahvalimo našim zvestim naročnikom, našim, društvom, našim slovenskim trgovcem, ki so nam omogočili tako bogato izdajo božične številke "Ameriške Domovine" ? Ali ni naša velika dolžnost, da se na tem mestu zahvalimo zavednosti naših ljudi, ki po pionirskih težavah in trpljenju še vedno vztrajajo v slovenski zavesti in podpirajo svoj časopis, ki je od prvega začetka pa vse do danes se boril za vas, za napredek.naroda v domovini in zlasti v Ameriki? Bratje in sestre širom sveta, kjerkoli bivate, mir in napredek vam želimo. Da bi od letošnjega do prihodnjega božiča še več napredovali vam iskreno želi — uredništvo Ameriške Domovine. ------0--- J. Debevec, Cleveland, O. na Zajčjo peč in Jelen dol, pa t je na Gabrovški hrib. Pa lepa je naša vas in zasluži, da se jo spravi med svet. Na lepi ravnici lezi, radi česar so nam hribci zelo ne-vošljivi, ki morajo lezti domov, da se s koleni zadevajo v nos. Kako je zdaj v naši vasi, ne vem. Mislil pa bi, da ni več tako prijetno, kot je bilo one čase, ko smo bili še mi doma. Naša vas je silno stara. Kdo se je prvi zmotil v te kraje, pa ne vem, rečem pa, da se ni ke-sal, kakor se tudi njegovi potomci niso. Za naše lepe kraje so po naključju zvedeli tudi Turki in so jih mimogrede parkrat obiskali. Pa obadva-krat so odšli z dolgirni nosovi. Ko so prišli prvič sem od Cerknice čez Vrtačo, so obstali tam pri Krznarjevi ogradi in začudeni gledali proti naši vasi. Silna armada mož je tam stala in Turke pričakovala. Turčhii' so se zbali krepkih Me-niševcev in jo ubrali nazaj proti Cerknici, kjer šo pobrali še tisto, kar so bili prej pozabili. Pa kakšna je bila tista armada slavnih Menišovcev? Čakajte, vam bom povedal. Takrat je segal gozd prav do naše vasi. Vaščani so sekali precej visoko in puščali visoke štore ali parobke. In teh pa-robkov so se bili Turki ustrašili. Bes te plentaj, če jo niso Meniševci pogruntali. Ko so prišli Turki drugič, tistih štorov že ni bilo več, zato so naskočili tabor okrog cerkve, kjer so se jim postavili v bran hrabri fantje in možje in klestili Turke po tikvah s po-rajklji, žamanji, mužlarji, ga-rivci, plenkačami, cepini in cepci. Pa bi hrabrim bram-bovcem vse to nič ne pomagalo, da ni eden vaščanov, če ni bil to morda ravno prednik starega Grmeka, vrgel med rdečehlačmane nekaj panjev fffebel, ki so se jsaprašile nepoklicanim gostom'Vila&e. in brke ter jih pošteno opikale. Turki .so jo ucvrli na vrat na nos nazaj mimo Zaprtiske in gori čez.Vrtačo, kjer so v Cerknici razsajali na naš račun. (Od tistega časa se tudi ne mofejo cerkniški in menišev-ski fantički.) Ko so naši brambovci videli, kako so jo Turki vlili, so s bali, da bi jim ne ušli, pa so jo zapraskali za njimi in jih mahali po komatih, kar so jih dosegli. Najbolj je pa razsajal nad Turki Matencov Gašper, ki je naglo zgrabil pod Krznarjevo šupo zadnjo premo od parizarja in je Turke kar kosil s premo, da je bilo vse drobno. Vidite, taki junaki so bili nekoč v naši vasi. P.otem se je pa raznesla slava naših čebel ro vsjej Turčiji in nikdar več ni bilo Turkov k nam- Rekli so, da so "muhe svetega Jerneja" preveč hude. Sv. . Jernej, je namreč • naš patron in ga hudo obrajtamo, posebno ob žegnanju; drugače pa samo, kada.r je suša ali pa preveč d^žja. Ljudje v naši vasi so zelo mirne narave. Za mojo vednost se niso še nikdar stepli. Slišal pa sem, da so se bili davno enkrat pograbili pred hišo Kotnikove ujne in je eder fantov rekel: "Osem let na grad, ali pa štrk za vrat" in je prijazno počesal s cepinom nasprotnika po glavi. Polovica njegovega bojnega krika se je uresničila in je šel samo osem let na ljubljanski grad občudovat ljubljansko okolico. Od tistega časa je bil pa mir. Enkrat bi bilo sicer skoro prišlo do nesporazuma, kc so se meniševski fantje zamerili Zavrlovemu Štinetu, ki j prišel nekega večera sam v na-| šo vas in klical na korajžo. Pa I so fantje ostali, pametni in lepo ždeli po svislih, globoko za-I riti v seno. Štinc je pa nato | vzel v roke pripraven tram-šterak, pa je šel ž njim doli po vasi in v vsako okno^malo potrkal, da se je kar lepo slišalo. Takih junakov ne rodi več Noti'anjska. Jaz sem ga še poznal, pa se ga nisem nič bal, ker je bil dober človek in je takrat že ob palici hodil. Kar je mlajše generacije je prišlo samo enkrat do preki-njenja diplomatskih razmer, ko so mene ustavili koncu vasi Planincov France, Vidmarjev Jože in pa Mihcov Tone, pa so me nagnali s škricem. So rekli, da me bodo. Pa me niso. Tudi ženske so v naši vasi jako ljubeznive in pohlevnega jezika. To je vse od takrat, kar je umrla Blažonova Mica, ki je znala na pamet slabosti vsakega posameznika iz vse fare. Naj počiva v miru, bi rekel. Se reče, včasih pa ni bilo tako, kot so pripovedovali. Včasih so pa tudi pri nas imeli poseben bataljon obrekljivk,, ki so pa obirale bolj iz navade. Navadno so se zbrale v Krz-narjevi hiši, ki je stala ravno konec vasi, in še danes stoji, od koder se je videlo skozi okna po vsej vasi in pa doli po cesti proti Cerknici. Lepšega kraja bi si ne mogle izbrati. Tukaj mimo je moral vsak, ki je šel v vas ali iz vasi, če je šel v župnišče ali v cerkev, če je šel k Malnom ali v Selšček ali naprej v hribe. Pa so gledale, da so si vsakega privoščile. Zato je pa vsakemu, ko je stopal mimo hiše, silno utripalo srce, ker je vedel, da se mu zdajle prebirajo obisti. Pomoči zoper to pa ni bilo, ker ni bilo proti-postavno. Ampak jih je nekoč dobro izplačal župnik Klun, ki je šel mirno hiše, pa se je ustavil in jim pokazal jezik.i To je pomagalo, da se je ta bataljon razpustil, ker je bil prišel ob vso veljavo, Pa-vneti Slovani so bili naši vaščani. K podkurilo mojo trmo. Ko bi moj r oče meni vsaj večerje ne odrekel, ■ ampak me samo klečati pustil, - jaz bi bil gotovo pred večerjo - na obe nogi hkrati skočil, pa i planil očetu okoli vratu in ga prosil odpuščanja. Toda tako i ... ne in stokrat ne, pa če tudi 1 za durmi od lakote umrjem. - Zvečerilo se je. Moje sestre so ; smele še na dvorišče. Slišal sem - jih, kako so se zabavale z dru-. gimi ctroki. Mati je sedela pri Jurčkov sveti večer J V nezakurjetti sobi sedi , Jurček sirota in tiho ihti; ! mraz se po kotih, pod stropom razteza, v čudnih oblikah po stenah pleza. Nocoj, oj, nocoj je sveti večer, pa je še vedno zaklenjena dver; očka sam Bog ve kje se mudi, mamice tudi še z dela ni. Da bi. vsaj jaslice Jurček imel, pa bi bil neizrečeno vesel; lučka rdeča ob njih bi gorela, žalostno dečkovno dušo bi grela . . • Pa ni ne jaslic ne lučke nikjer, tih, in samoten je sveti večer; zvezde le gledajo — Jezušček gleda v sobo, kjer mraz je in beda, beda . . . enem oknu in pletla, oče pri drugem bral časnik in kadil iz pipe. Tu in sem je pa le odložil list, vzel pipo iz ust in se zagledal skozi odprto okno. In tedaj sem epazil, navzlic vsej trmi, ki je besnela v meni, nekaj težko bolestnega na njegovem obrazu in kako je dvignil zdaj pa zdaj globok vzdihljaj njegove prsi. Včasih je tudi pogledal ves žalosten proti durim, za katerimi sem jaz klečal. Nekaj minut kasneje se je v meni vse preobrnilo. Polagoma je trma, ki se vame zagrizla, po-pustila in vroče kesanje me je obšlo. Saj sem čutil, da svojega - očeta vendarle iz vsega srca lju-. birii, in tudi to sem vedel, da on - ljubi mene in vse nas domače s i polno dušo — pa sem šel in ga • tako nehvaležno užalil. Preden s sem se prav zavedel, kaj delam, ■ sem planil pokoncu in glasno - ihteč objel očeta okrog vratu. ; "Očka, ljubi očka, prosim te ■ tisočkrat odpuščanja! Nikoli več i ne bom tak." ; Pritisnil sem svoj obraz k njegovemu in tedaj sem opazil, ka-l ko mu je težka solza zdrknila po ! licu. i "Očka . . . nikar ... Jaz sem te res nalagal. V steklenički je bilo • res samo za pet dinarjev fran-! ccskega žganja ... Za drugih pet dinarjev sem kupil kroglic. ; In vse sem zaigral . . . Prosim ■ te, očka, ne bodi hud . . . Nikoli i več ne bom tak in . . . in . . ." Tedaj sem že visel na njego- > vem vratu, slonel na njegovem • zvestem očetovskem srcu in v me-i ni je skopneia vsa grda upornost, . ki me je ob klečanju za vrati ob-i vladala. Nato mi je rekel oče, in nje- ■ gov glas se je tresel: "Samo da , spoznaš svoje napačno ravnanje! • In ko bi bil prej prišel in ko bi i ne bil . . . ko bi ne bil . . ." Za-i stala) mu, je beseda in z> roko si , je šel preko oči. Videl sem, kaj je hotel reči. ) "Zdaj je spet vse dobro." Obr-i nil se je do moje matere: "Pri-i nesi fantu večerjo!" > Ko sem pozneje zajemal juho i s krožnika, so mi tekle debele solze po licu. Oprostile so me > vsega nelepega, kar je ta dan i leglo na moje srce. - Nikoli več nisem poslej svoje-i ga očeta nalagal. ^VJJAATiC E LDTHIN Gj^j U R N15 H1N G 5 Terezija Glavič, Maple Heights, O.: Moj obisk rojstnega kraja Ko je g. August Kollander v Clevelandu pripravljal skupni izlet v staro domovino, sem se tudi jaz prijavila. Toda pregovor pravi, da človek obrača, Bog pa obrne, in ta pregovor se je tudi pri meni uresničil. Komaj tri tedne pred odhodom mi je namreč zbolel sin, vsled tega sem morala potovanje odložiti. Vendar se je bil toliko popravil, da sem lahko odpotovala na 4. avgusta lelos. Ne bom na dolgo popisovala, kakšno vožnjo sem imela. Samo toliko naj povem, da smo prepluli morje v treh dneh, 22 urah in 17 minutah. Na parniku nas je bilo pet Clevelandčanov in dve Slovenki iz Chicaga. Jako lepa druščina je bila to. Kako mi je bilo pri srcu, ko sem na Jesenicah zopet zaslišala slovensko govorico, pa ni za popisat. Po dolgih 30 letih sem zopet stopila na draga slovenska tla. Z pregledovanjem prtljage smo bili kmalu gotovi. Želela bi, da bi bili malo bolj 'vljudni tisti carinarji. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom ter se tem potom vsem mopm cenjenim odjemalcem hvaležno zahvaljujem za 29-letno zaupanje in naklonjenost moji trgovini. LUDWIG BREZAR 1142 E. 66th St. IZVRSTNO PIVO -:- CIGARE -:- CIGARETE MEHKE PIJAČE Vesele praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem odjemalcem in prijateljem Jt MARY'S CAFE 1194 E. 71 st St. S MARY in FRANK BRANDULA, lastnika [jyi Izvrstno pivo in vina. — Vsak petek ribja pečenka. Frank Čer ne EDINA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA na St. Clair Ave. v Cleveland, O. v Slovenskem Narodnem Domu Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem gostom, prijateljem in znancem Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želi FRANK MOtILNIKAR SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 837 E. 185th St. SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 23931 St. Clair Ave. Najfinejši likerji, vina in pivo. Izvrstna domača kuhinja. Pozabite skrbi, bodite veseli, stopite v našo gostilno in našli boste vedno zabavo, veselje in prijazno družbo. Najfinejši likerji, dobro pivo in okusen prigrizek. v • v Boztcna Darila Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi ki vas bodo razveseljevala in vam služila skozi celo leto in še leta naprej f ANTON BARAGA WINERY i 15322 Waterloo Rd. i Velika zaloga najfinejših doma izprešanih vin. ( Zalagamo s pristno kapljico naše gostilne, narodne Y domove ter prodajamo vsevrstno viho na drobno-fr Kozarec dobrega vina vas naredi srečnega in veselega-( V iskreni zahvali velike naklonjenosti v tekočem letu 7 se toplo priporočam za poslugo naše izborne kapljice & v letu 1938. SUKNJIČI Zadovoljite se sami ali vašega najbližnjega s primernim jopičem (lumber jack). Velika izbira vseh vrst, kakor volnene in usnjate. V vseh merah za moške, fante in otroke. Cene zelo zmerne v primeri trpežnemu blagu in izdelku. Kupite v znani domači in zanesljivi trgovini FRANK BELAJ 62C5 St Clair Ave. it Boss Pralni Stroj Trpežno izdelan. Pral vam bo* v zado voljstvo skozi leta in leta. it Zenith Radio Novi 1938 modeli Krasno izdelani kabineti. Proizvaja godbo in petje perfektno. Dobite vse postaje sveta. Mi vam damo velik popust za vaš stari radio. if Krasne kuhinjske peči To so peči na katero je lahko ponosna vsaka gospodinja. Opremljene z najnovejšimi izumi. i^ General Electric Ledenice Ravnokar smo prejeli nove ledenice 1938 modela. Vabimo vas, da jih pridite ogledati. S to fino ledenico bo 1938 leto res zdravo in srečno za vas. Hrana v teh ledenicah ostane nepokvarjena, kar je velikanske vrednosti za vaše zdravje. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita MU in MRS. JOHN KLAUS if Mnogo drugih electričnih predmetov Električni Toaster, Električni Roaster Električni Mixer itd. KEnmore 5033 641 E. 185th St DAMO NA LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom. Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1299 IMAMO LEPE STENSKE KOLEDARJE SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA Najfinejši likerji, Wooden Shoe pivo in pristna vina Domača in izborna kuhinja. Vesele božične praznike in srečno novo leto zcn vsem gostom in prijateljem MISS MARY fsERl 756 E. 200th St. Najfinejša in pristna vina, dobro pivo in okusen prigrizek. Zahvaljujem se za naklonjenost v tekočem letu toplo se priporočam za prihodnje. ZASTONJ Like an ELECTRIC CURRENTi the jars and shocks of every step are trans.Hitted through the entire i body. Put on a pair of NU-MATIC' Shoes and overcome the strains and jolts to the nerves and spine. Delightful! Exhilarating! vYou will thrill with every Btep/ ( Popular prices. Styles for Men and Women. Sold here exclusively. Ver:ele božične praznike in srečno novo odjemalcem in prijateljem želi SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 830 Babbitt Rd. Vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Oglasite prinas in kupite vse jestvine in meso za praznike v naši trgovini. Posebno ponudbo za praznike mojim prijateljem in odjemalcem. Lepega, 1 0 funtov težkega purana z vsakim nakupom obleke ali suknje, $17.50 ali $22.50, gotov denar ali na obljubo. LOUIS MAJER 7508 St. Clair Ave. Veseli božič, in srečno novo leto želi KUHL HARDWARE TRGOVINA S FINIM OBUVALOM Želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto ter se cenjenemu občinstvu priporočam. 17218 Grovewood Ave., vogal 173. cesta Velika izbira železnine, orodja, barv in drugih hišnih potrebščin. BILL'S CLOTHES St. (lair Ave. in E. 152d SI. Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto. ZASTONJ Ob pol devetih se pa že usta- 1 vimo v Ljubljani. Kakšni ob- £ čutki obhajajo človeka, ko stopi E po tolikih letih zopet na domačo zemljo, se ne da z besedo po- j vedati. Toda moje vožnje še ni ] bilo konec. Sicer sem svoje čase j več let bivala v Ljubljani in tudi j v šolo sem tam hodila, toda moj £ rojstni kraj to ni. Zato pa le na- j prej, da pridem prej do cilja. . Ob dveh popoldne sem bila zo- ( pet na vlaku in sicer sem se peljala proti dolenjski strani. Še £ dobro uro in bila sem v Stični, j Tam je bil pa konec mojega po- ] tovanja. ] Ko stopim iz vlaka, se naj- , prej ozrem proti Boleku, kgr ^ tam leži moja rojstna vasica { Laze. Zelo sem se morala pre- ( magovati, da nisem kar tam na postaji razlila solze. Vprašam * na kolodvoru, Kje bi dobila ka- , kega voznika. Pelje me do gj ^ Kosa, ki je bival svoje čase tudi , v.Clevelandu. Njegova soproga je sestra od Mrs. Sršen. Tukaj j je bilo dosti povpraševanja po . Clevelandu. Pa meni se je mu- ( dilo naprej. Zato je g. Kos za-pregel koleselj, naložil mene in mojo ptrljago in odpeljali smo se proti Lesam, kjer je omožena moja sestra Micka. Ko se bližamo Lesam, vidim na njivi ženico, ki je tam delala. Omenim proti vozniku, da je tista ženska prav taka kot moja sestra. In kaj mislite, res je bila. Svi-| denje je bilo zelo ganljivo. Saj i se ne da popisati. Toliko vem, i da smo vsi jokali, ali od veselja | ali od žalosti, ne vem. j Pa tudi tukaj še ni bil konec i mojega potovanja. Vleklo me j je naprej. Drugi dan se napo-j tim proti Lazam, kjer stoji moja i rojstna hiša. Kako milo se stori \ človeku pri srcu, ko po tolikih I letih zopet zagleda svojo roj-| stno hišo. Z bratom, ki je na j domu, je.bilo svidenje zelo pri-} srčno. Pa vse tako nagloma« ) ker niso nič vedeli, da pridem. Š Že med potom sem videla, \ kako je bilo v.^e polje uničeno. \ Kar groza človeka obide, ko vili di, kaj napravi toča. Pšenica in j proso je pričelo že drugič polj ganjati, od koruze so bila pa | samo' še stebla. Sadno drevje l je bilo vse okleščeno. Ubogi 1 kmet! Ljudje so tako tarnali, | ko so bili uničeni vsi njih upi. ! Kam naj se obrnejo? Na vlado | se ni zanašat, ker ima drugih I skrbi dovolj. Srečen je tisti, ki 1 ima kakega svojca v Ameriki, I da bo dobil vsaj malo pomoč. I Revež pa je tisti, ki nima tukaj | nobenega človeka. Povsod, kjer | sem hodila, so me prosili, naj | povem, kako je doma hudo. To-\ rej rojaki, ki imate kakega svoj-1 ca tam, spomnite se jih in olaj-| šajte jim gorje, ki ga je toča | prizadjala. I Obiskala sem tudi grobove rji svojih dragih staršev. Oh, kako II bi bila moja mamica vesela, če % bi bila živa, ko sem prišla do-|j mov. Kako nepopisno srečno bi bilo to svidenje. Tako sem pa samo na njih grobu potočila solze. f Prvič po tolikih letih sem bi- j la zopet v cerkvi sv. Kozma in i Damijana. Kako sem se srečno ' počutila ve le tisti, ki to skuša. | Ljudje pa niso tako pridni, kot i so bili v mojih letih. Takrat je bila cerkev skoro premajhna, I zdaj pa napol prazna. Mislim, j da je to posledica vojne. Napravila sem izlete na več ' strani. Tako sem obiskala tudi | Brezje in Bled. Tam sem bila i prav takrat, ko so se priprav- ' Ijali, da bodo obhajali kraljev | rojstni dan. Kralj se je nahajal takrat na Bledu. Sredi jezera so bili napravili veliko grmado, da jo bodo zvečer zažgali. To je bil gotovo lep prizor, pa žal, nisem mogla čakati večera, ker sem morala zopet nazaj proti Ljubljani. Tukaj sem obiskala velesejem, kjer sem videla mnogo jako zanimivih stvari, šla sem tudi na ljubljanski nebotičnik, ki ima enajst nadstropij, odkoder je lep razgled. Pa tudi na stari ljubljanski grad nisem pozabila, šla sem tudi gori in celo v stolp sem lezla. Tam sem dobila še prav tistega čuvaja, ki je bil tam še pred potresom. Takrat so bili v službi na gradu moj oče. Zelo ie bil vesel, ko sem mu povedala, da sem Godecova hči in da sem prišla iz Amerike na obisk. Poklical je tudi svojo soprogo, ki se je tudi še dobro spominjala na Godeča. še več drugih izletov sem napravila. Največ me je vozil okrog brat Polde. Bilo bi pa preveč, če bi hotela vse to opisovati. Le to naj povem, da je vse prehitro minilo in končno je prišel dan, da se bo treba za vedno (Dal.le na 5. strani) JERNEJ KNAUS BONDED WINERY HEnderson 9309 Se lepo zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo tudi za v bodoče za fino vino, na drobno in debelo. Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem rojakom i Jos. Zele in Sinovi 6502 St. Clair Ave. ENdicott 0583 COLLINWOODSKI URAD: 452 E. 152d St. KEnmore 3113 Najmodernejše urejen slovenski pogrebni zavod. Naša postrežba vam je noč in dan na razpolago. Oglejte si naše prostore, ki res odgovarjajo vsem modernim zahtevam. nudi sledeče za božične nakupe I Vesele božične praznike in srečno novo i leto vsem gostom, prijateljem in znancem | sirom Amerike in stare domovine želita I MR. in MRS. JOSEPH PLEVN1K & BRIDGE TAVERN 694 E. 152d St. Izborna restavracija, izvrstna kuhinja legalna vina, žganje in 6% pivo. Vsa najboljša postrežba posetnikom Clevelanda. m Vml/a bwh v/tam ma/t vmn vmvn fusa/n iswi mown sw ion msewn sbsm «= Ob zatonu lata Veseli nas, da se moremo našim cenjenim rojakom najlepše zahvaliti, ker so se s polnim zaupanjem posluževali naše,slovenske lekarne. Iskreno zahvalo in pozdrav naj prejmejo tudi oni naši rojaki, ki so se potom pošte poslužili naše dobre in zaneslive postrežbe. Dobro ime naše lekarne sega po vseh naselbinah Amerike in Kanade, kjer žive naši rojaki. Tudi vnaprej zagotavljamo biti vedno drage volje, na poslugo. Postreči hočemo z najboljšimi ih zanesljivimi zdravili po najnižjih cenah. Z zaupanjem se obrnite na nas ii» dobili boste to, kar za vaše zdravje potrebujete. V hvaležnosti ostajam na uslugo MAHDEL DRUG LCD MANDEL, lastnik VAŠA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELAND, O vogal 15702 Waterloo Rd. Frank Opaškar, st., Cleveland, Ohio: Francozi Ni treba hoditi daleč za povestmi in dogodijaji, saj jih imamo dokaj kar sami. Pripovedovali so nam jih naši starši in dedje, ki so jih sami doživeli, ali pa slišali od drugih. Tako se tudi jaz spominjam, kaj mi je pravila moja stara mati, Bog ji daj dobro, o Francozih, ki sb bili nekoč tudi pri nas. Saj je minilo komaj dobrih sto let, kar so bili Francozi v naših krajih, pa se je že vse skoro pozabilo nanje. Počasi ne bo drugega spomina kot francoska lipa, francosko pokopališče in tako dalje. Samo taka imena še spominjajo pri nas na čase, ko je veliki Napoleon podjarmil skoro pol Evrope, tako tudi Avstrijo in ž njo naše kraje. Avstrija je bila takrat najmogočnejša država v Evropi, pa jo je Napo-'.ecn le stisnil. Kot so nam pravili dedje in naše babice, so bili Francozi po mestih precej priljubljeni, po deželi pa ne. To pa zato, ker so kmetom naložili visoke davke, kakor jih še danes imenujejo od tistih časov 'fronke." Še danes pravijo: grem fronke plačat. Posebno na grajščine je bil Na- Vsem bratom Slovencem in Hrvatom zlasti pa volivcem 3 1. varde iskreno želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO, ZADOVOLJNO NOVO LETO 1938 Vam udani in za napredek boreči se Emil Crown COUNCILMAN 31. VARDE poleon pritisnil, tako so bile nekatere čisto obubožale in so morale odsloviti mnogo svojih služabnikov in delavcev. Moja stara mati so večkrat pravili, da so bili to težki in žalostni časi, ko ni bilo nobenega reda. Prejšnje oblasti so se umaknile, Francozi pa niso znali našega jezika, ne navad. Vladala je le vojaška disciplina. Po mestih' je to še nekaj držalo, po deželi se je pa ropalo in kradlo, da ni bil nihče več varen svojega življenja. Zato so si morali vaščani sami pomagati ter so si postavili stražo ponoči. Tudi pri nas so bili najeli enega odslovlje-nega graščinskega stražnika, ki je bil jako dober, saj je bil navajen takega posla. Za silo je lomil tudi francoščino, da se je Francoske patrulje so se vedno ustavljale pri njem, da so po-izvedele, če je kaj novega, ali pa so mu kaj naročile. Tako je bil ta stražnik velika in ugledna oseba pri nas. Zvit pa je bil ko kozji rog. Francozi seve niso vedeli, kolikokrat jih je speljal na napačno pot, da krivcev niso našli. Zato so ga pa vaščani radi imeli. Enkrat bi jo bil pa le skro iz-kupil. Bilo je okrog božiča. Bil je velik sneg in silen mraz. Pozno ponoči je že vse spalo in tudi naš čuvaj jo pobere v svojo kočo, da se malo pogreje. Kmalu pa pride francoska patrulja in ga pokliče, da ji odpre, da se tudi ona malo pogreje. Stražnik jim postreže z žganjem in tudi nekaj prigrizka je imel v koči, da so se pokrepčali. Ko se Francozi napeštajo, ukaže patrulja stražniku, naj se pripravi, da jim bo svetil in jih peljal čez graščinski gozd. Nerad se je ločil stražnik od gorke peči, to se razume. Pa tukaj se ne vpraša, če hočeš ali ne. Zato kislega obraza prižge smolnato bakljo, pa hajdi v temno in mrzlo ncč. Naš stražnik je moral naprej in gaziti visok sneg, vojaki na konjih so bili pa tesno "žh Wjirrt. Poveljnik patru-je svojega konja tiščal tako tesno za vodnikom, da ga je ta z gobcem tolkel po glavi. In tudi na nogo mu je včasih stopil. Stražnik prosi poveljnika, naj pridržuje konja malo bolj nazaj, da mu ne bo nazadnje še za vrat skočil. Vojak se mu pa le Mnyi&Qmn lain} B ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Iskreno se zahvaljujemo obilnim odjemalcem Mayflower Dairy mleka za veliko naklonjenost v tekočem letu ter se toplo priporočamo za leto 1938. Naša mlekarna je opremljena z najmodernejšimi preparacijskimi stroji, absolutno najboljše higijenično urejena ter v zdravstvenem oziru odgovarjajoča vsem predpisom. Naši odjemalci so veseli dobre postrežbe in mi njihove naklonjenosti. Poskusite našo dobro kvaliteto in najboljšo postrežbo. Toplo se priporočamo F. J. RACE in SINOVI LASTNIKI 448 E. 156th St. 1083 E. 6Sth St. KEnmore 1272 HEnderson 4926 posmehuje in še bolj blizu nažene konja v svoji prešernosti. Vodnik si 'je pa mislil, da bodo ko pridejo sredi temnega gozda, že obračunali ob priliki. In res, vodnik nenadoma vrže bakljo v sneg in skoči med drevje, vojaki pa ostanejo sami v temi. Prosijo in rotijo našega stražnika, naj pride nazaj, pa je bilo vse zastonj. Vedel je pač, da se ne bodo dobro pogledali, če ga dobijo Francozi v roke. Pa je ostal lepo skrit vi gozdu in Francozom fige kazal. Ljudje so pravili, da so Francozi vso noč blodili po gozdu in šele drugo jutro jih je slišal neki kmet in jih je pripeljal iz gozda. Potem so pa dolgo iskali našega čuvaja, pa ga niso dobili v pest, ker se jim je znal vselej spretno umakniti. Kmalu potem se je raznesla novica, da je bil Napoleon tepen na Ruskem. Prišli so zopet avstrijski vojaki, ki so napodili Francoze. Pa tudi kmetje so jim pomagali, da so skoro vse pobili. Samo nekaj jih je ušlo čez Italijo domov v Francijo. Toda, kot sem rekel, to se bo počasi vse pozabilo. Samo tu in tam je kak kraj zaznamovan za spomin na francoske gospodarje v naših krajih. Tako imamo tudi pri nas "francosko pokopališče," o katerem pravijo, da so tukaj pokopani francoski vojaki, katere so pobili kmetje. Danes je to pokopališče zaraščeno z drevjem. Pa vendar se vsak mimoidoči prekriža, ko gremo mimo in se spomni padlih francoskih vojakov, ki so storili žalostno smrt daleč od svoje domovine. Tako je pri nas ostalo vsaj nekaj za spomin na tiste burne čase, ko je veliki Napoleon vladal v Franciji in se je tresla vsa Evropa pred njim. Vsem rojakom želim vesele božične praznike in zdravo novo leto, da bi bilo boljše kot je bilo prošlo. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! TAM U ŠTAJERSKI DEŽELI (Narodna) Pozabljenju rešil Ivan 2fc>rman.1 Tam u Štajerski deželi je b'la mlada deklica, Urško so jo imen'vali, | lepš' je b'la kot rožica. K njej pa pride hauptman Gašper, jo lepo nagovori: Urška, al' češ moja biti vse do konca mojih dni? Urška je b'la z'lo štemana, trdovratnega srca, je ljubezen zamet'vala t'ga of'cirskega moža. Hauptman Gašper p'štolco vzame ,n gor pulfra nadrobi, Urško enkrat še objame, potlej pa oba vstreli. Kaj pomaga frišno lice, če j' sfrderbano srce, ker po smrt* namesto v vice grešna duša v pekel gre! THE WATERLOO DEPARTMENT STORE LINGERIE $1.98 krasna izbera ženske svilene spodnje obleke, (Jq $4.94 hišnih sukenj in pajamas BATHROBES $1.98 Nova pošiljka svilenih in volnenih spalnih Jn ve£ suken j za vso družino ,. MOŠKE SRAJCE 98c Največja in popolna izbera moških srajc za ygč božič Svilene ovratnice 29c - 59c - $1.00 PAJAMAS $1.19 Mcžke broadcloth in flanelaste pajamas jn SLIPERJI ZA DARILO Krasna izbera hišnih sliperjev in čevljev na vso družino po popularnih cenah. Robci v zavojčkih 29c Mi nudimo krasno in popclno zalogo :;epnih /U) robcev v zavojčkih. UUfl,W Vesele božične praznike in srečna novo leto Vse te vrednosti in mnogo drugih dobite pri Waterloo Department Store Prodajalna vrednosti 15504-12 Waterloo Rd. vogal 156. ceste , Jernej in Frances Dimnik SLAŠČIČARNA 1521 E. 41st St. ; Želita odjemalcem in pri- j jateljem vesele božične j praznike in srečno ; novo leto. "A r ' ~ ~ '"Tj! I Vesele božične praznike s) t in srečno novo leto vsem i odjemalcem in prijateljem M i želita i : i ; M. A. KRICHMAN | i in i JOE PERUŠEK | » 15428-32 Waterloo Rd. BLAGOVESTNA SEZONSKA VOŠČILA FRANK BELAJ 6205 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Domača in zanesljiva trgovina moške, deške in otroške oprave. Portis klobuki Manhattan srajce Superba kravate Hlače, pasovi Jopiči (sweaters) Spodnja obleka Otroške Kaynee obleke, srajce itd. Velika izbira — Zmerne cene Prijazna postrežba 1052 E. 62d St. MORRIS MANDEL nudi posebno znižane cene na vseh božičnih darilih Sliperji, naša navadna cena $1.00, krasna moda na izbero, JHra sfa od 79c naPrei Spalne suknje, za ženske in moške, $1.95 in več Robci, 3 v zavojčku, reg. cena 35c vrednost, zdaj 25c Moške svile ovratnice, reg. cena $1.00, v božičnih zavojčkih 58c Moške zavratnice, volnene ali svilene Božična darila ZA ŽENE, MOŠKE IN OTROKE dobite pri nas po zelo zmernih cenah. Zaloga velika in prvovrstna. BREZPLAČNO dobite pri nas stenske koledarje. Priporočilo za nakup vsakovrstnih daril za božič! Velika in lepa izbera vsakovrstnega blaga za moške: srajce, kravate, nogavice, spodnje perilo in lepa izbera lounging robes. Ravno tako za otroke vse, kar potrebujejo, obleke in spodnje perilo. Za žene in dekleta imamo pa lepo izbero vsakovrstnega blaga, lepega spodnjega perila in lepe svilene obleke. Velika naloga zimskih sukenj, klobukov in vse, kar se potrebuje za obleči, ali kar se potrebuje pri hiši, kot kovtre, svilene in satenaste, plahte, vse barve in cene. Pridite sedaj, ne odlašajte do zadnjega dneva. Vam vse lepo zavijemo in denemo na stran, pa vzamete, kadar potrebujete. Se vam priporočamo! Ne hodite v mesto, ko lahko dobite pri nas ceneje. Če kupite za deset dolarjev blaga, lahko dobite listek, da dobite nadaljnih deset dolarjev blaga zastonj. Vsak nekaj dobi in najmanjše darilo je 40c, potem pa naprej do $10.00. Torej pridite, vsak dobi darilo. Se vam priporočamo. ANZLOVAR'S vogal 62. cesta in St. Clair Ave. Želimo vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele božične praznike.i • ROŽANC modna trgovina 15721 Waterloo Rd. Pridite zgodaj za popolno izbero, Vsak .dobi tudi koledar. MORRIS MANDEL 15502 Waterloo Rd. Cleveland, O MOJ OBISK ROJSTNEGA KRAJA Vesel božič želi vsem odjemalcem JOSEPH AHLIN ♦i- Fleet-Wing Service Slatjon 6619 St. Clair Ave. PIANE se prodajo po zelo nizki ceni; dobro ohranjene. Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. (Nadaljevanje s 4. strani) posloviti od mojih dragih. Od agenture dobim obvestilo, da moram biti 6. oktobra v Ljubljani. Na 4. oktobra smo praznovali krško žegnanje in bila sem prav vesela, da sem mogla biti še enkrat na zegnanju na Krki. Ljudje so kmalu zvedeli, da odhajam. Prišli so od blizu in daleč na žegnanje, da mi še enkrat sežejo v roke pred odhodom. Naj se tem potom še enkrat zahvalim vsem mojim dragim, ki so mi tako stregli za časa bi-i vanja v domovini, predvsem | bratu Poldetu in njegovi ženi, sestrama Micki in Angeli ter njiju družinam. Hvala tudi la-zarskim fantom, ki so mi prišli zapet v slovo. Hvala tudi dekletom za lepe deklamacije, za lep šopek in torto. Prehitro je minil čas med vami. Toda nikdar ne bo pozabljen. Spomin na vas bo za vedno ostal v mojem srcu. "" i Zadnji dan pred odhodom sem še enkrat obiskala grob moje matere in vzela slovo od njega za ta svet. Drugi dan je bilo slovo zelo grenko. Zares je lepo iti na obisk v domovino, ko bi bilo treba jemati slovesa. Še en zbogom in Poldetov konjiček je potegnil proti Stični na kolodvor. Ker sem imela v Ljubljani še ves dan na razpolago, sem šla obiskat še Slapšakove, ker sem bila zvedela, da sta prišla domov oče g. Slapšak in naš Father Slapšak. Prav prijazno so me sprejeli. Father Slapšak ni bil doma, pa me je prišel počakat zvečer na kolodvor. Nazaj grede sem se zopet vozila z nekaterimi znankami, ki smo šle skupaj v domovino. Vožnja je bila malo bolj muhasta, pa sem nazadnje le srečno, prišla nazaj k svoji družini, ki me je že težko čakala. Spomin na ta moj obisk v domovini me bo pa vedno spremljal v mojem življenju in ne bo nikdar pozabljen. Vsem znancem in prijateljem kličem: vesele božične praznike in srečno novo leto, posebno pa mojim dragim v stari domovini. Išče se stanovanje tri ali štiri sobe, med 55. cesto in Collinwoodom. Vprašajte na 7406 St. Clair Ave. apartment št. 2, po 4. uri popoldne. (300) Perfektno božično darilo je FRIEDBERG DEMANTNI PRSTAN $24.75 tako poceni kot MINUTE MAN $3375 saokrožena, da se prilega capestju, 17 kamnov. Ari- stokrat finih ur. HAMILTON 3ULOVA ELGIN URE Gotovo ugajajo Poiočni prstani Vojaški seti Prstani za rojstne dneve Sameo prstani Prižigalniki Denarnice In mnogo drugih stvari KUPITE SEDAJ IN PLAČATE DRUGO LETO Lahka tedenska odplačila Namizni pribor. Križ in verižica, krasno izdelano—vseh mer. Toaletni seti—krasni, najfinejše kakovosti in vzorcev—zelo znižane cene za božična darila. pri FRIEBBERG'S JEWELRY 950 E. 152d St. — na 5 Points Odprto zvečer ŽELIMO VESELE BOŽIČNE FRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Zahvaljujem se za naklonjenost v preteklosti, ter se tudi za naprej priporočam. Gledal bom vedno, da boste pošteno postrežem. Posebno sedaj za božične praznike se priporočam, ker imam veliko zalogo vsake vrste muzika-ličnih inštrumentov, pripravnih za božično darilo: orglice, ukelele, violine, kitare, banjo itd., strune in druge potrebščine. Note slovenske in amerikanske. Radio tube. Radios—General Electric, Emerson in Traval-air. Plošče imam tudi še vedno v zalogi. Harmonike mojega izdelka, ter imam tudi Piano harmonike v zalogi iz Nemčije in Italije. Priporočamo se. Anton Mervar & Son ACCORDION MANUFACTURER MUSIC STORE 6921 St. Clair Ave. Letos imamo zopet stenske koledarje. VLOGE v tej posojilnici j zavarovane do §5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporations i Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5610 Z A BOŽIČNE PRAZNIKE! Med letom smo vedno nudili najboljše vrste meso po naj-bclj zmerni ceni in kot v zahvalo za naklonjenost, vam nudimo še večje posebnosti za praznike! Pridite v našo veliko mesnico na 71. cesti in Bliss Ave. in se prepričajte, da imamo veliko zalogo doma prekaje-nega mesa, klobas, ki so prav okusne, kakor tudi vseh vrst perutnine. Se vam prijazno priporočamo in obenem voščimo vesele božične praznike. MATT KRIŽMAN 1133 E. 68th St. 1132 E. 71st St. GASOLINSKA POSTAJA Naznanjam cenjenim rojakom, da sem prevzel gasolinsko postajo, kjer bom z veseljem postregel s trojne vrste gasolinom ter najfinejšim oljem. Namažemo tudi pravilno vaš avtomobil, kajti v tej stroki imamo dobre skušnje. Se toplo priporočam vsem našim avtomobili-stom JOHN ZAKRAJSEK Service Station 10101 Carnegie Ave. med 101. in 102. cesto Pazite na zrakoplov na strehi postaje! Voščim, vesele božične praznike in srečno novo leto! Mr. Frank Trdan (Bevček) Mrs. Frank Adamič (Millie) Mr. Louis Oblak (lastnik) Mrs. Louis Oblak (Jennie) Mr. William Schultz (Bill) Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto vsem našim odjemalcem, kakor tudi vsem našim prijateljem, znancem in sorodnikom sirom Amerike in v rodni domovini želi SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM Oblak Furniture Company 6612-14 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO Tel. HEnderson 2978 Prisrčno se zahvaljujemo vsem našim dragim odjemalcem za blagohotno naklonjenost v tekočem letu ter se obenem toplo priporočamo cenjenemu občinstvu za prijazno naklonjenost v novem letu. Čimbolj se boste posluževali naše prodajalne, tembolj boste zadovoljni, ker vam bo vsak in vsaka izmed osobja našega podjetja na uslugo za pošteno, skrbno, točno in vljudno postrežbo. Vsi bomo stremeli za tem, da bo vsaka kupčija vez trajnega, medsebojnega Firijateljstva, podjetu v čast in v zadovoljstvo odjemalcu. ,------—-—---> KRASNI STENSKI KOLEDARJI ZASTONJ ODJEMALCEM! DOBITE GA, ČE SE OGLASITE V TRGOVINI 59c SipM VESEL BOŽIČ ŽELIM VSEM NAŠIM ODJEMALCEM W.F. JOYCE FLEET-WING SERVICE STATION DR. L J. PERKO 3496 E. 93d St. želi vsem svojim klijentom in prijateljem vesele božične praznike in zadovoljno novo leto 1938. FLEET Vetele božične praznike in srečno novo leto želi FRANK PERME Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v mizarsko stroko. Sv kot bare, kandre in sploh vso opi-emo za gostilne. B*i» NORWOOD CABINET CO 1133 Norwood Rd. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1938 VOŠČIM vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, da bi te praznike obhajali v najlepšem zdravju, veselju in blagostanju. John J&ulich 18115 Neff Rd. KEnmore 4221 PRESKRBITE SI PREMOG! V gorki in udobni sobi so prazniki veliko prijetnejši, kakor pa da človek prezeba v mrzli zimi in mrzlih prostorih. Mi imamo najboljši premog vseh vrst. Pokličite nat po telefonu, da vam ga pripeljemo. Pri našem slovenskem podjetju v Clevelandu dobite najnižje cene za dobro blago. Prodajalec zemljišč in hiš že čez 26 let. Zastopnik raznovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodam. H Deset-minutna postrežba onim, ki pridejo k meni, H kadar zavarovalnino potrebujejo. Zavarujem hiše, ŽS trgovine, avtomobile in šipe pri trgovinah, ff Za vse to se rojakom toplo priporočam. BLISS COAL CO. 22290 St. Clair Ave. Tel. KEnmore 0808 Lepi stenski koledarji. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem avtomobilistom in prijateljem ROAD SERVICE GARAGE FRANK KOVACH, lastnik 16115 Waterloo Rd. Izvršujemo vsa avtomobilska popravila po najnižji cenah. — Delo garantirano. Pokličite telefonično za postrežbo: KEnmore 3251 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi VESELE IN ZDRAVE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO JOE'S RESTAURANT JOSEPH ZABUKOVEC, lastnik najfinejši likerji, vina in pivo fina domača kuhinja. 576 E. 152d St. ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELI VSEM Č1TATELJEM Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi AMERIŠKE DOMOVINE FRANK KEPIC k 14301 Sylvia Ave. Vedno sveža grocerija, najboljše meso in nizke cene, f mi,' Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem is? prijateljem in znancem želi |p FRANK KOCIN 1 papirar in sobni dekorator ?|v' 730 E. 160th St. MUlberry 3229 Garantirano delo, cene nizke. George Travnikar COUNCILMAN 2. VARDE V CLEVELANDU Urad: 9900 Lorain Ave. ME!rose0918 Stanovanje: 1 042 i Fidelity Ave. Tel. CLearwater 2398 Vesel božič želi vsem odjemalcem Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi JOHN GODNJAVEC in DRUŽINA Slovenska gostilna in" konfekcijska trgovina 16610 Grovewootl Ave., vogal E. 167th St. Tel. KEnmore 2284 J. J. HEALY Fleet-Wing Service Station FLBET/WIJG Ana Pinculič, ZENE IN DEKLETA! Za nakup krasnih božičnih daril, pridite k nam. Bogata in popolna izbera. Vsem cenjenim rojakinjam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. (&tb\m Btyapp? 6111 St. Clair Ave. Euclid, O.: Obisk stare domovine VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO SLOVENSKI ČEVLJARJI IN SE TOPLO PRIPOROČAJO • -S. l l 5tar Brand SfwtL for XmaL KLOBUKE, SRAJCE, KRAVATE IN DRUGE POTREBŠČINE SLIPPERS... colorful, distinctly*, bridge or boudoir stvUs In fabric or leather with low or Cuban h**l< Pred meseci sem že napisala v tem listu o mojem potovanju v staro domovino. Naj danes nadaljujem in končam to nepozabno potovanje in obisk stare domovine. Ne morem popisati, kako veselje imajo vaši starši, bratje in sestre in vsi vaši prijatelji, kadar dobijo kako sporočilo od vas. Kakšna žalost je pa pri onih sivolasih mamicah in izgaranih očetih, katere so njih sinovi in hčere čisto pozabili tam v daljni Ameriki, še danes ne morem pozabiti, kako milo tarna osivela mamica: "Oh, moj sin in moja hči pa nič ne piše ..." Ali pa kako vzdihuje žena: "Moj mož se nič ne oglasi; nič ne vemo, če je še živ ali ne." Dragi rojaki, ki imate svojce v starem kraju, ne pozabite jih. Saj vem, da tudi tukaj ni zlata majna, toda če bi vi vedeli, kakšni reveži so tam, pa bi rekli, da je v Ameriki največji siromak velik gospod napram onim doma. V starem kraju so bosi in goli, pa lačni, zato spomnite se jih s kakim darom. Dosti je mater, očetov, žen in otrok v domovini, ki ne bodo imeli za praznike niti skorje kruha. Tukaj pa imamo vsak dan meso. Glavni namen mojega obiska v stari domovini je bil pa ta, ker sta moja ljuba starša praznovala zlato poroko, ki je redka slavnost dandanes. Ne morem popisati, kako je bila moja zlata mamica vsa srečna, ko je zopet stopila pred oltar s svojim možem, našim dragim očetom. Vsi smo imeli solzne oči, ko smo zrli ta srečni zakonski par, ki je pred oltarjem ponovil prisego, ki jo je napravil pred 50 leti. Mamica so imeli na glavi krasen venec, ki <*e< je -lesketal v blesku in krasu, oče so pa imeli na prsih pripet krasen šopek. Danes jima ponovno čestitam k tej redki slavnosti. čestita pa vama, draga roditelja, tudi vaša hčerka Jožefa, ki ji ni bilo mogoče, da bi se bila osebno udeležila slavnosti, da bi se bila osebno veselila z vami. V duhu pa vama kliče, da bi vama ljubi Bog dal učakati še mnogo let pri najboljšem zdravju in v veselju. Ponovno se zahvaljujem g. župniku Antonu Zoretu in g. kaplanu za lepe obrede in gi-nljive nagovore. Ljubi moji starci! Gotovo niste pričakovali, da bo prišla vaša hči iz daljne Amerike domov in vam priredila tako lepo slavnost. Vaša velika radost mi je bila bogato plačilo za vse. Saj jaz se vedno držim zlatega nauka: spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji. Potovanje je bilo vseskozi ja-ko prijetno. Naš zastopnik g. Kollander je skrbel za nas kot naš lastni oče. Zato ga vsem toplo priporočam, kadar mislijo potovati v staro domovino. Mrs, Frances Kodrič, Mrs. Rozi Vene in jaz smo bile vedno skupaj kot tri sestre. Prav lepa jim hvala za prijetno druščino. H koncu pa želim vsem skupaj po vsej Jugoslaviji vesele in, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Vesele božična praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd. v Slovenskem Delavskem Domu 6619 St. Clair Ave. 6619 St. Clair Ave. -57 JOS. GRBEC, 6026 SI. Clair Ave. FR. URANKAR, 7226 St. Clair Ave. FR. LONGAR, 6630 SI. Clair Ave. RUDY KOZAN, 6530 SI. Clair Ave. JOS. SERCEL, 62M SI. Clair Ave. JOHN HACE, 6210 Bonna Ave. Dvojni prihranka PERITE IN LIKAJTE Razveselite jo s to čudovito novo Frigidaire! Največjo splošno hraniteljico denarja v zgodovini Frigidaire • Nova 1938 Frigidaire je ob času tukaj za božič! Z V mnogimi novimi odličnostmi, ki bodo donesle mnogo |\ let največje radosti in prihranka! HI Frigidaire NOVI tihi Meter-Miser, na primer, zre-~ že stroSke elektrike najnižje, kar poznano ... in dckaže! Obdržava živila varnejše . . . zamrzne več ledu hitreje ... in teče tiho, brez neprilik. Prihrani več kot kdaj prej—na elektriki—Živcih—ledu—vzdrževanju! In kar je še več, Frigidaire NOVI • Double-Easy" pladen izpusti led takoj. 1"Qdi so NOVI 'hydra-ti proti vlagi . . . NOVE VRSTE, prostorna, 9 načinov ureditbena notranjost—z NOVIMI tekočimi policami in NOVE vrste pladen j za shrambo. Te in mnogo drugih izjemnih odličnosti napravi 1938 Frigidaire darilo in hranilno čudovitost. Pridite in vidite DOKAZ, ki več prihrani za mnogo let. Nad petnajst let svetovnega vodstva so dali Maytagu sloves za čisto in hitro pranje—pral-nik, ki vam da nizko ceneno pranje za največ let. Vsaki teden vam Maytag prihrani stroške na pranju in sedaj imate lahko likalnik ravno tako izvrsten kot Maytag pralnik. POSEBEN NAČRT ZA PREISKUS Rabite Maytag pralnik ali likalnik v vašem domu pet tednov brez obligacije, da ga morate kupiti. Plačate samo SI na teden najemnine, pottm pa če se odločite, da ga hočete kupiti, bo ves denar, ki ste ga plačali cdračunan od cene. Ni nobene posebne naklade za to postrežbo. POJDITE ALI POKLIČITE PRODAJALCA MAYTAG SEDAJ ZA POPOLNO INFORMACIJO O TEM NAČRTU NEW "DOUBLE-EASY" QUICKUBE TRAY Only Frigidaire Ha* It! 1. Releases cubes instantly —saves 20% more leal All-metal for faster freezing. Ends waste of melting under faucet! 2. Tray comes free at fin-(er-touchl No tugging or prying 1 Exclusive Frigidaire AutomaticTray Release. Every tray, in every model,a"Double-Easy" Quickubc Tray I Come In I Soe—Try—tha PROOF I NEW SILENT METER-MISER Uses So Little Current—You Can Hardly Hear it Bun! Come in 1 See-Hear-the PROOF! Saves oft to 25jt more on operating colt than even the current-saving Frigidaire of 19371 Simplest cold-making mechanism ever built! Only 3 moving parts, motor included! Automatically oiled! Completely sealed! Comes with 5-Year Protection Plan backed by General Motors I AKO SE SAM NE PRODA GA NI TREBA MAYTAG PRALNIK To je edini pralnik, ki ima čeber vlit v enem kosu . . . Gyrafoam pralno silo . . . prostor za odtok nesnage . . . valjčke za odtok vode . . . in druge Maytag odličnosti. Opere 50 funtov perila v etii uri. Vse čisto, brez da bi vreli ali mencali z rokami. OBDRŽATI NOVI MAYTAG LIKALNIK Dvajset modernih odličnosti dajejo Maytag likalniku kvaliteto z enostavnim obratovanjem. Lika vse—tudi obleke, kravate in žamet. Šest lepili modelov v različnih cenah. je umrla Antonija Cakar, stara 70 let, doma od Moravč. 23. sept. je umrl John Tra- tar, star 14 let, roj. v Clevelandu. 23. sept. je umrla Mary Praz- nik, stara 57 let, doma iz Sv. Križa pri Litiji. 23. sept. je umrl Anton Pla- ninšek, star 50 let, doma iz Peč, št. Vid pri Zatični. 24. sept, je umrl Joseph Lev-stek, star 42 let, doma iz Zverč pri žužemberku. 26. sept. je umrla Mary Jak-šetič, stara 47 let, doma od Ilirske Bistrice., 27. sept. je umrla Mary Sti-bil, stara 60 let, doma iz Ajdovščine. 28. sept. je umrl John žitko, star 71 let, doma iz Selc pri Postojni. 29. sept. je umrla Ida Cugelj, stara 21 let, roj. v Clevelandu. 1. oktobra je umrl Anton Kenda, star 58 let, doma iz Tolmina. 1. oktobra je umrl Martin Rade, star 72 let. 2. oktobra je umrl Frank Ban, star 49 let, doma iz Gor. Obrež pri Brežicah. 6. oktobra je umrla Mary Sodja, stara 30 let, roj. v Clevelandu. 7. oktobra je' umrl staršem škerl 19 mesecev star sinček. 8. oktobra je umrl Louis Za-krajšek, star 49 let, doma iz Ro- ba pri Vel. Laščah. 8. okt. je umrl Thom Telišman, star 43 l et, doma iz Hrasti na. 9. oktobrba je umrl Frank Krajnc, star 50 let, doma iz Strahomerja pri Ljubljani. 11. oktobra je umrl John Go^ dec, star 49 let, doma iz Laz pri Krki. 12. oktobra je umrla Mary Stražišar, stara 40 let, doma iz Dobrega polja. 14. oktobra je umrl Frank Mihevic, star 19 let, roj. v Clevelandu. 14. oktobra je umrla starišem Jeraj hčerka Janet, stara 11 dni.. 17. oktobra je umrla Katarina Lovšin, stara 55 let, doma iz Marešč pri Sv. Gregorju. 18. oktobra je umrl Alojzij Jevnikar, star 50 let, doma iz Ljubljane. 18. oktobra je umrla Marija Rus, stara 83 let, doma iz Travnika pri Loškem potoku. 20. oktobra je umrla Mary Legan, stara 58 let, doma iz Globokega pri Krki. 20. oktobra je umrla Rose Sintič, stara 47 let, splošno znana v slovenski naselbini in med Amerikanci. 20. oktobra je umrl Louis Grčar, star 46 let, doma iz št. Ruperta. 23. oktobra je umrLJJolm Vi-drih, star 67 let, doma iz Strug. 27. oktobra je umrl Anton Prinčič, star 75 let, doma iz Črešnice. 26. oktobra je umrla Antonia Kristančič, stara 44 let, doma od Mokronoga. 2. novembra je umrl Martin Klemenčič, star 60 let, doma iz Borovnice. 3. novembra je umrl John Srakar, star 54 let, doma iz Tcmačevega. 6. novembra je umrla Louise Mary Stusek, Wickliffe. Ohio.: Povest iz davnih dni Mandel, stara 58 let, doma iz Mirne. 7. novembra je umrl Joseph Černigoj, star 56 let, doma iz Leskovca. 8. novembra je umrla Mary Malnar, stara 22 let, roj. v Clevelandu. 11. novembra je umrla Mary Lazar, doma iz Podlipe pri Vrhniki. 12. novembra je umrla staršem Dremel hčerka prvorojenka. 12. novembra je umrla Josephine Vičič, stara 20 let, roj. v Clevelandu. 14. novembra je umrl Frank Bilo je leta 1908, ako se ne motim, ko je v koledarju družbe sv. Mchorja izšla povest, ki mi je ostala v živem spominu. Da se ne pozabi, sem se namenila, da jo spišem za božično številko , Ameriške Domovine. Bilo je v mali gorski vasi na Slovenskem. Na izmed srednjih , kmetij, ki so bile precej oddaljene druga od druge, je živel mož srednjih let. Rekli so pri > Podbregarju. žena mu je umrla ( in mu ostavila hčerko edinko. Ančki je bilo 17 let, ir oče je sprevidel, da mu bo že hči lahko gospodinjila, zato je sklenil,, da , se ne bo več oženil, pač pa je cgledcval za primernim zetom. Ančka je bila zala, p,a tudi pametna in poštena. Ko je hodila ob nedeljah v farno cerkev k maši, je oko marsikaterega mladeniča obstalo na njej in ni bil samo eden, ki bi bil vesel, ko bi jo dobil za ženo. Posebne dva sta se poganjala za njeno naklonjenost. Eden je bil Mestnikov Janez, iigar oče je imel precej lepo posestvo v dolini. Bil je prekupčevalec in je trgoval z živino in žitom. Zato je posestvo prepuščal oskrbi žene in sina Janeza. Pa tudi Janez ni bil rojen za kmetijo. Bolj ga je veselila trgovina, kjer se bolje živi in lažje služi denar. Da poleg takih gospodarjev ni kmetije ostala neobdelana, se je bilo zahvaliti dobri gospodinji, ki se je trudila od zore do mraka in v resnici podpirala tri ogle pri hiši. Pa prekmalu so se po-^ kazale na njej posledice skrbi in trpljenja. Jela je pešati in prej ko je bilo pričakovati, so nesli Mestnikovo gospodinjo k večnemu počitku. Stari Mestnik, ki se že prej ni dosti pečal z gospodarstvom, je sedaj še bolj izostajal o maščevanju se mu je izpolnila. Kaj hoče še več. Sklenil je, ia počaka še toliko časa, da si prihrani za pot, potem pa se odpravi domov. In tako se je nekega dne raznesla vest, da je Mestnikov Janez prišel iz Amerike. Kako rada bi šla Ančka k njemu irj ga vprašala za Franceta. Toda bala -e je, da bi ji on morda še privoščil njeno nesrečo. Zato je rajši trpela in molila. Zadnje čase se ji je namreč večkrat oglašala neka slutnja, da ni res, kar so ji pisali in da ga bo še videla. Zato je zopet pogosto govorila z Anico o atu in ji naročala, naj lepo moli, da bo atek prav gotovo prišel. Posebno ko 50 se bližali božični prazniki, je še bolj pogosto mislila na Franceta. Kako vse drugače je bilo, ko je bil doma, ko je zapadel sneg, ko so bili takorekoč ločeni od sveta. Kako prijazno je bilo ob večerih. Ona je predla, France pa je popravljal kako orodje H pripovedoval razne dogodke iz vojaških let. Sedaj pa bodo že zopet peti božič sami in Bog ve, ali bo kdaj drugače. Teden pred božičem je bilo jasno in mrzlo vreme. Zadnji dan pa se je pooblačilo in popoldne je začel padati sneg kot bi cunje trgal. Stari Podbregar je hodil okoli poslopja in naročal poslom to in ono. Ogledoval je, če je vse v redu, ker se je bilo bati, da bo zapadel sneg na debelo. Tako se je približal sveti večer. Nekoliko pred nočjo se je v gostilni, kako poldrugo uro hoda od Podbregarja, ustavil popoten človek. Naročil je steklenico vina in večerjo. ' Gostilničarju se je zdel nekam znan, zato ga vpraša, ali gre še kam naprej nocoj, ali pa bo ostal čez noč pri njem. Tujec, bil je Podbregar-jev Franca, se mu nasmeje in pravi: "Skupaj Sva fantovala, pa me več ne poznaš. Gotovo sem se ' zelo spremenil." Gostilničar mu pritrdi in pra--i, da je tudi njegova črna brada v.:rok, da ga ni takoj spoznal. Sedaj ga France vpraša, kaj je novega in kako se imajo pri Podbregarjevih. Sklenil je namreč, da ako izve, da je resnica, kar mu je Janez pravil, se bo kar od tukaj vrnil, odkoder je prišel. Gostilničar je bil njegov prijatelj in ga ne bo izdal. Toda to, kar mu je povedal prijatelj, se ni nič vjemalo z onim pismom. Saj mu je pripovedoval, kako so bili v skrbeh, ko več kot tri leta niso dobili nič pisma od njega. Pač pa so pred letom dobili pismo brez podpisa, v katerem so bile tako čudne reči, da je Ančka zbolela in so se že bali kaj hujšega. Da še sedaj ni prav zdrava in da se je tudi oče zelo postaral. France ni imel več obstanka. Hitro plača račun in se pripx*avi na pot, čeprav mu prijatelj odločno svetuje, da bi šel nocoj domov. Sneg je še vedno naleta val, da se ni videlo ped naprej. Pota so bila že davno vsa zame-tana. Pot v takem skozi gozd je bila v resnici nevarna. Toda France ne odneha. Misel, da je Ančko po nedolžnem obsojal, mu ne da miru. Ko vidi gostilničar, da France ne odneha, mu da še svetiljko, da ne bi v temi zgrešil pota. France se je kmalu prepričal, da je imel prijatelj nrav, ko mu je branil na pot v takem vremenu. Burja mu je zanašala sneg v oči, da ni videl poti pred seboj. Dokler je hodil po planem, je vsaj razločil pot, toda ko je prišel v gozd, je bilo vse enako. Nikjer pota. Sneg, ki se je otresal z dreves, mu je bil marsikje do pasu. Tako je hodil, sam ni vedel kako dolgo. Pot mu je curkoma lil po obrazu. Utrujen je bil tako, da je komaj vlekel noge za seboj. Luč mu je že davno ugasnila, že je premišljal, da bi se vsedel pod kako drevo in se malo odpočil. Toda bal se je, da bi vsled utrujenosti zaspal, kar bi bila gotova smrt. Pri tej misli ga je streslo. Umreti, tako blizu doma. Ne dal bi še enkrat videl svoje di*age. Ne, tega ne. Z novo močjo se požene naprej. Pa komaj napravi petdeset korakov, je bil zopet utrujen do smrti. Ko malo počiva, se mu zdi, da nekje, daleč proč, sliši glas zvona. Ali je že toliko ura, da vabi že k polnočnici? Torej je rabil pet ur za pot, katero je navadno prehodil v eni uri in pol. Kaj naj stori? Da je zašel v gozdu, e vedel, ker bi bil drugače že ^avno doma. Morda gre pa od loma, mesto domov? To bi bilo strašno. Na misel mu pride, da bi klical na pomoč. Ljudje bodo šli k polnočnici, morda ga bodo slišali in ga rešii. Zavpije na vso moč; pomagajte, pomagajte! Nato nestrpno posluša, če bi slišal kak odgovor. Toda vse je bilo tiho ko v grobu. Počaka še malo, nakar zopet zakliče. Zopet nič odgovora. Toda glej, ali je res, ali sanja. Zdi se mu, da vidi luč prav blizu, morda komaj tri sto korakov proč. Z zadnjimi močmi se požene naprej. Pri Podbregarjevih so še culi. Posli so še v mraku odšli vsak na svoj dom. Stari Podbregar je delal jaslice in Anica, ki nocoj nikakor ni hotela iti spat, mu je prav pridno pomagala. Ančka je pletla in mislila na Franceta. Ko je vabilo k polnočnici, omeni Ančka, da bi molili doma, ker ne morejo v cerkev. Zato pokleknejo in izmoli-jo vse tri dele rožnega venca. Oče, ki je molil naprej, še pristavi :"Pet očenašev in češčena-marij, da bi Bog pripeljal Franceta na pravo pot. Še niso končali, ko se začuje, kot bi kdo klical na pomoč. Začudeni se pogledajo, kaj bi bilo. Ančka pravi: "Morda se je kak volk priklatil v bližino." Oče pa si misli, da je najbrž burja, ki tuli in zavija okoli hiše. Komaj se nekoliko umirijo, se zopet zašli in še bolj razločno. Sedaj ni bilo dvoma, da nekdo kliče na pomoč. Toda, kako mu pomagati? Anica pa, ki se je ves čas boječe stiskala k materi, pravi: "Postavimo luč na okno, morda so ata prišli domov." Podbregar in Ančka se začudeno spogledata, vendar postavijo lučj na okno. Ako je res kak človek, bo videl luč in našel pot. Ako pa ni, pa naj gori za duše v vicah. Ni še poteklo deset minut, ko nekdo potrka na vrata in i takoj nato se pri oknu pokaže moški obraz in čuje se proseč glasa "Za božjo voljo, odprite!" Ančki zastana vsa kri v žilah. Čigav je ta glas? Vstane, toda noge se ji tresejo. Oče se opogumi in gre odpirat vrata. V hišo pripelje tujega moža. Komaj ga Ančka zagleda, že zavpije: "France, moj France!" in se mu zgrudi v naročje. Oče je šele zdaj spoznal Franceta. Ves gin j en mu stisne ponujeno desnico in pravi: "Dolgo te ni bilo. Mislili smo, da si nas pozabil." šele zdaj zagleda France Anico, ki ga s peči radovedno ogleduje. Ves srečen jo vzame v naročje in pritiska k sebi. Ne more se je nagledati. Ko se nekoliko okrepča, so si začeli pripovedovati, kako se jim je godilo, odkar se niso videli. Najprvo mu oče pove, da je bila prav Anica, ki se je domislila, da bi postavili luč na okno. Pove mu, da so pravkar molili zanj, da bi Bog pripeljal na pravo pot, ko so zaslišali, kot da nekdo kliče. Ko so pa v drugič slišali in bolj razločno, se je Anica spomnila, da je morda atek prišel. Zato naj postavijo luč na okno, je rekla, katero je on videl in se tako rešil. Da jih bo Bog tako hitro uslišal, ko so molili zanj, seveda si niso mislili. Nato mu je Ančka pripovedovala, kako je čakala za njegova pisma in denar, katerega ji je obljubil poslati, pa ga v resnici ni nikoli prejela, kar mu tudi lahko pošthi urad potrdi. Kako jim je bilo hudo, ko so dobili ono pismo. Ona da ni mogla verjeti, saj je bil France vedno tako dober. Sedaj je šele mladi Podbregar sprevidel, kako ga je Janez osleparil. Denar je obdržal, njegova pisma pa uničil. Njena pa odpiral in po svoje prepisoval. Strašna jeza ga je trla. Gorje bi bilo Janezu, ko bi mu sedaj prišel v roke. "Ne jezi se, France," mu pravi oče. "Prevelik praznik je danes. Bog, ki te je tako srečno oripeljal nazaj, ti bo tudi pomagal, da boš dobil svoj denar. Sedaj pa pojdimo k počitku, katerega smo vsi potrebni.'^ Takoj po praznikih je šel France na sodišče in vložil tožbo. Kct strela iz jlasnega je nadelo Janeza, ko je dobil povabilo k sodišču. Saj ni niti vedel, da je France doma. Kaj -toriti? Hitro je pod ceno pro-lal precejšen kos gozda, z de- : larjem je pa izginil brez sledu. ' Xer Janeza ni bilo k obravnavi, je sodišče sklenilo, da se proda > toliko posestva, da dobi France nazaj svoj denar. Ker jih je pa bilo še več, ki so Janezovi ženi v njegovi odsotnosti posojevali denar in so, videč, da je Janez izginil, zahtevali svoj denar, tako je šlo posestvo na dražbo. France je dobil svoj delež. Janezova žena je pobrala, kolikor je mogla in odšla v svoj rojstni kraj. O Janezu niso slišali nikoli več. Hvaležna Bogu, sta Ančka in France srečno gospodarila na svojem lepo urejenem posestvu. In Anica, očetova ljubljenka, jima je prav pridno pomagala. Stari Podbregar je še dočakal, da je zibal malega Francka, potem pa je odšel za svojo ženo k večnemu počitku. Jakob Mulec, Cleveland, O.: Ložka dolina Kadar so kmetje v Ložki dolini začeli pospravljati zadnji jesenski pridelek, takrat so tudi naši gozdarji, hrvatarji, odhajali v mrzle hrvatske in ogrske gozdove. K^dar so odhajali, se je vedno slišalo petje in vriskanje mladih gozdarjev po dolini, proti štiri ure oddaljeni postaji Rakek. Peli so, toda njih petje ni bilo petje veselja, ker s petjem so hoteli samo zadušiti misel, kaj vse jih čaka tam doli v tujih gozdovih. Ker sem bil enkrat sam gozdar, vem, kako težko je delo gozdarjev. Vselej pa, kadar so se pripeljali nad mesto Lož, na vrhu klanca pred mali gozd Pogača, tam se je vselej voz ustavil. Od tukaj je zadnji razgled in poslovilni kraj Ložke doline. Od tam se je še vsak ozrl nazaj in zašepetal zbogom mila Ložka dolina. Kakor hitro pa je voznik pognal konje v gozd po ravni in zviti cesti, se jim je zaprla dolina in spet se je slišalo petje naših mladih gozdarjev, — adijo pa zdrava ostani .. . Tako so pred leti odhajali na-j ši možje in fantje iz Ložke doline vsako jesen v hrvatske in ogrske gozdove. Na ta poslovilni kraj ali zadnji razgled po dolini smo se pripeljali štirje fantje iz doline na praznik Matere Božje v adventu leta 1900, namenjeni v Ameriko. Tudi mi smo ustavili voz, da si še enkrat ogledamo dolino, predno se spustimo v gozd. Ko stojimo in gledamo v dolino, reče eden izmed nas: "Adijo, zbogom, dolina ... Bog ve, če te bomo še kdaj videli ..." Pri teh besedah se meni zarosi oko in solza zdrkne po licu proti moji volji. Nisem videl rad, da bi kdo videl te solze. Toda vzdržati je nisem mogel. Predstavljal ^em si, da bom samo nekaj časa v Ameriki. Samo da si nekaj prislužim, potem se zopet vrnem nazaj v rojstno vas in našo lepo dolino. Toda tukaj v Ameriki mi sreča ni bila prav posebno mila, ali si je pa nisem znal poiskati. Vsakovrstne zapreke so mi za-branjevale in sedam vidim, da ne bom več videl lepe Ložke doline. Sedaj vem, zakaj se mi je oko zasolzilo, ko sem zadnjikrat gledal našo dolino. Samo še v duhu mi je prosta pot, da lahko pohitim v svoj rojstni kraj in te se bom poslužil in nekoliko opisal našo dolino, kolikor se je morem še spominjati.* Prav rad bi prepustil to delo komu drugemu, ki je bolj zmožen in mu teče pero bolj gladko, kot piscu teh vrstic, ki se nagi-blje proti zatonu življenja. Težko mi je prijeti za pero, ker vem,'da ne bom kos nalogi. Ker pa ljubim svojo rojstno vas in našo dolino in ker vidim, da je tako malo poznana tukajšnjim rojakom, bom vseeno poskusil. Samo to me je napotilo, da sem prijel za pero in da v duhu še enkrat pohitim tje v tiste kraje, kjer sem preživel svoja srečna leta. V svoji mladosti sem videl prihajati tujce v semenj v Lož. Prihajali so od tako daleč, da niso niti razumeli našega jezika. Videl sem tudi trume romarjev prihajati od obale Jadranskega morja skozi naše gozdove, na našo daleč poznano Križno goro. Ko sera vse to videl, sem si domišljal, da je naša dolina poznana daleč v tujini. Kako sem se varal, sem videl pozneje, ko sem šel od doma. Leta 1897 sem moral vzeti potni kovčeg in iti k vojakom na Gornje štajersko. Tam sem dobil nekaj slovenskih fantov, ki so prišli od vseh strani kranjske dežele. Spraševati smo se začeli, od kod je kateri doma. Jaz sem s ponosom odgovarjal, da sem iz Ložke doli-(Dalje na 5. strani) owe Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem FRANK LAVRKH 15601 Holmes Ave. ' LOUIS PETRICH 18613 Kewanee Ave. Tel. KEnmore 3198-W Zanesljiva zavarovalnina za hiše, pohištvo, avtomobile in druge nezgode. Najboljše posredovanje pri prodaji hiš in zemljišča. Vsem vesel božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita MR. in MRS. JOHN PEZDIRTZ SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 16921 St. Clair Ave., vogal 170. cesta Najfinejša vina, pivo in najboljša domača kuhinja. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim klijentom LUDWIG SANABOR SLOVENSKI BRIVEC 15801 Waterloo Rd. FRANK KLEMENČIČ 1051 Addison Rd. HEnderson 7757 BARVAR in DEKORATOR Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočani še v bodoče. Vesele božične praznike in srečno' novo leto želimo vsem skupaj. MAKOVEC CANDY SHOPPE Slovenian Auditorium Building Where all good friends meet. Sandwiches and Hot Chocolate served. A Merry Christmas and a Happy New Year! NEW YORK DRY (LEANING 6120 Glass Ave. ČISTILNICA OBLEK FRANK TEKAVEC, lastnik Se zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam za naklonjenost v preteklem letu ter se priporočam še za naprej. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem skupaj! Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim odjemalcem in prijateljem. Po vaši meri narejene obleke in suknje. Se toplo iviporočam. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. SLOVENSKA MODNA TRGOVINA za ŽENE in DEKLETA, MOŠKE in FANTE Izberite si pri nas lepo zimsko suknjo. ( Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem- KOMIN'S PHARMACY Prva slovanska lekarna v Clevelandu. JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem. Bmmm^mmuMmti LOŽKA DOLINA (Nadaljevanje s 4. strani) ne, ker sem mislil, da jo vsak pozna. Začuden pa sem bil, ko sem videl, da ni noben vedel za Ložko dolino. Ko sem hotel natančneje povedati in sem rekel, da je blizu Rakeka in Cerknice, so me pa zavrnili, da tam že ne bo, ker tam so že bili na vojaških vajah, pa niso videli nika-ke Ložke doline. Pojasnjeval ;:em jim, da je štiri ure hoda od Rakeka in tri od Cerknice. Za Rakek je skoro vsak vedel, za Ložko dolino in za najstarejše mesto na Slovenskem, Lož, pa ni vedel nihče. Spoznal sem, da je bila samo železnica kriva, da ni bil naš kraj bolj poznan. Železnica nas je potisnila v stran. Takrat, ko se je gradila južna železnica od Trsta v Ljubljano, Gradec in Dunaj, se je zapečatila usoda Ložke doline. Letoviščarjev ni v našo dolino, prihajajo pa kramarji, mešetarji in sejmarji. Da. tisti pa vedo za vsako stezo, ki pelje v Ložko dolino. Pa kako sta se jo ognila naš priljubljeni g. kanonik Oman in njegov spemljevalec! Bral sem v Ameriški Domovini opis potovanja g. kanonika. Ker sem vedel, da bom bral nekaj zanimivega in ker visoko čislam g. kanonika, sem z zanimanjem sledil v duhu tema gospodoma po vseh potih, kjerkoli sta se nahajala, ko sta obiskovala in občudovala slovenske gorice. Tako tudi berem, da se nekega dne peljeta od Blok proti Bloški polici. Obrnjena sta bila naravnost proti naši dolini. Saj Blo ška polica že itak spada pod našo župnijo. "V našo dolino gresta!" sem vzkliknil in že pričakoval, d? bom nadalje bral o naši dolini o najstarejšem mestu na Kranjskem in o naši, daleč naokrog poznani romarski Križni gori ir da se tudi v Ložki dolini dobijt d6bri in postrežljivi ljudje. Vse to sem si predstavljal, pa same za trenutek. Ko sem pa nadalje bral, sem videl, da sta jo v Blo ški polici krenila v drugo sme" in pustila našo slavno dolino ne obiskano. Jako sem bil razoča ran, vam povem po pravici. Vem, da je mnogo rojakov, k si predstavljajo našo dolino vse drugače, kakor je v resnici. Za to bi povabil cenjenega rojaka da me v duhu spremlja v Ložke dolino, kjer se bo prav dobro počutil in marsikaj zanimivega videl. Preseliva se za nekaj časa v duhu na Notranjsko, skozi katero teče južna železnica, ena najbolj prometnih in ponos nekdanje Avstrije. Ustaviva se na Rakeku, ker že tukaj se začne zgodovina Ložanov. Že tukaj bova dobila polno Ložanov, ki so pripeljali žagance na postajo. Videla bova, kako eni razlagajo žagance, drugi zopet nakladajo potrebščine, da jih odpeljejo v Ložko dolino. Po-dajva se čez "čisto stran" po vozni poti na zgodovinski kraj kjer je bila najhujša bitka med Francozi in Avstrijci. To je vzpeti kraj med Cerknico in Rakekom. V slabi uri hoda od Rakeka prideva v Cerknico. Tudi tukaj bova dobila Ložane, ki so pripeljali trame in krcle lesnim trgovcem. Oglejva si Cerkniško jezero in okolico. Cerkniško jezero je samo po imenu cerkniško, lastuje ga pa vsa okolica. Tudi Ložanje imajo na vzhodni strani velike parcele senožeti. Kadar je jezero pristopno, se vidi voz za vozom, ki peljejo je-zemino skozi vas Gornje jezero, čez mal hrib, v Ložko dolino. Ob obrežju jezera pod znož-•Jem Javornika so vasi: Otok, kake in Gornje jezero. Nekoli- proti vzhodu je vas Goričica n Lipsenj. Te vasi spadajo vse 1-od našo župnijo. Ko sva si ogledala jezero in Okolico, pohitiva od Cerknice P« državni cesti proti vasi Mar-- # tinjak. Po tej državni cesti se je že prepeljalo na milijone voz lesa iz naših gozdov, že o polnoči se je slišalo drdranje voz in pokanje bičev naših furmanov, ki so peljali voz za vozom na postajo Rakek. Od Martinjaka je prva vas Grahovo. Tukaj je mala župnija s par vasmi, ki spadajo sem, kot Žirovnica itd. Od Grahovega se cesta nekoliko vzpenja proti Bločcam ir Bloški polici. Na Bloški polici se cesta cepi. Na levo pelja proti Blokam, na desno pa skozi mal gozd Pogača, mimo Križne gore v Ložko dolino. Ko sva prišla skozi ta mali gozd, že zapaziva mesto Lož, eno najstarejših mest na Kranjskem. Nekdaj je mesto slovelo po svoji trgovini s kožuhovino in divjačino. Danes je to samo še v zgodovini. Ker sem ravno pri mestu Ložu, bi rad na nekaj opozoril naše Ložane in upam, da se ne bo noben čutil užaljenega. Zdi se mi, da mesta mi sami ne spoštujemo, kakor bi ga morali, da kar nekako preziramo to naše mesto. Nam Ložanom je prišlo v navado, da kadar pišemo pismo domov, napišemo: pošta Stari trg pri Rakeku, mesto da bi zapisali Stari trg pri Ložu. Tako dajemo vse premalo časti in važnosti našemu mestu. Spoštujmo vsaj mi to naše staro mesto in denimo ga nazaj na kuverto, saj so ga naši pradedje s ponosom zapisovali. Nad mestom Ložom so razvaline z imenom Pusti grad. To je spomin tistih strašnih dni, ko je krvoločni Turek moril in požiga! domove po slovenskih poljanah. Zgodovina nam pove, Ja je tudi v Ložko dolino prihru-mel Turek in strašno razdejal dolino ter veliko mladih fantov in deklet odpeljal s seboj v suž-nost. Oh, ko bi to zidovje podrtega gradu govorilo, ki je bilo priča tistih strašnih dni, bi se nam ježili lasje od groze. Še danes se dvigajo in štrlijo ogromni zidi proti nebu, ki pričujejo, da je morala iti nekdaj Ložka dolina skozi velike preizkušnje. Petnajst minut hoda od mesta Loža je vas Stari trg. V tej vasi je farna cerkev s patronom sv. Jurijem. Tukaj so stalno trije duhovniki. Starotrška župnija je ena največjih pod ljubljansko škofijo in se ponaša s 23 podružnicami. Nad vasjo Starim trgom se vzpenja mal položen hrib, po imenu Ulahak. Zgodovina nam pove, da je tu nekdaj stalo mesto Terpo. še sedaj se dobijo sledovi tega starodavnega mesta, ki je bilo zidano za časa Rimljanov. Da bova imela lepši razgled oo dolini, stopiva na mali Nad leški hrib. Od tukaj se namr odpre vsa Ložka dolina v svoji lepoti. Videla bova vse polno vasi s cerkvicami, po 15 minut hoda druga od druge, z lepim' vrtovi in rodovitnim poljem. Pc sredi doline teče močan potok Obrh. Ob potoku pa se vrstijo žage in mlini, ki so vedno zaposleni. Oglejva si nekoliko hribe, ki obdajajo našo dolino. Na vzhodni strani je Racna gora. Za go ro se pa razteza bukov in smrekov gozd proti Loškemu potoku. Na zahodni strani se dviga Snežnik, s katerega se vidijo Karavanke, Triglav in je tudi krasen razgled na Jadransko morje. Na jugozapadni strani je gora Javornik, ki je poraščena s smrekami in bukovjem. Med Javornikom in Snežnikom se raztezajo lepi gozdovi, ki so privabili enkrat samega cesarja Franc Jožefa na lov v naše gozdove. Žalibog, večino tega gozda je ugrabil Italijan našim kmetom. Nekdaj lastnina naših pradedov, nimajo potomci nikake pravice do njega. To je v nebo vpijoča krivica, ki se je zgodila našim Ložanom. Odvzeti jim gozd, se pravi naše kmete uničiti. Vem, da se z žalostjo ozirajo proti ugrabljeni lastnini, posebno še ko vidijo, kako se Italijan utrjuje po naših gozdovih in si postavlja cementne utrdbe, da bo postavil ogromne topove ter obrnil njih žrela proti naši dolini. Ljudje to s strahom gledajo, ker ne vedo, kdaj bodo zagrmeli topovi po naših gozdih in kdaj bo pri-hrumel sovražnik od juga na naše mirne vasice. Naši pradedje so pričakovali sovražnika od vzhoda, turške roparje, danes, ko se ni več bati sovražnika od vzhoda, jim preti drugi sovražnik od juga, odkoder bi morali pričakovati največjo civilizacijo. Dragi rojak, obrniva se od te strašne misli in poglejva še na eno goro, ki je Ložanom najbolj priljubljena in na katero se pogosto ozirajo v stiskah in težavah, na daleč poznano božjo pot, Križno goro. Poromajva na to goro, ki je bila enkrat poznana ob obali Jadranskega morja in daleč na široko morje v času, ko še ni bilo modernih parnikov, ko so še lesene barčice plavale po morju. Slišali smo stare ljudi pripovedovati, da je marsikak mornar priromal na Križno goro, da se je prišel zahvalit za rešitev v viharju. Da je Križna gora priljubljena daleč naokoli, nam spričujejo romarji, ki prihajajo vsako leto sem. Vidi se cele trume romarjev, ki se pomičejo od postaje do postaje, s petjem in molitvijo sv. križevega pota proti cerkvi na goro. Vidi se tudi vsako leto na kri žev pondeljek procesija, ki se vije od farne cerkve sv. Jurija mimo mesta Loža, proti Križn gori. Na ta dan poromajo Loža nje z namenom, da bi jim Bog blagoslovil polje in odvrnil nc srečo. Ta starodavna cerkev na Križni gori in cerkvice po dolin spričujejo, kako globoko verni so bili naši pradedje v Ložki do lini. Vas, če je bila še take majhna, je morala imeti cerkvico. Naši pradedje se niso bal napora postaviti cerkvico na ta ko visoki gori in po vsej dolini so bili prepričani, da gradijo nekaj vzvišenega, da nam za pustijo spomin potomcem in po kažejo, v kakšnem prepričanju so oni živeli. Lep spomin so nam zapustil naši pradedje, da lepšega zapustiti niso mogli, ko so nam zgra dili cerkvice po holmih. Oh, ka ko lepa in v srce segajoča je bi la godba zvonov, kadar se je pe vseh cerkvah vsako soboto po poldne zvonilo, oznanjujoč Lo žanom, da bo drugi dan Gospo dov dan, dan počitka. Glasovi, zvonov so se razlegali po vsej dolini in segali so daleč v tih: gozd, kakor bi hoteli tesača zdramiti, ki je tesal globoko v gozdu, da naj odloži plenkačo in se poda proti domu. ■ Spominjam se, ko sva z bratom tesala trame neko soboto popoldne pri Bički gori, so tudi do naji priplavali zračni valov in prinesli tisto lepo melodijo zvonov iz doline. Ko brat zasliši zvonove, odloži plenkačo, se vsede na ravno dotesani tram si obriše potno čelo, ter pripom ni: "Poslušajva zvonove." Vsa zamaknjena v tiste odmeve glasov, ki so šli s hriba v hrib in po dolinah tihega gozda, mi je spomin neizbrisljiv. Vsa tista lepa harmonija zvonov, ki se je razlegala po dolini, je umolknila. Uničila jo je avstrijska vlada in nastala je tišina po dolini, kakor takrat, ko jo je Turek zapustil vso opustošeno in oropano. O, vem, da se je marsikateremu Ložanu zasolzilo oko, ko so morali in bili prisiljeni snemati zvonove s cerkvic, spomine naših očetov in jih prepustiti armadi, ki jih je prelila v topove. Ali božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Krivica, ki se stori i narodu, se včasih že na tem svetu bridko maščuje. Turških roparjev se ni več bati, Avstrija je izginila, dal Bog, da bi že skoro prišel dan, da se tudi Italijan umakne iz našega ozemlja in zapusti tiste cementne zgradbe za spomin našim potomcem, da se bodo spominjali, do kam je segala poželjiva roka od juga po našem ozemlju. Podajva se še v podzemeljske votline ali shrambe, ki se nahajajo pod našimi gorami. V knjigi "Cerkniško jezero" beremo, da je Kriška jama pod Križno goro največja na Kranjskem. Ta jama meri z ovinki 462 metrov. Dolgost vseh potov in stez znaša 1,650 metrov. Jama ni nikoli brez vode. Ob deževju naraste in jama je za nekaj časa nepristopna. V njej je 120 metrov dolgo in 20 metrov široko jezero. Jama ne slovi radi kapnikov, ki so sicer veliki, pa jih je malo, pač pa zaradi obilo nakupičenih kosti jamskega medveda. Pred vojno so izkopali 4,000 kosti te zgodovinske živali in jih poslali v Ljubljano in na Dunaj v muzeje. Skrivnostne votline se vsepovsod nahajajo pod našimi gorami. Slavni baron Vajkard Valvazor opisuje v svoji knjigi Cerkniško jezero in naš kraj kot prirodno čudo. Vem, ko bi imeli tukaj v Ameriki ali kaki drugi državi tako podzemsko votlino, kakor je Križna jama, o kako bi jo znali izkoristiti, kako bi zaslovela in jim prinašala milijone. Ker je pa v skriti Ložki dolini, je pa malenkostna. Ob deževnih dnevih se kaj hitro napolnijo votline pod gorami in že začnejo izvirki delovati in valiti vodo na dan. Potok Ofyrh se kaj hitro napolni in prestopi bregove. Požiralnik, po imenu Gilobina, pri vasi Dane, ne more sproti požirati preobilico vode, ki prihaja in tako včasih nastopi velika povodenj, da je okolica videti kot ogromno jezero. Veliko trpijo vasi Dane, Pod-cerkev in Nadlesek, ker tam zalije največ polja. Prav rado se ponavlja proti jeseni v deževnih dneh, ko kmetje še niso pospravili jesenskih pridelkov. Včasih, ko začne voda prihajati na polje, hitijo pospravljati s polja, kar se more še rešiti. Ka-terikrat jim pa tudi vse zalije. Ker se ta povodenj tako pogo-stoma ponavlja v naši dolini, niso kmetje začudeni in tudi ni slišati godrnjanja, ker naš Ložan ni eden tistih, kadar ga kaka nesreča zadene, da bi kričal v svet: pomagajte, pomagajte. Ker so že vajeni velikega trpljenja, voljno trpijo in so udani v božjo voljo. Nekdaj je naša Ložka dolina privabila marsikaterega tujca. Poznam jih nekaj, ki so njih očetje prinesli kramo na hrbtu v dolino, ko so -pa videli, da bi se dala napraviti lepa kupčija, so se stalno naselili in si trgovino lepo razširili. Tudi naši lepi gozdovi so privabili nekdaj nekega grofa od nekod. Ta si je znal prisvojiti velik del gozda in si dobil veliko oblast nad našimi kmeti. Zgradil si je razkošen grad pod znožjem gozda, odkoder so potem hodila povelja na kmete, da so mu morali dajati desetino in hoditi delat zastonj na tlako. Ako kmet ni hitro izpolnil povelja, je zapel boben pri farni cerkvi v Starem trgu in birič je naznanil, da bo to in to posestvo prodano na dražbi. Kam naj se gre ubogi kmet pritožit, ko ni bilo večje oblasti kakor je bil, grof. i V tem razširnem grofovskem gozdu se nahajajo lepi lazi, le- j pe košenine, lastnina nekdanjih , kmetov. Prišel pa je neki novi ( direktor (tega se tudi jaz ne spominjam), ki si je začel la-| stiti te laze in zatrjeval, da so j lazi graščinska lastnina.. Goto-| vo je bil to hud udarec za kme- ( te, ki so izgubili te lepo košenine in laze v gozdu. Iskali so pravico v sodniji v Ložu in Ljubljani in se sklicevali, da je to njih lastnina. Pa bilo jo brez uspeha. Taka usoda je zadela tudi v naši vasi nekega kmeta, ki smo ga pogosto slišali tožiti, kaj bo, kaj bo, če laz izgubim, nam bo vse prodano. Ker ta ubogi mož ni mogel dobiti pravice ne v mestu Ložu ne v Ljubljani, se 1 je podal nekega dne na Dunaj do samega cesarja, da mu predloži svojo pritožbo. Tudi tam ni nič odpravil. Odslovili so ga, predno je mogel priti do cesarja. Ko je pa pogumni možak, ki si je iskal samo svojo pravi-! co, slišal, da se cesar Franc Jo- j žef nahaja v Trstu, je vzel listine in se podal v Trst. Tam se' je pomešal med množico in pri- [ čakoval, kdaj se cesar pripelje . mimo. Ko se je približal voz s cesarjem do našega moža, se ta spusti iz množice naravnost pred konje, se tam vleže na tla, v roki pa drži pisano pravico do laza. Seveda je planila na moža straža, ker so pa videli tam, ležati le slabotnega moža in so videli, da ni nevaren, so mu vzeli listine in ga spustili. Kakor sem pozneje slišal, je vseeno izgubil laz. Napravil je bil pa vseeno toliko, da od tistega časa ni nihče več izgubil nobenega laza. Drugim je pomagal, sebi pa ni mogel. Tako so se morali boriti ubogi kmetje za svoje pravice v Ložki dolini. Da je v resnici privlačna in prikupljiva dolina, nam spričujejo naj si bo duhovnik, uradnik ali kdorkoli pride v Ložko dolino, kjer se takoj privadijo dolini in ljudem. Kadar ga dolžnost kliče, da mora iti iz doline, vsak zatrjuje, da ne bo nikoli pozabil Ložke doline. Pa saj se mu nudi mnogo ugodnosti, bolj kot kje drugje. Če je nagnje.n. do.^ov^, s,e kaj lahko seznani z lovci in pohiti ž njimi v gozd. Tam si lahko vzame na muho, kar si poželi, posebno srn je veliko in tudi jeleni se dobijo, če se pa šteje že za lovca, gre lahko globlje v gozd, tje pod Snežnik, tam se morda sreča z medvedom ali volkom. Tudfna divjega petelina lahko poskusi srečo. Če hoče iti na petelina, mora imeti pa že polno lovsko izobrazbo in poznati mora navade te živali. Divjega petelina dobiti na muho, se včasih najboljšemu lovcu ne posreči. Kakor so nam pripovedovali stari lovci, da se more dobiti divji petelin le takrat, kadar poje. Takrat ne vidi nič in ne sliši nič in takrat se mu lovec lahko približa. Kadar neha peti, se mora lovec ustaviti, kajti le en nepreviden korak zadostuje, pa mu petelin sfrči izpred nosa. Pa tudi ribiči imajo v naši dolini svoj paradiž. Ni mu treba reči drugega kot dobro besedo poklicnemu ribiču, pa ga takoj vzame v čoln. Potok Obrh, ki teče po sredi doline, ima velika vsakovrstnih rib, kot postrvi, ščuk, klenov in pa mnogo okusnih rakov. Poznal sem mladega učitelja, ki je prišel odnekod v Stari. trg. Ta je imel veliko veselje do čolna. Vedno se ga je videlo ob prostih urah, ko je nastavljal mreže, da bi vjel kako ribico. Posebno rad je krmaril svoj j čoln okrog mlina in žage v Pu-dobu. Nekoč je vjel mlado, le- i po ribico, mojo součenko. Kaj naj ob zaključku tega dopisa rečem tebi, Ložka dolina? Nekdaj te je tujec opeval, i kot lepo dolino z lepimi vrtovi, z rodovitnim poljem, obdano z gorami in temnimi gozdovi. Da- j nes si zapuščena in osamljena.1 O, gore, ki krožite dolino in skrivate čudežne votline! O, da bi že skoro prišel dan, da bi se odkrile in zaslovele daleč v tujino in privabile goste v Ložko dolino . .. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, odjemalcem in prijateljem želita MR. in MRS. JOHN TRČEK KONFEKCIJSKA TRGOVINA in GOSTILNA 15506-08 Holmes Ave. Najfinejša vina, pivo in mehke pijače. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem <{ gostom in prijateljem želi GEORGE TUREK SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 16011 Waterloo Rd. Najfinejši legalni likerji, pristna vina in najboljše pivo. Lepe in prostorne dvorane za svatbe, društvene seje, prireditve, pai'ty itd. Vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto voščim vsem mojim prijateljem, znancem in sorodnikom. Zahvaljujem se vsem za prijazno naklonjenost v tem letu. Upam, da vam bom tudi v bodoče v vašo popolno zadovoljnost mogel servirati z najboljšim vinom in pivom. Pri nas se lahko počutite popolnoma domače. FRANK KUŽNIK 3525 E. 81st St. MIKE POKLAR & SON That Good GULF GASOLINE GULF PRIDE OIL and LUBRICATION E. 43d St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Se toplo priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Popravljamo tudi avtomobile in baterije. NORWOOD ALLEYS FRANK BUCHER lastnik 4 kegljišča Pivo in sendviči 6125 St. Clair Ave. Voščimo vsem mladim in starim rojakom in rojakinjam vesele in zadovoljne praznike in uspešno novo leto 1938. Obiščite naše'kegljišče, da se malo razvedrite. RAPH (E6R0N SLOVENSKA MESNICA 4030 St. Clair Ave. Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke, kakor tudi najboljše sveže meso. Vesele božične praznike in srečno novo leto! ST. (LAIR WINDOW SHADE (0. 6532 St. Clair Ave. ENdicott 3154 TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu. Vesel božič in srečno novo leto! I Eft^fefctl \ GROCERIJA in MESNICA g Mi Se lepo zahvaljuje za preteklo naklonjenost in se p priporoča še za naprej in želi vsem skupaj vesel božič in zadovoljno novo leto. S ENdicott 4717 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem 4426 Hamilton Ave GOSTILNA ' in RESTAVRACIJA Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo ter najboljšo "domačo hrano ob vsaki priliki želita vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Na razpolago imamo vsakovrstno žganje, 6% pivo in dobro vino. Dalje cigare, cigarete, sladoled in druge potrebščine. Za obilen obisk se toplo priporočamo. Odprto imamo do 2 :30 zjutraj. WHS/V GOOD fULOW<3tT TOSETHER»i*> FRANK MIHČIČ GOSTILNA 7202 St. Clair Ave. Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Vesele božične prazjiike in srečno novo leto želimo vsem skupaj! Vsakovrstno žganje, 6r/< pivo in vino Se priporočam našim rojakom za obilen obisk, kjer bodo vedno dobro postreženi s pijačo in jedili. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj. NAZNANILO Cenjemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobro poznano trgovino z grocerijo in mesom od Mr. Mike Pikša. Se toplo priporočam vsem starim in novim odjemalcem in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. ENdicott 2058 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem g u:, prijateljem in znancem || TONČKA JEVNIK: Cleveland, O.: Mali in domovina V skromni koči za vasjo so se na sveti večer poslavljali od svoje drobne in izčrpane sive mamice trije sinovi, Jakob, Jernej in Tadej. Jakob je bil rokodelec, Jernej vojak, Tadej uradnik. Vsi so jc obiskali za božič. Naslednji dan so morali spet vsi trije v nenasitni požiralnik velikega mesta. V kotu so se smehljale jaslice, tiste lepo izrezljane, ki jih je naredil ranjki oče, ki je bil izvrsten mizar in dober rezbar. Jakob je pritisnil na vzmet in jaslice so se premaknile, pastirci so poromali proti hlevčku, kjer je kimal sveti Jožef in Marija zibala božje Dete. Zadnji, najmanjši pastir se je s piščalko v ustih sukal okoli jaslic in naznanjal svetu veselo sporočilo o novorojenem Detetu. Vso noč so sedeli bratje in sinovi pri svoji materi in se ž njo pomenkovali ter vzbujali mladostne spomine. "Jaz moram drugam. Daleč vodi moja pot. Ne vem, če bom mogel prihodnji božič k vam," je rekel Tadej, ki je dobil službo nekje v tujini. Jakob je resno segel z roko' v jaslice. Vzel je prvega pastir-ca in dejal: "Bratci, vzemimo vsak enega pastirca. Za onega, ki ne pride o božiču prihodnja leta domov, bomp na mesto njegovega pastirca postavili drobno svečko, da bo oni večer njegov spomin med nami, da nam bo svetila lučka." "čez pet let se moramo zopet sestati, pa če smo še tako daleč od doma," je dejal Jernej. "Čez pet let, ko me bo krila že hladna zemlja," je jeknila žalostno mati. Sinovi so vsi sklonili žalostno in otožno glave. Oh, kako bi radi ostali pri nji za vedno, toda borba za košček kruha jih je gnala po svetu in morali so iti. "Torej, draga mati, čez pet let, če ne prej," je pritrdil Tadej. Njegova roka je segla po pastircu s piščalko, ki je zadovoljno plesal okoli jaslic. Ko ga je Tadej prijel, se je le nerad ločil od jaslic, kakor bi se bal tujine, v katero ga odnese ta najmlajši brat. Zjutraj je mati žalostno jokala, a sinovi so ji vsi ginjeni stiskali roko in se poslovili. Slovo od matere se ne da popisati. Kdor je to okusil, ta razume, kaj se to pravi. Jakob je ostal še vedno v .mestu. Ko se je bližal prihodnji božič, je Jakob spet prihitel k svoji materi. Sedla stai k jaslicam in čakala Jerneja in Tadeja. Ni ju bilo. S tresočo roko je uboga starka vtaknila na prostor njunih pastircev dve svečki, ki sta zaplapolali med pastirci preti jaslicam. Mati in sin sta sedela vso noč skupaj in se pogovarjala, že sta pogoreli svečki, a Jakob je še vedno šepetal z materjo. Mnogo sta si imela povedati, saj nista govorila sama, materinska in sinovska ljubezen je govorila. Zjutraj je Jakob odšel. Spet je poteklo leto dni. Vrnil se je Jakob, pa tudi Jernej, ki je imel na ovratniku tri zvezde in bles^ tečo kolajno na prsih. Mati se je razveselila. Sedli so k jaslicam. čakali so nekaj časa Tadeja, pa ker ga le ni bilo, je mati prižgala svečko in jo vtaknila v jaslice. Vsi trije so čutili mir svete noči, toda nekaj jim je manjkalo, — najmlajšega ni bilo med njimi. Pretekla sta še dva božiča in bližal se je peti božični večer. Letos pridejo vsi trije. Morajo priti, je kričalo ljubeče materino srce. Njena duša jih je vabila in tavala za njimi daleč po svetu in dosegla je tudi najmlajšega. Medtem, ko nista bila brata daleč od doma, je gnala Tadeja želja za srečo daleč po svetu. Ni se brigal za klice domo- vine, ki jih je čul V svojem srcu. Hotel je dalje in dalje, da bi dosegel srečo. V velikem neznanem svetu je bil sprejet za uradnika v neko tvornico. Zagledala se je vanj tvorničarjeva hčerka. Izmed tisočerih ji je najbolj ugajal vitki tujec, krepkih pleč in jasnega, skoro otroškega obraza. Tvorničar ga je poklical v svojo pisarno in mu predstavil svojo hčerko. "Izbiraj svojo srečo, vzemi mojo hčer, toda odpovedati se moraš svoji domovini. Naš moraš postati in pozabiti, da domu-ješ tam med gorenjskimi hribi v zanikerni bajti." Tako je vabil tvorničar mladeniča. Tadej je hotel odgovoriti, toda tvorničar ga je prehitel: "Ne maram takoj tvojega odgovora. Kesal se boš. Pojdi z mojo hčerko na sprehod in se pobliže seznani ž njo." In odšel je z lepo tvorničarje-vo gospodično. Prijazna in nežna ie bila. Pa dobro in. čutečo dušo je imela. Bila je pravi an-gelj varuh vseh ubogih delavcev in trpinov, ki so se mučili v tvornici. Ona je posredovala pri očetu, da jim je lajšal trpljenje in bedo, da jim je večkrat zvišal plačo in se zavzel za vse pohabljene in onemogle. Tadeja je ljubila udano in odkritosrčno. Nikoli ga ni vprašala, kakšne narodnosti je. Bila je samo nežna, ljubeča ženska. Minilo, je nekaj tednov. Spet je moral pred tvorničar j a. "Ali ste se odločili?" "Nisem se še odločil," je jek-nilo iz Tadejevih prsi. Glas mu je trepetal. Zbal se je za svojo izvoljenko, ki jo je bil vzljubil. "Rada grem s teboj, kamor hočeš. Tvoja domovina je tudi moja," mu je zagotavljala ona. Vendar je vedel, da ne bo mogla ž njim, ker stoji vmes njen bogati oče, od katerega je vse odvisno. Bližal se je božični teden, žalosten in zamišljen je sedel Tadej v svoji sobici, že se je odločil. Sklenil je pozabiti domovino in svojo drago, sivo mater, samo da ne bi izgubil svoje ljubljenke., Pa je brskal po svojem kovčegu in zatipal svojega pastirčka. Postavil ga je na mizo in se spomnil. "Oh, letes bo pet let." In tedaj je ves zgrevan zapla-kal na glas, kakor otrok. "Ne, ne bom te izdal, tebe, draga moja siva mati in ne tebe, moj mili dom med gorami. Svojo ljubezen vama žrtvujem. Vrnem se." Pričel je pospravljati svoje itvari. Počasi se je hotel pripraviti za odhod, časa je imel dovolj, še več dni je manjkalo do božiča. Naslednje jutro so se pa vrata odprla in vstopil je tvor-ničarjev sluga. Prosil ga je, naj se takoj oglasi pri gospodarju. "Ali ste se naposled odločili?" je vprašal tovarnar. "Da, odločil sem se. če dva dni odpotujem. Čez štjri dni, na sveti večer, bom že doma. Oprostite mi, vaša hči naj mi odpusti. V duši in srcu mi bo ostal spomin nanjo, kakor lepa pesem; matere in domovine pa ne morem zatajiti." Tovarnar ga je odslovil. Ko je zvedela njegova hči, da Tadej odide, se je onesvestila. Dan in noč se ji je bledlo. Ona pač ni še nikoli ljubila in Tadej je bil njena prva ljubezen. Stari tvorničar je sedel pri njeni postelji. Težke mjsli so se porajale v njegovi duši. Boril se je sam s seboj. Spomnil se je, da je tudi njegova domovina tam blizu gorenjskih planin, že davno jo je pozabil in izdal, samo da je obogatel. In pojavila se je pred njegovo dušo slika njegove dobre matere. Leta in leta ga je čakala. Dobivala je od njega samo mrzel denar. On bedak, se je pa mamil, da se je s tem odkupil. Pa mu zdaj ni še dovolj. Še tega mladeniča hoče one-srečiti. Ne, ne! Ko je mrzlo jutro vstajalo nad belimi zasneženimi strehami", se je tvorničar odločil. Sam se je napotil k Tadeju. Potrkal je in vstopil. Začudeno -je mladenič pogledal svojega gospodarja. Še stol mu je pozabil ponuditi. Tvorničar mu je ponudil roko. "Pojdite k moji hčerki. Potolažite jo in bodita srečna. Vrnite se ž njo pod lepe gorenjske snežnike, ki so se zarezali tudi v moje srce, da sem bolehal hrepenenja za njimi, čeprav sem menil, da sem jih pozabil. Tudi jaz pridem za vama." * * * "Oh, spet ga ne bo, sami bomo brez njega, ki ga tako željno čaka moja duša. Mogoče in prav gotovo je to zadnji božični večer mojega življenja. Kako rada bi še enkrat videla Tadeja," je vzdihovala mati starka, ko sta zopet prišla sinova na boži-čevanje. že so hoteli postaviti gorečo svečico na prostor pastirčka, tedaj so se vrata odprla. Na pragu je stala vitka mladenka milega obraza in se prijazno smehljala. V roki je držala Tadejevega drobnega pastirčka. Gledala je mati in strmela sta brata. Niso vedeli, kaj naj to pomeni. Dekle je pa pristopilo k jaslicam in postavilo pastirčka na njegovo mesto, potem se .je dekle obrnilo k materi in jo ljubeče pogledalo. V naslednjem hipu je pa že vstopil tudi Tadej in objel svojo sivo mater in ji predstavil ljubljeno nevesto. Jakob je navil vzmet na jaslicah. Premaknili so se pastirci. Zazibalo se je božje Dete. Oglasili so se v hipu polnočni zvonovi, kajti odbila je ura polnoč. In vmes je pa tenko in milo zado-nela pesem: Sveta noč, blažena noč . . . Novorojeno Dete je blagoslovilo to revno in verno družinico. Tudi jaz želim vsem vesel božič in< srečno novo leto vsem prijateljem in mojim rojakom v domovini. -o- A.. DEBEVC, Madison, O.: Naši slovenski farmarji Vsako leto prinaša Ameriška Domovina v božični izdaji lepe spise, povesti in razne dogodlja-je iz. ljudskega življenja. Letos sem! se odločil, da bom tudi jaz napisal nekaj zanimivosti iz tukajšnje naselbine, Madison, O. Tukajšnja slovenska farmar-ska naselbina se je pričela razbijati tako nekako pred osemnajstimi leti v bolj velikem obsegu. Po mojem spominu je bil prvi naseljenec v tem kraju Matija Hribar. Ta je prišel sem pred nekako tridesetimi leti. Drugi je bil Frank Ule, ki ga, zal, že krije črna zemlja leto in pol. Potem je prišel John Za-krajšek in za njim jaz. V tako dolgem razdobju se marsikaj vidi, kaj bi bilo po-rebno za naselbino in v prid posameznika. Misliti ali reči je ano, izpeljati je pa drugo. V tako obširni naselbini, kot je naša tukaj, bi eno ali drugo podjetje zasnovali v našo korist. Ker ni pa nič zanimanja, smo pa vedno na isti stopnji. Pred dvanajstimi leti se je bil ustanovil slovenski far mar ski klub. Sprvega je vladalo veliko zanimanje, potem se je pa začel čim bolj ohlajat, tako da je danes menda samo še ime. Nekaj jih je klub razdiralo, drugi ->e pa potrudili niso za njega na-oredek. Klub je bil ustanovljen na koristni ideji. Potrebščine ;mc skupaj naročali, v bolezni sme pomagali bolnemu članu in ob smrti člana smo bili preostalim v pomoč in tolažbo. Ako bi ^ili bolj vneti za našo korist, ne bi prekupčevalci imeli več dobička, kakor pa farmarji dobimo za svoje pridelke. To je pa lahko razvidno iz tega, če se pogleda, kdo se vozi v razkošnih avtomobilih in kdo v starih karah. Podnebje tukaj je pa tako, kakršnega smo bili vajeni v stari domovini. Edino pomlad je tukaj bolj kasna in jesen tudi. Rastline uspevajo skoro vse, edino v nekaterih boljše, v nekaterih pa slabše obrode. Slovenci tukaj se največ pečamo s sadjem in pa grozdjem. Zadnje čase je dobilo naše grozdje velik sloves, ne samo po Ohio ampak tudi v drugih državah. Zadnjih deset let se je zelo dvignilo prevaževanje pridelkov iz kraja v kraj. Prekupčevalci takoj opazijo, v kateri državi ne obrodi kak pridelek. Hitro napolnijo svoje velikanske tovorne avte in jih zapeljajo v prizadete kraje. To prevaževanje pa farmarjem zelo škoduje. Prejšnje ^ase, če je kaka stvar bolj obrodila, smo pa dražje prodali, ker je bilo z železnico preveč stroškov. Cene farmarskim pridelkom so pa ene in iste, ne glede nato, kako se druge potrebščine dvigajo radi vednih stavk v tovarnah. Radi teh stavk smo najbolj pri-;adeti farmarji. Vzemimo, na primer, krompir, ki se ga prodaja prvovrstnega okrog 70 cen-ov bušelj, ali pa še ceneje. Pla-ia delavcev v tovarnah je pa od iOc do $1.00 na uro. To je za navadnega delavca. Ako je pa ielavec izučen v mizarstvu, v z-i darstvu ali kaj podobnega, so pa plače izvrstne. Sedaj pa preračunaj mo, če farmar pridela vsako uro en bušelj krompirja in ga odjemalcu na dom postavi, pa se bo takoj videlo, koliko farmarji zaslužimo na uro. Po farmah se malokdaj sliši, da bi bila kaka stavka, po tovarnah so pa la dnevnem redu. To je že kar v navado prišlo. Od moje strani naj bo povedano odkrito, da delavec ne bo nikdar ustrahoval delodajalce. Oni imajo denar in tahke delajo, kar hočejo. Ako delavec zastavka, se pa vsakdanje potrebščine dvignejo v ceni. To je ravno tako, kot če se pomaknemo z dežja pod kap. Pozdrav vsem Slovencem, vesele božične praznike in srečno novo leto! -o- Marija Kranjc: Cleveland, O. Spomini iz mladih let Zopet smo dočakali vesele božične praznike, katerih se najbolj veselimo, ker so najbolj pomenljivi. Obudijo se nam spomini na one Čase, ko smo bili še otroci in tudi že odrasli. Ta božič bo že pet in dvajset let, kar sem zapustila svojo rojstno domovino. In dlje ko sem tukaj, bolj se mi obujajo spomini na vse, kar sem preživela v mladih, veselih letih. Spominjam se, kako smo željno pričakovali Miklavža. To je bil za nas otroke najbolj srečen dan. Še prav dobro se spominjam, kako smo nastavili peharje na mizo, pa napisali na listek vsak svoje ime, da bo Miklavž vedel, komu kaj dati in da se ne bi kaj zmotil. Tisti večer smo vselej prav hudo pobožno molili, da bi nas Miklavž slišal. Pa kmalu smo šli spat da ne bi Miklavža zadrževali, ki nikoli ne pride, dokler so otroci še po^ konci. Moj brat France, ki je nekaj let starejši od mene, je bil že takrat zelo navihan in vseh muh poln. On je že dobro vedel, da naša mati igrajo vlogo Miklavža, pa je vseeno nastavil največji pehar. Mislil si je: dobro bo pa le, če bom kaj dobil. Ko smo drugii že spali, se je tudi on |$jji delal, da spi. Smrčal je, da se je kar postelja majala, obenem je pa izpod odeje kukal, ko so nam devali mati v peharje razne dobrote. Njemu so deli najprej in sicer prav močno palico in nekaj suhega sadja. Meni in pa mlajšemu bratcu pa bombon-čkov, fig in rožiče v. Ko so vse opravili, so šli tudi mati spat. Takrat je pa France zlezel izpod odeje ter vse lepo popravil, kar je Miklavž narobe naredil. Iz svojega peharja je vzel palico in jo dal v moj pehar. Bon-bončke, kar je bilo boljših, je pa kar na mestu pojedel, da ne bo zjutraj kaj narobe. Zjutraj nisem bila kar nič vesela, ko sem zagledala palico v mojem peharju. Milo sem se pritožila materi, češ, zakaj je ravno meni prinesel Miklavž palico, ko sem bila vendar tako pridna in poslušna. Zakaj je pa ni drugim ni? Materi je bilo takoj vse jasno in so takoj vedeli, da je to France napravil. Pa kaj so hoteli. Natepsti ga niso mogli, ker jim je ušel, malo so ga ozmerjali, jaz sem malo pojokala, pa je bilo vse pozabljeno. Potem smo se pa veselili jas- 1 lic, katere so nam mati postavi- ; li v kotu. Kako smo šli z vese- i Ijem nabirat mahu, da so postavili vanj pastirčke in ovčice. Ko sem odrasla v dekleta, sem bila več let cerkvena pevka in iopet sem se tako veselila božičnih praznikov, ker smo prepevali tako lepe pesmi, že ko se je storila tema, smo šli v cerkev, kjer smo molili in prepevali božične pesmi. Spominjam se enega teh lepih večerov, ko sttio pevke* v cerkvi pripravljale, da bomo začele peti, pa so nas Mrganov oče prehiteli in so začeli peti na svojo roko zadej za orglami. Pa tako visoko so jo vrezali, da ni mogel nihče pobirati za njimi. Mladina se je na tihem hihitala, stare ženice so pa vzdihovale: j jejhata, jejhata, pa na sveti ve- j čer, pa se take stvari godijo tu- j kaj v cerkvi. Mrganov oče so i bili dober človek in per poklicu i čevljar. Kadar so kaj zaslužili, \ pa so si ga privoščili in takrat ■ so prav vselej zapeli doli po I vasi. Tudi tisti sveti večer so j ga imeli malo preveč. Mislili so si najbrže, če smejo na vasi zapeti, zakaj bi pa v cerkvi ne smeli, pa so jo vrezali, da je bilo veselje. Na take dogodke se človek spomni v tujini, ko premišlja o božičnih praznikih, ki vselej človeka tako prevzamejo, na svoja mlada leta, na Ona blažena leta, ki se ne povrnejo nikdar več. Sedaj imamo samo še lepe spomine in nič drugegai. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim sorodnikom, tukaj in v stari domovini. Lepe pozdrave vsem Menišovcem in prijateljem. JOHN LADIHA 1242 E. 74th St. MARTIN in MARY KOŽAR GOSTILNA 6737 St. Clair Ave. FRANK GREBENC 1297 E. 55th St. GOSTILNA FRANK GABRIEL 1383-85 E. 53d St. ANTON KOROŠEC 1063 Addison Rd. „ —... „ „ »,„i„ ,/ .»muua« u/ruan II /TOMi If/KBilS If/C Josephine Eisenhardt-Vebrova, Lorain, Ohio: Izpod Špicastega sfražisča Mala je naša vasica. Skromna in svetu nepoznana. Ali vendar je meni in vsem tistim, ki smo se tam po njeni prašni in blatni cesti podili, še vedno najlepša in naša s slamo krita rojstna gnezda še vedno ljubša kot vsi gradovi sveta. Naša stara vasica je potisnjena med velike griče. Od severne strani jo brani hudim zimskim sapam visoki Comarovnik in še j višnje špičasto stražišče. Od pa še manj. No, umetnost obli-zovanja železa v zimskem času ni maral nihče ponavljati in svojo umetnost drugim kazati. Menda ja ne. Enkrat smo šla dekletca fir-bec past v Begunje med tisto skalovje nad cesto, ki pelja iz malnov. Pravili so, da je tam rov, ki drži notri pod cerkev. Pravili so, da so tam prav obširni prostori, kjer so se ljudje skrivali, kadar je prišel Turek. Seve, ena izmed najbolj koraj-žnih, kakor vedno, sem bila zopet jaz. Oborožena z staro in okajeno laterno, v kateri je brlela mala lučka, sem se pustila v tisti rov. Druga dekletca so mi pa obljubila, da mi bodo gotovo sledila. Pa so mi bolj malo sledila. Komaj sem bila kak meter globoko, pa se mi je zdelo, da me je nekaj za noge zgrabilo in me pričelo notri vleči. Jaz pa vsled neizrečnega strahu niti kričati nisem mogla. Kar nekaj sem zagrgrala in belo pogledala, punčke so me pa, vse prestrašene, začele vleči ven in so me tudi z veliko težavo izvlekle. Nato smo jo pa urnih krač pocedile, kar so nas noge nesle proč od tistega kraja. Saj pravim česa se vsega otroci ne domislijo. Toda počakajte no, kaj sem že hotela pisati. No, iz naše vasice kakšno stvar. Nekaj bi rada napisala od prvih starih kmetskih hiš, ki so bile postavljene tukaj! Dosti sicer ne vem, ker sem šla še mlada v svet. Pa stvari, ki jih otroci slišijo v mladosti, si kaj dobro zapomnijo. Nič ni posebnega, kar bom napisala, pa se bo morda kdo le nasmehnil in ker je smeh zdrav- Vežbctlni krožki Slovenske ženske zveze in slovenske narodne noše ob priliki odkritja spomenika pisatelju Ivanu Cankarju in pesniku Simonu Gregorčiču v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu, 25. julija 1937. eno« venskega mesečnika, ki je glasilo Slovenske ženske zveze. Prvo idejo za ustanovitev te dične ženske organizacije je pa dala Mrs. Marie Pris-land iz Sheboygana, Wis., in je njena velika zasluga, da je organizacija tako napredovala. Uniformirani vežbalni krožki od edine slovenske ženske organiza-ClJe v Zed. državah, Slovenske ženske zveze. Ta organizacija šteje že 10,000 članic in bo prihodnje leto prav gotovo presegla to število, letu 1938 napravi Slovenska ženska zveza izlet v staro domovino, na- fcnipic SLavRo. __^ UtfbOeneV ' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^ slovenian morning _ ~ AMERICAN HOME NO. 298—PART iii. cleveland, ohio, TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1937 leto xl - vol. xl, Pogled na Špičasto stražišče vzhoda in južne strani pa ji dajo zavetje svetovidsko in bloško hribovje in košata gora Slivnica. Vse to gričevje je lepo obrašče-no z vsakovrstnim listnatim in iglastim drevjem. Vmes se nahajajo pa sočni pašniki, po katerih se pasejo krave in voliči, če jih je še sploh kaj ostalo po nekdanjih velikih hlevih naših starih kmetskih domov. Proti zapadu ima pa naša vasica krasen razgled na lepe meniševske gozdove. V ozadju, tam za Cerknico, se ponosno vzdiguje gora Javornik, katere so nam že več kot polovico ukradli nikdar siti in tuje zemlje lačni makaronarji. In še dalje! tam preko Postojne se nam pa iz : prežalostnega kraškega ozemlja prikazuje tudi po lahonskih gra- j bežljivcih zasedena gora Nanos. | Čudo narave se začenja prav pod visokim hribom, takozvanim Špičastim stražiščem. Tam, kjer se pravi pri "lahkem studencu" izvira izpod zemlje kristalno čista, hladna in okrepčujoča pijača, ki ji pravimo voda in ki se je nekateri tako strašno boje — na zunaj in na znotraj ter se je z vsemi štirimi branijo. Ta voda je napeljana ^po ceveh v takczvane režervarje ali hranilnike, ki so v četverokotih iz cementa sezidani v presledkih in pokriti z velikimi kamenitimi •pločami. Iz teh hranilnikov je pa zopet napeljana voda po ceveh do srede naše vasi v korito, ki je tudi iz, cementa zidano. Tje so vaščani gonili živino napajat in tje je tudi hodila vsa vas po potrebno vodo. Sedaj pa, ko so ljudje že kar na vseh krajih in koncih hudo avanzira-li, so si pa dali vodo napeljati v svoje kuhinje in hleve, tako da korito sredi vasi stoji že kar osamljeno. Nič več se vaška mladina ne igra in podi okoli | tega nepozabnega središča otroške nagajivosti. Spomini se mi večkrat vračajo nazaj v tiste brezskrbne otroške dni in v kotičku srca so še vedno zbledeli spomini na marsikaj, kar smo v tistih otroških ; letih doživeli. In tako se spom- • nim na mali dogodek iz tistih ' nagajivih let, kako sem bila še : kct prava mala punčka v tisto : korito sredi vasi štrbunknila. I Par dni prej kot jaz, je bila ] ena mojih tovaršic po nesreči ! notri padla. Revico smo bili ^ drugi otroci ven izvlekli. Da ni ^ bilo suhe niti na njej, to se sa- 1 mo sebi razume, čez par dni po tem razburljivem otroškem do- 1 godku, smo se otroci pa zopet te m okrog podili, čeprav so nam ' naši starši strogo prepovedali, £ da se ne smemo več okrog vode c igrati. Jas kot vedno poredna ' in nagajiva, sem pa hotela dru- ' gim otrokom pokazati tisto ' umetnost, kako se brez posebnih priprav in težav lahko v c korito pade. No j a, pa je tudi 1 meni spodrsnilo in sem se tudi 1 jaz zavalila notri, kakor sem bila 1 dolga in široka. Kakopak, po-~ tem se je pa tisti cirkus ponovil, kakor pri prejšnji nesreči. Treba me je bilo ven vleči, samo s to razliko, da se jaz takrat nisem prav nič smejala, drugi pa so se. O, pa še kako so se mi škodoželjno smejali. No, saj so prav imeli. Tisti smeh je bil kaj dobro plačilo za mojo naga ji vost, Doma je pa še leskov-ka pela milo pesem neposlušnosti. Ha, ha, ha. . . . Enkrat je pa nek fantiček v zimskem času poskusil železo pri tistem koritu oblizniti. Pa se mu je bil jezik na železo primr-znil. Komaj je jezik proč odtrgal. Jej, kako je revčka bolelo, j Ves krvav jezik je imel in nekaj ^ dni še govoriti ni mogel, jesti ^ ju v korist, mi bo to zadoščenje za moj trud. Torej začnimo s hišno številko 1, pri Primoževih se reče ali po starem so rekli pri Lenčko-vih. Moja pokojna mama so včasih pravili, da je imel stari in že davno pokojni oče Lenkec ene prav stare citre, ki so imele menda samo tri strune in sam Bog večni ve, kje jih je bil po-citral in je takole ob nedeljah popoldne ali pa v zimskih večerih rad nanje brenkal. Brenkal in pel je zraven: "Bom furov v Gorico, bom pelov šenico, nazaj pa kofe, da bo pila moja ta zau-ber dekle." In to petje se je j ponavljalo z dostimi tra-la-la. Oče Lenkec je stresal iz rokava razne popevke, ampak viža je bila vedno ista. Pa so vasovalci včasih pobarali, naj vendar kakšno drugo vižo zabrenka. "No pa bom," je rekel, pa je bila vendarle zopet ista. Tako je bilo že kar v pregovor prišlo, če je kak vaščan kako j stvar večkrat ponavljal, da so rekli, tale tudi vedno eno gode, kakor ranjki Lenkec. Hišna številka 2 je Zgončko-va hiša. Kakor sem slišala praviti, je bila nekoč tudi ta hiša Vebrova last in so jo pred mnogimi leti kupili sedanji gospodarji, ki so bili nekje z Radleka doma. Hišna številka 3—pri Brinar-jevih, velika krnetska hiša in domačija. Pravili so, da sta se soseda Zgonc in Hrinar vsako jutro pozdravila takole. Zgonc: "Dobro jutro, Bri-narjevi, ali bo kaj jaku dežja?" Oče Brinarjev se je pa najprej dobro pretegnil, parkrat krepko pljunil, da je kar zažvižgalo, malo pogledal gori čez s Comarovnik, nato še poškilil tje proti Slivnici, pa prav 'diplomat-. sko odgovoril sosedu Zgoncu: "O, jaku, jaku, to se pravi, ■ kajpak nu, če ne bo sonce sijale in sneg ne padal, bo pa prav gvišno dež. No ja, menda ja." Hišna številka 4 —pri Miv-čih. Kdo zadnji treh generacij ne pozna Mivčega Janeza, koči-jaža originala, ki je bil več na cesti s svojimi konji in bager-lom, kakor pa doma. Janez je že precej v letih, pa še vedno fant, fant od vse meniševske fare. Njegovega očeta se prav malo spominjam. Bil je visok j in suhljat mož. Pravili so, da je bil v tisti vojski na Laškem in tam si je tudi prislužil vse tiste medalje, ki jih je imel ob posebno slovesnih prilikah, na primer procesijah itd. tako lepo po prsih pripete, in ki smo jih otroci s takim svetim strahom ogledovali. Kajti s tistimi medalj ni so bile zvezane neštete j strašne zgodbe iz vojske, katere je resni mož včasih pravil, pa ne nam otrokom, ampak odraslim fantom in možem, kateri so ga prav radi in včasih z grozo icslušali. Enkrat so vojaki korakali skozi našo vas. Bile so velike orožne vaje tam koli. Kar cela vojska pešcev in konj, ki so vlekli topove, se je valila skozi selc. Pa je Mivč očka stal pred svojo hišo ob cesti. Bil je ves prazniško napravljen in zglon-can, medalje lep režce sem vsadil, v vrtu cveto.1 » " I Prva je lilija, druga vijolica, ■ tretja pa nagelj rudeč. In dosti - tra-la-la je spremljalo kar vse pesmice. Naj nadaljujem še s par hi-' šami, saj zgodbe njih so kratke. Hiša številka 8 je bila zraven naše, terej smoi bili sosedje. Pri || Lipovčih se je reklo. Tam niso j imeli pa nič otroškega drobiža, ki ga je bilo pri Vebrovi hiši I kar dvanajst. Res da so štirje j umrli takoj, ko so ta svet zagle-. dali. Menda se jim že ni preveč ' dopadlo, pa so kar vzplavali gori j med zvezde. Saj tako so nam 1 naša mama povedali. Spomnim ' se, kako so moja pokojna mama I sosedo Lipovko blagrovali, da j kako ji je le dobro, ko nima nič ctrok. Potem pa, ko so otroci 'i pri Vebrovi hiši odrasli, je pa J soseda mojo mama blagrovala, da kako jim je lepo in dobro, 1 ko jmajo tako pridne otroke, | J med tem ko je ona, Lipovka strina, kakor smo jo klicali, poj 1 moževi, smrti kar sama in osam-1 j ljena ostala v svoji kambri, kjer j še sedaj živi že prav hudo stara, ' hišo je pa prodala. I Hišna številka 9—Š polar jeva j ponosna in olepšana hiša, z le-' pim vrtom v ospredju. V temi ■j vrtu je vedno polno najlepših! j cvetlic, katere skrbno goji moja mladostna prijateljica in sošol-1 ka, ki je še kar vedno dekle. Sa-<1 ma, brat in sestra, pridno gospodarita še vedno veliki kme- 1 ti j i. i številka 10 je bila pa nekda-; , nja Jagrova hiša. Vsa ta dru- j 1 žina .nekdanje obširne kmetije' i| se je pred leti izselila v Ameri-1 j ko. Hiša je bila potem prodana. " Poznejši njeni lastniki so jo1 1 tako zanemarili, da se je menda1 j že podrla. Res škoda, da so nekdanji posestniki velikih kmetij f kar tako nekam lahkomišljeno' j zapustili svoje domove in odšli po svetu. Najprej sami gospo- |i dar j i, za njimi pa še ostale dru- žine. Nato je taka zapuščena I f domačija kar za mal denar pre- 1 šla v druge roke. Največkrat so 1 bili kupci ljudje kje iz bližnjih 1 hribovskih vasi.. Tako so me- J sto nekdanjih starih ponosnih 1 posestnikov se naselila tuja 1 imena v vasi. 1 številka 11 .ie pa zadnja ve- j lika kmetska hiša, katere naj- ( starejši potomec od nekdanje ob- ^ širne Zrimškove kmetije na njej gospodari. Zares je čudna uso- ; da teh starih kmetskih rodov. , Večina nekdanjih veleposestni- j j kov je obubožalo. Njih posestva . in stara imena hiš, vse, prav I vso je polagoma prešlo v tuje , : roke. Novi tuji rodovi odrašča- ' jo in tuja imena zabrisujejo i sledi nekdanjih starih rodov, ki I so stoletja tukaj živeli. Res, člo-l veka kar srce boli, ko vse to premišlja. Da, resničen je ruski pregovor, ki pravi: Vse je niče-vo, ničevo, ničevo. . . . V spominu mi je tudi neki j človek, ki se je od časa do časa mudil pri nas. Klicali so ga ' Zurc. Vem pa nič ne, odkod in kdo je bil. Bil je pa nekak umetnik samouk. Znal je ročno popraviti vsako stvar, pa najsi bo stara stenska ura, šivalni stroj ali pa slamoreznica. Pravili so, da se je bil enkrat pripravil delati nekake lesene piščali, da bodo za orgle, je rekel. Te orgle je mislil postaviti v naši mali vaški cerkvici. Napravil si je bil tudi lesene perutnice. Ko so bile po njegovem mnenju dovršene, .je povabil neko lepo nedeljsko popoldne radovedne vašča-! ne, naj gredo ž njim na vrh bliž- • njega Comarovnika, da ga bodo • videli, kako bo letel. Res, vaška ' otročad je kar drvela ž njim na ■ hrib. Resni možaki so pa ne-. j kam nezaupljivo majali z gla-•; vami in gledali samo izza vrtov ■1 gori na) hrib na čudež, ki se ima ■'zgoditi. No in so res videli, kako J je Zurc stopil na visoko skalo, - si tam privezal peruti nekam na . hrbet in okoli pasu, potem pa > še na zapestje. Potem je pa za-'' čel mahati z rokami ter se z no-; j gami poskusil zaleteti. Res se je i I revež zaletel doli s skale, padel •|med trn j in kamenje in se tako » potolkel po vsem životu, da se ' je komaj spravil na noge. Pra-! vili so, da je bil lahko vesel, da si ni vseh kosti polomil. Rado- - vedneži so bili napasehi in naj- • bolj je bil pa sit letanja umet-1 nik sam, ki je potem tiste ne-i srečne perutnice kar nekam mi-» lo ogledoval in majal s svojo » modro glavo, potem jih pa ža-' lostno odnesel domov. Del jih J je gori na izb,o, zraven položil ■ še nedodelane piščali za orgle ' ter še nadalje študiral, kako bi 1 izpopolnil svojo iznajdbo; Pa ga 1 je bila smrt prehitela, škoda, 1 morda bi bil prvi aeroplan iz-1 najden prav v naši vasi. Kaj 1 pravite? - Tista njegova umetnost se je i pa pražila in kadila na naši izbi, 1 dokler je niso enkrat na ogenj , vrgli. Tako je bila končana in » pohabljena slava letalca in iz- > J delovalca piščali. i; Spominjam se tudi časov, ko 31 so bili moj pokojni očka za žu--' pa na v naši vasi. Pa so se več- • i krat orožniki ustavili pri naši > hiši in povprašali gospoda župana, če je kaj novega. Takrat je 1 pri naši hiši služila prav velika - in močna dekle. Klicali smo jo 1 j za Marjanco. Ko smo nekoč I i ravno večerjali, vstopita v hišo t dva orožnika. Mama so ju po- - vabili, naj kar prisedeta k mizi. - Pa sta rekla, da sta že večer- - iala nekaj prav dobrega pri Be- - taču v Otavah. Na klop pri 1 peči sta se vsedla in čakala, da -1 je družina odvečerjala. Nato je - j Marjanca odnesla sklede in žli-i j -.e v kuhinjo, pa! se takoj vrnila - j nazaj z brisačo, da bo mizo po- • brisala. No, pa se je revca ubo->' ga malo preveč stegnila čez mizo II in o jo.j, takrat je pa nekaj prav - milo zapiskalo za njenim hrb-i! torn. Kar na dolgo je povleklo: » ciu-uuu. Orožnika pa v smeh. i Kar po kolenih sta se tolkla. ■ Uboga Marjanca se je bila pa - tako hudo prestrašila tistega glasu, da ji je brisača kar iz rok •• ušla, ona jo je pa urnih krač • pocedila iz sobe, rdeča od sramu, jj kakor nekdanji ošpetelj. Skrila 1 se je v klet, dokler nista orožnika odšla. Revca je jokala, ta- |i ko jo je bilo sram. Potem je L pa vedno pazila, da ni prišla orožnikom pred oči. če sta jo ri kdaj le od daleč videla, sta jo L dražila: "Marjanca, kdaj bomo , pa kaj vriskali?" ' Pri naši hiši se je tudi včasih k nahajala ženska, ki smo jo kar , vsi klicali za Johanco. Kar tika- ' li smo jo. Pa ji ni bil ta "ti" | nič kaj všeč. Enkrat mi je prav 1 močno s pestjo pred nosom po-žugala: "Ti smrklja ti," je re- | kla, "ti bi morala meni reči vi, 1 saj sem vendar tvojega ata pe-stovala." Jaz sem se pa odre- I sala: "Saj te nisem videla, da ] bi jih bila pestovala." Johanca me je pa kar nekam brezasto pogledala in zamrmrala nekaj in se je slišalo kot: tele neumno, ali kaj. Bila je že kar od-staro-, ti stara, pa gluha kakor zemlja. Opravljiva pa tako, da se jo .je vse balo. Kamor je prišla, je takoj vse videla. Včasih so pri kani hiši kaj cvrli, pa je gotovo Johanco nos tje zanesel, ženske so pa hitro vse poskrile pred njo, sicer bi bila takoj vsa vas vedela, kje se kaj dobrega kuha in bi se reklo: Pa pravijo, da jim je hudo, pa vedno cvrejo in se bašejo. Dosti je vedela povedati. Gluha se je naredila pa samo takrat, kadar ni hotela slišati. Enkrat •jo je soseda prosila, da bi ji šla žehto prat. Pa se je Johanca tako gluho naredila, da ji ni mogla in ji ni mogla soseda na nobeno vižo dopovedati, kaj hoče. Nato je pa rekla soseda bolj sama zase, da naj jo v uho piše. Pa se je Johanca takoj v zastopnosti oglasila: "Za koga ( te bom v uh pihala!" ■ i, ' : ; > 1 Bila je tudi preefej petičnii in ' je vaščanom od časa do časa kaj posodila, proti visokimi obre-L stim seveda. Nato jih je pa vedno tirjala. In če ji ljudje niso mogli vrniti o pravem času, je vedno kako izfehtala,. de, so ji dali obresti od. obresti. V kambri, kjer je stanovala, je imela vse stene pokrite z vsake vrste slikami in pildki. Posteljo je 1 imela pa tako visoko postlano, da je morala kar po lojstrci hoditi spat, kakor kokoši. Enkrat je bila povabila več vaških deklet, češ, naj no gredo pogledat, kako ima lep "čimer." Razka-) * zala .jim je vse pildke po zidu, vso skrinjo in omaro, vso po-. steljo je obrnila, da bodo ja videle, kako grozno čisto ima vse. ; Ko jim je vse natančno razkazala, segla pa še pod posteljo in zpod nje privlekla nočno poso-' do ter se pobahala, kako je lepa. . Bila je res vaa z rožami okran-cana. Johanca .je tudi rada kaj pre-kupčevala. Pokupila je vsa jaj-.' ca in piščeta, jih naložila v jer-' bas, pa še v košaro in je tro-1 škala v Ljubljano ali pa celo v Trst. Iz Trsta je pa navadno ^ prinesla kostanja, katerega je j potem kuhala in pekla in nato j nosila po hišah prodajah. Kadar . je vaška otročad zvedela, da Jo-j hanca kostanj kuha, je bilo ka-I kor ohcet okoli hiše. Ves vaški 1 . v . j drobiž je letel skupaj in prežal, kdaj da bo Johanca vrgla kak ' piskov kostanj skozi okno. Ka-^ lar je priletel kak tak kostanj-ček pred hišo, je bil pa ravs in kavs, kdo ga bo prej pobral. Nekoč se je bilo nekaj koraj-žnih fantičkov zmuznilo v nje- * no kambro, kjer je imela ko-| -tanj spravljen. Pa so si ga kar 1 brez njenega dovoljenja nabasali v žepe in za srajco. Ravno ko so se hoteli mladi tatiči iz- 1 muzniti ven, je prišla pa Johan-?a v kambro. Obstala je ko pribita na pragu. Oči so se ji kar ' na zeleno iii belo obračale od presenečenja nad tako predrznostjo. Niti besedice ni mogla " spregovoriti. Bila je kakor sve-' topisemski angelj, ko je z mečem ' v roki1 stal 11a pragu raja in pa-1 zil, da naša prastarša nista mo- • ■ (Dnijo na 5. strani > 1368 E. 53d St. 5805 Prosser Ave. FELIKS in MARIA DRENIK NOVAK'S GROCERIJA in MESNICA 5204 St. Clair Ave. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem ter se priporočamo še v bodoče. 'ŠM8MŠWm VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV S p: SREČNO NOVO LETO 3b 3 938 ŽELI VSEM SVOJIM §1 ODJEMALCEM § JOSEPH STAMPFEL SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE DEKLETA IN MOŠKE. Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. 6108 St. Clair Ave. Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! GROCERIJA : CANDY : CIGARE : CIGARETE IZVRSTNO PIVO Se priporočam za obilen poset. Točna po? Imam fine doma posušene klobase. Pripeljem tudi na dom, ako naročite HEnderson 4813 ANTON NOVAK SLOVENSKA PEK ARIJ A 6218 St. Clair Ave Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot: POTICE, PIŠKOTE, STAROKRAJSKE PRESTE IN VSAKE VRSTE KEKSE. * Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem ^ prijateljem in znancem ^ v želi ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave SI ovenska točilnica najboljših legalnih likerjev vina in najboljše pivo ter okusen prigrizek. Se toplo priporočam za obilen obisk. SLOVENSKA PEKARIJA v Slovenskem Narodnem Domu 6413 St. Clair Ave. Za božične praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva Slovencem in Hrvatom. • AGNES (AFE MRS. AGNES SMOLE, lastnica 6101 St. Clair Ave. Pri nas dobite dobro pijačo in fin prigrizek. Se priporočam za obisk ter želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Želi svojim številnim prijateljem vesel božič in mnogo sreče v novem letu. Obenem se priporoča onim, ki nameravajo potovati v stari kraj, ki želijo poslati denar v domovino in onim, ki rabijo notarske listine. HEnderson 4148 MERfty C*#l STMlV Afc^M V dolžnost si šteje- : % Mk^y va zahvaliti se odje- HA flHft ■■■ malcem za naklonje- ^^a^m^k Wr ml M^ mam nost v preteklosti ter j jMWMBmF^ JKa se priporočava tudi - • J Jerry Bohinc za bodoče. John Sušnik želiva vam vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE (0. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika DVE TRGOVINI: 6104 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 3634 6119 St. Clair Ave. Odprto zvečer j pa še sklonim, sem že padel po ' tleh, da je bilo kar fletno. Tisti stari Irec z dolgimi brki me ,je tako udaril, da sem se zgrudil na tla, ob svetlikanju sonca, zvezd in meseca. O tri sto zelenih! če bi me bil v starem kraju kdo tako ohladil, bi se bila nosila, da bi bilo kar lepo. Tresel sem se od jeze, pa kaj sem hotel. V Ameriki sem bil, v tujini, med nepoznanimi ljudmi. Požrl sem udarec in molčal. Pomislite, bil sem komaj 12 dni v Ameriki, pa sem bil že tepen. Bes te plentaj! Bil pa je v tovarni nek Slovenec, katerega pripeljejo za tolmača. Ta mi re'če, da bom drugi dan delaj ž njim. Res sem drugi dan, to je bilo na soboto, delal s slovenskim oddelkom. Ta je same stroje premikal. Menda ja, saj so bili sami hra-stje, ti naši slovenski fantje in so se kar igrali s težkimi stroji. Drugi dan je bila nedelja, vendar so mi ukazali priti na delo. Takrat smo dvigali stroje, da jih popravijo. Imeli smo dolge vrvi in škripce, katerim jaz nisem bil vajen. Tisti Slovenec, ki mi je pripravil to delo, me je začel zmerjati, da se je kar kresalo. "Ti zarukani Krašovec, ki ie znaš niti škripca privezat!" mi je tolmačil. Bil je že par lef; v Ameriki in je znal tudi nekaj angleškega, zato je mislil, da on z eno roko drži vso Ameriko pokonci. Meni je bilo hudo. Domislil sem se, da je danes Gospodov dan, jaz moram pa delati in še psovke požirati. Zmislil sem se na svojo mamo, ki mi je naročila: 'Sin moj, glej, da boš hodil k maši cb nedeljah. Gotovo so tudi v Ameriki cerkve." Milo se mi je storilo in najrajši bi se bil zjokal. V tem oddelku je bilo šest Slovencev, menda, so bili vsi iz ene vasi doma. Bili so junaki, z velikimi brki, vsi bivši vojaki. To sem spoznal, ker je pri vsaki nepriliki padla ikaka nemška kletvica, ki so jo pobrali v avstrijski armadi. Tako dvigamo veliko kolo. Kar naenkrat nekaj poči in kolo pade na tla in ravno na roko tistemu, ki me je prej ozmerjal. Takoj mu odleti prst na roki in kri se vlije iz rane. Mož je obstal nem in tih, v težkih bolečinah. Kmalu pride ambulanca in ga odpeljejo v bolnico. Ker je bilo ravno poldne, gremo vsi dom c v. V pondeljek sem bil pa že pridal j en egnjegascem, kjer je bil tudi en Slovenec. Ravno tisti dan je gorelo visoko pod streho in ves dan je vzelo, da sva z enim tovarišem devala cevi nazaj v red. Potem sem en! teden metal težke' železne kolače žice iz vagona na male vozičke. To delo je bilo rame silno težko. Kolači so tehtali po 150 funtov, morda še več, jaz pa veliko manj. Drugi delavci so bili vsi Dolenjci, jaz pa Krašovec, pa me niso razumeli. Pekli so mi, da sem še preslab -a Ameriko in naj grem še nekaj časa kraške buše past. Tako se mi je godilo prvi mereč. Doma na stanovanju nisem nič povedal, kako z rožicami posuto imam v tovarno. Plače sem dobival po 16 centov na uro. Po preteku tega časa §o nas pa odslovili in sicer prvi dan kar 50. So rekli, da ni dela. Moja plača je znesla $17.23. Stanoval sam pri Vehovčevih na 1285 St. Clair Ave. Danes ni več te številke, in tudi družina, kjer sem stanoval, je že umrla. Za plačo sem dobil ček, po nisem vedel, kaj naj bi bil ta papir. Razložili so mi, da je to toliko kct denar. Tri dni potem sem se pa izgubil. Eden mojih sostanovalcev, Jože Kos, je rekel, naj bi šli v drugo mesto z vlakom, kake dve uri oddaljeno, da bomo tam dobili delo. Zmenili smo se trije, da gremo. Jaz sem imel 35 centov premoženja, onadva pa po par dolarjev. Doma nismo nič povedali, kam gremo. Ko se pripeljemo z ulično Anton Meljač, Cleveland, Ohio: Delavec in kapital Dolge ure, težke dni, vseskozi same skrbi; zate delal, zate garala vse svoje dni. Koliko danes imam od tega? Samo še kosti. Glej roke žuljeve, glej noge kruljeve! Moji prsti so vse to naredili zate; danes so vsi krivi. Moj hrbet je to priča, ki so Po njem bičal. Grda kletev in tvoja sila so vsega tega zla krive. že 30 let sem zate delal; vedno sem ti bil pokoren in ko si mi še cvet mladosti vzel, zate nisem zanič več. . . . Moj brat je kopal ti premog globoko v jami pod zemljo; noč in dan v nevarnosti bil, samo da je tebi, gospod kapital, zadovoljil. . . . Drugi brat je rudo kopal, trdo delal, vroč je bil. Kaj si mu ti dal? še bolj vroče delo si mu dal. Zate je železo koval, ti si pa cekine zbiral. . . . Tretji brat je stroje delal, je pisal in risal, da je skup deval tovarne železne, do smrti nevarne, od zore do mraka so škripale ko spaka. . . . žena mlada moža kara: "Ne tako, je preveč hudo. Pridi zgodaj domov. Vzela sem te, da te bom še dolgo imela. Ne daj a j njemu vse moči. Pridi domov in se spočij!" Dragi mi delavci in sotrpini! Ko vse to gledam in premišljujem svoje spomine zadnjih let, že od 32 let nazaj, ko sem začel v mladeniški dobi 18 let delati v železnih tovarnah, si tedaj nisem mislil, da bom pustil vse svoje moči kapitalu v dar. Mislil sem si: par let in se vrnem nazaj v svoj rojstni kraj. Saj je bilo res pretežko in vzdržati več kot par let bo nemogoče, sem si mislil, ko sem videl, da so junaki padali onemogli na tla in so jih tovariši nesli ven na sveži zrak, da so spet oživeli. Strah in groza, ko sem videl prvi tak prizor. Toda vsak dan se je to zgodilo, zdaj temu, zdaj onemu. Leta 1906 je bilo silno vroče. Vročina, slab zrak v zatohli tovarni in 12 ur težkega dela, je silno zdelalo moči moža. Ta tovarna se nahaja še danes prav tam in nosi ime H. P. American Steel & Wire Co. na 40. cesti in St. Clair Ave. Ker sem bil mlad in bolj šibak, sem bil vedno za zadnjega. Vsak dan sem dobil drugo delo in drugega vodja. Še danes ne vem,'h kateremu oddelku sem spadal. Takoj prvi teden po prihodu v Ameriko sem dobil delo v oni tovarni. Prvi dan so mi dali veliko kladivo in sem razbijal dva dni same stare stroje na. dvorišču. Drugi dan sem dobil drugo delo ter smo prelagali stare "šende" iz enega kraja v dru- gega. Po petih dneh sem dobil zopet drugo delo in novega "bossa". Ta mi je dal tehtati sodčke, napolnjene z žeblji. Tehtal sem jih po 100 funtov v en sodček, žeblji so bili vi'oči in z oljem namazani, zato niso imeli prav posebne lep duh. Kihal sem in glava je postala težka od dima in strašanskega ropota v tovarni. Te sodčke je bilo treba razpeljati v razne kraje na malem vozičku in sicer v spodnje ali zgornje prostore, kot je ukazal poslovodja. Križ božji, ko sem pripeljal do dvigače, sem moral povedati delavcu, ki je dvigačo vodil, kam bi rad peljal. Pa kako mu naj povem ko pa nisem razumel poslovodjo, kaj mi je naročil. Torej gre ta delavec nazaj z menoj in reče mojemu poslovodji, naj me pouči, kam naj peljam, da ne bo imel on sitnosti z menoj. Razume se, da je bilo izgovorjenih dosti kletvic in psovk na moj račun. Razumel jih pa nisem, samo to sem videl, da je bil oni, ki je dvigačo vodil, ves rdeč in da "greenhorn" pa "damn" ne pomeni dobro zame. Boss mi je potem z znamenji razložil, naj pri dvigači pokažem na napis pri sodčku, kjer bo on zapisal, če gre sodček gori ali doli. Ko tako zopet pripeljem sodčke do dvigače, me dvi-gač vpraša, kam gredo sodčki. Pokažem mu na napis in se sklonim proti napisom. Komaj karo do "zelenega plača," kot; smo takrat rekli Public Square, se je začelo pa naše trpljenje. Moja dva tovariša, ki sta bila že kako leto dlje v Ameriki, sta se ponašala, da znata angleško. Pa tukaj sta se izkazala, ko nista znala niti vprašat, katera železnica pelje v slavno mesto Randall, Ohio, kamor smo bili namenjeni. Kar na slepo srečo vzamemo eno, ki je peljala proti oni strani. Ko se pripeljemo do konca Broadwaya, nas spode s kare, ker nas niso razumeli, kam bi šli radi. Na cesti, ko nismo vedeli, ne kod ne kam, zagledamo nekega človeka, ki je imel velike črne brke. Takoj smo ga po-gruntali, da moi-a biti to kak hrvatski rojak. Nagovorimo ga po slovensko in glejte, bil je res Hrvat. Ta nam pokaže pot proti Randallu. Ob treh popoldne jo primahamo na cilj. Kam pa zdaj ? Stopimo v neko prodajalno in vprašamo, če kdo pozna kake Kranjca. To sliši neka Slovenka, ki je bila ravno v prodajalni in nas povabi na svoj dem. To je bila pokojna Frances Zotler. Stanovala je takoj zraven. Povemo ji, da smo prišli iskat dela. Pove nam, da se bo delo najbrže dobilo, naj gremo kar k tovarni, kjer naj vprašamo za njenega moža, John Zotlerja. V pol uri pridemo do kraja, kjer so ležali veliki kupi rude. Tam je delalo več delavcev. Vprašamo za Zotlerja in kmalu ga dobimo. Ko mu l-azložimo, da bi radi dobili delo, nam pokaže bossa, ki je bil nemške .narodnosti. Ta nam je povedal, naj pridemo drugi dan delat. Povemo to Zotler ju in tudi to, da delo imamo, stanovanja pa ne. Pa je bil on )ripravljen, da nas vzame na itanovanje, samo eno posteljo bo še kupil za dva. Torej se '.menimo, da bomo tisti večer pri njem spali, drugi dan bomo šli v Cleveland po kovčege, tretji dan pa začnemo delat. Vse gre lepo naprej. Rojaka Zotlerja vprašamo, kako kaj tukaj plačajo. Povedal nam je, da po 19 centov in pol aa uro. Ne bo slaba, saj v Clevelandu plačajo le po 16 centov. Tukaj se bomo denarja namrli, mo mislili. "Pa ne smeš doma povedati, la tukaj toliko plačajo na uro, mi je naročil Jože Kos. Bali smo se, da bi vse drlo v Randall. Moja tovariša se spomnita, da bi se lahko peljali v Cleveland z vlakom, ki pelje premog tje. Res pripelje počasi dolg vlak s premogom. Zmenimo se, da bomo v bližini Clevelanda poskakali iz riaka. Moja tovariša skočita na vlak bolj pri sredini, jaz pa bolj pri zadnjem koncu. Vlak je vozil vedno hitreje in ko se pripeljemo do kraja, kjer bi imeli prenehati z našo elegantno vožnjo, skočim na tla in jsicer z vrha premoga. Čeprav je bila teifta, pa se mi je vseeno posvetilo kot ob največjem dnevu. Moja tovariša sta videla, kako sem obležal, pa si nista upala skočiti z vlaka, ker je že precej drvel. Vlak je bil že daleč, ko se po-! berem. Noge so mi bile vse lesene, da jih nisem niti čutil. Hlače sem si bil vse raztrgal, iz nosa mi je tekla kri. Tedaj me je pa le prijelo, da sem začel jokati na glas. Kam naj se zdaj obrnem. Obrnem se ob progi in grem do prve hiše, kjer sem videl luč. Sklenil sem da bom tukaj vprašal za prenočišče, naj bo že hlev ali1 kaka koliba, samo da bo streha. Drugi dan bom že Itako našel Zotlerjeve. 'Ko tako hodim in se na ves ■'as kremžim, srečam malo deklico in jo kar po slovensko vprašam, kje da je Zotlerjeva hiša. Kako pa, saj je dosti Slovencev v Ameriki in po mojem mnenju je bil vsak drugi človek našega rodu. Pa če verjamete, ali pa ne, deklica me pelje naravnost do Zotlerjeve hiše. Ta deklica je bila hčerka Mr. in (Dalje ca 4. strani) VOŠČIM VSEM SKUPAJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO flames G. ^lapuilz mL FLORIST 6620 St. Clair Ave. HEnderson 8824 AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu Kramer's Meal Market & Groceries 5301 St. Clair Ave. ANTON SVETE 1184 E. 60th St. J. FAJDIGA IN F. KLANCAR ' SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO, VSEM ORODJEM IN NAJBOLJŠO BARVO. JIM SEPIC 16009 Waterloo Rd. član Progresivne trgovske zveze Želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v slučaju potrebe. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi ANTON GUBANC Slovenska modna trgovina z polno zalogo perila, blaga in obleke. 16725 Waterloo Rd. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in se priporočamo za obisk našega. BEER PARLORJA kjer dobite dobro postrežbo. Mi serviramo fine likerje, pivo in vsakovrstne druge pijače, ter vedno dober in okusen prigrizek. ANTON in ANČKA LUŽAR 6721 St. Clair Ave. Pri nas dobite vedno fin prigrizek in pa 6% pivo ter izvrstna vina. Vsako soboto igra v naših prostorih izborna godba. Pridite nas ob priliki obiskat. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem. ST. (LAIR BEER GARDEN 23126 St. Clair Ave. FRANK in ANA ZUPANČIČ, lastnika 1130 E. 68th St. SLAŠČIČARNA in GROCERIJA želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto ter se toplo priporoča. Kadar primerjate cene, primerjajte tudi kakovost! f: LOUIS J. PRINCE GROCERIJA 1209 Norwood Rd. Vesele božične praznike in srečno novo leto. JOSEPH F. DOLINAR TINNING and ROOFING 6925 St. Clair Ave. HEnderson 4736 , Complete Sheet Metal Works 5 Želi vesel božič ter srečno novo leto vsem odjemalcem , in prijateljem. Se priporoča za vsakovrstna klepars j dela, kot tudi priprave za točenje pive. Martin Sorn SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6034 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Priporoča se za obisk tudi rojakom, ki pridejo v Cleveland na obisk, cla se ustavijo v naši restavraciji. Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto. JOSEPH PIŠKUR SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 16801 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 3170 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. Naše blagp je vedno sveže in po najnižjih cenai. ...........j»r1 MIDLAND DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA 682 E. 162d St. F. Petrovčič in Sinovi, lastniki Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v Clevelandu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se še vsem onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, član Progresivne trgovske zveze VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM KLIJENTOM IN ODJEMALCEM JOSEPH KOVACH KEMIČNA ČISTILNICA OBLEK čistimo obleke,- moške, ženske in otroške, z največjo skrbjo. Postrežba hitra in točna. ! JOSEPH PERME | SLOVENSKI KROJAČ i | Iz trpežnega blaga v [poljubnem kroju, po meri Šizgotovljene obleke po najbližjih cenah. 15515 Waterloo Rd Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem JOHN DANE SLOVENSKI BRIVEC 15614 Waterloo Rd Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi FRANK IVANČIČ DELIKATESNA TRGOVINA 15416 Saranac Rd. Najfinejše in vedno sveže blago. — Cene nizke. FRANK J. KRAMER SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 15454 Calcutta Ave. Želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem veseli božič in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Toplo se priporočamo tudi za bodoče. ANDREW MOŽINA MESNICA in GROCERIJA 15931 Saranac Rd. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina* DELAVEC IN KAPITAL (Nadaljevanje s 3. strani) Mrs. Zupančič, danes soproga poznanega mizarja, Lojzeta Bobnarja. Ona me je rešila tistih velikih skrbi in še danes sem ji hvaležen. Torej sem imel kljub vsej smoli še srečo zraven. Bog Kranjca ne zapusti. Ko pridem ob osmih zvečer k Zotlerjevim, jim povem, da sem eden tistih, ki sem bil že podnevi tam. Po zunanjosti me niso poznali, ker sem bil ves razpra-skan, kot bi iz vojske prišel. Spoznali pa so me po glasu. Ker od zjutraj še nisem nič jedel, se kar okorajžim in poprosim kaj za pod zobe. Takoj mi postrežejo. Potem sem prosil pa za šivanko in sem kar na sebi hlače lepo zašil. Potem se pa še umijem, da sem bil zopet podoben krščanskim ljudem. Eden Zotlerjevih bordarjev mi reče, naj grem drugi dan ž njim delat k novi cesti, ker je pri rudi pretežko zame. Res grem žnjim drugi dan. Bil je to John Hren. Res dobim takoj delo in začel sem kopati jarek, čez dve] uri pride boss in me odpelje proč. Izroči mi dva stara konja, naj ž njima odvažani zemljo. Jaz sem se pa konj balfl zato uidem nazaj kopat jarek | Toda boss je prišel za menoj inj me prisilil nazaj h konjem. PM sem se udal, kaj sem pa hotel, f Opoldne je bilo treba konjel nakrmiti. No, moja prama sta ostala ob svojem, ker sem se bal jima približati. Ampak drugi dan so pa drugi konjski hlapci napravili z menoj drugače. Ko so videli, kako se konj bojim, so me posadili na konja in pod trebuhom moje noge zvezali. Tako sem moral jahati konja domov zvečer. Tako sem se konj le privadil. Tu sem delal en mesec. Služil sem po 17 centov na uro. Pa je gradbenik, ki je bil prevzel to delo, propadel in vsi smo izgubili delo in svoj zadnji zaslužek. Za prvih 14 dni sem potegnil plačo. Drugi dan je bila nedelja in eden rojakov gre z menoj v Cleveland na moje prejšnje stanovanje. Ravno o meni so govorili in obžalovali mojo In vse to za barone, ki danes vladajo svet s svojim denarjem. Koliko ima delavec, ki je delal 30 ali 40 let, vprašam? Se more preživeti dve leti od vsega prihranka. Malo jih je takih. To delo, ki ga opravljam zdaj, imam že 22 let, namreč kot strojnik. Leta 1914 smo postavili vse nove stroje. Pa prišla je vojska in zahtevali so več produkcije. Stroje smo nagnali na hitrejši pogon. Izpočetka so se vrteli ti stroji po 85 krat na minuto, leta 1915 smo jih nagnali pa že na 185. Sila, kola loma, pravijo in zaslužek za kompa-nijo se je kazal. Prišli so inženirji iz Rusije in sem jim kazal to plehasto žico, ki so jo stroji delali za ruske naboje. Prinesli so s seboj svojo mero in je moralo biti vse tako natančno narejeno. Toda celo zdaj so bili ti stroji prepočasni, zato smo jih morali že v teku šestih mesecev zvišati v hitrosti na 225 krat na minuto. Tudi plača delavcu je šla višja s temi stroji. Vojska je še več zahtevala, dobivali smo vedno več naročila, da se stroji še hitreje vrte. V letu 1917 smo jih nagnali že do 385. To je bilo pa [kidi največ, kar smo mogli od [jflkih dobiti. Ugotovilo pa se je lir je prišlo žice iz teh strojev, re bila nerabljiva. Hitrost ni nikjer dobra, pravi pregovor. Ko smo postavili te stroje v !etu 1914, sta delala pri njih po dva delavca. Leta 1917 je pa en delavec delal na tri stroje skupaj. Res da je služil po $20.00 na dan.. Pa tudi družba je delala dobiček in sicer po 80%, kot mi je boss povedal. Delnice te družbe so silno rasle. Kupovali smo delnice po 165 dolarjev, na newyorski borzi so bile vredne pa po $263.00. Letos je bila pa vsaka teh delnic vredna jšamo še $18.00. časi so se spreminjali, vojske je bilo konec, zaslužek manjši in delavcev na izbero. Nekdaj tako fine stroje so pometali med staro šaro. Nadomestili so jih z novimi, bolj modernimi. Goni jih elektrika in nove moči vidimo pri njih. Danes ne samo stroje ven, ki so jim nakupili mi-! lijone, ampak tudi stare delavce ven. Včasih je imel star delavec prednost, danes pa mladi. Tudi v tej krizi od 1932 do 1935- sem delal po par dni v tednu. Težko sem preživljal svojo družino, ki šteje 9 glav. Kljub temu mi ni bilo treba državne podpore, hvala Bogu. Srečen sem bil, da sem ostal še na delu. Rešil nas je bil dobri demokratski predsednik Roosevelt. Njegovo geslo je: malo manj ur dela, pa več plače. Tako bo več zaposlenosti. V resnici so zavladali boljši časi. Pa tudi predsednik Roosevelt in njegova administracija ima težkcv čase. Ka- smrt, ker sta tovariša povedala, j da sem se ubil, ko sem padel z vlaka. Naznanili so tudi policiji, ki me je iskala tri dni, potem pa iskanje opustila. Potem sem šel zopet nazaj v Randall, kjer sem delal pri rudi. Težko delo, pa še precej dober zaslužek, po 19c in pol na uro. V letu 1906 se je dobro delalo in plačo smo dobivali v zlatu. Jej, ali je bilo cekinčkov! Tam sem delal 18 mesecev. Z rojaki, ki so bili tam sem se spoznal in bili smo si najboljši prijatelji. Tudi vsa nadaljna leta sem delal za U. S. Steel, če bi hotel vse popisati zadnjih 30; let, kar sem delal za to družbo, bi vzelo ves današnji časopis Ameriške Domovine. Zato bom opisal le glavno. Vedno sem imel srečo pri delu. Rad sem delal in tudi bolj krepak sem postal, železne kolače sem kar sam premetaval po 200 in 300 funtov težke. Mlad sem bil in zdrav in take so radi imeli. Tako je prišlo leto 1908. Vse leto se je bolj malo delalo. Največje plača je bila 6 do 8 dolarjev na dva tedna. Potem so bili boljši časi in več dela. Leta 1909 | so nam pa dali delo od kosa. Več jj ko si naredil, več si zaslužil. Zdaj smo se kosali med seboj, j kdo bo več naredil, kdo bo več j železnih kolačev žice zvezal in ; premetal in kmalu smo kranjski i Janezi več služili kot bossi in to j jim ni bilo po volji. Pa so nam utrgali po par mesecev. Toda ker smo zopet tako hiteli in dosti zaslužili, so nam zopet skrajšali čas in znižalo plačo. In tako gre še danes. Toda rekli so: delaj ali pa domov pojdi! Tako je kompanija izsesavala našo kri. Marsikateri delavec jo šel v prerani grob, ker je pretežko delal. Bil je prisiljen težko delati, ali pa izgubiti delo. pitalisti mu nagajajo in so umet-. no ustavili vse obratovanje na ' 20 odstotkov normalnosti. Tudi naša družba, ki je obratovala v , treh oddelkih, dela samo podnevi in sicer 3 ali 4 dni v tednu. ] Tako so tudi meni rekli gospod- « je, naj grem domov in naj počakam doma, da me pokličejo na- < zaj. ; Tako gledam skozi okno v , mrzli dan. žalostno je brez za- j služka in brez vsakih sredstev. ' Kaj bo, koliko časa bom čakal? , Ko bi bilo po bratsko, bi bil tudi j jaz deležen kaj od mojega 32 letnega dela za koristi kapitala. > Naj bi mi dal vsaj toliko, da bi ■ lahko živel, ali pa naj bi mi dal delo. Nisem še 50 let star, še ' sem dober za delo. \ Gospodje baroni, imejte usmi- i ljenje z nami. j Spominjam se še krize iz leta 1923. Takrat smo delali starej- I ši po 2 ali 3 dni na teden, mlajši ■ pa več. Prosil sem bossa, naj mi da več dela. Pokazal mi je < vrata in rekel, da ima ukaz od j družbe, da kdor dela pri družbi ■ 20 let, ni več za delo. Od tega bossa sem veliko prestal v teh letih in z menoj tudi drugi. Bil je ošaben in neusmiljen. Zlasti nas katoličane je zavidal. Pa se je primerilo, da je nekaj pregrešil in danes tudi on nosi plave hlače ter dela dva dni v tednu. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Tako sedim doma in čakam boljših časov. Malo sem preveč raztegnil ta dopis, pa naj tudi drugi izvedo življenje ameriškega delavca. Lahko bi še veliko več napisal, ker imam zapisnik vsega mojega življenja v Ameriki, vse od leta 1906 dalje. Vršili so se štrajki in nemiri med delavci in povzročili veliko gorja. Vedno sem bil in bom naklonjen delavski stranki. Naj bi božje Dete preuredilo in j)rero-dilo ta težki delavski stan, da bodo boljši časi in večji kos kruha. Delavstvo naj bi živelo v miru in ljubezni med seboj, ker le božja ljubezen je prava unija za delavca in kapital. Te božje unije naj bi se vsi držali in vsi bi bili srečni. Zato pa tudi kličem vsem: srečno in zadovoljno novo leto. Da bodo pa rojaki vedeli, odkod sem doma, naj bo povedan, da sem iz Lokve pri Divači, Penskov Tony, hišna številka 20. Ta, Ameriška Domovina bo šla po vsem svetu in moji dragi Lokavci so raztreseni po vsem svetu, v Afriki in Italiji, Braziliji in Zedinjenih državah. Morda bodo dobili ta list v roke, pa naj mi kdo piše na naslov 7820 Union Ave.; Cleveland, Ohio, North America. | -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE SPEH 6R0CERIJA 1100 E. 63d St. Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek. Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. MR. in MRS. JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA JOS, GLAVAM SLOVENSKA MLEKARNA Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. SVETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE lastnica 6120 St. Clair Ave HEnderson 4814 Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi sveže cvetlice v posodah. Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. SLOVENSKA ^ W MLEKARNA ^saL-^ ROSE URBANČIČ, lastnica MLEKO :: SIR :: SMETANA :: VEDNO NAJBOLJŠE Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, in se priporočam še zanaprej. 1172 Norwood Rd. ENdicott 3457 ummwmmmmmmmm% Edward L. Pucel COUNCILMAN 10. VARDE | ŽELI VOLIVCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE iN SREČNO NOVO LETO Mary Raušel: Cleveland, O. Kako je žena sitnega moža zdravila Svoje dni sta živela na majhnem posestvu mož in žena. Bogata nista bila, pa imela sta vse, kar sta potrebovala ter bi lahko prav zadovoljno živela, ko bi bil mcž nekoliko bolj potrpežljiv ali1 kakor je žena rekla, ko bi ne bil tako nakazano siten. Ne verjamemo sicer vsaki ženski, posebno ne, kacfar toži o možu. A tej že smemo verjeti, ker je bila pametna in ni čez potrebo govorila. Tudi to, da je siten, je rekla le pred možem,! kadar ji je že res preveč naga-j jal. žena mu namreč ni mogla j nobenega dela po volji opraviti j in ako je opoldne le zai trenutek! z obedom zamudila, je godrnjali tako dolgo, dokler ga je pač ho-j tela poslušati. Zagovarjala se je in ga dostikrat prosila, naj ne-j koliko potrpi. Saj še ure ne! gredo vse enako in zaostajajo druga za drugo. Kako naj bi pa mogli vsi ljudje enako delati in vse ob določenem času opraviti. Naštevala mu je, koliko ima gospodinja opraviti, hišo posna-žiti, živino oskrbovati, za kuho pripraviti in jedila skuhati. Vse to naj premisli, pa ne bo tako siten, vranč. "To so samo prazni izgovori," je dejal mož navadno, kadar se je žena opravičevala. Nekega dne, ko je moral nekoliko dlje na obed čakati, je bil še posebno siten. Zato mu reče žena: "Veš kaj, menjajva en dan z najinimi opravki, da boš sam poskusil, koliko dela ima gospodinja'. Snaženje hiše ti še odpustim, ampak samo živino oskrbi, obed nama skuhaj in če hočeš, napravi smetane v pinji. Jaz bom pa na polju tvoje delo opravila ter opoldne prišla k obedu." "Dobro," reče mož, "jaz sprejmem tvojo ponudbo že od jutri naprej in videla boš, kako v redu bo vse opoldne pripravljeno." . Drugo jutro odide žena na po- i VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN f SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM f VOLIVCEM 23. VARDE John M. Novak Councilman 23d Ward lje, mož si pa pripaše kuhinjski predpasnik ter koraka po hiši sem in tje, da si napravi načrt, kako bo svoje delo opravljal in ob času izvršil. Da bi le obed po sreči izvršil, drugo bo že šlo, si je mislil. Potem se pa udari pa bedrih in sam sebi zakliče: Tako bo! Najprej položi kravi krme v jasli, potem izpusti svinje na dvorišče, potem gre pa v kuhinjo, kjer pripravi vse potrebno za obed. Potem zakuri v peči. Kuhinjska vrata ima odprta, da lahko vidi na dvorišče in po kuhinji obenem. V veži si postavi stolček in pinjo, pa začne tol-či v pinji. . Vesel je bil, da si je tako lep načrt napravil. Na stolčku sedeč je gledal v kuhinjo in na dvorišče ter delal v pinji. Tako je opravljal tri dela obenem: surovo maslo je metel, obed kuhal in svinje pasel. Zadovoljen sam s seboj, je že mislil, kako bo opoldne ženi pokazal, da je lahko vse o pravem času narejeno, ako si zna človek le delo urediti. Pa kmalu mu je začelo vrhnje v pinji nagajati. čeprav je metel, da se je že potil, vendar pa kar ni mogel napraviti masla. Pri težkem delu se je močno užejal. Mislil si je, da bi ne bilo napačno, če bi si privoščil kupico vina, potem bo šlo delo bolj od rok. Stopi v klet in si ga natoči kupico. Pa kaj bo ena kupica zalegla žejnemu človeku. Tudi druga je komaj grlo zmočila, zato si jih je privoščil nekaj več, da bo bolj gotovo zaleglo. V tem pa zasliši v veži neko ropotanje. Prestraši se, češ, morda so svinje prišle v vežo in pinjo prevrnile. Skoči gori po stopnicah s tako ihto, da je pozabil zapreti pipo pri sodu. Res zagleda v kuhinji svinje, ki so imele svoj cirkus pri pre-vrnjeni pinji, in mleku, ki je teklo iz nje. "Marš ven!" je vpil nad ščetinarji in jih izgnjal iz kuhinje.. Ko je bila kuhinja očiščena nepoklicanih gostov, se spomni, da menda ni zaprl pipe pri sodu. Po pet stopnic naenkrat je skakal v klet. Toda strah in groza, vse vino je bilo že izteklo po tleh. Kar je je. Strašno žalosten gre nazaj v vežo, da pobriše razlito mleko iz pinje, da ne bo žena jezikala. V tem mu pa udari čuden duh iz peči. Takoj je vedel, kaj to pomeni. Začimba se .je prismodi-la, ker ni bil zraven, da bi mešal. Kaj naj pa zdaj stori? Kmalu bo poldne, pa še nič storjenega. Iz pinje je vse razlito po tleh, obed prismojen, in vrhu vsega mu je pa še vino izteklo. O j jo j, o j joj. Točno opoldne je prišla žena domov. "Okusen" obed je že od daleč vohala in v veži je takoj epa i)a„ da je bilo mleko po tleh. Prav prijazno mu reče: "Kaj ti je surovo maslo ski-pelo? No, nič ne de, kar kosilo postavi na mizo." On ji pa čemerno odvrne: "V peči je, pa si ga sama vzemi." žena prinese jed na mizo, pa noben ga ni hotei jesti. Položila sta žlice na mizo in žena poprime za besedo: "Veš kaj, ker nama ne gr^ jed v slast, pa prinesi en literček vina iz kleti, pa bova malo kruha prigriznila in par kupic vin-čka popila, pa bo fino kosilo." Ko pa mož zasliši besedo vino, močno zardi, potem pa se s ponižnim glasom ženici izpove. In ta spoved je bila zanj dobro zdravilo. Od tistega časa je bil možiček ves drugačen. Nikoli več ni bil siten. Četudi mu včasih ni bilo kaj po volji, je bil lepo tiho. če ni bilo opoldne točno kosilo na mizi, je kar lepo počakal, ali pa še celo rekel, da se nič ne mudi. T? ko sta odslej živela zelo zadovoljno med seboj. Dolgo ni mogel mož pozabiti razlitega i vina, ker po tem mu je bilo naj- j bolj dolg čas. Kakopak! Josie Stepech, Shinnston, W. Va.: Moje želje do Amerike Ko sem bila še otrok, stara kakih 8 ali 9 let, samo toliko, da se spominjam, so se naš oče odpravili, da gredo spet nazaj v Ameriko. Takrat so že tretjič potovali čez široko morje. S seboj so vzeli mojega starejšega brata, nam so pa obljubili, da bodo kmalu vzeli vso družino v to obljubljeno deželb. Res ni bilo kmalu, ko se je odpravil drugi moj brat, da je odšel za očetom. Kmalu zatem pride pa naročilo, naj pridemo še drugi. Toda vsi naenkrat nismo mogli iti, ker nas je bila velika družina. Torej se zdaj odpravijo mati stremi hčerami, štirje smo ostali pa še doma, da pride vrsta pozneje tudi na nas. Brat in sestra sta služila, mene so pa dali k moji botri, mlajšega bratca pa tudi k dobrim ljudem v varstvo. Tako smo ostali doma z vročimi željami, da se bomo tudi mi kmalu odpravili za starši, brati in sestrami. V kratkem je bilo vse v redu. da je šel najstarejši brat čez lužo. Seve, starejši morajo vedno naprej, da lahko kaj zaslužijo in pomagajo očetu za vozne listke, ki mnogo stanejo, da se spravi vsa družina čez morje. Tako smo ostali samo še trije za zadnjo vožnjo. Mislili smo, da ne bo treba dolgo čakati. Toda tisti čas ni bil tako kratek, kakor smo pričakovali. Večkrat smo prejeli kak dolar iz Amerike ter tolažila, da nam ne bo treba več dolgo čakati. Tako bi tudi bilo, da ni prišla vmes svetovna vojna, ki je pretrgala na-daljno priseljevanje v Ameriko in nam pa odvzela veselje, da bomo kmalu pri svojih. Najbolj hudo je pa bilo, ker niti pisma niso hodila čez morje. Tako smo ostali s svojci na dveh straneh morja, vsi v skrbeh, kako se drugemu godi.. Nam ni hodilo drugo po glavi, kot kdaj bomo mogli v Ameriko, ali pa da bi prišla vsaj pisma od staršev, da bi vedeli, če so še živi. Toda treba je bilo potrpeti dolga leta, da je bila vojna končana. No, zdaj smo pa zopet upali in nestrpno pričtkovali vesti iz Amerike. Res, takoj, ko je bila pošta odprta, je prišlo pismo z dolarji, pa tudi en velik zaboj z obleko, da smo se vsi lepo oblekli od nog do glave. Oh, kako veselje je bilo, pa kako ponosna sem bila, da imam obleko, narejeno v Ameriki, pa lepe amerikanske čevlje. Zdaj pa ni bilo treba več dolgo čakati, ker kmalu je prišlo pismo iz Amerike, v katerem so nam starši pisali, da iščejo za nas dovoljenje, da pridemo za njimi. Toda zdaj so bile pa spet sitnosti za dovoljenje. Oče so nam poslali listine in tudi državljanski papir, na katerem smo bili tudi mi trije zapisani. Pa vseeno smo morali romati od enega kraja do drugega, pre-dno smo imeli končno dovoljenje v rokah'. Vendar smo vse delali z veseljem, saj smo vedeli, da je to zadnji trud, da bomo zopet videli ljube starše, brate in sestre. Tako je bilo vse v redu meseca aprila 1920, ko se poslovimo od prijateljev in znancev. V Trstu smo morali čakati cele tri tedne, predno smo šli na ladjo. Lahko si mislite, kako dolgi so bili ti tedni. Hrano nam je dajala parobrodna agentura in sicer same makarone. Ti so bili za zajterk, kosilo iit večerjo. Razlika je bila samo ta, da smo imeli enkrat dolge, enkrat pa kratke, enkrat debele, drugič tenke. Italijani so menda mislili, da nam vsakikrat drugače teknejo, ali so pa mislili, kako dobro nam strežejo z domačo košto. Pa so se zmotili, ker jaz prej nisem še nikoli videla makaronov. Vseeno smo se končno le po- slovili od te italijanske menaže v Trstu in se podamo na široko morje. Tudi tukaj na ladji se ne morem pohvaliti s postrežbo. Vožnja je bila tudi dolga, ker smo se vozili polnih 31 dni. Proti zadnjemu niti pitne vode nismo več imeli. Po vsem tem pa le zagledamo nekega dne New York. Strašno smo bili veseli, da je zdaj konec našesra trpljenja. Na 1. junija se izkrcamo iz ladje. No, zdaj smo pa v Ameriki! Vse skupaj nas zapro v veliko sobo, da počakamo, da pride kdo po nas. Vsak dan so klicali imena tistih, po katere so prišli prijatelji ali domači. Vsak dar smo pazno poslušali, kdaj bo klicano nase ime. Tako smo čakali že šest dni, ko zakličejo naša imena. Jej, s kakšnim veseljem smo zgrabili svojo prtljago, pa jo hitro uberemo za človekom, ki nas je poklical. Pelje nas v drugo sobo, kjer je bilo nekaj uradnikov. Eden teh pokliče iz druge sobe—našega očeta. Nam je srce poskočilo, ko smo ga zagledali, vendar nismo smeli takoj k njemu. Eden uradnikov je v slovenščini spraševal očeta. Oče nas niti videl ni. Tako ga uradnik vpraša, kje je njegova žena, naša mati. Oče mu odgovori, da mu je žena umrla prjjd tremi tedni. Ta njegov odgovor je bil za nas, kot bi nam kdo zasadil nož v srce. Tako smo se veselili, da bomo objeli svojo ljubo mamico, zdaj pa slišimo iz ust očeta, da so umrli. Pa oče niti vedel ni, da smo slišali to grozno novico iz njegovih ust. Mati so umrli, ko smo bili mi njih otroci ravno na širokem morju. Takrat pa zaslišijo oče pretresljiv jok zasvojim hrbtom in žalostne vzklike: Oh, naša ljuba mama! Obrnejo se in nas zagledajo. Videli so, kako so nehote vse prehitro povedali svojim otrokom pr.ežalostno novico. Tolažili so nas, naj ne jokamo, saj se ne da nič pomagati. Povedali so nam, kako so nas mati težko pričakovali, toda Bog jih je prej poklical k sebi in ni jim bilo usojeno, da bi še enkrat pritisnili na srce svoje miljenčke. Tako je bil naš prvi sestanek z očetom prav žalosten. Pa kaj se hoče, taka so božja pota. Z očetom se odpeljemo proti Clevelandu, kjer so bili drugi bratje in sestre, čeprav smo se tako zelo pogrešali, vendar je manjkalo ljube materine roke, da bi se nam prožila v sprejem. Tri leta smo živeli z očetom v Clevelandu, ko tudi njega Bog pokliče za materjo. Tako smo ostali sami otroci, ki smo še danes vsi živi v krogu svojih družin. Nikakor pa nismo še pozabili dobrega očeta in skrbne matere, ki sta se toliko trudila, da sta spravila vseh devet otrok čez morje do boljšega kruha. * Pozdrav in vesele praznike in srečno novo leto vsem bratom in sestram ter njih družinam. -n-- Izpocl Špičastega stražišča (Nadaljevanje z 5. strani) gla več nazaj po prepovedano sadje. Fantički pa menda tudi niso bili kaj preveč veseli tega zlatega angeljčka, ki je stal pri vratih v podobi Johanoe z veliko ku->avnico v roki. Od strahu so ar počenili in onemeli čakali, aj bo. Johanca je pa planila notri v kambro, kot bi se za njo smodilo, pa je uboge grešnike J postavila drugega za drugim naj glavo. Potegnila jim je srajce izza pasu in jim obrnila žepe na-j robe. Tako se je stresla vsa ko-'anjeva tatvina po tleh. Potem je pa še vsakega prav pošteno nažlajfala po bosi koži, zraven pa tudi ni pozabila tistih lepih in koristnih besed, ki spadajo zraven pri takem delu. Od takrat je imela Johanca vedno mir, kadar je pekla svoj kostanj. želita vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice, kekse in drugo. 6036 St. Clair Ave. HEnderson 2398 1166 E. 60th St. WILLOW FARMT DAIRY Mozart in drugi so bili svoječas-no člani tega slovečega zbora, kateri jim je dal potrebno glasbeno izobrazbo, da bodo njih imena ovekovečena v poznejših rodovih kot umetniki na glasbenem polju. V današnji dobi so se šele pričeli razvijati mladinski zbori v raznih državah, kot. na primer v Angliji, Franciji, češkoslovaški itd. Na Slovenskem se je pa uvrstila ideja in želja do mladinskih zborov v Trbovljah leta 1930—torej sedem let odkar se je ustanovil stalni mladinski zbor, "Trboveljski Slavčki." Seveda v tej kratki dobi so pa "trboveljski Slavčki" rapidno naraščali in dosegli velikanske uspehe doma kakor tudi v inozemstvu, kakršnih Slovenija še ne pomni. V potrditev vnetega in vztrajnega dela teh "Trboveljskih Slav-čkov" so se pojavili najodlič-nejši glasbeni pedagogi v Sloveniji in tudi jugoslovansko mi-nisterstvo prosvete v Beogradu, ki so prisilili "Trboveljske Slav-čke," da se podajo na turnejo v bližnjo državo češkoslovaško, da se uveljavi in da bo odjeknila slovenska pesem na naj častne j-ših mestih v inozemstvu, povodom mogočnih vtisov, katere so napravili z nastopi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Tako tu-dj na povi-atku iz češkoslovaške na Dunaju, kot je takrat pisalo ljubljansko časopisje, ker so bili "Trboveljski Slavčki" gostje pri že omenjenem slovečem "Saengerknabenu"—so vsi češki in dunajski listi prinašali tako pohvalne glasbene kritike, kakršnih ni bil deležen še nihče pred njimi. Primerjali so jih ti listi tudi z dunajskim "Saenger-knaben," praškemu mladinskemu zboru in zboru "Rdečega križa" iz Pariza. Toda—in še toda, naj ponovim, kot so se izražali dunajski dnevniki, Trboveljski Slavček je pel bolj čustveno od vseh! V Pragi so par let po tem mo- Anthony šabec Barberton, O.: Take stvari na prešerna mlada leta mi zdaj večkrat pridejo na misel, ko takole zvečer sama sedim pri mizi, daleč proč od mojih bratov in sester. Na vse vas se spominjam in v duhu sem vedno pri vas. Posebno pa o lepih božičnih praznikih sem doma v rojstnem kraju. Kar ne morem pozabiti, kako sva s sestro Ivanko pele na sveti večer. Tudi tukaj še zapojem tisto večno lepo — Sveta noč, blažena noč, a sestre Ivanke ni tukaj, da bi mi pomagala z njenim lepim altom. Letošnji sveti večer pa ne bom tako vesela kot sicer, ker se bom spomnila na mojo zlato mamico, ki so lansko sveto noč še živeli in v januarju pa za večno zaspali ter izdihnili svojo blago dušo. Kolikokrat se vas spominjam, zlata mamica, in prosim Vsemogočnega, da mi da toliko milosti, da pridem še enkrat v rojstni kraj in padem na kolena pred vaš grob ter vas prosim odpuščanja za vse, s čemer sem vas razžalila. Prosite pri Bogu zame, jaz bom pa za vas molila, dokler me ne pokliče Bog za vami, da se snidemo in nikdar več ne ločimo. Dragi bratje in sestre, prijatelji in znanci, v starem kraju, iz daljne Amerike vam kličem : bodite tisočkrat pozdravljeni in spominjajte se me! Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Ravno tako tukaj v Ameriki želim vesele božične praznike vsem prijateljem in prijateljicam, posebno pa članicam podružnice št. 10 SŽZ, da bi še naprej tako lepo napredovale, kot smo dozdaj. Mi mladinski zbori Dva meseca sta že pretekla od tedaj, ko se je vršil v cleve-landskem narodnem domu koncert združenih mladinskih zborov, povodom njih tretje obletnice ustanovitve. Bil je to dan, ki je ganil povprečnega ljubitelja ljubke slovenske pesmi v Clevelandu in okolici, da se je udeležil in bil navzoč pri tem ganljivem prizoru, ki ga je napravilo preko 500 samih dečkov in deklic, včlanjenih pri enem ali drugem izmed šestih mladinskih zborov, da štejem tudi "Barbertonske Slavčke," ki so tudi tamkaj nastopili. Umestno je, da sedaj nekoliko govorimo o razvoju in dose-glih Uspehih naših malčkov v tem kratkem času. Sicer sem o tem že bolj na kratko razmotri-val v neki izdaji angleške strani tega lista pod naslovom "The Barberton Dispatch" nekaj tednov nazaj. Predno preidem nadalje, pa poglejmo malo v zgodovino mladinskih zborov, ki je obenem tudi že nekaj stoletij stara. Ideja ali pričetek mladinskih zborov ni nikakšna novost, temveč se je vsled imperialnega edikta takratnega vladarja stare Avstrije, Maksimiljana I., ustanovil na Dunaju stalni in svetovno znani mladinski pevski zbor "Saengerknaben" že preko 500 let nazaj. Dostop k "Saengerknabenu" je dovoljen le 62 dečkom v starosti 8 do 12 let izmed priglašenih tisočev avstrijskih oziroma dunajskih fantičev, ki so primorani se podvreči najstrožjemu izpitu vokalne glasbe, lastovati talentirane glasove in imeti posebno nadarjenost in umnost do pevske in dramske umetnosti. Sloveči glasbeniki Schubert, Bach, Fino kosilo in večerja vsak dan. Jako zmerne cene NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem. KAROLINA MODIC 6201 St. Clair Ave. Za božične praznike imamo vse vrste candy ter tudi izvrsten popcorn. Slovenske narodne noše in klobuki Cigare, cigarete, mehke pijače in sladoled Ako bolj natančno pogledamo ženske klobuke, .bomo opazili, da so ti novomodni klobuki posneti po slovenskih ^vbah. Na vse načine so bili že klobuki izdelani, da izdelovalci klobukov že več niso vedeli, kakšne bi napravili, da bi bili po najnovejši modi. Pa so videli, kako se Slovenke postavljajo pri paradah v prelepih narodnih oblekah, s prekrasnimi avbami na glavah. Avbe so jim tako ugajale, da so začeli modne klobuke izdelovati po njih vzorcu. Se toplo priporočam ter želim vsem srečne božične praznike in srečno novo leto. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO W ihetievf Kind of Shoe that's as smart from the back os it is from the front — breaking oil records for extra style and greater comfort. svojim prijateljem in odjemalcem ter se priporoča še za naprej KREMZAR FURNITURE ENdicott 2252 JOHN CESNIK JOSEPH VIDIC VESELE Mr CWf BOŽIČNE ® PRAZNIKE IN H SREČNO NOVO //' Ji LETO ŽELIMO / /Im vs™ NAŠIM r: ^^^ ODJEMALCEM M^ IN Y PRIJATELJEM V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam tudi v bodoče. NICK SPELICH 6210 White Ave. HEnderson 2116 SLOVENSKA MLEKARNA Smarter from the "Back Note how Heel-Mold — the seamless back is molded to fit your heel snugly — ^^^^^^^ comfortably. NOTE THE 3 CUSHION PADS that cushion your foot at the 3 main points; heel, arch, metatarsal. SHOWING CUSHION. STEP, the amazing new insole that actually cushions your foot at every step. Želimo vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Butala's Fine Shoes 6410 St. Clair Ave. gočnem nastopu nastopili Trbo- •/ veljski Slavčki na mednarod- i nem glasbenem kongresu, insci- I ni'ranem in pospeševanem na 1 predlog angleške glasbene sek- ( cije mladinskih zborov, kjer je sodelovalo 11 evropskih držav I s svojimi mladinskimi zbori. Zo- ( pet drugič v inozemstvu je bilo podarjeno častno mesto Trbo- ' veljskim Slavčkom, ki so bili edini izmed 11 sodelujočih držav izbrani, da nastopijo na mednarodni radio oddaji iz Pra-ge, da priredijo samostojen ra- 1 dio koncert. 1 Zanimivo pa je to-le dejstvo, 1 da so ravno te dni nastopili ti-le * sloveči dunajski "Saengerknab-čani," pri katerih so že naši * Trboveljski Slavčki gostovali, 1 vzeli častno mesto, in peli bolj •) čustveno od njih, 20 po številu, y s koncertom m opereto v mest-|f nem avditoriju v Akronu. Ob A nastopu je približno 4,000 po- 1 slušalcev strmelo nad tako ču- f dovitim prizorom, namreč, čed- ^ ntistno in vzorno obnašanje deč- ; kov, mehki in sonornf glasi, ki i so zlasti odmevalTkakor angel- 1 ske strune tisto prvo sveto noč 1 •in naznanjevali skrivnostno raz- ' odetje Zveličarjevega rojstva v • znani Mozartovi latinski sklad- 1 bi "Laudate Dominum"—časti- • te Gospoda—in Jacobus Gal- ■ lusovo "Haec Dies"—Ta dan. ; Toda nikakor ne zaostajajo Father Jagrovi "Baragovci," g. Zormanovi "črički," g. Rakarja "Ilirija mlajša" ali pa g. šeme-tovi združeni mladinski zbori. : Naj še poudarjam, nikakor ne! V marsikaterem oziru jih celo še prekašajo! Uverjen sem, da bi tudi to priznala oba lokalna angleška časopisa, The Akron Times-Press in The Akron Beacon Journal, da bi le njihovi glasbeni kritiki imeli priliko slišati naše združene zbore. Potem bi lahko govorili o nekaj "nepopisljivega in neprekoslji-vega," kakor so pisali o koncertu "Saengerknabena." Namen tega članka je, dati nekakšen povod, da se poveličuje naša slovenska pesem, zlasti v mladinskih zborih. K temu je vse od ukinitve "Trboveljskih Slavčkov" in z ustanovitvijo na-daljnih 20 mladinskih zborov v širni Sloveniji, prispevala in vzela velik korak naprej stara : domovina, ki je končno idejo mladinskih zborov uresničila. : Slovenska inteligenca—akademiki, preprosto ljudstvo in me- i ščani, so sprejeli to veliko akcijo kot zelo potrebno za po- : vzdig in prospeh slovenske kul- ' ture. V Clevelandu združeni mladinski zbori skupno s tremi -zbori pri slovenskih župnijah, zbor "Kraljički" v bližnjem Maple Heights in "Slavčki" v Detroitu in Barbertonu, jih sedaj šteje 11 mladinskih zborov, pri katerih je včlanjenih čez dober tisoč fantičev in deklic, kar je pač lepo izpričevalo za nas v Ameriki, da se ravno tako zanimamo tudi mi za napredek slovenske pesmi. Toda to ni še vse. Pevovodje in vodilni odbori pri zborih ne zmorejo vsega, ako ni v naselbinah splošno ljudsko zanimanje, da stvar napreduje. Zakaj da ni zanimanje? Zato, ker se ne zna pravilno ceniti pesem in sploh glasbo! Nekaterim se celo zdi, da se pri mladinskih zborih goji le navadno ljudsko šolsko petje, kar je napačno mišljenje. Z uprizoritvijo že številnih operet, med temi glas-beno delo g. šemeta "Desetnik in sirotica," in veliko proizva-janih del in arij iz oper, priča o vzvišeni glasbeni vzgoji pri mladinskih zborih. Seveda, dru-gejpa še nekaj neprestano dreza, da ne morejo priti do zaključka o veljavi in pomenu mladinskih zborov. Tako je, stara domovina, ki trpi bolj pomanjkanje in bedo kot primeroma mi tu v Ameriki, pa se vseeno zanima in žrtvuje veliko za mladino. Mi pa da bi se ne?! Narodni poklon naj sprejmejo tisti dobrodušni Slovenci, ki so že toliko žrtvovali za naše mladinske zbore v fi- r nančnem in gmotnem oziru. 1 Drugi pa jih posnemajte in de- i lujte za večji narodni napre- i dek! j -O--F Louise čebular, \ Cleveland, O.: I i Spomini na mlada leta C r Kakor druga leta, tako sem ^ se tudi letos namenila napisati . par vrstic^za božično izdajo v j našem, nad vse ljubljenem listu Ameriški Domovini, na katerega sem naročnica že polnih 22 let. Ko sedim za mizo v moji 1 hiši v tej daljni Ameriki in pre- s mišljujem, kako bi letos obha- i Ijala božične praznike, ako mi 5 | jih bo Bog dopustil včakati. No, 1 j obhajala jih bom v zadovoljstvu 1 Iv družbi moža in otrok. Vendar t mi nehote pridejo v spomin mi- ] sli na moj rojstni kraj,, kjer sem < toliko let obhajala prelepe bo- * žične praznike pri ljubih star- i ših, bratih in sestrah. Kje so ; časi, ko smo po cela dva meseca : pripravljali pastirčke za jaslice. Kako smo nestrpno pričakovali mlajšega brata Mihelna, < ki je obiskoval gimnazijo v Kra- : nju, da je prišel na počitnice. Ravno tako tudi sestro Peregri-no, ki je prišla iz Novega mesta, kjer se je učila v trgovini. Pogovarjali smo se, kam bomo šli ob praznikih, da se bomo bolj postavili. Za sveti večer smo lepo okrasili sobo z bršlji-nom, po podobah smo pa pritiskali zlato peno, da so se bolj bleščale. Najbolj pa se je moral bleščati golobček nad jaslicami. Ko je bilo vse urejeno, so mama prinesli večerjo na mizo. Poleg drugih dobrot so bile suhe hruške in pa kostanj,. To je bila že stara navada pri nas. Ko sn)o povečerjali, smo pokleknili pred jaslice in molili rožni venec. Potem 3e je bilo treba pa že kmalu pripraviti za polnočnico. To so zdaj naši lepi spomini na mlada leta. Takrat si nismo mogli misliti, kako je otrok srečen pri svojih dobrih starših, brez vsake skrbi in nadlog. Jej, kako sem brezskrbno prepevala pri šivalnem stroju! Kadar me je bila volja, sem pa skočila v bližnji Mokronog, ki je oddaljen samo 15 minut od naše hiše. Malo sem poklepetala po trgovinah, od ene (lo druge, da sem več videla. Potem sem skočila še na pošto, kar nisem smela pozabiti, ker je bilo vedno dosti kartic in pisem. Na večer sem pa skočila k cerkvici sv. Miklavža, ki je stala na hribčku blizu naše hiše. Tam sta stali tudi dve mogočni lipi, kjer so spomladi brenčale čebelice po cvetju in nabirale med. Nekoč je prišla k nam na počitnice sestrična Mici iz Kranja. Razkazala sem ji vso našo lepo okolico in tudi Mokronog sva -ves obšle. Zvečer greva proti cerkvici in Mici me prosi, da bi šle v cerkev. Ker so bila vrata odprta, greva notri. Objestna, kot sem bila, prižgem dve sveči in rečem Mici, da bom zdaj mašo brala. Ko se obrnem, da bi zapela Dominus vobiscum, pa vidim, da Mici ni nikjer, pač pa zapazim pri vratih velik križ, ki so ga nosili navadno pri pogrebih. Tako se prestrašim, da ■ sem malo živa prišla iz cerkve. Pošteno sem oštela Mici, da me : je pustila samo v temni cerkvi. • Povedala je, da jo je bilo strah, 1 pa jo je popihala domov, i Mama me tedaj vprašajo, če - sem sveče ugasnila. Povem ji, - da nisem imela časa, ker se mi - je preveč mudilo iz cerkve. Ker i me za ves svet niso mogli spraviti v cerkev, je moral iti brat i Francel,j sveče ugasnit. Sicer ) sprva tudi on ni hotel iti, šele, , ko sem mu obljubila desetico, 3 je šel. i Mici, ko boš to brala, le spo- j mni se, kako sem jaz mašo pela - in kako si ti bežala domov. Jaz i se še vsega dobro spominjam. Tako zdaj lahko vidite, da niso naše zavedne Slovenke samo v paradah delale čast narodu, ampak so tudi nekaj naredile za modo klobukov tu v Ameriki. In me Slovenke smo na to ponosne. Naj prisrčne j Še božične praznike voščim vsem članicam klubov slovenskih narodnih noš. Ravno tako urednikoma lista, gg. Pircu in Debevcu ter gdč. Kolarjevi, ki so imeli toliko dela in potrpežljivosti z našimi vabili in dopisi. PJosebna zahvala in voščilo gre gg. Antonu in Joe Grdina za vabila in ker so ob vsaki slavnosti jemali slike. Naj iskrene j še voščilo gre g. sodniku Frank J. Lauschetu, ki se je ob naših slavnostih vedno pokazal, kako ljubi in spoštuje svoj slovenski narod in njegove šege. Želim prisrčne božične praznike vsem cenjenim čitateljem Ameriške Domovine v Ameriki in v starem kraju. Vam udana, Mrs. Rosalie Streiner, Cleveland, Ohio. MRS. FRANCES KRAŠ0VIC SLAŠČIČARNA 6206 St. Clair Ave. 6806 St. Clair Ave. Zastopnika: Knfpic SLavRo'i --__^^^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN slovenian morning " IN LANGUAGE ONLY . AMERICAN HOME daily newspaper NO. 298—PART IV. cleveland, ohio, TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1937 leto xl — vol. xl, Genovefa Zupan, Cleveland, O.: Nepozabni spomini na domovino Enkrat v poletju sem poročala v tem listu, kako smo se j imeli na parnilcu Normandie, j ko smo potovali v domovino. | Takrat sem obljubila, da bom j ob priliki poročala tudi, kako t. sem se imela v domovini. In da- j nes izpolnjujem svojo obljubo., Ker so že druge moje sopotnice opisovale vožnjo od Pariza do Ljubljane, bom jaz začela s trenutkom, ko smo se pripeljali v! Ljubljano. Predno pa izstopimo na kolodvoru v Ljubljani, hočem še omeniti, da smo me ženske potegnile za nos financarje na Jesenicah. Mr. Kollander nam je dal namreč spraviti tri steklenice benediktinca, rekoč, da ga bomo ženske lažje unesle čez mejo. In smo ga. Kako smo ga, to je pa naša stvar, ki je ne izdamo, ker je naš patent. Ob devetih dopoldne se torej pripeljemo v Ljubljano. Ko stopimo iz vlaka, nam slovenska godba zaigra v pozdrav. Mislim, da smo imeli vsi solzne oči, saj jaz sem jih. V imenu domovine nas je pozdravilo več javnih zastopnikov. Potem so nas pa odpeljali v hotel Miklič, kjer je bil pripravljen za nas fin zaj-terk. Kako ganljiv prizor je bil, ko _ sem po 3.1 letih prvič stopila nf j domaČa tla. Kako srce pretre- i sujoči prizori so se tukaj vršili. Hčerka skoči v naročje materi, sestra se oklene brata, prijatelji si stiskajo roke. Jaz sem bila pa —sama. Nobenega ni bilo, ki bi mi stisnil roko v pozdrav. Bila sem obenem vesela in žalostna. Vesela, da sem zopet v dragi domovini, žalostna pa, ker je vsak imel koga, ki ga je pričakoval, le jaz ne. Vendar sem bila temu sama kriva, ker sem se tako hitro odločila za potovanje in nisem imela časa to sporočiti domov. Brzojav, ki sem ga poslala iz Švice, je prišel kasneje kot jaz. Toda tudi jaz nisem bila dolgo sama. Pred menoj se naenkrat pojavi bivši ameriški gostilničar Jože Birk, potem pa . tudi Martin Železnikar, ki je sedaj uslužben na ljubljanskem kolodvoru. Pozdravila sta me tudi Mr. in Mrs. Pikš, nekdanja Clevelandčana. Tako sem se vsaj nekoliko potolažila, ker nisem bila več tako sama. Ko se tako pogovarjam z mojimi nekdanjimi znanci, stopi k meni drobna gospa in me vpraša, če poznam g. Glihata. Povem ji, da jih poznam več s tem imenom. Pove mi, da je to brat njene matere in me prosi, naj mu povem, da bi kaj pisal sestri Minki. Torej če bo dotični Gliha to bral, naj usliši prošnje sestre in nečakinje. Potem stopi k meni neki mladenič in me vPraša, če poznam g. Možina. Tudi temu povem, da jih poznam več. Reče mi, dajeta Molina brat njegove matere in da ze dolgo ni dal nobenega glasu od sebe. Torej tudi ta je prošen, Ce bo to bral, da kaj piše domov. Zdaj je bilo treba pa zamenjati ameriške dolarje v jugoslovanske dinarje. V menjalnici Je bila hitra postrežba, ker do-je v Jugoslaviji velik gospod m se mu vse klanja, rekoč: dobrodošel, brate,! V menjalnici | me pouče o razni jugoslovanski I i valuti. Mislila sem si: uboga : 1 Genovefa, kako se boš v tako kratkem času temu privadila, i Pa veste, denar je ena čudna ' stvar in se ji hitro priučiš. šla sem nazaj na kolodvor, j da zvem, kdaj odpelje vlak v. Kranjsko goro in koliko časa da | vozi. Tam izvem, da odpelje ob j 11:15 in da vozi tri ure, če nima zamude, kakopak. Kmalu sem se odpeljala. Jej, kako počasna vožnja se mi je zdela! štejem postaje kot one od križevega pota. Naštela sem jih devetnajst. 0 Marička, kako imajo na gosto posejane te postaje! Ko se vlak ustavi v Kranjski gori, stopim iz vlaka in se oziram okrog, če me kdo čaka. Pa zopet ni bilo nikogar. Globoko vzdihnem, češ, zopet si sama, Genovefa. Križ božji, kaj res ne ve nihče zame? No, pozneje sem zvedela, da niso dobili mojega brzojava, torej tudi zameriti nisem mogla. Sicer sem takrat zamerila, pozneje sem pa vse odpustila. Drugič bom pa brzojav kar s seboj nesla in ga sama izročila. Pokličem postreščka ter mu izročim svoje kovčege. Naročim mu, naj jih odpelje v hišo sestre Mrs. Urške šepic, ki se je takrat nahajala že doma s svojo hčerko Roziko. Ob štirih popoldne pridem na dom g. Johna Kersnika, svaka Mrs. šepic. Gospa mi pove, da je pravkar sprejela moj brzojav in poslala hčerko po naši Amgrikanki, ki sta bili takrat v Srednjem vrhu. Mrs. šepic in Rozika kmalu pri-tečeta domov in vse srečne se objamemo. Potem je pa začela Urška na vso sapo spraševati, kako gre kaj Jimu, če mu je kaj dolg čas, če je kaj shujšal, če ie zdrav. Bilo je, kot bi molila li-tanije, jaz bi pa odgovarjala. Ko sem bila z Urško gotova, začne pa Rozika od njenega moža Bila: kaj je rekel, če se kaj dolgočasi brez nje, če je naročil, naj takoj pride domov itd. Povem ji, da je Bili rekel, naj se kar dobro ima, saj je zdaj prvič v njegovi rojstni domovini. Ko sem obe moji Amerikanki potolažila, so mi odkazali mojo sobico. Tako lepo stanovanje sem imela in tako dobro hrano, da nisem drugega pogrešala kot mojega Jožeta. No, pa saj ne bom dolgo brez njega, torej se že potrpi. Moja sobica je bila v drugem nadstropju, obrnjena proti sončnem vzhodu. Razgled skozi okno je bil na silne gore, ki se mogočno vzpenjajo proti nebu. Zdi se mi, da te pokrajine ne bom mogla nikdar pozabiti. Gospodinja Minka je kuhala nam trem Amerikankam in nam stregla, da smo se počutile ko v ta malih nebesih. Včasih nam je napravila posebno slastne sirove štruklje, češpljeve krape in vse drugo, ki nam je šlo prav v slast. No pa ne bom povedala, koliko jugoslovanskih kil smo prinesle v Ameriko od take hrane, ampak malo jih ni bilo. Naj 1 se tem potom prav lepo zahvalim Kersnikovim za lepo po-! strežbo v njih hiši. | Drugi dan nas že pride iskat bratranec mojega moža, ki ima 1 za ženo sestrično od Mrs. šepec. Torej žlahta na vse strani. Od-; pelje naju v Srednji vrh, eno uro od Kranjske gore. Pol ure leži cesta v ravnini do vasi Log. Potem pa, o Marija, se začne 'strmina. Po strugi v gozdu šumi bistra Sava, ki je ob nalivu , . ... r^nnrii Rozman in clevelandski pomožni škof MacFadden, sto- Ljubljanski vladika, d, Gkulturnem vrtu, ob priliki ogromne slavnosti, jita ob Baragovem ^P^Z^^nbra 7,9*5, ko ie bil postavljen prvi spomenik v ta ki so jo priredili ameriški Slovenci 22 septemo , slavnostU kakršne še ne pomni slo- vrt. Do 40,000 naših rojakov se je takrat udeležilo naroane stavno , .. , . Vsi smo ohranili v hvkleznem spominu se ao aanes iju venski Cleveland, ne prej ne pozneje Vsi srn . ameriški Slovenci mu poši- beznitega ljubljanskega dušnega nadpastirja, škofa Jtozmana in I ja jo iskrene in udanostne božične pozdrave ter srečno novo leto. j pravi strah poslušati njeno šu-' menje. Predno prideš na vrh hriba, se mora človek, ali pa žival, odpdčiti na vsakih pet minut. Vrh hriba stoji mičfta ka-' pelica, pred njo je pa klop. V j kapelici vidiš tisočere podpise ' turistov, ki so tod hodili. Tudi j midve sva se podpisali. Od tukaj naprej je pa zopet ravna pot skozi lepo obdelano polje. Zadej za poljem se p dvigajo zelene planine in temni gozdovi, največ mccesen in bo-j rovec, ki gre zdaj največ v promet. Po planinah vidiš rejeno govejo živino in drobnico, ki se redi na sočni paši. Tukaj gori je tudi jugoslovanska obmejna straža, največ Srbi, ki so pa ja-ko prijazni, dokler gre vse pošteno, seveda. Če greš v planino na Vršič, vidiš daleč tje na Koroško, Beljak, Celovško jezero in druge lepe kraje, ki so bili nekdaj slovenski, zdaj pa spadajo pod Avstrijo. Krave se pasejo največ okrog doma in pridejo okrog šestih zvečer same domov, da jih po-molzejo. Kako lepo je slišati ubrano zvonenje kravjih zvoncev. človek bi ne mislil, da je ta glas tako prijeten. Tukaj imajo največ živino švicarske pasme, , ki so dobre molzne krave. V srednjem vrhu se nahaja samo osem premožnih kmetov. Vsak ima svoj mlin ob dveh vodah, Žilci in Hlkdniku, ki se stekata s planin. Kmetje se zavedajo svoje neodvisnosti in moči, ki jo imajo v svojih planinah in lepih gozdovih. Ljudje so krepki ko dren. Njih misel je samo j delo in skrb za družino. Zrak tukaj je »čist in zdrav, da se človek počuti kar prerojenega, ki pride iz zatohlih mestnih prostorov. Vas Srednji vrh je rojstni kraj mojega moža Jožeta Zupana. Njegova rojstna hiša se nahaja ob vodi Hladniku. čez vodo je most prav ob hiši. Hiša je bila zidana iz kamenja in se je zdela, da bo stala za večno. Pa je danes te hiše samo še polovico, drugo je pa odnesel hudournik. Bilo je to leta 1914, ko je bil ponoči hud naliv. Voda je pridrla s hribov in napolnila strugo. Hlodi in druga šara se je ustavila pri mostu in zagozdila vodo. Voda je naraščala in končno udarila čez most. Ves les, ki se je nabral pri mostu, je udaril v hišo in jo polovico odnesel. Mati mojega moža je spala k sreči v drugem koncu hiše in tako ušla gotovi smrti. Tako žalosten je bil pogled na to podrto hišo, da so me obli-le solze. Moja tašča pa je potem prebival« v tej hiši še polnih 18 let. Ni se hotela umak- I niti iz hiše na vse naše prigo-| varjanje. Nekega dne jo je Bog j poklica! k sebi, to je bilo leta i 1932 in takrat se je šele umaknila iz svoje ljube hiše. Ob I smrti je bila stara 86 let. Njen i grob sem zdaj večkrat obiskala | v Kranjski gori, molila za njeno dušo in ji kinčala grob s cvetlicami. Tudi sliko sem vzela od njenega groba, da imamo sedaj mal spominek na njeno zadnje počivališče. Tri tedne sem živela v tem lepem kraju pri družini Kocjan, ki je bratranec mojega moža. Pogled iz moje sobe je bil na krasno cvetoč vrt, ki je bil takrat ravno lepo obložen z žlahtnim sadjem. Ko je zjutraj sonce posijalo v mojo sobico, sem vstala, odprla okno in vdihavala svež planinski zrak. Kako krasna je narava, zlasti v poletnih jutrih. Ptički žvrgole svoje jutranje pesmice, da človeku utriplje srce v tihem občudovanju stvarstva. Prav lepa hvala Kocjanovi družini za vso skrbno postrežbo. Potem sem se pa odpravila na Dolenjsko v svoj rojstni kraj Stično. Z vlaka sem opazovala rodovitna dolenjska polja in v srcu mi je bilo toplo, da se vozim po tolikih letih zopet po svoji rodni zemlji. Bog te spri-mi, draga domovina. Ko vlak ustavi v Stični, sko- čim vsa vesela doli, da objamem i |svojo sestro, ki je tam čakala.] Takoj sem jo spoznala, ona pa mene ne. Mogoče je mislila, da bo zagledala kako suho, drobno j j stvarco, pa se privali pred njo' ! ženska kot sodček. Ker sem le j j trdila, da sem jaz njena sestra, j j mi šele verjame. Rekla je, da i 1 je vendarle res, kar je slišala od j Amerike, da je dobra za žen- i ske, ki so tam vse debele. Njen sin nas odpelje na svoj dom, kjer me sprejme njegova družina in ostalo sorodstvo prav prijazno in z veseljem. Po Stični se je kmalu zvedelo, da sem prišla in začeli so me hoditi spraševat o tem in onem, kot bi bila Amerika vas kot Stična, če poznam tega in tega. Povedala sem pač le kolikor sem vedela. Šla sem na pokopališče obiskat grobove mojih ljubih staršev. Pa sem našla tam že vse prekopano. Potem sem obiskovala sorodnike in znance iz mladih let, kolikor jih je bilo j še doma. Povsod so me blagro-vali, kako da sem srečna, ker sem v Ameriki. Tudi jaz sem hvaležna Bogu za to, ker sem videla, kako kmet doma revno živi. Zahvalimo Boga, da smo v Ameriki. En dan sem šla na obisk v sti-1 ški samostan. Ta samostan je j zgodovinsko znan, ker stoji že | nad 800 let. Naši dedje so nam radi pravili o tem samostanu. Povprašam po p. Benediktu Bolcarju, da mu izročim $5 za j sv. maše, katere je dala Ivana i Zaman za pokojnega moža! PYanka in obenem tudi moj brat i iz New Yorka. P. Benedikt se lepo zahvali. Povem mu, da sem opravila vse obrede v tej cerkvi in da sem prišla na obisk iz Amerike. Vpraša me, če v Ameriki nisem pozabila na Bo- j ga. Povem mu, da smo tudi v Ameriki še verni ljudje in da | hodimo v cerkev. Nato izrazim željo, da bi si rada ogledala sa- j mostan, ker sem slišala, da so j mnogo dozidali, kar sem bila jaz od doma. P. Benedikt pokliče enega bratov in mu reče, naj mi razkaže vse zanimivosti samostana. šla sva najprej v cerkev, kij ima še en dodaten oltar in kras-1 no urejeno notranjščino. Brat; mi je povedal, da se cerkev ne j imenuje več Marija Sedem Ža-1 losti, kot prej, ker jo je papež j prekrstil v baziliko ob slavnosti i 800 obletnice. Od tam sva šla v mlekarno, | kjer izdelujejo sir, ki ga poši- j ljajo na vse strani po svetu.; Mleko kupujejo od okoliških ; kmetov in sicer po en dinar liter. Posneto mleko pa razdelijo zastonj med reveže. V mlinu so kar štirje bratje zaposleni. Kamna in sita so mo- j derna, da se vse lepše in hitrejše j melje. V perilnici imajo tudi stroje za pranje, kot tukaj v Ameriki, samo stroji niso tako priročni kot tukaj. Od tam sva šla pa v mesnico, ker samostan sam kolje in pre-kupuje živino. Imajo vedno lepo meso, delajo klobase, ki so kaj izvrstne. Tudi jaz sem jih parkrat kupila. Naši mesarji bi se sami oblizali, ko bi jih jedli. Brat mi je pripovedoval, ko-. liko je samostan naredil zasvo-, je farane. Dosti kamenitega po-I Ija je izboljšal, napravil dobre - ceste skozi Gabrije, Mekinje, - Metnaj in naprej, da vozijo po ■ njih danes lahko avtomobili. Pot pelja tudi na hrib nad Ga- j brijami. Tukaj stoji velik misi-I jonski križ, ki se vidi daleč naokrog. Postavili so ga 18. avgu-! sta 1936, ko so obhajali 800-let-I nico obstanka samostana. Tudi j jaz sem pri tistem križu odmo-i lila par očenašev. Lepo se za-i hvalim prijaznemu bratu za i prijaznost. i Stanovala sem v hiši mojega j nečaka precej visoko na hribčku. Hiša ima verando, ob kateri so se vzpenjale vsakovrstne lepo dišeče rože. Tukaj sem najrajši sedela, kadar sem bila doma. Od tukaj sem lahko videla po vsej stiški okolici. Bele ceste se lepo vijejo od Stične proti Vančni gorici, proti Muljavi, št. Vidu, Višnji gori. Lep je pogled na ravno polje, ki ga obdelujejo pridni kmetovalci. Sicer pa prometa ni posebnega tukaj, ker kmet ne more ničesar spraviti v denar. Zato si pa tudi ne more izboljšati svojega položaja. Električna razsvetljava je po gostilnah in prodajalnah, j po kmetskih domovih pa ne. Sa-| mostan ima svojo elektrarno, ki i jo tudi kmetom dajo na majhno odplačilo. Kar se tiče vode je še vedno kot pred 31. leti. Kdor je oddaljen od vode, pa napreže voz in : hajd po vodo s sodom'k potoku, i Nihče se ne zmeni, da bi se sezi-| dal vodovod. Ljudje so prijazni lin potrpežljivi. Vneti so samo za svoje poljsko delo, za drugo se pa ne brigajo. I V Stični sem dobila tudi svojo j nekdanjo-sošolko, s katero sva i nekdaj služili v Trstu. Pripo-j vedovala mi je, koliko je mo-| rala prestati s svojo družino v vojnem času. V tem rojstnem kraju sem prebila tri tedne, potem sem pa odšla zopet na Gorenjsko, da se j navžijem zdravega gorskega zraka. Saj se mi je kar malo to-| žilo po Urški in Roziki. Na 4. j avgusta sem šla na Brezje pro-I sit ljubega zdravja. Mislim, da j sem bila uslišana, ker sem bila ves čas mojega bivanja doma zdrava in vesela. Od tam se podam. na Bled, ki je najlepše le-Itovišče v Jugoslaviji. Bled ne bom opisovala, saj ga vsak po-i zna. Za en teden sem šla v Lju-| bljano, kjer sem obiskala brata i in sestre Mrs. Jakob Jene. Bili J so zelo prijazni z menoj in me j vozili po Ljubljani, da sem si i vse ogledala, kar sem si želela, j Bila sem v ponosnem nebotični-j ku in krasnem tivolskem parku, j Obiskala sem velesemenj, ki je i bil ravno tisti teden. Ljudstvo i ga je obiskalo od vseh krajev. | Ogledala sem si spomenik Pre-; šerna in Vodnika ter posetila tudi deželno bolnico. Obiskala sem tudi več ljubljanskih cerkva in v-stolnici sem bila pri ma-j ši, katero je daroval škof Rož-: man. En dan sem ga tudi obi-, skala in je bil jako vesel, ko sem 1 mu povedala, da sem iz Ameri-! ke. Prijazni škof mi je naročil, naj pozdravim .vse Slovence v Ameriki. Sešla sem se tudi z bratom g. urednika Glasila KSKJ ter bila povabljena k njemu na dobro kosilo. Nato sem se podala pa proti Novemu mestu in v Stražo. Tu-! kaj sem videla, kako je toča . j uničila ves pridelek. Bil je res .'žalosten pogled na uničeno po-. lje, ki je edini up kmeta, i Potem sem šla še na štajer-, sko obiskat sorodnike mojega i moža. Vozila sem se ob Savi, po kateri splavarji plovejo les proti Hrvatski. To delo je jako RUDOLF MAFKO slovenski kipar, rojen v Clevelandu. Mr. Mafko je bil oni, ki je iako mojstrsko napravil Cankarjevo soho, ki je zdaj postavljena na krasnem podstavku v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Ameriški Slovenci smo ponosni na tega našega umetnika. Njegova dela so dobila že več priznanj na ameriških razstavah in tudi več odličnih naročil je že izvršil, med temi je izrezljal iz hrasta krasno delo malega slona, naročilo trgovske zbornice iz Cantona, ki je bilo podarjeno governerju Hoffmann iz New Jersey. Želimo našim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto! se družijo s spomini moje "ameriške sreče." Moji dobri dijaki so zdaj že gospodje v odličnih službah ter so morda že pozabili na Melje, a jaz pogosto obujam spomine, ko sem še nosila lep naslov "študentovska mama." Neštetokrat se mi zdi, da še pojo gosli, še zvene mili glasovi naše slovenske pesmi. Zdi se mi, da še živi naš Ivan Caf, č. g. Domanjko. Pa saj gotovo pe-vate pri večnem Božiču, moji dobri dijaki. Pozdravljeni vsi dragi mi Cafovi! Naj pridenem za Ameriško Domovino, katera bo romala v drago domovino, mojo malo nesrečno pomoto iz srečnega Me-lja, naj romajo te vrstice k mojim dragim znancem, k našim dijakom, ki žive razkropljeni v domačih krajih. Srečni spomini na lepe, vesele dni. V dnevih pred božičem pride moj sin Jože k meni v kuhinjo ter me prosi, naj bi odrezala njegove hlače za štiri prste, ker so predolge. Obljubila sem to storiti še tisti večer, že v pozni uri, ko je bilo vse urejeno v hiši, sedem k šivalnemu stroju, da ugodim želji in izpolnim obljubo. Hitro vzamem hlače ter od-režem po naročilu, a potrudila sem se, da sem delo čedno izvršila. Zlikane sem odložila ter mislila iti počivat. Računala sem, kako bo vesel zdaj ob božiču naš Jože. Pa imela sem hudo smolo. Prav nalahko pozvoni zvonec. Moj sin Jože je prišel od orlovske telovadbe. Prav dobro razpoložena mu pokažem izgo-tovljene in lepo zlikane hlače. Vesel jih vzame v roko, široko odpre oči ter mi v počasni besedi tolmači: "Oh, mama, kaj ste zdaj storili? To niso moje, to so našega Štefana Trobiša hlače." To je bil dijak učiteljiščnik, ki je stanoval pri nas in imel slične hlače. Naš g. Štefan je takrat že spal in ni slutil, kakšno pomoto sem napravila. Mislim, da bi ne bil tega vesel za božič, ko je hitel na počitnice\k mami. Brž sem sedla nazaj k stroju« vse čedno razparala, odrezani del pa nazaj prisila, pa tako fino slikala, da naš g. Trobiš ni nič opazil. Trdim celo, da še danes ne ve, ko je že nadučitelj tam v lepih ljutomerskih goricah, kako vroč in brez pohvale je bil tisti večer tam v dragern mi Melju pred božičem v moji nesrečni zameni, naglici. Drugokrat pa še kaj iz našega Melja. Pozdravljena bodi vsa meljska dolina in moji dobri znanci! Končam in priložim k tem spominom iz Melja za vse dobre znance, za vse prijatelje, P0' sebno pa za moje dobre dijak® in bogoslovce v dragi domovi'11 srčno željo: praznujte vsi Pre' srečne božične praznike! Pra^' nujte, dragi rojaki, srečno boZ)L na ljubljeni, domači trati . • ■ V tujini nas vleče v domače livade, k dragim, da v cerkev domačo bi šli; v duhu hitela bi srca tje rada: o srečne, presrečne božične noči. Zahvaljujemo se cenjenrm odjemalcem za naklonjenost in naročila v preteklem letu ter se toplo priporočamo tudi za v bodoče. Vsak čas vam lahko postrežemo z našimi vedno svežimi ter zdravimi MLEKARSKIMI IZDELKI ali finim SLA-DOLEDOM. Prepričajte se o kakovosti našega blaga! Pogled na Kranjsko goro Povejte svojim prijateljem, naj postanejo naši odje malci in zadovoljni bodo z našo postrežbo in našim blagom nima nikjer pokoja in obstanka. Pa nič mi ni žal, da sem hodila okrog, saj mi je moj Jože naročil, da naj veliko ogledam, da bom vedela kaj povedati, ko pridem nazaj. In prav je imel. Vse mi bo ostalo v živem spominu, saj vem, da ne bom nikdar več videla ljube domovine, zato sem si jo pa zdaj bolj naj tanko ogledala. Nekega dne se vse tri Ameri-kanke odpravimo v hribe na zbogom, draga sestra in ljuba rojstna vasica, zbogom domovina. Ostanete mi vsi v trajnem spominu na srečne trenutke, ki sem jih preživela z vami letošnje poletje. Želim vam vsem skupaj vesele božične praznike in zdravo novo leto. To želim vsem mojim dragim v stari domovini in tukaj v Ameriki. Isto-tako vsem društvenim sestram in čitateljem Ameriške Domovine. FRANK RACE ML., lastnik Anton Grdina, Cleveland, Ohio; Naii vrtovi Nič odveč ne bo, če napišem nekaj vrstic v prilog naših vrtov. Ni naroda, da bi bil bolj nadarjen ali nagnjen na lepe cvetlice in vrtove, kakor je narod slovenski. Na te vrtove smo že tako ponosni, da se prav radi rjobahamo ž njimi. Je pa tudi resnica, da če hočeš vedeti v kateri hiši bivajo Slovenci, da moraš gledati, kje se ob hiši nahaja lep cvetlični vrt. Če ni na prazni loti poleg hiše nasejanih lepih cvetlic, tam ne stanujejo naši rojaki. Največji ponos je cvetlični vrt naših ljudi, obenem pa tudi še cvetlica v hiši. V hiši mora biti lepo pohištvo in ob oknih cvetlice, zunaj pa trt, ki vsakega potnika oči potegne nase. To mera priznati vsakdo, ki ima le pozornost na prave faktične od-nošaje naših družin. To je pa tudi najlepša čednost naših družin. S 'tem prednjačimo vsem drugim narodom. To je lepa čednost, gojimo in ohranimo jo! V Ameriki je med boljšimi prebivalci med bogatimi ljudmi že navada, da se pokažejo s svojimi vrtovi. V ta namen imajo najete oskrbnike, da oskrbujejo njih vrtove. Mnogo Slovencev služi v takih službah, kjer imajo v oskrbi vrt in pa avtomobil za družino, pri kateri služijo. To je najbolj imenitna služba našega rojaka, če pomislimo, da je preskrbljen zase in družino pri bogati ameriški družini kot oskrbnik njih vrta in bogatega avtomobila. Taki uslužbenci so navadno tudi dobro plačani kar so mi že mnogi sami potrdili. To sem omenil mimogrede glede vrtov. Imam še več, ki bi NEPOZABNI SPOMINI NA DOMOVINO (Nadaljevanje s 1.i strani.) naporno in nevarno. Zidan most pri Loki je jako moderno izdelan. Tukaj se steka Savinja v Savo. Stanovala sem pri družini Vrtačnik, ki so mi jako stregli. Tukaj se mi je tako godilo, kot še ne v Ameriki, da bi me namreč zjutraj čakali osnaženi čevlji pred spalnico vsako jutro, pri postelji pa okusna kava, še predno sem vstala. G. Vrtačnik je čevljarski mojster, zato pave, da mora imeti človek čiste čevlje. Prav lepa hvala Vrtač-nikovim za vso prijaznost. Okolica Loke pri Zidanem mostu je jako lepa. Po holmcih se svetijo bele cerkvice raznih podružnic. Štajerska dežela je lepa in rodovitna. Od Sevnice naprej je sama ravnina z lepim poljem. Tukaj imajo povsod že električno razsvetljavo in v vsaki hiši vodo v kuhinji. Potem sem se pa znašla zopet v Kranjski gori. Zdela sem se sama sebi kot deseti brat, ki rad izrazil v tej slavnostni ste- a vilki glede vrtov, glede cvetlic i in cvetja, ki ga gojijo naši lju- 1 dje. Prvo naj omenim, da bomo prihodnje leto skušali na- i praviti nekako kampanjo glede t naših lepih vrtov. Od vrtov j bomo posnemali slike in tiste 1 kazali javno drugim, da bodo vi- s deli, kako lepo je tam. kjer je i hiša v cvetju lepega vrta. Letos s smo to samo malo poskusili, pa j je že to vzbudilo zanimanje pri < drugih. Drugo leto bomo pri- ^ čeli v splošnem. Kdor bo imel! j lep cvetlični vrt, naj naznani ta- j krat, ko je ta vrt v najlepšem < cvetju, da ga slikamo v filmih, < ki so v barvah. Ni vprašanja, -da bo največji triumf za splošno ] zanimanje za slikanje vsakega i vrta, ki je vreden, da ga vidijo < še drugi naši ljudje. Kot rečeno smo letos samo malo poskusi-li in že to je nam pokazalo veliko zanimanje. Med drugimi smo videli krasen vrt družine čelešnikove. Ta vrt je bil tako lep, da so ljudje med sliko kar ?apo zadrževali in se čudili, ka-| ko da je mogoče obdržati tako| lep vrt od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Vsa hiša je bila v cvetju in to še v pozni jeseni, ko se rožice že od nas poslavljajo kakor ptičice v jeseni. Zatem sem slikal vrt zelo poznane družine Modrijan v Not-tinghamu, ki je v temu okraju vseh naseljencev najlepši vrt do zdaj. Tu je ne samo lep vrt, marveč je lepo sadno drevje in z vsem tem je v sredi prav mič-na družinska hišica, da se je "dovek ne more nagledati. Hiša ni velika, vrt pa je velik in idealno ves tako porazdeljen; da gre vse najlepše skupaj. Lepi so tudi drugi vrtovi, za katere so r.a-iši ljudje dobili od mesta nagrade i in priznanje. Za to leto sem I imel priliko slikati le dva vrto- VršiČ. Z avtom nas je potegnil Lojze Smolej do ruske kapele, ki so jo v svetovni vojni postavili ruski vojni ujetniki. Od tam naprej smo morale pa peš s palicami v roki. Prav hrabro smo je praskale v goro in srečno prišle na vrh. Nazaj grede je pa malo vrščalo, pa smo vedrile v prijazni gostilni ob potu. Potem smo šle pa k avstrijski meji na Poljane, kjer smo v gostilni po' kušale avstrijsko pivo, ki je bilo prav dobro. Pri cesti stoji vzi dana plošča v spomin na kralja Aleksandra, ki je do tukaj spremljal svojega sina, ki je šel v šolo v Anglijo in katerega ni potem več videl, ker je padel od krogle morilca v Marselju. Potem sem se držala pa bolj doma in si ogledovala Kranjsko goro. Tukaj je prav lepo in od vseh krajev hodijo ljudje sem na poletenske počitnice radi zdravega zraka. Ljudje so jako prijazni in pohlevni, pa pridni. No, končno je pa prišel čas, da sem se morala posloviti tudi od teh lepih krajev, katerih ne bom nikdar pozabila. Zdaj pa va, ki sta me iznenadila kakor že zgoraj omenjeno, to sta če-lešnikov in pa Modrijanov. Moj namen je prihodnje leto nadalje jemati slike od vseh vrtov naših ljudi, ki se bodo priglasili ob času, ko bo njih vrt v najlepšem cvetju. Narod naj potem sam določi, kdo da ima najlepši vrt. Razume se pa tudi to, da so okoliščine enega vrta vse druge za snemanje slik, kakor so druge. Dočim je lahko slika enega vrta lepa, ne bo drugod pokazala istega sijaja, bodisi glede sence ali manjšega prostora v vrtu. Vsak vrt pa je drugačen in vsak vrt ima svojo vrednost. Kdor le ima v vrtu nasejane ali nasajene cvetlice, naj se priglasi, da bomo slike tega vrta posneli v namenu, da se pokažemo med seboj in med drugimi narodi, da smo vrtnarji, ki ljubimo cvetlice in lepe vrtove in to je čednost, katera nas dviga v stopinjo spoštovanja med drugimi narodi. Ni bil pa moj namen pisati sa-I mo o vrtovih naših družin, mar-| več sem računal na naš kulturni narodni vrt, katerega nam je dalo mesto v našo oskrb, kjer naj postavimo naše spomenike in kjer naj tudi sadimo rastline in cvetlice, katere smo ljubili že v domovini, predno smo odšli v Ameriko. To je bil namen mojega dopisa in to naj vedo tudi v domovini, kamor je namenjena porebna številka tega lista Ameriške Domovine, da se tako pogovorimo še z našimi doma, kako da je nam pri srcu ne samo naša narodna zavest, marveč tudi vrtnarstvo, kultura in sploh vse, kar smo kot dobri, narodno zavedni prinesli seboj v Ameriko. Naš narodni kulturni vrt, katerega imam v mislih tukaj omeniti, največ v namenu, da zvedo o njem tudi doma, je res nekaj izvanrednega. Mesto je narodom določile večje parcele zemlje v parku, vsak narod naj bi v svoj vrt postavil spomenike svojih kulturnih mož. ki so za parod kaj naiedili s peresom ali v kulturnem delu drugače. Poleg teh spomenikov naj bi narodi v te vrtove nasadili tudi drevesa in cvetlice, namreč take, kakršne so ljubili doma v domovini, iz katere so narodi dospeli v Ameriko. Razume se, da smo z velikim veseljem sprejeli to tako pomenljivo ponudbo. Takoj smo šli na ]elc in začeli zbirati pri narodu a vzpostavitev spomenikov. Posrečilo se nam je. Prvi je bil postavljen spomenik znanemu mi-ijonarju Irene j Friderik Baragu, doma iz Male vasi v Dobrni-iki fari, ki je dospel v Ameriko a indijanske misijone že leta 830. Toraj že pred 107 leti. Kaj smo mi kot mal narod s tem Jali Ameriki! Ker se je nam delo ta velike vrednote za dobro me našega naroda, smo radi te-ja izbrali Barago Jn ob tej pri-evoje delo. Vsaki kovač je še koval zadnjega šimlja in ko je bil golilov, ;ie ziagnal kladivc* in klešče v kot. Pod mehom je ugasnil žerjavico. Dal je počitek mehu in naklu. Vse naj se spočije in praznuje na svet Božič kakor on sam in njegova družina. Odpasal si je predpasnik, zaprl kovačnico in j>e odpravil v prodajalno, da nakupi vse potrebno za praznike. Po vrhu pa izprazni še merico žganja, da se mu grlo malo iz-plakne, ki je polno prahu. Kovaško delo je trudapolno in umazano. Vaški cerkovnik je šel h Keri-nu in si ga tudi privoščil merico in pol, da bo bolj krepko potegnil za vrvi zvonov v naši farmi svetokrižki cerkvi. Pa če ne bo sam zdelal, mu bo pomagal sosedov Francelj, ki mu večkrat kaj pomaga v cerkvi in okrog cerkve. Potegnila bosta nemalo na dolgo, kakor se spo-debi na božični večer. V vasi so brhka dekleta ribale škafe in drugo posodo. Hitro so donašale vodo, škaf za škafom, da bo vse snažno narejeno, da bo lepo izgledalo, vse čisto, preden bo Ave Marijo zazvonilo. Na kostanjevški žagi se je ustavilo kolesje. Le sem pa tam so delavci še pospravljali orodje in snažili po krlišČu. Kerinovi in Stritarjevi hlapci se vračajo s postaje domov in izprezajo konje. Vozove pahnejo pod kozolec, pogledajo po dvorišču, ako vsaka stvar na svojem mestu stoji. Vse mora biti v redu in snažno čez praznike. V farovžu omiva kočijaž kočijo in snaži svetilke, da vse pred nočjo pripravi, ko bo mogoče peljal gospoda župnika na božični dan popoldne mtiio na izprehed. Kajti tudi župnik potrebuje počitka in ohladila, saj je moral vsako jutro zgodaj vstajati, da je farane spovedo-val in jim grehe odvezoval. Hišni gospodarji gredo pogle- ' dat okrog domačije, če mogoče ni kaj v redu. Pogledajo v hleve,- kako je kaj živina odpravljena, ako ima zadosti krme in stelje. Ko gospodar vse pregleda, pa zapove hlapcem in delavcem: "Da se ne boste nocoj po večerji razgubili. Nocoj bomo molili vse tri dele rožnega venca, ker nocoj je sveti večer. Pri vsakem gospodarju, pri bogatem ali revnem, se je moralo moliti in gospodar je molil naprej. Tudi mnogo teh gospodarjev je zdaj pod zemljo in praznujejo božič v večnosti. Tako so povsod pospravljali pred nočjo. Tudi pri nas smo pospravili vse orodje. Materin kolovrat je moral tudi počivati ; ketu čez praznike. Danes ni bilo časa presti. Mati je imela dosti drugega opravka. Mrak je padal na zemljo. V farni cerkvi je zazvonilo Zdravo Marijo. Mati je vzela v roke blagoslovljeno vodo in hitela okrog hiše. Kropila je in molila. In začel se je sveti večer. Tudi pri nas smo molili vse- tri dele rožnega venca. V kotu so bile jaslice. Brlela je mala lučka ter obsevala jaslice, v katerih je ležalo božje Dete. Na mizi je bil podprtnik, zraven pa je mati postavila razpelo. Vse je bilo mirno in svečano. Zunaj je začelo snežiti. Padale so velike in goste snežinke. V hiši je bilo toplo. Sedeli smo okrog peči. Oče nam je začel praviti pravljice, ker smo ga vedno nadlegovali zanje. Obljubil nam je bil, da nam jih bo povedal cel koš na sveti večer in je to tudi storil. Pravil nam je o zakletih gradovih in tolovajih. Bile so dolge in grozne pripovedke, da setn se še bolj stisnila v kot k peči. Oče je vedel mnogo povedati. Kako zvesto smo ga vsi poslušali, da se skoro nismo upali dihati. Ob teh pravljicah je čas kr j hitro minil. Kazalec ure se je že pomaknil na enajst. Kmalu bo čas, da se odpravimo k pol-nočnici. Že so brneli polnočni zvonovi krog in krog po hribih in dolinah. Peli so praznično in ubrano. Snežilo je kar naprej. Sveto noč je narava pokrila z belo odejo. Pogrnila z mehko preprogo, po kateri smo stopali k polnočni maši. Hitelo je vse, staro in mlado, fantje in dekleti. Kaj nam je bil mar mraz in sneg! Kako ne bi šli, saj je samo enkrat v letu maša o polnoči in samo enkrat sveta noč. Pridemo v cerkev. Bila je natlačeno polna. Orgle so zabu-čale. Saj meni se je zdelo, da niso v vsem letu tako čarobno bučale. Pevci na koru so peli veličastno, s sveto pobožnostjo. Zapeli so: Sveta noč, blažena noč. . . • Srca vseh so se vzdi-govala k novorojenemu Detetu. Nobeno oko "i ostal° suho> kaj" ti rodil se je Sin božji. Minila so leta, odkar sem bila zadnjič v domači cerkvi, ko sem o polnoči pela božične pesmi, klečala ob jaslicah, v katerih je ležalo božje Dete. Zatopljena sem bila v molitev z onim srečnim zaupanjem, ko je bilo srcu -'n duši "vse sveto. To so bili: zlati časi, brez spoznanja, prevar. Pa je vse tako hitro minilo, kakor kratek sen. Prišel je čas in razkropili smo se po svetu od doma, drug za drugim. Ostala je mati sama. Očeta je Bog poklical k sebi. Otroci smo šli pa vsak k sebi, kakor nam je bilo usojeno. Šli smo, tujina nas je sprejela in ostali smo. Srce občuti, plaka in želi nazaj. S trdno voljo začne človek delati, s trdno vero in zaupanjem, da se čim prej vrne med svoje v domovino. Dom je edina misel, ki človeka spodbuja, da ne omaga. V tej zavesti in tem trpljenju in drvenju pa dnevi beže. Hitro se spreminjajo v dolga leta in tako smo ostali. Človek se izpremeni, postane brezčuten, brez solz. Tako sem prišla tudi jaz in ostala. Slednjič želi biti vsak še enkrat vsaj o božiču doma med svojci, pri domačem ognjišču. Bog ve, kako bi bilo sedaj pri srcu po tolikem času zopet biti doma na božični večer. Vem, da je vse drugače. Nisem več podobna otroku, kot sem bila tedaj, ko mi je bilo vse sveto, ko sem se bližala jaslicam z onim rahlim zauplanjem, ko je klilo le to, kar mi je mati vcepila v srce in v mojo otroško dušo. Ne, nikdar ne! Vse je zdaj drugače. Čas beži in mi se pomičemo ž njim. Daleč ste za nami božični prazniki, katerih se spominjam, ker so vredni spomina. Sveta noč, pokrita z belo odejo, ko sem zadnjič stepala po nji k polnoč-nici in zadnjič v domači cerkvi zapela božično pesem, ki se je glasila s tako milino, da človeku kar srce vzdrhti. Vse je ube-glo, vse je minilo in vse utihnilo. Daleč si ostal dragi dom in domača vas. Nocoj je sveta noč. Zbudili so se zopet spomini. Zasanjam nazaj, kakor da smo še vsi zbrani: oče, mati, bratje in sestrice. Kakor da poslušamo pravljice, v kotu so jaslice, na mizi podprtnik. Zunaj padajo debele snežinke. Iz, stolpa po-jo 1 ešične pesem svetonočni zvonovi. Pa se zdramim. . . . Vse izgine, zbežale so sanje. Da, vse je drugače. Otroci smo ostali v svetu, oče ne pripoveduje več pravljic, že davno počiva v grobu, kakor tudi draga mamica, ki miva spanje pravičnega. Zato naj plavajo moje misli nocoj nad mojo rojstno vasico in nad našo revno bajtico, v kateri smo zadovoljno živeli, čeprav v revščini in pomanjkanju. Oh, jaz imam ravno na božični dan zelo, zelo žalostne spomine, ker je ravno na ta sveti večer poklicalo novorojeno Dete mojo mamico k sebi pred davnimi, davnimi leti. Bodi ji blag spemin. In h koncu mojega dopisa pa pozdravim vse moje nekdanje prijatelje in prijateljice, ako se Š3 kateri spominja name, in želim vsem vesele božič in prav srečno ter veselo novo leto. Ravno tako želim tudi v tej novi domovini vsem istotako, da bi v zadovoljnosti obhajali sveti Bo-! žič. Mm i >:■;;. Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želita tli me' s? vesele božične praznike in srečno novo leto MR. in MRS. FRANK VESEL GROCERIJA in MESNICA 787 E. 185th St. KEnmore 2765 Vedno sveže in doma sušeno meso* ter || najboljša grocerija. i« i® V iskreni zahvali za tekoče leto in v priporočilu za prihodnje 1938, voščim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. P MOBILGAS in MOBILOIL Namažemo vam vaš avtomobil z vso skrbjo po najnižjih cenah. — Delo jamčeno. Toplo se priporoča JOHN PAULIN GASOLINSKA POSTAJA Vogal 152. cesta in Waterloo Rd. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi « MIKE VRANEŽA SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 17105 Grovewood Ave. Najfinejši likerji, vina in pivo. — Postrežba v okusnih jedilih. — Postrežba točna in cene nizke. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želita FRANK POJE in SIN SLOVENSKA KROJAČNICA in KEMIČNA ČISTILNICA OBLEK Obleke po meri in v poljubnem kroju. Trpežno blago in najnižje cene. čistimo moške," ženske in otroške obleke z največjo previdnostjo dobrega dela. Naše delo garantirano. 631 E. 185th St. Tel. KEnmore T^ ZAKRAJŠEK FUNERAL HONE Inc. Veseli božič in srečno novo leto želi vsem klijentom in prijateljem DANIEL STAKICH 15813 Waterloo Rd. Zavarovalnina proti požaru, nesrečam in nezgo- ^ dam. Posredovanje pri prodaji hiš in zemljišč. Naše f|S posle izvršujemo z vso natančnostjo, točnostjo po i željah onega, ki se na nas obrne. . "" TEXACO SERVICE STATION CHARLES WICK in SIN vogal E. 185th St. in Neff Rd. Najboljši gas in olje za vaš avtomobil v mrzlem vremenu. Pregledamo in namažemo vam avtomobil po najnižjih cenah. — Delo garantirano. - - Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Vesele božične praznike in srečno novo letmo vsi kleče molili. Z blagoslovljeno so vodo vse shrambe pokropili, da Bog obvarje nas nesreče smo sveti rožnivenec molili. Božični mir v srcu, veselje na obrazu, ko smo šli k polnočnici, čeprav v takem mrazu. Kako prisrčno si voščili in stiskali roke: le mnoga leta Bog te živi, naj vedno sreča spremlja te. Običaji naših staršev nikdar ne bo mi iz spomina, zato mi vedno je pri srcu moja rojstna domovina. Primorci, dragi mi rojaki, raztreseni povsod po svetu, tolažbo, radost vam želim in vse najboljše k novem letu. Zveličar, ki je rojen v štalci, dobrota mu z obraza sije, prosimo srčno in lepo ga, naj sveti mir za nas razlije. Gotovo domotožje vse razjela nas v tujini, pa upamo, da vidmo se v nebeški domovini. Srečne in vesele božične praznike in novo leto želim vsem Slovencem tukaj in v stari domovini. (Nadaljevanje s 1. strani) Pozdravim vse moje brate in njih družine, želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Pozdrav tudi vsem Gambiščevcem. Alojzija Turk-Medved. Vesele božične praznike in srečno novo leto, želim vsem Grubelčanom, posebno pa moji materi, bratu in sestram. Louis Resetič, 14508 Sylvia Ave., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno blagoslovljeno novo leto želiva z ženo vsem najinim sorodnikom in prijateljem onkraj morja, še posebno zahvalo sem dolžan za vašo gostoljubnost, katere sem bil deležen za časa mojega obiska med vami. Bog živi vse! Matevž in Jennie Velikanje. Iskrene božične pozdrave pošiljamo v domovino naši ljubi mamici in vsem sorodnikom in znancem. Lepe božične pozdrave tudi vsem mojim prijateljem in znancem po Ameriki, zlasti onim, ki so bili zadnje poletje na počitnicah pri nas in ki so nas obiskovali v tako velikem številu. Vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto želimo Jerry in Mary Strojin, Tony in Josephine, Geneva, Ohio. Srečne božične praznike in blagoslovljeno, zdravo novo leto želimo Franku in Mary Sever v Gowanda, N. Y., in družini. Louis Sternad, 1164 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Božične pozdrave in novoletna voščila pošiljamo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem v domovini, posebno pa materi Mariji in sestri Ivani Slabe v Domžalah in teti Amaliji, bratrancem Josipu in Francetu Jerič in družinam v Mokronogu, ter g. Karlu Su-pin, župniku pri sv. Trojici v Tržišču. Družina John in Mary Slabe, Cleveland, Ohio. Družina Frank in Frances Livk, Johnstown, Pa. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom po širni Ameriki kot tudi na Primorskem in v Jugoslaviji, zlasti pa sestri Katarini Jakša in stari, toda bolni mami Ani Jakša, v Vrtači pri Semiču. Vas iskreno pozdravljajo John Seaver družina, St. Clair, Pa. John Muniza družina, • Agnes Schmuck družina, Lawrence Bandi družina, Cleveland, Ohio. Vsem znancem in prijateljem v stari domovini in v Zedinjer nih državah želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Mrs. Frank Marinčič, 15012 Sylvia Ave., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto voščim bratom, sestram in sorodnikom v Trebnjem in v Ljubljani. Fred Udovič in družina, Barberton, Ohio. Želim vesele božične praznike očetu, materi, bratom in sestram ter vsem znancem in prijateljem v stari domovini. Jerry Zupec in družina, Barberton, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem Čatežkim faranom v stari domovini in širom Amerike, posebno pa mojemu bratu Walter ju in mojim sestram. Mrs. Josephine Stepech, Box 302, Shinnston, W. Va. Prisrčne pozdrave pošiljamo sorodnikom Frank in Mary Hren in družini, Box 1447, Ely, Minn, ter želimo vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto. Družine: Frank Sodnikar, Sr. in Jr., Anthony Fortuna, Anthony Osredkar Joseph Hren, Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo očetu in mami Martin in Helena Vi-dic, bratom in sestri in vsem sorodnikom in prijateljem v vasi Spodnje Duplice. Družina Gašper in Mary Mlakar, 871 E. 67th St., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva svojim; sorodnikom, sestram Frančiški in Mariji ter bratu Antonu. Brata: Louis in John Trattar, Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želimo očetu in mami M. J. Kozar, bratom in sestram, sorodnikom in prijateljem na Vel. Ma-lenci in Cateški okolici, kot tudi bratrancu in ženi J. J. Poldan v Krški vasi in gospej Kuhar in hčerki. Martin in Mary Kozar in družina, 6737 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Iskrene božične pozdrave pošiljam dragi materi in očetu Mr. in Mrs. Ivan Klančarju v vasi Zakraj, pošta Nova vas pri Rakeku, kakor tudi mojim sestricam in;bratcem. Prav veselo novo leto vsem želi iz srca vaša Josephine Klančar, 6326 Carl Avenue, Cleveland, Ohio. Mr. in Mrs. Ivana in Frank Mezgec in družina, 11307 Dove Ave., Cleveland, Ohio, pošiljajo staršem v Rakitni in sorodnikom in prijateljem srčne pozdrave in želijo vesele božične praznike in srečno novo leto. Še na mnoga leta da bi živeli v boljši bodočnosti. Mr. in Mrs. Frank Magdale-nec in družina, 10713 Prince Ave., Cleveland, Ohio, pošiljajo sorodnikom in prijateljem v domovini srčne pozdrave in želijo vesele božične praznike in srečno novo leto. Voščimo vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto 1938 vsem sorodnikom in prijateljem po Ameriki, posebno družini Mr. Frank in Johana Demšar in hčeram Jennie in Fannie v Chicagu, potem našim dragftn v domovini, sestri Mariji Škoda, hčerkam Mici, Ana, Josephine in sinu Francetu Ogrin, Raka, sestri Alojziji Dimec, družini Lesko-vec, sestri Kristini Vršnik in družini v Trbovljah, Slavi Og-rfn in hčerki, bratu Josephu Ogrin in ženi pri Sv. Duhu pri Krškem, sinu Ludviku Rovtar in družini, hčerki Tereziji Košir in družini pri Tržiču, Valentinu Lavšin in hčerki v Češ-njici. Prisrčni pozdrav od Frank in Terezija Blaznik 1334 East 55th St., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želimo družini Štefanija Sumrer, na Sv. Lovrencu na Pohorju. John in Steffie Paulich, Cleveland, Ohio. Pozdravljamo Johana Ma-rinčiča in družino v Pudobu, pošta Stari trg pri Rakeku in brata Jakoba Kotnika v Gorenjem jezeru, Stari trg pri Rakeku. Prav vesele božične praznike in zdravo novo leto 1938. Anton, James in Frank Kotnik, 7513 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. G. August Paidasch, Brežice, in g. Joško Toporischich, Mostec ob Savi, želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto, pa tudi vsem prijateljem v okolici Brežic, tudi moji hčerki Mariji Merslauch. Vesele božične praznike sestrama Rozalki Pivk v Škofji-Loki in Katki Pivk v Kranju. Frank in Frances Lor'oer, 14205 Darwin Ave., Cleveland, Ohio. Vesele božičnp praznike in srečno novo leto želim očetu, mami, bratom in sestram ter sorodnikom. ' Antonija Kozar, 9414 Elizabeth Ave., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1938 želim družini Turšič v Bezuljaku, družini Debevc v Begunjah, družini Zalar v Martinjaku, družini Zalar na Kranj čem. Lep pozdrav vsem skupaj! John in Ana Zalar, 1038 East 70th St., Cleveland, Ohio. Prisrčne božične praznike želimo vsem našim dragim sorodnikom, blagi družini Hra-starjevi in Plevnikovi ter vsem prijateljem in znancem. Veselo novo leto! Družina Jevnikar. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo bratu Ivanu Rihar in njegovi družini. Družina Frank Rihar, 14611 Thames Ave., Cleveland, Ohio. Iskrene božične pozdrave in voščila za novo leto požiljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v domovini. Mr. in Mrs. John in Frances Lupšina, 10201 Prince Ave., Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo materi, bratu in ženi v Malem logu, p. Loški Potok. Družina Jos. Kordiš, 1577 East 26th St. Cleveland, Ohio. I Iskreno vesele božične prazni-i ke in zdravo novo leto 1938 želim sestri Ivanki Kepic in njenim hčerkam ter enako tudi mojima dvema bratoma. — Mary Zaverl, 6528 Metta Ave., Cleveland, O. Voščim vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto 1938 ženi in družini. Še na mnoga leta. Steve Agnich Sr., Ely, Minn. Prav vesele božične praznike in zadovoljno novo leto 1938 želim Jos. Banovcu, ženi in družini v domovini in enako sestram in sestričnam Margaret Agnič, rojena Božič, Mary Butala, rojena Božič in Katarini Peshel, rojena Božič. — Srčni pozdrav! Steve Agnich Sr., Ely, Minn. Pozdravljam vse moje prijatelje in jim želim vesele božične praznike in zdravo, srečno novo leto. To velja vsem Glagovcem in Pečanom in Artiščanom, zlasti pa Piškurjevi materi. Iskrene pozdrave. — Rosie Hanko, 5345 Spencer Ave., Cleveland, O. 'V' • Vsem Meniševcem, tukaj in tam, želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto. Družini Grmkpvega Japčka in Ve-brove Pepce< Cleveland-Lorain, Ohio. Pozdravljamo vse sorodnike in znance v stari in v novi domovini in jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Jože in Mary Žgajnar, 1578 E. 34th St., Cleveland, Ohio. Prisrčne pozdrave, vesele božične praznike in zdravo, veselo novo leto želimo očetu Janezu Kogovšek v vasi Smrečje pri Vrhniki. Pozdrav in voščila tudi vsem bratom in sestram, moji mami Mariji Breznik v Zgor. Tuhinju, sestri Mariji Jesenšek v Pečah, sestri Ivanki in vsem sorodnikom. Družina Paul Kogovšek, 15606 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Prisrčne božične pozdrave dragemu očetu Josephu Germ, vas Tisovec-Struge, in bratu Louis Tisovec v Strugah, njegovi ženi Fannie in sestram Anici in Urški ter teti Frances Francelj, teti Frances Gregorčič v Visejcu. Vsem skupaj prav zdravo in srečno novo leto. Louis in Frances Hegler, 765 East 236th St., Euclid, Ohio. Vesele božične praznike in sre-čng in veselo novo leto želimo našim dragjm v stari domovini, zlasti našim ljubim staršem Francetu in Rozaliji Gostiša in mojim sestram v lepem in nikdar pozabljenem kraju Cerknici. Enako želimo tudi bratu Antonu in soprogi ter Lojzetu, ki obiskuje akademski kolegij v Ljubljani. Enako tudi družini Anton Stanič v Podnovem gradu na Primorskem. — Anton in Jose-ohine Stanič, 1225 Norwood Rd., Cleveland, O. Najlepše božične pozdrave materi Mariji Kerže, svaku Francu Anzelcu in sestri ter družini v Hudem vrhu, p. Nova vas pri Rakeku. Frank Kerže, Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike, zdravo in veselo novo leto želim moji ljubi mamici, mojim sestram in njih družinam, čč. gg. duhovnikom, vsem sosedom in prijateljicam. Vsem najlepše pozdrave. — Družina Agnes Schmuck, Cleveland, O. Srčna voščila za vesele božične praznike in za zdravo novo leto 1938 pošiljam vsem članicam društev Srca Marije, sv. Ana, Jutranja Zvezda, Carniola Iiive, Waterloo Circle, podružnice št. 25, Jutranja zvezda HZZ, Klubu slovenskih vdov, vsem glavnim uradnikom in članom in članicam J. S. K. J., S. D. Z. in S. Ž. Z. Nadalje vsem sorodnikom in prijateljem, znancem in dobrotnikom v Clevelandu in širom Amerike, zlasti onim preko oceana,' kjer je tekla moja zibeljka, v Dolenji vasi: pri Ribnici. •— Mary Bradač (roj. Gorše), 1153 E. 167th St., Cleveland, O. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo naši mami Mariji Troha v vasi žalostni Vrh, št. 19, p. Prezid, Jugoslavija. To iskreno želi družina — Frances Medved, 18701 Cherokee Ave., Cleveland, O. Najlepše pozdrave pošiljamo za vesele božične praznike in želimo srečno novo leto vsem našim znancem in prijateljem po širni Ameriki in v stari domovini. — Družina John Mahne, 5920 Prosser Ave., Cleveland, O. Vesele božične praznike našima sestrama Francki in Micki na Smuki pri Kočevju. Ravno tako vsem sorodnikom in prija- I The Double Eagle Bottling Co. 6511 do 6519 St. Clair Ave. > Cleveland, Ohio JERRY GLAVAČ rTjJV Marija Kurnik, Cleveland, O.: Tereziji Štiberc na gomilo Davno je tvoja že pot se končala, odhitela srečna na večni si dom ; a slika na tebe je v srcu ostala, pozabila tebe nikoli ne bom. Presrečna sem hitela s hčerko Marico in sinom Jožetom tje na našo slovečo božjo pot, k Mariji Pomagaj na Brezje. Prav v zadnjem momentu si prihitela na naš mariborski kolodvor. Spremljal te je v kupej tvoj dobri soprog. Vsedla si se meni nasproti v natlačenem vozu. Takrat sva se prvič videli iij pozdravili. Ves čas našega rpmanja sem občudovala tvojo odkrito lju-, beznivost ter sem strmela nad tvojo pobožnostjo do Marije. Nisem poznala tebi enake, torej naj se te v božični številki spominjam, saj te po tolikih letih še ne morem pozabiti. Rada j bi še pokleknila, draga gospa, na tvojo gomilo. Bila si priljubljena gospa ter si imela dosti dobrih znancev. k Težka je bila pot, ko smo te spremili k grobu. Tvoji blagi prijatelji so ti govorili ob grobu ter slavili tvoje neprecenljive vrline, tvojo pobožnost ... Ni te več . . . ) Kmalu bodo doneli zvonovi j mariborskih cerkva. Peli bodo Francka Kodrich, Cleveland, Ohio: 0jf hišica očetova... Oh, hišica očetova, Bog živi te! Zdaj se ločiti morava — Bog živi te! Tako so mi peli Pred 17 leti doma, predno sem se podala v tujino, Ameriko. Al' te kdaj bom vid'la še — Bog živi te. . . . Tukaj mi je Pa srce zastalo in težka otož-"ost me je navdala, da sem se neštetokrat zjokala, predno sem zapustila hišico, dom moj. Odšla sem, Bog ve, se li kdaj še Povrnem? To mi je bilo vedno v mislih. želja, ki sem jo dolgih 17 let gojila, se mi je letos na 30. ju-ttija izpolnila in črna selezna kača me je odpeljala proti New ^orku in potem daleč, daleč v lepo Slovenijo v moj rojstni kraj, vas Drnovo pri Krškem. Kako težko sem se poslovila tu od mojih ljubih in dragih in kako smo se vozili po širokem ^orju, sem že enkrat prej napisala. Sedaj naj opišem moj Prihod in občutke, ki so me navdajali na domačih slovenskih tleh. Bilo je ravno tako kot tista pesem pravi: V Ljubljano Pridem še vesel, a tam sem jokati začel. . . . Da, kakšno veselje, kakšna radost, predno smo se pripeljali v belo Ljubljano. A komaj smo izstopili in so nas 2 največjim navdušenjem sprejeli naši domači in višji zastopniki Slovenije, že smo bili malone vsi ginjeni do solz, solz veselja in radosti. Kdor ne verjame, se lahko prepriča in nas vidi na sliki v izložbenem oknu Urada Francoske inije v Ljubljani, kako luštno se držimo in brišemo solze. Mene je pričakoval na kolodvoru bratranec Joža Ivane in hčerka Jože, ki stanujejo v Ljubljani (in ima kirasne rezidence na Rožniku. Kmalu sem se poslovila od mojih sopotni- J&a božič boste najbolj razveselili svojce s predmeti, ki so potrebni v kuhinji in stanovanju ter imajo trajno vrednost. ELECTRIC ALARM CLOCK CURLING IRON CORN POPPER COFFEE MAKER COFFEE PERCOLATOR CARPET CLEANER HAND CLEANER HEATER HOT PLATE HEATING PAD IRON KITCHEN CLOCK MIXER TOASTER REFRIGERATOR THERAPEUTIC LAMPS WAFFLE MAKER Vaše mladoletne sinove pa Razveselite z električnim vlakom. Za božično drevesce imamo ^bero lučič, brez žic ali z ži- cami. Posebnost pa je ravno sedaj: **»atno znižane cene na grand kuhinjskih pečeh. Naročite jo ®Gdaj, da se vam jo prav inšta-|lra ter da bo potica in božično kosilo pripravljeno na novi gi*and. Se priporočamo y^SEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO ■^ETO 2ELTM VSEM ODJEMALCEM JOS. KALIN m SIN trgovina železnine 6421 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. kov in sopotnic in triperesna deteljica, kot so nas klicali, se je morala raztrojiti. To smo bile Mrs. Rozi Vene iz Calcutta, Mrs. Ana Pinčulič iz Parkgrove, in moja malenkost. Seve, pozneje smo prišle večkrat skupaj. V lepi Ljubljani sem ostala do drugega dne in na vsa prigovarjanja bratrančeve družine, j da naj še ostanem pri njih, sem ostala gluha. Kajti mene je vleklo še dlje, na moj dom, k ljubim staršem, sestram, v drago domačo vas. še tisti dan sem hotela odposlati brzojav domov, a na postaji niso bili gotovi, če bodo dobili sporočilo o pravem času. Zato sem sklenila priti kar sama in natihem domov takoj drugi dan. Točno ob dveh popoldne odpelje vlak iz Ljubljane proti Zagrebu. Na postajo me je spremila obitelj Ivane, za kar jim izrekam najlepšo zahvalo. Kmalu so težka kolesa zaškripala in počasi smo se začeli pomikati naprej. Nisem mogla verjeti, da bom v par urah doma v objemu ljubljenih staršev. Srce mi je nemirno utripalo, da sem je dva opazila še vedno tiste stare in lesene klopi v vlaku. Sprevodnik pride: "Karte, prosim!" Pomolim mu karto in dokumente, kako da sem opravičena do polovične vožnje po Jugoslaviji. Vprašam ga, se li ne vozi s tem vlakom še ena druga Amerikan-ka. Mislila sem za Mrs. Vene, ker ote sva šle v en kraj, na eno postajo. "Bom videl," je rekel sprevodnik. A kmalu pride nazaj s sporočilom, da ni nobene visoke gospe z nami. Hm, visoke gospe, sem si mislila. Nestrpno sem sedela pri oknu in gledala, kako/hitro izginjajo lepi zeleni griči, polja in ravan, na drugi strani se pa peni deroča Sava, ki se mi je vedno zdela, da ne teče prav. Kmalu sem se seznanila z drugimi sopotniki. Vsi so hoteli vedeti, od kje prihajam, kako dolgo sem bila v Ameriki, kako je tam itd. Z veseljem sem jim odgovarjala in že mi sprevodnik migne, da druga postaja je Videm-Krško, kjer moram izstopiti. še danes ne vem, kako sem se izrinila iz vlaka in kdo mi je pomagal moje kovčeke znositi na peron. Vlak komaj stoji sedem minut. še posloviti in zahvaliti se nisem mogla mojim sopotnikom, tako hitro je šlo vse. že poprej so mi želeli zdravo in prijetno zabavo med dragimi in bila sem gotova, da vse to mora priti. Ostala sem sama. Oziram se okrog, ako me kdo ne opazuje in ako zagledam kje kak znan cbraz. Nikjer nobenega. Zato sem si dobila izvoščka, da me odpelje domov. Račun je bil 60 dinarjev. Kupim mu še par kozarcev mrzle pive pri Vaniču v Krškem in tudi tam vnaprej plačam za vožnjo. Ker nisem še nič poznala jugoslovanskega denarja, sem kar v gostilni na mizi razložila dinarje, krone, pare in kovače in g. Vanič si je vzel za pivo in tudi za voznika. Jej, kako lahko bi me goljufali, pa reči moram, da kljub revščini so tam povsod ljudje sila pošteni. 'Sedaj se pa peljimo," sem rekla mojemu vozniku. "A prosim, vozite počasi, da si malo ogledam zaželjeno in ljubo okolico." Motor brni in mi se vozimo. Med potjo mi je voznik pripovedoval, kako slab zaslužek da imajo tam irjvoščki, da je največkrat samo napitnina, ki je pa tudi borna in pičla. "Aha," sem si mislila, "lepo napeljuješ vodo na svoj mlin, pa le daj." Po desetih minutah vožnje sem že zagledala najprej domači kozolec in na velikem ter obširnem vrtu vse polno kle-pega belega perila. Odprem denarnico, poberem vse, kar sem imela železnega denarja in dam mojemu šoferju. Sama ne vem, koliko je bilo, ali so bili kaki kovači, ali same krone in pare. Temu smo se potem še dostikrat petem smejali. Avto zavije na desno 'in že sem doma. Ustavi. Na pragu se prikažeta oče — mati! Skočim iz avta, pa zakličem: "Ata, mama!" in že smo si vsi trije v objemu. Jokali smo od veselja in .radosti, da se še enkrat vidimo. Oče so se mi zdeli silno slabi. Saj so že preko 76 let in tudi revmatizem jih nadleguje. Nikoli jih nisem še videla, da bi jokali, a sedaj so jih oblivale solze. "HI":i;, Jjlubd |naš otifok, je li res, ali so samo ,sanje,' da te naše oči vidijo? Povej nam, ljuba hčerka, si res ti? Lahko bom zatisnil trudne oči, samo da te še enkrat vidim, ki smo te vsi tako željno pričakovali." 'Ne jokajmo, saj sem prišla med vas, da se veselimo in ra-dujemo," sem jih tolažila in samo sebe. šli smo v hišo. Prvi vtis, ki sem ga imela, se mi je zdelo vse tako nekam nizko in majhno, da sem se naglas čudila. A ta vtis sem imela le par dni. Potem je 1 bilo pa vse tako kot je bilo pred 17 leti. še ata in mama sta se mi zdela neizpremenjena in nič oostarana. Povedo mi, da je šla sestra Lojzko s kolesom na pošto negledat, če je mogoče kaj pošte, ker zadnje pismo, ki sem ga pisala,, je bilo že pred tremi tedni. Takrat sem pisala, če Bog da zdravje, se vidimo gotovo 10. julija. Zato niso vedeli, če pridem gotovo ali pa se premislim. Na dan 8. julija so irneli pa vsi kot so mi pripovedovali, nekam čudne \slutnje. Posebno naš ata so bili kar nestrpni in vedno so prebirali zadnje pismo in gledali na koledar in v pratko, kdaj bo 10. julij. Zato so tudi Lojzko poslali na pošto. Komaj mi, to povedo, je že pridirjala Lojzka s kolesom na obširno dvorišče. Še danes se čudim, kako da si ni vsa kolena razbila, tako urno je skočila s kolesa in pridirjala v hišo. "Francka, kakšna si! Vedela sem, da je ravno tebe pripeljal avto!" Tako mi je najprvo rekla. Seve, v dolgih 17 letih se človek marsikaj spremeni. Saj je bila tudi ona še otrok, ko sem šla v Ameriko, a danes je že tudi v letih, pa še fejst punca. Sestri Reza in Ana sta pa mrvo sušili v Pruhi. Ko sta zvedeli, da sem prišla, sta vse skupaj pustili in hitro prišli domov. Vsi smo bili neizrečeno veseli svidenja. "Ej, predno bom šla nazaj, se bomo že vsi drug drugega j naveličali," sem jim rekla. Pa, se nismo. In rada bi bila še dlje časa ostala doma. Dnevi so hitro potekali. Štirinajst dni sem imela samo skrb, da vse pošteno dodam in izročim, kar so mi tukaj naročili naročniki za svojce v domovini. Zato sem tudi naprosila strica Toneta Ivane, ki biva v št. Jerneju in ima svoj avto, da nas bo odpeljal po Mrs. Pinculič in spotoma oddam v vaseh črneča vas, Kar-liee, Št. Jernej, šmihel, Novo mesto, Toplice, Šmarjeta in potem Veliki Kal, kjer je naša Ančka doma. Ko se v Novem mestu v hotelu z vsem dobrim podpremo, sva jo mahnile z Mrs. Vene po Novem mestu, da tu oddam in izročim, kar mi je bilo naročenega. Ko greva po glavni ulici, zaslišiva znan glas, ki kriči: "Fany!" Ozrem se. čudno se mi je zdelo, kdo bi me mogel tukaj poznati po dolgih 21 letih ko sem bila zadnjikrat tukaj. Takrat sem bila namreč tri leta gojenka v šmihelskenr samostanu. In koga zagledam? Nikogar drugega kot našo Ančko. Joj, kak prisrčni "halo" je bil kar na sredi ulice. Triperesna deteljica se je zopet skupaj se-šla'. Marsikaj smo si vedele povedati, tako da nismo nič videle po Novem mestu. Moj stric nas je v hotelu čakal in tudi on je bil iznenaden nad nepričakovanim snidenjem. Mrs. Pinculič je bila namreč ravno na poštnem busu, da jo popelje do mene in da potem skupaj obiščeva sorodnike najinih slabših polovic, ko naju je ugledala, kako sva jo marširali po trgu. Potem smo pa vsi skupaj nadaljevali pot. Najprej smo se odpeljali v šmihelski samostan. Tu se jaz "meldam" kdo da sem in od kje prihajam. Takoj pridejo v krasno sprejem-nico čč. sestre Valentina in Alojzija. Razvil se je živahen razgovor, povezan s prisrčnim smehom. Kmalu pride č. s. Mihaela, za katero sem že tu v Ame-večnosti. Takrat je pa zgledala riki zvedela, da je zdaj že v še fest in trdna kljub visoki starosti. Sestre so nam razkazale samostan, krasno novo kapelo in lep vrt. Na vrtu sem se seznanila še z drugimi čč. sestrami. Sestra Valentina nam je natrgala lepih in dišečih vrtnic in vm$s urinila nekaj rožmarina in roženkrauta. Le škoda, da nam je tisto cvetje potem tako hitro uvenelo, ker je bil tisti dan sila vroč. Ali pa se je cvetje obrnilo po dekletih. Ne vem. Peljali smo se naprej in že v temi prišli domov. Trudne od dolge vožnje se podamo k počitku. Drugo jutro ob pol petih srno pa nadaljevale pot v hribe na Gorjance, kjer so naši možje doma. Pot je bila dolga in naporna, ker človek ni navajen dolge hoje. Menda pa še bolj radi tega, ker so nas ljudje strašili, da ne bomo prišle na cilj, ker vse tri nosimo preveč mesa na sebi. Pa smo šle in prišle zdrave in vesele zopet nazaj, še danes nam je žal, da nismo ostale tam v hribih vsaj še en dan. Kamor smo prišle, povsod so nas z največjim veseljem spreljeli. Vsak je hotel zvedeti od svojcev, ki so v daljni Ameriki. Nam se je pa mudilo naprej, ker vsak dan smo imele odločen, kako in kje ga moramo preživeti in vsak dan je izginil kot bi mignil. Kar kmalu se bo treba pripraviti za odhod nazaj v obljubljeno deželo. Ko smo se enkrat pošteno oddahnile in oddale vse, kar smo imele naročeno, smo se šele zavedle, da smo na počitnicah v našem ljubem rojstnem kraju. Saj do takrat ni bilo drugega kot veriga skrbi in truda. Jaz sem se največ doma držala in okrog naših ljubih sosedov. To tem bolj, ker se me je bila lotila neljuba bolezen, ki marsikaterega Amerikanca zvesto spremlja. En čas sem imela vse le za špas in sem mislila, da bo spet hitro prešlo. Pa ni bilo po mojem. Vsak dan je bila slabše in sem se morala pošteno pokoriti ž njo. Kaj hočeš — vzemi križ in ga potrpežljivo nosi, ker noben zdravnik mi ni mogel pomagati. Zato pa rečem, če bi bila še zdrava, bi mi bilo prelepo doma pod očetovo streho, v maternem varstvu in v krogu mojih dragih mi sester. A | kljub temu smo bili vedno ve-j seli in bilo mi je lepo. Ker smo obhajali slavnost zlate poroke mojih staršev na L avgusta, je prišla tudi sestra Liza s svojim dobrim soprogom in sinčkom za 14 dni iz Zemu-na. Kakšno veselje, ko pride, a jok, ko odide! Nje ni bilo že sedem let doma. Vedela sem, da bo ločitev težka in bridka, ko vidim, kako vsi vprek jokajo, ko vendar ni tako daleč in v enem ali dveh dneh se lahko vidijo. Oče so mi vedno pripovedovali : "Ljuba Francka, kako se počutim srečnega, ko te vidim ali kako se bom počutil, ko te ne bo več doma." "Oh, eta, kaj se bomo vedno i od tega slovesa pogovarjali; do-| na bom še dolgo in veste, da nazaj moram iti k svoji družini, ko pride čas. S pismi si bomo pa potem povedali vse, vse. Le Bog nam daj zdravja." In spili smo ga vsak en kapsel. Pada |bi napisala kak vesel in zabaven dogodek, pa vzelo bi ureveč prostora in bojim se, da bo še to rajžalo v urednikov kcš. Bom pa drugič, kako smo podgano lovili, kako sva šli s sestro Lojzko s kravo po pesnico, kako je Golobov Lado skril raco na peč in še veliko drugih, 'Dalie na 4. ttrani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VAM VOŠČIMO Frank G. Opaskar Frank V. Opaskar KONTRAKTOR ODVETNIK in o »i 704 Hippodrome Bid. 3435 Euclid Hts. Blv. Tel. SKyline 1265-W Tel. MAin 3786 Dr. Vincent Opaskar Stanisla E. Opaskar ZOBOZDRAVNIK UČITELJICA GLASBE X-Ray 6402 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4114 1106 E. 64th St. (Suite 8) Tel. SKyline 1265-W PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU IGNAC SLAPNIK st. SAMO ENA TRGOVINA NEVESTE IN DRUŽICE, NAROČITE POROČNE ŠOPKE PRI NAS, PA SE BOSTE POSTAVILE, DA BO KAJ! Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže svetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje.^ Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike m srečno novo leto! 6102 SUIair Ave. Tel HEnderson 1126 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEMU SLOVENSKEMU NARODU V CLEVELANDU IN V AMERIKI 7\av\i £ausche SODNIK COMMON PLEAS SODNIJE Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem odjemalcem in prijateljem MR. in MRS. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St NAJBOLJŠA GROCERIJA in PRVOVRSTNO MESO Vedno sveže blago po znižanih cenah Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem letu ter se toplo priporočamo tudi za leto 1938. VESELI BOŽIČ IN SREČNEJŠE NOVO LETO 1938 ZELI VSEM BUKOVNIK STUDIO 762 E. 185th St. Tel. KEnmore 1168 Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo Francine's Lingerie & Hosiery 1513 E. 55th St. FRANCES GRDANC MOLLIE BUDIC (LOVER DAIRY SLOVENSKA MLEKARIJA JOSEPH MEGLICH, lastnik 1003 E. 64th St. ENdicott 4228 Se zahvaljujemo rojakom za naklonjenost v tem letu in se priporočamo nadalje. Vesele božične praznike in srečno novo leto! E. (1st St. GARAGE Rich in Petrovič, lastnika GENERAL REPAIRING Se zahvaljujemo za naklo- K ^SjjW, dtwffr njenost in se priporočamo M/ ^nJIIrafflBL še za naprej. / ^f/jj M^&šF 1109 E. 61 st St. HEnderson 9231 vogal St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj. FRANK A2MAN SLOVENSKA MESNICA 6501 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 0347 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem GEORGE KUHAR 3846-52 St. Clair Ave. GROCERIJA in MESNICA želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Andrew Slerbenk 1126 E. 61 st St. Se toplo priporoča za čiščenje in likanje. Mojim prijateljem in odjemalcem Za božič vam želim vse najboljše, zdravje, delo in zaslužek in obenem pa se priporočam, da ostanete zvesti odjemalci. V naši trgovini dobite vsakovrstno grocerijo, dobro blago, po nizkih cenah. Na razpolago je tudi candy, sladoled, piškoti in vse kar spada v konfekcijsko trgovino. Imamo še mnogo drugega blaga kot pri "Sears-Roebuck," torej le pridite in boste lahko izbrali. Se vljudno priporoča vaš stari prijatelj Frank Gorenc 1435 E. 55th St. BE ROS STUDIO FOR FINE PHOTOGRAPHS 6122 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 0670 Kliče vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto. PAZITE NA OTVORITEV NAŠEGA NOVEGA STUDIA tsm^-Mmmm Našim lojalnim slovenskim prijateljem! Cass in njegovo pomočništvo vam vsem skupaj žele VESEL BOŽIČ IN SREČNO, USPEŠNO NOVO LETO JOHN E. CASS, Ph. C. (Independent) PRESCRIPTION 1ST Vaš lekarnar več kot 3 5 let 797 E. 185th St KEnmore 2877 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi EUCLID DAIRY CO. LOUIS STARMAN, predsednik Največja, sanitarna in moderno urejena in z modernimi stroji opremljena slovenska mlekarna. Najmodernejši prostori in čistoča, ki vlada v naši mlekarni jamči, da dobite v vašo hišo popolnoma prečiščeno in pasteurizirano mleko, ki ga z okusom uživate. Cenjenim gospodinjam se toplo priporočamo za naročilo mleka iz naše mlekarne. 515 E. 200th St KEnmore 0515 Frances Medved: Čudovita podzemeljska jama Večkrat sem že brala in slišala od Postonjske jame še v starem kraju. Toda nikdar nisem imela prilike, da bi jo šla pogledat, torej mi ni znano, kaj da je. Letos pa, ko sva šli z Mrs. Albino Vesel v Kalifornijo, sva veliko slišali o tej čudoviti podzemeljski jami in da je vredno iti jo pogledat. Zato sva se tudi midve odločili, da jo greva pogledat, čeprav sva morali napraviti kakih 400 milj ovinek od najine začrtane poti. Pa pri nekaj tisoč miljah poti to ne šteje dosti ali pa nič. Ta jama se nahaja v New Mexico, ne daleč od države Texas. Kraj je med velikimi hribi in ljudje prihajajo sem z : busi ali pa z avtomobili in to od i vseh krajev. Ob desetih dopol- : dne sva dospeli z avtom tje, pa je bilo že par sto ljudi, ki so bili 1 namenjeni ogledati si te pod- , zernske krasote. Vsaka odrasla ■ oseba plača $1.50 za vstop, otroci so pa prosti. Vsak obiskovalec jame se vpiše pri vhodu v , knjigo, namreč ime in naslov. Do pol enajstih sva čakali ter premišljevali, kaj vse se vidi, . ako se gre po svetu. Koliko lepega se vidi v tej naši novi domovini in vendar je tako malo naših ljudi, ki bi jih zanimalo videti kaj več po Ameriki. Dasi je bilo videti tukaj ljudi od vseh krajev in vsakojakih obrazov, pa nisem opazila nobenega znanega obraza. Ob pol enajstih pa pride "ranger" v uniformi, lci nam napravi kratek nagovor, kako naj se zadržimo v jami. Zabičeval nam je, naj se držimo v skupinah, da se kateri ne izgubi. Potem odpre vhod in z nami gredo štirje vojaki, ki so nam bili za varstvo in spremstvo. Stopimo v podzemlje in gremo vedno nižje in nižje po ozki poti. Vse je lepo urejeno in razsvetljeno in pot tako široka, da gresta dva lahko vštric. Le po nekaterih krajih je tako ozko, da more samo ena oseba skozi. Ko hodimo kake pol ure, nam naš vodnik pove, da se bomo tukaj malo oddahnili. Na visok kamen stopi eden vojakov in nam razloži nekoliko iz zgodovine te jame. Pove nam, da je jama stara tisoče in tisoče let. 11 Pokaže na strop, ki je gladek, kot bi ga izklesala človeška roka, in vendar se ga še ni dotaknila, pač pa je vse v prvotnem naravnem stanju. Vse je še tako, kot so našli, ko so jamo odkrili. Povedal je, da je bilo to nekoč vse pod morjem in da je morska voda vse tako gladko izdolbla. Povedal nam je še mnogo drugih zanimivih stvari, pa bi bilo preobširno, ko bi hotela vse naštevati. Rekel nam je, da bomo kmalu prišli do prostora, kjer se servira jedila in tam da bomo ostali 45 minut. Ako hočemo pa kaj več zvedeti o tej jami, naj pa kar vprašamo enega izmed vojakov, ki so nam bili prideljeni zato, da nam pojasnjujejo razne zanimivosti. Čez kakih deset minut mi je postalo-tako hladno, da sem morala obleči jopič. Zunaj je bila takrat vročina čez 100 stopinj, tukaj notri pa komaj 56. Ko gremo po kratkem oddihu naprej, zagledamo čudovite stvari, ki se jih sploh popisati ne da. Meni se je zdelo, kot da sem prišla v zaklete gradove, o katerih sem brala še kot otrok v šoli. In tudi imenujejo te kraje oziroma razne predele: kraljeva palača, kraljičina palača, princova palača, princezna palača. V resnici izgledajo kot kake kraljevske palače, vse v blesku in svitu. Izgleda, kot bi bilo vse iz srebra in zlata, pa z demanti posuto. Razni čudoviti kapniki izgledajo kot pohištvo in od stropa vise kot lustri. Pa vse naravno, ničesar ponarejenega. Edino, kar je dela tu notri človeška roka, je električna razsvetljava in pa uglajena pota, da se more skozi. Kar nagledati se nisva mogli teh nebeških krasot. Vse naokrog vlada tihota, le sem pa tje se čuje glas obiskovalca: Ah, how beautiful, how wonderful! Ko pridemo do jedilnice, je bilo že vse pripravljeno. Tukaj gre vse tako hitro naprej in je tako urejeno, da lahko postrežejo 500 ljudem v 15 minutah. Kako nama je šel lunč v slast, saj sva bili tisti dan še tešči, ko se nama je tako mudilo do jame. Ko smo se najedli, nam je napravil vodnik zopet kratek nagovor, naj se držimo skupaj, če kdo ne more hoditi z drugimi, naj gre počasi zadej z vojaki, ali pa naj se pelje s spenjačo iz jame. Toda tega ne priporoča drugače, kot v skrajni sili. Razume se, da se iz spenjače ne vidi nič. Obrnemo se proti izhodu in sicer po drugi poti. Tako vidimo zopet druge zanimive stvari. Pot se je vzpenjala po precej strmem hribu. Naš vodnik, mlad in navajen hoje, je stopal precej hitro, jaz sem pa tako so-pla kot kovaški meh. Potem pridemo še do stopnic, tukaj je bilo pa še hujše. No, saj ni čudno, če smo bili 750 čevljev globoko in je bilo treba zopet priti navzgor. Ko sem pogledala nazaj v globočino, sem se morala kar prijeti, da se mi ni zvrtelo v glavi. Kar strah me je bilo, čeprav je bilo okrog mene toliko ljudi. Ko pridemo na hrib, se nam je odprl zopet čudovit prizor, ko smo zagledali tisoče prekrasnih kapnikov. Tukaj nam naš vodnik predstavi nadzornika te jame, Mr. Thomas Boles-a. Ta nam reče, naj se posedemo, seve, kar na tla. Neki moški se ni vsedel, pa ga je nadzornik prijazno opomnil, naj se tudi on vsede. Tudi Mr. Boles nam je povedal nekaj zanimivosti od te jame, ki se imenuje Carlsbad Caverns National Park, ki je pod deželno upfavo in nadzorstvom. Rekel nam je, da bo sedaj vse luči ugasnil in nihče naj ne prižge kake vžigalice. V temi bomo 60 sekund in v tem času da bomo nekaj videli, česar ne bomo nikdar pozabili. Res, kar naenkrat nastane tema, iz daljave se zasliši krasno petje moškega zbora. Vse tiho in temno okrog nas, da mi je šlo kar do kosti. Potem se je pa zppet začelo počasi svetliti, kot bi se delal dan izza hribov. Noben izmed nas ni črhnil ves čas besedice. Nadzornik nam pove, da nas je vseh obiskovalcev 440 ter koliko nas je iz vsake države. Iz Ohio sva bili samo midve z Mrs. Vesel takrat navzoči. V lepih besedah se nam zahvali za obisk in nas prosi, naj še drugim povemo o tej naravni krasoti, o tej največji ameriški podzemski jami. Potem se odpravimo dalje in kmalu zagledamo malo svetlobo visoko pri vrhu. Čeprav je bilo vse tako lepo tukaj, pa smo bili menda vsi veseli, da smo zopet zunaj na soncu. Seve, zunaj pa zopet taka vročina, da smo se ogledovali po kaki hladilni pijači. Ob pol enajstih dopoldne smo šli v jamo, ven smo pa prišli ob pol štirih popoldne. Torej smo sili noter skoro ves dan. Pot, katero smo prehodili v jami, je bila dolga šest milj. Res; teh prizorov v tem podzemskem raju ne bom nikdar pozabila. OJ, HIŠICA OČETOVA (Nadaljevanje s 3. strani) katerim sem se morala od srca nasmejati. To pride drugič na vrsto. Naj samo povem, kako po gosposko so mi hoteli streči doma. Vedno so mi hoteli dajati kake posebke in z vsakim obedom ne vem koliko talarčkov in servieto so mi nosili. En čas gledam in se smejem tej vljudnosti, potem pa reoem, da če so pozabili, da sem jaz njihova Francka in se ne čutim nič več kot kdo drugi v družini. Proti zadnjemu sem se tudi jaz vsedla k tisti veliki skledi in od daleč zajemala in pridno nosila, kar je že bilo, v usta. Najrajši sem imela močnik, v katerem se je smejala dobra sladka smetana. Ali pa krompir, na katerem se je šopiril masten ocvirek. Mmm, mmm, boljši ko pišče. Ne vem, zakaj so tam tako dobri ocvirki, kaj praviš, Mrs. Vene? In tako smo se hitro bližali dnevu, ko bo treba reči bridki zbcgom domu, mojemu sladkemu domu. že vnaprej sem se bala tistega dneva. Večkrat sem na tihem prosila Vsemogočnega, naj mi da pogum in moč, da bom lažje zapustila svoje ljube starše, ker težko, če se nismo videli zadnjikrat v tej dolini solz. Na 23. avgusta zjutraj ob petih so mi znosili prtljago na voz in veste, kako sem se počutila? Kakor bi mrliča, nosili. Zajokam na ves glas in se ojunačim, vzamem slovo in že sem bila na vozu. Konji so potegnili in se spet peljem na postajo Videm-Krško, a ne polna veselja, kot sem prihajala, ampak vtopljena v bridko žalost. , Na 31. avgusta sem bila že v Clevelandu pri svojih dragih, ki so me tudi željno pričakovali. Sedaj si pa z veseljem obujam spomine in vse se mi zdi le kot same sanje. Pa vendar je vse res, kar sem tu zapisala in preplula sem široko morje na orjaškem parniku Normandie, ki je še vedno nosilka modrega traka. Dragi prijatelji, tu in onstran morja! Vsi, ki sem imela čast se z vami seznaniti na potu v domovino, ali v domovini, vam vsem iz srca želim zdrave in vesele božične praznike in sreče polno novo leto 1938. Da bi vam prineslo božje Dete resničen mir, zdravje in srečo ter bolj sijajne dneve v tem novem letu. -o—- Ako želite imeti za praznike fino, doma posušeno meso kot šunke, klobase ter razno sveže meso m perutnino, pridite k nam. — Se priporočam in želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. SSSESHEIFF®'®'®''^-!'^ MW^WwHi t'| Vesele božične praznike in srečno novo leto želi I vsem odjemalcem in se toplo priporoča "Si H za nakup jestvin. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd. ENdicott 0566 GROCERIJA Ako hočete imeti okusne jestvin« na mizi za praznike oglasite se pri nas. — Dobra postrežba, zmerne cene Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. SPECIALIZIRAM NA PERMANENT WAVES IN HAIR SETS Se zahvaljujem za vašo naklonjenost in se priporočam še za naprej. Želim vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto. Anton Bartol SLOVENSKA GROCERIJA 1425E. 55th St. X HHF HEnderson 8154 Se toplo priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike. Boste prav prijazno postreženi in dobili blago po nizkih cenah. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznik** in srečno novo leto vam želi ANTON MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. Pristni legalni likerji, dobra vina, 6% pivo in prigrizek Vsak petek pri nas ribja pečenka. Se toplo priporočamo. JOHN in ŠTEFKA PAULICH GOSTILNA 5238 St. Clair Ave. Vse vrste pijače in prigrizek. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem GROCERIJA I 985 Addison Rd. HEnderson 0160 |§! 1 g Toplo se priporočam za nakup blaga za praznike. 1 10201 Prince Ave Michigan 0746 GROCERIJA in MESNICA Želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in se toplo priporoča še za bodoče GROCERIJA in MESNICA HEnderson 0982 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem. Najlepše se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem letu in se toplo priporočamo tudi za bodoče leto. LUDWIG GUSTINČIČ MESNICA in GROCERIJA 6128 Glass Ave Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. ENdicott 4362 GROCERIJA in MESNICA Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, klobas ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi COLLINWOOD BAKERY Last JOHN ZALLAR 16000 Waterloo Rd Najfinejše in okusno pripravljeno pecivo. Vedno sveži in priznano najboljši kruh. Cenjenim rojakom ig in trgovcem se najlepše zahvaljujem ter se tudi za H prihodnje leto toplo priporočam. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želita MR. in MRS. ALBIN FILIPIC Slovenska gostilna najfinejših likerjev, vina in piva. Najboljša in okusna domača jedila. Najlepša zahvala za tekoče leto v toplem priporočilu za naklonjenost v prihodnjem. 513 E. 152d St. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi PLESEC'S SERVICE STATION BATTERY SERVICE 16801 Waterloo Rd., vogal E. 169th St. Joseph Cekuta, Girard, Ohio: Obiskal sem rojstno domovino Ko sem zapustil ljubo slovensko deželo leta 1901 ter se podal v Ameriko, v novo deželo, nisem mislil, da bom za tako dolgo odšel od svojih ljubih domačih livad. Toda dan je minil za dnevom, leto za letom, družina je narasla, treba je skrbeti za nje vsakdanji kruh in tako sem kar odlašal, da bi šel še enkrat pogledat čez morje, da vidim še enkrat one kraje, kjer sem za-ledal luč tega lepega sveta. Pa sem se letos kar odločil, da obiščem svoje sestre in prijatelje onkraj široke luže. Moja žena je rekla, ko sem jo sili s seboj: 'Veš kaj, Jože, kar sem pojdi, saj veš kam." In tako smo jo, da bom na kratko povedal, dne 2. junija odrinili od kraja proč s parnikom Normandie. V Havre smo dospeli 7. junija. Spali smo pa v Parizu. Drugo jutro smo se odpeljali naprej proti naši beli Ljubljani, kamor smo dospeli na 9. junija ob devetih zjutraj. Alabolt, se nam je pa mudilo, kaj ne. Malo smo bili izmučeni od dolge vožnje, pa smo se takoj začeli bolj pokonci držati, ko je zaigrala godba na ljubljanskem kolodvoru nam v počast. To pa že ni kar tako, da nas pridejo kar z bando čakat, če se pripeljem iz Girard v Cleveland, pa nas nič ne čaka godba. Ko stopimo iz vlaka, so nas že .čakali Ljubljančani, ki so nas pozdravljali v pjrisrčnih nagovorih. Marsikomu so tekle solze po licih, ko je videl ta prisrčen sprejem v domovini. Videl sem, kako so se svojci objemali in pozdravljali, pa tudi ginjenja jokali zraven. Seveda so bile to le solze radosti. Jaz sem se pa mošlc držal, .misleč, da bo tudi name prišla taka vrsta, kadar se snidem s svojimi dragimi sestrami. Potem nas odpeljejo v hotel Miklič, kjer so bile že mize pripravljene za nas s finim zajtrkom. Ker je bilo precej vroče, smo privoščili nekaj čaš mrzle pive, za podlago smo pa, seveda, dali najprej malo fine slovenske slivovke, ki je pijača po božji volji. Drugi moji sopotniki so se razšli na svoje domove, jaz sem pa ostal še en dan v Ljubljani, da sem si mesto malo razgledal. Rečem pa, da je Ljubljana jako lepe mesto in vse drugačno, kot takrat, ko sem jaz odhajal v Ameriko. Pa precej je veqja kot naš Girard, bi rekel. Menda ja. Tudi zabave se lahko clobi, tako da Amerikancu ni treba biti prav nič dolg čas tukaj. Ljubljano mi je razkazal Leo Zakrajšek. Ko sem si dodobra razgledal prestolico Slovenije, jo pa mahnem proti domu, Št. Rupert na Dolenjskem. Zjutraj sem se odpeljal iz Ljubljane proti Novemu mestu. Presedem se v Trebnjem. Tam sta me pa čakali moji sestri Jožefa in Helena. Ko stopim iz vlaka, sta bili že tam, pa me nista poznali. Ogledujeti mc nekaj časa, potem se pa ena skorajži in me vpraša, če sem morda jaz iz Amerike. Moško sem se odrezal, da sem.- "Oh, potem si pa že pravi!" vzklikneta obe hkrati in se za-l ženeta v me, ena spredaj, ena , zadej in se me okleneti okrog vratu. Pa obe v jok, kajpak, samega veselja, da me zopet vidita po tolikih letih. Drugi so Ipravili to stvar še v Ljubljani, jaz pa tukaj. Na drugi progi je že vlak čakal, da jo odrinemo proti št. Rupertu. Ko pridemo na postajo Rakovnik, me ; jo čakala tam tretja sestra Cilka s svojim možem in otroci. I Tam sem šel iz vlaka in se upta-j /il na sestrinem domu. Seve, tu-: kaj se je zopet ponovilo veselo snidenje. Kmalu pride pa moj nečak Žani, sin sestre Helene, z vozom in konjem. Na voz se naložimo in odpeljemo proti rojstni vasi. V pol uri smo bili že doma. Tam sta me čakali pa še dve sestri, Micka in Rezika. Zopet je bilo treba jokati, ko smo se objemali in vsi srečni zrli drug drugega po tolikem času odsotnosti. Ko smo se nekoliko umirili, so se pa odprle zatvornice razgovora in verjemite mi, da smo si imeli sila dosti povedati. Menda ja. V nedeljo zjutraj smo šli k maši na Žalostno goro pri Mokronogu. Tam so imeli ravno prvo sv. obhajilo šolskih otrok in opravilo se je precej zavleklo. Ah, ne morem popisati, kakšen občutek sem imel, k0 sem zopet ►slišal ubrane glasove naših zvonov, ki jih nisem slišal toliko let. S te gore je .krasen razgled daleč naokrog in človek se kar tež-šam gospo, če zna briti tudi Amerikance. Odvrne mi, da jih je že veliko in da •e bom jaz prvi. Pa sem se ud al božje voljo in izročil svoje ščetine v varstvo prijazni gospej. Da bi nas ženske brile, nismo navajeni v Ameriki, tam je pa to nekaj navadnega. Pa se meni zdi, da je ženska roka bolj pripravna za tako stvar kot moška. Drugi večer smo bili pa povabljeni v opero, kjer nam je bila dana na razpolago banska loža. Meni se je zdelo nekam nerodno, ker nisem imel na sebi fraka, pa sem si mislil, če komu ni všeč, naj si pa pomaga. Prav lepo je bilo v operi, krasno petje in igranje. V nedeljo smo šli pa krepit škofa Jegliča. Pri (Dalje na 6. strani.) Jerry Zupec in Joseph Lekšan, slavna barberton-ska lovca z lovskim plenom. Mr. Lekšan je predsednik Slovenskega lovskega kluba v Barbertonu, Mr. Zupec pa istega dolgoletni blagajnik. JOHN LUBSINA ANTON MARTINČIČ : 5919 Prosser Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. VICKI KMET'S BEAUTY PARLOR 5506 Superior Ave. ANTON PONIKVAR 3769 E. 93d St. Diamond 1632 GROCERIJA in MESNICA POGREBNI DOM V VRTU 1053 E. 62d St. V letu, ki se nagiba k zatonu smo naredili korak naprej. Prenovili smo pogrebni dom. Iz malih prostorov smo naredili velike, moderne v vseh ozirih. To izboljšanje se je že sedaj izkazalo, da je bilo potrebno. Mnogi so se poslužili novih prostorov za odpremo pogrebov v njih popolno zadovoljstvo. Imeti odpremo pogrebov iz kapele pogrebnega doma je velika olajšava za prizadete družine med časom smrti in pokopa. V njih hiši ostane prejšnji red, manj odgovornosti imajo in več počitka. Ljudje pa, kateri prihajajo ranjkega kropit, imajo več prilike ča večerno vasovanje v kapeli in za medsebojne razgovore. Pri tem so še druge ugodnosti. Imamo veliko dvorišče za parkanje avtomobilov. Drugo pa je to, da je naš pogrebni dom ravno prav daleč od glavne ceste, da ne moti ljudi ropot, ki se po glavni cesti vedno vrši. Dočim so prostori znotraj povsem moderni, krasi naš pogrebni dom lep cvetlični vrt, kar je naravno primerno pogrebnemu domu. Tako so se nam do sedaj izrazili vsi, ki so se doma poslužili ali ga videli. Poleg izboljšanja pogrebnega doma smo nakupili fin nov avtomobil Packard, ki bo služil za vesele ali žalostne slučaje, bilo pri pogrebih ali porokah. Nadalje smo v tekočem letu dodelali v glaviji prodajalni na St. Clair Ave. za pohištvo še posebne dodatne prostore za linolej in preproge. Lahko se pohvalno izrazimo, da so naše prodajalne za pohištvo od rojakov dobro obiskane kljub nečedni konkurenci: Odjemalci vedo, da je pri nas blago lajbolje in da so cene zmerne. Zastonj sicer ne dajemo odjemalcem, v cenah se pa lahko prav zanesljivo vedno nas obrnejo. Naš 34-letni kredit je vsem največja garancija. Pri nas imajo naši ljudje kredit, mi naše odjemalce ne izročamo drugim finančnim kompanijam. . Na vzhodu, v Collinwoodu in Nottinghamu in Euclidu priporočamo našo veliko moderno prodajalno na 15303 Waterloo Rd. vsem v okolici. Nikjer drugod ne morejo nuditi bolje prilike. V imenovani prodajalni je mnogo finega pohištva,- kjer se lahko izbira po želji različno blago. Prodajalna na 6019 St. Clair Ave., kjer ae vodijo tudi knjige in je glavni urad trgovine, je tudi naložena z modernim blagom. Po 34 letih skušenj v trgovini s pohištvom smo že tisočim in tisočim pomagali do modernega in-potrebnega pohištva, ne vprašaje, če so imeli denar ali kredit. Vsem smo dali, ker smo smatrali, da so iaši ljudje pošteni odjemalci in to še danes trdimo in tako delamo. Ker sta oba podjetja: pogrebni zavod in trgo-^ vina s pohištvom naša last, radi tega v imenu teh podjetij mi, kot lastniki podjetij, tu na tem mestu sedaj ob božiču in novem letu, ki bo kmalu pred nami, izrekamo zahvalo za naklonjenost v preteklosti. Ostanemo tudi mi vam naklonjeni v bodočnosti v vseh ozirih, kakor upamo, da ostanete nam tako tudi vsi dosedanji odjemalci. Prejmite torej od nas iskrena voščila za vesele božične praznike in naj bo tudi novo leto, ki bo dospelo, polno sreče in srčnega zadovoljstva vse dni. LASTNIKI KORPORACIJE: Anton in Antonija Grdina Si1., Anthony J., Frank L., James, Mary ;n Joseph Grdina. Pri nas v službi so: Mr. Steve Bernardič, Stanley Mahnič, Peter Kepič, Fran j o Malovič, James Skuly, Charles Slapnik, Stella Borota in Anthony Kushlan. Naša podjetja so ustanovljena, da služijo našemu narodu v obče in od naših podjetij je narod vedno prejemal obratno podporo. A. GRDINA in SINOVI Glavni naslov je: 6019 St. Clair Ave. Cleveland, O. Tony Stepech, Shinnston, W. Va.: Kako sem se odpravljal v Ameriko Bilo je lepega meseca majni-ka, leta 1910, ko sem se začel pripravljati za v Ameriko. Moj prijatelj in sošolec je imel očma v Ameriki. Rekel mi je, da mu bo pisal, da bi ga spravil v to obljubljeno deželo Ameriko. Prosil sem ga tudi jaz, da bi pisal še zame, kar je tudi storil. Težko sva pričakovala odgovora. Odgovor je pa hitro prišel, da lahko prideva, da bova oba delo dobila. O joj, kakšno veselje! Toda potem se je začela nevihta, ko sem vprašal mojega očeta, če me bodo pustili. Oče so kar na kratko rekli,, da ne. "Dokler bom jaz živ, ne boš šel v Ameriko," so rekli. To je bil zame jako hud udarec, toda odnehal nisem. Pri vsaki jedi in pri vsakem delu je bila Amerika. Toda od očeta sem dobival vedno enak odgovor — ne! čas je tekel hitro in počasi. Hitro je tekel zato, ker je imel moj prijatelj že vse pripravljeno za odhod, jaz pa ne drugega kot "ne" od očeta. Zame je tekel pa čas počasi zato, ker bi bil rad šel, pa nisem mogel dobiti dovoljenja od očeta. Kaj hočem sedaj? Čas vedno bližje prihaja, ko jo bo Lojze popihal v Ameriko, jaz bom moral pa ostati doma. še enkrat se spravim nad očeta in mater s prošnjo, pa vse zaman. Vse moje prošnje in obljube niso nič zalegle. Tedaj sem pa bolj odločno nastopil in jima rekel, da poj dem vseeno in da me ne bosta nikdar več videla. Da bom šel po svetu za tako dolgo, da si bom dovolj prislužil za Ameriko. Ker sem imel delavsko knjižico, mi tega niso mogli ubraniti. Ta moj nastop je bil pa hud udarec za očeta. Ves dan je bilo vse tiho v hiši in okrog hiše. Meni pa tudi ni šlo nobeno delo od rok, ker sem imel samo Ameriko v mislih. Mati so videli, da vseeno ne bom doma ostal, če me ne pustijo in tako so začeli mati nagovarjati očeta, naj me pustijo, da ne bom itak za nobeno rabo več pri hiši, ko sem si enkrat vtepel Ameriko v glavo. No, končno so se oče omehčali in mi dovolili, da lahko grem. Verjeli so Matičku, ki je pisal, da bom tudi jaz dobil delo. Oče so ga imeli za velikega poštenjaka. Ker je bil že drugič v Ameriki, je tudi nekaj vedel. To je bil Matija Bukovec. Dober človek in nikdar bi ne bil jaz v Ameriki, če ne bi bil on pisal. še danes sem mu hvaležen za njegov trud. Bog ga živi! Ko sem dobil dovoljenje od očeta, je bilo najprej treba k g. župniku po rojstni in krstni list. Ko sem jim povedal, da bom šel v Ameriko, so se začudili in me vprašali, kdo. da bo doma pšenico mlatil. No, jo bo že kdo, sem rekel. Dali so mi potrebne listine in mi voščili srečno pot. Od tam pa k županu na Plusko po župansko potrdilo. Dobila sva z očetom tudi to in potem je bilo treba pa na glavarstvo v Novo mesto po dovoljenje. Tukaj sem se pa bal zaradi vojaščine, ker sem bil v tistih letih. Ko pridem na glavarstvo, me eden uradnikov vpraša, kaj bi rad. Povem mu, da potni list za v Ameriko. "Že spet Amerika, vse hoče v Ameriko!" je zare-žal. Pelje me k pisarju in reče: "Tukaj je zopet eden za v Ameriko. Kaj bo, če bomo vse spustili v Ameriko." Ustrašil sem se tistih besed in mislil, da ne bo nič. Pisar pa ni rekel nič. Nekaj časa še piše, potem me pa vpraša, če hočem jaz v Amerika. Povem mu, da bi rad nekaj zaslužil, da bi pomagal očetu. Potem me vpraša za listine od župnika in župana. Pregleda jih in me vpraša, če bom prišel čez dve leti domov. Ves vesel mu odgovorim, da bom, v žepu sem pa figo tiščal. Tedaj mi izpolni tudi on potrebno listino in z očetom greva iz urada. Ko prideva do prve gostilne, zavije notri, da se malo pokrep-čava. Oče mi pravijo, da imam sedaj vse v redu, vendar pa naj se premislim in ostanem doma. Rekel sem jim, da sem se odločil iti na vsak način, da bom pa čez dve leti zopet doma. Oče so pa rekli: "Danes je 28. maja. če boš prišel danes čez eno leto domov, pa me gotovo že ne boš našel več med živimi." Težke so bile te besede, vendar sem mislil, da so itak samo besede. Še enkrat so rekli, naj ostanem doma toliko časa, dokler bodo oni živi, potem pa naj le grem. "Vse ti dam, kar imam, samo doma ostani," so rekli. Nisem vedel, kaj bi jim odgovoril. Težko mi je bilo pri srcu, ker nisem vedel, da me imajo oče tako radi. Nazadnje sva se zmenila, da jim bom dal zadnjo besedo v nedeljo. Tisti, ki so bili že v Ameriki, so tolažili očeta, da se ni treba nič bati zame, ker bom kmalu doma, ko bom enkrat zagledal morje, se bom pa ustrašil in jo pribrisal domov. To je že malo tolažilo očeta. Torej v nedeljo sem rekel očetu, da grem na vsak način. Poslovilni dan je bil, če se ne motim, na 31. maja 1910, ko me je prišel Lojze poklicat zgodaj zjutraj. Ko se poslavljava, sem zagotavljal očetu, da se čez dve leti zopet vidiva. Oče so pa še enkrat potrdili svoje prejšnje besede, da bi bilo še čez eno leto prekasno. Pa so vedeli, kaj so govorili, kajti če bi bil šel ob letu domov, bi ne bil očeta več videl živega. Jaz sem odšel od doma 31. maja 1910, oče so pa umrli 3. maja 1911. Torej so slutili, da se več ne vidiva na tem svetu, čudi! sem se temu, ker niso bili videti nikdar bolni. S prijateljem se napotiva proti Trbanskemu vrhu, ko so šli ljudje ravno k šmarnicam v Čatež. Kmalu sva bila za hribom in sva jo veselo mahala proti postaji Velika loka. Najina vas se nama je kmalu izgubila izpred oči in nisva je več videla. Potem pa z vlakom v Ljubljano, od tam pa v Havre na Francosko. Tam se nisem prav nič ustrašil morja. Na morju se mi je celo prav dopa-dlo. Dvanajst dni smo bili na morju, pa je vse minilo kot bi mignil. Ko smo prišli v New York, je bilo pa konec lepih dni. Od tam sva šla z Lojzetom v Elkhart, Indiana. Žalostno je bilo slovo od tovarišije, s katero srno vse dotlej skupaj vozili. Če bi ne bil doma rekel, da se ne vidimo dve leti, bi se bil gotovo iz New Yorka obrnil nazaj. Tako me je bilo pa sram. Ta moj prijatelj in sopotnik je bil Louis Glavač, ki se še se- daj nahaja v Clevelandu. Tisti dve leti sta hitro minili in potem zopet dve in tako naprej, da sem še danes tukaj. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem skupaj. Pridite k nam! Kot vsako leto imam za božične praznike in novo ,leto TINO na drobno in debelo. Imam tudi vedno fin prigrizek. Se priporočam in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1938. ANION BAŠCA 1016 E. 61st St. OBISKAL SEM ROJSTNO DOMOVINO (Nadaljevanje z 5. strani) tisti priliki sem se sestal s škofom dr. Rožmanom. Takoj nas je odpeljal v svojo sobo, kjer smo se precej časa razgovarjali. Prijazni vladika se je zanimal za vse novice iz Amerike, na katero se vedno z veseljem spominja. Udeležil sem se tudi koncerta Glasbene Matice, ki je bil jako lep. Zatem sem se odpeljal zopet v Toplice, kjer sem ostal deset dni. človek se kar težko loči od tega sila prijaznega kraja. Ker sem imel dosti časa, sem včasih najel avto in se vozil po deželi. Bi] sem v šmarjeti, Beli Cerkvi in tudi v škocjanu, kjer je bil ravno semenj. V gostilni so mi povedali, da je bil malo prej tam g. Ban, iz Girarda. Škoda, da se nisva videla. Potem se odpravim pa zopet domov. Najprej sem šel v Stražo k sestri Cilki. Prišli so prijatelji in sorodniki, pa se odpravimo na Veselo goro h Kusu. Imel je fino vino, igrala nam je harmonika in tako smo ga žajfali do ranega jutra. Zjutraj se pa odpeljemo z vozom domov na Rosenberg. Pri sestri Heleni je bila že miza pripravljena z najfinejšimi jedili in pijačo. Zopet smo začeli že popoldne in končali drugo jutro. Saj je bilo vse to za naše slovo. Zjutraj je pa stal pripravljen lojterski voz, ves okrašen z rožami. Tudi konji so bili vsi okrancljani. No ja, saj bodo peljali Amerikanca zopet nazaj v obljubljeno deželo. Prišel je čas, da se poslovimo. Na vozu je že sedelo 25 oseb, da me spremijo na postajo Bistrico. Tam i šele se je začelo najhuje. Med pctjo je igrala harmonika, peli I smo in vriskali, da smo zbudili I ljudi po vseh vaseh, skozi katere . smo se peljali. Na postaji pa ni I bilo ne petja ne vriskanja, am- I pak ?amo ihtenje in objemanje. , Tako je na svetu, enkrat vese- ' lje, enkrat pa žalost. Iztrgam se j ljubim domačim iz rok in sko- i čim na vlak. Še en pozdrav, ' mahanje z belimi robci v zadnji | pozdrav in vlak jo je odpihal i proti Ljubljani. Bog ve, če vas bom še kdaj videl, ljubi domači I kraji, drage sestre in drugi? 1 V Ljubljani grem naravnost v Mikličev hotel, kjer sem najel sobo in se dobro prespal. Saj smo jemali slovo dva dni in dve noči in bo za nekaj časa zaleglo. Iz Ljubljane sem se odpeljal prej kot drugi moji sopotniki, ker sem se nameraval ustaviti za par dni še na Francoskem v Lyonu, kjer živi stara mati moje sinahe. Potoval sem preko Italije in drugi večer sem bil že v Lyonu. Tam sem ostal tri dni ter sem imel prav dobre čase. Od tam sem se peljal pa v Pariz, kjer sem že našel druge colege. Z g. Zakrajškom sem obiskal ,še pariško razstavo in več drugih zanimivosti. Potem smo se pa odpeljali v Havre in 28. julija smo odrinili od evropske celine. Na 2. avgusta smo oili že v New Yorku. Reči moram, da smo imeli ves čas jako lepo potovanje. Družba je bila prijetna in postrežba najboljša. Hvala vsem za prijaznost. K sklepu pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto v upanju, da se še vidimo v Jugoslaviji, ki je res lepa dežela. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem. MARTIN L. O'DONNELL SHERIFF CUYAHOGA OKRAJ POMOŽNI ŠERIFI: Bertha E. Cerkvenik, Joseph J. Gornick, Joseph Kovach, Anthony Kosan, Lawrence Leskovec, Anthony Zakrajšek. — Appraiser, Joseph Mohar. GARANTIRANI PEVCI! Dolgoletna skušnja v reji kanarčkov nam pomaga, da vam prodamo samo najboljše, garantirane pevce. Mnogo stotin ljudi je zadovoljnih z našimi pevci. Naročite tudi vi enega za božične praznike, kar bo primerno darilo. Se prijazno priporoča LOUIS LANGENFUS 6700 Schaefer Ave. Med St. Clair in Superior Ave., blizu Addison Rd. LOUIS LAUTIZAR 1195 E. 71st St. HEnderson 0675 GROCERIJA in MESNICA Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, klobas ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo še za naprej. Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. MANHATTAN CAFE Louis in Alice Trattar, lastnika 10700 Reno Ave. Michigan 6778 6% izvrstno pivo, vina in prigrizek. Ob sobotih pa igra izvrstna godba. Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem in se toplo priporočava. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem skupaj in se toplo priporoča JENNIE ZELE GROCERIJA 1126 E. 68th St. Vesel božič in srečno novo leto 1938 vam želi MLAKAR'S CAFE 871 E. 67th St. IZVRSTNO PIVO, VINO IN PRIGRIZEK. Se toplo priporočamo. Ui: O naših podjetjih Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem skupaj ANGIE'S CAFE 6702 St. Clair Ave. ANGELA PEČJAK, lastnica Se toplo priporoča za mnogobrojen obisk. 6% pivo, vino in prigrizek. ; VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM JOSEPH in PAULINE BIRK 6220 St. Clair Ave. Vsem gostom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto FRANK SUHADOLNIK GOSTILNA 1196 Norwood Rd. 6% pivo in fino vino. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem MAY C. BATES GROCERIJA in MESNICA 4536 Warner Rd. HOČEVAR BE4UTY SALOM j i Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se toplo jilripbročamo tudi v bodoče, i; i * ■ I 6213 St. Clair Ave. !.; HEnderson 5296 \ RUDY BOIEGLAV 1125 E. 60th St. Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vfna za praznike. Mi prodajamo na debelo in na drobno. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem. JOHN CIMPERMAN in SIN GOSTILNA 1259 Marquette Ave. Vse vrste pijača in dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Žel imo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Vc.sele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi te Slovenska grocerija, mesnica in konfekcijska trgovina I 23751 St. Clair Ave., Euclid, O. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim klijentom in prijateljicam iz srca želi MARGIE'S BEAUTY SHOPPE MARJORIES A. KRAINZ, poslovodkinja Najfinejša dela za dame po najnižjih cenah 15706 Holmes Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi COlllNWOOD HARDWARE 711 E. 152d St. J. ZAVASKY ENdicott 2940 PRESSING REPAIRING REMODELING Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in sčistimo za praznike. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO,! Zahvala in voščilo Ob priliki 30-letnega trgovanja med našim narodom se želim iskreno zahvaliti vsem onim, ki so se s polnim zaupanjem posluževali naše trgovske postrežbe. Tudi vnaprej obljubujem postreči z najboljšim blagom po najnižjih cenah. V toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. ANION LOGAR SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 928 E. 222d St. (Bliss Rd.) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM DEMSHAR BUILDING (0. Inc. 436 E. 124th St. Tel. Liberty 5827 Sprejemamo naročila za vsa stavbinska dela, velika in mala. Izvrstno, trpežno delo, nizke cene! VESELO, ZDRAVO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO iskreno želim vsem naročnikom "Ameriške Domovine in prijateljem po širnem Clevelandu. JOHN J. PRINCE POMOŽNI OKRAJNI PRAVDNIK Frank Dragolič, i Cleveland, Ohio: Spomini na 'hrvalarje' Vsak se rad spominja svojih mladih let. Zlasti o božičnih praznikih rade uhajajo misli na davne, prišle čase, kako in kje smo preživeli te ali one božične praznike. Tudi jaz se dobro spominjam zlasti onega božiča iz leta 1907. Pa se ga bom tudi spominjal, dokler bom živel. Meseca septembra tistega leta je bilo, ko so mi rekli oče, da bomo šli zdaj malo po svetu pogledat. Takrat sem bil star 17 let. Vprašam jih, kam se nameravajo podati čez zimo. "Saj boš šel tudi ti z nami," so mi rekli oče. "Zadosti si star, da si boš kaj zaslužil. In če že hočeš vedeti, ti povem, da bomo šli na Zgor. štajersko švelerje tesat, ali železniške pragove." "Oče, saj ne znam tesat," jim ugovarjam. "Se boš pa navadil, saj sem se udi jaz moral. Plenkačo sem ti že kupil." "Pa naj bo," sem pohlevno rekel. Ker če bi bil rekel, da ne grem, bi bila z očetom tekla doli o klancu. No in tako smo jo odrinili od doma. Vožnje ne bom opisoval, ker vožnja je vožnji podobna. Bilo nas je enajst "hrvatarjev" v naši družbi in sicer štirje skupaj, sedem pa skupaj. Nastanili smo se v gozdu, dve uri od vasi. Najbližji kmet je bil pa tri četrt ure oddaljen od nas. Predno smo šli v gozd, smo si nakupili koruzne moke, špe-ia, tobaka, pa tudi malo šnop-čka, kakopak. Ko drugo jutro vstanemo, je bilo treba najprej skuhati žgan-ce. Jaz sem bil vesel žgancev, pa sem vzkliknil: "Jejhata, to bo luštno, žgan-ce bomo jedli!" Oče se pa oclrežejo: "Le počakaj ! V dveh tednih boš drugače govoril." In res so bili žganci trikrat ia dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Pa kaj si moreš pomagati. Prvi dan mi oče odkažejo delo, cla bom samo zasekaval, oni bodo pa tesali, da se bom privadil stati na hlodu. Težko je šlo, pa moralo je iti, če ne, še žgancev ne bo, so mi oče peli kar naprej. Ampak v nedeljo je bilo pa veselje, ko smo šli doli v vas v prodajalno po moko in kar smo potrebovali za čez teden. Seve, pozabili nismo pri tem tudi na božjo kapljico, da se poplakne •pe grlu koruzna moka od celega tedna. Tako nam je šlo teden ;a tednom. Včasih smo si kupili tudi malce kave, da smo imeli priboljšek. Tudi česna in čebule smo si kupili, da smo pri-grizovali pri žgancih, ki so šli sicer tako neznansko težko doli. Saj voste, kaj so trikrat na dan coruzni žganci. Bog ve, kako bi šli našim otrokom tukaj v slast po trikrat na dan, kaj pravite ? Pa bo morda katerega zanimalo, kako smo si kuhali žgance. Saj vem, da vas je dosti, ki niste bili še nikdar po šumah v starem kraju. V kotel smo deli najprej vode. Kadar nam je pa voda zmrznila, smo natlačili v kotel snega, da se je stopil. Potem smo pa igle od smrek in borovcev pobirali iz vode. Pa če nismo vseh pobrali, ni bilo nič zato. Ko je voda zavrela, smo nasuli moke. Eden je mešal, drugi je pa slanino cvrl, potem smo pa kar v kotlu zabelili, če i je bila v kempi slučajno kava, 'smo pa še to zlili na vrh. ! Tako je šlo vseskozi do božiča. Dan pred božičem pa pravijo možaki (ja? nisem še imel takrat besede), da bomo ta dan delali samo do opoldne, ker da-i nes bo sveti večer. Pa smo se odpravili popoldne, pa smo jo l ubrali k bližnjemu kmetu po Ijahca. štiri krone smo dali zanj brez kože. No ja, kaj pa hočemo ž njo. Kmet nam je navrgel še nekaj krompirja, kruha in nekaj mošta. Vigred srca žalostna cvetka v snegu tužno tam klone glavo, upa, da deklica mimo prišla bo vtrgati jo. Oh rožica zala tu skrita, kot jaz si od vsega sveta, ponesem te v sobico svojo, tam ljubi jemal bo slovo. Pripela bom njemu na prsi, duhteča rudeča si vsa, gorkoto oznanjaš med ledom, prinašaj mi vigred srca. Ne vem, če to bile so sanje al' tuga zdaj moja je preč, ker srčne bolesti in rane ne znam ter ne čutim jih več. Pomlad je v srcu zdaj mojem, oh vigred, ti ljubljena vsa; ostani mi v duši, ostani, ti vigred si mojga srca. —Marjanca Kuharjeva. "Joj, to bo življenje o božičih praznikih!" sem rekel jaz, i me je taka stvar bolj veseli-a kot plenkača. Ko smo prinesli meso domov, smo ga razre-rali na kose in določili: toliko za o polnoči, toliko za večerjo, to-iko pa za Štefanov dan. Jaz sem •i pri vsaki delitvi lepo oblizal in štel, koliko bo prišlo name. Ko se je storil večer, smo se-leli v kolibi okrog ognja in si pripovedovali povesti. Jaz, seve, nisem vedel nič, zato sem pa toliko bolj zvesto vlekel na ušesa, a pravim: "Oh, kako je danes dolg večer." "Kaj bo dolg," se oglasijo oče, 'saj je že osem. Aha, te po nesu skomina, kaj ne?" Ob devetih smo šli pa spat. Iidva z očetom sva skupaj spa-pogradu. Pa" meni se ni dalo ;pati. Kmalu se sklonem in po-ledam na uro. Oče me pa dregnejo: "Kaj matafiriš,- saj smo se komaj vlegli." Pa tudi drugim se ni dalo spa-;i. čez nekaj časa se oglasi ujec: "Tone, poglej no, koliko je ura; meni se zdi, da je že davno polnoči." Pogledamo na uro, pa o bila šele četrt čez devet. Pa ;e kmalu zopet oglasi Tomaž. "Meni se zdi, da ležimo že naj-nanj štiri in dvajset ur." Tedaj poprimejo pa tudi naš oče in pravijo: "Ne vem kaj je, da gre nocoj ura tako počasi naprej. Jaz jo bom kar skozi vrata vrgel." Pa jih podražim: "Aha, očka, udi vas mika meso, kaj ne da?" čez nekaj časa pravijo oče: "Veste, fantje, enajst je že ura. Kar vstanimo pa dajmo meso v •ječ. Predno bo polnoči, pa bo neso pečeno." Jej, kako hitro smo bili vsi pokonci in kmalu je T'čelo dišati po kolibi, da nam je kar nosove zavijalo. No, končno smo pa le dočakali, da je ura kazala natančno polnoč in tudi meso je bilo pečeno. Nastalo je tako hrustanje v naši kempi, kot bi se medvedje gostili. Ko smo vse lepo pospravili, pa vzamejo oče izpod slame, na kateri smo ležali, steklenico žganega, rekoč, da so ga shranili nalašč za ta večer. Pa smo obhajali prelep sveti večer sredi črnega gozda in daleč od rojstnega trga Cerknice, žive duše ni bilo v gozdu kot mi, le srne so zvedavo strmele v razsvetljeno kolibo izza kake smreke. Pa zakaj nismo kake srne spodrtičili za večerjo, bo morda kdo vprašal. Bog ne daj! Hujše bi bili kaznovani, kot če bi ubili človeka. Za tiste štiri kron-ce se pa tudi ni izplačalo izpostavljati se nevarnosti. Drugo jutro ob petih smo se napotili v cerkev dve uri daleč. Gazili smo visok sneg in si tiščali ušesa pred mrzlo sapo. Po maši smo sq dobili z drugimi tovariši v gostilni. Tam smo jim povedali, kako fino večerjo smo imeli. Tudi oni so rekli, da bodo imeli pečenega jajica za novo leto. Pa nas niso nič povabili. No, saj tudi mi nismo njih. To je bil prvi božič, da sem ga obhajal daleč od doma. Veli-! ko sem že prebil v tujini od ta- j krat in veliko božičev obhajal, j pa noben ni bil tako lep kot takrat v štajerskem gozdu. Vse :ste, ki so takrat obhajali z menoj tak božič, že davno krije hladna zemlja. Naj počivajo v miru. Naj pa na oiem svetu obhajajo veselejši božič kot jaz tukaj. H koncu želim vsem Cerklja-nom srečne in zadovoljne božič-'ie praznike in blagoslovljeno novo leto. -o—- Frances Intihar, Cleveland, O.: Spomini iz mojih mladih let Kako z urnimi koraki hitijo dnevi naprej, dalje v večnost. Že zopet so tukaj tako težko pričakovani božični prazniki. Že šestič jih bom praznovala tu, daleč proč od mojih ljubljenih staršev, bratov in se(ster. Ne morem popisati in povedati, kako srečni so bili dnevi mojega življenja, ko sem praznovala vesele božične praznike skupaj z ljubimi starši, brati in sestrami. Leta 1931 smo jih zadnjič praznovali skupaj. Veselila sem ,se že masece prej svetega večera, že poprej sem nabrala mahu za jaslice. Zadnji dan pred božičem smo pritrdili trivoglato desko v kot in postavili jaslice nanjo. Z veselimi obrazi in žarečimi očmi so bratci in sestrice postavljali pastirčke v mah in svečke okrog jaslic. Ko smo bili gotovi z jaslicami, se je že zmračilo. Zvonovi so zvonili in vabili k večerni molitvi. Vsi smo pokleknili okrog jaslic in odmolili vse tri dele rožnega venca. Po končani molitvi smo posedli, okrog mize in povečerjali. Kmalu po večerji smo se pa začele zbirati s prijateljicami in prepevale smo lepe božične pesmi. V takem prazničnem razpoloženju je prišel čas za k polnočnici. Vse naokrog so doneli zvonovi iz cerkve naše ižanske fare in nas vabili k polnočnici. V cerkvi so orgle mogočne bučale in milo je zadonela pesem : Sveta noč, blažena noč . . . Zatopljena v pomen te mile pesmi sem se spomnila, da zadnjič poslušam to pesem v rojstni domovini in zadnjič poslušam ubrano zvonenje svetonočnih zvonov. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem premišljevala, kje bom obhajala prihodnje božične praznike. Usoda je zahtevala tako, da sem se morala ločiti od ljubljenih staršev, bratov in sestric ter se podati v daljno Ameriko. Leta 1931 sem prišla v Ameriko. časi so bili takrat najslabši. Vse mi je bilo tuje. Niti spomniti se nisem smela, kako daleč sem od svojih dragih. Mnogokrat so mi solze zalile oči. Tako so potekali dnevi naprej. Prišli so božični prazniki. Vse se jih je veselilo. Jaz sem bila pa žalostna, ko sem videla, da jih ne bom praznovala pri svojih dragih domačih, ker ločile so nas visoke gore in globoko morje. Tako so bili moji prvi božični prazniki tukaj bolj žalostni kot veseli. A letošnje božične praznike, upam, bom bolj srečna in vesela praznovala. Pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa vas, dragi ata in mama ter vsi ostali domači v domovini. Voščim vam vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. Marn Dry Cleaning 6518 St. Clair Ave. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo našim odjemalcem in prijateljem. Sveže mleko, sir, smetana, sirovo maslo, whipping: cream. Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v bodoče. EDNA DAIRY slovenska mlekarna JOSEPH KNAUS, lastnik 6302 Edna Ave. HEnderson 7933 POZDRAVE! Vesele božične praznike . . . srečno novo leto ... in zahvala tudi ... za vašo naklonjenost . . . za vašo prijaznost . . . in za mnogo hvaležnih prilik, ki ste nam jih dali, da smo vam bili na uslugo. Z našimi srci prepojeni z hvaležnostjo ... in priznanjem . . . vam pošiljamo iskreno željo ... da boste imeli vesel božič ... in da vam novo leto . . . prinese mir . . . srečo . . . ter polno izpolnitev vseh vaših upon in želja. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIK Michigan 7420 Se toplo priporočamo in želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem. BLAINIK'S 6304 St. Clair Ave (zraven St. Clair kopališča) MUlberry 9691 želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Toplo se priporočava. V.-1.1. Ob zatonu leta 1937 se želim iskreno zahvaliti vsem volivcem in našim rojakom v 32. vardi za lojalno podporo pri mojem odgovornem delu v mestni zbornici. V polni zaupnici in prepričanju, da sem po svojih močeh najboljše zastopal ljudsko-delavske interese mi je narod poveril novo zaupanje ter me z veliko večino ponovno izvolil v council mestnega zastopstva. Obljubujem, da bom po svoji moči in svoji čisti vesti tudi v bodoče stal na braniku človeških pravic ter branil delavčevo pravo, boril se za izboljšanje njegovega položaja ter zahteval, da najde in prejme svoj delež, ki mu pripada. Ob novem letu nastopim tretji termin ljudskega zastopstva. Bogate izkušnje, katere sem si pridobil zadnja dva termina v mestni zbornici bom uporabil v korist onim, ki so mi z zaupanjem mestno zastop-tvo poverili. Zavedam se v polni moči, da mi je ljudstvo in nikdo drugi dal najlepšo zaupnico s tem, da sem bil v milijonskem mestu z največjo večino glasov posameznih vard izvoljen v mestni council. Izrečena naj vam bo ob praznovanju božičnih oraznikov in novega leta naj prisrčne jša hvala za izkazano zaupanje v toplem voščilu lepših in boljših dni ob praznikih in novem letu 1938. ANTON VFHOVEC MESTNI ZASTOPNIK V 32. VARDI »ggffiglfjiMgg Podpisani želim vsem prijateljem in znancem, zlasti pa keglačem in keglačicam prav srečne božične praznike in veselo novo leto. Priporoča se za obilen poset gostilniških in keglaških prostorov tudi v novem letu ter se zahvaljuje vsem številnim gostom in športnikom, ki so tekom leta zahajali v prostore. JOSEPH POZELNIK, lastnik 10322 St. Clair Ave. J. Resnik, Cleveland, O.: Najstarejši mol v fari sv, Lovrenca Zopet imamo božično številko Ameriške Domovine v rokah. Razni dopisniki nas bodo v mislih peljali nazaj v rojstno domovino in nas spomnili mladostnih dni. Nikdar v življenju skozi leto se tako živo ne spominjamo svoje rojstne domovine kot v božičnem času. Jaz se pa hočem spomniti moža, kateri mi je pred 31 leti prvi voščil vesel božič in mi pripovedoval razmere o božiču v Ameriki. Ta mož je marsikateremu fa-ranu fare sv. Lovrenca v New-burgu dobro poznan. Saj je bil prej tukaj kot se je pa začela delati cerkev. Tudi je bil poprej v Ameriki kakor se je delala najstarejša fara v Clevelandu, to je fara sv. Vida. Ta mož je posebno dobro znan v Rar-dallu in se piše John Juh. Mož jih ima že 80 križev na rami, pa je še vedno trden in mu je najljubše delo pri živini. Ima dve kravi, katere vedno sam oskrbuje, jih boža kot mati svojega otroka, pa tudi ljubi kot mati otroke. Vedno skrbi, da so nasitene in napojene ter imajo vedno snažno postlano posteij-co. Ko ga vprašam, če ve, kdaj je bil rojen, mi odgovori: "Ej, dobro vem, 21. decembra 1857 in sicer v Mali vasi, fara sv. Križ pri Litiji. Mala vas sta samo dve hiši ter spadati prav za prav pod vas Laze. Nad Malo vasjo je bil nekdaj sloveč star grad, danes v posesti kmetov. Kjer so se nekdaj šopirili mogočni baroni in se sprehajale imenitne grajske kontese in gospodične, danes delajo pridne kmetice po rodovitnem polju. Kolika sprememba." "Ste v mladosti kaj hodili v šolo?" ga nadalje vprašam. "Prav malo. Dve leti sem hodil k sv. Križu, pa smo se učili le krščanski nauk, v branju in pisanju se pa nismo dosti učili. Ko sem bil dvanajst let star, sem šel služit za Veliko Loko k Laščanu za pastirja. Kdor je v starem kraju služil za pastirja, ta že ve, da pastir ni samo za živino pasti in uganjati pastirske burke kje na obširnih pašnikih, ampak ga porabijo za vsa-kojaka hlapčevska dela. Ko nekoč hlapca ni bilo doma, mi gospodinja ukaže, naj napojim tudi žrebca. Gosnodar Laščan, tako se je reklo pri hiši, je redil mlade konje. Takrat so imeli velikega žrebca, katerega je le hlapec vodil na vodo. Jaz sem se hotel pa postaviti, pa sedem žrebcu na hrbet in ga poženem iz hleva. "Gospodinja, ki to vidi, za-kriči: 'Janez, kaj pa delaš, saj konj še ne zna nositi!' "Modro in učeno ji odgovorim: 'Se bo pa navadil!' Pa sva zaplesala pred hlevom in tje po Veliki Loki. Konj se je hotel iznebiti neljubega bremena, jaz sem mu pa prigovarjal, naj bo lepo pameten, ko mu ni sile in tudi breme je zelo lahko. "Vse po vasi je v kraj letelo. Ženice so se križale in kar naprej molile za mojo dušo, ki se bo vsak čas ločila iz telesa. Pa se ni. Konj se je polagoma privadil teži na hrbtu in prav pametno sva prišla nazaj v hlev. Takrat sem dobil spoštovanje in ugled pri sovrstnikih in odraslih. "Poleg konj smo imeli pa tudi dosti goveje živine. Posebno sem si zapomnil dva mlada junca, ki nista bila še nikdar v jarmu. Ni mi dala žilica miru, da sem ju nekega dne upregel v voz in hajd na njivo ž njima. Jej, kako sta se branila voziti in rinila vsak v svojo stran. Pa sta se morala končno le podati. "Drugo leto sem šel služiti v Brezo, fara Trebnje, k Vodni- ku. Tam je bilo dosti dela in dosti jela. Gospodar je bil dober in prijazen. Prav dobra služba je bila to. Zato sem pa tudi tam ostal več let. Toda poskusiti sem hotel še kaj več, pa sem šel v šentvidsko faro, kjer sem služil pri raznih gospodarjih. Ko sem bil star 28 let, sem šel služit v Radohovo vas k Bokalu. Ker sem bil že v lepih letih, sem si večkrat mislil, kako bi si ustanovil svoj lastni dom. Saj veste, služba je služba. Seznanim se s poštenim in pridnim dekletom, pa ji razode-nfem, da bi si rad napravil lastno ognjišče, le da kuhati še ne znam, pa bi rad dobil kako žensko stvar, ki bi za kuhavnico . prijela. Ona mi pa hitro odvrne: 'Jaz znam pa kuhati in če hočeš, ti bom za kuharico, pa še prala ti bom povrhu.' "To pa že kar lepo skup paše, ji vesel odvrnem, pa sva se kar poročila in si ustanovila svoj dom v vasi Kremejek, fara Primsko-vo. Po nekaj letih sprevidim, da kar se z delom poleti zasluži, se kar sproti zapravi. Posestvo tudi ni Bilo toliko, da bi se pridelalo dovolj za življenje. Pa začnem misliti na Ameriko, še tisto leto se odpravim in srečno pridem v Cleveland, kjer sem že 45 let. Prvo delo sem dobil pri odvodnih kanalih. Potem sem delal 24 na pokopališču. Marsikateri Slovenec spi smrtno spanje v grobu, ki sem mu ga jaz izkopal. Naj počiva v miru, sem dostikrat rekel, ko sem jamo zasipal. "Zdaj sem star 80 let. žena mi je umrla 12. aprila 1933. Od takrat samotarim pri hčeri Alice Keglovič. Največje veselje imam pri svojih ljubih kravicah, katere bi gledal noč in dan. Pa še eno veselje imam, da sta tukaj v Randallu poleg hčere še Frances in sin Frank, da lahko vsak dan skupaj pridemo. Le to me žalosti, da smo tako daleč od cerkve. Ne morem drugače v cerkev kot dr. me kdo pelje." Tako je ob kratkem orisal svoje življenje najstarejši mož pionir, kateri je pred 37 leti že bil tukaj, ko se je organizirala fara sv. Lovrenca. Le žal, da je njegova soproga prerano umrla. Samo še dve leti jima je manjkalo do zlate poroke, i Naj še omenim, da je oče Juh tudi meni pred 31 leti dobil delo la Calvary pokopališču. Pa ker nisem preveč prijatelj mrtvih, sem kopal jame samo devet dni, potem sem šel pa v tovarno. Oče Juh je pa 24 let pripravljal ležišča in bivališča mrtvim. Ko že pišem o mrtvih, je prav, 1 da se o božičnem času v mislih podamo nazaj v rojstni kraj, tje k farni cerkvi, kjer počivajo naši starši, nekaterih bratje ali sestre. Skoro vseh, kateri smo prišli sem čez široko morje, pa znanci in prijatelji. To so žalostni spomini, toda Bog ve, koliko izmed nas bo pričakovalo in bralo Ameriško Domovino prihodnje leto. Bog daj, da bi bili prihodnji božič še vsi živi in zdravi ter si z veseljem voščili vesele praznike. Vsi smo še radi na svetu, dasiravno ni za vse prav. Sprejmite, oče Juh, najlepše božične pozdrave. Vi ste bili moj drugi oče. Za vse Vaše nauke ob prihodu v, Ameriko, sem Vam hvaležen. Novorojene Detece Jezus pa naj milostno razprostira svoje nedolžne ročice nad Va-vi. Kadar pa pride čas ločitve od tukaj, naj bo Vaša pot lahka. Vsi cenjeni čitatelji Ameriške Domovine, sprejmite iskrene božične pozdrave. Naj bo v letu 1.938, katerega kmalu nastopimo, pclno božjega blagoslova. Detece Jezus naj vas in vaše delovanje obilno blagoslavlja. Vse či-tatelje pa prosim oproščen j a, ako sem katerega v tem letu dolgočasil s svojim pisanjem. Vsem skupaj kličem vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto 1938. Rosalie Mirtel, Cleveland, O.: Božične misli Vsak se rad spominja na pretekla leta, nazaj v mladost, še posebno ob božičnem času. Menda zato, ko je vse tako pre-čudno lepo, vse tako okrašeno s tisočimi lučicami po domovih in cerkvah. In ko zaslišiš prepevati prelepe božične pesmi, človeka kar nekaj pretrese. Nato pa pride novo leto in ž njim, kakor bi rekla, začetek novega življenja. Ne smem pa iti kar tako naprej, da ne bi omenila sv. Miklavža, ki je v naše največje veselje o božiču. Vsi se ga veselimo, posebno pa še, seve, mladina. Ko vidi "Miklavž," kako se otroci veselijo 7\ darili, tudi nam odraslim nekaj mladostnega zaigra pri srcu. Tako se tudi jaz spominjam nazaj na svoja otroška leta. Toda sv. Miklavž v stari domovini ni bil tako bogat, kot je tukaj. Toda tisto, kar mi je prinesel, je bilo v toliko večje veselje. Ko mi je nekoč prinesel majčkino leseno punčko v zibelki med suhimi hruškami, je bilo moje veselje nepopisno. Ko sem pa malo odrasla, sem imela največje veselje s postavljanjem in krašenjem jaslic. Vsak krajcar sem prihranila, da sem imela za nove pastirce in prtiček. Pri sosedovih so imeli pa mali kri-span. Kako radovedno sem ga ogledovala, posebno pa v zlatem papirju zavite • orehe in sladkorčk