Dominikanski samostan na Ptuju : arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011-2013

slovenski

2021

1 spletni vir (1 datoteka PDF (285 str.))

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V novem zvezku iz zbirke Monografije Centra za preventivno arheologijo so predstavljeni rezultati poizkopavalne obdelave arhiva raziskav, ki smo jih na območju Dominikanskega samostana na Ptuju izvajali med letoma 2011 in 2013. Kljub omejenem prostoru izkopa smo na posameznih mestih lahko ločili več rimskih poselitvenih faz. Dokumentirali ostanke dobro grajenih bivalnih objektov, starejše rimske faze, in slabše grajene objekte, ki predstavljajo najmlajšo rimsko fazo. Časovno opredeljivi odlomki keramike iz odkritih naselbinskih faz sodijo v čas od 1 do 4 stoletja, iz zasutij jarka pa v 4. in 5. stoletje.Zgodovina Dominikanskega samostana se začne leta 1230, ko je bil samostan ustanovljen. Kaj natančno je bilo na ozemlju, ki ga je Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega leta 1230 darovala za samostan, ni znano, predvideva pa se, da so tu že stali najmanj trije objekti, in sicer t. i. Matildin dvor, ki je bil podkleten in je imel tudi zunanji vhod v kletne prostore, ter zahodni trakt ter objekt na mestu kasnejše cerkve. To domnevo lahko le posredno potrdimo. Z ustanovitvijo samostana so se pričela obsežna gradbena dela. Že v sredini 13. stoletja je bila samostanska cerkev deležna prve večje prenove, in sicer izgradnje dolgega gotskega kora. Sledile so prenove po požaru v letu 1302. Zaključek tega obdobja predstavlja izgradnja grobnice Friderika IX. Ptujskega, ki je umrl leta 1438.Samostan je bil po 555 letih delovanja razpuščen leta 1785. Za tem je kompleks najprej zasedla vojska, ki si je v njem med drugim uredila bolnišnico ter zapore. Ostanke zaporniških celic smo lahko dokumentirali znotraj nekdanje kapiteljske dvorane. Po odhodu vojske je v samostanu svoj prostor dobil pokrajinski muzej, delno pa je bil namenjen za stanovanja. Z arheološkimi raziskavami smo odkrili tudi sledove dejavnosti iz tega časa, med katere sodi na primer muzejska deponija na atrijskem dvorišču.

22.04.2022