10 10 monografije cpa Dominikanski samostan na Ptuju Arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011–2013 AN NA PTUJU MOST ANSKI SA MINIK DO mmxxi 10 monografije cpa Dominikanski samostan na ptuju Arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011–2013 Evgen Lazar, Maja Janežič, Nika Veršnik mmxxi Monografije CPA 10 Dominikanski samostan na Ptuju Arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011–2013 avtorji oblikovanje in prelom Evgen Lazar, Maja Janežič, Nika Veršnik Nika Čremošnik prispevek risbe Andrej Šemrov Samo Ohman izdajatelj fotografije Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Evgen Lazar, Duško Belič, Dejan Kovačič, Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Sergej Pukšič, Matija Pavlovič http://www.zvkds.si izris načrtov najdišča in struktur uredniški odbor Danilo Cvetko, Mojca Jereb, Evgen Lazar Maja Janežič, glavna urednica Barbara Nadbath, odgovorna urednica Tadeja Mulh, članica Spletna izdaja Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vanja Celin, tehnična urednica Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Najdete jih na povezavah: recenzentki http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Irena Lazar https://www.dlib.si/ Zrinka Mileusnić © 2021 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije lektoriranje slovenskega besedila Vse pravice pridržane. Nina Kranjc ISSN 2630-208X angleški prevod Maja Sužnik lektoriranje angleškega prevoda Fiona Thompson Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 96391171 ISBN 978-961-7169-02-7 (PDF) Vsebina 5 1 Uvod Evgen Lazar 7 2 Geografski in arheološki oris najdišča Evgen Lazar 13 3 Zgodovina arheoloških raziskav na območju samostana Evgen Lazar 17 4 Arheološke raziskave ob gradnji v letih 2011–2013 Evgen Lazar 63 5 Opredelitev odkritega gradiva Maja Janežič, Nika Veršnik 89 6 Novci Andrej Šemrov 95 7 Zaključek 101 8 The Dominican monastery in Ptuj Archaeological research during renovations in 2011–2013 107 9 Literatura 111 10 Katalog stratigrafskih enot 209 11 Katalog gradiva Dominikanski samostan na Ptuju 1 Uvod Evgen Lazar Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center za pre- talin pred gradbenimi posegi ob prenovi samostana. ventivno arheologijo je na območju Dominikanskega Omejene so bile izključno na območje gradbenih samostana na Ptuju (parcelne št. 1330, 1331, 1334, posegov. 1335, vse k. o. Ptuj) izvedel zaščitne arheološke raz- S pričujočo objavo smo avtorji poizkusili na čim krajši iskave. Raziskano območje je v register nepremične in jedrnat način prikazati naše raziskovalno delo na kulturne dediščine vpisano kot Ptuj – Dominikanski območju samostana v letih 2011–2013. V objavi smo samostan (EŠD 588) , Ptuj – Mestno jedro (EŠD 580) in želeli prikazati poselitveno zgodovino dogajanja na Ptuj – Arheološko najdišče Levi breg (EŠD 9155) . območju samostana z vidika arheoloških ostalin ter z Raziskave so bile izvedene zaradi določitve vsebine in njihovo pomočjo približati samostan, njegovo zgodo-sestave najdišča ter zaradi odstranitve arheoloških os- vino in pomen tako strokovni kot tudi širši javnosti. 5 Dominikanski samostan na Ptuju 2 Geografski in arheološki oris najdišča Evgen Lazar Območje Dominikanskega samostana na Ptuju leži naplavljen prod. Reka omejuje tudi južni rob terase, na zahodnem obrobju srednjeveškega mestnega je-ki ga je v preteklosti izpodjedala oziroma odnašala. dra. Z vzhodne strani ga zamejuje t. i. Sončni park, Dominikanski samostan se nahaja na območju, ki s severne in z zahodne srednjeveško obzidje, z južne je v rimski dobi predstavljalo osrčje rimskodobnega strani pa obzidje oziroma rob terase nad reko Dra-mesta. Nastalo je na mestu, kjer naj bi t. i. jantar-vo. V srednjem veku je samostan predstavljal skrajni na pot prečkala reko Dravo. Zaradi ugodne lege je zahodni rob mesta in se je nahajal neposredno ob bilo območje poseljeno že od neolitika naprej. V prvi zahodnih mestnih vratih. Danes je v celoti obdan z polovici prvega stoletja se je na desnem bregu reke različnimi objekti, ki so nastali v bližnji preteklosti. Drave nahajal legijski tabor. Po opustitvi tabora med Dominikanski samostan stoji na rahli vzpetini, ki se leti 102 in 106 pa je cesar Trajan naselbini dodelil strmo spušča proti levemu bregu reke Drave. Geolo-pravice oziroma status kolonije. Od takrat dalje se je ško podlago na obravnavanem območju predstavlja uradno imenovala Colonia Ulpia Traiana Poetovio in je Slika 1 Lokacija Dominikanskega samostana na Ptuju. 7 Monografije CPA 10 Slika 2 Geološka karta območja Ptuja (vir: Geološka karta Slovenije, merilo 1 : 100 000, Maribor). bila del province Pannonia Superior. 1 Svoj največji ob-Dokumentirana je bila kot 6 m široka plast proda, ki seg je naselbina doživela v 2. in 3. stoletju, ko je ob- je bila ob nastanku tlakovana s kamnitim tlakom, v segala območje današnje Zgornje in Spodnje Hajdine katerem sta bili vidni kolesnici. Ob cesti je potekala na desnem bregu reke Drave ter celotno območje do tudi kanalizacija.3 Na tem območju so bili dokumen-Rabelčje vasi oziroma Rogoznice na levem bregu. tirani še ostanki manj pomembne lokalne ceste, ki se V radiju od štirih do šestih kilometrov so se razvile je odcepila od glavne ceste in je potekala vzporedno z različne mestne četrti: poslovno-trgovska na Spodnji današnjim tokom reke Drave v smeri proti severoza-Hajdini, stanovanjsko-obrtna na Zgornjem Bregu, hodu.3 Najstarejše najdbe s tega območja so datirane upravno-pravna na Vičavi, Panorami in na Grajskem v prvo polovico 1. stoletja.4 Na območju vojašnice griču ter obrtniška četrt v Rabelčji vasi . 2 so bili odkriti tudi ostanki bivalnih objektov, ki so Na območju Muzejskega trga in nekdanje vojašnice bili postavljeni vzporedno z današnjim potekom reke so bile v preteklosti odkrite ostaline rimskodobne Drave in Panorame. Kakovostno grajene stavbe so Petovione, ki so datirane v čas od 1. do 4. stoletja. bile postavljene na temelje iz lomljencev, zidovi so Na tem območju v preteklosti ni bilo večjih sistema-bili okrašeni s freskami, tla pa so bila prekrita z mo- tičnih arheoloških raziskav, ampak le manjše zaščitne zaiki. Taka gradnja je bila značilna za čas do konca raziskave, ki so bile večinoma vezane na gradbene 2. stoletja, v 3. stoletju pa se je gradnja spremenila. posege in predstavljajo le del celotne slike rimsko- Temelji so bili grajeni iz večjih prodnikov, zidovi pa dobne Petovione na območju Vičave. Tako so bili iz opek. Na istem območju so bili odkriti tudi ostan-v preteklosti na obravnavanem območju odkriti ki ulice s portikom. Na obeh robovih ulice sta bila ostanki rimskodobnih cest, med katerimi je po po-odkrita odtočna kanala.5 Na območju vojašnice je bil membnosti izstopala glavna cesta proti Savariji. Ta odkrit tudi večji objekt z več prostori, med katerimi je je najverjetneje prečkala reko Dravo na območju Vi- čave in je potekala v smeri jugozahod–severovzhod. 3 Mikl Curk, Tušek 1985, 295. 1 Horvat et al. 2003, 155, 156. 4 Horvat et al. 2003, 162. 2 Lubšina Tušek 2004, 90. 5 Mikl Curk, Tušek 1985, 291, 295. 8 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 3 G. M. Vischer – Ptuj 1681; detajl z Dominikanskim samostanom. eden interpretiran kot delavnica za predelavo kosti.6 dila mimo Panorame proti Rogoznici. Najverjetneje Poleg te delavnice je bilo v bližini odkritih in inter-je bila (leta 853) posvečena sv. Lovrencu, ki velja za pretiranih še nekaj metalurških delavnic. Te delavnice prvotnega patrona ptujske pražupnije.9 Ob cerkvi je so izkopavalci umestili v najstarejšo fazo poselitve, skoraj gotovo stal tudi sedež župnije. v 1. stoletje.7 Na obravnavanem območju je bila od- Stavbna analiza Dominikanskega samostana na Ptuju krita tudi okrogla lončarska peč, ki je datirana v 2. je pokazala, da so na mestu samostana že prej stali oziroma 3. stoletje.8 vsaj trije objekti. To so potrdile raziskave med ob- O dogajanju v burnih časih pozne antike in zgodnje- novitvenimi deli v letih 2000 in 2009, ko so potrdili ga srednjega veka imamo za ta prostor na voljo le obstoj stavbnih elementov, ki potrjujejo obstoj objek-malo podatkov. Predvideva se, da se je mestno ozem- tov pred ustanovitvijo samostana na območju vzhod- lje skrčilo, grobišča pa so se razširila tudi na območje nega konca južnega trakta oziroma jugovzhodnem nekdanjih bivališč in javnih objektov. koncu samostana, ter na zahodni fasadi in notranjosti Pozneje se Ptuj omenja kot pražupnija, znotraj katere pritličja današnjega zahodnega samostanskega trakta.10 sta v virih omenjeni dve karolinški lastniški cerkvi. Natančna funkcija teh treh objektov pa še vedno os-Ena od njiju, cerkev ob Pribinovem dvoru, naj bi taja vprašljiva. stala prav na mestu kasnejšega Dominikanskega sa- Glede na spore med meščanstvom in samostanom mostana ob cesti, ki je preko rimskega mostišča vo- je razbrati, da v začetku samostan še ni stal znotraj 6 Mikl Curk, Tušek 1985, 295–302. 9 Mlinarič, Curk 2009, 12–13. 7 Mikl Curk, Tušek 1985, 292. 10 Vnuk 2010, 46, 123, 127. 8 Horvat et al. 2003, 161. 9 Monografije CPA 10 Slika 4 Dominikanski samostan na izseku utrdbenega načrta mesta Ptuj vojaškega inženirja Tobiasa Creiztallerja iz leta 1644 (Vojni arhiv Dunaj). mestnega obzidja. Stal je tudi v neposredni bližini dominikanci iz Brež, kjer je samostan obstajal že od mostu čez Dravo, ki je v 13. stoletju prečkal Dravo leta 1217.13 na Vičavi, to je zahodno od samostana, cesta v mesto Okoliščine gradnje prvega samostana so precej neja-pa je potekala po terasi pod samostanskim pomolom. sne. Kot je že opisano, naj bi na prostoru samostana Cesta je bila kasneje skoraj v celoti erodirana, most predhodno stale najmanj tri stavbe, za katere se upo-pa premaknjen proti vzhodu.11 Šele po posredovanju rablja ime Matildin dvor in ki so kot vraščeni deli ar-Hartnida I. Ptujskega so namreč potek obzidja ob hitekture ohranjene v jugovzhodnem vogalu vzhod-obnovi leta 1251 preusmerili tako, da je zaobjelo tudi nega trakta ter v osrednjem delu zahodnega trakta. Dominikanski samostan.12 Ob ustanovitvi samostana leta 1230 so se začela grad- Dominikanski samostan je leta 1230, na pobudo bena dela tako na klavzuri kot na samostanski cerkvi. salzburškega nadškofa Eberharda II., ustanovila Najprej sta bila pozidana vzhodni trakt, ki pa se še ni Matilda oziroma Methildis, vdova Friderika III. Ptu-stikal s cerkvijo, ter južni trakt, ki se je priključil na že jskega, ki je zanj podarila zemljišče na zgornjem za- obstoječi del zahodnega trakta. Prvotna cerkev Mari- hodnem delu mesta, blizu mestnih vrat in takrat še jinega vnebovzetja je bila posvečena leta 1253. V tem izven mestnega obzidja. To je bilo v skladu s prvot-obdobju je bil izkopan tudi 18 m globok vodnjak, ki nimi običaji tega beraškega reda, ki se je pri izgra- je bil ključnega pomena za delovanje samostana.14 dnji samostanov držal reka: Extra muros ante portam V kratkem času neposredno po izgradnji je bil sa-oziroma Izven obzidja, ob vratih. Samostan so naselili mostan deležen prve večje obnove, in sicer pozidave t. i. dolgega kora, ki je nadomestil prvotni romanski kor. Te vrste kor, ki je bil dvignjen nad nivo cerkvene 11 Lubšina Tušek 2015, 162. 13 Vnuk 1997, 190. 12 Vnuk 1997, 191. 14 Vnuk 1997, 190. 10 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 5 Ptuj na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, karte, 6. zvezek, sekcija 171, Ljubljana, 2000). ladje in je segal globoko proti vzhodu, na prostor da- vi virov lahko ugotovimo, da je bil eden od večjih našnjega Sončnega parka, je bil eden prvih tovrstnih dvigov ladje izpeljan v sredini oziroma v drugi polov Evropi. Pod njegovimi dvignjenimi tlemi naj bi se vici 15. stoletja. Takrat so cerkveno ladjo, z mešano nahajala tudi grobnica ustanoviteljev samostana, kar kamnito in opečnato gradnjo dvignili za 1,7 m (druga naj bi nakazovale poslikave grbov ptujskih gospodov gotska povišava cerkve).17 V prvo polovico 16. stole-na šilastoločni banji nad njim.15 Leta 1302 je samo- tja datira izgradnja obeh renesančnih južnih prizid- stan prizadela prva večja katastrofa, in sicer požar, kov in s tem povezana prezidava škarpe na pobočju ki naj bi opustošil tako samostan kot cerkev. Sledila proti reki Dravi. so naslednja večja obnovitvena dela, ko je bila cerkev Zadnjo večjo prenovo je samostanski kompleks doži-prvič podaljšana.16 vel z barokizacijo v drugi polovici 17. stoletja. V tem Najznamenitejši element ptujskega dominikanskega času je bil porušen dolgi kor, cerkvena ladja je bila iz samostana, križni hodnik, je bil pozidan v prvi četr-neznanega razloga obrnjena (oltar se je iz vzhodne tini 15. stoletja in predstavlja biser gotske arhitekture strani prestavil na zahodno), dozidana je bila zakristi-na Slovenskem. Njegov bogati okras je delo ptujsko- ja, nivo tal v ladji pa je bil ponovno dvignjen. Že leta gorskega delavniškega kroga. 1653 je bila tako cerkvena ladja zvišana za približno Cerkev so postopoma večali tako v dolžino kot v vi- 1,2 m, po letu 1692 pa so cerkev podaljšali proti za- šino, dvigovali pa so tudi nivo njenih tal. Na osno- hodu, kjer so zgradili nov baročni prezbiterij, zak- ristijo in oratorij. Istočasno so cerkveno ladjo obo- 15 Vnuk 2010, 60. 16 Vnuk 2014, 89. 17 Vnuk 2014, 89. 11 Monografije CPA 10 Slika 6 Ptuj in Dominikanski samostan na Franciscejskem katastru iz leta 1824. kali. Šele po letu 1693, verjetno okoli leta 1720, so nišnico. Vse do začetka 20. stoletja je bil samostan odstranili stari gotski dolgi kor. Na mestu podrtega v lasti vojske. V dvajsetih letih 20. stoletja bi bil sa-dolgega kora so postavili s štukaturami bogato okra- mostanski objekt skorajda popolnoma uničen s pre- šeno vzhodno pročelje cerkvene ladje, ki je še danes delavo v predilnico, vendar ga je na koncu odkupila značilni element samostana.18 Samostan je bil po 555 občina in ga namenila mestnemu muzeju ter stano-letih delovanja razpuščen leta 1785. Že naslednje leto vanjem. Temu je služil vse do začetka obnove, katere so samostanske prostore uporabili za vojaško bol-del so bile tudi obravnavane arheološke raziskave. 18 Vnuk 2014, 89. 12 Dominikanski samostan na Ptuju 3 Zgodovina arheoloških raziskav na območju samostana Evgen Lazar Na samostanskih zemljiščih, ki so v današnjem času 1968 je bil sicer na južnem zunanjem dvoriščnem vpisana v Register nepremične kulturne dediščine kot prehodu med urejanjem nasadov najden bronast no-Ptuj – Dominikanski samostan (EŠD 588), Ptuj – Mestno vec cesarja Nerve (96–98). Prav tam je bil leta 1971 jedro (EŠD 580), Ptuj –Arheološko najdišče Levi breg (EŠD oziroma 1972 odkrit tudi bronast novec cesarja Te-9277), Ptuj – Arheološko najdišče Panorama (EŠD 9277) odozija I.21 Leta 1970 so pri urejanju tal v baročni ter Ptuj – Sončni park (EŠD 18000), so bile po letu kripti znotraj cerkvene ladje, na globini 0,4 m odkrili 1928, ko jih je odkupil ptujski mestni magistrat in jih del rimskega zidu (verjetneje temelja) iz oblic, širine skupaj s celotnim samostanskim kompleksom name- 0,6 m, ki je verjetno pripadal rimskemu objektu. Is-nil Muzejskemu društvu, Mestnemu Ferkovemu mu- tega leta so, med urejanjem tlakov znotraj refektorija zeju in kasneje njegovemu nasledniku Pokrajinskemu in kapiteljske dvorane v pritličju vzhodnega trakta sa-muzeju Ptuj, izvedene posamezne arheološke razi- mostana, odkrili prvotni hodni nivo teh prostorov, ki skave za potrebe vrednotenja spomeniških lastnosti je bil nižji od današnjega. V refektoriju je bilo najprej kompleksa in njegove okolice. ugotovljeno, da sta bili njegovi podolžni steni v času Prve arheološke raziskave na območju samostana je baročnega banjastega obokanja opečno ojačani po leta 1928 izvedla ekipa Arheološkega seminarja iz Lju- 35 cm, v osi prostora pa sta bila v enakih medseboj-bljane. Pod vodstvom dr. Balduina Sarie so izkopavali nih razdaljah v tleh najdena dva velika opečna temelja oziroma sondirali na območju atrija križnega hodnika za kamnite stebre, nosilce lesenega stropa. Od globi-in v Sončnem parku, kjer so bili izkopani štirje testni ne 1 m je bila dokumentirana ruševina z zgodnjegot-jarki. Poizkušali so ugotoviti, do kod in na kakšen na- skimi spolijami in rimskimi ostanki.22 čin je segalo strnjeno rimsko mestno naselje in kje V kapiteljski dvorani so bili odkriti kamniti temelji se začenja rimska nekropola.19 Odkrili so predvsem in sledovi opečnatih zidov iz okoli leta 1826, ko so ostaline rimske naselbine, z enim od testnih jarkov v kapelo prezidali v vojaški zapor. Pred slavolokom je Sončnem parku pa so odkrili tudi ostanke temeljev bil odkrit zidan, ometan, plastovito fungiran grob s kapele kapiteljske dvorane. tremi razmetanimi moškimi skeleti, zasutimi z miv- Šele leta 1938 so bili v Antike Inschriften aus Jugoslavi- ko. V sredini kapele je bil dokumentiran 0,7 × 0,7 m en (AIJ) objavljeni rimskodobni kamniti spomeniki z velik temelj iz opek in poznogotske spolije. Temelj je območja Dominikanskega samostana na Ptuju. Dva verjetno nosil kamnit steber in raven lesen strop. V sta vzidana v samostanski cerkveni zvonik. Tretji, kapeli so bili dokumentirani trije nivoji tlakov (iz prve marmornat obokan vhodni portal, verjetno del por- polovice 13. stoletja, iz prve polovice 15. stoletja in tala ali grobnega spomenika z napisom Gaja Valerija iz prve polovice 17. stoletja).23 V prostoru severno Tetija Fuska je vzidan na stopnišču na zahodni strani od kapiteljske dvorane je leta 1972 ekipa Pokrajinske-Mestnega stolpa na Ptuju.20 ga muzeja Ptuj izvedla arheološki izkop, potreben za Arheološke raziskave na območju samostana so nato prenovo tal. Izkazalo se je, da je bil prvotni hodni zastale vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Že leta 21 Lubšina Tušek 2015, 205. 19 Lubšina Tušek 2015, 201. 22 Lubšina Tušek 2015, 206. 20 Lubšina Tušek 2015, 204. 23 Lubšina Tušek 2015, 206. 13 Monografije CPA 10 nivo prostora nižji od današnjega, in sicer je bil 0,3 m hodniku. Namen testnega sondiranja je bil pridobiti pod današnjim hodnim nivojem odkrit baročni tlak iz podatke o načinu in globini nekdanje ureditve tlakov 24 × 24 cm velikih opek, pod njim na globini 0,45 m na dvorišču ter v križnem hodniku. V testnem jarku estrih iz opečnate moke ter na globini 1,05 m prvot-1, izkopanem v atriju križnega hodnika, so bila do ni estrih iz apna in peska. Med obema estrihoma je globine 0,87 m ugotovljena le tri nasutja. V testnem bilo dokumentirano nasutje z mnogimi človeškimi jarku 2, izkopanem prečno v zahodnem traktu križ- kostmi, med njimi je bilo tudi več lobanj. Prvotni sivi nega hodnika, pa so bili odkriti trije maltni estrihi, in estrih in omet dokazujeta, da je prvotno enotni pros-sicer na globini 0,1 m, verjetno iz druge polovice 15. tor služil kot pomožni prostor kapele, s katero je bil stoletja, na globini 0,35– 0,45 m, verjetno iz časa po povezan z vrati.24 Že naslednje leto (1973) je omenje-obnovi samostana po požaru leta 1302, v katerega je ni muzej izvedel arheološka sondiranja znotraj osre- bila vkopana srednjeveška grobna jama, ter tretji na dnjih treh prostorov južnega trakta. Na globini okoli globini 0,85 m, ki ga avtor pripisuje romaniki.29 1 m je bil odkrit prečni kamnit zid, širine 0,6 m, ki je Že leta 1994 so bile na prostoru Sončnega parka vodil naravnost na os baročnega okna. Po mnenju (parcelne številke 1330, 1331 in 1332, vse k. o. Ptuj) Jožeta Curka gre za zahodni zid prvotnega kapitelj-izvedene arheološke geofizikalne raziskave, ki jih je skega prostora.25 Na dvoriščnem prehodu ob južnem na površini 1380 m² izvedel Branko Mušič z ekipo. samostanskem traktu, med muzejskimi in arhivski- Raziskave niso pokazale jasnih rezultatov.30 mi prostori, je leta 1981 arheološka ekipa ptujskega Z arheološkimi raziskavami je muzejska arheološka muzeja pod vodstvom Blagoja Jevremova spremljala ekipa nadaljevala v letu 2007, ko so izvedli geološko izkope za drenažo in na globini približno 0,6 m pod vrtanje na območju Sončnega parka. Namen vrtanja površino dokumentirala več rimskodobnih zidov, po-je bil ugotoviti debelino in globino kulturnih plasti tekajočih v smeri proti Dravi.26 ter globino geološke osnove. Izvrtane in arheološko Branko Vnuk je isti podatek v pregledu sodobnih interpretirane so bile 4 geološke vrtine s premerom konservatorsko-restavratorskih posegov na samo-116 mm. Ugotovljeno je bilo, da arheološke plasti stanskem kompleksu zabeležil pod letnico 1986.27 segajo vsaj do globine okoli 4 m (novi vek, rimsko Arheološka ekipa muzeja je nato nadaljevala z manj- obdobje, prazgodovina) ter da geološko podlago šimi raziskavami na območju samostana, prvič leta predstavlja preperina konglomerata na globini od 1994, pod vodstvom arheologinje Mojce Vomer 5 do 6 m.31 Gojkovič, in drugič leta 2000, pod vodstvom Braneta Leta 2010 je bila zaradi potreb vrednotenja arheo-Lamuta. Med raziskavami leta 1994 so v severovzho- loškega potenciala pred prenovo samostana izvede- dnem delu Sončnega parka (parcelna številka 1332, na geofizikalna raziskava v cerkveni ladji in križnem k. o. Ptuj) izvedli arheološko izkopavanje za drenažo hodniku ter na vzhodnem (Sončni park), severnem in ob severozahodni steni stavbe Prešernova ulica 37. zahodnem samostanskem dvorišču. Površine so bile Na globini 2 do 3 m so odkrili štiri temelje zidov, ki raziskane z georadarsko metodo v serijah vzporednih so potekali bolj ali manj pravokotno drug na druge-profilov oziroma ponekod le s posameznimi profi- ga. Vsi so bili grajeni iz kamnov rumenega peščenja- li.32 Rezultati teh raziskav so potrdili velik arheološki ka, povezanih z apneno malto.28 Med drugimi razi- potencial območja samostana. Sledilo je arheološko skavami leta 2000 pa so izvedli arheološko sondiranje testno sondiranje, ki ga je vodil arheolog Ivan Žižek v atriju križnega hodnika in tudi v samem križnem (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož) in je bilo izvedeno z namenom pridobitve stratigrafskih podatkov v 24 Curk 1974, 234; Lubšina Tušek 2015, 206. 25 Curk 1974, 235; Lubšina Tušek 2015, 207. 29 Lamut 2000, 4; Lubšina Tušek 2015, 210. 26 Lubšina Tušek 2015, 207. 30 Lubšina Tušek 2015, 208. 27 Vnuk 2010, 123; Lubšina Tušek 2015, 207. 31 Lubšina Tušek 2015, 211. 28 Lubšina Tušek 2015, 207. 32 Lubšina Tušek 2015, 213. 14 Dominikanski samostan na Ptuju cerkveni ladji ter njeni neposredni okolici. Sonde 1–3 in v sondah 2, 4, 6 do geološke osnove (do globine so bile izkopane v notranjosti cerkvene ladje, sonde 3,8 m), ki jo tvori aluvialni nanos. Prve strukture zu-4–6 pa okoli cerkvene ladje (ena ob vsaki od treh vi- naj cerkvene ladje so se pojavile že na 0,3 m pod da- dnih fasad). Izkopane so bile v različni velikosti in do našnjo površino. Odkrite ostaline pa so potrdile upo-globine, ko je bil izkop še varen (sondi 1, 5), v sondi 3 rabo prostora samostana od rimskega časa do danes.33 do nivoja začetka rimskih kulturnih plasti (cca 1,7 m) 33 Lubšina Tušek 2015, 214. 15 Dominikanski samostan na Ptuju 4 Arheološke raziskave ob gradnji v letih 2011–2013 Evgen Lazar Zaščitne arheološke raziskave na območju Domini- pavanjem prekinilo na območjih, kjer bi izkop segal kanskega samostana na Ptuju smo izvedli na dva nači- globlje od temeljev samostana. na, in sicer kot arheološko dokumentiranje ob gradnji Celotno območje samostana smo zaradi lažjega do-in arheološka zaščitna izkopavanja. Na območjih, kjer kumentiranja še pred začetkom arheoloških raziskav strojni izkopi niso posegali v arheološki zapis oziro- razdelili v mrežo kvadrantov velikosti 5 × 5 m. Usme-ma so segali le do arheoloških ostalin, smo izvedli ritev mreže je bila prilagojena usmeritvi samega sa-arheološko dokumentiranje ob gradnji, na območjih, mostana in je prekrivala površino velikosti 65 × 80 m kjer bi gradbeni oziroma strojni izkopi posegali v ar- oziroma 5.200 m2. Seveda pa ni bilo arheološko razi-heološke ostaline pa smo izvedli zaščitna arheološka skano celotno območje samostana. Kljub temu smo izkopavanja. Tudi v primeru zaščitnih arheoloških iz- se zaradi zmanjšanja možnosti napak pri dokumen-kopavanj se je izkop izvršil le do globine, potrebne tiranju odločili za enotno mrežo in ne več manjših za izvedbo obnovitvenih oziroma rekonstrukcijskih mrež, ki bi bile prilagojene določenim delom samo-del. Prav tako se je s stratigrafskim arheološkim izko- stana. Poleg tega smo izvedli tudi arheološko doku-Slika 7 Delo v gotskih kriptah, odkritih v cerkveni ladji (foto D. Belić). 17 Monografije CPA 10 Slika 8 Tloris Dominikanskega samostana z vrisanimi arheološkimi posegi v letih 2011–2013 (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 18 Dominikanski samostan na Ptuju mentiranje dela strojnih izkopov in arheološki strati- datiranje odkritih ostalin je olajšala natančna stavbna grafski izkop dveh testnih sond (TS 11 in TS 12) na analiza samostana, ki jo je izdelal umetnostni zgodo-območju Sončnega parka. vinar Branko Vnuk.34 Zaradi razlik v ohranjenosti in tudi zaradi različnih globin, potrebnih za izvedbo prenovitvenih del, smo arheološke raziskave znotraj posameznih prostorov Cerkev in zakristija izvedli ločeno. Največ arheoloških ostalin (plasti, struktur ipd.) smo odkrili in odstranili na območju Kot je bilo že omenjeno, smo največji arheološki iz-baročne cerkvene ladje in zakristije. Predvsem na ob- kop izvedli na območju samostanske cerkve in pri- močju zakristije je izkop posegel približno 4 m pod padajoče zakristije, ki se z zahodne strani naslanja na nekdanji hodni nivo, pa kljub temu še nismo odkrili cerkveno ladjo. Zaradi potreb izgradnje strojnice je oziroma dosegli globine arheološko sterilne geološke bil tukaj izveden najgloblji arheološki izkop. Na pod-osnove. Odkrita in interpretirana arheološka strati- lagi primerjave in povezave odkritih ostalin znotraj grafska situacija oziroma sekvenca znotraj cerkvene obeh prostorov ter povezave s poznano stavbno ladje in zakristije predstavlja osnovo za določitev faz zgodovino smo tukaj odkrite arheološke ostaline us-posegov na območju celotnega samostana, saj smo peli razdeliti v 12 faz, od rimskega časa do sedan-le tukaj dokumentirali vse faze posegov od rimskega josti. Tako smo interpretirali štiri rimske (1–4), štiri obdobja naprej. Z arheološkimi posegi na žalost nis-srednjeveške (5–8), tri novoveške (9–11) in sodobno mo uspeli priti do globin geološke osnove, na pod- oziroma novodobno fazo (12). Te faze predstavljajo lagi katere bi lahko odkrite ostaline iz posameznih tudi osnovo za faziranje in interpretacijo odkritih os-prostorov povezali v smiselno celoto. Faziranje in talin v drugih delih samostana. S pomočjo arheološke Slika 9 Cerkvena ladja (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 34 Vnuk 2014. 19 Monografije CPA 10 Slika 10 Zakristija (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). sekvence, izdelane na podlagi odkritih ostalin znotraj kop izvedli na prostoru nekdanjega baročnega oltarja zakristije in cerkvene ladje, smo uspeli povezati le-te tik pred prehodom v zakristijo, na območju nekda-z ostalinami iz drugih prostorov in jih sestaviti v smi- njega stopnišča, ki je vodilo v večjo baročno kripto selno celoto oziroma zgodbo razvoja samostana. Do v osrednjem delu cerkvene ladje ter na območju, kjer sedaj smo namreč arheološke ostaline obravnavali in stojijo stebri in stopnišče nove tribune v vzhodnem interpretirali po posameznih prostorih. delu cerkvene ladje. V osrednjem delu cerkvene ladje Samostanska cerkev je postavljena na severni rob sa- je bil stratigrafsko izkopan tudi jarek, ki je bil potre- mostanskega kompleksa in je sestavljena iz ladje in ben za izgradnjo temeljev nove tribune. zakristije. Objekt je nekoliko nepravilne pravokotne V večjem delu cerkvene ladje smo po odstranitvi ob-oblike, saj je vzhodna stena nekoliko daljša od za- sežnega baročnega nasutja (SE 579, faza 10) odkrili hodne. Cerkvena ladja predstavlja največji prostor v in dokumentirali predvsem arhitekturne elemente sa-samostanskem kompleksu, zakristija pa predstavlja mostana in njihove ostanke. Časovno smo jih lahko podaljšek cerkvene ladje proti zahodu. Z južne strani opredelili predvsem glede na pisne vire in arhitektur-se nanjo naslanja zahodni samostanski trakt, vendar no analizo, ki jo je izdelal B. Vnuk.35 Na posameznih ga zakristija proti zahodu nekoliko presega. mestih, kjer smo izvedli manjše stratigrafske izkope, Znotraj cerkvene ladje so bili moderni tlaki in estrihi pa smo kljub velikim prostorskim omejitvam prišli odstranjeni pred našim prihodom. Arheološka ekipa do pomembnih podatkov, ki so nam omogočili, da je nato odstranila novoveško (baročno) nasutje ter smo stavbni razvoj prostora cerkvene ladje razdelili v očistila in dokumentirala arheološke plasti in arhi-9 faz in jih združili s stratigrafsko situacijo v zakristiji. tekturne elemente pod njim. Arheološki stratigrafski izkop je bil popolnoma prilagojen potrebam prenove cerkvene ladje. Zato smo arheološki stratigrafski iz- 35 Hrani arhiv ZVKDS, OE Maribor. 20 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 10 Vrtače s prazgodovinskimi ostalinami na karti potenciala tal za tradicionalne oblike poljedelstva na območju med Dutovljami, Avberjem, Kazljami in Koprivo (prirejeno po Novaković 2001, sl. 24). Slika 11 Pogled na cerkveno ladjo po odprtju zahodnega dela; pogled proti vzhodu (foto D. Belić). To nam je omogočilo tudi naknadno faziranje celot- dobno fazo, ki je verjetno del faze 5. Ostanke rim- nih arheoloških raziskav. ske poselitve smo razdelili v dve obsežnejši fazi (fazi Znotraj baročne zakristije smo z arheološko metodo 2 in 3). Ostanek zidu SE 1015, ki smo ga izkopali v stratigrafskega izkopavanja posegli najgloblje v arhe-jugovzhodni poglobitvi zakristije, je bilo zaradi zelo ološke plasti. Izkop je tukaj segal približno 4 metre omejenega prostora izkopa težko opredeliti. Glede globoko. Najmlajše ruševinsko nasutje je bilo delno na njegovo lego in ohranjeno višino je najverjetne-odstranjeno že pred našim prihodom, mi pa smo ga je pripadal starejši poselitveni fazi (starejši od naše dokončno odstranili strojno. Ob severni in južni ste-faze 2), ki pa je na žalost zaradi omejenih možnosti ni smo nato ročno izkopali dva testna jarka, da bi izkopa nismo uspeli raziskati oziroma odkopati. Naj-ugotovili kako globoko segajo temelji. Ker je bilo zgodnejšo rimsko fazo (faza 1) tako tvorita dva zido-potrjeno, da so temelji dovolj globoki, smo izkopava- va in nasutje. Glede na odkrite drobne najdbe sodi ta nje po celotni površini prostora nadaljevali ročno. V faza verjetno v čas druge polovice 2. stoletja. jugovzhodnem vogalu je zaradi potreb gradnje izkop Mlajšo, drugo rimsko poselitveno fazo (faza 2) opre-segal nekoliko globlje. Na koncu so bili porušeni in deljujejo zid SE 943, SE 945 z ohranjenim ometom odstranjeni tudi odkriti zidovi in temelji. in masivnim kamnitim pragom v prehodu ter hodne Najstarejše odkrite ostaline izhajajo iz rimskega časa. površine s kamnitimi elementi. Hodne površine so Na podlagi odkrite stratigrafije in analize drobnih bile presekane z vkopi, ruševinske plasti, ki so ležale najdb smo jih uspeli znotraj zakristije razdeliti v štiri neposredno na njih, pa kažejo delno rušenje oziro-faze (1–4). Na območju cerkvene ladje pa smo zara- ma uničenje objektov faze 2. Kljub temu pa ostaja zid di omejenih možnosti izkopa odkrili le eno rimsko- SE 943, SE 945 v uporabi še naprej. 21 Monografije CPA 10 zidov ter ruševinska in izravnalna nasutja, ki se nasla- njajo na zidova. Ostaline faze 4 smo znotraj cerkvene ladje odkrili na dveh mestih, in sicer pod baročnim oltarjem in na prostoru stopnišča, ki je vodilo v za- hodno baročno kripto. V plasteh in strukturah faz 2–4 smo odkrili najdbe, ki sodijo v širši časovni okvir oziroma so bile v večini primerov proizvedene in v uporabi v daljšem časov- nem obdobju. Tako lahko trdimo le, da so te tri faze verjetno nastale v času 3. in 4. stoletja. Med najzgodnejše srednjeveške ostaline (faza 5) lahko uvrstimo t. i. roparske jarke, ki so nastali kot posledica izkopavanj rimskodobnih zidov z namenom pobrati in ponovno uporabiti gradbeni material. V zakristiji smo odkrili dva taka jarka; SE 960/961 in SE 958/959 označujeta najstarejšo srednjeveško fazo (faza 5), ki sodi v čas pred izgradnjo samostana. V fazo 5 smo umestili tudi zob južnega zida cerkvene ladje, ki smo ga dokumentirali pod današnjo južno steno cerkve- ne ladje. Tukaj smo namreč odkrili dva zoba starejših Slika 12 Pogled na cerkveno ladjo po zaključku odstranjevanja baročnega nasutja; pogled proti zahodu (foto temeljev južne cerkvene stene, od katerih se zgornji D. Belić). po višini ujema z najstarejšimi odkritimi estrihi v tem prostoru (faza 6), spodnji pa leži 30 cm nižje in naj- V fazi 3 so bili prizidani zidovi SE 941, SE 944, SE 947, verjetneje predstavlja ostanek neke starejše gradbene SE 948=SE 949 in SE 987 ter nekoliko dvignjene in faze samostana oziroma objekta, ki je na tem mestu utrjene nove hodne površine. Med ostalinami faze 3 stal pred izgradnjo cerkve. izstopa zanimiv kvadraten glinen objekt ( sl. 18), ki je bil Fazo 6 povezujemo že z obdobjem ustanovitve Do-v tej fazi prislonjen na zid SE 943. Verjetno gre za os- minikanskega samostana leta 1230. Z njegovo ustano- tanek peči ali kurišča, ob katerem je bil in situ ohranjen vitvijo so se namreč na tem prostoru pričela obsežna tubul, ki se je naslanjal na zid SE 944, kar očitno kaže na gradbena dela. Kot del te faze smo znotraj cerkvene obstoj hipokavsta tudi na območju zakristije. Stebričke ladje interpretirali najnižje ležeči maltni estrih ter naj-hipokavsta smo dokumentirali tudi na območju atrija nižje ležeča estriha v takratnem prezbiteriju, to je na in južnega samostanskega dvorišča. Kurišče pa ni bilo vhodu v baročno cerkev, ki pa je za dober meter višji dolgo v uporabi, saj so ga še pred večjim uničenjem od tistega v ladji. V presekih vkopa za srednjeveško, objektov, ki nakazuje novo poselitveno fazo, očitno gotsko (faza 7) kripto smo odkrili maltna estriha, ki ju opustili in prezidali z zidom. Konec faze 3 verjetno loči manj kot 10 cm debela nasuta plast, kar verjetno predstavljata temni žganinski plasti, ki sta se nahajali kaže na zelo kratko obdobje med nastankom enega in severno od zidu SE 943, SE 945. drugega. Kot del te faze smo interpretirali tudi zgor- Najmlajšo rimsko fazo (faza 4) na območju zakristije nji zob temelja južne stene in ostanke že omenjenega predstavljajo kasnejše pozidave in njim pripadajoče maltnega estriha ter plast oziroma nasutje, ki najverje-ruševine. Ležale so neposredno na ostalinah faze 3. tneje predstavlja podlago zanj. V to fazo glede na viši-Faza 4 predstavlja edino odkrito rimsko fazo, ki smo ne spada tudi ostanek zidu ali utrjene hodne površine, jo odkrili na območju cerkvene ladje. Tukaj smo do-ki smo ga odkrili pod baročnim oltarjem. Dejstvo, da kumentirali rimskodobne plasti, dva ostanka rimskih na prostoru pod oltarjem nismo zasledili maltnega 22 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 13 Fotomozaik odkritih arheoloških ostalin v cerkveni ladji in zakristiji (foto D. Belić; izdelal D. Cvetko). Fazo 7 povezujemo z gotskimi posegi na območju sa- mostana, saj je bila samostanska cerkev podvržena pr- vim večjim prenovam že v sredini 13. stoletja, ko je bil zgrajen dolg gotski kor. Znotraj dolgega kora se je na podlagi stenskih poslikav z rodbinskimi grbi že dolgo predvidevala tudi družinska grobnica rodbine Ptu- jskih. Prostor zanjo je nastal, ko so bila tla v prezbi- teriju še dodatno dvignjena. Izkopavanja ob vzhodni cerkveni steni so odkrila večjo troladijsko kripto, ki jo je baročna vzhodna cerkvena stena znatno poškodo- vala, poleg nje pa še eno manjšo pravokotno kripto. Slika 14 Stratigrafsko izkopavanje znotraj baročne Na Ptujskem gradu je shranjena nagrobna plošča Fri- zakristije (foto D. Belić). derika IX. Ptujskega, zadnjega predstavnika te rodbi- ne, ki se po merah skoraj natančno ujema z manjšo estriha, potrjuje domnevo, ki je znana iz pisnih virov kripto, zato smemo sklepati, da je odkrita grobnica in se ujema z rezultati arhitekturne analize B. Vnuka, pripadala zadnjemu predstavniku znamenite ptujske da je bila prvotna cerkvena ladja krajša od današnje. rodbine. Večja kripta tik ob njej pa je po vsej verjetno-Temu v prid govorijo ostanki zidov, ki smo jih opre- sti družinska grobnica njegovih predhodnikov, gos- delili kot ostanke najstarejše arhitekture v cerkveni podov Ptujskih. Za razliko od manjše grobnice, ki je ladji in predstavljajo zahodno steno prvotne cerkve. nastala kasneje, je bila večja kripta najverjetneje dog-To pa potrjujejo tudi ostaline faze 6, ki smo jih odkrili rajena skupaj z dolgim korom. Glede na to, da strop v zakristiji. Tukaj smo namreč odkrili ostanka hodne kripte ni bil ohranjen, sklepamo, da je bila višina tal površine in vkope vanju, kar prav tako kaže na to, da v srednjeveškem prezbiteriju višja od kasnejših novo-na tem prostoru v prvi polovici 13. stoletja še ni stal veških tal baročne cerkve. Na tem mestu zato nima-objekt. Glede na ugotovljeno nam je uspelo potrditi mo ohranjenih arheoloških sledov kasnejših gradbe-domnevo o zahodni steni romanske cerkvene ladje, ki nih faz. Glede na dokumentirane absolutne višine so se je nahajala dobrih 7 metrov vzhodneje od današnje se tla cerkvene ladje v tem času nekoliko spuščala od oziroma baročne zahodne cerkvene stene. vzhoda proti zahodu, ali pa je to le rezultat dolgotraj- Ostale elemente, ki jih lahko opredelimo kot srednje- nega posedanja zahodnega dela cerkvene ladje. Tako veške smo razdelili na dve fazi (fazi 7 in 8). Izkazalo so bila tla tik ob prehodu v prezbiterij za 10 do 20 cm se je, da so bila v tem času tla cerkvene ladje večkrat višja od tal v zahodnem delu cerkve. Ostanek estriha, dvignjena in na novo tlakovana. ki smo ga izkopali pod baročnim oltarjem, se je naha- 23 Monografije CPA 10 Slika 15 Kompozitni tloris ostalin faz 1 in 2 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 24 Dominikanski samostan na Ptuju Nad nasutjem pa smo zabeležili vrsto utrjenih hodnih površin, ki si sledijo navpično ter kažejo na manjša popravila in obnove skozi daljše časovno obdobje. Vanje so vkopani tudi skeletni grobovi brez pridat- kov, ki so v tistem času ležali pred vhodom v cerkev, kasneje pa jih je močno poškodovala izgradnja nove zahodne cerkvene stene. V čas mlajše srednjeveške oziroma poznogotske faze (faza 8) umeščamo naslednjo večjo prenovo, ki zazna- muje predvsem cerkveno poslopje. Prenova je pote- Slika 16 Odlomek sigilatnega krožnika Drag 18/31 iz kala v sredini 15. stoletja. Ohranjeni so bili predvsem faze 2 (PN 68) (foto D. Kovačič). stavbni elementi na prostoru vzhodnega dela cerkve- ne ladje, v gotskem oziroma poznogotskem prezbite- riju in predvsem neposredno pod njim. Tla so bila v tem času ponovno dvignjena za približno pol metra in na novo tlakovana s kamnitimi bloki, stopnišče na prehodu v prezbiterij je bilo obloženo z marmorno oblogo. Prav tako so bili dograjeni nekateri stranski elementi oziroma deli cerkvenega inventarja. V središ- ču ladje, tik pod stopniščem, ki je vodilo v prezbiterij, je bila v tem času postavljena bogato okrašena kamni- ta grobnica, v bližini pa je bila v tlakovanje vzidana Slika 17 Dno oljenke (kat. št. 94) z napisom v treh tudi nagrobna plošča z reliefnim okrasom. V tem času vrsticah: VR SINM S iz faze 2 (foto S. Pukšič). so bili očitno pogosti tudi pokopi znotraj cerkvene jal pred vhodom v cerkev oziroma v nekakšnem cer- ladje. Na območju baročne zakristije je faza 8 ohra- kvenem preddverju. Ta estrih je še nekoliko nižji od njena v obliki dveh večjih nasutij, v katerih sta bila estrihov znotraj cerkve. Za razliko od prostora pod vkopana temelj zahodnega cerkvenega zidu in temelj baročnim oltarjem oziroma pred vhodom v takratno zidu, ki poteka nekoliko poševno glede na cerkveno cerkev so bila tla znotraj ladje še enkrat dvignjena in ladjo in je verjetno predstavljal ostanek nekega pomo-na novo tlakovana z maltnim estrihom, ki je bil polo- žnega prostora ali nadstreška, ki je stal pred vhodom žen na podlago iz večjih kamnov. Ta dvig hodne po- v cerkev. vršine lahko morda povežemo s požarom leta 1302, Najbolj impresiven element te faze je gotovo delno ki naj bi glede na pisne vire samostan in tudi cerkev ohranjena bogato okrašena kamnita grobnica, ki se močno poškodoval. Predvidevamo, da ostanki zidov nahaja tik pod stopniščem, ki je vodilo v dvignjen iz lomljencev in apnene malte SE 661, SE 663 in SE prezbiterij v samem središču ladje. Najverjetneje gre 664 kažejo na takratno podaljšanje cerkvene ladje za družinsko grobnico rodbine Stubenbergov, ki so proti zahodu. Ob novem gotskem dolgem koru naj bi bili eni od rodbinskih naslednikov gospodov Ptujskih. pozidali tudi novo zakristijo. Njene ostanke gre naj- V času pred obsežno baročno obnovo je bila pozi- verjetneje iskati v zidu (SE 1337) in estrihu (SE 1264), dana nova zahodna stena cerkve na mestu, kjer je še ki sta bila dokumentirana ob prehodu v križni hodnik danes. Dodatno je bil pred vhodom zgrajen še zid, ki na prostoru današnjega Sončnega parka. je povezoval severozahodni vogal cerkve s severoza- Znotraj baročne zakristije smo odkrili in dokumenti- hodnim vogalom zahodnega trakta in je najverjetneje rali srednjeveško nasutje, ki ga v čas od druge polo- zamejeval nekakšno preddverje. vice 12. do 14. stoletja umešča v njem odkrita spona. 25 Monografije CPA 10 Slika 18 Pogled na rimsko kurišče iz faze 3 (foto D. Belić). Slika 19 Pogled na rimske ostaline faz 3 in 4 (foto E. Lazar). Slika 20 Kompozitni tloris ostalin faz 3, 4 in 5 (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). Zadnjo večjo prenovo je objekt doživel z barokizacijo oltarjem pa sta bila postavljena tudi dva stebra, ki sta (faza 10). V ta čas sodijo najbolj opazni arhitekturni najverjetneje nosila baldahin. Ohranjeni so tudi teme-elementi, ki smo jih dokumentirali znotraj ladje, saj lji stranskih oltarjev in pilastrov. Zgrajen je bil prehod je ta obnova tudi v večji meri uničila ali poškodovala v križni hodnik. Srednjeveški prezbiterij je bil v tem starejše strukture. Tu gre predvsem za obe večji kripti, času podrt, na novo je bila zgrajena vzhodna cerkvena ki ležita v osrednji osi cerkvene ladje, ter manjšo krip-stena. Na območju zakristije so bile iz faze 10 ohranje- to, ki leži pravokotno in se naslanja na severno steno ne plasti in nasutje (SE 636), ki predstavljajo rušitev cerkve. Nov oltar je bil v tem času zgrajen na zahod-pomožnega objekta (faza 8) in izravnavo ter povišanje ni strani, kar kaže da so cerkveno ladjo obrnili, pred 26 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 21 Pogled na presek romanskega (SE 964) in gotskih Slika 23 Pogled na ostanke blaga znotraj gotske kripte estrihov (SE 674 in SE 671); pogled proti vzhodu (foto D. Belić). (foto E. Lazar). Slika 22 Kompozitni tloris ostalin faz 6 in 7 (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). terena kot pripravo za novoveško prenovo cerkve in bila zahodna kripta uporabljena kot razstavni prostor, dozidavo zakristije z novim hodnim nivojem. prehod vanjo pa je bil zgrajen iz križnega hodnika. Po razpustu samostana se je v njegovih prostorih Najmlajšo zabeleženo aktivnost znotraj cerkvene najprej naselila vojska (faza 11). Znotraj cerkvene lad-ladje predstavlja vkop oziroma negativ arheološke je so sledovi tega obdobja vidni kot ostanki prečnega testne sonde. zidu in temeljev stebrov. V tem času sta bili v uporabi tudi peči, vgrajeni v severno steno cerkvene ladje. Kasneje sta del samostana in tudi nekdanja cerkev prišla pod upravo muzeja (faza 12). V tem času je 27 Monografije CPA 10 Slika 24 Pogled na del poslikane deske znotraj gotske Slika 25 Pogled na srednjeveške grobove 10, 11, 13 in 15, kripte (foto E. Lazar). faze 7 (foto D. Belić). Slika 26 Pogled na izpraznjeni kripti na območju gotskega prezbiterija; pogled proti vzhodu (foto D. Belić). Vzhodni trakt pa se trakt priključuje k samostanski cerkvi. Z zuna- nje vzhodne strani ga omejuje Sončni park, z notra- Vzhodni samostanski trakt je v tlorisu nekoliko ne- nje zahodne strani pa se nanj naslanja križni hodnik. pravilne oblike, kar je posledica navezave samostan- V pritličju trakta sta poleg pritličja omenjenega Matil- skega objekta na starejši dvor, t. i. Matildin dvor, ki dinega dvora še dva pomembnejša prostora, kapitelj-predstavlja skrajni južni del trakta. Na severni strani ska dvorana oziroma kapela in refektorij. Severno od 28 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 27 Kompozitni tloris ostalin faz 8 in 9 (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). Slika 28 Pogled na srednjeveški tlak faze 5, v katerega so bile vgrajene tudi rimskodobne spolije (foto D. Belić). 29 Monografije CPA 10 Slika 29 Pogled na nagrobno ploščo faze 5 (foto D. Belić). Slika 32 Pogled v poznogotsko kripto; vidna lesena krsta v mrtvaškem prtu (foto D. Kovačič). Slika 30 Pogled na kamniti tlak cerkvene ladje z odtisom osemkotnega stebra oziroma baze stebra iz faze 5 (foto D. Belić). Slika 31 Slika 33 Pogled na srednjeveški zid SE 829, faza 8 (foto Poznogotska bogato okrašena kripta; pogled proti D. Belić). severovzhodu (foto D. Belić). 30 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 34 Kompozitni tloris ostalin faze 10 (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). Slika 35 Novoveška kovinska pasna spona (kat. št. 189) Slika 36 Poznosrednjeveški kovinski okov knjige (foto D. Kovačič). (kat. št. 183) (foto D. Kovačič). kapiteljske dvorane in južno od refektorija se nahaja- ki je bil ob urejanju tlakov tukaj izkopan leta 1970,36 ta še dve manjši sobici. smo izkop razširili na prečni jarek, ki je po sredini Arheološke raziskave v vzhodnem traktu so potekale prostora potekal vzporedno z vzhodnim delom križ- znotraj kapele, refektorija in prostora južno od refek- nega hodnika. Pozneje smo zaradi potreb prenove iz- torija. Izkopavanje smo v samostanski kapeli začeli kopavanje razširili na celoten prostor. Tudi v refekto-z izkopom 1 × 1 m velikega testnega jarka v središ- riju smo najprej izkopali 1 × 1 m veliko testno sondo ču prostora. Ker pa smo zadeli točno na testni jarek, in ponovno zadeli na testni jarek iz leta 1970,37 nato 36 Curk 1974, 234. 37 Curk 1974, 234. 31 Monografije CPA 10 Slika 37 Fotomozaik (tloris) novoveškega nasutja SE 636 in baročnega temelja SE 632 (foto D. Belić; izdelal D. Cvetko). Slika 38 Odlomek pečnice z letnico 1558, odkrit v nasutju SE 636 (kat. št. 208) (foto D. Kovačič). pa izkop razširili na jarek, ki je potekal pravokotno Kapiteljska dvorana na vzhodni del križnega hodnika. Pozneje smo zaradi potreb gradbenih posegov izkop še dvakrat razširili Kljub temu, da z izkopavanji v kapeli nismo posegli in na koncu po celotnem prostoru odstranili sodob-v globino, ampak smo le odstranili novodobno na- no podlago za tlakovanje. Z izkopavanji nismo po- sutje in delno izpraznili zasutje testnega jarka iz leta segali v arheološke ostaline, ampak smo jih le očistili 1970 ter dokumentirali vidne ostaline, lahko poleg in dokumentirali. V sobici južno od refektorija smo novodobne (faza 12) ločimo vsaj še dve fazi, in sicer odstranili več nasutij, da smo prišli da grajene struk-vojašnično fazo (faza 11), ko je bil v kapeli vojaški ture oziroma stropa kleti, ki je bila raziskana v sklopu zapor, ki smo ga dokumentirali kot ostaline sten ozi-izkopavanj v Sončnem parku. roma temeljev zaporniških celic in ostanek tlakovanja v eni izmed celic. Srednjeveško fazo (faza 7–8) smo dokumentirali s temeljem osrednjega stebra, ki je bil odkrit že med raziskavami leta 1970 in je verjetno nosil kamnit steber, na katerega je bil naslonjen sre- dnjeveški raven lesen strop. 32 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 39 Vzhodni trakt, območje raziskav je označeno z rumeno; od severa proti jugu – kapiteljska dvorana, refektorij in prostor južno od refektorija na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). Refektorij V refektoriju izkopavanja prav tako niso posegla v globino, saj smo dokumentirali le situacijo po odstra- nitvi novodobnega nasutja. Po odstranitvi gruščna- tega nasutja (faza 12) smo dokumentirali dve testni sondi iz leta 1970, ki sta bila izkopani okoli dveh kvadratnih opečnatih temeljev za stebra. Glede na ohranjene višine in način gradnje bi v isto fazo lah- ko združili sredinska temelja za stebra in polkrožni zidek v jugovzhodnem vogalu (faza 7 in 8). Verjetno predstavljajo ostaline srednjeveške faze (faza 7–8), ki smo jo dokumentirali tudi v kapiteljski dvorani. Te- melja sta očitno nosila stebra, na katera je bil naslo- njen srednjeveški raven lesen strop. Zaradi izkopov, opravljenih v letu 1970, nismo mogli določiti strati- grafskega odnosa stebrov do maltnega estriha (faza 7–8), saj so z izkopom uničili oziroma odstranili stike med njimi. Srednjeveški estrih je bil zelo poškodovan Slika 40 Ročno izkopavanje in odvoz sodobnega prodnatega v času 18. oziroma 19. stoletja (faza 11), ko je bil tudi nasutja SE 703 iz kapiteljske dvorane (foto D. Belić). refektorij spremenjen v zapor. Ostanki zidov celic, s 33 Monografije CPA 10 Slika 41 Kompozitni tloris ostalin faz 7, 8 in 11 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 34 Dominikanski samostan na Ptuju krajši. Priključuje se na južni trakt in križni hodnik, povezan pa je tudi s cerkveno zakristijo. Arheološke raziskave so bile omejene na prostor, kjer so se iz- vajala gradbena dela. To je pomenilo, da se je največ ohranjenega arheološkega zapisa raziskalo v skraj- nem severnem koncu trakta. Sprva je bila načrtovana poglobitev znotraj najsevernejšega prostora v trakt, kasneje pa je bil pod nadzorom ponovno odprt prej zazidan prehod v prostor, ki leži pod stopniščem in predprostorom zakristije. Sprva so bila odstranjena zgolj novodobna nasutja (faza 12), kasneje pa je bilo Slika 42 Pregled na ohranjene arheološke ostaline v zaradi spremembe projekta izkop potrebno poglobiti refektoriju po opravljenem izkopavanju (foto D. Belić). še za 0,3 m, kar je pomenilo arheološko stratigrafsko izkopavanje skoraj izključno rimskih ostalin. katerimi so prezidali refektorij, so bili vidni kot se- Najmlajšo fazo posegov znotraj zahodnega trakta dem prečnih jarkov in jarek, ki je potekal ob stenah predstavljajo novodobna nasutja, ki so prekrivala ce-okoli celotnega refektorija. lotno notranjost trakta (faza 12). Nastala so z nasi- pavanjem odpadnega gradbenega materiala in zemlje za dvig hodnega nivoja v 20. stoletju. Edini element, Prostor južno od refektorija ki smo ga lahko interpretirali kot srednjeveškega, je bil srednjeveški jarek, pri katerem gre najverjetneje za Površina celotnega manjšega prostora ob refektoriju ostanek roparskega jarka, s katerim je bil odstranjen je bila prekrita z novodobnim nasutjem grušča (faza rimski zid (faza 5). Starejše odkrite arheološke osta-12). Neposredno pod nasutjem smo odkrili temelj line pa smo brez težav interpretirali kot rimskodob-novoveškega zidu iz opek, oblic in peščenjakov, ki je ne. Na podlagi odkrite stratigrafije, drobnih najdb in potekal prečno na prostor (faza 10). Z obeh strani sta primerjave z ostalinami odkritimi v baročni zakristiji se nanj naslanjali zemljeni nasutji (faza 11). Po odstra-smo jih razdelili v tri faze. Najstarejša odkrita pose- nitvi nasutij smo lahko dokumentirali obok stropa in litev znotraj zahodnega trakta sodi v fazo 2 oziroma zadnjo steno kleti, ki smo jo odkrili že med raziskav čas 3. stoletja. Del te faze so zidovi (SE 200, SE vami v Sončnem parku. V tem prostoru pa smo oči- 202, SE 1174, SE 1175), na katerih se je ohranil tudi tno odkrili še vhod v klet iz notranjosti samostana. maltni omet. Ti zidovi so zamejevali oziroma loče-Vhod je bil viden kot ostanek dveh stopnic, poleg vali več prostorov, ki so bili tlakovani, na kar kažejo katerih se je nahajalo še nekaj manjših arhitekturnih različni estrihi SE 205 (faza 3), SE 1193, SE 1177, elementov, ki so bili prav tako povezani z izgradnjo SE 1179 (faza 2). Glede na odkrito stratigrafijo lahko kleti (faza 10). V delu prostora, kjer ni bilo arhitek-sklepamo, da so bili prostori v uporabi dlje časa, ven- turnih elementov, povezanih z izgradnjo kleti, smo dar pa so bili v določenem trenutku prenovljeni. To odkrili zemljeni nasutji, ki sta najverjetneje nastali v lepo kažejo estrihi faze 3, ki se naslanjajo na zidove času srednjega veka (faza 7 in 8). in ležijo le nekaj centimetrov više od tlakov faze 2. Fazo propada objektov nakazujejo nad estrihi odkrite rimske ruševinske plasti (faza 4). Zahodni trakt Usmeritev in nadmorske višine odkrite rimske arhi- tekture se ujemajo z odkrito arhitekturo na obmo- Zahodni samostanski trakt je zaradi nepravilnosti čju baročne zakristije. Prav tako tudi najdbe, odkrite oblike celotnega kompleksa od vzhodnega nekoliko v plasteh in strukturah faz 2, 3 in 4, sodijo v enak 35 Monografije CPA 10 Slika 43 Kompozitni tloris ostalin faz 7, 8, 11 in 12 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 36 Dominikanski samostan na Ptuju oba južna prizidka. Trakt je razdeljen na več manjših prostorov in vzdolžni – južni hodnik. Zaradi potreb obnove je bilo potrebno izkopavanja izvesti v dveh manjših prostorih in v južnem hodniku, ki je bil v celoti poglobljen. V dveh prostorih in južnem hodniku smo na globini, ki je bila vezana na potrebe sanacijskih del, odkrili in dokumentirali arheološke ostaline oziroma arhitekturne elemente, ki smo jih lahko interpretirali in razdelili v štiri faze. Stratigrafska situacija je bila v vseh treh prostorih znotraj južnega samostanskega Slika 44 Pogled na kletne prostore v vzhodnem traktu iz prostora južno od refektorija (foto D. Belić). trakta zelo podobna. V vseh treh prostorih smo odkrili enoten maltni estrih, ki je ležal na višini časovni okvir, in sicer so bile v večini primerov v približno 230 m nmv. Interpretirali smo ga kot hodno uporabi v daljšem časovnem obdobju, v času 3. in površino poznogotske faze (faza 8), ki jo povezujemo 4. stoletja. z večjo prenovo samostana, katero zaznamuje predvsem prenova cerkvenega poslopja v sredini 15. stoletja. Nad estrihom so ležali novodobna nasutja in Južni trakt tlakovanje (faza 12). Med ostalinami faze 8 in ostanki novodobnih posegov smo v zahodnem prostoru Južni samostanski trakt leži južno od križnega hodni- odkrili opečnat tlak, ki je bil položen na maltni estrih ka in je povezan na eni strani z zahodnim in na dru- in je prekrival celotno površino prostora (faza 10 ali gi z vzhodnim traktom, nanj pa se priključujeta tudi 11). Podlaga za to tlakovanje je bilo peščeno nasutje, Slika 45 Zahodni trakt (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 37 Monografije CPA 10 Slika 46 Kompozitni tloris ostalin faz 2–5 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 38 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 48 Pogled na rimski omet (SE 1176) na rimskem zidu SE 1175 (foto D. Belić). Slika 47 Stratigrafsko izkopavanje rimskih plasti v zahodnem traktu (foto D. Belić). Slika 49 Južni trakt (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 39 Monografije CPA 10 Slika 50 Opečnat tlak SE 1075 v južnem traktu (foto D. Belić). ki je bilo nasuto neposredno na poznogotski maltni estrih (faza 8). V vzhodnem prostoru smo iz tega časa oziroma te faze (faza 10 ali 11) odkrili večjo jamo, ki je zelo uničila oziroma poškodovala estrih. To fazo posegov smo določili na podlagi stratigrafskih odnosov in zato ni popolnoma jasno, ali sodijo v čas baročne prenove konec 17. stoletja (faza 10) ali v čas vojašnice v 18. stoletju (faza 11). Najstarejše ostaline Slika 51 Ročno izkopavanje nasutja SE 1054 v hodniku verjetno sodijo v čas gotskih posegov na območju južnega trakta (foto D. Belić). samostana, ko je bila predvsem samostanska cerkev Slika 52 Križni hodnik (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 40 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 53 Strojni izkop nasutja SE 594 v vzhodnem Slika 55 Nasutje SE 594 v zahodnem traktu križnega traktu križnega hodnika (foto D. Belić). hodnika (foto E. Lazar). Križni hodnik Verjetno najbolj poznan del Dominikanskega samo- stana na Ptuju je križni hodnik, ki leži v osrčju samostanskega kompleksa in obdaja atrijsko dvorišče. Znotraj križnega hodnika smo najprej ročno izkopali osem testnih jarkov velikosti 1 × 1 m in globine 0,6 m, ki je bila potrebna za izvedbo gradbenih del. Moderni tlaki in estrihi so bili že predhodno odstranjeni. Te- stne jarke smo razporedili tako, da smo določili po dva v vsakem delu križnega hodnika, in sicer po enega ob vsaki steni, po možnosti na mestu, kjer so na ste- nah ohranjeni napisi, ki kažejo na morebitne pokope. Glede na našo ugotovitev, da so do določene globine ohranjena le nasutja s premešanim materialom, je bil izkop približno 30 cm globokih jarkov ob vseh stenah križnega hodnika izveden strojno z arheološkim nad- zorom. Naknadno je bila poglobljena celotna površina križnega hodnika. Dodatno je bil kasneje poglobljen Slika 54 Pogled na ostanek srednjeveških stopnic SE še stranski hodnik, ki vodi od severovzhodnega voga- 1248 v severovzhodnem kotu križnega hodnika, ki vodijo do la križnega hodnika proti izhodu v Sončni park. izhoda na vzhodno dvorišče (foto D. Belić). V vseh testnih jarkih in kasneje tudi med dokumen- tiranjem ob strojnem izkopu smo odkrili premešano podvržena prvim večjim prenovam v sredini nasutje, ki je bilo po celotnem križnem hodniku eno- 13. stoletja (faza 7). V zahodnem koncu južnega tno in je bilo debelo do 40 cm. Najverjetneje predsta- hodnika smo tako pod estrihom faze 8 odkrili vlja podlago za novodobno hodno površino (faza 12). starejše strukture, ki pa jih je zaradi zelo omejenega Pod sodobnim nasutjem smo na globini od 30 do izkopa težko interpretirati. V fazo 7 verjetno sodi 40 cm odkrili temnejšo premešano plast z ostanki člo- tudi odkriti kamniti prag na prehodu iz južnega v veških kosti v sekundarni legi. Ob južnih stenah sever- zahodni trakt. nega in južnega trakta je bil nad tem nasutjem delno ohranjen tudi maltni estrih (faza 8). Ob polstebrih, ki 41 Monografije CPA 10 Slika 56 Območje raziskav v južnem prizidku (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). krasijo stene križnega hodnika, smo odkrili pravoko- večje prenove. Ta je izrazita predvsem na cerkvenem tne kamnite baze, katerih višine se ujemajo z nivojem poslopju. Med starejše posege na območju križnega površine nasutja SE 595 (faza 8) Na tem nivoju smo hodnika (faza 7) umeščamo le zob temelja zahodne lahko dokumentirali tudi zob temeljev zidov križnega stene zahodnega trakta križnega hodnika oziroma hodnika, nekoliko globlje je ležal le zob temelja zahod-vzhodne stene zahodnega samostanskega trakta, ki ne stene zahodnega trakta križnega hodnika oziroma glede na stratigrafske odnose sodi v čas pred pozno-vzhodne stene zahodnega samostanskega trakta, SE gotsko fazo in ga lahko povežemo z večjimi preno-619 (faza 7). Na prehodu iz križnega hodnika v stran- vami v sredini 13. stoletja, ko je bil zgrajen tudi dolgi ski hodnik, ki vodi proti izhodu v Sončni park, smo gotski kor. odkrili kamniti zid, ki je potekal prečno na hodnik in je ohranjen do višine, ki se ujema z nivojem nasutja faze 8 ter z maltnimi estrihi in bazami stebrov (faza 8). Južni prizidek Južno polovico stranskega hodnika smo poglobili zaradi potreb sanacije. Ugotovili smo, da tudi ta hodnik Dominikanski samostan ima dva južna prizidka, zara-prekriva srednjeveško nasutje faze 8, nad njim pa je bil di sanacijskih del pa je bil delno raziskan le vzhodni. maltni estrih, ki ga je prekrivalo opečnato tlakovanje. Prizidek se naslanja na južni trakt s svojo severno stra-Ob tem so se nahajale tudi stopnice, ki so vodile proti njo, na jugu pa se naslanja na škarpo proti reki Dravi. izhodu v Sončni park. Arheološko izkopavanje smo izvedli v enem od pro- Tako smo z opravljenim izkopavanjem in arheološkim storov, kjer smo poizkušali odkriti oziroma ugotovi-dokumentiranjem ob gradnji odkrili predvsem ostali- ti, ali je ta prizidek podkleten. Novodobni tlak in del ne iz časa mlajše srednjeveške oziroma poznogotske nasutja pod njim je bil že pred začetkom arheoloških faze (faza 8), sredi 15.stoletja, je prišlo do naslednje raziskav odstranjen. 42 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 57 Kompozitni tloris ostalin faz 6, 7 in 8 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 43 Monografije CPA 10 Slika 58 Pogled na kletne prostore v južnem prizidku (foto D. Belić). Po odstranitvi novodobnega ruševinskega nasutja Pod novoveškimi nasutji smo v delu prostora odkrili (faza 12) smo pod njim odkrili novoveško opečnato tudi arhitekturne elemente, ki jih verjetno lahko po-tlakovanje (faza 11), ki je bilo položeno na peščeno vežemo s srednjeveškim razvojem samostana. Glede plast in ga povezujemo z obdobjem 18. stoletja, ko na omejeno količino podatkov, ki smo jih lahko dobili je bila v samostanu vojašnica. Po odstranitvi obeh iz zelo omejenega prostora za raziskave, smo srednje-smo ugotovili, da se pod opečnatim zidom (SE 1382) veške ostaline razdelili v tri faze. Glede na odkrito nahajata dva oboka, ki sta najverjetneje predstavljala stratigrafijo lahko trdimo, da najstarejšo fazo posegov vhod v kletne prostore (faza 9 ali 10). Najverjetneje predstavlja hodna površina SE 1414 (faza 6), ki jo mo-so bili zgrajeni med barokizacijo samostana na koncu goče lahko že povezujemo z obdobjem 13. stoletja in 17. oziroma v začetku 18. stoletja. Oba kletna prosto-romansko fazo samostana. Nekoliko višje smo odkrili ra sta bila zasuta, v severnega so očitno vodile stopni- ostanek obzidja (faza 7), ki ga sestavljata zid in temelj, ce (SE 1400, SE 1401). Vhod v južni prostor kleti je postavljen v vkop. Fazo 7 povezujemo z gotskimi bil poškodovan s kasnejšim vkopom, ki je bil zapol-posegi na območju samostana, saj so bile prve večje njen z zelo sipkim zasutjem. Z izkopavanji smo tako prenove izvedene že v sredini 13. stoletja. Nad njimi uspeli dokazati obstoj kletnih prostorov, v katere se smo odkrili oziroma ločili še tri srednjeveška nasutja je dostopalo po stopnicah. Točne funkcije in velikosti in kamniti zid, ki smo jih glede na stratigrafsko lego kletnih prostorov ni bilo mogoče ugotoviti, saj se se-in drobne najdbe interpretirali kot del mlajše srednje- daj ob obokih nahaja mlajši zid (faza 11), ki je očitno veške oziroma poznogotske faze (faza 8), povezane nastal po opustitvi kletnih prostorov. s prenovo cerkvenega poslopja, do katere je prišlo v sredini 15. stoletja. 44 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 59 Novoveški tlak SE 1380 (foto D. Belić). Slika 60 Presek novodobnega nasutja SE 1378 in novoveški tlak SE 1380 pod njim (foto D. Belić). Atrij križnega hodnika širina jarka približno 1 m, pozneje pa smo izkop raz- širili še za pol metra. Atrij nekoliko nepravilne kvadratne oblike se nahaja Stratigrafska situacija raziskanega predela je dokaj v središču samostanskega kompleksa in je obdan s preprosta; pod novodobnim nasutjem, ki je podla-križnim hodnikom. Na dvorišču je vkopan tudi sa- ga za novodobno hodno površino (faza 12), ki smo mostanski vodnjak. Na območju atrija smo strojno ga odstranili strojno, se na globini približno 0,5 m izkopali jarek, ki je potekal ob vseh štirih stranicah nahaja nasutje (SE 287), ki najverjetneje predstavlja dvorišča. V globino je segal približno 1 meter oziro-srednjeveški hodni nivo (faza 7). Vanj je bil vkopan ma do ohranjenih arheoloških ostalin. Sprva je bila vodnjak (faza 7) in temelji samostana (faza 8). Iz Slika 61 Atrij križnega hodnika (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). 45 Monografije CPA 10 Slika 62 Dokumentiranje rimskodobnega hipokavsta v atriju, ob zahodnem kraku križnega hodnika (foto E. Lazar). 46 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 63 Kompozitni tloris ostalin faz 3, 4 in 7 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). Slika 64 Rimski tlak SE 344, del objekta v atriju, ob Slika 65 Tubul SE 556, del hipokavsta v atriju, ob zahodnem kraku križnega hodnika (foto E. Lazar). zahodnem kraku križnega hodnika (foto E. Lazar). stavbne zgodovine je znan čas izgradnje samostan- lo rimske ostaline (faza 3 in 4). Med rimskimi osta- skega vodnjaka, ki ga povezujemo z gotskimi pre- linami velja izpostaviti predvsem ostanke stavbnega novami samostana v sredini 13. stoletja. Nekoliko ogrevanja, ki smo jih odkrili ob zahodni steni, kjer mlajši so verjetno temelji zidov križnega hodnika, ki smo poleg stebričkov hipokavsta odkrili tudi delno naj bi bil v taki obliki zgrajeni v času mlajše srednje-ohranjeno opečnato tlakovanje in tubul v primarni veške oziroma poznogotske faze (faza 8), povezane legi ob ali v rimski steni. V plasteh in strukturah faz s prenovo cerkvenega poslopja, do katere je prišlo v 3 in 4 smo odkrili najdbe, ki sodijo v širši časovni sredini 15. stoletja. Srednjeveško nasutje je prekriva-okvir oziroma so bile v večini primerov v uporabi 47 Monografije CPA 10 v daljšem časovnem obdobju. Tako lahko trdimo le, Med grobovi smo odkrili še ostanek opečnate kon-da so ostaline faz 3 in 4 verjetno nastale v času 3. in strukcije, katere funkcija ni popolnoma jasna. Mor-4. stoletja. da gre za oblogo grobne jame, saj so bile v bližini najdene tudi kosti stopala. Vsi odkriti grobovi so bili skeletni, usmerjeni z glavo proti vzhodu, posamezne Vzhodno dvorišče – Sončni park najdbe železnih žebljičkov v bližini pa verjetno naka- zujejo uporabo lesenih krst. Iz tega obdobja oziro- Ime Sončni park se je v zadnjih desetletjih oprijelo ma faze posegov so tudi strukture, odkrite v južnem večje nepozidane površine vzhodno od samostana, ki delu jarka, kjer smo odkrili ostaline večkrat popra-je urejena v park. V preteklosti je ta prostor pripadal vljenega in prezidanega vhoda v kletne prostore pod samostanskemu kompleksu. Raziskave v samostan-vzhodnim samostanskih traktom, ki je verjetno stal skem kompleksu smo začeli z izkopavanji na zuna- že v srednjem veku (faza 6) in je bil kasneje večkrat nji strani vzhodne stene vzhodnega samostanskega prezidan ter nato zaprt oziroma zazidan v času no-trakta. Izkop je obsegal okoli 5 m širok jarek, ki je v vega veka (faza 10). Po odstranitvi novoveških na-globino segal od 2 do 2,5 m, to je do globine teme- sutij (faza 10) smo ugotovili, da je bil vhod v kletne ljev samostana. Kasneje je bilo izkopno polje razšir- prostore v začetku verjetno z južne strani, vendar je jeno proti jugu, to je na prostor med t. i. Matildinim bil kasneje, najverjetneje ob gradnji kontraforja, se-dvorom in južnim prizidkom ter ob južnem prizidku zidan nov vhod s stopniščem, ki je bil speljan s se-do roba terase oziroma do grajene škarpe. Ker smo verne strani (faza 10). Kasneje je bil zazidan tudi ta med začetnimi izkopavanji ugotovili, da pod vzhod-vhod. Zaprt oziroma zazidan je bil še vhod v kletne nim samostanskim traktom obstajajo kletni prostori, prostore pod samim samostanskim traktom. Prav ki pa so bili z zunanje strani zazidani, iz notranjosti tako iz časa novega veka (faza 10) so ostaline delno pa tudi niso imeli dostopa, smo zazidan vhod poru-ohranjenih temeljev enega od kontraforjev, ki so bili šili in izkopali tudi notranjost kletnih prostorov. Za prizidani k vzhodni samostanski fasadi. Ostaline dru-potrebe komunalnih napeljav je bilo dokumentiranje gega smo odkrili v skrajnem jugozahodnem vogalu ob gradnji izvedeno tudi na območju jarkov, ki sekajo izkopnega polja. Po rušenju opečnate stene SE 250, Sončni park. V skrajnem severovzhodnem vogalu in ki je zapirala prehod v kletne prostore pod vzhodnim ob južnem robu parka smo v drugi fazi posegov za-traktom samostana, smo lahko ugotovili, da so bili radi potreb gradbene sanacije samostana izkopali dva kletni prostori delno zasuti. Kljub omejitvam pri iz-testna jarka (TJ 11 in TJ 12). kopavanjih smo uspeli ločiti 7 različnih nasutij (faza Na prostoru izkopanega jarka ob vzhodni fasa- 10). Klet sestavljata dva prostora, daljši pravokoten di vzhodnega samostanskega trakta smo po strojni prostor, ki je usmerjen pravokotno na samostanski odstranitvi novodobnega nasutja naleteli na ostanke trakt, ter kvadraten prostor južno od njega. Tla so drugih novodobnih aktivnosti (faza 12). Neposredno bila v prvem prostoru precej enotna, na prehodu iz pod novodobnimi plastmi in strukturami smo odkrili zunanjosti v klet in na prehodu v drugi kletni prostor novoveške ostaline (faza 10), ki smo jih dokumenti-smo odkrili kamnita praga. V drugem prostoru pa rali kot ostaline obnov in prezidav samostana. V tej smo na tleh zasledili ostanke starejših gradbenih faz fazi sta bila prizidana južni prizidek ter prehod na in prezidav, vendar njihove natančne funkcije ni bilo južno dvorišče z dodatki. Prizidana in pozneje tudi mogoče razbrati. porušena sta bila oba kontraforja. Na območju prav Razvoj vzhodnega dela samostanskega kompleksa je tako porušenega dela kapiteljske kapele pa so v tem najbolje dokumentiran s fotomozaikom temeljev z času pokopavali, saj smo tukaj odkrili 6 skeletnih gro-vrisanimi odkritimi stratigrafskimi enotami. Najsta- bov, med njimi tudi otroškega, ki je bil najverjetneje rejši element predstavlja temelj t. i. Matildinega dvora vkopan znotraj že obstoječega groba odrasle osebe. (faza 6), ki je glede na pisne vire in stavbno analizo 48 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 66 Območje raziskav v Sončnem parku (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelala E. Lazar, D. Cvetko). Slika 67 Arheološko izkopavanje v jarku ob vzhodnem traktu samostana (foto E. Lazar). 49 Monografije CPA 10 Slika 68 Kompozitni tloris ostalin faz 5, 6 in 10 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). 50 Dominikanski samostan na Ptuju SE 281/282. Ostanke te zakristije smo dokumenti- rali tudi v enem od izkopov za komunalne vode z estrihom SE 1264 in SE 1337, ki je najverjetneje njen vzhodni zid. K vzhodni steni vzhodnega trakta sta bila prizidana tudi SE 12 in SE 18, ki ju lahko glede na vire označimo za ostanek nekdanje kapele oziro- ma kapiteljske dvorane. V severnem delu izkopnega polja smo pod novo- dobnimi plastmi in strukturami odkrili tri vzpore- dne zidove, ki potekajo pravokotno na vzhodni sa- mostanski trakt (faza 6). Na prostoru med zidovi se Slika 69 Pogled na rimski mozaik SE 245 (foto D. Kovačič). je nahajalo dokaj enotno nasutje, v katerem so bili vkopi oziroma jame zelo slabo ali praktično nevid-ni. V to plast so bili vkopani tudi temelji omenjenih zidov, med njimi pa vkopi skeletnih grobov, ki smo jih uspeli zaslediti šele na nivoju kosti (faza 10). Pod tem nasutjem smo odkrili zid (SE 76), ki je potekal poševno glede na samostanske zidove (faza 6). V juž- nem delu izkopnega polja pa so se pojavili različno usmerjeni zidovi (SE 93, SE 44, SE 45, SE 47, SE 46, SE 97, faza 6), med katerimi so ležala različna nasutja (faza 10). Zelo zanimiva je najdba stopničastega jarka (SE 153), ki ga na vrhu zamejuje zid (SE 76). Zaradi omejitve izkopa z vidika statične varnosti samostana Slika 70 Detajl rimskega mozaika SE 245 (foto D. Kovačič). nismo uspeli ugotoviti niti širine niti globine jarka, saj eden od najstarejših še stoječih objektov v samostan-se je ta nadaljeval pod samostanskimi zidovi. Glede skem kompleksu in predstavlja ostanek dvora, ki je na na stratigrafske odnose lahko jarek umestimo v čas tem mestu stal že pred ustanovitvijo samostana. V te-po koncu rimske poselitve in pred izgradnjo vzhod- melju smo lahko zasledili ostanek nekdanje odprtine, nega samostanskega trakta (faza 5). Nekoliko mlajši ki je bila pozneje zazidana. Glede na obliko, ki je danes od tega jarka so t. i. roparski jarki (SE 115, SE 238 in vidna, so bili nekateri gradbeni elementi pred zazidavo SE 232), odkriti ob vzhodnem samostanskem traktu, vrat najverjetneje odstranjeni in ponovno uporabljeni ter jarka (SE 1329 in SE 1331), odkrita v poglobitvi v drugje, podobno kot je bila rimska spolija uporabljena severovzhodnem vogalu parka. Tudi te lahko časov-pri gradnji teh vrat. V bližini zazidanega prehoda se no umestimo samo na podlagi njihove stratigrafske na temelj naslanjata zidova, nanju pa še en zid, kar je lege, in sicer v čas od 5. in do 12. stoletja oziroma po našem mnenju nekoč predstavljalo zunanji vhod v v obdobje med koncem rimske poselitve in ustano-kletne prostore. Glede na stratigrafsko pozicijo zidov vitvijo samostana leta 1230. Najverjetneje je večji in zasutij vhod najverjetneje že v srednjem veku oziro-stopničasti jarek, ki poteka v smeri jugozahod–seve- ma že v času izgradnje samostana ni bil več v uporabi. rozahod, nekoliko starejši kot roparski jarki, vendar Po ustanovitvi samostana je bil vzhodni trakt s teme- smo jih postavili v eno fazo zaradi njihove stratigraf- ljem SE 224 eden od prvih objektov, ki so bili prizi- ske lege in predvsem pomanjkanja drobnih najdb, ki dani Matildinemu dvoru. Kot kaže SE 280, je bil šele bi nam omogočile natančnejšo datacijo. Neposredno kasneje vzhodni trakt povezan s severnim traktom ob jarku smo pod vkopom SE 174 naleteli na objekt, oziroma s cerkvijo ali takratno zakristijo, SE 283, ki so ga sestavljali zidovi (SE 101, SE 258) s temelji 51 Monografije CPA 10 Slika 71 Kompozitni tloris ostalin faz 3–5 (izdelala M. Jereb, D. Cvetko). Slika 73 Odlomka ročajev rimskih steklenic iz faze 3 (kat. št. 20; SE 217) (foto D. Kovačič). Slika 72 Odlomek opeke z žigom M. VLP. SEVE (Marci Vlpi Severi) iz faze 3 (kat. št. 34; SE 467) (foto D. Kovačič). Po odstranitvi zgoraj omenjenih plasti in struktur smo odkrili najstarejše ostaline, ki sodijo v čas rim- (SE 256, SE 185, SE 186 in SE 187) in je bil tlakovan ske poselitve. Našli smo jih tako v poglobljenih iz-z oblicami oziroma večjimi prodniki (faza 5). Objekt kopih za napeljave kot na območju izkopnega polja kaže na možnost obstoja prej opisanega jarka že v ob vzhodnem samostanskem traktu. Zaradi poznej-4. stoletju, ko se je poselitvena struktura območja ših, predvsem srednjeveških in novoveških posegov, očitno nekoliko spremenila, saj imata jarek in objekt, odkrite rimske ostaline na območju jarka ob samosta-ki potekata vzporedno, nekoliko drugačno orientaci- nu niso sklenjene in nimajo vedno medsebojnih stra- jo kot starejši rimskodobni objekti. tigrafskih povezav. Najmlajše med njimi smo inter- 52 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 74 Rimska bronasta šivanka iz faze 3 (kat. št. 29; Slika 75 Pogled na domnevno poznoantični jarek SE 153 SE 236) (foto D. Kovačič). (foto D. Kovačič). na katere so se te hodne površine naslanjale. Ostali- ne faze 4 so na južnem koncu izkopnega polja ležale nad starejšo fazo (faza 3), v katero lahko umestimo temelj zidu ter peč (SE 234, SE 235, SE 236) na eni strani ter ostanek zidu in maltnega estriha na drugi. Plasti, ki so se pojavile neposredno pod domnevnim vhodom v kletne prostore pod Matildinim dvorom, so glede na nadmorske višine še starejše (faza 2). V plasteh in strukturah faz 2–4 smo odkrili najdbe, ki so bile v večini primerov v uporabi v daljšem časovnem obdobju. Ugotovimo lahko, da so te tri faze verjetno Slika 76 Baza oziroma kapitelj rimskodobnega stebra, ki je bila v sekundarni uporabi, SE 1362 (foto E. Lazar). nastale v času 3. in 4. stoletja. pretirali kot ruševinska nasutja, pod katerimi so bili ohranjeni rimski zidovi ter utrjene hodne površine in Zahodno dvorišče ostanek mozaika – SE 245 (faza 4), ki se naslanja na zidova (SE 221 in SE 222). V južnem koncu izkopne- Zahodno od samostanskega kompleksa se nahaja pre- ga polja, kjer nam je uspelo interpretirati dve rimski cej prostorno dvorišče, ki ga poleg zahodnega trak-fazi, mlajšo fazo (faza 4), ki je istočasna kot faza z ta in zahodne cerkvene stene zamejujejo še zahodni mozaikom v osrednjem delu izkopnega polja, sestav-južni prizidek in pomožni gospodarski prostori, ki ljajo nasutje, ki je prekrivalo hodne površine (SE 087, se vrstijo ob njegovem zahodnem robu, nekdanjem SE 120 in SE 121), in trije temelji oziroma zidovi, mestnem obzidju. 53 Monografije CPA 10 Slika 77 Fotomozaik vzhodnega lica temelja vzhodnega samostanskega trakta (foto D. Kovačič) (izdelal D. Cvetko). Slika 78 Fotomozaik vzhodnega lica temelja vzhodnega samostanskega trakta (foto D. Kovačič, izdelal D. Cvetko). Slika 80 Stratigrafsko izkopavanje in dokumentiranje nasutij znotraj kletnih prostorov pod vzhodnim traktom; pogled proti jugozahodu (foto E. Lazar). Slika 79 Pogled na nasutja ob vhodu v kletne prostore pod vzhodnim traktom; pogled proti jugozahodu (foto D. (cca. 1,3 m), smo delo nadaljevali z ročnim arheološ- Kovačič). kim stratigrafskim izkopavanjem. Ostaline, odkrite znotraj jarka ob zahodnem samo- Na obravnavanem območju je bil strojno izkopan stanskem krilu, smo uspeli razdeliti na šest faz po-2,5 m širok jarek ob zahodni steni zahodnega samo- segov. Pod najstarejšo rimsko fazo so seveda ostale stanskega trakta. Na severnem koncu jarka so se na- ostaline starejših rimskih in mogoče tudi prazgodo- hajali dva večja betonska jaška (greznici) in stopnice, vinskih faz, ki pa jih zaradi zahtev gradbenih delavki so z zahodnega dvorišča vodile v nekdanje mu- cev in statike objekta nismo izkopali. zejske prostore. Tako novodobna nasutja dvorišča Najmlajše posege na območju zahodnega samo-kot tudi novodobne strukture smo odstranili stroj- stanskega dvorišča predstavljajo novodobne plasti no. Na globini, kjer so se pojavile arheološke ostaline (faza 12), predvsem nasutja za izravnavo terena. Ta so 54 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 81 Območje raziskav na zahodnem dvorišču (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelal D. Cvetko). Slika 82 Pogled na jarek ob zahodnem traktu (foto D. Belič). Slika 83 Pogled na novoveški temelj z vgrajenimi elementi nekdanjega gotskega prezbiterija, SE 1109, SE 1110, SE prekrivala ostaline, ki jih povezujemo z novoveškimi 1111 (foto D. Belić). oziroma baročnimi posegi (faza 9–10). Poleg izkopa za temelj zakristije lahko v novoveško oziroma baroč- med baročnim rušenjem dolgega kora po letu 1692 no fazo samostana umestimo tudi zid (SE 1111), ki ter sekundarno uporabljene za temelje zidu nekega poteka vzporedno z zahodno steno zahodnega samo-pomožnega objekta (baraka) ob zahodnem traktu. stanskega trakta in ki smo ga dokumentirali v zahod- Pravokotna konstrukcija z masivnim kamnitim pra- nem preseku izkopnega polja. Na to kažejo številne gom, ki smo jo odkrili v južnem predelu izkopnega spolije, vgrajene vanj, ki so bile očitno del starega polja, verjetno predstavlja temelj za nadstrešek ali ka-gotskega prezbiterija (faza 5) in so bile odstranjene 55 Monografije CPA 10 Slika 84 Kompozitni tloris ostalin faze 4 (izdelal D. Cvetko). 56 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 85 Kompozitni tloris ostalin faz 2 in 3 (izdelal D. Cvetko). 57 Monografije CPA 10 Slika 86 Kompozitni tloris ostalin faze 1 (izdelal D. Cvetko). 58 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 87 Južno dvorišče (rumena barva) na tlorisu samostana (izdelal D. Cvetko). tero drugo konstrukcijo pred vhodom v zahodni sa- Ostaline nad temi so bile uničene z izgradnjo novo- mostanski trakt v času baroka oziroma v fazi 9 ali 10. dobnih betonskih konstrukcij. Izstopajoči element te Neposredno pod baročnimi oziroma novoveški- gradbene faze je maltni estrih, ki očitno predstavlja mi ostalinami smo odkrili ostanke rimske poselitve. hodni nivo faze. Poleg tega smo kot del faze 3 inter-Podobno kot v baročni zakristiji smo jih tudi tukaj pretirali še kamnita zidova s temeljema, nekaj manj-okvirno razdelili v štiri faze. V najmlajšo rimsko fazo ših kosov maltnega estriha in nasutja za dvig hodne (faza 4) lahko uvrstimo ostaline, ki so se nahajale v površine. južnem in severnem koncu jarka. Med temi so pred- Kot drugo najstarejšo fazo posegov (faza 2) smo in- vsem zemljena in ruševinska nasutja ter štirje vkopi terpretirali ostaline, ki smo jih izkopali na manjšem oziroma jame, vkopane z ali v zbito hodno površino. predelu pod nekdanjim stopniščem. Faza 2 je ležala Mlajšo rimsko fazo (faza 3) smo interpretirali pred-približno 30 cm pod hodnim nivojem faze 3. Dolo- vsem v ozkem pasu tik ob zahodnem samostanskem čajo jo maltni estrih (SE 1236) in z njim povezane temelju v severnem koncu izkopnega polja. plasti, nasutja. Ta prekrivajo najstarejšo odkrito fazo rimskih posegov (faza 1), ki se veže na izgradnjo dveh zidov (SE 202 in SE 1240). V fazo 1 sodijo tudi plasti, predvsem nasutja, ki smo jih odkrili na enakem nivoju kot ostanka zidov. Pod ostalinami faze 1 so ostale še ohranjene starejše rimske ostaline, ki pa jih zaradi zahtev gradbenih de- lavcev in statične stabilnosti zahodnega trakta nismo smeli izkopati. 59 Monografije CPA 10 Slika 88 Pogled na južno dvorišče; pogled proti zahodu Slika 89 Ostanek hipokavsta na območju južnega dvorišča (foto D. Kovačič). (SE 445–449) (foto D. Kovačič). Slika 90 Kompozitni tloris ostalin faz od 4 do 10 (izdelal D. Cvetko). Južno dvorišče rek za kineto. Izkop je segal do arheoloških ostalin, ki so se nahajale na globini od 0,7 do 1 m. Z izkopavanji Južno samostansko dvorišče je s treh strani zamejeno v arheološke plasti nismo posegli, temveč smo jih le z zidovi, in sicer z južno steno južnega samostanske-očistili in dokumentirali. ga trakta ter z obema južnima prizidkoma. Proti jugu, Najmlajše arheološke ostalin na območju južnega to je proti reki Dravi, je dvorišče odprto, podpira pa dvorišča so ostanki različnih jaškov in pripadajočih ga grajena škarpa. Ob vseh samostanskih zidovih na nasutij v jugovzhodnem in jugozahodnem vogalu južnem dvorišču smo strojno izkopali 2,3 m širok ja-dvorišča (fazi 9–10). V jugozahodnem vogalu dvori- 60 Dominikanski samostan na Ptuju šča smo odkrili zelo globok jašek, grajen iz opeke in sutja, nekaj manjših vkopov in nekaj ostankov zidov lomljencev, ki ga ni bilo mogoče v celoti izprazniti, v in drugih grajenih struktur (SE 371, SE 381, SE 383, jugovzhodnem vogalu pa pravokoten „bazen“ z be-SE 386, SE 439) interpretirali kot srednjeveške osta- tonskim ometom in kvadraten jašek z leseno oblogo. line. Zaradi pomanjkanja najdb, ki bi nam omogočile Neposredno pod novoveškimi in deloma tudi pod natančnejše datiranje odkritih ostalin, smo jih lahko novodobnimi ostalinami smo odkrili srednjeveške le okvirno umestili v faze od 6 do 8. in rimskodobne ostaline. Zaradi odsotnosti najdb in Na enakem nivoju in tik ob srednjeveških ostalinah omejenega prostora izkopa ne moremo z gotovostjo smo odkrili tudi nekaj rimskodobnih ostalin, ki so reči, ali so pripadali rimskodobnim, srednjeveškim ali bile verjetno del faze 4. Med njimi še posebej izsto-novoveškim samostanskim gradbenim fazam. Opira- pajo ostanki stebričkov hipokavsta, ki smo jih našli mo se lahko le na usmeritev zidov in drugih struktur ob severnem robu dvorišča oziroma ob južni steni ter na barvo in strukturo plasti. Tako smo različna na-južnega samostanskega trakta. 61 Dominikanski samostan na Ptuju 5 Opredelitev odkritega gradiva Maja Janežič, Nika Veršnik Pri arheoloških raziskavah v Dominikanskem samo- manjše odlomke keramičnega ter steklenega posodja, stanu na Ptuju smo odkrili 43.518 drobnih najdb. pri katerih ni bilo jasno, ali so iz srednjega veka ali iz Od tega smo jih 1.235 opredelili kot posebne najdbe mlajših obdobij. (kovina, steklo …), ostalih 42.283 odlomkov pa smo Kot smo že omenili, smo 1.235 najdb opredelili kot zabeležili v seznamu najdb po obdobjih in materialu. posebne najdbe. Med kovinskimi predmeti prevladu-V tem zbiru je 1418 odlomkov gradbenega materiala, jejo žeblji različnih velikosti, ki so bili najverjetneje največ jih je iz mlajših obdobij. del krst, saj so se na nekaterih še ohranili deli lesa. Veliko gradiva, skupaj 5.160 odlomkov, je iz rimskega Poleg kovine smo odkrili tudi veliko odlomkov stekla, obdobja. Večina je bila odkrita v mlajših stratigrafskih predvsem iz novega veka. Med posebnimi najdbami enotah, kar je posledica različnih posegov v prostor v je tudi 20 novcev. Ostanki oblačil in obutve iz gotske daljšem časovnem obdobju. Iz srednjega veka je sku- grobnice so v stalni hrambi v Pokrajinskem muzeju paj 2.527 odlomkov. Večinoma gre za človeške kosti iz Ptuj-Ormož. grobov. Največ gradiva je iz novega veka, skupaj 5.280 Med keramičnim gradivom je bilo izločenih 778 od-odlomkov, dobra petina od tega je kosti. Iz 20. in 21. lomkov prazgodovinske keramike, med katero pre-stoletja je gradiva najmanj, samo 89 odlomkov. Nekaj vladujejo ostenja posod. Odlomki so bili odkriti v gradiva je ostalo časovno neopredeljenega (malo manj odpadni jami, t. i. muzejski deponiji na atrijskem dvo-kot 100 odlomkov), predvsem gre za živalske kosti in rišču. Teh odlomkov nismo posebej obravnavali. 63 Monografije CPA 10 Opredelitev izbora rimskodobnih najdb ledili v nobenem časovnem obdobju. Bila je najdena znotraj faz rimskega obdobja. Maja Janežič Veliko gradiva je iz rimskega obdobja, skupaj Koščeni predmeti 5.160 odlomkov.38 Večina tega gradiva je bila odkrita v mlajših stratigrafskih enotah. Največ od tega, več Med koščenimi predmeti je samo en predmet kot 4.000 odlomkov, je keramičnih. V obdelavo smo ( kat. št. 36). Najverjetneje gre za del ročaja. Podobne-vključili vse odlomke ustij, okrašenih ostenj in dnov ga do sedaj nismo zasledili. Odkrit je bil v novoveški iz rimskodobnih stratigrafskih enot. Izjemoma smo fazi, zato je možno, da je iz mlajših obdobij. obravnavali tudi nekaj rimskih najdb iz mlajših strati- grafskih enot; gre predvsem za kovinske predmete in uvoženo keramiko. Stekleni predmeti Med steklenim rimskodobnim nakitom so bile odkri- Kovinski predmeti te štiri melonaste jagode ( kat. št. 7, 33, 82, 126) tur-kizne barve. Najbolj so bile priljubljene od druge Maloštevilni so kovinski predmeti, za katere lahko polovice 1. in v začetku 2. stoletja. Redkeje se po-zagotovo trdimo, da so rimskodobni. Tukaj bi iz- javljajo tudi kasneje, v 3. in 4. stoletju.42 Dve jagodi postavili dva, ki pa nista bila najdena v rimskodobnih ( kat. št. 7, 126) sta bili najdeni v stratigrafskih enotah strukturah. Prvi je bronasta šivanka s pravokotnim iz rimskega obdobja, ostali dve pa sta iz mlajših faz. ušesom ( kat. št. 29). Podobne so našli tudi na Šta-K nakitu spada tudi odlomek zapestnice iz temno lenški gori in so jih uporabljali za šivanje debelejših zelenega stekla z »D« presekom ( kat. št. 35). Te za-tkanin, npr. filca.39 pestnice tipa 3.34 po Rihi so bile razširjene po celot- Zelo lepo ohranjena je bronasta zapestnica z nare- nem Rimskem cesarstvu. Datirane so od druge polo- brenim obročem in s prepletom ( kat. št. 30). Podob- vice 1. in vse do 3. stoletja, redko se pojavljajo tudi v na zapestnica je bila najdena v Augstu.40 Ta tip je poz- 4. stoletju.43 Najdena je bila v novoveški fazi. nan že iz konca latenskega obdobja in vse do sredine Med steklenim posodjem so zastopani trije odlom-2. stoletja. Spet se pojavijo še v 4. stoletju.41 ki; dva odlomka ročaja ( kat. št. 20, 39) sta bila naj- verjetneje del steklenice in odlomek dna z ostenjem ( kat. št. 83), ki je najverjetneje pripadal čaši. En ročaj Kamniti predmeti ( kat. št. 20) in odlomek dna sta bila najdena v rimski fazi, drugi ročaj je iz mlajših stratigrafskih enot. Med kamnite predmete smo uvrstili jagodo, ki je najverjetneje narejena iz gagata ( kat. št. 6). Je podol-govate oblike, ki se proti koncu zaobli. Pravokotno Keramično gradivo na luknjo ima dva izrastka. Podoben izrastek se je najverjetneje nahajal tudi nad luknjo, vendar je odlo- Med odkrito rimskodobno keramiko smo za obdela- mljen. Podobne oblike jagode do sedaj še nismo zas- vo izločili izpovedne odlomke: ustja, držaje pokrovov ter okrašena ostenja in nekatera dna (109 odlomkov različnih posod). 38 Za pomoč pri obdelavi rimskega gradiva se zahva- ljujem dr. Eleni Schindler Kaudelka. 39 Deimel 1987, 69. 40 Riha 1990, Taf. 23: 600. 42 Riha 1990, Taf. 33–35. 41 Riha 1990, 62. 43 Riha 1990, 66, Taf. 28: 687, 691. 64 Dominikanski samostan na Ptuju Obravnavani zbir keramike je razdeljen glede na fak- F 1: vsebuje veliko sljude (do 1 mm premera), zmer- turne skupine, ki izhajajo iz namembnosti posamezne ne nepravilno okrogle rdeče delce, ki so mehkejši od zvrsti posodja, in sicer na: uvoženo posodje (sigilata keramike (do 2 mm premera) in manjše bele delce in amfore), namizno, kuhinjsko in ostalo posodje (ka-kremena (manj kot 1 mm premera). Izdelki so oksi- dilnice), oljenke ter na gradbeni material. Med lokal- dacijsko žgani. Barva je večinoma rdeča. Trdota je no oziroma petovionsko keramiko smo določili štiri 3. Nekateri predmeti imajo premaz. Fabrikat je zelo fabrikate, pri katerih smo opisali sestavine lončarske podoben fabrikatu F 7, ki je značilen za petovionsko mase, žganje, barvo in trdoto. proizvodnjo.47 V ta fabrikat sodi 35 odlomkov posod. Največ keramičnega gradiva je petovionske proizvo- F 2: vsebuje večje delce sljude (do 2 mm premera) ter dnje, predvsem namiznega in kuhinjskega posodja. kalcijev karbonat (do 3 mm premera), ki smo ga pre-Manjše število odlomkov je uvoženih (sigilatno po- verili z 10-odstotno raztopino žveplene kisline (HCl). sodje in amfore). Vsebuje še večje delce kremena (od 1 do 5 mm pre- Lokalno posodje smo primerjali z že vzpostavljenimi mera). Izdelki so redukcijsko žgani. Barva je večino-petovionskimi fabrikati Janke Istenič.44 Večina jih pri- ma temno rjava in temno siva. Trdota je 3. Fabrikat je pada fabrikatu F 7.45 zelo podoben fabrikatu F 6, ki je značilen za petovi- Med obravnavano lončenino ni nobena posoda ohra- onsko proizvodnjo.46 V ta fabrikat sodi 27 odlomkov njena v celoti, vse so risarsko rekonstruirane. posod. F 3: je podoben oziroma enak F 1, vsebuje pa tudi posamezne večje delce kremena (do 4 mm premera). Makroskopska analiza zbira keramike Izdelki so redukcijsko in oksidacijsko žgani. Trdota je med 2 in 3. Fabrikat je zelo podoben fabrikatoma F 1 Makroskopska analiza je zajela celoten zbir rimsko- in F 14, ki sta značilna za petovionsko proizvodnjo.47 dobne keramike, ki je predstavljen v katalogu najdb. V ta fabrikat sodi 22 odlomkov posod. Analizirani so bili vsi odlomki keramike, ki imajo ne- F 4: vsebuje veliko drobnih delcev sljude in kremena poškodovano zunanjo in notranjo površino. Opazo- (od 1 do 4 mm premera). Izdelki so večinoma reduk- vani so bili sestavine lončarske mase, tehnika obliko- cijsko žgani. Trdota je 3. Fabrikat bi lahko primerjali vanja posod, način žganja, trdota po Mohsu in barva s F 9 in F 15.48 V ta fabrikat sodi 6 odlomkov posod. po žganju po Munsellovem standardu ter tehnika ok- raševanja. Rezultati so na podlagi podobnosti zdru- ženi v fabrikate. Tipologija keramike Na makroskopskem nivoju smo se izogibali terminu primes (lončarske mase), ker le-te lahko z gotovostjo Keramično posodje je razdeljeno glede na na-definiramo šele na mikroskopskem nivoju, zato je membnost in fabrikat posameznega posodja na tran-uporabljen termin delec. sportno posodje (amfore), uvoženo fino namizno po- sodje, namizno, kuhinjsko in ostalo posodje. Znotraj namizne in kuhinjske keramike je posoda razdeljena Fabrikati po oblikovanosti ustja na tipe in različne variante. V tem poglavju so opisani samo fabrikati lokalne keramike. Določili smo štiri. Pri uvoženi keramiki je opis naveden v poglavju o tem oziroma v katalogu. 46 Istenič 1999, 87. 44 Istenič 1999, 85–90. 47 Istenič 1999, 85, 86. 45 Istenič 1999, 88. 48 Istenič 1999, 89. 65 Monografije CPA 10 Transportno posodje Odlomka ( kat. št. 59), ki ima ohranjeno ustje, ostenje in del ročaja ( sl. 91), nismo tipološko opredelili.53 Amfore Vsi štirje odlomki amfor so bili odkriti v rimskih fazah. Med obdelavo smo prepoznali štiri odlomke amfor. Pri dveh gre samo za ročaj, ena ima ohranjeno ustje Uvoženo fino namizno posodje z ostenjem, druga pa ustje z ostenjem in delom roča-ja. Izmed ročajev eden ( kat. št. 96) sodi med amfore Sigilatno posodje Dressel 6 B. Je najpogostejša oblika amfor iz zgo-dnjecesarskih najdišč na območju današnje Sloveni- Odlomkov sigilatnega posodja, ki so oblikovno do- je.49 Proizvajali so jih predvsem na območju seve- ločljivi, je v obravnavanem zbiru malo, samo tri- rozahodnega jadranskega prostora (Fažana, Loron). najst. Trije izmed teh pripadajo obliki Drag. 33 Na območja Recije, Norika, Panonije ter drugih so- ( kat. št. 5, 31, 37). Gre za posode galske proizvodnje. sednjih provinc so na veliko uvažali istrsko olje že v Vse tri imajo debelejše stene in so zato datirane v avgustejskem obdobju in še v prvi tretjini 2. stoletja.50 obdobje od sredine 2. do sredine 3. stoletja.54 Naslednji odlomek ročaja ( kat. št. 60) je pripadal am- Dva odlomka ( kat. št. 19, 28) smo dodelili med oblike fori tipa Beltran 2 A. Te oblike amfor so proizvaja- skled Drag. 37. Ta oblika je bila ena izmed najpo- li na območju province Betike in so bile razširjene gostejših izdelkov južnogalskih delavnic. Njena zna-po vsem Sredozemlju. Datirane so od prve polovice čilnost je okrašeno ostenje z različnimi motivi, ki so 1. stoletja do sredine 2. stoletja. Vanje so polnili ribje prevzeti iz starejše oblike Drag. 29.55 Pojavile so se omake garum. 51 okoli leta 70, v delavnicah Srednje Galije so jih izde- Odlomek amfore z ustjem in ostenjem ( kat. št. 95) lovali še v poznem 2. stoletju, v sredini 3. stoletja pa sodi med tipe amfor Pascual 1. Proizvajali so jih v so jih tudi izdelovale še nekatere vzhodnogalske de-vzhodnem delu province Hispanije. Datirane so od lavnice.56 Odlomek ostenja ( kat. št. 19) ima ohranjen sredine 1. stoletja pr. n. št. do sredine 1. stoletja n. št. okras dveh ptic, ki si stojita nasproti in sta upodoblje-V njih so prevažali vino.52 ni zrcalno. Na podlagi roza in belih delcev v prelomu menimo, da je bila narejena v delavnicah v Lezouxu. Odlomek ustja in ostenja ( kat. št. 28) ima zelo slabo izdelan okras z motivom jajčnega niza. Najverjetneje je bila uvožena iz Rheinzaberna. En odlomek (slika 16) sodi med oblike krožnikov Drag. 18/31 in je najverjetneje uvožen iz Rheinza- berna. Krožnike te oblike so v omenjenih delavnicah izdelovali v 2. in v začetku 3. stoletja.57 Odlomek ustja in ostenja ( kat. št. 3) spada med oblike skled Drag. 38. Najverjetneje je bila uvožena iz delav-Slika 91 Odlomek ustja (kat. št. 59), ostenja in ročaja 53 Odlomek je poleg E. Schindler Kaudelka videl tudi amfore, ki ga nismo tipološko določili (foto S. Pukšič). T. Bezeczky, a ga ni prepoznal. Obema se zahvaljujem za pomoč. 49 Vidrih Perko 2006, 86. 54 Bjelajac 1990, 126. 50 Bezecky, Pavletić 1996, 148. 55 Bjelajac 1990, 14–15. 51 Caravale, Toffoletti 1997, 127. 56 Webster 1996, 47–48. 52 Caravale, Toffoletti 1997, 123. 57 Bjelajac 1990, 124. 66 Dominikanski samostan na Ptuju nic Lezouxa. Ta oblika je značilna za čas od sredine 2. Trije odlomki ( kat. št. 45, 50, 101) imajo odebelje-do sredine 3. stoletja.58 no oblikovano ustje. V prvo varianto sodita dva Naslednji odlomek ustja in ostenja ( kat. št. 1) spada ( kat. št. 45, 50) in sta na ostenju okrašena z žlebovi med krožnike tipa Niederbieber 3 ali Ludovici Tb. ter imata premaz v rdečem odtenku. Tretji odlomek, Najpogosteje se pojavljajo konec 2. stoletja.59 Skoraj ki spada v drugo varianto, ima na ostenju en žleb in zagotovo je bil uvožen iz delavnic Rheinzaberna. premaz črne barve. Ta odlomek sklede sodi med tako Dva odlomka sigilatnega posodja imata ohranjeno imenovano panonsko keramiko. Po obliki je podo-dno z ostenjem. Natančna določitev oblike ni mo- ben sigilatnim skledam Drag. 37. Posnetki le-teh se žna. Prvi ( kat. št. 117) je bil del krožnika ali pladnja pogosto pojavljajo na območju Petovione. Veliko in je bil uvožen iz Rheinzaberna. Naslednji odlomek teh odlomkov posod in delov kalupov za izdelovanje ( kat. št. 58) je pripadal skodelici in je bil najverjetneje teh posod so našli na območju lončarske četrti v Ra-uvožen iz delavnic južne Galije. belčji vasi. Datirani so v drugo polovico 2. in začetek Trije odlomki pa so bili uvoženi iz sigilatnih delavnic 3. stoletja.63 Pojavljajo se tudi v naselbinskih plasteh severne Afrike. Odlomek ustja in ostenja ( kat. št. 32) iz 4. stoletja na območju Zgornjega Brega.64 Odlo-spada med oblike krožnikov Hayes 49A, ki so dati- mek dna z ostenjem ( kat. št. 105) prav tako spada rani v zgodnje 4. stoletje.60 Dva odlomka pa sta del med panonsko keramiko. dna krožnika. Prvi ( kat. št. 2) je okrašen s petimi Zaobljeno oblikovano ustje in premaz temno sive koncentričnimi krogi. Tak ornament je datiran od barve ima en odlomek ( kat. št. 44). sredine 4. do sredine 5. stoletja.61 Drugi ( kat. št. 4) Prav tako ima en odlomek sklede klek na ostenju in po-je okrašen z enim koncentričnim krogom in dvema ševno odrezano ustje ( kat. št. 104). Na kleku ima žleb. palmovima listoma. Podoben ornament je datiran od 350 do 380.62 Samo trije odlomki ( kat. št. 28, 58, 117) so bili najdeni Krožniki v rimskih stratigrafskih enotah, ostali so iz mlajših faz. Odlomki krožnikov so med obravnavanim namiznim gradivom najštevilčnejši, teh je 27 odlomkov. Namizna keramika Največ obravnavanih odlomkov krožnikov je okro- gle oblike in imajo zaobljeno oblikovano ustje. V va- Med namizno keramiko so uvrščeni odlomki posod- rianto 1 je dodeljen en odlomek ( kat. št. 64), ki ima ja, ki sodijo v fabrikate F 1, F 3 in večina v F 4 ter so ohranjen premaz rdeče barve. V drugo varianto sta bili, kot že omenjeno, najdeni v rimskih strukturah. dodeljena dva odlomka ( kat. št. 8, 22) in oba imata ohranjen premaz. V tretji varianti sta prav tako dva odlomka ( kat. št. 9, 113) in imata ohranjen premaz Sklede rdeče barve. Največ je dodeljenih v zadnjo, četrto va- rianto ( kat. št. 23, 47, 49, 52, 65, 66, 84, 85, 91, 92, Sklede so večinoma zastopane pri namiznem posod- 99, 100, 118, 120). Krožniki z zaobljeno oblikovanim ju, in sicer s sedmimi odlomki. Zaradi slabe ohranje- ustjem so pogosta najdba na rimskodobnih najdiščih nosti so razdeljene po oblikovanosti ustja. v Sloveniji že v 1. stoletju in jih zasledimo še vse do 4. stoletja.65 V večjem številu in oblikovnih variantah 58 Bjelajac 1990, 126. 59 Oswald Pryce 1966, 201, Pl. 59. 60 Hayes 1972, 73. 63 Tomanič Jevremov 2004, 80, sl. 6–12. 61 Hayes 1972, 236, Fig. 40: 28. 64 Mikl Curk 1965, t. 3: 5; t. 4: 2. 62 Hayes 1972, 229, Fig. 38: d.; Fig. 40: 26. 65 Vidrih Perko 2006, 91. 67 Monografije CPA 10 so prisotni tudi v Petovioni, kjer se pojavljajo znotraj bovih, ki so datirani od druge polovice 1. do prve obrtniških predelov,66 naselbine67 in grobišč.68 tretjine 2. stoletja.73 Odlomki krožnikov z uvihanim ustjem, ki je zaob- Drugi odlomek ima izvihano ustje z žlebom na spo- ljeno oblikovano ( kat. št. 41, 90, 109), so prav tako dnji strani ( kat. št. 98) in kroglasto oblikovan trup. pogosta najdba na območju Petovione.69 Ima ohranjen premaz črne barve ter ima žleb tudi Naslednji štirje odlomki imajo poševno oblikovano na ostenju. ustje. V prvo varianto spadajo trije in imajo žleb na zgornjem ( kat. št. 51, 63) oziroma spodnjem robu ustja ( kat. št. 43). Podobni krožniki so bili odkriti v Lonci naselbinskih plasteh Petovione70 in so datirani od druge polovice 3. stoletja in v 4. stoletje.71 Odlomek Med odlomki loncev so trije dodeljeni med fabrikat krožnika ( kat. št. 111), ki je dodeljen v drugo varian-F 1 ( kat. št. 73, 112, 121) in eden v F 5 ( kat. št. 106). to, spada med tako imenovano panonsko keramiko Vsi imajo ohranjeno ustje in manjši del ostenja, tako in ima temno siv premaz. Na območju obrtniškega da celotna rekonstrukcija ni bila mogoča. Navedene dela Petovione so izdelovali različne oblike t. i. pa-analogije se nanašajo na ustje. Tri odlomke, ki sodijo v nonske keramike.72 fabrikat F 1, bi lahko dodelili tudi med vrče. Nekatera Zadnji odlomek med krožniki ima horizontalno ob- ustja med vrči in lonci so si zelo podobna. Dva izmed likovano ustje s tremi žlebovi ( kat. št. 42). Lahko bi teh treh imata zaobljeno oblikovano ustje, v prvi va-spadal tudi med pladnje. Zaradi slabe ohranjenosti ga rianti je odlomek 313, v drugi pa odlomek 386. Tretji ni možno natančno tipološko opredeliti. pa ima horizontalno oblikovano ustje, na katerem so kanelure in ostanki premaza. Podobni lonci so bili odkriti v naselbinskih plasteh Petovione, ki so datira- Vrči ne v drugo polovico 3. in v 4. stoletje.74 Četrti po fabrikatu sodi med F 5. Ima trikotno obli- Vrči so med gradivom zelo redko zastopani. Risarsko kovano ustje. Podobni lonci so bili odkriti v naselbin-smo rekonstruirali samo enega ( kat. št. 21). Ima ohra- skih plasteh Petovione, ki so datirane v drugo polo- njeno ustje z ostenjem in manjši del ročaja. vico 3. in v 4. stoletje.75 Čaše Pokrovi Tudi odlomki čaš so med gradivom iz rimskih faz Sedemnajst odlomkov sodi med pokrove, od tega jih redki. Risarsko smo rekonstruirali dva. Prvi ima iz-je dvanajst dodeljenih med fabrikat F 3. Izmed teh je vihano ustje, ki je zaobljeno oblikovano ( kat. št. 57), pet odlomkov gumbastih držajev z ostenjem ( kat. št. ter jajčasto oblikovan trup. Na ostenju je okrašen s 27, 80, 88, 108, 123). V skupino fabrikat F 5 sodi en peresnim okrasom. Ima ohranjen premaz rumenkas-odlomek gumbastega držaja z ostenjem ( kat. št. 79), to rdeče barve. Podobne čaše so bile odkrite v gro- v fabrikat F 1 sodijo štirje odlomki ustja z ostenjem ( kat. št. 15, 17, 86, 116). Po obliki ustja so trije odlomki uvrščeni med prvo varianto zapognjeno obli- 66 Tomanič Jevremov 2004, 41, sl. 87, 88. kovanih ( kat. št. 16, 26, 122) in eden v drugo varianto 67 Mikl Curk 1979, 39; Tušek 1996, t. 7: 1–9. zapognjeno oblikovanih ustij ( kat. št. 115). 68 Žižek 1996, t. 8: 4; Istenič 1999, 119, sl. 103. 69 Istenič 1999, sl. 102: K/2. 70 Janežič 2008, 52, 53. 73 Istenič 1999, 115, sl. 102: Č/B 4.1. 71 Janežič 2008, 52, 53. 74 Janežič 2008, kat. št. 244. 72 Tomanič Jevremov 2004, 6. 75 Janežič 2008, kat. št. 84, 248. 68 Dominikanski samostan na Ptuju Med prvo varianto zaobljeno oblikovanih ustij je uvr- Sklede s trikotno oblikovanim ustjem ( kat. št. 11, 14, ščen en odlomek ( kat. št. 15) in v drugo varianto iste 75, 76) so v Petovioni poznane iz območja lončarske oblike dva odlomka ( kat. št. 78, 116). delavnice, kjer so datirane od začetka 2. in do sredine Horizontalno oblikovano ustje imata dva odlomka 3. stoletja.80 ( kat. št. 86, 87). Odlomek 305 ima na ostenju dva žle- bova, drugi pa kanelure. Zadnja dva odlomka izmed pokrovov pri namiznem Trinožniki ali sklede posodju sta uvrščena v drugo varianto z oglato oblikovanim ustjem ( kat. št. 17, 18). Med trinožnike oziroma sklede so uvrščeni trije od- Vsi zgoraj navedeni odlomki pokrovov imajo podob- lomki. Dna oziroma nog nimajo ohranjenih, zato nosti s pokrovi iz Petovione76 kot tudi z gradivom iz bi lahko bili del skled ali trinožnikov. Izjemoma, na drugih rimskodobnih najdišč v bližini, od 1. stoletja podlagi oblike, sta dva odlomka uvrščena pod ku-dalje. Zaradi daljšega časovnega razpona, v katerem hinjsko, čeprav po fabrikatu sodita med F 4 ( kat. št. se pojavljajo, le-teh nisem posebej navajala. 102, 103). Tretji odlomek je uvrščen med fabrikat F 2 ( kat. št. 46). Podobne zasledimo med naselbinsko ke- ramiko 3. in 4. stoletja na območju Petovione.81 Kuhinjska keramika Odlomki kuhinjske keramike so uvrščeni med fab- Lonci rikat F 2 in izjemoma tudi F 4. Tipološka razdelitev je enaka oziroma se nadaljuje kot pri namiznem po- Med kuhinjskimi lonci je največ takšnih s trikotno sodju. oblikovanim ustjem ( kat. št. 12, 13, 24, 25, 74). Eden izmed teh ( kat. št. 25) ima na ustju žleb, vsi ostali pa imajo enega ali več žlebov na ostenju. Podobnih lon-Sklede cev je bilo na območju Petovine najdenih veliko in se pojavljajo v naselbinskem delu82 ter v grobovih.83 Tri sklede imajo odebeljeno oblikovano ustje Naslednja skupina loncev ima poševno oblikovano ( kat. št. 10, 67, 93). Ena ima na spodnjem delu os-ustje. V prvi varianti sta dva odlomka ( kat. št. 69, 107). tenja rebro ( kat. št. 93). Po obliki je podobna skle- Oba sta okrašena z metličenjem. V drugo varianto dam z rebrom (nem. Ringschüsseln), ki sodijo med sta prav tako uvrščena dva odlomka ( kat. št. 68, 114). t. i. panonsko žigosano keramiko (nem. Pannonische Prav tako so pogosta najdba na območju Petovione Glanztonware). Narejena pa ni v finem fabrikatu in je lonci s poševno oblikovanim ustjem, ki se pojavljajo brez lošča, ki je značilen za panonsko žigosano kera-od 1. stoletja in še v 4. stoletju.84 miko.77 Podobne sklede z rebrom iz finega fabrikata Med lonci z oglato oblikovanimi ustji sta dva odlom-so poznane iz naselbinskih plasti Petovione78 ter z ka ( kat. št. 72, 125). območja lončarske proizvodnje.79 Zaobljeno oblikovano ustje prve variante imata dva Druga je okrašena z metličenjem ( kat. št. 67), tretja odlomka ( kat. št. 70, 71), v drugo varianto pa je uvr-ima pa po ostenju žlebove ( kat. št. 10). ščen en odlomek ( kat. št. 53). 76 Žižek 2004, 130, sl. 43, 139, 85; Tomanič Jevremov 2004, 43; Janežič 2008, 48. 80 Janežič 2018, 197, kat.št. 43, 44, 106, 232. 77 Adler Wölfl 2004, 46. 81 Janežič 2008, 52, 53. 78 Mikl Curk 1979, 41; Tušek 1996, t. 7: 10; Janežič 82 Tušek 1996, t. 4: 1–3; Janežič 2008, kat. št. 82, 84, 2008, kat. št. 137. 247, 248. 79 Tomanič Jevremov 2004, 39, sl. 81; Janežič 2018, 83 Istenič 1999, sl. 120: LG 5. kat. št. 107, 166, 234. 84 Tušek 1996, t. 3: 5, 7. 69 Monografije CPA 10 Tudi loncev z oglatim in zaobljeno oblikovanim Ostalo ustjem je bilo na območju Petovione odkritih veliko.85 Odlomek ( kat. št. 56) spada med lonce s horizontalo Oljenke oblikovanim ustjem (varianta 2). Med lonce je dodeljen še odlomek ostenja, ki je okra- Med oljenkami so štirje odlomki pečatnih oljenk, ki šen z ožjimi kanelurami in ima vtisnjen okras v obliki so bile proizvedene v Modeni oziroma v njeni okoli-debelejšega zrna ( kat. št. 54). ci. Oljenke, ki izvirajo od tam, je Isteničeva oprede- lila med fabrikat F 10.88 Dva odlomka, ki imata oh- ranjen nosek in del diska, pripadata tipu Loeschke X Pokrovi ( kat. št. 55, 97). Tretji odlomek ( kat. št. 61) ima ohranjen samo del diska, na katerem je delno viden pečat Večina pokrovov je na podlagi fabrikata že opredelje- lončarja: TIS. Gre za ime FORTIS, ki je najpogostejši nih pri namiznem posodju. Med kuhinjsko posodje pečat na teh oljenkah. Oljenk s tem pečatom niso iz-smo dodelili samo en odlomek ustja in ostenja po- delovali pred začetkom 60-ih let 1. stoletja. V Italiji krova ( kat. št. 77), ki sodi v prvo varianto zaobljeno so jih izdelovali najverjetneje do začetka 2. stoletja.89 oblikovanega ustja, ter še dva odlomka držajev. Prvi Četrti odlomek (kat. št. 124) ima ohranjen samo del ( kat. št. 81) ima nekoliko izbočeno ploskev, drugi pa diska, tako da ni ožje tipološko opredeljiv. Oljenke ima ravno ( kat. št. 89). odlične kakovosti, ki so bile uvožene iz Italije, se na Pokrovi so dokaj pogosta najdba v rimskodobnih na- območju Petovione izjemoma pojavljajo še v grobo- selbinskih kontekstih od 1. stoletja dalje. Ker se obli- vih, ki so datirani v drugo polovico 2. stoletja.90 kovno skozi čas niso veliko spreminjali, jih je težko Dva odlomka oljenk pa sta lokalne proizvodnje ožje časovno opredeliti. (fabrikat F1). Prvi ( kat. št. 94) ima ohranjeno dno z izbočenim napisom v treh vrsticah: VR SINM S (sl. 17). Enakega do sedaj nismo zasledili, gre pa Ostalo posodje najverjetneje za pečat lončarja Ursula, ki se pojavlja samo na oljenkah iz Petovione, običajno s kratica- Kadilnice mi VRS. Oljenke s tem pečatom so datirane v 2. in 3. stoletje, morda še v 4. stoletje.91 Kadilnice so zastopane z dvema odlomkoma ostenja Naslednji odlomek ima ohranjen del diska peča- ( kat. št. 62, 119). Oba sta na izbočenih delih okrašena tne oljenke, na katerem je vpraskan napis OYAIA z vtisnjenimi nepravilnimi pravokotniki in polkrogi. (kat. št. 110). Napis je vpraskan po žganju. Podobne-Podobne kadilnice se pojavljajo v petovionskih gro- ga napisa do sedaj še nismo zasledili. bovih, ki so datirani od 1. do 4. stoletja.86 Seveda so prisotne tudi na območju lončarskih delavnic v Ra- belčji vasi.87 Gradbeni material Izmed skoraj 1500 odlomkov odkritega gradbenega materiala jih je bilo manj kot 100 uvrščenih v rim- sko obdobje. V tem poglavju omenjamo samo tis- te, ki imajo pečat. Prva je v celoti ohranjena okrogla 85 Tomanič Jevremov 2004, 37, sl. 74; Janežič 2008, 88 Istenič1999, 89. kat. št. 236, 237, 532, 533. 89 Istenič 1999, 150. 86 Istenič 1999, 137. 90 Istenič 1999, 153. 87 Žižek 2004, 139, sl. 88. 91 Istenič 1999, 159. 70 Dominikanski samostan na Ptuju opeka za stebričke ( kat. št. 40), ki ima odtisnjen žig Med obdelanim gradivom je največ keramičnih pred-QSP. Gre za začetnice prenomna, rodovnega imena metov, in sicer več kot 4000 odlomkov. Izmed teh in izdelovalca. Na območju Petovione je bilo odkri-smo jih za nadaljnjo obdelavo izločili 109. Večina jih tih več enakih pečatov na različnem gradbenem ma- je lokalne proizvodnje. Med uvoženimi je dvanajst terialu.92 Naslednji trije so odlomek tegule ( kat. št. odlomkov sigilatnega posodja, štirje odlomki amfor 48) ter dva odlomka tegule ali plošče za tlakovanje in štirje odlomki oljenk. Pri sigilatnem posodju gal- ( kat. št. 34, 38). Na vseh treh je enak pečat M.ULP. skih delavnic so zastopane oblike Drag. 33, 37, 38 in SEVE., ki je tudi zelo pogost med gradbenim mate- Niederbieber 3. Zajemajo časovni okvir od sredine rialom na območju Petovione.93 2. do sredine 3. stoletja. Trije odlomki pa so del po- sodja afriške sigilate in so datirani od 4. do sredine 5. stoletja. Povzetek Odlomki uvoženih oljenk pripadajo pečatnim oljen- kam Loeschcke X, ki so bile proizvedene na območju Pri arheoloških raziskavah v Dominikanskem samo- Modene in njene okolice. stanu na Ptuju smo od skupno 43518 kosov najdb Med lokalnim namiznim posodjem prevladujejo od-5160 kosov opredelili v rimsko obdobje. Večina teh lomki krožnikov in pokrovov. V manjšem številu so je bila odkrita v mlajših stratigrafskih enotah. Zaradi zastopane sklede, čaše, vrči in lonci. Po fabrikatu so posebne narave arheoloških raziskav, ki se niso izved-podobni petovionskemu F 7, ki ga je definirala Iste- le do geološke osnove, je veliko gradiva iz rimskega ničeva.94 Med kuhinjskim posodjem pa prevladujejo in prazgodovinskega obdobja ostalo neizkopanega. odlomki loncev. Za nadaljnjo obdelavo smo izločili rimske predmete Podobno posodje lokalne proizvodnje zasledimo na iz stratigrafskih enot oziroma faz rimskega obdobja. območju celotne Petovione: kot pridatke v grobovih, Izjemoma smo za obdelavo izločili rimske predmete izdelke v lončarskih delavnicah in v naselbinskih pre-iz mlajših faz, in sicer kovinske predmete ter uvoženo delih. Gre za oblike posod, ki se pojavljajo v širšem ča-keramiko. Med bronastimi predmeti sta bila prepoz- sovnem okviru, od sredine 1. stoletja in še v 4. stoletju. nana šivanka s pravokotnim ušesom in zapestnica z Na podlagi rezultatov obdelave uvoženega posodja narebrenim obročem ter prepletom. ter analogij lokalnega posodja iz naselbinskih konte- Med steklenim nakitom so bile odkrite štiri melona- kstov 3. in 4. stoletja sklepamo, da so med gradnjo ste jagode in odlomek zapestnice z »D« presekom. Dominikanskega samostana poškodovali poznorim-Omenjen nakit se pojavlja v širšem časovnem ob- ske plasti 3. in 4. stoletja in delno še tudi druge polo- dobju, od druge polovice 1. stoletja in v 4. stoletju. vice 2. stoletja. Med steklenim posodjem so samo trije odlomki: dva ročaja steklenic in dno z ostenjem. 92 Lovenjak 2004, 106. 93 Lovenjak 2004, 106. 94 Istenič 1999, 88. 71 Monografije CPA 10 Opredelitev izbora srednjeveških in Deli noše, predmeti za vsakdanjo rabo in novoveških drobnih najdb devocionalija Nika Veršnik Od delov noše, ki so služili za zapenjanje oziroma spenjanje oblačil, smo odkrili spone oziroma za- Od okoli 43.500 najdb, odkritih med arheološkimi ponke ( kat. št. 189, 270, 296) in okrasne gumbe raziskavami Dominikanskega samostana na Ptuju v ( kat. št. 178, 179, 322). Pojav enostavnih zaponk z letih 2011–2013, jih po primarnem pregledu gradiva ovalnim okvirjem in enojnim trnom, kakršen je priv obdobje srednjega in novega veka sodi okoli 7800. mer z obravnavanega najdišča ( kat. št. 296), ki izvira Če izvzamemo človeške in živalske kosti, odkrite v iz srednjeveškega nasutja SE 966, se časovno umešča srednjeveških in novoveških nasutjih ter grobovih, ki v čas med sredino 13. in 15. stoletja.96 Od bolj razde-jih je skupno kar 3684, je najštevilčnejše zastopana lane bronaste različice ( kat. št. 189), dokumentirane keramika z nekaj več kot 4000 odlomki, sledijo ste-v novoveški plasti SE 579, se razlikuje po odsotnosti klene, kovinske in koščene najdbe ter kosi gradbene- široko razkovane sredinske prečke, na katero je prič- ga materiala. V prispevku predstavljamo zbir najbolj vrščen dvojni trn. Neposrednih primerjav zanjo nis-izpovednih najdb z večinoma znanim arheološkim mo našli. Izjemnega pomena je pozlačena bronasta kontekstom,95 ki jih lahko glede na primerjalno gradi-pasna garnitura ( kat. št. 270) ( sl. 92) iz srednjeveškega vo iz zanesljivo stratigrafsko datiranih sočasnih naj-nasutja SE 898. Gre za spono z ovalnim, na zuna- dišč s slovenskega in iz srednjeevropskega prostora nji strani razširjenim okvirjem s profiliranim robom, ožje tipološko kronološko opredelimo v čas med okrašenim s pozlačenimi prečnimi vrezi in pravoko-visokim srednjim vekom in novim vekom. Ob tem tnim okovom s punciranim ornamentom, v katerem je potrebno upoštevati dejstvo, da je bilo arheološko je ohranjenih pet zakovic za pritrditev na podlago. gradivo zaradi številnih obnovitvenih del in dozidav Pojav tovrstnih ovalnih spon tipa 5G po Krabathu, s samostana skozi stoletja deloma premešano oziroma profiliranim sprednjim delom, kjer nalega trn, beleži-ob odkritju ni bilo v svoji prvotni legi. To dokazuje- mo od druge polovice 12. do 14. stoletja. V Evropi jo predvsem odlomki, ki so bili infiltrirani v starejše, se pasne garniture, opremljene z žlahtnimi kovinami, rimskodobne plasti, in starejše gradivo, odkrito sku-ki so jih nosili višji in premožnejši sloji kot kaže nag- paj z mlajšim, v mlajših kontekstih. Najdbe obravna- robni kip vojvode iz časa med letoma 1260 in 1270 iz vamo po materialu v več sklopih. Najprej analiziramo stolne cerkve v mestu Braunschweig v Nemčiji,97 naj-in interpretiramo kovinske, steklene in koščene pred- pogosteje pojavljajo v 13. in 14. stoletju, in sicer na mete, sledi obdelava najobsežnejšega keramičnega območju severno od Alp, od Sene in Rone na zahodu zbira. do Visle, Donave in Tise na vzhodu. Le posamezni primeri so bili najdeni vzhodno od Karpatov.98 V Slo- veniji najbližjo primerjavo sponi najdemo na gradu Kovina Šalek, ki se od obravnavane razlikuje po obliki profi- liranega roba, oblikovanega v stranski bradavici.99 V sklopu skromneje zastopanih kovinskih najdb Od gumbov, ki so imeli poleg uporabne tudi kra-predstavljamo izbor 21 predmetov, ki smo jih glede silno funkcijo, predstavljamo okrogel gumbek iz na namembnost razdelili v več skupin, kot so deli tkanine, obit s kovinsko žico ( kat. št. 322), ki izvi-noše, predmeti za vsakdanjo rabo in devocionalija, ra iz polnila srednjeveške grobnice SE 1280, in dva knjižni okovi, orodje in okovje ter orožje. 96 Krabath 2001, 135, tip C4. 97 Krabath 2001, 159, sl. 28. 95 Le posamezne najdbe so brez stratigrafskih podat- 98 Krabath 2001, 137, 145–146 tip G5. kov (glej katalog). 99 Ravnikar, Brišnik 1999, t. 35: 318. 72 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 92 Pozlačena bronasta spona (kat. št. 270) (foto S. Pukšič). bronasta gumba s ploščato glavico, od katerih ima kot so deli oblačil in čevljev,101 poslikano leseno de-manjši (kat. št. 178) na hrbtni strani oblikovano zan- sko in vrhnji del svetinjice z zanko iz ulitega brona, ko. Nekoliko izbočena glavica večjega gumba ( kat. ki ima ohranjen napis ATOR ( kat. št. 321). Gre za št. 179) je na sprednji strani okrašena z rastlinskim tip svetinjice Jezusa in Marije iz 18. stoletja, ki ima motivom, ob robu hrbte strani pa je napis, ki zaradi na averju napis SAL.(VATOR) MUND.(I) SALV. poškodovanosti predmeta ni berljiv. Oba gumba smo (A) NOS (Odrešenik sveta reši nas), na reverju pa dokumentirali v novoveški plasti SE 427. Gumbi iz MATER SALV.(ATORIS) O.(RA) P.(RO) N.(OBIS) tkanine so na sočasnih najdiščih Slovenije redkeje (Mati Odrešenika prosi za nas).102 Vzporednice lahko zastopani. Devet podobnih, nekoliko večjih gumbov potegnemo s svetinjico iz zbirke Narodnega muze-od obravnavanega ( kat. št. 322), s premerom 2 cm, ja Slovenije.103 V sklop nabožnih predmetov sodijo izdelanih iz lanene tkanine in zlatih niti, so odkrili tudi kovinske jagode rožnega venca ( kat. št. 319), na prsih pokojnika v grobu 99 v cerkvi sv. Jerneja v odkritega v polnilu skeletnega groba 22, v katerem Šentjerneju, ki je bil glede na pridatke datiran v 18. smo dokumentirali tudi številne najdbe oblačil, kot stoletje. Sicer pa pojav tovrstnih gumbov sega že v so deli usnjenih čevljev ipd.104 Od šivalnega pribora 14. stoletje, kar dokazujejo najdbe iz različnih najdi-smo prepoznali pločevinasta naprstnika s kupolastim šč na območju Anglije, Grenlandije in Nizozemske.100 vrhom iz barvne kovine, katerih zunanja površina je Poleg zgoraj omenjenega gumba ( kat. št. 322) smo v polnilu grobnice odkrili še številne tekstilne najdbe, 101 Tekstilne najdbe iz grobnice v gotskem prezbiteriju so konservirali in podrobneje opredelili konesrvatorji resta-vratorji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (glej Ilec 2014). 100 Poleg omenjenih gumbov so bili v grobu pridani še 102 Za podrobno opredelitev predmeta se najlepše zah-vrvica gumbnice in ovalna svetinjica iz bakrove zlitine z valjujem Darku Knezu iz NMS. napisom iz 18. stoletja in odlomki lesene krste (Predovnik 103 Knez 2001, 111, kat. št. 155. et al. 2008, 78, t. 6: 3). 104 Jereb et al. 2014, 272–273, sl. 101–102. 73 Monografije CPA 10 prekrita z vdolbinicami za iglo ( kat. št. 188). V celoti lom tipa T 2–5 po Zimmermannu, najpogostejši tip ohranjen naprstnik je bil odkrit v novoveškem nasu-srednjeveških puščičnih osti v arheoloških kontekstih tju SE 579. Naprstniki, ki se po obliki in materialu srednje in zahodne Evrope, datiran v čas med 13. in skozi čas niso bistveno spreminjali, so pogosto zasto-15. stoletjem. V podoben časovni razpon sodi tudi pani na najdiščih naselbinskega značaja od poznega druga, manj masivna puščična ost s trnastim nastav-srednjega veka dalje, kot so grad Smlednik, Stari grad kom ( kat. št. 323), ki je najverjetneje pripadala loku. pod Lubnikom, grad Šalek in Polhograjska graščina.105 Po obliki sicer spominja na srednjeveško bojno ost za prebijanje oklepa tipa D 2–5 po Zimmermannu oziroma 3.1. po Predovnikovi, a se razlikuje po triko- Orodje in okovje ter orožje tnem prečnem preseku.109 Med obrtniško orodje za obdelavo lesa sodita železna svedra s spiralnim rezilom ter z dvokrakim ravnim Knjižni okovi ( kat. št. 182) in rahlo usločenim držajem ( kat. št. 307), dokumentirana v sodobnih nasutjih (SE 571 in Dragocene najdbe so zagotovo knjižni okovi, ki so SE 1054). Gre za vrsto orodja, ki se v oblikovnem na srednjeveških in zgodnjenovoveških najdiščih Slo-pogledu skorajda ne spreminjajo, zato jih je težko na- venije prava redkost, čemur verjetno botruje dejstvo, tančneje časovno opredeliti. Podobne različice, ki se da tovrstni predmeti še niso bili objavljeni. Gre za od omenjenih razlikujejo po spiralno zavitih koncih kovane ali ulite dele iz različnih kovin in zlitin, pridržaja, najdemo na poznosrednjeveških in zgodnje- trjene na knjižne platnice, ki so primarno namenjeni novoveških najdiščih, kot so Celje, Ljubljanica in Sar- zaščiti knjige pred poškodbami. Glede na funkcijo in valy Puzsta na Madžarskem.106 Od kovinskih priprav del platnice, kamor so namenjeni, ločimo v osnovi za zaklepanje in odklepanje ključavnice se je ohranil tri skupine knjižnih okovov, in sicer zaklepe, ščitni- železen vrtljiv ključ z ovalno glavo, votlim steblom in ke ter druge kovinske dele na platnicah, kot so npr. s preprosto oblikovano brado ( kat. št. 308), odkrit v okrasne ploščice, okvirji knjige in kovinska držala sodobnem nasutju SE 1054. Gre za ključ, ki je odkleter kovinske platnice.110 V Dominikanskem samosta- pal novoveško ključavnico obešanko, kakršno so npr. nu smo v sodobnem (SE 571) in novoveških nasu-našli na dnu Ljubljanice.107 tjih (SE 1381, SE 1396) odkrili tri deltoidne kotne Razen orodja so v Dominikanskem samostanu zasto- ščitnike iz bronaste pločevine, ki so v Evropi med pani tudi elementi strelnega orožja, med katere so- knjižnimi okovi najštevilčnejše zastopani.111 Prednjo dijo puščične osti loka in samostrela. Glede na težo ploskev deltoidno oblikovane ploščice, ki ima v dveh in premer tula, ki sta najpogostejša pokazatelja, ali primerih valovito ( kat. št. 183, 325) in v enem ravno je določena ost pripadala loku ali samostrelu, pred- ( kat. št. 324) obrezane robove ter krilci za pritrjevanje stavlja ost s tulastim nasadilom in suličastim telesom na rob platnice, krasi stiliziran rastlinski motiv. Gum-rombičnega preseka ( kat. št. 187), kakršne najdemo basta kotna izboklina ima obliko cvetnega popka. npr. na gradovih Smlednik in Šalek, variacijo tipič- Okrogli ščitniki se v Evropi pojavijo konec 12. stole- nih bojnih puščic za samostrele.108 Gre za ost s tu- tja in v 13. stoletju, do začetka 15. stoletja pridejo v uporabo še druge oblike, kot so polkrožni, trikotni, 105 Štular 2013, 52, kat. št. 8–10; Lazar et al. 2013, 150–151, kat. št. 176; Brišnik, Ravnikar 1999, kat. št. 331; 109 Rozman 2008, 98–99; 102–103; Predovnik 2003, Železnikar 2002, t. 1:5. 94–95. 106 Guštin et al. 2001, 253, kat. št. 219; Bitenc et al. 110 Vintar 2013, 9–12. 2009, 360, kat. št. 137; Holl, Paradi 1982, sl.131: 17. 111 Na tem mestu se najlepše zahvaljujem sodelavki 107 Bitenc et al. 2009, 398, kat. št. 168. Anji Vintar za pomoč pri tipološki in kronološki oprede- 108 Štular 2013, 55, kat. št. 38; Predovnik 2003, 96, litvi knjižnih okovov. Natančna XRF analiza ščitnikov ni kat. št. 829–834; Nabergoj 2015, t. 30:PO 32, 34 in 39. bila opravljena. 74 Dominikanski samostan na Ptuju kvadratni ter najpogostejši deltoidni kotniki.112 Ščit- pognjenim ustjem ter vpičena oziroma vbokla dna nike iz Dominikanskega samostana lahko glede na kroglastih, hruškastih, cilindričnih ali kvadratnih oblikovne značilnosti umestimo v 14. oziroma 15. steklenic za shranjevanje tekočin. Skoraj v celoti so stoletje. Za primerjavo lahko navedemo medeninaste se ohranile kvadratne steklenice, od katerih eno krasi knjižne okove, dva z gradu Eger na Madžarskem ter graviran rastlinski ornament na ostenju ( kat. št. 286), okov iz Narodnega muzeja v Nürnbergu, ki je bil po druga pa ima na vratu nataljeno debelejšo stekleno žigu sodeč izdelan med leti 1472 in 1490 v delavnici nit ( kat. št. 207), ki je po mnenju nekaterih avtor-v Nürnbergu.113 jev prvotno služila za fiksiranje zapirala steklenice.116 Tovrstne steklenice z nataljeno nitjo, značilne za čas med 1600 in 1650, so v Sloveniji znane s Knežjega Steklo dvora v Celju.117 Poleg zgoraj omenjene steklenice je v tehniki graviranja okrašen tudi kozarec. Graviranje V zbir steklenega posodja iz Dominikanskega samo- v steklo z diamantno konico se je kot tehnika okraše- stana sodijo odlomki različnih tipov steklenic, kozar- vanja razvilo v prvi polovici 16. stoletja v Benetkah cev, čaš, skodel, natančneje nedoločljivih posod in in se nato hitro razširilo po vsej Evropi. V Nemčiji čaše ježevke, ki jih na podlagi primerjav z drugih so-je bila npr. priljubljena od 1570 do 1618, ko jo se iz- časnih najdišč z znanimi arheološkimi konteksti lahko podrinila tehnika slikanja z emajlom.118 Od ornamen-datiramo v čas med 15. in 17. stoletjem. Najzgodnej- tov se pojavlja tudi okras vzporednih poševnih reber, ši je odlomek ostenja čaše ježevke ( kat. št. 255), ki ki je nastal s pihanjem stekla v rebrast kalup. Kot izvira iz srednjeveškega nasutja SE 848. Ježevka, ki zanimivost velja omeniti stekleničko ( kat. št. 133), ki jo prekriva biserovinast iris, je izdelana iz prosto pi-je bila verjetno uporabljena v lekarništvu ali farma- hanega prozornega stekla, na katerega so nataljene ciji za shranjevanje mazil, olja, parfumov, kozmetike kaplje v obliki bodic. Tovrstni srednjeveški kozar-ali kemikalij. Lekarniške posode, znane že v Starem ci, ki so jih v številnih evropskih steklarskih centrih Egiptu, se v lekarniških redovih poznega srednjega in izdelovali že od 13. stoletja dalje, postanejo v 14. in zgodnjega novega veka pogosto omenjajo. Znan prizačetku 15. stoletja najbolj razširjena oblika pivskega mer je npr. dunajski lekarniški red cesarja Ferdinanda posodja.114 Primerjave omenjenemu odlomku s tanj-I. iz leta 1564, v katerem so natančno opisana zdra- šimi, v bodice oblikovanimi bunčicami najdemo npr. vila in njihova hramba. Pomemben vir za datacijo v Celju v Savinovi ulici, kjer sta čaši datirani v čas zgodnjenovoveških lekarniških stekleničk predstavl-med 1350 in 1400, in v polnilu vodnjaka, odkritega jajo tudi slikovne upodobitve iz omenjenega časa, na območju osrednje knjižnice Celje, ki je glede na kot sta npr. gravura Šahovnica zdravja Michaela Hera stratigrafijo najdišča prenehal delovati v 14. oziroma iz Strasbourga iz leta 1533 ali ilustracija v lesorezu 15. stoletju115. Ostali odlomki, izdelani iz prozorne-Heinricha Vogtherra Zdravilna knjiga Tacuini sanitatis ga, debelejšega v kalup ali prosto pihanega stekla Elluchasem… iz leta 1533 . 119 Primerjavo za steklenič- različnih barv, od brezbarvnih, rumenkastih, zelen- ko iz Dominikanskega samostana, odkrito v polnilu kastih, kobalt modrih, so poznejši, datirani v konec poznorimskodobnega ali zgodnjesrednjeveškega jar-16. in v 17. stoletje. V največjem številu so zastopani ka, najdemo v steklenički iz Lübecka, ki sodi v 16. vratovi z odebeljenim ravnim ali rahlo navzven za- oziroma 17. stoletje.120 Nekoliko večji primer stekle- nice iz zgodnjega 16. stoletja je znan iz Ljubljanice.121 112 Vintar 2013, 59; Vintar 2013a, 57–66; Kreitner 2000, 225–226, 228, 231–232. 116 Tarcsay 1999, 51–52. 113 Vintar 2013, 177, kat. št. 140–141; Adler, Ansorge 117 Lazar 2001, 72, kat. št. 128–133. 2006, 173–174, sl. 13:2. 118 Tarcsay 1999, 36. 114 Lazar 2001, 72–73. 119 Tarcsay 1999, 46–50. 115 Lazar 2001, 90, kat. št. 25–26; Brišnik 2014, 164, 120 Berger 2012, 32, sl.27/2. kat. št. 20. 121 Kos 2007, 84, t. 28: 3. 75 Monografije CPA 10 Kost Keramika Med redke koščene predmete, izdelane iz živalskih Predstavljeno keramično gradivo zaobjema bolje oh-kosti, sodijo ostanki proizvodnega odpada in poliz- ranjene in karakteristične kose, predvsem odlomke delkov, vezanih na izdelavo gumbov ali koščenih ja- ustij, dnov in okrašenih ostenij posod. V največjem god, kot so obdelana kost v obliki dleta ( kat. št. 240), številu je zastopana lončenina, med katero prevla-polovica obdelanega živalskega roga ( kat. št. 271) in dujejo ustja loncev, manj je skled, čaš, skodel, vrčev, odpadne prevrtane oziroma preluknjane koščene trinožnikov in natančneje oblikovno nedoločljivih ploščice ( kat. št. 150, 151 in 327).122 Vse omenjene posod. S posameznimi primerki se pojavljajo ročka najdbe izvirajo iz sodobnih plasti (SE 285, SE 641),123 za vino, pokrov posode, ponev in miniaturna poso-le obdelan rog je bil dokumentiran v srednjeveškem da. V skupino ostalih keramičnih predmetov sodijo nasutju (SE 898). distančnik, pečnice, lončene svetilke, izčrepinjska K predmetom za osebno higieno prištevamo ploščati ploščica, pipe za kajenje idr. Omenjeno gradivo je koščeni zobni ščetki ( kat. št. 174, 180), odkriti v no-bilo v srednji in novi vek uvrščeno na osnovi faktu- voveškem in sodobnem nasutju. Ploščati zobni ščet- re, opredelitve oblikovnih skupin ter tipologije ustij ki, ki se po obliki bistveno ne razlikujeta od današnjih loncev. Keramično gradivo je bilo izdelano na lon-plastičnih primerkov, imata ovalno glavico z luknjica- čarskem vretenu (počasnem in hitrem), razen nekaj mi za ščetine in podolgovat ožji trup od držaj, ki se delov novoveških okrasnih posod, kot so volutasti zaključi v obliki rezila. Na držaju ene ( kat. št. 174) je ročaji ipd., oploščene pečnice in pipe za kajenje, ki so vrezan napis F EXTRA FINE FRANCE, iz česar jih izdelali v kalupu. lahko razberemo ime izdelovalca oziroma delavnice. Gre za ščetko, izdelano v tovarni Brosserie Thomas v Parizu, ki sta jo leta 1843 ustanovila brata Frederic Lončenina in Jean-Baptiste Thomas. Inicialki omenjenih bratov T in F sta bili tudi oznaki delavnice. Podobne ščetke, Lončenina je izdelana iz drobno, finozrnatih in zelo fi-ki so jih v Angliji, Franciji, Nemčiji in na Japonskem nozrnatih lončarskih mas s primesmi sljude, kremena, masovno izdelovali od leta 1840 dalje, so bile odkrite kalcijevega karbonata v različnih kombinacijah, redko npr. v mestu Hall na Tirolskem in v Salzburgu.124 Na so glini dodani drobci keramike ali organski ostanki. podolgovati glavi ščetke z napisom so v štirih vz- Žgana je bila povečini redukcijsko in oksidacijsko, porednih vrstah ohranjene ščetine, ki so bile najver- pojavljajo pa se tudi redukcijsko žganje z oksidacij- jetneje izdelane iz dlak divje svinje, kar je veljalo za sko atmosfero v končni fazi, nepopolno oksidacij-cenejše ščetke. Za dražje so uporabljali jazbečeve sko žganje z dimljenjem v končni fazi ter nepopolno dlake.125 oksidacijsko žganje. Barva črepinj z gladko zunanjo in notranjo površino (le v posameznih primerih gro- bo in hrapavo na dotik zaradi uporabe) je raznolika od rdeče-rumene, rožnate, svetlo rjave do zelo temno sive oziroma črne barve. 122 Odpadni material, ki je bil uporabljen za izdelavo Za visokosrednjeveško lončenino, ki je bila pogosto koščenih jagod in gumbov, je pogosta najdba na srednjeveških in novoveških najdiščih, primer Ljubljanski grad žgana v redukcijski atmosferi, sta značilni izdelava z (Guštin, Horvat 1994, 38, sl. 20), dominikanski samostan lepljenjem in dodelava na počasnem vretenu, kar do-v Kopru (Mileusnić 2015, 104, kat. št. 103). kazujejo sledovi prstnih odtisov v notranjosti posod. 123 Preluknjana koščena ploščica s kat. št. 54 je bila od- krita na deponiji, zato je brez stratigrafskih podatkov. V večjem številu zastopana različno žgana poznosre- 124 Labner 2007, 17–19, kat. št. 59; Loorya, Kao 2015, dnjeveška in novoveška lončenina, pa je bila v celoti 31, 33, 183–84, 198. izdelana z vrtenjem (na hitrem lončarskem vretenu). 125 Avsec 2013, 22–23. 76 Dominikanski samostan na Ptuju Površina posod je v večji meri obdelana z obojestran- oglja iz posameznih objektov umeščajo v čas med 9. skim brisanjem, v posameznih primerih pa je notra- in 14. stoletjem.127 V osrednji in severozahodni Slove- njost posode tudi glajena. niji primerljivo lončenino najdemo na Blejski pristavi Posodje je najpogosteje okrašeno z žlebljenimi vo- in Malem gradu nad Kamnikom.128 doravnimi linijami, ki se pojavljajo v različnih izved- Z enaindvajsetimi odlomki so zastopana močno izvi- bah na ostenjih posod. V posameznih primerih so na hana (tipa 6A in 6F po Štularju; prim. kat. št. 283, 315, ostenju prisotni snop horizontalnih kanelur, poševni 209), spodrezana (tipa 5G in 5H po Štularju; prim. vrezi, vtiskovanje z nohti ter žlebljene valovnice na kat. št. 261, 264, 300, 160, 164, 186, 242, 245, 260), zunanjem robu ustja. Novoveško lončenino na zuna-močno odebeljena (tipa 7B in 7G po Štularju; prim. nji ali na obeh površinah prekriva zelen in rjav lošč. kat. št. 157, 158, 309, 276, 288) in zapognejna oziroma V dveh primerih je zastopan vzorec neenakomerno krempljasta ustja (tip 8C po Štularju) (kat. št. 155, 165). potekajočih vodoravnih vzporednih linij v umazano Omenjena ustja so bila na obravnavanem najdišču od-beli, rjavi in oker barvi, slikan na engobo in prevlečen krita v osmih stratigrafskih kontekstih, interpretiranih z brezbarvno svinčevo glazuro. kot rimskodobne (SE 1116, SE 1121), srednjeveške Kot osnovo za tipološko opredelitev ustij visoko in (SE 924, SE 636, SE 287, SE 852, SE 856, SE 975, SE poznosrednjeveških ter zgodnjenovoveških loncev, 695, SE 898, SE 934, SE 1199) in novoveške (SE 575, ki so zastopani zgolj s 65 primerki, smo jo uporabili SE 686) plasti. Za obravnavane tipe loncev, ki so zna-oblikovno tipologijo B. Štularja,126 ki smo jo primerno čilni predvsem za visoki in pozni srednji vek, najdemo dopolnili in razširili z dodatnimi tipološkimi skupina-primerjave med lončenino iz arheoloških kontekstov mi ustij, kot so oglata, izvihana-zgoraj ravno odreza- iz severovzhodne Slovenije, kot so Prešernova ulica na, izvihana-zgoraj poševno odrezana, konveksno- na Ptuju, grad Ptuj, najdišča v bližnjem Prekmurju, -konkavna in kvadratasta ustja ( sl. 93). dvorec Grinfels in glasbena šola v Slovenj Gradcu ter Najzgodnejše oblike ustij, to so enostavna zaobljena grad Šalek v Velenju, kot tudi z arheoloških lokacij iz in oglata (tipi 1H, 2C, 2G, 2H po Štularju; prim. kat. osrednje in južne Slovenije, kot sta Mali grad v Ka- št. 273, 154, 275, 297, 272, 282, 303, 284) ter rogljasta mniku in Trdnjava Kostanjevica. Posamezni primer-ustja (tip 4D po Štularju; prim. kat. št. 256, 274) ustja, ki, ki pa so bodisi brez kontekstov bodisi izhajajo iz so na obravnavanem najdišču zastopana z desetimi premešanih oziroma nasutih plasti, so znani z gradu primerki. To so ustja značilna predvsem za čas od 9. Smlednik in iz Šentvida pri Stični.129 V širšem prosto-do 13. stoletja, ki smo jih dokumentirali v srednjeve- ru so lonci s takšnimi ustji značilni za visokosrednje- ških plasteh (SE 898, SE 924, SE 287, SE 966, SE veško Kranjsko in Koroško, primerljiva lončenina se 852), le v enem primeru gre za rimskodobno nasutje (SE 985), kar verjetno kaže na infiltriranost najdbe v 127 Lazar 2008, 77–78, kat. št. 10, 12, 13; Plestenjak starejšo plast. Omenjeni tipi ustij so v bližnjem Pre-2008, 72, kat. št. 2; Kerman 2008, 80–84, kat. št. 1–7, 9–17, kmurju znani z visokosrednjeveških najdišč Nedelica, 30–33, 36–37 ; Sankovič 2008, 93–94, kat. št. 10, 15–17, 19. Gorice pri Turnišču, Gornje njive 2 pri Lendavi in 128 Belak et al. 2008, t. 2: 5, 7, 9; t. 4: 23; 6: 5–7; t. 8: 13; t. 13: 2; Štular 2009, t. 8: 4, 6–7, 9, 12–15; t. 9: 1–3. Pri Muri blizu Lendave, ki jih radiokarbonske datacije 129 Lamut 1993, t. 1: 2; 3: 6–7; t. 4: 1–3, 6; t. 10: 1–3; Arh 2019, 27–31, sl. 72–73, tipi L3a, L3c, L3d, L4b–d, L5b, L6b–c; Plestenjak 2008, 72, kat. št. 3; Kerman 2008, 126 Tipologija temelji na tipologiji s t. i. metodo ovoj- 83–84, kat. št. 20–26, 34–35; Kerman 2013, 50, G342, nice, ki jo je za visokosrednjeveško gradivo z gradu Mali G347, G471; Sankovič 2008, 1–2, 5–6, 9, 22; Šavel Sanko-grad pri Kamniku razvil Benjamin Štular ter jo dopolnil s vič 2011, G452, G622, G633, G656, G730; Djura Jelenko poznosrednjeveškimi in zgodnjenovoveškimi tipi, odkriti-2016, 80–81, oblike 1a, 5a–b; Djura Jelenko 2017, 107– mi na najdiščih Šentvid pri Stični in Smlednik. Omenjena 110, t. 12: 338; 13: 352; t. 14: 277–380; t. 17: 409; 18: 412– tipologija srednjeveške in novoveške lončenine sestoji iz 418, 420–423; Brišnik, Ravnikar 1999, 34–37, t. 16, t. 17: dvanajstih tipov ustij loncev , od katerih ima vsak tip po 90–92, 94; Štular 2009, t. 10: 7, 10; t.11: 1–9; t.12: 1–8; t. več podtipov (Štular 2009, 125–130; Štular 2013, 65–77; 13: 1–8; t. 14: 1, 8; t. 16: 6–9; t.17: 1–5; Predovnik 2003, t. Porenta et al. 340–349). 42: 40–41, 54; Porenta et al. 2015, t. 1: 2–13, 16–19. 77 Monografije CPA 10 pojavlja tudi na območju Bavarske, avstrijske Štajer- in Šentvid pri Stični.134 Med ustji tipa 10C–1 ( kat. št. ske in Moravske.130 Kot najbližje primerjave lahko 181) velja omeniti v celoti ohranjen trebušast lonec s navedemo najdišči Alt - Holleneg in Turmbauerko-trakastim ročajem, ki po obliki sodeč spada v skupino gel na avstrijskem Štajerskem, kjer so primerljivi tipi loncev tipa 3 po Kellerjevi. Tovrstni enoročajni lonci, spodrezanih ustij (5a, 5c, 7, 8a) datirani v čas 13. in ki so bili sprva namenjeni bodisi za pripravo hrane 14. stoletja, zapognjenih oziroma krempljastih ustij bodisi za shranjevanje živil, kot je mleko, se v Bas-manjših in večjih dimenzij (tipa 11 in 13) pa v čas od lu pojavljajo od konca 14. do konca 16. stoletja.135 V 13. do 16. stoletja.131 Sloveniji najdemo posamezne neloščene enoročajne Od tipološko mlajših ustij loncev se v izboru najdb z lonce na poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških obravnavanega najdišča pojavljajo široka karnisna in najdiščih, kot sta Podbočje – Trdnjava Kostanjevica večkrat profilirana ustja. Med slednjimi je največ širo-in grad Šalek v Velenju.136 Poznamo jih tudi iz Celja, kih karnisnih ustij (tipi 10A–1, 10A–2, 10B–1, 10B–2, Ljubljanice in s Kozlovega roba nad Tolminom.137 S 10C–1 in 10C–5 po Štularju; prim kat. št. 219–220, po enim primerkom sta zastopana ustja tipov 10B–1 222–223, 221, 224, 241, 301, 251, 243, 181, 257, 290, ( kat. št. 251) in 10B–2 ( kat. št. 243), odkrita v srednje-305, 248, 281), med katerimi prevladujeta varianti 10A veški (SE 846) in novoveški plasti (SE 686). Po analo-in 10C, ki se med seboj razlikujeta glede na užlebitev gijah sodeč je tip 10B–2 nekoliko starejši, datiran od roba ustja. Omenjena ustja so bila odkrita v rimsko-sredine 14. do konca 15. stoletja, tip 10B–1 pa je zna- dobnih (SE 957, SE 1005), srednjeveških (SE 975, SE čilna oblika ustij posod v 15. stoletju in v začetku 16. 801, SE 852, SE 924) in novoveških (SE 686, SE 637, stoletja.138 Večina zgodnjenovoveških ustij z večkrat SE 428) plasteh. Na daljši časovni razpon uporabe us-profiliranim robom, to so ustja tipov 11A–1 ( kat. št. tij tipa 10A od 12. do 16. stoletja s poudarkom na 14. 193, 218) in 12B–1 ( kat. št. 262) s številnimi različica-in 15. stoletju kažejo številne analogije, najdene na po- mi,139 ki so bila na obravnavanem najdišču odkrita v znosrednjeveških in zgodnjenovoveških najdiščih, kot novoveških nasutjih (SE 637, SE 579) ter posamič- so Prešernova ulica na Ptuju, Trdnjava Kostanjevica, no v srednjeveški (SE 856) in rimskodobni plasti (SE Polhograjska graščina, Piramida v Mariboru, grad Ša- 1139), ima zunanjo površino prevlečeno z zelenim lek, Smlednik in Šentvid pri Stični.132 Ustja tipa 10C,133 ali rjavim loščem. K profiliranim ustjem lahko priš- ki so glede na kontekst datirana od okoli 12. do konca tejemo tudi nekaj primerov ustij s podobno fakturo 15. stoletja, so znana z najdišč Kostanjevica ob Krki, in večinoma loščeno površino ( kat. št. 217, 227– 229, gradu Rihemberk, Polhograjska graščina, Smlednik 299, 312), ki se po obliki razlikujejo od ustaljenih tipov, zato jih nismo podrobneje tipološko opredelili. 130 Štular 2009, 153, 239–240 in tam navedena literatura. Slednji so bili odkriti večinoma v novoveških plasteh.140 131 Gutjahr, Tiefengraber 2003, 88–89, tip 5a, T. 17: 45, 46, 53, 24: 39, 25:41, 31: 96, 40: 170, 40: 171, 41: 182, 91–92, tip 5c, T. 29: 79, 40: 169, 93–96, tip 7, T. 14: 15, 16: 134 Predovnik 2003, kat. št. 26, 68, 70–75, 88–90; Klo-36–37, 41, 18: 65, 21: 4, 22: 13, 23: 29, 25: 47, 26: 49, 30: kočovnik 2010, t. 2: 1; Železnikar 2002, t. 6: 9; Štular 2013, 87, 34: 128, 37: 155, 43: 197, tip 8a, T: 5: 37, 16: 33, 18: kat. št. 96, 98–100, 102; Porenta et al. 2015, kat. št. 47–49, 64, 22: 17, 23: 21, 29: 78, 32: 115, 38: 166, 43: 194, 102, tip 53–55. 11, T. 3: 16–17, 19, 4: 21, 25, 5: 31, 36, 6: 43, 34: 134, 36: 135 Keller 1999, 64–65, 166–167. 152, 104–106, tip 13, T. 1: 1, 28: 67; Gutjahr, Tiefengraber 136 Predovnik 2003, 143, kat. št. 64; 149–150, kat. št. 2004, 450–451, tip 7, T. 5: 87, tip 8a/b, T. 1: 1, 12, T. 3:37. 190, 208; Brišnik, Ravnikar 1999, 53. 132 Lamut 1993, t. 2: 3; t. 4: 4–6; t. 5: 1–4; t. 10: 3, 5; 137 Guštin et al. 2001, 197, kat. št. 27–28, 39; 201, kat. Predovnik 2003, kat. št. 23, 140, 150–151, 204, 244, 303, št. 114; Nabergoj 1999, 49, kat. št. 8; Bitenc et al. 2009, 307, 336; Železnikar 2002, t. 7: 9, t.12; t. 8: 1–3; t. 9: 6, 8; 352–353, kat. št. 130; Žbona - Trkman 1991, 22, kat. št. 3. t. 12: 5, 12, 16; Strmčnik-Gulič 1997, t. 6: 2, 5; Brišnik, 138 Predovnik 2003, kat. št. 80–81, 268; Železnikar Ravnikar 1999, kat. št. 49; Štular 2013, kat. št. 82–83; Po-2002, t. 5:20; 6: 6; t. 9: 7; Štular 2009, t. 18: 1; Štular 2013, renta et al. 2015, kat. št. 32–35. kat. št. 85–95; Porenta et al. 2015, kat. št. 35–46. 133 Ustje tipa 10C–5 (kat. št. 248 in 281) nekateri av- 139 Porenta et al. 2015, 343, kat. št. 70, 71, 74, 84. torji imenujejo ustje z ovratnikastim robom (nem. Krage- 140 Izjemi sta ustji s kat. št. 312 in 299, odkriti v rimsko-nrand prim. Klokočovnik 2010, 105–106). dobni (SE 1139) in srednjeveški (SE 975) plasti. 78 Dominikanski samostan na Ptuju ENOSTAVNA ZAOBLJENA IN OGLATA USTJA 273 282 154 800 900 1000 1100 1200 1300 ROGLJASTA USTJA 274 256 800 900 1000 1100 1200 MOČNO IZVIHANA USTJA 209 283 1100 1200 1300 SPODREZANA USTJA 260 261 160 164 1200 1300 1400 1500 MOČNO ODEBELJENA USTJA 276 158 311 1100 1200 1300 1400 1500 ZAPOGNJENA OZ. KREMPLJASTA USTJA 165 155 1200 1300 1400 1500 Slika 93 Tipološka tabela srednjeveških in novoveških ustij loncev iz Dominikanskega samostana, merilo 1 : 4 (risba S. Ohman, izdelava N. Veršnik). 79 Monografije CPA 10 ŠIROKA KARNISNA USTJA 219 257 1200 1300 1400 1500 1600 VEČKRAT PROFILIRANA USTJA 229 193 1400 1500 1600 OGLATA USTJA 195 306 n o v i v e k IZVIHANA - ZGORAJ RAVNO ODREZANA USTJA 216 310 1400 1500 1600 IZVIHANA - ZGORAJ POŠEVNO ODREZANA USTJA 170 n o v i v e k KONVEKSNO - KONKAVNA USTJA 192 194 1400 1500 1600 KVADRATASTA USTJA 249 n o v i v e k Slika 93 Tipološka tabela srednjeveških in novoveških ustij loncev iz Dominikanskega samostana, merilo 1 : 4 (risba S. Ohman, izdelava N. Veršnik) 80 Dominikanski samostan na Ptuju Slika 95 Skleda s slikanim vzorcem neenakomerno potekajočih vodoravnih vzporednih linij, tako imenovanim česanim vzorcem (kat. št. 238) (foto S. Pukšič). Ostalo lončenino, ki je tako po tehnologiji kot obliki dominikanskega samostana nekoliko razlikujejo, naj-izrazito novoveška, smo glede na oblikovanost ustja demo v skupini profiliranih ustij, podvarinata 7.2 na razvrstili v več oblikovnih skupin. S posameznimi Pohorskem dvoru, ki so na podlagi analogij datirani v primerki so zastopana oglata ( kat. št. 195, 306), izvi-16. stoletje,144 en primer je znan tudi iz Leskovca pri hana ter zgoraj ravno ( kat. št. 216, 310, 314) in po- Celju.145 Omenjena lončenina je bila odkrita v rimsko- ševno ( kat. št. 170) odrezana, konveksno–konkavna dobnih (SE 1005, SE 1121), srednjeveških (SE 287, ( kat. št. 192, 194, 291) in kvadratasta ustja ( kat. št. SE 834, SE 958, SE 1199) in novoveških (SE 579) 249), katerim neposrednih analogij nismo našli. Še plasteh. Poleg ustij so se ohranila številna dna loncev, najbližjo primerjavo oglatim ustjem najdemo na naj-ki so povečini ravna ( kat. št. 161, 166– 167, 210– 211). dišču Leskovec 2 pri Celju, kjer so bili takšni odlom- K loncem sodijo pokrovi, dokumentirani v novoveš- ki odkriti in datirani v pozno novi vek in moderno kih nasutjih (SE 575, SE 637), od katerih so ohra-obdobje.141 V čas 17. in 18. stoletja in mlajše sodijo njeni ostenje z ustjem ( kat. št. 203, 236) in masiven izvihana - zgoraj ravno odrezana ustja, znana tudi iz držaj ( kat. št. 233) ter votla držaja ( kat. št. 184 in 232) Celja in s Ptuja.142 Konveksno-konkavna ustja oziro-konveksnega pokrova, značilnega za čas od 15. do ma ustja s konveksno-konkavno oblikovanim robom 17. stoletja.146 se v večjem številu pojavljajo med zgodnjenovoveš- H kuhinjskemu posodju se uvrščajo tudi deli trinožnih kim gradivom na Ptujskem gradu.143 Številne primer- posod, ki so se v obliki loncev in ponev ponekod po jave tovrstnih ustij, ki se od primerkov iz ptujskega Evropi, kot npr. v Baslu, uveljavile že v drugi polovici 13. stoletja in ostale v uporabi skozi ves pozni srednji 141 Čeh 2015, 155–156, kat. št. 257–260. 142 Brišnik 2014, 162, kat. št. 1,2,4; Arh 2019, 78, tip 144 Mihelič 2016, 56–58, 78. L10, kat. št. 507. 145 Čeh 2015, 122, 155, kat. št. 240. 143 Arh 2019, 33–34. 146 Glej Štular 2009, 132, tipa 2 in 3. 81 Monografije CPA 10 in zgodnji novi vek. Prednost kuhalnih posod na treh glede na analogije s srednjeveških najdišč, kot sta Pri nogah je bila višina posode, ki je omogočala boljšo Muri blizu Lendave in Alt-Hollenegg na avstrijskem porazdelitev toplote in zato enakomerno kuhanje Štajerskem, postavimo v 13. oziroma 14. stoletje.150 jedi.147 Na slovenskem prostoru se trinožne posode Sorodno odebeljeno profilirano ustje sklede ( kat. št. pojavljajo predvsem v novem veku. Večje število fra- 244) iz rimskodobne plasti SE 686 najdemo pri skledi gmentiranih primerkov z loščeno notranjo površino z ustjem tipa 22 z najdišča Alt – Hollenegg, datira-so odkrili pri raziskavah na bližnjem Ptujskem gra- ni v čas med 12. in 14. stoletjem.151 V Sloveniji sta du.148 V Dominikanskem samostanu se je poleg nog dobri primerjavi znani z gradu Smlednik, od katerih ohranil tulast držaj ( kat. št. 173) verjetno trinožne ena izvira iz poznosrednjeveškega nasutja, druga pa ponve s profiliranim osrednjim delom in z ostankom je brez konteksta.152 Med omenjenimi posodami sta zelenega lošča iz sodobnega nasutja SE 359. V Slove-dve eno- ali dvoročajni skledi z neravno, grbančasto niji je bil podoben držaj trinožnika dokumentiran v notranjo površino trupa ( kat. št. 263, 201), odkriti v novoveški plasti na najdišču Osrednja knjižnica Celje, srednjeveškem (SE 856) in novoveškem nasutju (SE v Avstriji pa so tovrstni držaji značilni za manjše, v 579). Analogija dvoročajni skledi ( kat. št. 263), ki se notranjosti loščene posode ali ponve na treh nogah, s od obravnavane razlikuje po vrezanem okrasu na premerom ustja od 16 do 25 cm, ki se pojavljajo v 17. ročaju, je znana s trdnjave Kostanjevica, kjer je bila in začetku 18. stoletja.149 Funkcijo tulastega držaja tri-dokumentirana v ruševinski plasti iz druge polovice nožnika ali pokrova je imel domnevno tudi predmet 15. stoletja.153 V isti čas sodi primer prostoročno do- ( kat. št. 278) iz srednjeveškega nasutja SE 902, ki pa delane dvoročajne sklede iz Basla.154 Skoraj v celoti je je za razliko od zgoraj opisanega neloščen in precej ohranjena konična dvoročajna skleda s spodrezanim manjši, saj meri v dolžino le 4,7 cm. ustjem in z loščeno notranjostjo, tip 12 po Kellerje- Sklede so v zbiru najdb iz Dominikanskega samo- vi, značilen za konec 15. in začetek 16. stoletja.155 V stana zastopane z dvajsetimi primerki, ki se razliku- dveh primerih sta ohranjeni konični skledi s preob- jejo po velikosti in obliki. Shranjevanju in serviranju likovanim robom ustja v obliki valovnice in pološče-hrane so bile domnevno namenjene večje konične no notranjo površino ( kat. št. 213, 280) iz srednje-sklede s premerom ustja med 29 in 39 cm, manjše veških plasti SE 834 in SE 902, ki ju lahko glede na pa so služile použivanju hrane. V oblikovnem smislu primerjave datiramo v pozni srednji vek,156 natančne-gre za odprte konične oblike skled. Nekatere imajo je v 15. stoletje.157 V mlajši čas sodita tudi konični notranjo površino ostenja in zunanji rob ustja prek-engobirani skledi ( kat. št. 237, 238) iz novoveškega rito z loščem ( kat. št. 163, 250, 279, 280) ali pa lošč nasutja SE 637, s slikanim vzorcem neenakomerno prekriva samo zunanjost posode ( kat. št. 162). Ustje potekajočih vodoravnih vzporednih linij158 ( sl. 95) je bodisi ravno, s poševno prirezanim in na zgornji v umazano beli, rjavi in oker barvi ter prevlečeni z strani užlebljenim robom ( kat. št. 263), z rahlo ode-brezbarvno svinčevo glazuro, katerima primerjave beljenim in profiliranim robom ustja ( kat. št. 244, najdemo v poslikani engobirani lončenini z najdišča 298), bodisi zavihano navzven in večkrat profilirano ter užlebljeno na notranji strani ( kat. št. 285). Zaprte 150 Sankovič 2008, 93, kat. št. 13; Gutjahr, Tiefengraber 2003, 116, kat. št. 41/187. konične sklede z uvihanim ustjem ( kat. št. 201, 279, 151 Gutjahr, Tiefengraber 2003, 76, 114, kat. št. 17/50. 250) imajo lahko poševno prirezan rob ( kat. št. 199, 152 Štular 2013, 164, kat. št. 118, 120. 302). Skledo z uvihanim ustjem ( kat. št. 171) lahko 153 Predovnik 2003, kat. št. 552. 154 Keller 1999, 88, sl. 81. 155 Keller 1999, 88. 156 Štular 2013, kat. št. 114. 147 Keller 1999, 79; Kos 1995, 211. 157 Keller 1999, 86, t. 56: 9; t. 74: 5. 148 Arh 2020, 49–53, 105–106, kat. št. 123–125, 112– 158 V uporabni umetnosti se vzorec neenakomerno 113, kat. št. 170–176. potekajočih vodoravnih vzporednih linij imenuje česan 149 Brišnik 2014, 149–150, kat. št. 18; Krenn et al. 2007, vzorec (za ustno informacijo se najlepše zahvaljujem dr. 25–26, kat. št.156. Mateji Kos iz Narodnega muzeja Slovenije). 82 Dominikanski samostan na Ptuju Melk v Spodnji Avstriji, datirani v prvo polovico 18. za vodo, manjši lonci z rahlo navzven zavihanim in stoletja.159 Za uživanje močnatih jedi so uporabljali ravno odrezanim ustjem ter nekatere posebne oblike manjšo odprto konično skledo ( kat. št. 265), skodeli posod, sega v Baslu v drugo polovico 13. stoletja.162 ( kat. št. 311, 206) in globoke krožnike ( kat. št. 198, Tule locnatih vrčev najdemo v nezanesljivih stra-239, 259). Nekoliko mlajša je oblika neloščenega kro- tigrafskih kontekstih na Malem gradu v Kamniku, žnika ( kat. št. 259) z zaobljenim ustjem, s poševnim, delno ohranjene posode in vrči z dulcem na ostenju nepreoblikovanim robom oziroma širokim ovratni-pa so zastopani tudi med poznosrednjeveškim in kom« ter klekasto zaobljenim ostenjem, odkritega v zgodnjenovoveškim keramičnim gradivom iz Celja, srednjeveškem nasutju SE 852, ki se v Sloveniji po-s Šaleka in iz trdnjave Kostanjevica.163 K finemu na- javlja v stratigrafskih kontekstih 14. in 15. stoletja.160 miznemu posodju prištevamo posodici za pitje v ob-Iz novoveških nasutij (SE 579, SE 588, SE 637) izvi- liki enostavnih, konično oblikovanih čaš ali lončkov ra zbir novoveškega loščenega posodja, značilnega za (kat. št. 196, 295), od katerih ima ena (kat. št. 295) na čas od 16. do 18. stoletja, kamor se uvrščajo globoki dnu delno ohranjen lončarski znak križa v krogu (?). krožniki, od katerih ima krožnik ( kat. št. 239) na pre-Ti predmeti so bili odkriti v novoveškem nasutju SE hodu med ustjem in ostenjem ročaj v obliki ušesca, 579 in jih zaradi fragmentarne ohranjenosti lahko le okrasni volutast ročaj servirne posode ( kat. št. 234), okvirno opredelimo v pozni srednji oziroma zgodnji enoročajna skodela z večkrat profiliranim ustjem novi vek. Hrambi lekarniških mazil je verjetno služila ( kat. št. 231) in skodelici, od katerih sta se ohranila miniaturna posoda na nogi ( kat. št. 175) iz sodobne-odlomka ostenja z aplicirano rožico ( kat. št. 200) ter ga nasutja SE 360, ki spominja na manjši kelih. Na modeliran jezičast držaj ( kat. št. 206).161 območju Slovenije so primeri manjših posod iz 15. V razmeroma skromnem številu se je ohranilo pivsko in 16. stoletja z loščeno notranjo površino, ki se od posodje za shranjevanje, prenašanje in točenje teko-obravnavane razlikujejo po širši nogi, interpretirani čin, kamor sodijo sestavni deli vrčev, kot so trakasti kot posodice za shranjevanje začimb, zdravil ali dišav ročaji ( kat. št. 156, 204, 317), dno s preoblikovanim za osebno nego, znani z gradov Rihemberk in Koz-robom in loščeno zunanjo površino ( kat. št. 197), lov rob nad Tolminom ter iz graščine v Polhovem v kljunast izliv preoblikovano ustje ročke za vino Gradcu.164 ( kat. št. 316) in cevast izliv oziroma dulec posode ( kat. št. 304). Starejšega nastanka je domnevno ročka za vino ( kat. št. 316), odkrita v srednjeveškem nasu- Drugi keramični predmeti tju SE 1199, ki je bila glede na sledove v notranjosti izdelana na počasi vrtečem se lončarskem kolesu. Od Od ostalih keramičnih zvrsti za vsakdanjo rabo pred-posode z dulcem, v kateri so verjetno hranili razne stavljamo distančnik ( kat. št. 318), skledasto svetilko tekočine, se je v recentnem nasutju SE 359 ohranil ( kat. št. 144), svetilo na nogi ( kat. št. 330), pisalne pri-cevast izliv oziroma dulec ( kat. št. 304), okrašen z pomočke ( kat. št. 139, 331– 333), izčrepinjsko plošči-vrezom in štirimi luknjicami. Pojav posod z dulcem co ( kat. št. 277), oploščeni pečnici ( kat. št. 142, 208) in oziroma tulom na ostenju, kamor sodijo locnati vrči pipe za kajenje ( kat. št. 137, 177, 328, 329). Kot pripomočke v procesu izdelovanja lončenine so 159 Krenn et al. 2007, 27–29, kat. št. 207. uporabljali trikrake distančnike, kakršen je bil naj- 160 Predovnik 2003, kat. št. 26; Brišnik, Ravnikar 1999, t. 30: 249–250. den tudi v ptujskem Dominikanskem samostanu v 161 Primerjave za najverjetneje iz Avstrije oziroma Slo- vaške uvoženo posodje, kot so krožnik ( kat. št. 239), sko-162 Keller 1999, 74. dela ( kat. št. 206) in okrasni ročaj ( kat. št. 206), najdemo 163 Štular 2009, 131; Guštin et al. 2001, 204–206, med lončenino iz prve polovice 18. stoletja (Krenn et al. kat. št. 164, 204 in 217; Brišnik, Ravnikar 1999, t. 31, 2007, (kat. št. 147, 165–166, 298, 299). Podobno posodje je kat. št. 252; Predovnik 2003, 60. bilo odkrito na območju kapucinskega samostana na Ptuju 164 Žbona Trkman 1991, 13; Železnikar 2002, 335, t. (Lubšina Tušek 2017). 10: 19; t.17: 24–25. 83 Monografije CPA 10 331 332 333 139 Slika 96 Domnevni črnilniki oziroma posodice za barve iz Dominikanskega samostana, merilo 1 : 4 (risba S. Ohman). novoveškem nasutju SE 1260 ( kat. št. 318). Tovrstne s tremi izlivi za stenj iz 13. stoletja je znana iz Domi-pripomočke so lončarji uporabljali pri nalaganju in nikanskega samostana v Budi.170 Precej višji primer razvrščanju keramike v peči. Služili so ločevanju po-svetila, ki meri v višino 34 cm, datiran v pozno 12. sod med žganjem.165 oziroma 13. stoletje, je bil odkrit ob arheoloških raz- V Sloveniji so najdbe distančnikov, predvsem kot del iskavah na območju nekdanjega gradu v mestu Mar-odpada lončarskih delavnic, znane iz Pirana in Ko- bach v Nemčiji.171 pra.166 Manjšo skledico premera 8,4 cm ( kat. št. 144), Med pisalne pripomočke menihov pisarjev ( sl. 96), ki odkrito v srednjeveški plasti SE 178, odprte konične so jih uporabljali pri pisanju oziroma prepisovanju in oblike z enostavnim, zaobljenim in nepreoblikova-okraševanju rokopisov, štejemo posodico, ki po obli- nim ustjem, ki direktno prehaja v steno posode, in ki spominja na črnilnik ( kat. št. 331). Podobno funk-z odtisnjenim lončarskim znakom v obliki križa na cijo bi lahko imele posodice (kat. št. 139, 332–333), zunanji strani ravnega dna, lahko interpretiramo kot od katerih ima ena ( kat. št. 332) na dnu vtisnjen znak skledasto svetilko oziroma lojenko. Glede na ustje, ki ZΛ (morda inicialki imena meniha pisarja), na drugi ni preoblikovano v neizrazit lij, sodi v skupino eno- ( kat. št. 333) pa znak ni razpoznaven. Slednji najdemo stavnih svetilk, tip 1 po Kellerjevi, ki se pojavijo v dobre primerjave na upodobitvi srednjeveškega me-drugi polovici 13. stoletja in ostanejo v uporabi vse niha pisarja iz Dominikanskega samostana v Trevisu, do začetka 15. stoletja.167 Izjemna najdba, ki se v po-datirani v sredino 14. stoletja.172 znosrednjeveških kontekstih ne pojavlja prav pogos- Ploščica z luknjo v sredini ali izčrepinjska ploščica, to, je zagotovo svetilo na nogi s posodico za olje ali kot jo imenuje D. Božič,173 narejena iz ostenja po-loj,168 ki ima na ustju oblikovane tri izlive za stenj ( kat. sode ( kat. št. 277) z obrabljenim zunanjim robom in št. 330). Tako imenovane svečnike z masivno nogo so vrezanima vzporednima črtama na površini, izvira iz izdelovali že v 11. oziroma 12. stoletju, kar dokazu-srednjeveškega nasutja SE 898. Prevrtane ploščice, ki jejo primerki z gradu Katzenstein pri Dischlingu in so najverjetneje imele podobno funkcijo kot glinena najdišč Unterregenbach ter Streichen pri Balingenu.169 vretenca ali vijčki, se pojavljajo že v mlajše železno-Med objavljenim srednjeveškim gradivom z območja dobnih naselbinskih kontekstih.174 Razmeroma po-Slovenije za obravnavano svetilo neposrednih pri- goste so tudi na poznosrednjeveških najdiščih.175 merjav nismo zasledili. Podobna posodica svečnika 170 Gyürky 1981, 88, t. 4: 1. 165 Guštin et al. 2004, 57; Mileusnić 2008, 468. 171 Gross 1991, 124–125, 186, t. 83. Mesto Marbach 166 Guštin et al. 2004, 18, 36, sl. 12: 2, 38,; Mileusnić leži približno 20 km severno od Stuttgarta. 2008, 465, 467–468, sl. 4: 15. 172 Holl 2000, 178, sl. 122: 2. 167 Keller 1999, 99–100; Losert 1993, 58, t. 39: 10; 173 Božič 1993, 146. t. 291: 5. 174 Guštin et al. 1993, 29. 168 Brez najdiščnih podatkov, odkrito na deponiji. 175 Mihelič 2016, 92, 94, kat. št. 11; Djura Jelenko 2016, 169 Gross 1991, 124–125, sl. 60. 89, kat. št. 27, 393. 84 Dominikanski samostan na Ptuju Med redko zastopane najdbe iz dominikanskega sa- Sklep mostana štejemo dele pečnic ( kat. št. 142, 208, 292, 293), od katerih velja izpostaviti delno ohranjeni op- Spekter obravnavanih srednjeveških in novoveških loščeni pečnici s plastičnim figuralnim okrasom in z najdb iz Dominikanskega samostana na Ptuju, ki živalsko motiviko. Na prvi oploščeni latvičasti pečni-nam podrobneje osvetljuje sliko vsakdanjega življe- ci ( kat. št. 208) z letnico 1558, ki smo jo dokumentiranja dominikancev v samostanu ter pozneje tudi voja- li v srednjeveškem nasutju SE 636, je ohranjena glava kov v vojašnici, je precej širok. Iz časa delovanja sa-jezdeca (viteza). V celoti ohranjena tovrstna pečnica, mostana, tj. od 1230 do 1786, so v glavnem zastopani na kateri je upodobljen z orožjem na drogu in šči-vsakdanji uporabni predmeti, ki so pogosta najdba na tom oborožen jezdec v viteškem oklepu, z operjenim sočasnih najdiščih v Sloveniji in srednji Evropi. šlemom, spuščenim vizirjem ter ostrogami, hranijo v O opremi samostanske kuhinje pričajo odlomki ku-Pokrajinskem muzeju v Mariboru.176 Na delu osre- hinjskega in namiznega posodja. Pojavljajo se običaj- dnje plošče druge pečnice ( kat. št. 142), ki izvira iz ne oblike posod za kuhanje, shranjevanje, serviranje novoveške plasti SE 99, je upodobljen vohajoč pes. in uživanje hrane, kot so lonci, trinožniki, vrči, ročki Nekoliko manjši pes, ki se mota pod nogami oboro-za vino, čaše, sklede, skodele, krožniki ipd. ter stekle- ženega plemiča na konju, domnevno odpravljajočega nina, kjer so v glavnem zastopane steklenice, manj se na lov, je upodobljen na pečnici s Starega gradu je skodel, kozarcev in čaš. Uvožene keramike, z iz-v Celju, datirani v zadnjo četrtino 15. in začetek 16. jemo loščene sklede z volutastim ročajem, ki bi lah-stoletja.177 ko izvirala iz avstrijskih ali slovaških delavnic, med Zanimiv sklop najdb predstavlja zbir novoveških ke- izkopanim gradivom ni. Omeniti velja še posame- ramičnih pip za kajenje s pečati in z žigi delavnic.178 zne manjše posodice različnih namembnosti, kot je Gre za pipe mediteranskega tipa z značilno zgradbo hramba lekarniških mazil ipd.V največjem številu so iz čašice oziroma glavice, grebena, cevi in obroča na zastopani lonci, katerih ustja so kronološko najbolj koncu cevi, ki so jih od 17. stoletja dalje izdelovali izpovedna. Pri opredeljevanju ustij smo se oprli na v različnih proizvodnih središčih v Avstriji, na Ma- Štularjevo oblikovno tipologijo, ki smo jo primerno džarskem, v Italiji, Turčiji in na Hrvaškem. Iz napisa dopolnili in razširili z dodatnimi tipološkimi skupina pipi ( kat. št. 328) M. König Schemnitz razberemo, nami. Ustja smo glede na obliko roba razdelili v več da je bila izdelana v delavnici družine König, ki je v tipov. Tipološko starejša ustja iz visokega srednjega 19. stoletju delovala v kraju Banska Štiavnica (nem. veka, med katerimi smo prepoznali enostavna zaob-Schemnitz) na Slovaškem.179 Izdelek avstrijsko-ma- ljena in oglata ter rogljasta ustja, so redko zastopa- džarske proizvodnje je bila domnevno tudi pipa ( kat. na. Več je visoko- in poznosrednjeveških ustij, med št. 177) z delno ohranjenim napisom A. Friedreich katerimi se pojavljajo močno izvihana, spodrezana, Inthrss__feld. Pipa ( kat. št. 329) z ohranjenim žigom v močno odebeljena in zapognjena oz. krempljasta krogu je bila glede na okrašen greben z vrezanim ok-ustja. Največ smo zabeležili tipološko mlajših ustij rasom izdelana v turški delavnici.180 Nekoliko mlajša loncev, ki jih najdemo v poznosrednjeveških in no-je porcelanska pipa s slikanim okrasom ( kat. št. 137), voveških kontekstih, med katerimi smo prepoznali ki sodi v čas konca 19. in začetka 20. stoletja.181 široka karnisna, večkrat profilirana, oglata, izvihana – zgoraj ravno odrezana, izvihana – zgoraj poševno 176 Lazar et al. 2013, 122–123, kat. št. 127. odrezana, konveksno-konkavna in kvadratasta. Med- 177 Stopar 1976, 278, 287, sl. 6; Bregant 1997, kat. št. 14. tem ko se karnisna in profilirana ustja pojavljajo pre- 178 Pipi s kat. št. 337–338 sta brez najdiščnih podatkov težno v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, (odkriti na deponiji), pipi s kat. št 177 in 137 izvirata iz novoveškega (SE 426) in recentnega nasutja (SE 21). 179 Bekić 1999–2000, 252, 255, t. 3: 6, t. 4: 2, 7–8. 180 Bekić 1999–2000, 253, 256, t. 5: 1, 3–5. 181 Posamezne porcelanaste pipe so bile najdene v Ljubljanici (First et al. 2009, 396, kat. št. 167). 85 Monografije CPA 10 so preostali tipi glede na analogije izrazito novoveški. Braunschweig v Nemčiji,186 se v Evropi pojavljajo K loncem sodijo redki deli pokrovov. med drugo polovico 12. in 14. stoletjem.187 Od osta- Boljšo osvetlitev pri pisanju so nudila svetila, od kate- lih delov noše, odkritih v nasutju grobnice v gotskem rih je še posebno zanimivo svetilo na nogi s posodico prezbiteriju nekdanje cerkve, predstavljamo še sveti-za olje ali loj, ki ima na ustju oblikovane tri izlive za njico iz 18. stoletja, gumb iz tkanine, ostanke blaga stenj. Tovrstna svetila so v Nemčiji znana že iz viso-in usnjenih čevljev. Gre za najdbe v sekundarni legi, kosrednjeveških kontekstov, medtem ko jih v Slove- ki so bile v preteklosti nametane na kup v uničeni niji zaenkrat še ne poznamo. kripti.188 Delo menihov pisarjev izpričujejo pisalni pripomoč- Posebej dragocen sklop najdb predstavljajo knjižni ki, ki so jih uporabljali pri pisanju oziroma prepiso- okovi, ki so sicer pogosta najdba predvsem v vanju in okraševanju rokopisov. Mednje štejemo po- srednjeevropskih samostanskih kontekstih,189 a sodice za barvo, od katerih ima ena na dnu vtisnjen jih med objavljenim poznosrednjeveškim in znak ZΛ (morda inicialki imena meniha pisarja). zgonjenovoveškim gradivom iz območja Slovenije Med maloštevilnimi pečnicami izstopata oploščeni redko zasledimo.190 Izjemno lepo okrašeni kovinski latvičasti pečnici, od katerih je na eni upodobljen kotni ščitniki, ki so krasili platnice knjig, potrjujejo že oborožen vitez na konju in letnica 1558, na drugi pa iz pisnih virov znano dejstvo o eni izmed najlepših vohajoč pes. knjižnic s številnimi knjigami različnih strok, ki Ohranila se je tudi ploščica z luknjo v sredini ali iz- jo je premogel samostan v času svojega obstoja. črepinjska ploščica, narejena iz ostenja posode, ki je Knjižnica je bila namreč ob cerkvi in obednici ter imela najverjetneje podobno funkcijo kot glineno kapiteljski dvorani najsvetejši prostor samostana, vretence ali vijček. gotovo pa v njej ni bilo manj dragocenosti kot v K noši meniha, ki je bil po pričevanju slikovnih vi- cerkveni zakristiji.191 Kot vemo je dominikanski rov iz 14. stoletja182 oblečen v beli dominikanski habit pridigarski red zahteval od svojih članov, da jih z (redovno obleko) s pasom in v t. i. škapulir s kapuco, besedo oziroma pridiganjem odvrne od njihovih čezenj pa je nosil črno kuto (plašč) s kapuco,183 pri-zmot, zato so morali biti temeljito podkovani v števamo preprosto železno ovalno pasno spono. K teologiji in filozofiji. Prav tako so dominikanska oblačilom laikov oziroma dobrotnikov samostana, duhovna pravila poudarjala zahtevo po študiju, ki kamor se je uvrščalo predvsem bogato plemstvo in je bil priprava za dušnopastirsko delovanje. Študij premožnejše meščanstvo, ki je od sredine 13. stoletja se je sprva izvajal na Brežah na Koroškem, pozneje dalje imelo pravico do pokopa v redovni cerkvi,184 je pa tudi v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Iz najverjetneje sodila pozlačena bronasta pasna gar-popisa knjižnega gradiva, nastalega pred letom 1782, nitura, kateri najbližjo primerjavo v Sloveniji najde- izvemo da je knjižni fond zajemal literaturo z različnih mo na gradu Šalek, ki se od obravnavane razlikuje področij, kot so teologija s pripadajočimi disciplinami, po obliki profiliranega roba, oblikovanega v stranski zgodovina, svetno in cerkveno pravo, naravoslovje, bradavici.185 Tovrstne pasne garniture, opremljene z medicina idr. Ob upoštevanju številnih požarov, ki žlahtnimi kovinami, ki so jih nosili višji in premož- so se zvrstili v samostanu, med njimi večji požar iz nejši sloji, kot kaže nagrobni kip vojvode iz obdobja leta 1302, ko je pogorel samostan s cerkvijo, smemo med letoma 1260 in 1270 iz stolne cerkve v mestu domnevati, da je bilo knjig še bistveno več, kot jih je 182 Stenske upodobitve znanih članov dominikanskega 186 Krabath 2001, 159, sl. 28. reda Tomasa di Modena in njegovih učencev iz 14. stoletja v 187 Krabath 2001, 137, 145–146, tip G5; Cvetko 2009, 11. kapiteljski dvorani nekdanjega Dominikanskega samostana 188 Lazar 2014, 48. San Nicolu v Trevisu, kjer je danes semenišče (splet 1). 189 Holl 2000, 68, 182–185. 183 splet 2. 190 Vintar 2013a, 57–63; Vintar 2013 in tam navedena 184 Mlinarič, Curk 2009, 46. literatura. 185 Ravnikar, Brišnik 1999, t. 35: 318. 191 Špelič 2011, 20. 86 Dominikanski samostan na Ptuju navedenih v popisu.192 Iz okrog leta 1450 je izpričan ki jih je bilo mogoče identificirati v zgoraj nastanek kopialne knjige ptujskega dominikanskega omenjenem popisu knjig iz časa pred letom samostana, ki vsebuje kratko zgodovino o ustanovitvi 1782.195 samostana, prepise listin in urbar zemljiške posesti Na izdelavo gumbov oziroma jagod rožnega v Halozah.193 Tako kot druge redovne postojanke venca, molka, ki je potekal znotraj samostana z večjimi letnimi dohodki je imel Dominikanski oziroma v njegovi neposredni bližini, kažeta samostan tudi svojo knjigoveznico, kar kaže na to, odpadni preluknjani koščeni ploščici in najdbi da so dominikanci knjige sami vezali, pri čemer so za železnih svedrov, ki so jih po pričevanju slikov-opremljanje in okras knjig uporabljali omenjene okove. nih virov uporabljali za izdelavo. Glede na ar-Ob tem se poraja vprašanje o izdelavi odkritih kotnih heološka odkritja proizvodnega odpada in po- ščitnikov. Znano je namreč, da je bilo izdelovanje lizdelkov z različnih najdišč so molke obrtniki knjižnih okovov vezano na samostansko okolje, kar izdelovali predvsem v mestih. Sledovi tovrstne potrjujejo tudi prvi zapisi o tem.194 A le na podlagi obrti pa so znani tudi iz romarskih krajev in de-odkritih okovov, ki so brez žigov izdelovalcev in brez lavnic znotraj samostanov.196 dokazov o izdelavi, kot so npr. odpadni material, Po razpustitvi samostana leta 1786 so stavbni polizdelki, orodja, poškodovani okovi ipd., obstoja kompleks preuredili v vojašnico. Iz tega časa so tovrstne delavnice znotraj ptujskega samostana v se ohranile keramične pipe za kajenje tobaka197 arheološkem smislu ne moremo potrditi. Poleg tega z žigi in s pečati izdelovalcev oziroma delavnice, ni mogoče ugotoviti, katero zvrst knjige so krasili, značilne za 19. in začetek 20. stoletja, ter košče-morebiti posamezne rokopise iz 15. stoletja ali katero ni zobni ščetki, od katerih ima ena ohranjen na-izmed 28-ih inkunabul oziroma prvih tiskanih knjig, pis F EXTRA FINE FRANCE, kar kaže, da je bila izdelana v Franciji. 195 Gspan, Badalič 1957, 84, op. 18. 196 Felgenhauer-Schmiedt 1993, 189; Krüger 2001, 174. 192 Mlinarič, Curk 2009, 230–233. 197 Z žigosanjem okrašen del keramične pipe za 193 Vnuk 1997, 196. kajenje je bil odkrit pri arheoloških raziskavah križ- 194 Vintar 2013, 88–89. nega hodnika samostana leta 2000 (Lamut 2000, 5). 87 Dominikanski samostan na Ptuju 6 Novci Andrej Šemrov V času sistematičnih izkopavanj na območju Domi- obdobju. Interpretacija kontramarke ni popolnoma nikanskega samostana na Ptuju med letoma 2011 in jasna in jo je mogoče povezati le z darilom v obliki 2013 je bilo odkritih štirinajst rimskih, pet novoveških denarja. Na ptujskem novcu sta na averju in reverju novcev in obračunski pfenig (nem. Rechenpfennig). opazna tudi ostanka vsekanega C, kar je možen osta-Dvanajst novcev je bilo dokumentiranih v arheolo- nek kontramarke [AV]C. 202 ških plasteh, šest novcev in obračunski pfenig je bilo V obtoku tretjega stoletja je zaznati dve večji preki-odkritih na deponiji, najmlajši novec pa je bil najden nitvi v obdobju med Markom Avrelijem (161–180) pri čiščenju vrta. in Gordijanom III. (238–244) ter Voluzijanom (251– Numizmatično gradivo s prostora, kjer stoji samo- 253) in Klavdijem II. (268–270). Višek je v obdobju stan, je bilo dokumentirano že v preteklosti in ob- Avrelijana (270–275), ki izstopa od povprečja s štirimi javljeno v Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien. 198 novci (40 %). Iz tretjega stoletja je tudi novec Filipa I. Omenjeni sklop predstavlja sedemnajst rimskih (244–249), kovan za sina Filipa II., ki pripada provin-novcev. K temu seznamu je mogoče pridati še rim- cialnemu kovanju mezijske kovnice Viminacium. Ko- ske novce z Muzejskega trga, ki je pred samostansko van je bil leta 245 (šesto leto lokalnega štetja). stavbo.199 Skupaj je bilo na širšem prostoru samosta- Obdobje prve tetrarhije (294–305) je zastopano z dve- na dokumentiranih 44 rimskih novcev. ma novcema. Novčne najdbe iz posameznih kovnih Najdbe novcev prvega in drugega stoletja so šte- obdobij četrtega stoletja so zastopane enakomerno, vilčno skromne, vendar so časovno enakomerno raz- izstopa le obdobje Valentinijana I. in Valensa (364– porejene. Vsi novci so bronasti, večinoma so asi in 378), ko je dokumentiranih sedem novcev, ki pred-po dva dupondija in en sesterc, kovani so bili v rimski stavljajo kar 25,92 % denarne mase četrtega stoletja. kovnici. Iz tega obdobja je potrebno osvetliti novec V obdobju 3. in 4. stoletja je najmočneje zastopana pod zaporedno št. 1, ki naj bi bil kovan v imenu Av-kovnica Siscia (31,43 %), sledijo ji kovnice Roma gusta (najverjetneje kovničarski dupondij), vendar je (17,14 %), Aquileia (11,43 %), Thesalonika (5,71 %) zaradi izrabljenosti skoraj popolnoma zabrisan. Na in z 2,86 % Mediolanum, Viminacium, Antiochia, reverju novca je dokovana kontramarka PVB, ki je Cyzicus. 22,85 % novcem ni bilo mogoče določiti bila do sedaj nedokumentirana. Najbližje analogije je kovnice. mogoče iskati pri kontramarki PVBLI, ki je v obliki Po obdobju pozne antike na območju Domini-podkve,200 in pri kontramarki PVBL, ki jo Werz raz- kanskega samostana ni dokumentiranega niti enega rešuje kot PVBL(( ii ali -icii ali -ilii) 201 in je enake oblike novca, prav tako ne iz obdobja srednjega veka ter iz kot ptujska kontramarka. Obe kontramarki sta bili v prvih stoletij novega veka. uporabi v pozno avgustejskem in zgodnje tiberijskem Najdeni novci so le iz obdobja po razpustitvi samostana leta 1785, eden je starejši, kovan za Franca 198 Kos 1986, 434/25–71, 151, 225, 267, 348, 472, 527, I. Štefana iz leta 1759, ki pa je bil lahko v obtoku še 553, 655, 666, 694, 842, 1093, 1104, 1154, 1161, 1188. 199 Kos 1986, 434/25–848, 851, 881, 943, 1069, 1094, do konca 18. stoletja in naprej. 1111, 1140, 1143, 1163, 1165, 1183, 1205. 200 Giard 1976, 38 in 100, Nr. 399; Werz II 2009, 537, Typ 150.1; Werz III 2009, 637, Typ 150.1. 201 Werz II 2009, 536–537, Typ 150.1/1; Werz III 2009, 637, Typ 150.1/1. 202 Prim.: Kos, Šemrov 1995, 25 in 117, dod. št. 6. 89 Monografije CPA 10 Število novcev Število novcev Skupaj Dominikanski Dominikanski Število novcev Skupaj Čas kovanja (kovna samostan samostan Muzejski trg (stoletja) obdobja) novo gradivo staro gradivo 27 pr. Kr.–14 1 1 1 41–54 1 1 96–98 1 1 117–138 1 1 2 138–161 1 1 161–180 1 1 7 (14 %) 238–244 1 1 2 244–249 1 1 251–253 1 1 268–270 1 1 270–275 2 2 4 276–282 1 1 10 (20 %) 294–305 1 1 2 305–313 2 2 313–320 1 1 324–330 1 1 330–337 2 2 337–341 1 1 2 341–348 1 1 2 348–351 1 1 2 350–355 1 1 351–361 1 1 2 364–378 1 2 4 7 378–383 1 1 2 388–408 1 1 27 (54 %) 1759–1953 6 6 6 (12 %) Skupaj 20 17 13 50 50 Slika 97 Novci, odkriti na območju Dominikanskega samostana na Ptuju. 90 Dominikanski samostan na Ptuju 91 Monografije CPA 10 Slika 98 Katalog novcev (foto M. Pavlovič). 92 Dominikanski samostan na Ptuju 1 1 7 7 2 2 10 10 3 3 11 11 4 4 12 12 5 5 15 15 6 6 20 20 93 Monografije CPA 10 1 PMPO. Km rv. PVB. T.: 8,51 g. Dim.: 25,5 × 26,5 mm. Izrabljen. Kvadrant D11. SE 208. PN 80. 2 PMPO. T.: 29,8 g. Ф= 34,5 mm. Pol. peč.: 6. Odlično ohranjen. Kvadrant C13. SE 1005. PN 63. 3 PMPO. T.: 2,81 g. Dim.: 19,5 × 23 mm. Pol. peč.: 6. Zelo lepo ohranjen. Kvadrant D11. SE 208. PN 80. 4 PMPO. T.: 2,85 g. Dim.: 23,5 × 24,5 mm. Pol. peč.: 5. Zelo lepo ohranjen. Kvadrant B8. SE izkop. PN 45. 5 PMPO. T.: 2,91 g. Dim.: 21,5 × 23 mm. Pol. peč.: 12. Odlično ohranjen. Kvadrant H11. PN 34. 6 PMPO. T.: 3,96 g. Dim.: 21 × 22 mm. Pol. peč.: 6. Odlično ohranjen. Kvadrant M11. SE 20. PN 5. 7 PMPO. T.: 2,83 g. Ф = 18,5 mm. Pol. peč.: 5. Odlično ohranjen. Kvadrant M11. SE 147. PN 7. 8 PMPO. T.: 2,05 g. Dim.: 17,5 × 19 mm. Pol. peč.: 7. Odlično ohranjen. PN 23. Plast: deponija. 9 PMPO. Tip: Gloria Exercitus, 2 vojaški znamenji. T.: 1,61 g. Dim.: 17 × 18 mm. Pol. peč.: 12. Izrabljen. PN 29. Plast: deponija. 10 PMPO. T.: 1,63 g. Dim.: 15,5 × 15 mm. Pol. peč.: 6. Odlično ohranjen. SE 285. PN 24. 11 PMPO. T.: 1,28 g. Dim.: 15 × 16 mm. Pol. peč.: 12. Odlično ohranjen. PN 22. Plast: deponija. 12 PMPO. T.: 2,12 g. Dim.: 20,5 × 19 mm. Pol. peč.: 12. Odlično ohranjen. SE 285. PN 25. 13 PMPO. Tip: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik 3. T.: 2,21 g. Dim.: 17 × 16,5 mm. Pol. peč.: 12. Dobro ohranjen. Kvadrant G8. SE 287. PN 37. 14 PMPO. Tip: Securitas Reipublicae. T.: 2,71 g. Dim.: 15,5 × 18 mm. Pol. peč.: 6. Zelo lepo ohranjen. PN 38. Plast: deponija. 15 PMPO. T.: 2,57 g. Ф = 20,5 mm. Pol. peč.: 12. Odlično ohranjen. PN 203. Plast: deponija. 16 PMPO. T.: 3,59 g. Ф = 24 mm. Pol. peč.: 12. Dobro ohranjen. PN 32. Plast: deponija. 17 PMPO. Tolčen. T.: 2,92 g. F = 19,5 mm. Pol. peč.: 12. Dobro ohranjen. Kvadrant J3. SE izkop. PN 42. 18 PMPO. T.: 2,37 g. Ф = 18,5 mm. Pol. peč.: 12. Dobro ohranjen. Kvadrant J3. SE izkop. PN 43. 19 PMPO. Preluknjan. T.: 1,21 g. Ф = 22 mm. Pol. peč.: 12. Dobro ohranjen. PN 65. Plast: vrt - jug (čiščenje). 20 PMPO. T.: 1,24 g. Dim.: 19 × 20 mm. Pol. peč.: 12. Odlično ohranjen. PN 31. Plast: deponija. 94 Dominikanski samostan na Ptuju 7 Zaključek Z arheološkimi raziskavami na območju Domini- dstavljajo najmlajšo rimsko fazo, kjer so delno upo- kanskega samostana na Ptuju nismo nikjer dosegli rabili že obstoječe zidove in temelje ter dogradili geoloških plasti, najstarejše odkrite kulturne plasti nove, ki pa kažejo precej slabšo gradnjo in nepravilne sodijo v rimski čas. Kljub omejenem prostoru izkopa orientacije glede na starejšo fazo. V to obdobje naj-smo na posameznih mestih lahko ločili več rimskih verjetneje sodi tudi jarek, ki smo ga uspeli le delno poselitvenih faz. dokumentirati in katerega funkcija ni povsem jasna. Za čas zgodnejše faze oziroma faz smo lahko doku- Stratigrafsko je jarek mlajši od bolje grajenih rimskih mentirali ostanke dobro grajenih bivalnih objektov. zidov in starejši od samostanskega temelja. Usmeri-Ohranjeni zidovi kažejo več načinov gradnje. Veči- tev jarka se razlikuje tako od starejših rimskih zidov noma so zidovi postavljeni na temelje, ki so grajeni kot tudi od kasnejših samostanskih, so bili pa očitno iz opeke, lomljencev ter večjih prodnikov, vezanih z v smeri jarka pozidani določeni slabše grajeni, mlajši malto, zidovi pa so lahko grajeni na podoben način rimski zidovi. Časovno opredeljivi odlomki keramike kot temelji iz lomljencev in opeke ter ponekod s kle-iz zasutij jarka sodijo v 4. in 5. stoletje. sanci ali sekundarno uporabljenimi spolijami, vezani- V nasprotju z dosedanjimi predvidevanji teren v času mi z malto. Na enem mestu imamo lepo ohranjen zid, rimske poselitve višinsko ni bil razgiban. Najmlajše grajen iz pravokotnih opek v tehniki ribje kosti, na ohranjene rimske ostaline segajo v zakristiji le dober dveh mestih pa smo odkrili delno ohranjen nižji zid, meter višje kot na južnem dvorišču. Še nekoliko višje na katerega je bil položen večji glinen blok, kar mor-so ohranjene rimske plasti znotraj jarka, ki je bil izko- da kaže na gradnjo iz nežganih glinenih opek. Bolje pan v severovzhodnem vogalu Sončnega parka. ohranjeni zidovi kažejo na uporabo ometa, ki je bil Med skupno 43.500 drobnimi najdbami lahko v mestoma tudi poslikan. Tudi tla so bila na različnih rimsko obdobje opredelimo 5.160 kosov, med temi mestih različno urejena. Na več mestih smo odkri-seveda prevladujejo odlomki rimskodobne lončeni- li ostanke opečnatih kvadratnih tlakovcev, ki so bili ne. Izstopa dvanajst odlomkov sigilatnega posodja, položeni na tanko plast mivke. Ponekod smo doku- štirje odlomki amfor in štirje odlomki oljenk. Večina mentirali utrjene maltne estrihe, v enem primeru tudi lončenine je lokalne proizvodnje. Med kuhinjskim tlakovanje z rečnimi oblicami oziroma s t. i. mačjimi posodjem prevladujejo lonci ter odlomki krožnikov glavami. Delno ohranjen mozaik pa kaže na presti-in pokrovov med namiznim posodjem. Podobno lo- žnejši objekt. Našli smo tudi več ostankov talnega kalno proizvedeno posodje lahko najdemo tudi med in stenskega gretja ter razmeroma dobro ohranjeno najdbami na drugih najdiščih Petovione in je zelo oh-kurišče. V enem od rimskih prostorov na območju lapno datirano v čas od 1. do 4. stoletja. Odkrita uvo-baročne zakristije smo lahko dokumentirali ruševin- žena lončenina je na podlagi analogij datirana v čas sko plast, ki je predstavljala porušena tla zgornjega od 2. polovice 2. do sredine 5. stoletja, kar se ujema nadstropja. Vse to kaže na bivalne zgradbe, ki so bile z dejstvom, da so najstarejše rimske ostaline ostale dobro grajene, nadstropne, ogrevane in vsaj v dolo-neizkopane. čenih prostorih okrašene s stenskimi poslikavami ter Med najzgodnejše srednjeveške ostaline lahko uvr-talnimi mozaiki. Glede na drobne najdbe bi te objekte stimo t. i. roparske jarke, ki so nastali kot posledica najverjetneje lahko postavili v čas 2. in 3. stoletja. ponovne rabe rimskega gradbenega materiala. Nad opisanimi objekti in njihovimi ruševinami na Zgodovina Dominikanskega samostana se začne več mestih naletimo na slabše grajene zidove, ki pred-leta 1230, ko je bil samostan ustanovljen. Natančnih 95 Monografije CPA 10 podatkov, kaj je na tem mestu stalo pred tem, nima- spone pa kot del noše laikov oziroma dobrotnikov mo, obstaja pa precej domnev in ugibanj, saj gre za samostana interpretiramo pozlačeno bronasto pasno strateško zelo pomemben prostor v bližini mostu čez garnituro, ki so jih nosili višji in premožnejši sloji, kot reko Dravo in glavne prometnice proti vzhodu na kaže nagrobni kip vojvode iz obdobja med letoma najožjem delu pod grajskim gričem. V nadaljevanju 1260 in 1270 iz stolne cerkve v mestu Braunschwe-se bomo znatno oprli na stavbno analizo B. Vnuka, ig v Nemčiji. V Evropi se podobne spone pojavljajo saj v mnogočem dodatno osvetljuje in razlaga arhe-med drugo polovico 12. in 14. stoletjem. ološke najdbe. Predvideva se, da naj bi v času pred ustanovitvijo sa- Prava stratigrafska izkopavanja, ki so zajela večji mostana že stala tudi zahodni trakt ter objekt na mes-prostor, smo izvedli le v Sončnem parku ob vzhodni tu kasnejše cerkve. To domnevo lahko le posredno steni samostana ter znotraj baročne zakristije in samo potrdimo, in sicer s spodnjim zobom temelja južne na teh dveh mestih lahko pravzaprav sledimo celot-cerkvene stene, ki je bil odkrit ob poglobitvi na pre- nemu razvoju obravnavanega prostora v srednjem in hodu v križni hodnik in je za približno 30 cm nižji od novem veku. zgornjega zoba temelja ter maltnega estriha, ki se z Glede na to, da je drobno gradivo, ki ga lahko opre- njim višinsko ujema in za katerega domnevamo, da delimo kot srednjeveško, zelo skromno zastopano in je pripadal najstarejši cerkvi. Na podlagi tega odkri-je datacijsko precej slabo izpovedno, saj se večinoma tja lahko morda sklepamo, da je bila poznejša cerkev pojavlja kuhinjska lončenina s širokim časom upora-sezidana na temelju neke starejše stavbe. Podobno je be, lahko posamezne gradbene in poselitvene faze v temelj zahodnega trakta v križnem hodniku nižji od veliki meri opredelimo le stratigrafsko, ne moremo temeljev južnega in vzhodnega trakta. pa jih natančno časovno umestiti. Z ustanovitvijo samostana so se pričela obsežna Kaj natančno je bilo na ozemlju, ki ga je Matilda, gradbena dela, ki so med drugim vključevala tudi iz-vdova Friderika III. Ptujskega, leta 1230 darovala za gradnjo samostanskega vodnjaka v atrijskem dvori-samostan, ni znano, predvideva pa se, da so tukaj že šču. Kot že rečeno smo v to fazo opredelili najnižji stali najmanj trije objekti. odkriti maltni estrih znotraj cerkvene ladje ter najnižji Z izkopavanji smo razkrili celoten temelj vzhodne estrih v takratnem prezbiteriju, to je na vhodu v ba-stene vzhodnega samostanskega trakta, kjer je lepo ročno cerkev, ki pa je za dober meter višji od tistega viden gradbeni razvoj objekta. Na najstarejši del, v ladji. Uspeli smo tudi potrditi domnevo o zahodni t. i. Matildin dvor, ki je bil podkleten in je imel tudi steni cerkvene ladje, ki se je prvotno nahajala dobrih zunanji vhod v kletne prostore, vendar pa je bil ta 7 metrov vzhodneje od današnje oziroma baročne že v srednjem veku zazidan in zasut, se naslanja te-zahodne cerkvene stene. melj zahodnega trakta, ki pa v začetku še ni segal do V tem času naj bi bil pozidan tudi vzhodni trakt s cerkve, temveč je bil prehod pozidan šele kasneje. kapiteljsko dvorano ter kapelico, ki je bila sicer doku- Med najstarejše srednjeveške ostaline sodijo tudi os- mentirana že s predhodnimi izkopavanji na tem pro- tanki hodnih površin, ki smo jih dokumentirali v zak- storu, mi pa smo lahko potrdili obstoj temeljev njene ristiji (SE 913, SE 914). Glede na to, da pasna spona severne in južne stene. datira nasutje, ki se je nahajalo nad njimi, v čas druge Delno so bili raziskani tudi nekateri prostori znotraj polovice 12. do 14. stoletja, lahko morda sklepamo, južnega trakta, kar je potrdilo domnevo, da so bila da so to hodne površine iz časa srednjeveške poseli-tla v tem delu prvotno enotna, saj smo uspeli v vseh tve pred samostanom. Spona je bila domnevno del prostorih dokumentirati enak maltni estrih na enotni noše meniha, ki je bil po pričevanju slikovnih virov iz nadmorski višini (SE 1076, SE 1084, SE 1081). Šele 14. stoletja oblečen v beli dominikanski habit (redov-kasneje je bilo pritličje trakta razdeljeno na južni ho- no obleko) s pasom in v t. i. škapulir s kapuco, čezenj dnik in druge manjše prostore. Natančno je omenje-pa nosil črno kuto (plašč) s kapuco. Za razliko od te ni estrih nemogoče opredeliti, sklepamo pa lahko, da 96 Dominikanski samostan na Ptuju gre za tla v prvotnem refektoriju. njen, sklepamo, da je bila višina tal v srednjeveškem Podobno situacijo smo imeli v kapeli in baročnem re- prezbiteriju višja od kasnejših novoveških tal baročne fektoriju znotraj vzhodnega trakta, kjer so bili najsta- cerkve. Na tem mestu zato nimamo ohranjenih arhe- rejši odkriti estrihi kasneje poškodovani s centralnimi oloških sledov kasnejših gradbenih faz. stebri, ki so podpirali strop. Predvidevamo, da je bila skupaj z izgradnjo dolge- Izpraznjena je bila tudi klet, ki se nahaja pod prosto- ga kora obnovljena tudi cerkvena ladja. Na to kažeta rom južno od refektorija. Ugotovili smo lahko, da so dvig tal za približno 30 cm in izdelava novega estriha bili ti prostori večkrat predelani in prezidani, saj na (SE 673, SE 674, SE 1205, SE 1207). to kažejo ostanki različnih arhitekturnih elementov, Ob novem dolgem koru naj bi pozidali tudi novo ki so se ohranili na tleh kleti, pa tudi dejstvo, da je v zakristijo. Ostanke te gre najverjetneje iskati v zidu prostoru južno od refektorija viden obokan strop, ki (SE 1337) in estrihu (SE 1264), ki sta bila dokumen-sega dlje proti zahodu kot pa je danes vidno znotraj tirana ob prehodu v križni hodnik na prostoru današ- kleti. Prav v tem podaljšku so tudi delno ohranjene njega Sončnega parka. stopnice, ki kažejo na enega od notranjih vhodov v Pri izkopu jarka na severnem dvorišču smo med dru-klet. Dopustiti je treba tudi možnost, da so bili klet- gim naleteli tudi na temelja (SE 1351, SE 1354), ki sta ni prostori pod Matildinim dvorom, ki pa jih nismo najverjetneje ostanek nekdanje kapele sv. Katarine, ki raziskovali, v neki fazi povezani z novejšo kletjo pod je bila prislonjena na severno cerkveno steno. vzhodnim traktom. Znotraj baročne zakristije smo v tej fazi, v času po Že v sredini 13. stoletja je bila samostanska cerkev nastanku nasutja (SE 898), ki ga opredeljuje že ome-deležna prve večje prenove, in sicer izgradnje dolge- njena spona iz druge polovice 12. do 14. stoletja, za- ga gotskega kora. Mi pa smo na prostoru takratnega beležili vrsto utrjenih hodnih površin, ki si navpič- prezbiterija lahko že v plasteh, ki so nastale pred tem, no sledijo in kažejo na manjša popravila ter obnove zasledili ostanke še enega maltnega estriha (SE 1306), skozi daljše časovno obdobje. Vanje so vkopani tudi ki se je nahajal le 10 cm nad najstarejšim in nam kaže, skeletni grobovi, ki so v tistem času ležali pred vhoda je bil ta prostor deležen določene obnove že v dom v cerkev, kasneje pa jih je močno poškodovala času pred izgradnjo dolgega kora. izgradnja nove zahodne cerkvene stene. Znotraj dolgega kora se je na podlagi stenskih po- Ena od večjih katastrof, ki so prizadele samostan, je slikav z rodbinskimi grbi že dolgo predvidevala tudi v virih izpričan požar leta 1302. Predvidevamo, da družinska grobnica rodbine Ptujskih. Prostor zanjo nam ta dogodek oziroma obnovitvena dela po njem je nastal, ko so bila tla v prezbiteriju še dodatno dvig-izpričujejo novo 30 cm debelo nasutje v cerkveni njena. Izkopavanja ob vzhodni cerkveni steni so od- ladji in novi estrihi, ki so nastali nad njim (SE 670, krila večjo troladijsko kripto, ki jo je baročna vzhodna SE 671 in SE 1200). Tako kot predhodni se tudi ta cerkvena stena znatno poškodovala, poleg nje pa še estrih nekoliko spušča od vzhoda proti zahodu ozi-eno manjšo pravokotno kripto. Na Ptujskem gradu roma od prezbiterija proti vhodu v cerkev. Opirajoč je shranjena nagrobna plošča Friderika IX. Ptujske-se na stavbno analizo B. Vnuka lahko v ta čas umesti- ga, zadnjega predstavnika te rodbine, ki se po merah mo tudi izgradnjo nove zahodne cerkvene stene, ki je skoraj natančno ujema z manjšo kripto, zato smemo ladjo podaljšala za približno 3 metre (SE 661, SE 663, sklepati, da je odkrita grobnica pripadala zadnjemu SE 664). Pri tem velja omeniti, da je ostanek prejšnje predstavniku znamenite ptujske rodbine. Večja kripta zahodne stene (SE 666), ki je prislonjen na južno tik ob njej pa je po vsej verjetnosti družinska grob-steno, ohranjen do višine baročnega nasutja oziroma nica njegovih predhodnikov, gospodov Ptujskih. Za zahodne baročne kripte, kar kaže, da je bila stena vsaj razliko od manjše grobnice, ki je nastala kasneje, je delno v uporabi tudi kasneje. Zaključek tega obdobja bila večja kripta najverjetneje dograjena skupaj z dol-predstavlja izgradnja grobnice Friderika IX. Ptujske- gim korom. Glede na to, da strop kripte ni bil ohra- ga, ki je umrl leta 1438. 97 Monografije CPA 10 Do naslednje večje prenove, ki zaznamuje predvsem kopise iz 15. stoletja ali katero izmed osemindvajsetih cerkveno poslopje, je prišlo v sredini 15. stoletja. inkunabul oziroma prvih tiskanih knjig, ki jih je bilo Glede na najdbe znotraj cerkvene ladje nam je za mogoče identificirati v popisu knjig iz časa pred le-ta čas uspelo ugotoviti ponovno povišanje nivoja za tom 1782. približno pol metra, tla pa so bila takrat najverjetne- S tem je nekako zaključen srednjeveški razvoj samo- je tlakovana s kamnitimi ploščami, ki so delno ohra- stana, ki pa se v novem veku intenzivno nadaljuje. njene v vzhodnem delu ladje ter na enem mestu ob Na prostoru baročne zakristije odlomek steklene severni steni. Ohranjeni sta tudi dve rimski spoliji, ki čaše ježevke nasutja nad prej omenjenimi grobovi sta bili uporabljeni pri tlakovanju, stopnišče na pre-in hodnimi površinami umešča v čas druge polovice hodu v prezbiterij pa je bilo obloženo z marmorjem. 15. do 16. stoletja. Nad temi nasutji je dokumentiran Za ta čas imamo znotraj cerkvene ladje izpričane tudi nivo, v katerega je bil vkopan temelj nove zahodne številne pokope, nekatere s še ohranjenimi kamnitimi cerkvene stene, ki je sedaj enaka današnji, ter temelj nagrobnimi ploščami. Najbolj impresivno nagrobno še enega zidu, ki poševno povezuje severozahodni obeležje tega časa v cerkvi Dominikanskega samo-vogal cerkve in severozahodni vogal zahodnega sa- stana predstavlja delno ohranjena bogato okrašena mostanskega trakta. Najverjetneje gre za nekakšno kamnita grobnica, ki se nahaja tik pod stopniščem, vhodno konstrukcijo. ki je vodilo v dvignjen prezbiterij v samem središ- Poznejše nasutje (SE 636), ki je datirano z odlom- ču ladje. Strokovnjaki menijo, da gre za družinsko kom lončene pečnice z letnico 1558, pa je nastalo grobnico rodbine Stubenbergov, ki so bili eni od na-kot posledica obsežne barokizacije samostana, ko je slednikov gospodov Ptujskih. Gre torej za logično bila cerkvena ladja obrnjena, ob njeni zahodni stra-nadaljevanje pokopov veljakov, ki se začnejo v večji nici pa je bila dograjena nova zakristija. Ekvivalent troladijski kripti v prezbiteriju, nadaljujejo z manjšo omenjeni plasti (SE 636) predstavlja v cerkveni ladji grobnico Friderika IX. in zaključijo z grobnico njeveč kot meter debelo nasutje (SE 579), ki je prekri- govih naslednikov na prostoru tik pod prezbiterijem. lo novo zgrajene kripte in temelje za stranske oltarje Iz tega časa verjetno izhajajo tudi knjižni okovi, ki in pilastre. Fazo barokizacije zaznamuje tudi obsež- so sicer pogosta najdba predvsem v srednjeevropskih no uničenje starejših gradbenih elementov znotraj samostanskih kontekstih, a jih med objavljenim po-cerkve – skoraj v celoti je bil odstranjen kamnit tlak, znosrednjeveškim in zgodnjenovoveškim gradivom znatno sta bili poškodovani centralna grobnica ter iz območja Slovenije redko zasledimo. Izjemno lepo druga cerkvena oprema. Znano je, da je bil v procesu okrašeni kovinski kotni ščitniki, ki so krasili platnice barokizacije porušen tudi dolgi kor, tako pridoblje-knjig, potrjujejo dejstvo o eni izmed najlepših knji- ni gradbeni material pa je bil uporabljen za gradnjo žnic. Podobno kot druge redovne postojanke je imel novih objektov. Oskrunjena je bila tudi kripta gos-Dominikanski samostan tudi svojo knjigoveznico, podov Ptujskih, o čemer poroča tudi zgodovinski kar kaže na to, da so dominikanci knjige sami vezali, vir,203 človeški ostanki pa so bili kljub temu delno pri čemer so za opremljanje in okras knjig uporablja-ponovno položeni v grobnico. Sled tega dejanja smo li omenjene okove. Znano je, da je bilo izdelovanje lahko zabeležili z odkritjem okrašene lesene deske in knjižnih okovov vezano na samostansko okolje, kar fragmentov tekstila v manjši kripti. Med temi je bila potrjujejo tudi prvi zapisi o tem. A le na podlagi od-med različnimi deli noše odkrita tudi svetinjica iz 18. kritih okovov, ki so brez žigov izdelovalcev in brez stoletja. Vse te najdbe so bile v sekundarni legi in so dokazov o izdelavi, kot so npr. odpadni material, bile v preteklosti nametane na kup v med baročno polizdelki, orodja, poškodovani okovi ipd., obstoja prenovo cerkve uničeni kripti. tovrstne delavnice znotraj ptujskega samostana ne moremo potrditi. Razen tega ni mogoče ugotoviti, katero zvrst knjige so krasili, morebiti posamezne ro- 203 Ustna informacija B. Vnuka. 98 Dominikanski samostan na Ptuju Zunanja podoba samostanskega kompleksa se po pis F EXTRA FINE FRANCE, kar kaže, da je bila tem ni več bistveno spreminjala. izdelana v Franciji. Samostan je bil po 555 letih delovanja razpuščen leta Po odhodu vojske je v samostanu svoj prostor dobil 1785. Za tem je kompleks najprej zasedla vojska, ki si pokrajinski muzej, delno pa je bil namenjen za stano-je v njem med drugim uredila bolnišnico ter zapore. vanja. Z arheološkimi raziskavami smo odkrili tudi Ostanke zaporniških celic smo lahko dokumentirali sledove dejavnosti iz tega časa, med katere sodi na znotraj nekdanje kapiteljske dvorane. O obsežni pre-primer muzejska deponija na atrijskem dvorišču, naš- delavi cerkvene ladje pa pričajo prečni zid (SE 754) li pa smo tudi ostanke predhodnih arheoloških raziter kvadratni temelji stebrov. V tem času je bila tudi skav v kapeli in refektoriju ter najnovejših sondiranj postopoma zasuta klet pod vzhodnim traktom. Iz v cerkveni ladji, ki so bila izvedena kot predhodne tega časa so se ohranile keramične pipe za kajenje to-raziskave za obravnavani projekt obnove samostana . baka iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter novoveški koščeni zobni ščetki, od katerih ima ena ohranjen na- 99 Dominikanski samostan na Ptuju 8 The Dominican monastery in Ptuj Archaeological research during renovations in 2011–2013 In no place have archaeological excavations in the structures could be most probably dated to the time area of the Dominican monastery in Ptuj reached the of the 2nd and 3rd centuries. geological layers, and the oldest unearthed cultural Above the described structures and their ruins, we layers date to the Roman times. Despite the limited find poorly built walls in several places which repre-space for the dig, several Roman settlement phases sent the youngest Roman phase, where the existing could be discerned in places. walls and foundations were partly used and added For the time of the early phase or phases, we were new ones which reveal much poorer constructi-able to document remains of well-built dwelling stru- on and irregular orientations in comparison to the ctures. The preserved walls reveal several manners older phase. The ditch, which we managed to only of construction. Mostly, walls stand on foundations partly document and the function of which is not built from bricks, quarry stones, and bigger pebbles, completely clear, most probably also belongs to this bound by mortar, while walls could be built similarly period. Stratigraphically, the ditch is younger than the to foundations from quarry stones and bricks and in better-constructed Roman walls and older than the instances also with knapped stones and secondarily monastery foundation. The direction of the ditch used spolia bound by mortar. In one place, we find differs from both the older Roman walls and later a nicely preserved wall built from rectangular bricks monastery walls; however, apparently certain poorly in the herringbone technique, while in two places we constructed, younger Roman walls were built in the discovered a partly preserved lower wall onto whi-same direction as the ditch. Chronologically defina- ch a bigger clay block was placed, which could in- ble pottery fragments from the fillings of the ditch dicate construction from unfired clay bricks. Better belong to the 4th and 5th centuries. preserved walls reveal the use of plaster, which was Unlike assumptions made until now, the terrain in the also painted in places. The floor was also differently time of the Roman settlement was not very diverse laid in different places. In several instances, remains in height. The youngest preserved Roman remains in of brick square flooring tiles were discovered, which the sacristy reach only just over a metre higher than were laid on a thin layer of sand. In places, hardened in the southern courtyard. Slightly higher are the pre-mortar screeds were documented and in one instance served Roman layers within the ditch that was dug in also paving with cobbles. A partly preserved mosaic the north-eastern corner of Sončni park. indicates that this was a more prestigious structure. From the total of 30,500 small finds, 5,160 pieces Also discovered were many remains of floor and wall can be assigned to the Roman period, among whi-heating systems and a fairly well preserved fireplace. ch fragments of the Roman period pottery naturally In one of the Roman rooms in the area of the Ba-prevail. Twelve fragments of sigillata vessels, four roque sacristy, a destruction layer was documented fragments of amphorae, and four fragments of oil that represented the ruined floor of the upper storey. lamps stand out. Most of the pottery is of local pro-All of these indicate that these were living facilities duction. From kitchenware, pots and fragments of that were well built, multi-storeyed, heated, and, at plates and lids prevail among tableware. Similar lo-least in some rooms, decorated with wall paintings cally produced vessels can also be found among finds and floor mosaics. Considering the small finds, these at other sites of Poetovio and are very broadly dated 101 Monografije CPA 10 to the time from the 1st to the 4th century. Based on part, i.e. Matildin dvor, which had a basement with analogies, the discovered imported pottery is dated an external entrance to it, but the latter was walled up to the time from the 2nd half of the 2nd to the mid-5th and covered by earth in the Middle Ages. century, which is synchronous with the fact that the Remains of walking surfaces documented in the sa-oldest Roman remains stayed unexcavated. cristy (SU 913, SU 914) belong among the oldest me- The so-called looting ditches, which were made as a dieval remains. Considering the fact that the belt buc-consequence of excavating Roman period walls with kle dates the filling located above it into the second the purpose of gathering and reusing building ma-half of the 12th to 14th century, we could possibly terial, can be assigned among the earliest medieval assume that these are walking surfaces from the time remains. of the medieval settlement prior to the monastery. The history of the Dominican monastery begins in Namely, the buckle was part of a costume of a monk 1230, when the monastery was founded. There is no who was, according to the testimony of illustrative precise data available about what was built here be-sources from the 14th century, dressed in a white Do- fore, but there are several speculations and assumpti- minican habit (monastery clothing) with a belt and ons, since we are dealing with a strategically very im- the so-called hooded scapular, covered by a black ha- portant space near the bridge across the River Drava bit (coat) with a hood. Unlike this buckle, the gilded and the main road towards the east at the narrowest bronze belt set, worn by higher and wealthier classes, part beneath the castle hill. Hereon, we will signifi-as is revealed by the funerary statue of a duke from cantly rely on the building analysis of B. Vnuk, which 1260/1270 from the cathedral in the town of Bra-in many aspects additionally clarifies and explains ar- unschweig in Germany, can be interpreted as part of chaeological finds. the costume of laymen or benefactors of the mona- The first stratigraphic excavations encompassing stery. In Europe, similar buckles appear between the a bigger area were carried out only in Sončni park, second half of the 12th and the 14th century. along the eastern wall of the monastery and within It is assumed that the western wing and the structure the Baroque sacristy; it is only in these two places in the place of the later church were already built in that we can follow the complete development of the the time prior to the foundation of the monastery. discussed area in the Middle Ages and the New Era. This assumption can only circumstantially be con- Considering the fact that small material which can firmed, and that only with the lower tooth of the be defined as medieval is very scarce and fairly po-foundation of the southern church wall which was orly determinable in terms of dating, since we mostly discovered along the deepening at the passage to the encounter kitchen pottery with a wide span of use, cross hallway and is approximately 30 cm lower than individual building and settlement phases can be only the upper tooth of the foundation and the mortar stratigraphically delimited and cannot be precisely screed matching it in height and for which we assume defined in time. it belonged to the oldest church. Based on this disco- What was located in the estate, which was given to very we could assume that the later church was built the monastery in 1230 by Matilda, the widow of Frion the foundation of some older building. Similarly, derik III of Ptuj, is unknown, but it is supposed that the foundation of the western wing in the cross hal-at least three structures were built here. lway is lower than the foundations of the southern The excavations unearthed the entire foundation of and eastern wings. the eastern wall of the eastern monastery wing, whe- When the monastery was founded, extensive con- re the construction development of the structure is struction works began which also included the con-nicely visible. The foundation of the western wing, struction of the monastery well in the atrium cou-which in the beginning did not reach to the church rtyard. As mentioned above, the lowest discovered since the passage was built later, leaned to the oldest mortar creed within the church nave and the lowest 102 Dominikanski samostan na Ptuju screed in the then presbytery, i.e. at the entrance to the place of the then presbytery, in layers created be-the Baroque church, which is a metre higher than the forehand, we could notice remains of another mor-one in the nave, were classified into this phase. We tar screed (SU 1306), which was located only 10 cm also managed to confirm the assumption about the above the oldest and indicates that this place was re-western wall of the church nave, which was originally novated in a certain way even prior to the constructi-located more than 7 metres east from the present-day on of the long choir loft. or Baroque western church wall. For a long time now, based on the wall paintings with The eastern wing with the chapter hall and the cha- family coat of arms, a family tomb of the Lords of pel, which has been documented with previous exca- Ptuj has been presumed to be located within the long vations in this area while we were able to confirm the choir loft. The space for it was created when the existence of the foundations of its northern and so-presbytery floor was additionally raised. Excavations uthern walls, were supposedly also built in this time. along the eastern church wall revealed a larger thre- Some of the rooms inside the southern wing were e-nave crypt, significantly damaged by the Baroque also partially researched, which confirmed the assu-eastern church wall, and another smaller rectangu- mption that the floor in this part was originally unifi- lar crypt beside it. At Ptuj Castle, a tombstone of ed, since we managed to document the same mortar Friderik IX of Ptuj, the last representative of this screed at the same altitude in all rooms: SU 1076, SU family, is kept which almost precisely matches the 1084, and SU 1081. Only later was the ground floor measurements of the smaller crypt, therefore we can of the wing divided into the southern hallway and assume that the discovered tomb belonged to the last other smaller rooms. The mentioned screed is im-member of the famous family from Ptuj. The larger possible to define precisely although we can assume crypt alongside it is most probably the family tomb that it is the floor in the original refectory. of his ancestors, the Lords of Ptuj. Unlike the smal- A similar situation was found in the chapel and the ler tomb, which was made later, the larger crypt was Baroque refectory within the eastern wing, where the most probably finished simultaneously with the long oldest discovered screeds were later damaged by cen-choir loft. Considering the fact that the crypt ceiling tral pillars supporting the roof. has not been preserved, we conclude that the height The basement located under the room south of the of the medieval presbytery floor was higher than the refectory was also emptied. We could discover that later New Era floor of the Baroque church. Hence, these rooms were rearranged and reconstructed se-traces of later construction phases are not preserved veral times, which is indicated by the remains of va- in this place. rious architectural elements preserved on the base- We assume that together with the construction of ment floor as well as the fact that in the room south the choir loft the church nave was also renovated. of the refectory a vaulted ceiling is visible reaching This is indicated by the elevation of the floor by further towards the west than is the extent of the approximately 30 cm and the making of the new present-day basement. It is in this extension that par-screed (SU 673, SU 674, SU 1205, SU 1207). tly preserved stairs are located which indicate one of The new sacristy was supposedly also built along the internal entrances to the basement. We should with the new long choir loft. Its remains should most also allow for the possibility that the basement un-probably be sought in the wall (SU 1337) and screed der Matildin dvor, which was not researched, was in (SU 1264), which were documented along the passa-some phase connected to the newer basement under ge into the cross hallway, in the place of present-day the eastern wing. Sončni park. No later than in the mid-13th century, the monastery When excavating a ditch in the northern courtyard, church was renovated for the first time, which invol-two foundations (SU 1351, SU 1354), which are ved the construction of a long Gothic choir loft. In most probably the remains of a former chapel of 103 Monografije CPA 10 St. Catherine that leaned on the northern church within the church nave, some with still preserved sto-wall, were found. ne funerary slabs. The most impressive gravestone of In this phase – in the time after the filling was done this time in the church of the Dominican monaste- (SU 898), which is defined by the previously men- ry is a partly preserved, richly decorated stone tomb tioned buckle from the second half of the 12th to located immediately beneath the stairway leading 14th century, within the Baroque sacristy, a series of to the elevated presbytery in the very centre of the hardened walking surfaces was recorded in a vertical nave. Experts believe that this is a family tomb of the order and indicate smaller repairs and renovations Stubenberg family, who were one of the successors through a longer period of time. Skeletal graves are of the Lords of Ptuj. Thus, this is a logical conti-also dug into them which at the time were located in nuation of burials of lords which start in the larger front of the church entrance, and were later badly three-nave crypt in the presbytery, continue with the damaged by the construction of the new western smaller tomb of Friderik IX, and end with the tomb church wall. of his successors in the space immediately beneath One of bigger disasters affecting the monastery was the presbytery. Book bindings, which are in general a the fire of 1302 attested in several sources. We assu-frequent find especially in the Central European mo- me that this event or restoration works after it are nastery contexts, probably also originate from this attested in the new 30 cm thick filling in the church time, but are rarely found among the published Late nave and new screeds created above it (SU 670, Medieval and Early New Era material from the area SU 671, and SU 1200). The same as the previous of Slovenia. Beautifully decorated metal corner pro-ones, this screed also slightly descends from east to tectors adorning book covers confirm the fact abo-west or from the presbytery towards the church en- ut one of the most marvellous libraries. Similarly to trance. Relying on B. Vnuk’s construction analysis, other monastic outposts, the Dominican monastery the construction of the new western church wall also had its own bookbinding workshop, indicating that prolonged the nave by approximately 3 metres that the Dominicans bound their own books, in whi- (SU 661, SU 663, SU 664) can also be ascribed to this ch they used the mentioned book bindings for the time. It should also be mentioned that the remains formation and decoration of books. It is known that of the former western wall (SU 666), which leans on the manufacturing of book bindings was linked to the southern wall, are preserved to the height of the the monastic environment, which is also confirmed Baroque filling or the western Baroque crypt, which by the first records on it. However, we cannot con-indicates that the wall was at least partly also used firm the existence of such a workshop within the later. The end of this period is represented by the Ptuj monastery simply on the basis of the discove-construction of the tomb of Friderik IX of Ptuj who red bindings, which lack manufacturer’s stamps, and died in 1438. without any proof of manufacturing, such as waste The next major renovation, which mostly marks the material, intermediate products, tools, damaged bin-church, occurred in the mid-15th century. Conside- dings, etc. Furthermore, it is not possible to determi- ring the finds within the church nave, we managed to ne which type of books they decorated; it could be determine for this time a new elevation of the level individual manuscripts from the 15th century or any of approximately half a metre, while the floor was of the 28 incunabula or the first printed books that then most probably paved with stone slabs, which are were possible to identify in the list of books from the partly preserved in the eastern part of the nave and time prior to 1782. in one place along the northern wall; also preserved This concludes the medieval development of the are two Roman spolia used in paving, while the sta-monastery which continues intensively in the New irway in the passage to the presbytery was lined with Era. marble. For this time, numerous burials are attested 104 Dominikanski samostan na Ptuju In the area of the Baroque sacristy, a fragment of a of this act was recorded with the discovery of an glass prunted beaker assigns fillings over the above-ornamented wooden board and fragments of fabric -mentioned graves and walking surfaces to the time in the smaller crypt. Among these, among various of the second half of the 15th to the 16th century. parts of costume, a pilgrimage badge from the 18th Over these fillings a level is documented into whi-century was discovered. All these finds were found ch a foundation of a new western church wall was in secondary position and were, in the past, thrown dug, which is the same as the present-day wall, and onto a pile in a crypt destroyed during the Baroque a foundation of another wall that obliquely links the renovation of the church. north-western corner of the church with the north- Since that, the exterior image of the monastery com- -western corner of the western monastery wing. plex has not changed significantly. Most probably it is an entrance construction of some After 555 years of its operation, the monastery was sort. dissolved in 1785. First, the complex was occupied A later filling (SU 636), dated with a fragment of a by the army, which used it as a hospital and prison. pottery oven tile with the year 1558 on it, was created Remains of prison cells could be documented within as the consequence of an extensive Baroquisation of the former chapter hall. The extensive remodelling the monastery, when the church nave was inversed of the church nave is testified to by transverse wall and a new sacristy was built along its western side. (SU 754) and square pillar foundations. In this time, The equivalent to the mentioned layer (SU 636) is the basement under the eastern wing was gradually represented by more than a metre thick filling in filled up. Pottery pipes for smoking tobacco from the the church nave (SU 579), which covered newly end of the 19th and the beginning of the 20th century built crypts and foundations for side altars and pi-and the New Era bone toothbrushes, of which one lasters. The Baroquisation phase is also denoted by has a preserved inscription F EXTRA FINE FRAN-the extensive destruction of older construction ele- CE, indicating that it was made in France, were also ments within the church – the stone pavement was preserved from this time. almost completely removed, while the central tomb After the departure of the army, the premises were and other church equipment were significantly da-assigned to the Regional Museum, and part was in- maged. It is known that during the process of Ba- tended for apartments. Archaeological excavations roquisation, the long choir loft was also demolished also unearthed traces of activities from that time, inand the building material gained from it was used for cluding the museum depo at the atrium yard, and re-the construction of new structures. The crypt of the mains of previous archaeological excavations in the Lords of Ptuj was also desecrated, which is reported chapel and refectory, and the latest trenching in the on in a historical source, while human remains were church nave, performed as preliminary excavations nevertheless partly replaced into the tomb. A trace for the discussed project of monastery renovation. 105 Dominikanski samostan na Ptuju 9 Literatura Arkas. Arheološki kataster Slovenije. http://arkas.zrc-sazu.si/. BITENC, P., T. KNIFIC, T. NABERGOJ in N. VERŠNIK Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slove- 2009, Srednji vek. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific in T. Na-nije. www.geo-zs.si bergoj, Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, 295–348, Ljubljana. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 - karte - 6. BJELAJAC, L. 1990, Terra sigillata u Gornjoj Meziji: import i zvezek, sekcija 171. Ljubljana, 2000. radionice Viminacium-Margum. - Posebna izdaja. Arheološki Franciscejski kataster za Štajersko (AS 177), Arhiv Repu-institut 23, Beograd. blike Slovenije. www.arhiv.gov.si BOŽIČ, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v poznola- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Register nepre- tenskem obdobju. – Arheološki vestnik 44, 137-152. mične kulturne dediščine. http://giskds.situla.org/giskd BREGANT, T. 1997, Pečnice s Starega gradu Celje. – V: Splet1:http://www.lionstrevisoduse.org/wp/wpcontent/ M. Guštin in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana, uploads/2012/05/tomaso/html/ Archaeologia historica Slovenica 2, 39–58, Ljubljana. opere/dom_txt.htm (dostop 07.03.2016). BRIŠNIK, D. 2014, Srednjeveško in zgodnjenovoveško Splet 2: http://de.metapedia.org/wiki/Dominikaneror- gradivo z najdišča Osrednja knjižnica Celje. – V: M. Bau- den#Kleidung (dostop 08.03.2016). sovac (ur.), Vivas felix Celeia. Arheološko najdišče Osrednja ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. knjižnica Celje, 146–169. ADLER, G. in J. ANSORGE 2006, Buchverschlüsse und BRIŠNIK. D in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Zbir-Buchbeschläge vom Marienkirchhof in Pasewalk – Zeu- ka Panorame, Velenje. gen der ehemaligen Bibliothek des Pasewalker Domini- BRUUN PATRICK M. = RIC. 1966. The Roman Imperial kanerklosters. – Bodendenkmalpflege im Mecklenburg – Coinage. Vol. VII: Constantine and Licinius (A.D. 313–337), Vorpommern. Jahrbuch 54, 151–176. London. ADLER WÖLFL, K. 2004, Pannonische Glanztonware aus CARAVALE, A. in I. TOFFOLETTI, 1997, Anfore Anti-dem Auxiliarkastell von Carnuntum: Ausgrabungen der Jahre che: conoscerle e identificarle. – Ireco. 1977 – 1988, Wien. CONSPECTUS - ETTLINGER, E . et al. 1990, Conspectus ARH, M. 2019, Opredelitev srednjeveških in novoveških formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. – Materialien zur najdb.- V: LAZAR, E. in M. ARH, Grad Ptuj. Arheološke römisch-germanische Keramik 10, Bonn. raziskave ob prenovi južnega obzidja v letu 2015, ZVKDS CPA CURK, J. 1974, Poročilo o kulturnozgodovinskem delu in (neobjavljeno poročilo), Ptuj, 23-67. raziskavah v Pokrajinskem muzeju Ptuj za leta 1970-1974. ARH, M. 2020, Analiza drobnega gradiva iz testne sonde – Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 227–266 1. – V: G. Rutar, M. Murko in M. Arh, Poročilo o izvedbi CVETKO, P. 2009, Poznosrednjeveške pasne garniture. (Diplom-predhodnih arheoloških raziskav na območju predvidene sanacije sko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v podpornega zidu J-1 na Ptujskem gradu, ZVKDS CPA (neobja-Ljubljani). vljeno poročilo), Ptuj, 35–73. ČEH, B. 2015, Leskovec pri Celju 2. – Arheologija na avtoce-AVSEC, S. 2013, Zobna ščetka. – Gea 23, 22–23. stah Slovenije 49, Ljubljana. BEKIĆ, L. 1999-2000, Uvod u problematiku glinenih lula DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleifunde vom Magdalensberg. – na področju Hrvatske – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagre- Kärntner Museumsschriften 71, Klagenfurt. bu XXXII/XXXIII, 249–279. DJURA JELENKO, S., SAPAČ, I., TOSKAN, B. in A. BELAK, M., PLETERSKI, A. in T. KNIFIC 2008, Ka- MIHELIČ 2016, Dvorec Grinfels. Katalog občasne razstave, talog predmetov. – V: A. Pleterski (ur.), Zgodnjesrednjeveška Slovenj Gradec . naselbina na Blejski pristavi. Najdbe, 171–227,Ljubljana. DJURA JELENKO, S., SAPAČ, I., TOSKAN, B. in A. BERGER, S. 2012, Bierdestillate aus dem Rathaus. Ein fruh- MIHELIČ 2016, Dvorec Grinfels. Katalog občasne razstave, neuzeitlicher/neuzeitlicher Fundkomplex aus einem Lune-Slovenj Gradec. burger Wandschrank. – V: U. Müller (ur), Stand und Perspekti-DJURA JELENKO, S. 2017, Točka v Času, Arheološko ven der Neuzeitarchäologie in Deutschland, Universitätforschungen najdišče Slovenj Gradec – glasbena šola 2009/2010, Med-zur Prähistorischen Archäologie 213, 23–58, Bonn. narodni arheološki simpozij. – Koroški pokrajinski muzej, T. BEZECKY in M. PAVLETIC 1996, New Objects from Slovenj Gradec. the figlina of C. Laecanius Bassus. – Jahresberichte des EYPELTEUER, T. = Eyp. 1973. Corpus Nummorum Regni Österreichischen Archäologischen Institutes in Wien 65, Mariae Theresiae 1740–1780. – Basel . 143-163. 107 Monografije CPA 10 FELGENHAUER SCHMIEDT, S. 1993, Die Sachkultur ILEC, E. 2014, Tekstilne najdbe v gotskem prezbiteri-des Mittelalters im Lichte der archäologischen Funde. –Euro-ju nekdanje dominikanske cerkve na Ptuju. – Časopis za päische Hochschulschriften. XXXVIII, Archäologie 42, zgodovino in narodopisje 85/1–2, 168–188. Frankfurt am Main, New York. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz FIRST, B., M. KOS, D. MAVRIČ, T. NABERGOJ, N. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. –Katalogi in monogra-VERŠNIK in M. ŽARGI 2009, Novi vek in moderna fije 32, Ljubljana. doba. – V: P. Turk, J. Istenič, T. Knific in T. Nabergoj, JANEŽIČ, M. 2008, Poznorimski naselbinski sklop Ptuj, Gim-Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, 349–440, Ljubljana. nazija (sektor II), s podrobnejšo analizo keramičnega zbira. (Di-GIARD, J. B. 1976. Catalogue des monnaies de l‘Empire romain. plomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulte- I: Auguste, Paris ta Univerze v Ljubljani). GÖBL, R. = MIR. 1993. Die Münzprägung des Kaisers Aure- JANEŽIČ, M. 2018, Lončarska obrt v Petovioni: Sledovi lianus (270–275). Wien. lončarske proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju GROSS, U. 1991, Mittelalterliche Keramik zwischen Neckarmün-Doma upokojencev Ptuj. (Doktorska disertacija, Fakulteta za dung und Schwäbischer Alb : Bemerkungen zur räumlichen Entwick-humanistične študije Univerze na Primorskem). lung und zeitlichen Gliederung. –Forschungen und Berichte der Ar-JEREB, M., M. JANEŽIČ in E. LAZAR 2014, Zaščitne chäologie des Mittelalters in Baden.- Württemberg 12, Stuttgart. arheološke raziskave ob prenovi Dominikanskega samostana na GSPAN, A. in J. BADALIĆ 1957, Inkunabule v Sloveniji. Incu-Ptuju. – ZVKDS CPA (neobjavljeno poročilo), Ptuj. nabula quae in Slovenia asservantur – Dela SAZU, Razred za fiKENT, J. P.C. = RIC. 1981. The Roman Imperial Coinage. Vol. lološke in literarne vede 10, Inštitut za literature 3, Ljubljana. VIII: The Family of Constantine I (A.D. 337–364), London. GUŠTIN, M., CUNJA, R. in K. PREDOVNIK 1993 , Pod- KERMAN, B. 2013, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. - Arheolo-bočje, Stari grad. – Posavski muzej Brežice, knjiga 9, Brežice. gija na avtocestah Slovenije 49. GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER 2003, Die mit- KRAUSE CHESTER L. in C. MISHLER = KM. 2004. telalterliche Motte Alt-Hollenegg : eine abgekommene Burganlage 2004 standard catalog of world coins. 1901–present, 31st edition, bei Deutschlandsberg, Steiermark. –Beiträge zur Mittelalter-Iola (WI) [2003]. archäologie 4, Wien. KELLER, C. 1999, Gefässkeramik aus Basel. Untersuchungen GUTJAHR C., TIEFENGRABER G. 2004, Die mittelal- zur spätmittelalterlichen und frühneuzeitlichen Gefässkeramik aus teriche Wehrnlange »Turmbauerkogel« bei Eibiswald (Iv-Basel. Typologie –Technologie –Funktion – Handwerk. Material-nik), Bez. Deutschlandsberg, Weststeiermark.- Arheološki hefte zur Archäologie in Basel 15A-B, Basel. vestnik 55, 439 – 480. KERMAN, B. 2008, Srednjeveška lončenina z najdišča GUŠTIN, M., F. BRESSAN in B. KOMPLET 2001, Ko- Gornje njive 2 pri Lendavi. – V. M. Guštin (ur.), Srednji vinske najdbe iz Celja. – V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Cel-vek. Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko je. Medieval Celje. Archaeologia historica Slovenica 3, 239–287, nižino, 79–88, Ljubljana. Ljubljana. KLOKOČOVNIK, I. 2010, Visokosrednjeveška lončenina v GUŠTIN, M. in M. HORVAT 1994 , Ljubljanski grad. Pečni- Sloveniji (11.–13. stoletje). (Diplomsko delo, Oddelek za ar-ce. – Archaeologia historica Slovenica 1, Ljubljana. heologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PROŠEN 2001, Ka- KNEZ, D. 2001, Svetinjice iz zbirke Narodnega muzeja Sloveni-talog keramičnih najdb iz Celja. – V: M. Guštin (ur.), Sre-je. Pilgrimage badges from the collections of the National Museum of dnjeveško Celje. Medieval Celje. Archaeologia historica Slove-Slovenia. – Viri. Gradivo za materialno kulturo Slovencev nica 3, 195–238, Ljubljana. 3, Ljubljana. GUŠTIN, M., M. STOKIN, I. LAZAR, D. SNOJ, S. KA- KOS, M. 1995, Keramika v obdobju gotike. – V: M. Lo- RINJA, R. CUNJA in R. CIGUI 2004, Srednjeveška in zar Štamcar (ur.) , Gotika v Sloveniji. Svet predmetov, 203 –215, novoveška keramika iz Pirana in Svetega Ivana. Annales Ljubljana. Mediterannea, Koper. Piran, Umag. KOS, P. 1986. Die Fundmünzen der römischen Zeit, II. Teil. – HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. – London. Mainz, Ljubljana, Berlin. HOLL, I. in N. PARADI 1982, Das mittelalterliche Dorf SarKOS, M. 2007, Steklo iz 15. in 16. stoletja. – Viri. Gradivo za valy. – Fontes Archaeologici Hungariae, Budapest. materialno kulturo Slovencev VI, Ljubljana. HOLL, I. 2000, Funde aus dem Zisterzienserkloster von Pilis. KREITNER, T. 2000, Mittelalterliche und frühneuzeit-Die Ausgrabungen in Pilisszentkereszt. –Varia archaeologica liche Buchbeschläge und Buchspangen aus Metall. – V: Hungarica 11, Budapest. Fundort Kloster. Archäologie im Klösterreich. Katalog zur Au-HORVAT J. et al. 2003, POETOVIO, Development and sstellung im Stift Altenburg vom 1. Mai bis 1. November Topography. V: The Autonomous Towns of Noricum 2000. Fundberischte aus Österreich. Reihe A, Materialheft and Pannonia – Die Autonomen Städte in Noricum und A8, 225–232, Wien. Pannonien, Situla 41, 153 – 181. 108 Dominikanski samostan na Ptuju KRENN, M., J. KRASCHITZER, D. SCHÖN in J. WAG- MATTINGLY HAROLD, B. in E. A. SYDENHAM = NER 2007, Koch und Tefel Geschirr der 18. Jahrhunderts. Ein RIC. 1989. The Roman Imperial Coinage. Vol. II: Vespasian to Keramikfundkomplex aus Melk, Niederösterreich. – Fundbe-Hadrian. Reprint, 3rd edition, London. richte aus Österreich, Materialhefte A 17. MATTINGLY HAROLD, B. in E. A. SYDENHAM in KRABATH, S. 2001, Die hoch- und spätmittelalterlichen Bunt-C. HUMPREY in V: Sutherland = RIC. 1949. The Roman metallfunde nördlich der Alpen : Eine archäologisch-kunsthistorische Imperial Coinage. Vol. IV, Part III: Gordian III to Uranius An-Untersuchung zu ihrer Herstellungstechnik, funktionalen und zeitli-toninus. – London. chen Bestimmung 1. – Internationale Archäologie 63, Rahden. MIHELIČ, A. 2016, Arheološka izkopavanja na Pohorskem KRABATH, S. 2001, Die hoch- und spätmittelalterlichen Bunt-dvoru v letu 2007. (Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, metallfunde nördlich der Alpen : Eine archäologisch-kunsthistorische Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). Untersuchung zu ihrer Herstellungstechnik, funktionalen und zeitli-MIKL CURK, I. 1965, K sliki naselbinske keramike rim- chen Bestimmung 2. – Internationale Archäologie 63, Rahden. skega Poetovija. – Časopis za zgodovino in narodopisje 1, 75-86. KRÜGER, J. 2001, Spätmittelalter am Oberrhein. Teil 2, All-MIKL CURK, I. 1979, Poetovio v 3. stoletju. – Časopis za tag, Handwerk und Handel, 1350–1525, Stuttgart. zgodovino in narodopisje 15, 37–42. LOORYA, A. in E. KAO 2015, Phase IB Archaeological MIKL CURK, I. in I. TUŠEK 1985, O središču Poetovio-Monitoring and Field Testing at the John Bowne House, Queens, ne. – Arheološki vestnik 36, 285–313. Queens County, New York. –Department of Parks and Rec-MILEUSNIĆ, Z. 2008, Prispevek k poznavanju lončar- reation (Q022-110M), New York. skih delavnic v Kopru. – Annales 18/2, 463–470. LABNER, I. 2007, Die mittelalterlichen und neuzeitlichen Kno-MILEUSNIĆ, Z. 2015, Beneška dediščina območju domini- chen-, Geweih-, Elfbein- un Hornartefakte der Stadt Hall in Tirol. kanskega samostana v Kopru. (Doktorska disertacija, Fakulteta (Bacchelaureatsarbeit, Institut für Archäologien, Fachbe-za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem). reich Mittelalter- und Neuzeitarchäologie, Leopold-Fran- MLINARIČ, J. in J. CURK 2009, Dominikanski samostan na zens Universität Innsbruck. Ptuju. – Publikacija Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Gradi-LAMUT, B. 1993, Poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške najdbe va in razprave 5, Ptuj. s Ptuja. – Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja NABERGOJ, T. 1999, Srednjeveška keramika iz Ljubljane in Muzejskega društva, 601–627, Ptuj. in Ljubljanice. Iz zbirk Arheološkega oddelka Narodnega LAMUT, B. 2000, Zanimive najdbe na dvorišču. – Tednik, muzeja Slovenije. – Argo 42/1, 39–58. četrtek, 9. november, 5. NABERGOJ, T. 2015, Srednjeveško orožje in bojna oprema iz LAZAR, E. 2014, Zaščitne arheološke raziskave na reke Ljubljanice. (Doktorska disertacija, Oddelek za arheo-območju Dominikanskega samostana na Ptuju (2011- logijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). 2013). – Časopis za zgodovino in narodopisje 85/1-2, 41–54. OSWALD, F. in D. PRYCE, 1966, An Introduction to the LAZAR, E. 2008, Nedelica – Zgodnjesrednjeveško seli- Study of Terra Sigillata. – London. šče. – V. M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave PEARCE, J.W.E. = RIC. 1951. The Roman Imperial Coi-med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, 75–78, Ljubljana. nage. Vol. IX: Valentinian I – Theodosius I. Reprint, 6th LAZAR, I. 2001, Srednjeveško steklo iz Celja. – V: M. edition, London. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje. Medieval Celje. –Archaeologia PLESTENJAK, A. 2008, Visokosrednjeveške najdbe z historica Slovenica 3, 69–96, Ljubljana. Goric pri Turnišču. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Ar- LAZAR, T., T. NABERGOJ in P. BITENC 2013, Vitez, heološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, dama in zmaj. Dediščina slovenskih bojevnikov na Slovenskem 2. 71–74, Ljubljana. Katalog, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. PORENTA, S., ŠTULAR, B., TOŠKAN, B., MILE- LOSERT, H. 1993, Die früh- bis hochmittelalterliche Keramik in USNIĆ, Z. in J. DIRJEC 2015, Poznosrednjeveško in Oberfranken. – Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters zgodnjenovoveško najdišče Župnijski dom v Šentvidu pri 8, Köln, Bonn. Stični. Analiza lončenine in živalskih ostankov. – Arheološki LOVENJAK, M. 2004, Žigi na rimskih opekah s Ptuja.- V: vestnik 66, 333–397. I. Lazar (ur.), Rimljani: Steklo, glina, kamen, 103–107, Celje, PREDOVNIK, K., M. DACAR in M. LAVRINC 2008, Cer-Ptuj, Maribor. kev sv. Jerneja v Šentjerneju. Arheološka izkopavanja v letih 1985 in LUBŠINATUŠEK, M. 2015, Elaborat predloga za razglasitev 1986. – Archaeologia historica Slovenica 6, Ljubljana. arheološkega najdišča Panorama na Ptuju za kulturni spomenik dr-PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu žavnega pomena EŠD 9277. Tipkopis. Hrani ZVKDS, CPA. nad Podbočjem. – Archaeologia historica Slovenica 4, Ljubljana. LUBŠINATUŠEK, M. 2017, Kapucinski samostan na Ptuju, RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiser-zloženka,Ptuj. augst. – Forschungen in Augst 10, Augst. MANDIĆ, R. = M. 2006. Metalni novac Srbije, Crne gore i ROZMAN, L. 2008, Srednjeveško hladno orožje. Arheološke Jugoslavije sa dodatkom: Katalog metalnog novca izdatog u ostalim najdbe puščic, lokov in samostrelov. (Diplomsko delo, Oddelek zemljama bivše Jugoslavije: Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Make-za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). donija, Slovenija, 4th edition, Beograd. 109 Monografije CPA 10 SANKOVIČ, S. 2008, Najdišče Pri Muri blizu Lendave – VINTAR, A. 2013, Knjižni okovi v arheoloških kontekstih. (Di-srednjeveški Ivankovci. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. plomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Uni-Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, verze v Ljubljani). 89–94, Ljubljana. VINTAR, A. 2013a, Knjižni okovi. – V: B. Štular (ur.), Grad SPEIDEL, M. A. in H. W. DOPPLER, 1993, Kaiser, Smlednik. Raziskave 2011–2012, Monografije CPA, 57–66, Kommandeure und Kleingeld: Vier neue Gegenstempel Ljubljana. aus Zurzach und Baden und ihr Beitrag zur Geschichte. VNUK, B. 1997, Stavbnozgodovinski razvoj nekdanjega domini-Gesellschaft Pro Vindonissa, Jahresbericht 1992, 5–16. kanskega samostana na Ptuju v srednjem veku 1230-1500. – Ča-STOPAR, I. 1976, Poznogotske pečnice s celjskega sopis za zgodovino in narodopisje 68/2, 185–216. območja. – Varstvo spomenikov 20, 275–306. VNUK, B. 2010, Gradbeno-zgodovinski razvoj nekdanjega STRMČNIK GULIČ, M. 1997, Maribor. Doprinos ma- ptujskega dominikanskega samostana od ustanovitve leta 1230 do terialnih virov k historični interpretaciji. – V: M. Guštin razpusta leta 1785 in njegova usoda po razpustu – preliminarna in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana, Archaeologia študija. Arhiv ZVKDS. historica Slovenica 2, 77–88, Ljubljana. VNUK, B. 2014, Nove najdbe in spoznanja o gradbeni in SUTHERLAND, C. in HUMPREY, V. = RIC. 1984. The umetnostni podobi nekdanjega ptujskega dominikanskega samosta-Roman Imperial Coinage. Vol. I: Augustus to Vitellius, Revised na (2011–2013). – Časopis za zgodovino in narodopisje edition, London. 85/1–2, 55–105. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. - WEBB PERCY, H. = RIC. 1968. The Roman Imperial Coi-Arheologija na avtocestah Slovenije 23. nage. Vol. V, Part I: Valerian I to Florian. Reprint, 2nd editi- ŠPELIČ, M. 2011, Rekviem za samostansko knjižnico – on, London. ali aleluja? – Zgodovina knjige in bralne kulture na Slovenskem WEBB PERCY, H. = RIC. 1968. The Roman Imperial Coi-55/4, 17–29. nage. Vol. V, Part II: Probus to Amandus. Reprinted, London. ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamni-WEBSTER, P. 1996, Roman Samian Pottery in Britain. – Pra- ku. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. ctical Handbook in Archeology 13, York. ŠTULAR, B. 2013, Grad Smlednik. Raziskave 2011–2012. – WÜRSCHINGER, F. 1943. Wiener Rechenpfennige und Spiel-Monografije CPA 2, Ljubljana. münzen im 18. und 19. Jahrhundert. – Wien. TARCSAY, K. 1999, Mittelalterliche und neuzeitliche Glasfunde ŽBONA TRKMAN 1991, Grajska zapuščina- –Nova Gorica. aus Wien. – Beiträge zur Mittelalterarchäologie 3, Dunaj. ŽELEZNIKAR, A. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. TOMANIČ-JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice rim- – Arheološki vestnik 53, 301–371. ske Petovione, Ptuj. ŽIŽEK, I. 1996, Zahodna ptujska nekropola– Veroneko- TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri va njiva (predstavitev). –Ptujski zbornik VI/1, 314–348. Koštomaju na Hajdini. - Ptujski zbornik VI/1, 200–227. ŽIŽEK, I. 2004, Katalog predmetov. –Rimljani: steklo, glina, VIDRIH - PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. –Ilovica pri kamen [katalog razstave], Celje, Maribor, Ptuj, 124–144. Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, 86–247, Ljubljana. 110 Dominikanski samostan na Ptuju 10 Katalog stratigrafskih enot Cerkev SE 1138 Rimskodobno nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) Faza 4 grobega peska (20 %), peščenega melja (10 %) in opek – tegul velikosti do 25 cm (70 %). Mere: d. 2,06 m, SE 999 š. 0,26 m. Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rumeno- -rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (50 %), gline- SE 1139 nega melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki Rimskodobno nasutje iz trdno sprijete rumenkasto je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vse-rjave (10 YR 5/4) peščene gline (40 %), glinenega bovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške melja (15 %), malte velikosti do 15 cm (30 %) in oblic najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (opeko, apnenca velikosti do 10 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu živalske kosti). Mere: d. 1,35 m, š. 0,71 m. nepravilne in v preseku linearne oblike ter je vsebo- valo rimskodobne najdbe (keramiko, odlomek oljen- SE 1000 ke) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Rimskodobni zid, grajen iz oblic in lomljencev pešče- d. 1,60 m, š. 1,25 m, deb. 0,25 m. njaka, vezanih z malto. Verjetno gre za nadaljevanje zidu SE 947. Mere: d. 0,75 m, š. 0,36 m. SE 1140 Rimskodobno nasutje iz trde rumenkasto rjave SE 1001 (10 YR 5/8) meljaste gline (80 %) in opek – tegul Rimskodobno nasutje iz gradbenega materiala (70 %) velikosti 20 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku in maltnega nasutja (30 %), ki je bilo v tlorisu in pre-nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najd- seku nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne be (keramiko, opeko). Mere: d. 3,00 m, š. 1,50 m. najdbe (keramiko, opeko), novoveške najdbe (kera- miko) in neopredeljene najdbe (kovinski predmet, SE 1141 živalske kosti). Mere: d. 1,33 m, š. 1,05 m. Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rumen- kasto rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja (30 %) SE 1003 in opek, predvsem tegul velikosti do 20 cm (70%). Rimskodobni vkop nepravilnega tlorisa in pre- Mere: d. 0,88 m, š. 0,76 m. seka, ki je zapolnjen s plastjo SE 1001. Mere: d. 1,32 m, š. 1,11 m. SE 1142 = SE 1152 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1143, iz SE 1004 rahlo sprijetega rjavega (10 YR 3/2) glinenega melja Rimskodobni zid, grajen iz lomljencev peščenjaka in (50 %), peščenega melja (30 %), gradbenega materi-opek, vezanih z malto z ohranjenim ometom na obeh ala velikosti do 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in straneh zidu. Mere: d. 0,94 m, š. 0,32 m. preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,98 m, š. 0,51 m. 111 Monografije CPA 10 SE 1143 = SE 1153 SE 1150 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 1142, Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 0,98 m, oblic apnenca, vezanih z malto. Mere: d. 1,05 m, š. 0,51 m. š. 1,00 m. SE 1144 SE 1151 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1145, iz Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno sivkasto drobljivega zelo temno rjavega (10 YR 2/2) peščene-rjavega (2.5 Y 4/2) glinenega melja (70 %), gline ga melja (50 %), glinenega melja (30 %), gradbenega (10 %), proda velikosti do 3 cm (5 %), malte velikosti materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. do 5 cm (5 %), oglja velikosti do 3 cm (5 %) in opek Mere: d. 0,34 m, š. 0,20 m. tegul velikosti do 10 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu ne- pravilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,55 m, SE 1145 š. 1,20 m, deb. 0,10 m. Rimskodobni vkop ovalnega tlorisa, zapolnjen s pol- nilom SE 1144. Mere: d. 0,34 m, š. 0,20 m. SE 1154 Rimskodobno nasutje iz zbite rdeče (2.5 Y 4/6) gline SE 1146 (100 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- Rimskodobni opečnat tlakovec, ki je bil v tlorisu like. Mere: d. 0,61 m, š. 0,22 m, deb. 0,10 m. oglate in v preseku linearne oblike. Mere: d. 0,28 m, š. 0,28 m, deb. 0,05 m. SE 1155 Rimskodobno nasutje iz trdega temno rjavega SE 1147 (10 YR 3/3) glinenega melja (85 %), gline (10 %), Rimskodobno nasutje iz zbitega rumenkasto rjavega oblic apnenca velikosti do 10 cm (10 %) in lomljen- (10 YR 5/4) peščenega melja (50 %), glinenega me- cev peščenjaka velikosti do 20 cm (5 %), ki je bilo lja (30 %), gradbenega materiala velikosti do 10 cm v tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike (10 %) in oblic peščenjaka velikosti do 15 cm (10 %), ter je vsebovalo kos rimskodobne keramike. Mere: ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,60 m, š. 1,00 m. d. 0,60 m, š. 0,41 m, deb. 0,19 m. SE 1156 SE 1148 Rimskodobni tlak, grajen iz tegul (100 %). Mere: Rimskodobno nasutje iz sipkega svetlo sivega d. 0,45 m, š. 0,30 m, deb. 0,05 m. (2.5 Y 7/2) proda velikosti do 5 cm (60 %) in malte (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku SE 1158 linearne oblike. Mere: d. 0,55 m, š. 0,47 m. Rimskodobno nasutje iz čvrstega olivno rjavega (2.5 Y 4/3) peščenega melja (60 %), peščene gline SE 1149 (10 %), malte velikosti do 3 cm (10 %), oglja velikosti Rimskodobno nasutje iz trde rumenkasto rjave (10 do 4 cm (15 %) in opek tegul velikosti 20 x 12 cm YR 5/8) meljaste gline (70 %), opek – tegul velikosti (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike 25 cm (20 %) in proda velikosti do 15 cm (10 %), ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, stek-ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je lo), kos novoveške keramike in neopredeljene najdbe vsebovalo rimskodobno najdbo (tera sigilato). Mere: (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: d. 3,00 m, d. 0,70 m, š. 0,65 m. š. 1,40 m, deb. 0,12 m. 112 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1159 SE 666 Rimskodobno nasutje iz zbite rumeno-rjave Srednjeveški zid iz oblic, lomljencev peščenjaka in (10 YR 5/4) gline (85 %) in malte velikosti do 10 cm opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,25 m, š. 1,10 m. (15 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne obli- ke. Mere: d. 1,76 m, š. 0,85 m. SE 667 Srednjeveški zid iz lomljencev peščenjaka in opek, SE 1161 vezanih z malto. Mere: d. 1,50 m, š. 0,65 m. Rimskodobno nasutje iz rumenkasto rjavega (10 YR 5/6) glinenega melja (20 %), gline (35 %), SE 964 malte velikosti do 10 cm (35 %), oglja velikosti do Srednjeveški tlak iz malte, ki je bil v tlorisu in preseku 3 cm (5 %) in ometa velikosti do 5 cm (5 %), ki je nepravilne oblike. Mere: d. 2,33 m, š. 1,47 m. bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 3,05 m, š. 1,75 m. SE 966 Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno SE 1162 sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), Rimskodobno nasutje iz drobljivega rjavega glinenega melja (20 %), kamnov peščenjaka (20 %) (10 YR 5/3) peščenega melja (30 %), glinenega melja in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu (30 %), gline (25 %), drobcev oglja (5 %) in apnenčevih in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko-oblic velikosti do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in dobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kera-preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,52 m, š. 0,49 m. miko), najdbe 20. in 21. stoletja (odlomek salonitne plošče) in neopredeljene najdbe (opeko, živalske kos- SE 1163 ti, človeške kosti). Mere: d. 6,95 m, š. 2,43 m. Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rumen- kasto rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (50 %), SE 974 glinenega melja (30 %), drobcev oglja (5 %) in opek – Srednjeveško nasutje iz kamnov peščenjaka (70 %), tegul velikosti do 15 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu in malte (10 %) in opek (20 %), ki je bilo v tlorisu li-preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,15 m, š. 0,90 m. nearne oblike. Mere: d. 1,68 m, š. 0,83 m, gl. 0,10 m. Faza 5 SE 975 Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno rjave- SE 990 ga (10 YR 3/3) peščenega melja (40 %), glinenega Srednjeveški temelj južne stene cerkvene ladje (do melja (40 %) in gradbenega materiala velikosti do nižjega zoba), grajen (v kombiniranem slogu) iz lom-10 x 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne ljencev peščenjaka, oblic peščenjaka in opek, vezanih in preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimsko-z malto. dobne najdbe (keramiko, opeko, odlomek oljenke), novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najd- Faza 6 be (opeko, kamen, živalske kosti). Mere: d. 1,75 m, š. 1,20 m. SE 665 Srednjeveški zid iz oblic, lomljencev peščenjaka in SE 976 = 975 opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,50 m, š. 1,55 m. Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno rjave- ga (10 YR 3/3) peščenega melja (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega materiala velikosti do 113 Monografije CPA 10 10 × 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in SE 670 preseku linearne oblike. Mere: d. 1,68 m, š. 0,86 m. Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: deb. 0,04 m. SE 989 Srednjeveški temelj južne stene cerkvene ladje (do viš- SE 671 jega zoba) iz lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 3,55 m, š. 1,47 m, deb. 0,04 m. SE 1304 Srednjeveški estrih, tlak iz malte (70 %) in proda ve- SE 673 likosti do 2 cm (30 %), ki je bil v preseku linearne Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. oblike. Mere: d. 1,70 m, š. 0,95 m, deb. 0,05 m. Mere: d. 2,85 m, š. 1,80 m. SE 1305 SE 674 Srednjeveško nasutje iz zelo temno sivkasto rjavega Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. (10 YR 3/2) meljastega peska (50 %), meljaste gline Mere: d. 3,50 m, š. 2,40 m. (35 %), gradbenega materiala (5 %) in proda velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v preseku linearne oblike. SE 675 Mere: d. 1,70 m, š. 0,95 m, deb. 0,05 m. Srednjeveško nasutje iz sipkega zelo temno sivega (10 YR 3/1) peščenega melja (30 %), grobega peska SE 1306 velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega ma- Srednjeveški estrih bledo rumene barve (2,5 Y 8/4), teriala (40 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravil-ki je bil v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,70 m, ne oblike. Mere: d. 1,62 m, š. 0,70 m. š. 0,95 m, deb. 0,15 m. SE 676 SE 1415 Srednjeveško nasutje iz sipkega zelo temno rumeno- Srednjeveški temelj južnega zidu cerkvene ladje (do- -rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (40 %), finega kumentiran v prehodu v križni hodnik). peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %) in grad- benega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku Faza 7 nepravilne oblike. Mere: d. 2,15 m, š. 0,85 m. SE 661 SE 677 Srednjeveški zid iz lomljencev peščenjaka in opek, Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sive-vezanih z malto. Mere: d. 1,47 m, š. 0,98 m. ga (10 YR 3/1) peščenega melja (40 %), finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega SE 663 materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- Srednjeveški zid iz oblic in lomljencev peščenjaka, vilne oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 0,60 m. vezanih z malto. Mere: d. 1,35 m, š. 0,60 m. SE 688 SE 664 Srednjeveško nasutje iz sipkega grobega peska veli- Srednjeveški zid iz oblic, lomljencev peščenjaka in kosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %) in gradbenega materi-opek, vezanih z malto. Omet je ohranjen in poslikan ala (80 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: na vzhodni strani zidu. Mere: d. 1,00 m, š. 1,00 m. d. 4,30 m, š. 2,83 m. 114 Dominikanski samostan na Ptuju SE 692 SE 969 Srednjeveško nasutje iz finega peska velikosti od Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 970, iz 0,02 do 0,002 cm (20 %), opek velikosti od 7 do trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) 12 cm (50 %), kamnov peščenjaka velikosti od 7 do peščenega melja (40 %), glinenega melja (30 %) in 12 cm (20 %) in oblic peščenjaka velikosti od 7 do gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in 12 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo kos rim- skodobne keramike. Mere: d. 0,69 m, š. 0,26 m. SE 693 Srednjeveško nasutje iz finega peska velikosti od 0,02 SE 970 do 0,002 cm (20 %), kamnov peščenjaka velikosti od Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 969. 7 do 12 cm (30 %) in oblic peščenjaka velikosti od Mere: d. 0,69 m, š. 0,26 m. 7 do 12 cm (30 %), opek velikosti od 7 do 12 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: SE 971 d. 2,60 m, š. 2,60 m. Srednjeveški tlak iz peska in malte. Mere: 1,72 m, š. 1,70 m. SE 694 Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sivo- SE 1164 -rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (50 %), gline- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1166 – nega melja (20 %) in gradbenega materiala (30 %), grob 19, iz mehkega zelo temno sivega (2.5 Y 3/2) ki je bilo v tlorisu in profilu nepravilne oblike ter je meljastega peska (60 %), glinenega melja (25 %), vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) in opek velikosti do 5 cm (5 %) in proda velikosti do neopredeljene najdbe (nagrobne plošče z napisom, 3 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne in v preseku kovinske predmete, žgana glina, živalske kosti). Mere: lečaste oblike. Mere: d. 1,90 m, š. 0,70 m, deb. 0,45 m. d. 2,70 m, š. 2,66 m. SE 1165 SE 695 Skelet groba 19, ki zapolnjuje vkop SE 1166, ki je Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sive- bil poškodovan, leži v jami na hrbtu, glava na teme- ga (10 YR 3/1) peščenega melja (50 %), glinenega nu, roke na prsih in ravne noge. Mere: d. 1,61 m, melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je š. 0,97 m, d. stegnenice 0,40 m, d. nadlahtnice 0,30 m. bilo v tlorisu nepravilne oblike ter je vsebovalo rim- skodobne najdbe (keramiko, opeko, odlomek oljen- SE 1166 ke) in neopredeljene najdbe (živalske kosti, človeške Srednjeveški vkop linearnega tlorisa groba 19, zapol-kosti, kovinski predmet). Mere: d. 3,70 m, š. 2,30 m. njen s polnilom SE 1164 in skeletom SE 1165. Mere: d. 1,90 m, š. 0,70 m, gl. 0,45 m. SE 965 Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sivo- SE 1199 rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinene- Srednjeveško nasutje iz sipkega temno rumenkasto ga melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (70 %), malte bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vse-velikosti do 5 cm (10 %) in proda velikosti do 2 cm bovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko), no- (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike voveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, tera (opeko, kovinska predmeta, živalske kosti, človeške sigilato), kos novoveške keramike in neopredeljene kosti). Mere: d. 4,37 m, š. 3,50 m. najdbe (keramiko, opeko, kovinske predmete, žival- ske kosti, človeške kosti). Mere: d. 1,30 m, š. 0,80 m. 115 Monografije CPA 10 SE 1200 SE 1268 Srednjeveška hodna površina, estrih, grajen iz mal- Srednjeveški zid gotske kripte, grajen (tip gradnje: zi- te (40 %), lomljencev peščenjaka velikosti do 30 cm dava z drobno malto) iz opek (90 %), vezanih z malto (50 %) in opek velikosti do 20 cm (10 %), ki je bil v (10 %). Notranja stran je ometana z apneno malto. tlorisu oglate in v preseku nepravilne oblike. Mere: Mere: d. 2,20 m, š. 1,50 m, v. 0,25 m. d. 0,75 m, š. 0,62 m. SE 1269 SE 1205 Srednjeveški zahodni zid gotske kripte, grajen (tip Srednjeveški estrih, grajen iz malte (80 %) in lomljen- gradnje: zidava z drobno malto) iz opek (90 %), ve- cev peščenjaka velikosti do 20 cm (20 %), ki je bil v zanih z malto (10 %). Notranja stran je ometana z tlorisu linearne in v preseku nepravilne oblike. Mere: apneno malto debeline do 2 cm. Mere: d. 4,40 m, d. 1,30 m, š. 0,65 m. š. 1,00 m, v. 1,85 m. SE 1206 SE 1270 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Sredjeveški severovzhodni zid gotske kripte, gra-lomljencev velikosti do 15 cm in opek, vezanih z mal- jen (v kombiniranem stilu) iz opek velikosti do to. Mere: d. 1,05 m, š. 0,30 m. 30 × 15 × 5 cm (70 %), lomljencev apnenca velikosti 30 × 20 cm (25 %), vezanih z malto (10 %). Notra- SE 1207 nja stran je ometana z apneno malto. Mere: d. 1,80 Srednjeveški estrih, grajen iz malte (90 %) in lomljen- m, š. 0,32 m. cev peščenjaka velikosti do 10 cm (10 %), ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 0,50 m. SE 1272 Ostanek srednjeveškega zidu gotske kripte, grajen iz SE 1212 opek velikosti do 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) malto (10 %). Mere: d. 0,37 m, š. 0,32 m, v. 0,10 m. meljastega peska (60 %), grobega peska (20 %) in glinenega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in pre- SE 1273 seku nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobno Srednjeveško nasutje iz sipkega zelo bledo rjavega najdbo (odlomek oljenke) in neopredeljene najdbe (10 YR 7/3) meljastega peska (70 %), proda apnenca (kovinske predmete, živalske kosti, človeške kosti). velikosti do 5 cm (10 %) in malte (20 %), ki je bilo v Mere: d. 2,02 m, š. 1,43 m. tlorisu nepravilne in v preseku lečaste oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 1,10 m. SE 1213 Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno rjavega SE 1276 (10 YR 3/3) meljastega peska (60 %), grobega peska Srednjeveško nasutje iz zbitega zelo temno sivkasto (20 %) in glinenega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu rjavega (10 YR 3/2) meljastega peska (40 %), melja-oglate in v preseku nepravilne oblike ter je vsebova- ste gline (25 %), gradbenega materiala velikosti do lo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene 40 cm (10 %), proda velikosti do 5 cm (10 %) in mal-najdbe (kovinski predmet, živalske kosti, človeške te velikosti do 10 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu nepra-kosti). Mere: d. 1,10 m, š. 0,40 m. vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 8,15 m, š. 4,25 m. SE 1215 Srednjeveška kamnita bloka iz klesancev peščenjaka velikosti 60 cm. Mere: d. 1,02 m, deb. 0,18 m. 116 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1278 Omet iz apnene malte je na obeh straneh. Mere: d. Vkop za gotsko kripto (zid SE 1268), oglatega tlorisa 1,60 m, š. 0,30 m, v. 1,10 m. in nepravilnega preseka. Mere: d. 2,90 m, š. 2,50 m, gl. 2,00 m. SE 1286 Srednjeveški zid znotraj gotske kripte, grajen (tip SE 1280 gradnje: zidava z drobno malto) iz opek velikos- Polnilo srednjeveške grobnice iz sipkega rjavega ti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). (10 YR 4/3) meljastega peska (50 %), kamnov pešče- Omet iz apnene malte je na obeh straneh. Mere: d. njaka velikosti do 10 cm (10 %), gradbenega materi- 1,60 m, š. 0,30 m, v. 1,60 m. ala (20 %), ometa (5 %) in malte (15 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter je vse- SE 1287 bovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in neoprede- Ostanek opečnatih stopnic v gotski kripti, iz klesan- ljene najdbe (ostanke blaga, okrašeno leseno desko, cev apnenca velikosti 90 × 20 × 18 cm (40 %) in kovinske predmete, stekleno jagodo, človeške kosti). opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (50 %), vezanih z mal- Mere: d. 1,30 m, š. 1,05 m in deb. 0,30 m. to (10 %). Mere: d. 0,75 m, š. 0,90 m, v. 0,55. SE 1281 SE 1288 Srednjeveški opečnat tlak v manjši gotski kripti, iz Gotsko nasutje iz drobljivega temno rumenkasto opek velikosti 30 × 15 cm (95 %), vezanih z malto rjavega (10 YR 3/4) meljastega peska (65 %), grad- (5 %), ki je bil v tlorisu oglate in v preseku linearne benega materiala velikosti do 10 cm (15 %), proda oblike. Mere: d. 2,64 m, š. 2,00 m. apnenca velikosti do 3 cm (10 %) in malte (15 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. SE 1282 Mere: d. 0,90 m, š. 0,90 m. Srednjeveški opečnat zid v kripto (nosilec za krsto), iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (95 %), vezanih z SE 1289 malto (5 %), ki je bil v tlorisu oglate in v preseku Tlak v gotski kripti, iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm linearne oblike. Mere: d. 0,75 m, š. 0,15 m, v. 0,30 m. (90 %), vezanih z malto (10 %), ki je bil v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,14 m, SE 1283 š. 1,06 m. Srednjeveški zid gotske kripte v vkopu SE 1298, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek velikosti do SE 1290 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). Tlak v gotski kripti, iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm Notranja stran je ometana z malto. Mere: d. 1,50 m, (90 %), vezanih z malto (10 %), ki je bil v tlorisu š. 0,40 m, v. 1,10 m. oglate in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,45 m, š. 0,95 m. SE 1284 Ostanek oboka gotske kripte, grajen iz opek velikosti SE 1291 30 × 15 × 5 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,85 m, Manjši gotski zidec kripte, na katerega so polagali š. 0,60 m in v. 0,50 m. krste, grajen (tip gradnje: zidava z drobno malto) iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z mal- SE 1285 to (10 %). Omet iz apnene malte je na obeh straneh. Srednjeveški zid znotraj gotske kripte, grajen (tip Mere: d. 1,05 m, š. 0,15 m, v. 0,30 m. gradnje: zidava z drobno malto) iz opek velikos- ti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). 117 Monografije CPA 10 SE 1292 SE 1299 Manjši gotski zidec kripte, na katerega so polagali Manjši zob gotskega zidu – podest za krsto oziroma krste, grajen (tip gradnje: zidava z drobno malto) iz zob zidu, grajen (tip gradnje: zidava z drobno malto) opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (90 %) vezanih z malto iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z (10 %). Omet iz apnene malte je na eni strani. Mere: malto (10 %). Omet iz apnene malte je na eni strani. d. 1,05 m, š. 0,15 m, v. 0,43 m. Mere: d. 2,00 m, 0,45 m, v. 0,30 m. SE 1293 SE 1300 Manjši gotski zidec kripte, na katerega so polagali Del gotskega zidu, grajen (v kombiniranem stilu) iz krste, grajen (tip gradnje: zidava z drobno malto) iz lomljencev apnenca (30 %), lomljencev peščenjaka opek velikosti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z malto velikosti 20 × 20 cm (60 %) in klesancev velikos- (10 %). Omet iz apnene malte je na eni strani. Mere: ti 35 × 20 cm, vezanih z malto (10 %). Na zidu je d. 0,90 m, š. 0,15 m, v. 0,35 m. apnena malta debeline do 1,5 cm. Mere: d. 0,72 m, š. 0,60 m, v. 0,40 m (vidni del). SE 1294 Severni zid gotske kripte, grajen (tip gradnje: zidava SE 1302 z drobno malto) iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm Temelj zidu gotske cerkve, grajen iz lomljencev (90 %), vezanih z malto (10 %). Omet iz apnene mal-apnenca in peščenjaka velikosti 40 × 30 cm (60 %) te je na notranji strani. Mere: d. 2,80 m, v. 1,58 m. in opek velikosti 30 × 15 cm (30 %), vezanih z malto (10 %). Mere: d. 2,30 m, š. 0,65 m. SE 1295 Vzhodni zid manjše gotske kripte, grajen (tip SE 1303 gradnje: zidava z drobno malto) iz opek velikos- Temelj zidu gotske cerkve, ki nosi prvi gotski lok (se- ti 30 × 15 × 5 cm (90 %), vezanih z malto (10 %). verna stena cerkve), grajen iz lomljencev peščenjaka Omet iz apnene malte je na notranji strani. Mere: d. velikosti 40 × 30 cm (80 %), vezanih z malto (20 %). 2,00 m, v. 1,66 m. Mere: d. 1,80 m, š. 1,60 m. SE 1296 SE 1307 Južni zid gotske kripte, grajen (tip gradnje: zidava Skelet iz groba 22, ki zapolnjuje vkop SE 1308, ki z drobno malto) iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm je bil poškodovan, leži v krsti na hrbtu, glava na te- (90 %), vezanih z malto (10 %). Omet iz apnene mal- menu, roke na prsih in ravne noge. Mere: d. skeleta te je na notranji strani. Mere: d. 2,80 m, v. 1,58 m. 1,75 m, š. 0,55 m, d. stegnenice 0,45 m, d. nadlahtni- ce 0,32 m. SE 1297 Zahodni zid gotske kripte, grajen (tip gradnje: zidava SE 1308 z drobno malto) iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm Srednjeveški vkop groba 22, zapolnjen s polnilom (90 %), vezanih z malto (10 %). Omet iz apnene mal-SE 1275, ostankom lesene krste SE 1310 in skeletom te je na notranji strani. Mere: d. 2,00 m, v. 1,66 m. SE 1307, oglatega tlorisa in linearnega preseka. Mere: d. 2,65 m, š. 1,50 m, gl. 1,00 m. SE 1298 Vkop za večjo gotsko kripto, oglatega tlorisa in line- SE 1309 arnega preseka. Mere: d. 4,60 m, š. 2,30 m, gl. 1,90 m. Srednjeveška struktura, grajena iz opek velikos- ti 30 × 15 × 5 cm (50 %) in malte (50 %). Mere: d. 0,70 m, š. 0,45 m, deb. 0,15 m. 118 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1310 SE 697 Lesena deska oziroma ostanek lesene krste iz gro- Srednjeveški vkop za grob 17, zapolnjen s polni- ba 22 v vkopu SE 1308, ki je prekrivala skelet lom SE 696, ovalnega tlorisa in U preseka. Mere: SE 1307. Mere: d. 1,90 m, š. 0,55 m, deb. 0,03 m. d. 2,25 m, š. 0,90 m. Faza 8 SE 698 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 699 – SE 656 grob 16, iz sipkega, grobega peska velikosti od 0,2 Srednjeveški pokrov kanala iz lomljencev peščenjaka do 0,02 cm (40 %), finega peska velikosti od 0,02 do in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,53 m, š. 0,55 m. 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 0,98 m, š. 0,52 m. SE 657 Srednjeveški vzhodni zid kanala iz lomljencev pešče- SE 699 njaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,67 m, Srednjeveški vkop za grob 16, zapolnjen s polnilom š. 0,25 m. SE 698 in skeletom SE 929, oglatega tlorisa. Mere: d. 0,98 m, š. 0,52 m. SE 658 Srednjeveški zahodni zid kanala iz lomljencev pešče- SE 700 njaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,50 m, Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 701 – š. 0,25 m. grob, iz sipkega, grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (40 %), finega peska velikosti od 0,02 do SE 659 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, za kanal z zi- je bilo v tlorisu ovalne in v preseku U oblike. Mere: dovoma SE 657 in SE 678. Mere: d. 2,55 m, š. 0,85 m. d. 1,62 m, š. 0,46 m. SE 684 SE 701 Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop Srednjeveški vkop za grob, zapolnjen s polni-SE 685, iz sipkega, grobega peska velikosti od 0,2 do lom SE 700, ovalnega tlorisa in U preseka. Mere: 0,02 cm (20 %), finega peska velikosti od 0,02 do d. 1,62 m, š. 0,46 m. 0,002 cm (20 %) in gradbenega materiala (60 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,05 m, SE 702 š. 1,95 m. Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (40 %), finega peska velikosti od SE 685 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala Srednjeveški vkop jame nepravilnega tlorisa, zapol- (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: njen s polnilom SE 684. Mere: d. 2,05 m, š. 1,95 m. d. 2,00 m, š. 1,40 m. SE 696 SE 704 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 697 – Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 705, iz grob 17, iz sipkega, grobega peska velikosti od 0,2 drobljivega temno rjavega (10 YR 3/3) peščenega do 0,02 cm (40 %), finega peska velikosti od 0,02 do melja (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. je bilo v tlorisu ovalnega in v preseku U oblike. Mere: Mere: d. 1,95 m, š. 0,80 m. d. 2,25 m, š. 0,90 m. 119 Monografije CPA 10 SE 705 SE 733 Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s polnilom SE 704. Mere: d. 1,95 m, š. 0,80 m. polnilom SE 732. Mere: d. 2,60 m, š. 1,50 m. SE 706 SE 734 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 707 – Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 735 in grob 23, iz drobljivega temno rjavega (10 YR 4/3) je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,65 m, peščenega melja (40 %), glinenega melja (40 %) in š. 0,49 m. gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ne- pravilne oblike. Mere: d. 1,28 m, š. 0,95 m. SE 735 Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s SE 707 polnilom SE 734. Mere: d. 0,65 m, š. 0,49 m. Srednjeveški vkop za grob 23, nepravilnega tlorisa, zapolnjen s polnilom SE 706 in skeletom SE 1160. SE 740 Mere: d. 1,28 m, š. 0,95 m. Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 741, iz sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska SE 717 velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- Srednjeveški tlak iz dodelanega peščenjaka, ki je bil v ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,91 m, š. 0,66 m. materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo neopredeljene najdbe (človeške kosti) SE 729 Mere: d. 4,28 m, š. 1,00 m. Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 707 – grob 18, iz drobljivega temno sivo-rjavega SE 741 (10 YR 4/2) peščenega melja (60 %), glinenega me- Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s lja (20 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo polnilom SE 740. Mere: d. 4,28 m, š. 1,00 m. v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimsko- dobne najdbe (keramiko, opeko, tegulo z žigom) ter SE 742 neopredeljene najdbe (novec, živalske kosti, človeške Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 743, iz kosti). Mere: d. 1,30 m, š. 1,14 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- SE 730 ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa groba 18, za- materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. polnjen s polnilom SE 729 in skeletom SE 988. Mere: Mere: d. 2,14 m, š. 0,56 m. d. 1,30 m, š. 1,14 m. SE 743 SE 732 Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 733, iz polnilom SE 742. Mere: d. 2,14 m, š. 0,56 m. finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %), grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in SE 744 gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v tlorisu ne- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 745, iz pravilne oblike. Mere: d. 2,60 m, š. 1,50 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike 120 Dominikanski samostan na Ptuju in je vsebovalo novoveške najdbe (keramiko) ter ne- SE 752 opredeljene najdbe (kovinski predmeti, živalske kosti, Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 753, iz človeške kosti). Mere: d. 2,88 m, š. 1,63 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- SE 745 ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. polnilom SE 744. Mere: d. 2,88 m, š. 1,63 m. Mere: d. 1,55 m, š. 1,10 m. SE 746 SE 753 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 747, iz Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska polnilom SE 752. Mere: d. 1,55 m, š. 1,10 m. velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega SE 768 materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Mere: d. 3,57 m, š. 1,00 m. oblic peščenjaka, klesancev peščenjaka in opek, ve- zanih z malto. Omet je ohranjen na južni in vzhodni SE 747 strani zidu. Mere: d. 2,70 m, š. 1,76 m. Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s polnilom SE 746. Mere: d. 3,57 m, š. 1,00 m. SE 770 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 748 lomljencev peščenjaka, klesancev marmorja in opek, Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 749, iz vezanih z malto. Mere: d. 1,43 m, š. 0,97 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- SE 771 ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega Srednjeveški tlak iz klesancev in rimskodobnih spolij materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. marmorja. Mere: d. 1,17 m, š. 0,25 m. Mere: d. 4,20 m, š. 1,15 m. SE 773 SE 749 Srednjeveški tlak oziroma zid iz opek, vezanih z mal- Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s to. Mere: d. 0,69 m, š. 0,21 m. polnilom SE 748. Mere: d. 4,20 m, š. 1,15 m. SE 774 SE 750 Srednjeveški zid iz opek, vezanih z malto. Mere: Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 751, iz d. 1,65 m, š. 0,26 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- SE 775 ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. oblic peščenjaka, lomljencev peščenjaka in opek, ve- Mere: d. 1,02 m, š. 0,85 m. zanih z malto. Mere: d. 1,15 m, š. 0,92 m. SE 751 SE 776 Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz polnilom SE 750. Mere: d. 1,02 m, š. 0,85 m. lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,24 m, š. 0,76 m. 121 Monografije CPA 10 SE 777 SE 789 Srednjeveški kamnit klesan blok iz marmorja. Mere: Srednjeveški temelj, ki je viden v severovzhodnem d. 1,43 m, š. 0,55 m. vogalu cerkve, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. SE 778 Srednjeveška stopnica – kamnit klesan blok iz mar- SE 790 morja. Mere: d. 3,00 m, š. 0,62 m. Srednjeveški kamnit klesan blok iz marmorja. Mere: d. 0,45 m, š. 0,37 m. SE 779 Srednjeveška stopnica – kamnit klesan blok iz mar- SE 791 morja. Mere: d. 1,36 m, š. 0,70 m. Srednjeveški kamnit klesan blok iz marmorja. Mere: d. 0,56 m, š. 0,18 m. SE 780 Srednjeveška stopnica – kamnit klesan blok iz mar- SE 792 morja. Mere: d. 0,90 m, š. 0,75 m. Srednjeveška kamnita obloga grobnice iz klesancev apnenca, vezanih z malto opečnato rdeče barve. SE 781 Mere: d. 2,64 m, š. 1,35 m. Srednjeveški temelj za stopnišče, ki vodi v dvignjen prezbiterij, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic SE 793 peščenjaka, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih Osrednji del zgornjega dela kripte, jedro grobnice iz z malto. Mere: d. 8,70 m, š. 1,78 m. nepravilno nametanih oblic peščenjaka, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,90 m, SE 782 š. 0,60 m. Srednjeveški temelj za oltar, grajen (v kombiniranem stilu) iz klesancev marmorja in opek, vezanih z malto. SE 794 Mere: d. 1,20 m, š. 0,84 m. Srednjeveški zid oziroma temelj grobnice oziroma kripte, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev SE 783 peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,60 m, Srednjeveška marmorna plošča. Mere: d. 0,98 m, š. 0,22 m. š. 0,42 m. SE 795 SE 784 Srednjeveški zid oziroma temelj grobnice oziroma Srednjeveški tlak iz malte. Mere: d. 11,30 m, š. 4,18 m. kripte, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,58 m, SE 785 š. 0,24 m. Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. SE 796 Mere: d. 1,68 m, š. 0,33 m. Srednjeveška nagrobna plošča iz klesanega peščenja- ka. Mere: d. 2,15 m, š. 1,02 m. SE 786 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 797 oblic peščenjaka, lomljencev peščenjaka in opek, ve- Srednjeveška nagrobna plošča z reliefom iz klesanega zanih z malto. Mere: d. 0,49 m. peščenjaka. Mere: d. 1,30 m, š. 0,82 m. 122 Dominikanski samostan na Ptuju SE 798 SE 806 Odtis 8 – kotnega stebra na tlaku SE 799. Mere: Srednjeveški vkop oglatega tlorisa, zapolnjen s polni-d. 0,43 m, š. 0,41 m. loma SE 804 in SE 805. Mere: d. 1,57 m, š. 0,95 m. SE 799 SE 807 Srednjeveški tlak (v kombiniranem stilu) iz kamnitih Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop SE blokov peščenjaka in kvadratnih opečnih tlakovcev. 809, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja Mere: d. 1,63 m, š. 0,93 m. (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 1,00 m. SE 800 Srednjeveški temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 808 oblic peščenjaka lomljencev peščenjaka in opek, ve- Srednjeveško polnilo, ostanek lesa oz lesene krste zanih z malto. Mere: d. 1,25 m, š. 0,35 m. v vkopu SE 809, linearne tlorisne oblike. Mere: d. 0,95 m, š. 0,62 m. SE 801 Srednjeveško nasutje iz drobljivega rjavega SE 809 (10 YR 5/3) peščenega melja (50 %), glinenega melja Srednjeveški vkop groba, zapolnjen s polniloma (20 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v SE 807 in SE 808, oglatega tlorisa. Mere: d. 1,10 m, tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne š. 1,00 m. najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, žlindro, ži- SE 810 valske kosti, človeške kosti). Mere: d. 8,50 m, š. 4,50 m. Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop SE 812, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega SE 802 melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop za grobnico bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,86 m, š. 0,63 m. SE 803 in je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,80 m, š. 1,86 m. SE 811 Srednjeveško polnilo, ostanek lesa oziroma lesene SE 803 krste v vkopu 812, linearne tlorisne oblike. Mere: Srednjeveški vkop za grobnico nepravilnega tlori- d. 1,45 m, š. 0,45 m. sa, zapolnjen s polnilom SE 802. Mere: d. 2,80 m, š. 1,86 m. SE 812 Srednjeveški vkop groba oglatega tlorisa, zapolnjen SE 804 s polniloma SE 810 in SE 811. Mere: d. 1,86 m, Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop š. 0,63 m. SE 806, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je SE 813 bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,57 m, š. 0,95 m. Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop SE 815, iz sipkega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) pešče- SE 805 nega melja (60 %), glinenega melja (30 %) in gradbe- Srednjeveško polnilo, ostanek lesa oziroma lesene nega materiala (20 %). Mere: d. 2,22 m, š. 1,02 m. krste v vkopu SE 806, linearne tlorisne oblike. Mere: d. 0,53 m, š. 1,30 m. 123 Monografije CPA 10 SE 814 je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 3,47 m, Srednjeveška obloga grobne jame, ki zapolnjuje vkop š. 3,30 m. SE 815, iz oblic peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,39 m, š. 1,43 m. SE 823 Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) SE 815 peščenega melja (80 %), grobega peska velikosti Srednjeveški vkop groba, zapolnjen s polniloma od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega materiala SE 813 in SE 814. Mere: d. 2,22 m, š. 1,02 m. (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,89 m, š. 0,84 m. SE 816 Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop SE 824 SE 819, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega Srednjeveško nasutje iz sipkega rumeno-rjavega melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je (10 YR 5/6) peščenega melja (50 %) in glinenega me-bilo v tlorisu ovalne oblike in je vsebovalo neoprede- lja (50 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: ljene najdbe (kovinske predmete, usnje, živalske kos- d. 1,20 m, š. 0,46 m. ti, človeške kosti). Mere: d. 2,46 m, š. 0,70 m. SE 825 SE 817 Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno sivo-rja- Skelet iz vkopa SE 819. vega (10 YR 4/2) peščenega melja (50 %), glinene- ga melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki SE 818 je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 3,12 m, Polnilo vkopa SE 819 z ostanki srednjeveške lesene š. 1,30 m. krste. Mere: d. 1,73 m, š. 0,40 m. SE 826 SE 819 Srednjeveško nasutje iz sipkega grobega peska veli- Srednjeveški vkop groba ovalnega tlorisa, zapolnjen kosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in kamnov peščenjaka s polniloma SE 810 in SE 811 ter skeletom SE 817. velikosti od 0,5 do 5 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu Mere: d. 2,46 m, š. 0,70 m. nepravilne oblike. Mere: d. 1,30 m, š. 0,51 m. SE 820 SE 827 Srednjeveško polnilo groba, ki zapolnjuje vkop Konstrukcija iz klesanega bloka marmorja, verjetno SE 821, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega del ograje ali pregrade. Mere: d. 0,37 m, š. 0,20 m. melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo neoprede- SE 929 ljeno najdbo (verižico). Mere: d. 1,48 m, š. 0,70 m. Skelet iz groba 16, ki zapolnjuje vkop SE 699, poko- pan v jami; lega skeleta na hrbtu; položaj nog raven; SE 821 poškodovan. Srednjeveški vkop groba nepravilnega tlorisa, zapol- njenega s polnilom SE 82. Mere: d. 1,48 m, š. 0,70 m. SE 988 Skelet iz groba 18, ki zapolnjuje vkop SE 730, močno SE 822 poškodovan. Mere: d. 0,70 m, š. 0,34 m, d. stegnenice Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno sivo-rja- 0,43 m. vega (10 YR 4/2) peščenega melja (50 %), glinene- ga melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki 124 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1160 SE 1204 Skelet iz groba 23, ki zapolnjuje vkop SE 707, ki je Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz bil poškodovan (vidne so le kosti nog brez stopal, del lomljencev peščenjaka velikosti do 20 cm in opek, hrbtenice in medenice, desna podlahtnica ter desna vezanih z malto. Mere: d. 1,72 m, š. 0,48 m. koželjnica), skelet je ostal neizkopan in je bil le do- kumentiran. Mere: d. 1,01 m, š. 0,50 m, d. stegnenice SE 1209 0,43 m. Skelet iz groba 21, ki zapolnjuje vkop SE 1211, ki je bil poškodovan, leži v krsti (SE 1210) na hrbtu, SE 1195 glava na temenu, desna roka na prsih, leva na trebu- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1198 – hu in ravne noge. Mere: d. skeleta 1,12 m, š. 0,28 m, grob 20. Mere: d. 2,00 m, š. 0,50 m. d. stegnenice 0,25 m, d. nadlahtnice 0,18 m. SE 1196 SE 1210 Skelet iz groba 20, ki zapolnjuje vkop SE 1198, je bil Ostanek lesene krste iz grobu 21, ki zapolnjuje vkop poškodovan, delno uničen, leži v krsti (SE 1197) na SE 1211. Mere: d. 1,35 m, š. 0,37 m. hrbtu, glava na temenu, roke na prsih in ravne noge. Mere: d. skeleta 1,68 m, š. 0,44 m, d. stegnenice 0,43 SE 1211 m, d. nadlahtnice 0,32 m. Srednjeveški vkop za grob 21, zapolnjen s polniloma SE 1201, SE 1203 = SE 1208 in skeletom SE 1209. SE 1197 Mere: d. 1,52 m, š. 0,45 m. Ostanek lesene krste z žeblji v vkopu SE 1198 – grob 20. Mere: d. 2,00 m, š. 0,55 m. SE 1275 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1308 – SE 1198 grob 22, iz rahlega bledo rjavega (10 YR 6/3) finega Srednjeveški vkop za grob 20, zapolnjen s polnilom peska (70 %), proda velikosti do 5 cm (10 %), grad-SE 1195, lesno krsto SE 1197 in skeletom SE 1196. benega materiala velikosti do 10 cm (5 %) in malte Mere: d. 1,90 m, š. 0,60 m, gl. 0,20 m. velikosti do 10 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu in pre- seku nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne SE 1201 najdbe (keramiko), visoko in pozno srednjeveške Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1211 najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in – grob 21, iz mehkega zelo temno sivo-rjavega neopredeljene najdbe (kovinske predmete, rožni ve- (10 YR 3/2) peščenega melja (60 %), malte (10 %), nec, čevlja, živalske kosti). Mere: d. 2,30 m, š. 1,40 m. glinenega melja (20 %) in proda velikosti do 2 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- Faza 9 like in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti, človeške SE 678 kosti). Mere: d. 1,44 m, š. 0,92 m. Drugo polnilo vkopa za temelj baročne cerkve, ki za- polnjuje vkop SE 679, iz sipkega temno sivo-rjavega SE 1203 = SE 1208 (10 YR 4/2) peščenega melja (50 %), finega peska Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1211 – velikosti od 0,02 do 0,002 cm (20 %) in gradbenega grob 21, iz sipkega zelo rjavega (10 YR 4/3) meljas-materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. tega peska (60 %), grobega peska (30 %) in glinenega Mere: d. 4,60 m, š. 2,70 m. peska (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,95 m, š. 0,80 m. 125 Monografije CPA 10 SE 679 SE 639 Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s Novoveški temelj za baročni oltar, ki zapolnjuje polnilom SE 678. Mere: d. 4,60 m, š. 2,70 m. SE 926, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic pešče- njaka, lomljencev peščenjaka, spolij in opek, vezanih SE 680 z malto. Mere: d. 1,10 m, š. 0,95 m. Novoveško nasutje iz rahlo sprijete svetlo rumeno- -rjave (10 YR 6/4) gline (80 %) in glinenega melja SE 642 (20 %), ki je vsebovalo neopredeljen kovinski pred- Novoveški strop/kupola zahodne kripte iz opek, ve- met. Mere: d. 2,80 m, š. 0,35 m. zanih z malto. Mere: d. 7,15 m, š. 4,05 m, v 0,75 m. SE 681 SE 643 Novoveško nasutje iz rahlo sprijeto rjavega Novoveška struktura zahodne kripte, ki veže sever- (10 YR 4/3) peščenega melja (30 %), glinenega me- ni zid SE 645 in strop kripte SE 642, iz oblic, lom- lja (30 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je vse- ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: bovalo novoveške najdbe (keramiko, pečnice) in ne- d. 6,85 m, š. 0,60 m. opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,95 m, š. 1,95 m. SE 644 Novoveška struktura zahodne kripte, ki veže juž- SE 682 ni zid SE 647 in strop kripte SE 642, iz oblic, lom- Novoveško nasutje iz drobljivega temno rumeno-rja- ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: vega (10 YR 4/4) glinenega melja (50 %), peščenega d. 4,65 m, š. 0,70 m. melja (30 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,60 m, š. 0,44 m. SE 645 Novoveški severni zid zahodne kripte iz oblic, lom- Faza 10 ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 7,40 m, š. 0,45 m. SE 579 Novoveško nasutje iz gradbenega materiala (80 %), SE 646 malte (10 %) in grobega peska velikosti od 0,2 do Novoveški zahodni zid zahodne kripte, iz oblic, lom-0,02 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in profilu nepravil- ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: ne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera- d. 5,60 m, š. 0,30 m. miko, opeko), visoko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, opeko, peč- SE 647 nice, kamen, steklo) in neopredeljene najdbe (kerami- Novoveški južni zid zahodne kripte, iz oblic, lom- ko, opeko, kamen, živalske kosti, kovinske predmete, ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: obdelano kost, steklo, usnje). Mere: d. 41,30 m, š. d. 5,08 m, š. 0,55 m. 10,30 m. SE 648 SE 638 Novoveški vzhodni zid oziroma stena zahodne krip- Novoveški temelj za baročni oltar, ki zapolnjuje SE te, iz oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z 926, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic peščenja-malto. Mere: d. 5,60 m, š. 0,55 m. ka, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,95 m, š. 3,00 m. 126 Dominikanski samostan na Ptuju SE 649 SE 686 = SE 927 Novoveške stopnice oziroma konstrukcija v zahod- Novoveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 687, no kripto, iz oblic in opek, vezanih z betonom. Mere: iz rahlo sprijeto rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja d. 3,45 m, š. 1,25 m. (40 %), glinenega melja (30 %) in gradbenega mate- riala (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in SE 650 je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) Novoveški severni zid vhoda v zahodno kripto, iz ter neopredeljene najdbe (opeko, živalske kosti, člo-oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z mal- veške kosti, tlakovec z žigom, steklo, kovinski pred- to. Mere: d. 1,75 m, š. 0,32 m. met). Mere: d. 3,60 m, š. 2,30 m. SE 651 SE 687 Novoveški srednjeveški južni zid vhoda v zahodno Novoveški vkop jame nepravilnega tlorisa, zapolnjen kripto, iz oblic, lomljencev peščenjaka in opek, veza-s polnilom SE 686. Mere: d. 3,95 m, š. 0,85 m. nih z malto. Mere: d. 1,70 m, š. 0,30 m. SE 708 SE 655 Drugo polnilo vkopa za temelj pilastra, ki zapolnjuje Novoveški zid iz oblic, lomljencev peščenjaka in vkop SE 710, iz drobljivega temno rumeno-rjavega opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,35 m, š. 1,95 m. (10 YR 4/4) glinenega melja (50 %), peščenega melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v SE 660 tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodob- Novoveški zid iz lomljencev peščenjaka in opek, ve- ne keramiko ter neopredeljene najdbe (živalske kos- zanih z malto. Mere: d. 0,57 m, š. 0,90 m. ti). Mere: d. 3,60 m, š. 0,90 m. SE 662 SE 709 Novoveški zid iz opek, vezanih z malto. Mere: Novoveški temelj pilaster, ki zapolnjuje vkop SE 710, d. 1,00 m, š. 0,50 m, v. 0,33 m. grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic peščenjaka, lomljencev peščenjaka, klesancev peščenjaka in opek, SE 668 vezanih z malto. Mere: d. 2,80 m, š. 0,75 m. Novoveški temelj oltarja ob severni steni cerkve, iz oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z mal- SE 710 to. Mere: d. 2,20 m, š. 1,60 m. Novoveški vkop za temelj pilastra SE 708, zapolnjen z drugim polnilom SE 709 in nepravilnega tlorisa. SE 672 Mere: d. 3,82 m, š. 0,97 m. Novoveški vkop za vhod v zahodno kripto, zapol- njen s polnilom SE 928, nepravilnega tlorisa in pre- SE 711 seka. Drugo polnilo vkopa za temelj pilastra ob severni ste- ni, ki zapolnjuje vkop SE 713, iz drobljivega rjavega SE 683 (10 YR 4/3) peščenega melja (40 %), glinenega melja Novoveško nasutje ob južni steni ladje, iz sipkega (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %) tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,28 m, š. 0,85 m. in gradbenega materiala (80 %). Mere: d. 2,50 m, š. 2,20 m. SE 712 Novoveški temelj pilastra ob severni steni, ki zapol- njuje vkop SE 713, grajen (v kombiniranem stilu) iz 127 Monografije CPA 10 klesancev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: SE 721 d. 2,55 m, š. 0,95 m. Severna stena oziroma zid vzhodne kripte iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 5,03 m, š. 0,50 m. SE 713 Novoveški vkop za temelj pilastra SE 711 ob severni SE 722 steni, zapolnjen z drugim polnilom SE 712 in nepra- Južna stena oziroma zid vzhodne kripte iz opek, ve- vilnega tlorisa. Mere: d. 2,80 m, š. 1,24 m. zanih z malto. Mere: d. 4,70 m, š. 0,51 m. SE 714 SE 723 Novoveško polnilo v vkopu za temelj stranskega ol- Zahodna stena oziroma zid vzhodne kripte iz opek, tarja SE 1439, iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) finega vezanih z malto. Mere: d. 3,20 m, š. 0,32 m. peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %), grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %) in gradbene- SE 724 ga materiala (50 %). Mere: d. 0,95 m, š. 0,82 m. Vzhodna stena oziroma zid vzhodne kripte iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 3,10 m, š. 0,40 m. SE 715 Novoveški zid stranskega oltarja nad temeljem SE 725 SE 716, grajen (v kombiniranem stilu) iz klesancev Stopnica vzhodne kripte iz opek, vezanih z malto. peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,25 m, Mere: d. 1,90 m, š. 1,40 m. š. 1,78 m. SE 726 SE 716 Novoveški temelj za pilaster ob južni steni cerkvene Novoveški temelj za zid SE 715, ki zapolnjuje vkop ladje, ki zapolnjuje vkop SE 728, grajen (v kombini-SE 1439, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev ranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, veza-peščenjaka, klesancev peščenjaka in opek, vezanih z nih z malto. Mere: d. 2,85 m, š. 0,72 m. malto. Mere: d. 2,05 m, š. 1,50 m. SE 727 SE 718 Drugo polnilo vkopa za temelj SE 726 pilastra ob Novoveško polnilo v vkopu za temelj SE 719 južni steni cerkvene ladje, ki zapolnjuje vkop SE 728, stranskega oltarja, iz sipkega temno rumeno-rja-iz sipkega temno rumeno-rjavega (10 YR 4/4) finega vega (10 YR 4/4) finega peska velikosti od 0,02 do peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (40 %), peščene-0,002 cm (60 %), glinenega melja (20 %) in gradbe- ga melja (20 %) in gradbenega materiala (40 %), ki nega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate obli- je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo no- ke. Mere: d. 0,98 m, š. 0,70 m. voveške najdbe (keramiko, ožgano glino) in neopre- deljene najdbe (živalske kosti, človeške kosti). Mere: SE 719 d. 3,00 m, š. 0,60 m. Novoveški temelj stranskega oltarja, ki zapolnjuje vkop SE 1438, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- SE 728 ljencev peščenjaka, klesancev peščenjaka in opek, ve- Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s te- zanih z malto. Mere: d. 2,04 m, š. 1,30 m. meljem pilastra SE 726 in polnilom SE 727. Mere: d. 3,00 m, š. 0,60 m. SE 720 Novoveški strop vzhodne kripte, iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 4,70 m, š. 3,82 m. 128 Dominikanski samostan na Ptuju SE 731 SE 761 Novoveški temelj za pilaster, ki zapolnjuje vkop Novoveške stopnice ob prehodu iz cerkve v križni SE 1440, iz opek, vezanih z malto. Omet je ohranjen hodnik, grajene (v kombiniranem stilu) iz lomljencev na severni in zahodni strani zidu. Mere: d. 2,39 m, peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,35 m, š. 0,78 m. š. 1,03 m. SE 736 SE 762 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 737, iz Novoveški strop severne manjše kripte. Mere: sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska d. 2,55 m, š. 2,67 m, v. 0,32 m. velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega ma- SE 763 teriala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in Novoveški vzhodni zid severne manjše kripte, grajen je vsebovalo neopredeljene najdbe (človeške kosti). (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in Mere: d. 1,56 m, š. 2,64 m. opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,28 m, š. 0,54 m. SE 737 SE 764 Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s Novoveški južni zid severne manjše kripte iz opek, polnilom SE 736. Mere: d. 1,56 m, š. 2,64 m. vezanih z malto. Omet je ohranjen na severni in vzhodni strani zidu. Mere: d. 2,50 m, š. 1,14 m. SE 738 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 739, iz SE 765 sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska Novoveške stopnice v severni manjši kripti, grajene velikosti od 0,02 do 0,002 cm (50 %), grobega pe- (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in ska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega opek, vezanih z malto. Omet je ohranjen na severni materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. strani zidu. Mere: d. 1,32 m, š. 0,72 m. Mere: d. 6,32 m, š. 1,38 m. SE 766 SE 739 Novoveški zidec vzhodno od severne manjše kripte, Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s grajen (v kombiniranem stilu) iz klesancev peščenja-polnilom SE 738. Mere: d. 6,32 m, š. 1,38 m. ka in opek, vezanih z malto. Omet je ohranjen na juž- ni in vzhodni strani zidu. Mere: d. 0,93 m, š. 0,37 m. SE 757 Novoveški zahodni zid ob prehodu iz cerkve v križni SE 767 hodnik, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev Novoveški tlak severne manjše kripte, iz pravokotnih peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,20 m, opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,04 m, š. 1,70 m. š. 0,55 m. SE 772 SE 758 Novoveški zid za pilaster, iz opek, vezanih z mal- Novoveški vzhodni zid ob prehodu iz cerkve v križni to. Mere: d. 3,95 m, š. 0,65 m. hodnik, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,52 m, SE 788 š. 0,55 m. Novoveško nasutje iz grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (50 %), grušča velikosti od 0,5 do 2 cm 129 Monografije CPA 10 (20 %) in opek (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne kosti do 15 cm (20 %), proda apnenca velikosti do oblike. Mere: d. 2,28 m, š. 1,00 m. 3 cm (10 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu ogla- te in v preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo SE 833 rimskodobne najdbe (keramiko, opeko), novoveške Ostanek novoveškega zidu, iz lomljencev peščenjaka, najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (opeko, vezanih z malto. Mere: d. 0,81 m, š. 0,51 m, v. 0,19 m. steklo, ožgano glino, marmor, kovinske predme- te, živalske kosti, človeške kosti, les, omet). Mere: SE 926 d. 5,00 m, š. 2,10 m. Novoveški vkop za temelj baročnega oltarja SE 638 in SE 639, ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka. SE 1271 Mere: d. 2,95 m, š. 3,00 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1279, iz temno rumenkasto rjavega (10 YR 4/4) finega pe- SE 928 ska (25 %), lomljencev apnenca velikosti 20 × 25 cm Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 672, iz (50 %), drobcev malte (10 %) in opek velikosti do sipkega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) pešče-30 × 15 × 5 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu oglate ob- nega melja (30 %), finega peska velikosti od 0,02 do like. Mere: d. 1,00 m, š. 0,60 m. 0,002 cm (20 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vse- SE 1274 bovalo rimskodobne najdbe (keramiko) ter neopre- Novoveško nasutje iz zbitega rumenkasto rjavega deljene najdbe (kovinska predmeta, živalske kosti, (10 YR 5/4) grobega peska (60 %), gradbenega ma- človeške kosti). Mere: d. 0,72 m, š. 0,64 m. teriala velikosti do 5 cm (10 %), lomljencev pešče- njaka velikosti do 15 cm (10 %) in malte velikosti SE 972 do 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v Novoveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno preseku linearne oblike. Mere: d. 2,10 m, š. 1,50 m, sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gli-deb. 0,10 m. nenega melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je SE 1277 vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) ter ne- Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1279, opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: 2,40 m, grajen (tip gradnje: kamniti bloki) iz opek velikosti š. 1,70 m. 10 × 10 cm, vezanih z malto, ki je vseboval novo- veške najdbe (keramiko). Mere: d. 6,25 m, š. 1,70 m, SE 1266 v. 2,20 m. Baročno nasutje iz sipkega bledo rjavega (10 YR 6/3) meljastega peska (40 %), gradbenega materiala veli- SE 1279 kosti do 30 cm (30 %), lomljencev apnenca velikosti Novoveški vkop za temelj SE 1277 in polnilo do 20 cm (10 %), proda apnenca velikosti do 3 cm SE 1271, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: (10 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v d. 5,35 m, š. 2,30 m, gl. 2,30 m. preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo neoprede- ljene najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: SE 1301 d. 1,60 m, š. 0,85 m. Temelj baročne cerkve, grajen (v kombiniranem sti- lu) iz lomljencev apnenca velikosti 40 × 30 cm (30 %) SE 1267 in opek velikosti 30 × 15 cm (50 %), vezanih z malto Baročno nasutje iz sipkega bledo rjavega (10 YR 6/3) (20 %). Mere: d. 1,20 m, š. 0,75 m, v. 0,45 m. meljastega peska (60 %), gradbenega materiala veli- 130 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1438 SE 669 Novoveški vkop za temelj SE 719 stranskega ba- Novoveška peč pri severnih vratih. Mere: d. 1,05 m, ročnega oltarja in polnilo SE 718. Mere: d. 2,04 m, š. 1,90 m. š. 1,30 m. SE 755 SE 1439 Novoveški temelj za severni steber, ki zapolnjuje Novoveški vkop za temelj SE 716 stranskega ba- vkop SE 1417, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- ročnega oltarja s polnili SE 714. Mere: d. 2,05 m, ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: š. 1,50 m. d. 0,70 m, š. 0,76 m. SE 1440 SE 756 Novoveški vkop za temelj pilastra SE 731. Mere: Novoveški temelj za južni steber, ki zapolnjuje vkop d. 2,39 m, š. 0,78 m. SE 1418, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,67 m, SE 1443 š. 0,67 m. Novoveški vkop za manjšo baročno kripto, zapolnjen s stropom SE 762, zidom SE 763, zidom SE 764, SE 759 stopnicami SE 765, zidom SE 766 in tlakom SE 767. Novoveški temelj za severni steber, ki zapolnjuje Mere: d. 3,60 m, š. 3,10 m. vkop SE 1419, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: SE 1444 d. 0,88 m, š. 0,78 m. Baročno uničenje v cerkveni ladji. SE 760 Faza 11 Novoveški temelj za južni steber, ki zapolnjuje vkop SE 1420, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev SE 640 peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,90 m, Novoveški temelj stebra, ki zapolnjuje vkop 1447, š. 0,78 m. grajen (v kombiniranem stilu) iz opek, vezanih z mal- to in glino, ki je vseboval novoveške najdbe (kera- SE 831 miko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Novoveški južni steber z ometom, ohranjenim na d. 0,80 m, š. 0,80 m. vseh straneh. Mere: d. 0,70 m, š. 0,70 m. SE 641 SE 832 Novoveški temelj stebra, ki zapolnjuje vkop SE 1446, Novoveški severni steber iz lomljencev peščenjaka, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev pešče-klesancev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Omet njaka, spolij in opek, vezanih z malto in glino, ki je ohranjen na vseh straneh. Mere: d. 0,70 m, š. 0,70 m. vseboval rimskodobne najdbe (keramiko), visoko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške SE 1416 najdbe (keramiko, pečnice, steklo) in neopredeljene Novoveški vkop za temelj SE 754, oglatega tlorisa in najdbe (obdelano kost, kovinske predmete, živalske oglatega preseka. Mere: d. 10,73 m, š. 0,60 m. kosti, človeške kosti). Mere: d. 0,95 m, š. 0,85 m. SE 1417 Novoveški vkop za temelj severnega stebra SE 755. Mere: d. 0,70 m, š. 0,76 m. 131 Monografije CPA 10 SE 1418 SE 787 Novoveški vkop za temelj južnega stebra SE 756. Sodoben vkop nepravilnega tlorisa in profila, zapol- Mere: d. 0,67 m, š. 0,67 m. njen s polnilom SE 579. Mere: d. 2,20 m, š. 1,82 m. SE 1419 SE 1446 Novoveški vkop za temelj severnega stebra SE 759. Sodoben vkop za temelj stebra SE 641. Mere: Mere: d. 0,88 m, š. 0,78 m. d. 0,80 m, š. 0,80 m. SE 1420 SE 1447 Novoveški vkop za temelj južnega stebra SE 760. Sodoben vkop za temelj stebra SE 640. Mere: Mere: d. 0,90 m, š. 0,78 m. d. 0,95 m, š. 0,85 m. SE 1421 Zakristija Novoveški vkop za temelj severnega stebra SE 832. Faza 1 SE 1422 Novoveški vkop za temelj južnega stebra SE 831. SE 1015 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Faza 12 oblic velikosti 10 × 15 cm, lomljencev peščenjaka ve- likosti 20 × 30 cm in opek velikosti 30 × 40 cm, ve- SE 652 zanih z malto. Mere: d. 1,40 m, š. 1,00 m in v. 0,80 m. Sodoben strop prehoda (iz križnega hodnika v za- hodno kripto), iz opek, vezanih z malto. Mere: SE 1016 d. 4,30 m, š. 1,80 m. Rimskodobni zid, grajen iz oblic velikosti 10 × 10 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,60 m, š. 0,45 m in SE 653 v. 0,50 m. Zahodni sodoben zid prehoda (iz križnega hodnika v zahodno kripto), iz oblic, lomljencev peščenjaka in SE 1135 opek, vezanih z malto. Mere: d. 3,85 m, š. 0,30 m. Rimskodobno nasutje iz drobljivega rumenkasto rjavega (10 YR 5/6) glinenega melja (40 %), gline SE 654 (30 %), gradbenega materiala (20 %) in malte (10 %), Vzhodni sodoben zid prehoda (iz križnega hodnika ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: v zahodno kripto), iz oblic, lomljencev peščenjaka in d. 5,10 m, š. 2,70 m. opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,70 m, š. 0,26 m. Faza 2 SE 754 Sodoben temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1416, iz opek, SE 943 vezanih z malto. Mere: d. 10,73 m, š. 0,60 m. Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. SE 769 Omet ohranjen na južni strani zidu. Mere: d. 3,82 m, Sodoben temelj za peč. Mere: d. 1,90 m, š. 0,92 m. š. 0,43 m. 132 Dominikanski samostan na Ptuju SE 945 be (keramiko, steklo), novoveške najdbe (keramiko) Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz in neopredeljene najdbe (kovinski predmet, živalske lomljencev peščenjaka, oblic peščenjaka in opek, ve-kosti). Mere: d. 5,45 m, š. 3,60 m. zanih z malto. Omet ohranjen na južni in na severni strani zidu ter v prehodu na zahodni strani. Vsebo- SE 1118 val je rimskodobne najdbe (keramiko, opeko z ži- Rimskodobno nasutje iz rahlega črnega (2.5 Y 1) gom) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: peščenega melja (70 %), oglja (20 %) in proda ve-d. 2,10 m, š. 0,48 m. likosti do 2 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimsko- SE 946 dobne najdbe (keramiko, steklo) in neopredeljene Rimskodobno nasutje iz zbite rdeče-rjave (5 YR 5/4) najdbe (živalske kosti). Mere: d. 5,25 m, š. 3,60 m in gline (90 %) in glinenega melja (10 %), ki je bilo deb. 0,40 m. v tlorisu nepravilne in v preseku U oblike. Mere: d. 2,10 m, š. 0,48 m. SE 1119 Rimskodobno nasutje iz drobljivega rumeno-rjavega SE 994 (10 YR 5/6) peščenega melja (50 %), malte (15 %), Rimskodobni kamnit prag s kvadratno luknjo v sredi- ometa (5 %), opek velikosti do 30 cm (20 %) in lom- ni. Mere: d. 0,83 m, š. 0,56 m. ljencev peščenjaka (10 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rim- SE 1005 skodobne najdbe (keramiko, opeko) in neopredeljene Rimskodobno nasutje iz drobljivega rjavega najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,60 m, š. 2,60 m in (10 YR 5/3) glinenega melja (50 %), peščenega me-deb. 0,50 m. lja (30 %), kamnov peščenjaka velikosti 10 × 5 cm (10 %), drobcev malte (5 %) in gradbenega materi- SE 1120 ala (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne Rimskodobni estrih, grajen iz malte (65 %), lomljen-oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera- cev peščenjaka velikosti do 15 cm (10 %) in opek miko, novec, tera sigilato, odlomek oljenke, opeko, velikosti do 15 cm (25 %), ki je bil v tlorisu nepra-ožgano glino), visoko in pozno srednjeveško (kera- vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,80 m, miko), novoveške najdbe (keramiko, pečnico, steklo) š. 1,35 m, deb. 0,07 m. ter neopredeljene najdbe (steklo, kovinske predmete, opeko, živalske kosti). Mere: d. 5,00 m, š. 3,20 m. SE 1121 Rimskodobna hodna površina oziroma estrih, gra- SE 1014 jen iz malte (55 %), meljastega peska (20 %), oblic Rimskodobni omet na zidu SE 943 in SE 945, iz apnenca velikosti do 10 cm (10 %) in opek velikosti apnene malte na južnem licu zidu SE 943 = SE 945. do 15 cm (15 %), ki je bil v tlorisu nepravilne in v Mere: d. 6,40 m, v. 0,60 m in deb. 1,5 cm. preseku linearne oblike ter je vseboval rimskodob- ne najdbe (keramiko, odlomek oljenke, tera sigila- SE 1116 to, opeko), novoveške najdbe (keramiko, steklo) in Rimskodobno nasutje iz rahlega svetlo olivno rjave- neopredeljene najdbe (kovinski predmet, kamniti ga (2.5 Y 5/3) meljastega peska (70 %), malte veli- brus, živalske kosti). Mere: d. 4,10 m, š. 3,50 m, deb. kosti do 5 cm (5 %), oblic velikosti do 10 cm (2%), 0,10 m. oglja velikosti do 1 cm (3 %) in proda velikosti do 3 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- 133 Monografije CPA 10 SE 1122 SE 1128 Rimskodobno nasutje iz črnega (5 Y 2.5/1) glinenega Rimskodobna struktura kamnitih blokov iz lomljen-melja (80 %), oglja velikosti do 1 cm (15 %) in lepa cev peščenjaka velikosti 30 × 61 × 10 cm (100 %), ki velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu ovalne in v je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,70 m, š. 0,45 m Mere: d. 0,61 m, š. 0,38 m. in deb. 0,10 m. SE 1129 SE 1123 Ostanek rimskodobnega kurišča na estrihu, ki je bil v Rimskodobno nasutje iz rdečkasto rjavega (5 YR 4/4) tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,44 m, meljastega peska (55 %), oglja velikosti do 5 cm š. 1,21 m. (10 %) in proda velikosti do 3 cm (35 %), ki je bilo v tlorisu ovalne in v preseku nepravilne oblike ter SE 1130 je vsebovalo rimskodobno opeko. Mere: d. 0,85 m, Rimskodobni estrih, grajen iz rumenkasto rjave š. 0,20 m in deb. 0,12 m. (10 YR 5/4) malte (50 %), gline (30 %) in meljaste gline (20 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. SE 1124 Mere: d. 5,28 m, š. 5,00 m. Rimskodobna hodna površina oziroma plast iz dro- bljivega olivno rjavega (2.5 Y 4/3) meljastega peska SE 1131 (30 %), glinenega melja (30 %), malte velikosti do Rimskodobno nasutje iz zbitega temno rdečkasto 3 cm (20 %) in proda velikosti do 2 cm (20 %), ki rjavega (5 YR ¾) glinenega peska (70 %), meljastega je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. peska (20 %) in proda velikosti do 3 cm (10 %), ki Mere: d. 2,02 m, š. 0,57 m. je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,17 m, š. 0,62 m. SE 1125 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje SE 1126, iz sip- SE 1132 kega rjavega (10 YR 4/3) meljastega peska (50 %), Rimskodobno nasutje iz drobljivega rjavega glinenega melja (30 %), grobega peska (20 %), ki je (10 YR 4/3) peščenega melja (50 %), glinenega melja bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter (15 %), meljastega peska (15 %), malte velikosti do je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne-10 cm (10 %), oglja velikosti do 2 cm (5 %) in proda opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,10 m, velikosti do 3 cm (5 %), ki je bio v tlorisu oglate ob- š. 0,45 m. like. Mere: d. 2,75 m, š. 0,86 m. SE 1126 SE 1133 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 1125, Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1134, oglatega tlorisa in linearnega preseka. Mere: grajen iz lomljencev peščenjaka, vezanih z malto, ki d. 1,10 m, š. 0,45 m. je bil oglatega tlorisa. Mere: d. 0,57 m, š. 0,54 m. SE 1127 SE 1134 Rimskodobno nasutje iz drobljivega rumeno-rjavega Rimskodobni vkop za temelj SE 1133, oglatega tlori- (10 YR 5/6) peščenega melja (30 %), glinenega melja sa. Mere: d. 0,57 m, š. 0,54 m. (30 %), malte (10 %), ometa (10 %) in proda velikosti do 4 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku SE 1136 linearne oblike. Mere: d. 2,85 m, š. 0,84 m. Rimskodobni kamnit blok. Mere: d. 0,33 m, š. 0,30 m, v. 0,10 m. 134 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1137 SE 944 Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rjavega Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) (10 YR 3/3) peščenega melja (30 %), glinenega melja iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. (30 %), malte velikosti do 5 cm (10 %) in opek – te- Mere: d. 1,27 m, š. 0,87 m. gul velikosti 15 × 10 cm (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,05 m, š. 0,56 m. SE 947 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Faza 3 lomljencev peščenjaka, oblic peščenjaka in opek, ve- zanih z malto. Omet ohranjen na južni in na severni SE 932 strani zidu ter v prehodu na zahodni strani. Mere: Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijetega peščenega d. 0,94 m, š. 0,46 m. melja (20 %), malte (30 %) in gradbenega materiala velikosti do 50 cm (50 %), ki je bilo v tlorisu in pre- SE 948 seku nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) najdbe (keramiko, opeko) ter neopredeljene najdbe iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. (kosti). Mere: d. 3,44 m, š. 1,44 m. Mere: d. 0,95 m, š. 0,54 m. SE 936 SE 949 Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rumeno- Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) -rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (30 %), gline- iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. nega melja (30 %) in gradbenega materiala (40 %), Mere: d. 1,07 m, š. 0,50 m. ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo visoko in pozno srednjeveške najdbe SE 950 (keramiko) in neopredeljene najdbe (mlinski kamen, Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rdečega keramiko, živalske kosti). Mere: d. 1,81 m, š. 1,60 m. (2.5 YR 3/6) peščenega melja (70 %), oglja (10 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu SE 937 nepravilne in preseku linearne oblike ter je vsebovalo Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega zelo temno rimskodobne najdbe (opeko), novoveške najdbe (ke-sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (30 %), gli- ramiko, pečnice), najdbe 20. in 21. stoletja (keramič- nenega melja (30 %) in gradbenega materiala (40 %), no ploščo) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je Mere: d. 2,30 m, š. 1,52 m. vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) ter neopredeljene najdbe (kovinska predmeta, žival- SE 951 ske kosti). Mere: d. 6,07 m, š. 1,77 m. Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gli- SE 941 nenega melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %), Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto, ki vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko), je vseboval rimskodobne najdbe (keramiko) in ne-visoko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko, opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 5,48 m, pečnice), novoveške najdbe (keramiko, pečnice) ter š. 0,60. neopredeljene najdbe (opeko, živalske kosti). Mere: d. 1,19 m, š. 0,64 m. 135 Monografije CPA 10 SE 952 velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega Rimskodobno nasutje iz zbite rumeno-rjave materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne- (10 YR 3/2) gline (70 %), peščenega melja (10 %) in pravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in (keramiko) ter neopredeljene najdbe (kovinske pred-preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo neopre- mete). Mere: d. 3,72 m, š. 5,40 m. deljeno najdbo (kovinski predmet). Mere: d. 0,98 m, š. 0,62 m. SE 963 Rimskodobno nasutje iz drobljivega rjavega SE 953 (10 YR 2/1) glinenega melja (40 %), peščenega melja Rimskodobno nasutje iz zbite rumeno-rjave (50 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v (10 YR 5/6) gline (90 %) in glinenega melja (10 %), tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,67 m, š. 0,92 m. ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,91 m, š. 0,30 m. SE 967 Rimskodobni tubul. Mere: d. 0,16 m, š. 0,10 m. SE 954 = SE 932 Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijetega peščenega SE 968 melja (20 %), malte (30 %) in gradbenega materiala Rimskodobni zid iz opek, vezanih z malto. Mere: velikosti do 50 cm (50 %), ki je bilo v tlorisu in pred. 0,43 m, š. 0,37 m. seku nepravilne oblike. Mere: d. 3,44 m, š. 1,44 m. SE 973 SE 955 Rimskodobno nasutje iz zbitega zelo temno rjavega Rimskodobno nasutje iz drobljivega črnega (10 YR 3/2) meljastega peska (75 %), malte (10 %), (10 YR 2/1) peščenega melja (50 %), finega peska ometa (5 %) in oglja (10 %), ki je bilo v tlorisu ogla-velikosti od 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega te in v preseku linearne oblike. Mere: d. 2,80 m, materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne- š. 1,30 m. pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, ožgano glino, steklo), novoveške SE 977 najdbe (keramiko, opeko, pečnice, kamen), najdbe Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) 20. in 21. stoletja (opeko) in neopredeljene najdbe iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. (živalske kosti, kovinske predmete). Mere: d. 3,88 m, Mere: d. 1,80 m, š. 0,55 m. š. 2,73 m. SE 978 SE 957 Rimskodobna struktura zbite rumeno-rjave Rimskodobno nasutje iz zbite rumeno-rjave (10 YR 5/6) gline (70 %) in glinenega melja (30 %), (10 YR 5/4) gline (50 %), grušča velikosti do 3 cm ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: (30 %) in glinenega melja (20 %), ki je bilo v tlorisu d. 1,87 m, š. 0,58 m. in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko- dobne najdbe (keramiko, opeko), novoveške najdbe SE 980 (keramiko) in neopredeljene najdbe (opeko, živalske Rimskodobno nasutje iz sipkega temno rumeno-rja-kosti). Mere: d. 1,22 m, š. 0,67 m. vega (10 YR 3/4) peščenega melja (70 %) in gline- nega melja (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne- SE 962 pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe Rimskodobno nasutje iz drobljivega črnega (keramiko). Mere: d. 2,35 m, š. 1,46 m. (10 YR 2/1) peščenega melja (50 %), finega peska 136 Dominikanski samostan na Ptuju SE 981 SE 991 Rimskodobni tlak iz opečnatih tlakovcev, ki je bil v Rimskodobno nasutje iz ožgane gline, ki je bilo v tlo-tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,54 m, risu in v preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,79 m, š. 0,57 m. š. 0,44 m. SE 982 SE 992 Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno rume- Rimskodobno nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) no-rjavega (10 YR 3/6) peščenega melja (50 %) in peščenega melja (40 %), finega peska velikosti od glinenega melja (50 %), ki je bilo v tlorisu in preseku 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala nepravilne oblike. Mere: d. 1,78 m, š. 1,21 m. (30 %). Mere: d. 1,65 m, š. 1,00 m. SE 983 SE 993 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 984, iz Rimskodobno nasutje izdrobljivega črnega grušča velikosti do 3 cm (80 %) in grobega peska (10 YR 2/1) peščenega melja (60 %) in glinenega velikosti od 0,2 do 0,02 (20 %), ki je bilo v tlorisu ne-melja (40 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne pravilne oblike in je vsebovalo neopredeljene najdbe oblike. Mere: d. 3,70 m, š. 1,85 m. (živalske kosti). Mere: d. 1,56 m, š. 0,66 m. SE 995 SE 984 Rimskodobno nasutje iz sipkega grušča velikosti Rimskodobni vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s do 3 cm (80 %), finega peska velikosti od 0,02 do polnilom SE 983. Mere: d. 1,56 m, š. 0,66 m. 0,002 cm (10 %) in grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- SE 985 vilne oblike. Mere: d. 1,56 m, š. 0,92 m. Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega peščenega melja (40 %), glinenega melja (30 %) in gradbenega SE 996 materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne- Rimskodobni tlak iz malte, ki je bil v tlorisu nepra- pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 4,46 m, be (keramiko, opeko), novoveške najdbe (pečnico) š. 3,00 m. in neopredeljene najdbe (steklo, keramiko, kovinska predmeta, živalske kosti). Mere: d. 4,78 m, š. 1,95 m. SE 997 Rimskodobno nasutje iz sipkega grušča velikosti SE 986 do 3 cm (80 %), finega peska velikosti od 0,02 do Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega peščenega 0,002 cm (10 %) in grobega peska velikosti od 0,2 do melja (40 %), glinenega melja (30 %) in gradbenega 0,02 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku ne-materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku ne- pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe pravilne oblike. Mere: d. 1,34 m, š. 0,85 m. (keramiko) in neopredeljene najdbe (opeko, živalske kosti). Mere: d. 1,60 m, š. 0,30 m. SE 987 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) SE 998 iz oblic in lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Rimskodobni omet na glineni strukturi SE 978. Mere: d. 1,10 m, š. 0,45 m. Mere: d. 1,87 m. 137 Monografije CPA 10 SE 1002 SE 942 Rimskodobno nasutje iz iz zbite rumeno-rjave Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) (10 YR 5/6) gline (80 %) in glinenega melja (20 %), iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku linearne Mere: d. 2,70 m, š. 0,57 m, v. 0,70 m. oblike. Mere: d. 1,37 m, š. 1,20 m, deb. 0,05 m. SE 956 SE 1117 Rimskodobni tlak iz malte, peska, grušča, oblic in Rimskodobni estrih, grajen iz malte (70 %), lomljen- opek. Mere: d. 0,35 m, š. 0,33 m. cev peščenjaka velikosti do 30 cm (30 %) in opek velikosti do 10 cm (5 %), ki je bil v tlorisu oglate in Faza 5 v preseku linearne oblike. Mere: d. 5,30 m, š. 1,00 m. SE 958 Faza 4 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 959, iz drobljivega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) SE 930 peščenega melja (40 %), glinenega melja (30 %) in Rimskodobni tlak, ki je bil v tlorisu in v preseku ne- gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu li- pravilne oblike. Mere: d. 3,55 m, š. 1,48 m, gl. 0,28 m. nearne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, pečnice) ter SE 933 neopredeljene najdbe (živalske kosti, človeške kosti). Rimskodobno nasutje iz sipkega rdeče-rjavega Mere: d. 3,13 m, š. 0,65 m. (5 YR 4/4) peščenega melja (50 %) in opek (50 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je SE 959 vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) ter ne- Srednjeveško vkop linearnega tlorisa, zapolnjen s opredeljene najdbe (živalsko kost). Mere: d. 1,12 m, polnilom SE 958. Mere: d. 3,13 m, š. 0,65 m. š. 0,60 m. SE 960 SE 938 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 961, Rimskodobno nasutje iz zbitega zelo temno rjavega iz drobljivega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) (10 YR 2/2) glinenega melja (70 %), peščenega melja peščenega melja (40 %), glinenega melja (30 %) in (20 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu li-tlorisu in preseku nepravilne oblike. nearne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, steklo) ter SE 939 neopredeljene najdbe (obdelano kost, kovinska pred- Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) meta, živalske kosti, človeške kosti). Mere: d. 3,28 m, iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. š. 1,15 m. Mere: d. 2,37 m, š. 0,65 m, v. 0,30 m. SE 961 SE 940 Srednjeveški vkop linearnega tlorisa, zapolnjen s pol- Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) nilom SE 960. Mere: d. 3,28 m, š. 1,15 m. iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,88 m, š. 0,50 m, v. 0,52 m. 138 Dominikanski samostan na Ptuju Faza 6 SE 922 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 923, SE 913 iz drobljivega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja Srednjeveški tlak malte (60 %), grobega peska veli- (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega materi- kosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %) in oblic peščenjaka ala (20 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku nepravilne velikosti do 3 cm (20 %), ki je bil v tlorisu in preseku oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera-nepravilne oblike in je vseboval rimskodobne najdbe miko, opeko), novoveške najdbe (keramiko) in ne- (keramiko) ter neopredeljene najdbe (steklo, kovinske opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 0,76 m, predmete, živalske kosti). Mere: d. 3,41 m, š. 3,31 m. š. 0,58 m. SE 914 SE 923 Srednjeveški tlak malte (60 %), grobega peska veli- Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 922, kosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %) in oblic peščenjaka nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 0,76 m, velikosti do 3 cm (20 %), ki je bil v tlorisu in v prese- š. 0,58 m. ku nepravilne oblike. Mere: d. 3,80 m, š. 1,54 m. SE 924 SE 915 Srednjeveško nasutje iz zbitega zelo temno rjavega Srednjeveški zid iz opek, vezanih z malto. Mere: (10 YR 2/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja d. 0,94 m, š. 0,51 m. (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vsebovalo SE 916 rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, ožgano gli- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 917, iz no), novoveške najdbe (keramiko, steklo) ter neopre-zbitega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščene- deljene najdbe (opeko, ožgano glino, kamen, steklo, ga melja (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega kovinska predmeta, živalske kosti, človeške kosti). materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: d. 9,30 m, 6,03 m. Mere: d. 0,82 m, š. 0,91 m. SE 925 SE 917 Srednjeveško nasutje iz malte (40 %), grobega peska Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 916, velikosti od 0,2 do 0,02 cm (20 %), finega peska veli-okroglega tlorisa. Mere: d. 0,82 m, š. 0,91 m. kosti od 0,02 do 0,002 cm (20 %) in grušča velikosti do 7 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- SE 918 vilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (ke- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 919, iz ramiko, opeko), novoveške najdbe (steklo, keramiko) zbitega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščene-in neopredeljene najdbe (kovinska predmeta, opeko, ga melja (30 %), glinenega melja (20 %), lomljencev živalske kosti). Mere: d. 7,00 m, š. 2,80 m. peščenjaka (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo no- SE 931 voveške najdbe (keramiko) ter neopredeljene najdbe Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz (živalske kosti). Mere: d. 0,92 m, š. 1,26 m. lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,00 m, š. 0,60 m. SE 919 Srednjeveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s SE 934 polnilom SE 918. Mere: d. 0,92 m, š. 1,26 m. Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 935, iz trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) 139 Monografije CPA 10 peščenega melja (40 %), grušča velikosti do 3 cm ga materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in (30 %), finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm v preseku linearne oblike. Mere: d. 2,10 m, š. 1,31 m. (25 %) in gradbenega materiala (5 %), ki je bilo v tlorisu oglate in preseku nepravilne oblike ter je SE 857 vsebovalo rimskodobno keramiko. Mere: d. 0,80 m, Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavo-rumenega š. 0,75 m. (10 YR 6/6) peščenega melja (50 %), glinenega melja (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je vsebo- SE 935 valo novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 934, najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,90 m, š. 1,72 m. oglatega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: d. 0,80 m, š. 0,75 m. SE 858 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 859 Faza 7 – grob 14, iz drobljivega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja SE 690 = SE 898 (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno tlorisu ovalne in v preseku nepravilne oblike ter je sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gli-vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne- nenega melja (20 %) in gradbenega materiala (40 %), opredeljene najdbe (človeške kosti). Mere: d. 0,64 m, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je š. 0,61 m. vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, tera siglato), novoveške najdbe (keramiko, steklo) ter SE 859 neopredeljene najdbe (ožgano glino, kovinske pred- Srednjeveški vkop za grob 14, zapolnjen s polnilom mete, obdelan jelenov rog, živalske kosti, človeške SE 859 in skeletom SE 909, ovalnega tlorisa in nepra-kosti). Mere: d. 9,32 m, š. 6,00 m. vilnega preseka. Mere: d. 0,64 m, š. 0,61 m. SE 849 SE 860 Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavo-rumenega Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 861 (10 YR 6/6) grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 – grob 11, iz drobljivega zelo temno sivo-rjavega cm (60 %), peščenega melja (30 %) in gradbenega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v vilne oblike. Mere: d. 3,30 m, š. 3,16 m. tlorisu ovalne in v preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobno keramiko in neopredeljene SE 851 = SE 852 kosti. Mere: d. 0,52 m, š. 0,30 m. Srednjeveško nasutje, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- SE 861 be (keramiko), novoveške najdbe (steklo) in neopre- Srednjeveški vkop za grob 11, zapolnjen s polnilom deljene najdbe (steklo, kovinske predmete, živalske SE 860 in skeletom SE 891, ovalnega tlorisa in nepra-kosti). Mere: d. 9,14 m, š. 6,14 m. vilnega preseka. Mere: d. 0,52 m, š. 0,30 m. SE 853 SE 862 Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavo-rumene- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 863 ga (10 YR 6/6) grobega peska velikosti od 0,2 do – grob 10, iz drobljivega zelo temno sivo-rjavega 0,02 cm (60 %), peščenega melja (30 %) in gradbene- (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v 140 Dominikanski samostan na Ptuju tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo lja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo rimskodobno keramiko. Mere: d. 0,41 m, š. 0,39 m. v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebo- valo neopredeljeno ožgano glino. Mere: d. 0,94 m, SE 863 š. 0,66 m. Srednjeveški vkop za grob 10, zapolnjen s polnilom SE 862 in skeletom SE 890, ovalnega tlorisa in nepra- SE 880 vilnega preseka. Mere: d. 0,41 m, š. 0,39 m. Skelet iz groba 8, ki zapolnjuje vkop SE 881, po- kopan v jami – vkop SE 881; lega skeleta na hrbtu; SE 874 položaj glave na levem licu; položaj rok na trebuhu; Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno poškodovan. Mere: d. 0,73 m, š. 0,50 m, d. nadlahtni-sivo-rjavega (2.5 YR 3/2) grušča velikosti od 0,5 do ce 0,31 m. 5 cm (60 %), peščenega melja (30 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- SE 881 vilne oblike. Mere: d. 3,83 m, š. 1,85 m. Srednjeveški vkop za grob 8, zapolnjen s polnilom SE 881 in skeletom SE 880, nepravilnega tlorisa in SE 875 preseka. Mere: d. 0,94 m, š. 0,66 m. Srednjeveško nasutje iz malte, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,84 m, š. 0,63 m. SE 882 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 884 – SE 876 grob 9, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 878 (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja – grob 7, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjave- (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v ga (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vsebovalo melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je neopredeljeno keramiko. Mere: d. 1,50 m, š. 0,94 m. bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vse- bovalo neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: SE 883 d. 1,00 m, š. 0,57 m. Skelet iz groba 9, ki zapolnjuje vkop SE 884, poko- pan v jami – vkop SE 884; lega skeleta na hrbtu; po- SE 877 škodovan. Mere: d. 0,80 m, š. 0,42 m, d. stegnenice Skelet iz groba 7, ki zapolnjuje vkop SE 878, po- 0,45 m, d. nadlahtnice 0,33 m. kopan v jami – vkop SE 878; lega skeleta na hrbtu; položaj glave na temenu; položaj rok na prsih in na SE 884 trebuhu; poškodovan. Mere: d. 0,82 m, š. 0,42 m, Srednjeveški vkop za grob 9, zapolnjen s polnilom d. nadlahtnice 0,27 m. SE 882 in skeletom SE 883, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 1,50 m, š. 0,94 m. SE 878 Srednjeveški vkop za grob 7, zapolnjen s polnilom SE 885 SE 876 in skeletom SE 877, nepravilnega tlorisa in Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 886, iz preseka. Mere: d. 9,95 m, š. 0,60 m. rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (50 %), glinenega melja (30 %) SE 879 in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 881 – okrogle in v preseku konkavne oblike. Mere: premer grob 8, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega 0,45 m. (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega me- 141 Monografije CPA 10 SE 886 SE 893 Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 885, Srednjeveški vkop za grob 15, zapolnjen s polnilom okroglega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: preSE 860 in skeletom SE 910, nepravilnega tlorisa in mer 0,45 m. preseka. Mere: d. 0,43 m, š. 0,18 m. SE 887 SE 894 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 888, iz Srednjeveški tlak iz zbitega grobega peska velikosti rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) od 0,2 do 0,02 cm (80 %), peščenega melja (10 %) peščenega melja (50 %), glinenega melja (30 %) in grušča velikosti do 2 cm (10 %), ki je bil v tlo-in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu risu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: okrogle in v preseku konkavne oblike. Mere: premer d. 1,79 m, š. 0,44 m. 0,45 m. SE 895 SE 888 Srednjeveški tlak iz zbitega grobega peska velikosti Srednjeveški vkop, ki je zapolnjen s polnilom SE 887, od 0,2 do 0,02 cm (80 %), peščenega melja (10 %) okroglega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: pre-in grušča velikosti do 2 cm (10 %), ki je bil v tlorisu mer 0,45 m. nepravilne in v preseku linearne oblike ter je vsebo- val neopredeljen kovinski predmet. Mere: d. 2,91 m, SE 889 š. 1,41 m. Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega temno sivo- -rjavega (10 YR 4/2) peščenega melja (40 %), gline- SE 896 nega melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki Srednjeveški tlak iz zbitega grobega peska velikosti je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: od 0,2 do 0,02 cm (80 %), peščenega melja (10 %) d. 1,96 m, š. 0,90 m. in grušča velikosti do 2 cm (10 %), ki je bil v tlori- su nepravilne in v preseku linearne oblike ter je vse- SE 890 boval neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Skelet iz groba 10, ki zapolnjuje vkop SE 863, po- d. 2,70 m, š. 1,97 m. kopan v jami – vkop SE 863; lega skeleta na hrbtu; položaj glave na licu; poškodovan. Mere: d. 0,40 m, SE 897 š. 0,35 m. Srednjeveški tlak iz zbitega grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (80 %), peščenega melja (10 %) SE 891 in grušča velikosti do 2 cm (10 %), ki je bil v tlori- Skelet iz groba 11, ki zapolnjuje vkop SE 861, poko- su nepravilne in v preseku linearne oblike ter je vse- pan v jami – vkop SE 861; položaj glave na temenu; boval neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: poškodovan. Mere: d. 0,29 m, š. 0,34 m. d. 5,86 m, š. 4,73 m. SE 892 SE 899 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 893 – Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo tem-grob 15, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega no sivo-rjavega (10 YR 3/2) glinenega melja (50 %), (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja peščenega melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne obli-tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,43 m, ke ter je vsebovalo novoveške najdbe (kamen) in ne- š. 0,18 m. opredeljene najdbe (keramiko, živalske kosti). Mere: d. 2,16 m, š. 0,99 m. 142 Dominikanski samostan na Ptuju SE 900 SE 907 Srednjeveško nasutje iz zbitega rumeno-rjave- Skelet iz groba 13, ki zapolnjuje vkop SE 908, zelo ga (10 YR 5/4) finega peska velikosti od 0,02 do poškodovan, ostanki lobanje, reber in vretenc. Mere: 0,002 cm (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbed. 0,70 m. nega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 2,88 m, š. 2,16 m. SE 908 Srednjeveški vkop za grob 13, zapolnjen s polnilom SE 901 = SE 898 SE 906 in skeletom SE 907, nepravilnega tlorisa in Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno preseka. Mere: d. 1,03 m, š. 0,83 m. sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gli- nenega melja (20 %) in gradbenega materiala (40 %), SE 909 ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: Skelet iz groba 14, ki zapolnjuje vkop SE 859, po-d. 9,32 m, š. 6,00 m. kopan v jami; lega skeleta na hrbtu; položaj glave na temenu; položaj rok na trebuhu in pod brado; poško- SE 903 dovan. Mere: d. 0,60 m, š. 0,30 m, dol. nadlahtnice Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 905 – 0,33 m. grob 12, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja SE 910 (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v Skelet iz groba 15, ki zapolnjuje vkop SE 893, ostanki tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo kosti stopala; uničen. Mere: d. 0,17 m, š. 0,16 m. neopredeljene najdbe (ožgano glino, človeške kosti). Mere: d. 0,62 m, š. 0,45 m. SE 911 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 912, iz SE 904 grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %), Skelet iz groba 12, ki zapolnjuje vkop SE 905, poko- finega peska od 0,02 do 0,002cm (30 %), malte pan v jami – vkop SE 905; lega skeleta na hrbtu; po- (30 %), oblic peščenjaka (5 %) in lomljencev pešče- ložaj glave na temenu; poškodovan. Mere: d. 0,55 m, njaka (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne š. 0,38 m, dol. nadlahtnice 0,35 m. oblike ter je vsebovalo novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, ožgano SE 905 glino). Mere: d. 1,96 m, 1,12 m. Srednjeveški vkop za grob 12, zapolnjen s polnilom SE 903 in skeletom SE 904, nepravilnega tlorisa in SE 912 preseka. Mere: d. 0,62 m, š. 0,45 m. Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 911, ne- pravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 1,96 m, 1,12 m. SE 906 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 908 – Faza 8 grob 13, iz rahlo sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), glinenega melja SE 829 (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 830, gra-tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vsebovalo jen (v kombiniranem stilu) iz oblic in opek, vezanih neopredeljene najdbe (kovinske predmete, človeške z malto, ki je vseboval neopredeljene najdbe (kera-kosti). Mere: d. 1,03 m, š. 0,83 m. miko, kovinski predmet). Mere: d. 9,70 m, š. 0,70 m, v. 0,60 m. 143 Monografije CPA 10 SE 830 SE 850 Srednjeveški vkop, zapolnjen s temeljem SE 829, Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 864, iz nepravilnega tlorisa in U preseka. Mere: d. 9,70 m, rumenega (10 YR 7/6) grobega peska velikosti od š. 0,70 m, gl. 0,60 m. 0,2 do 0,02 cm (60 %) in kamnov peščenjaka velikosti do 5 cm (50 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v SE 844 preseku U oblike. Mere: d. 0,57 m, š. 0,37 m. Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 845. Mere: d. 9,74 m, š. 0,26 m, gl. 0,40 m. SE 854 Srednjeveško nasutje iz rahlo sprijete gline (20 %), SE 845 gradbenega materiala (20 %) in opek (60 %). Mere: Srednjeveški vkop, zapolnjen s temeljem SE 844 in d. 1,04 m, š. 0,98 m. polnilom SE 902, linearnega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: d. 9,74 m, š. 0,92 m, gl. 0,40 m. SE 855 Srednjeveško nasutje iz drobljivega rumenega SE 846 (10 YR 7/6) grobega peska velikosti od 0,2 do Srednjeveško nasutje iz rahlega olivno rjavega 0,02 cm (60 %), peščenega melja (20 %) in gradbene- (2.5 Y 4/3) meljastega peska (70 %), oblic velikosti ga materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in do 3 cm (15 %), kamnov peščenjaka velikosti do 5 cm v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,41 m, š. 0,42 m. (10 %) in malte velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo SE 856 rimskodobne najdbe (keramiko, opeko), novoveške Srednjeveško nasutje iz zbitega temno rumeno-rjave-najdbe (keramiko, ožgano glino, pečnice) in neopre- ga (10 YR 6/4) glinenega melja (40 %), gline (30 %) deljene najdbe (opeko, kovinske predmete, živalske in gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v tlorisu kosti, človeške kosti). Mere: d. 7,30 m, š. 3,10 m. in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko- dobne najdbe (keramiko), visoko in pozno srednjeve- SE 847 ške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) Srednjeveško nasutje iz sipkega rumenkasto rjavega in neopredeljene najdbe (steklo, kovinske predme- (10 YR 5/4) meljastega peska (60 %), proda velikosti te, živalske kosti, človeške kosti). Mere: d. 8,14 m, do 20 cm (20 %), malte (15 %) in opek (5 %), ki š. 2,46 m. je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, steklo), SE 864 novoveške najdbe (keramiko, pečnice, steklo) in ne- Srednjeveški vkop ovalnega tlorisa in U preseka, za- opredeljene najdbe (opeko, kamen, steklo, kovinske polnjen s polnilom SE 850. Mere: d. 0,57 m, š. 0,37 m. predmete, živalske kosti). Mere: d. 8,25 m, š. 5,10 m. SE 865 SE 848 Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno Srednjeveško nasutje iz zbite temno rumeno-rjave sivo-rjavega (2.5 YR 3/2) grušča velikosti od 0,5 do (10 YR 6/4) gline (70 %) in gradbenega materiala 5 cm (60 %), peščenega melja (30 %) in gradbenega (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob-materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- like ter je vsebovalo (keramiko), novoveške najdbe vilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (ke- (keramiko) in neopredeljene najdbe (steklo, kovinske ramiko, opeko), novoveške najdbe (keramiko) in ne-predmete, živalske kosti). Mere: d. 5,85 m, š. 2,51 m, opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,55 m, gl. 0,21 m. š. 1,46 m. 144 Dominikanski samostan na Ptuju SE 902 SE 837 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 845, iz Novoveški zid iz opek (velikosti 23 × 15 × 6 cm), trdno sprijetega peščenega melja (40 %), glinenega vezanih z malto. Omet je slabo ohranjen na zahodni melja (20 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je strani zidu in je iz apnene malte. Mere: d. 4,18 m, bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike in je vse- š. 0,62 m, v. 0,30 m. bovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) ter neopredeljene najdbe (živalske SE 838 kosti, človeške kosti). Mere: d. 1,81 m, š. 0,62 m. Srednjeveško nasutje iz oblic, opek in malte, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo Faza 10 rimskodobno keramiko in neopredeljene najdbe (ko- vinska predmeta). Mere: d. 1,19 m, š. 1,30 m. SE 636 = SE 689 = SE 691 Srednjeveško nasutje iz rahlo sprijetega rjavega SE 839 (10 YR 4/3) peščenega melja (30 %), grobega peska Srednjeveško nasutje iz sipke malte (50 %) in opek velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega ma- (velikosti 23 × 12 × 6 cm) (50 %), ki je bilo v tlori- teriala (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in su in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), viso- 0,60 m, deb. 0,15 m. ko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko, pečni- ce), novoveške najdbe (keramiko, opeko, pečnice) ter SE 840 neopredeljene najdbe (kovinski predmeti, marmor, Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno rumeno-steklo, živalske kosti, človeške kosti). Mere: d. 9,30 m, -rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (40 %), gline- š. 5,70 m. nega melja (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: SE 834 d. 2,35 m, š. 3,19 m. Srednjeveško nasutje iz zbitega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) glinenega melja (40 %), gline (30 %) SE 841 in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu Srednjeveško zbito nasutje, ki je bilo v tlorisu in pre-in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rim- seku nepravilne oblike. Mere: d. 0,59 m, š. 0,45 m. skodobne najdbe (keramiko, opeko) in neoprede- ljene najdbe (obdelana kost, živalske kosti). Mere: SE 632 d. 4,72 m, š. 0,92 m. Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 635, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in SE 835 opek, vezanih z malto. Mere: š. 0,35 m. Srednjeveško nasutje iz zbitih kamnov opek in malte, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je SE 633 vsebovalo novoveške najdbe (keramiko, pečnice) in Novoveško nasutje iz rahlo sprijetega rjavega neopredeljene najdbe (kovinska predmeta, živalske (10 YR 5/3) peščenega melja (40 %), grobega peska kosti). Mere: d. 3,05 m, š. 0,79 m. velikosti od 0,2 do 0,02 cm (30 %) in gradbenega ma- teriala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. SE 836 Mere: d. 1,55 m, š. 0,60 m. Srednjeveško nasutje iz opek in malte, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebova- SE 634 lo novoveške najdbe (kovinske predmete, keramiko, Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 635, iz pečnice). Mere: d. 1,33 m, š. 0,66 m. zbitega grobega peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm 145 Monografije CPA 10 (60 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v SE 574 tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,60 m, Sodoben temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz š. 0,20 m. lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,85 m, š. 0,51 m. SE 635 Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s pol- Vzhodni trakt nilom SE 634 in temeljem SE 632. Mere: š. 0,75 m. Kapiteljska dvorana SE 637 Novoveško nasutje iz opek velikosti od 5 do 30 cm Faza 7–9 (95 %) in klesancev peščenjaka (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebova- SE 621 lo novoveške najdbe (keramiko, pečnice, steklo) in Srednjeveški steber, grajen (v kombiniranem stilu) iz neopredeljene najdbe (opeko, kovinske predmete, lomljencev peščenjaka, spolij in opek, vezanih z mal-steklo, živalske kosti). Mere: d. 2,60 m, š. 6,60 m, to. Mere: d. 0,86 m, š. 0,72 m. deb. 0,5 m. SE 624 SE 828 Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 5/3) Novoveški tlak iz malte, ki je bil v tlorisu in preseku peščenega melja (50 %), finega peska velikosti od nepravilne oblike. Mere: d. 2,50 m, š. 5,40 m. 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: Faza 12 d. 1,60 m, š. 1,70 m. SE 571 SE 625 Sodobno nasutje iz rahlo sprijetega gradbenega Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 626, iz materiala (80 %), grobega peska velikosti od 0,2 do drobljivega temno rjavega (10 YR 3/3) peščenega 0,02 cm (10 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu melja (40 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega oglate oblike in je vsebovalo visoko in pozno sre-materiala (20 %). Mere: d. 0,43 m, š. 0,43 m. dnjeveške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (ke- ramiko, pečnice), najdbe 20. in 21. stoletja (keramiko, SE 626 kamen) ter neopredeljene najdbe (kovinske predme- Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 625. te, živalske kosti). Mere: d. 9,95 m, š. 3,80 m. Mere: d. 0,43 m, š. 0,43 m. SE 572 SE 628 Sodoben temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. peščenega melja (50 %), finega peska velikosti od Mere: d. 9,95 m, š. 0,53 m. 0,02 do 0,002 cm (30 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 0,86 m, š. 0,45 m. SE 573 Sodoben temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 629 lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Srednjeveško nasutje iz lomljencev peščenjaka, opek Mere: d. 0,46 m, š. 2,70 m. in malte. Mere: d. 1,05 m, š. 0,95 m. 146 Dominikanski samostan na Ptuju SE 630 SE 1021 Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sivo- Novoveški temelj zaporniške celice, grajen iz oblic, -rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gline- lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. nega melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 2,19 m, š. 0,63 m. Mere: d. 0,76 m, š. 0,55 m. SE 1022 Faza 11 Novoveški temelj zaporniške celice v kapeli, pravo- koten na SE 1020, grajen iz oblic, lomljencev pešče- SE 622 njaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,22 m, Novoveški temelj zaporniške celice, grajen (v kombi- š. 0,62 m. niranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, ve- zanih z malto. Mere: d. 2,20 m, š. 2,05 m. SE 1023 Novoveški zid zaporniške celice v severovzhodnem SE 623 vogalu, grajen iz opek, vezanih z malto. Mere: Novoveško nasutje iz lomljencev peščenjaka velikos- d. 2,25 m, š. 0,58 m. ti od 15 do 50 cm (100 %). Mere: d. 1,50 m, š. 0,88 m. SE 1024 SE 627 Novoveški zid zaporniške celice v severovzho- Novoveško nasutje iz lomljencev peščenjaka velikosti dnem vogalu, grajen iz opek, vezanih z malto. Mere: od 10 do 50 cm (100 %), ki je vsebovalo novoveške d. 0,73 m, š. 0,64 m. najdbe (keramiko), najdbe 20. in 21. stoletja (svinč- nik) in neopredeljene najdbe (steklo, kovinske pred- SE 1025 mete, opeko, živalske kosti, človeške kosti). Mere: Novoveško nasutje znotraj zaporniške celice v seved. 1,68 m, š. 1,38 m. rozahodnem vogalu, iz kamnov, oblic in lomljencev peščenjaka (70 %), peščenega melja (10 %), grobega SE 1018 in finega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku Novoveški temelj zaporniške celice v kapeli v se- nepravilne oblike. Mere: d. 2,15 m, š. 1,70 m. verozahodnem vogalu, grajen iz oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,40 m, SE 1026 š. 0,70 m. Novoveško nasutje iz kamnov, oblic in lomljencev peščenjaka (70 %), peščenega melja (10 %), grobega SE 1019 in finega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku Novoveški temelj zaporniške celice v kapeli v se- nepravilne oblike. Mere: d. 2,52 m, š. 1,53 m. verozahodnem vogalu, grajen iz oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,82 m, SE 1027 š. 0,65 m. Novoveško nasutje iz kamnov, oblic in lomljencev peščenjaka(70 %), peščenega melja (10 %), grobega SE 1020 in finega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku Novoveški temelj zaporniške celice, grajen iz oblic, nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najd-lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. be (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) ter ne-Mere: d. 6,30 m, š. 0,65 m. opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,25 m, š. 1,84 m. 147 Monografije CPA 10 SE 1028 peščenega melja (30 %), finega peska (60 %) in grad- Novoveško nasutje iz kamnov, oblic in lomljencev benega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku peščenjaka (70 %), peščenega melja (10 %), grobega nepravilne oblike. Mere: d. 1,82 m, š. 1,38 m. in finega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in prese- ku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne SE 1031 najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in Sodoben vkop sonde, nepravilnega tlorisa in preseka, neopredeljene najdbe (kovinska predmeta, živalske zapolnjen s SE 1030. Mere: d. 1,82 m, š. 1,38 m. kosti). Mere: d. 2,25 m, š. 1,75 m. Refektorij SE 1029 Novoveško nasutje iz kamnov in lomljencev pešče- Faza 7–9 njaka (70 %), peščenega melja (10 %), grobega in finega peska (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku SE 586 nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- Srednjeveško nasutje iz drobljivega zelo temno sivo- be (kovinske predmete, opeko). Mere: d. 1,88 m, -rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (50 %), glinene- š. 0,40 m. ga melja (20 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveš- SE 1032 ke najdbe (keramiko, pečnice) in neopredeljene najd- Novoveško nasutje iz grobega peska, malte, opek in be (kamnit predmet, kovinski predmet, živalske kosti). lomljencev peščenjaka, ki je bilo v tlorisu in preseku Mere: d. 1,43 m, š. 0,98 m. nepravilne oblike. Mere: d. 1,68 m, š. 1,06 m. SE 582 = SE 587 = SE 1012 SE 1033 Srednjeveški tlak, ki je bil v tlorisu in preseku nepra- Novoveški tlak/estrih, na katerem so vidni odti- vilne oblike. Mere: d. 11,50 m, š. 6,05 m. si pravokotnih opek – tlakovanja. Mere: d. 1,45 m, š. 1,03 m. SE 583 Novoveški steber iz opek, vezanih z malto. Mere: Faza 12 d. 1,00 m, š. 0,70 m, v. 0,64 m. SE 631 SE 1007 Sodobno nasutje, vsebovalo je rimskodobne najdbe Novoveško nasutje iz sipkega peščenega melja (70 %) (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu ne-Mere: d. 4,25 m, š. 2,30 m. pravilne oblike. Mere: d. 0,90 m, š. 0,80 m. SE 703 SE 1008 Sodobno nasutje iz grušča velikosti od 2 do 15 cm Novoveški zid, grajen iz opek, vezanih z malto, ki (100 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike ter je je bil v tlorisu polkrožne oblike. Mere: d. 2,10 m, vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne- š. 0,50 m. opredeljene najdbe (opeko, živalske kosti, človeške kosti, kovinske predmete). SE 1009 Novoveški steber, grajen iz opek in oblic, vezanih SE 1030 z malto, ki je bil v tlorisu pravokotne oblike. Mere: Srednjeveško polnilo sonde, ki zapolnjuje vkop d. 0,90 m, š. 0,90 m. SE 1031, iz sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) 148 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1038 SE 1035 Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 4/3) Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1013 in finega peska (30 %), grobega peska (20 %) in malte nepravilnega tlorisa. Mere: d. 6,10 m, š. 0,50 m. (50 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,10 m, š. 1,40 m. SE 1036 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1037, iz Faza 10–11 sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) peščenega me- lja (20 %), finega peska (50 %) in gradbenega mate- SE 580 riala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je Novoveški temelj zahodne stene refektorija, iz opek, vsebovalo neopredeljeno najdbo (kovinski predmet). vezanih z malto. Mere: d. 1,15 m, š. 0,12 m. Mere: d. 6,10 m, š. 0,72 m. SE 581 SE 1037 Novoveško nasutje iz sipkega finega peska velikosti Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s od 0,02 do 0,002 cm (80 %) in gradbenega materiala polnilom SE 1036. Mere: d. 6,10 m, š. 0,72 m. (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,20 m, š. 1,10 m. SE 1039 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1040, iz SE 588 sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) peščenega me- Novoveško nasutje iz drobljivega rjavega (10 YR 5/3) lja (20 %), finega peska (50 %) in gradbenega ma-peščenega melja (50 %), glinenega melja (20 %) in teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. gradbenega materiala (30 %), ki je vsebovalo rimsko- Mere: d. 6,10 m, š. 0,68 m. dobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kerami- ko, opeko, pečnice) in neopredeljene najdbe (kerami- SE 1040 ko, opeko, živalske kosti, kovinski predmet). Mere: Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s d. 11,70 m, š. 6,20 m. polnilom SE 1039. Mere: d. 6,10 m, š. 0,68 m. SE 589 SE 1041 Novoveški temelj vzhodne stene refektorija, grajen Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1042, iz (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska opek, vezanih z malto. Mere: š. 1,17 m. (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbenega ma- teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in SE 1013 je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) ter ne- Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1035, iz opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 5,00 m, sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska š. 0,62 m. (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbenega ma- teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. SE 1042 Mere: d. 6,10 m, š. 0,50 m. Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s polnilom SE 1041. Mere: d. 5,00 m, š. 0,62 m. SE 1034 Novoveški vkop ob stenah refektorija, nepravilne- SE 1043 ga tlorisa, zapolnjen s polniloma SE 581 in SE 588. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1044, iz Mere: d. 12,20 m, š. 0,88 m. sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbenega ma- 149 Monografije CPA 10 teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. (keramiko, pečnice) in neopredeljene najdbe (kerami-Mere: d. 1,75 m, š. 0,66 m. ko, opeko, živalske kosti, kovinski predmet, steklo). Mere: d. 1,20 m, š. 0,86 m. SE 1044 Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s SE 591 = SE 1006 polnilom SE 1043. Mere: d. 1,75 m, š. 0,66 m. Sodobno nasutje, ki je vsebovalo rimskodobne najd- be (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kos- SE 1045 ti, steklo, kovinska predmeta). Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1046, iz sipkega rumeno-rjavega (10YR 5/4) finega peska SE 1010 (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbenega ma- Sodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1011, iz dro- teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. bljivega temno rjavega (10 YR 3/3) peščenega melja Mere: d. 5,00 m, š. 0,46 m. (50 %), glinenega melja (30 %) in gradbenega mate- riala (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne SE 1046 oblike ter je vsebovalo visoko in pozno srednjeve- Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s ško (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in ne-polnilom SE 1045. Mere: d. 5,00 m, š. 0,46 m. opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,15 m, š. 1,50 m. SE 1047 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1048, iz SE 1011 sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) finega peska Sodoben vkop nepravilnega tlorisa in preseka, zapol- (50 %), peščenega melja (20 %) in gradbenega ma- njen s SE 1009 in SE 1010. Mere: d. 2,20 m, š. 2,15 m. teriala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,55 m, š. 0,68 m. Prostor južno od refektorija SE 1048 Faza 7–9 Novoveški vkop nepravilnega tlorisa, zapolnjen s polnilom SE 1047. Mere: d. 1,55 m, š. 0,68 m. SE 1074 Srednjeveški hodni nivo iz drobljivega temno rume- Faza 12 no-rjavega (10 YR 4/6) peščenega melja (50 %), gli- nenega melja (30 %), gradbenega materiala (20 %), SE 584 ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,85 m, Sodoben temelj, ki zapolnjuje vkop SE 585, grajen š. 0,93 m. (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,35 m, š. 0,70 m. SE 1427 Srednjeveško nasutje, v katero je bil vkopan SE 1065. SE 585 Sodoben vkop za temelj SE 584. Mere: d. 1,35 m, Faza 10 š. 0,70 m. SE 1050 SE 590 = SE 1017 Novoveški zid, grajen iz peščenjakovih oblic in opek, Sodobno nasutje iz grušča velikosti od 2 do 15 cm vezanih z malto. Mere: d. 2,18 m, š. 0,48 m. (100 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in v preseku ne- pravilne oblike ter je vsebovalo novoveške najdbe 150 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1052 = SE 1063 SE 1064 Novoveški temelj južne stene refektorija, grajen iz Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE1065, iz peščenjakovih oblic, lomljencev in opek, vezanih z drobljivega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja malto. Mere: d. 4,40 m, š. 0,40 m. (60 %), glinenega melja (20 %), grobega peska (15 %) in proda velikosti 5 × 5 cm (5 %), ki je bilo v SE 1053 tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,24 m, Novoveški obok vhoda v klet, grajen iz opek, veza- š. 0,76 m in v. 0,74 m. nih z malto. Mere: d. 1,40 m, š. 0,18 m. SE 1065 SE 1056 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1064, Baročni opečnat obok, grajen iz opek velikosti nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 1,24 m, 25 × 7 × 12 cm, vezanih z malto. Mere: d. 2,28 m, š. 0,76 m in v. 0,74 m. š. 2,05 m in v. 0,62 m. SE 1066 SE 1057 Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 30 × 15 × 5 cm Baročni obok, grajen iz opek, vezanih z malto. Mere: in oblic velikosti 15 × 10 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,17 m, š. 0,84 m in v. 0,40 m. d. 2,20 m, š. 0,85 m in v. 0,20 m. SE 1058 SE 1067 Baročni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 16 × 12 cm, ljencev velikosti 15 × 15 cm in opek velikosti vezanih z malto. Mere: d. 0,80 m, š. 0,30 m. 15 × 15 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,97 m, š. 0,63 m in v. 0,22 m. SE 1068 Baročno nasutje iz opek (30 %), malte (30 %), kam- SE 1059 nov peščenjaka (15 %), oblic (10 %) in lomljencev Baročni tlak, grajen iz opek (50 %), lomljencev pešče- peščenjaka (15 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne- njaka velikosti 24 × 22 cm (30 %) in malte (20 %). pravilne oblike. Mere: d. 1,07 m, š. 0,83 m. Mere: d. 2,52 m, š. 1,10 m. SE 1069 SE 1060 Novoveške stopnice, ki vodijo v kletne prostore, gra- Del konstrukcije baročnega oboka oziroma zid, gra- jene (tip gradnje: kamniti bloki) iz klesancev pešče- jen iz opek velikosti 20 × 15 cm (50 %), vezanih z njaka velikosti 55 × 28 × 25 cm. Mere: d. 0,50 m, malto (50 %). Mere: d. 1,80 m, š. 0,63 m in v. 0,17 m. š. 0,85 m in v. 0,26 m. SE 1061 SE 1070 Baročna grajena struktura, verjetno del oboka, gra- Baročni zid, grajen iz opek velikosti 16 × 16 cm in jena iz opek (50 %), vezanih z malto (50 %). Mere: lomljencev peščenjaka velikosti 29 × 20 cm, vezanih d. 1,84 m, š. 0,40 m. z malto. Mere: d. 0,77 m, š. 0,46 m. SE 1062 SE 1071 Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 20 × 17 cm, Novoveško nasutje iz sipkega temno rumeno-rjave-vezanih z malto. Mere: d. 0,49 m, š. 0,21 m in ga (10 YR 4/4) peščenega melja (50 %), finega pe-v. 0,22 m. ska (30 %), gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v 151 Monografije CPA 10 tlorisu oglate in v preseku nepravilne oblike. Mere: Zahodni trakt d. 0,75 m, š. 0,70 m. Faza 2 SE 1072 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1073, iz SE 200 sipkega črnega (10 YR 2/1) peščenega melja (50 %) Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) in glinenega melja (50 %), ki je bilo v tlorisu in prese-iz lomljencev in kamnov, vezanih z malto. Mere: ku nepravilne oblike. Mere: d. 1,63 m, š. 0,18 m. d. 5,10 m, š. 0,50 m. SE 1073 SE 205 Novoveški vkop za temelj SE 1066 in polnilo Rimskodobno nasutje iz čvrstega rumeno-rjavega SE 1072, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: (10 YR 5/4) peščenega melja in glinenega melja, ki d. 1,63 m, š. 0,18 m. je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rim- skodobne najdbe (keramiko) ter neopredeljene najd- Faza 11 be (živalske kosti). Mere: d. 2,10 m, š. 1,00 m. SE 1049 SE 207 Novoveško nasutje iz sipkega bledo rjavega Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno sivo-rjavega (10 YR 6/3) finega in grobega peska (80 %), gradbe- (10 YR 4/2) peščenega melja in proda, ki je bilo v tlo- nega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne risu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami-najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in ko), novoveške najdbe (keramiko, pečnice) ter ne- neopredeljene najdbe (opeko, živalske kosti). Mere: opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 3,88 m, d. 2,10 m, š. 1,90 m. š. 3,04 m. SE 208 SE 1051 Rimskodobno nasutje iz trdnega temno rjavega Novoveško nasutje iz sipkega bledo rjavega (10 YR 3/3) peščenega melja (70 %), malte (5 %), (10 YR 6/3) finega in grobega peska (80 %), gradbe-opek (15 %) in lomljencev peščenjaka (10 %), ki je nega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rim-oblike in je vsebovalo novoveške najdbe (keramiko, skodobne najdbe (keramiko, opeko), novoveške pečnice) ter neopredeljene najdbe (opeko, živalske najdbe (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe kosti). Mere: d. 3,66 m, š. 2,65 m. (glinast predmet, kovinske predmete, prežgano kost, živalske kosti). Mere: d. 3,40 m, š. 2,85 m. Faza 12 SE 209 SE 1425 Rimskodobni estrih iz trdne malte (70 %) in opek Sodobno nasutje, ki je bilo v tlorisu oglate in v prese- (30 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. Mere: ku linearne oblike. d. 3,35 m, š. 1,70 m. SE 214 Rimskodobni zid/temelj, grajen iz lomljencev veli- kosti 31 × 30 cm (65 %), ometa velikosti 10 cm (25%) in opek velikosti do 20 cm (10 %), ki je vseboval rim- 152 Dominikanski samostan na Ptuju skodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe ne najdbe (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,81 m, š. 0,78 m, v. 0,55 m. (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: d. 3,85 m, š. 1,15 m. SE 1167 = SE 1171 Rimskodobni estrih oziroma tlak, grajen iz malte SE 1174 (20 %), proda velikosti do 3 cm (80 %), ki je bil v tlo- Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz risu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,71 lomljencev apnenca (50 %) in oblic (50 %), vezanih z m, š. 0,70 m, deb. 0,19 m. malto, na SV licu je bil ohranjen do 2 cm debel omet (SE 1176). Mere: d. 4,10 m, š. 0,68 m. SE 1168 Rimskodobno nasutje iz sipkega rumeno-rjavega SE 1175 (10 YR 5/4) peščenega melja (10 %) in opek tegul Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz in imbrexa velikosti do 20 cm (90 %), ki je bilo v oblic, vezanih z malto, na SZ licu je bil ohranjen do tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike ter je 2 cm debel omet. Mere: d. 1,20 m, š. 0,94 m. vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko). Mere: d. 1,56 m, š. 0,75 m, deb. 0,20 m. SE 1176 Omet rimskodobnega zidu iz malte; na zidovih SE 1169 (SE 1174 in SE 1175). Mere: d. 4,20 m, š. 0,03 m, Rimskodobno nasutje iz sipkega temno rumeno- v. 1,65 m. rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (35 %), proda velikosti do 4 cm (60 %) in opek – tegul velikosti do SE 1177 20 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne Rimskodobni estrih, grajen iz malte (40 %), proda oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- (50 %) in opek tegul (10 %), ki je bil v tlorisu oglate in ko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 0,90 m, d. 1,57 m, š. 1,43 m, deb. 0,20 m. deb. 0,19 m. SE 1170 SE 1178 Rimskodobna struktura iz oblic apnenca velikosti Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz 23 × 18 cm (80 %) in malte (20 %), ki je bilo v tlo-oblic velikosti 10 × 10 cm, vezanih z malto. Mere: risu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 0,48 m, d. 1,50 m, š. 0,95 m. š. 0,41 m, deb. 0,18 m. SE 1179 SE 1172 Rimskodobni estrih, grajen iz malte (40 %), proda Rimskodobni tlak oziroma estrih, grajen iz malte velikosti 10 × 15 cm (35 %) in opek tegul velikosti do (10 %) in oblic apnenca velikosti do 20 cm (90 %), ki 20 cm (5 %), ki je bil v tlorisu in v preseku linearne je bil v tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. oblike ter je vseboval rimskodobne najdbe (kerami-Mere: d. 2,40 m, š. 0,60 m, deb. 0,20 m. ko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 8,60 m, š. 1,10 m. SE 1173 Rimskodobno nasutje iz sipkega temno sivkasto rja- SE 1180 vega (10 YR 4/2) peščenega melja (50 %), grobega Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz peska (15 %), glinenega peska (15 %) in opek veli-oblic velikosti do 10 cm, lomljencev velikosti do kosti do 15 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v 20 cm in opek velikosti do 5 cm, vezanih z malto. preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimskodob- Mere: d. 0,90 m, š. 0,45 m. 153 Monografije CPA 10 SE 1181 SE 1194 Rimskodobno nasutje iz drobljivega svetlo sivo- Rimskodobni vkop jarka, zapolnjen s polnilom -rjavega (2.5 Y 5/4) glinenega peska (85 %), malte SE 1182 in SE 1191, linearnega tlorisa rimskodobne- (10 %), in proda velikosti do 3 cm (5 %), ki je bilo ga jarka SE 1191. Mere: d. 8,20 m, š. 0,32 m. v tlorisu oglate oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, oljenko), novoveške najdbe Faza 3 (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinski pred- met, živalske kosti). Mere: d. 5,20 m, š. 2,15 m. SE 213 Srednjeveško nasutje iz čvrstega rumeno-rjavega SE 1182 = SE 1191 (10 YR 5/4) peščenega melja in malte, opek in proda, Polnilo rimskodobnega jarka SE 1194 iz čvrstega ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike ter je vsebova-olivno rjavega (2.5 Y 4/4) peščenega melja (55 %), lo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene malte (5 %), opek (10 %) in proda velikosti do 2 cm najdbe (opeko, obdelano kost, živalske kosti). Mere: (30 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 5,00 m, š. 1,40 m. d. 8,20 m, š. 0,32 m. SE 1183 SE 1188 Srednjeveški vkop linearnega tlorisa, ki ga zapolnjuje Temelj rimskodobnega zidu, grajen (v kombiniranem SE 213. Mere: d. 2,30 m, š. 0,60 m. stilu) iz oblic peščenjaka velikosti do 15 cm, lomljen- cev peščenjaka velikosti do 30 cm in opek velikosti Faza 4 do 10 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,60 m, š. 0,50 m. SE 106=SE 204=SE 215 SE 1190 Sodobno nasutje v stanovanju iz peščenega melja, gli- Rimskodobno nasutje iz čvrstega meljastega peska nenega melja, gline, malte, opek in lomljencev pešče- (20 %), malte (20 %) ter opek tegul in imbrexov ve- njaka, ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vse- likosti do 20 cm (60 %), ki je bilo v tlorisu in pre- bovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, tera seku nepravilne oblike. Mere: d. 2,25 m, š. 1,35 m, sigilato, steklo), novoveške najdbe (keramiko, opeko, deb. 0,05 m. pečnico, steklo) ter neopredeljene najdbe (keramiko, kamen, živalske kosti). Mere: d. 14,50 m, š. 7,00 m. SE 1192 Rimskodobno nasutje iz temno sivkasto rjavega SE 206 (2.5 Y 4/2) glinenega melja (80 %), malte velikosti Sodobno nasutje iz čvrstega temno rjavega do 3 cm (10 %), oglja (5 %) in drobcev opek (5 %), (10 YR 3/3) peščenega melja (75 %), proda velikosti ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: od 0,5 do 2 cm (10 %), opek (10 %) in lomljencev d. 2,05 m, š. 1,45 m. peščenjaka (5 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku ne- pravilne oblike. Mere: d. 1,19 m, š. 0,77 m. SE 1193 Rimskodobni estrih, grajen iz malte (40 %), proda SE 210 velikosti do 20 cm (40 %) in oblic apnenca velikosti Sodobno nasutje iz čvrste rumeno-rjave (10YR 5/4) do 20 cm (20 %), ki je bil v tlorisu nepravilne in v gline in malte, ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. preseku linearne oblike. Mere: d. 2,75 m, š. 2,00 m. Mere: d. 1,40 m, š. 0,90 m. 154 Dominikanski samostan na Ptuju SE 211 SE 1222 Sodobno nasutje iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega Novoveški temelj, ki zapolnjuje SE 1433, grajen (10 YR 3/2) peščenega melja, malte in opek, ki je bilo (v kombiniranem stilu) iz klesancev, spolij velikos-v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 7,20 m, š. 1,60 m. ti 60 × 30 cm, vezanih z malto. Mere: d. 2,33 m, š. 0,65 m. SE 212 Sodobno nasutje iz čvrstega rumeno-rjavega SE 1224 (10 YR 5/4) peščenega melja in gline, ki je bilo v tlo- Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1225, iz risu nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne rahlo sprijetega rumeno-rjavega (10 YR 5/6) pešče-najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske nega melja (20 %), glinenega melja (60 %) in gline kosti). Mere: d. 1,20 m, š. 1,10 m. (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku nepra- vilne oblike. Mere: d. 2,27 m, š. 0,38 m. SE 285 Sodobno nasutje, ki je vsebovalo rimskodobne najd- SE 1225 be (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, opeko, Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom 1224, oglate-pečnice, steklo) in neopredeljene najdbe (novec, ko- ga tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: d. 2,27 m, vinske predmete, koščen gumb, kadilsko pipo, žival- š. 0,38 m. ske kosti). SE 1226 Južni trakt Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 28 × 16 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,10 m, š. 0,31 m. Faza 7 SE 1227 SE 1216 Novoveški polnilo jarka SE 1228, iz rahlega rjavega Novoveško nasutje iz drobljivega temno sivega (10 YR 4/3) peščenega melja (20 %), glinenega melja (10 YR 3/1) peščenega melja (70 %) in glinenega me- (60 %) in gline (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne lja (30 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike ter je vse- oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 0,65 m. bovalo kos rimskodobne keramike in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,10 m, š. 0,45 m. SE 1228 Novoveški vkop jarka, zapolnjen s polnilom SE 1227, SE 1217 linearnega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- d. 1,10 m, š. 0,65 m. ljencev peščenjaka, vezanih z malto. Mere: d. 1,18 m, š. 0,90 m. SE 1433 Novoveški vkop za temelj SE 1222. Mere: d. 2,33 m, SE 1220 š. 0,65 m. Novoveški temelj, zgrajen nad SE 1219, grajen iz lomljencev velikosti 20 × 20 cm, oblic in opek, veza- Faza 8 nih z malto. Mere: d. 1,10 m, š. 0,90 m. SE 1076 SE 1221 Srednjeveški tlak oziroma estrih, ki je bil v tlorisu Novoveški temelj, zgrajen nad SE 1219, grajen iz oglate in v preseku linearne oblike. opek velikosti 25 × 20 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,60 m, š. 0,60 m, v. 0,18 m. 155 Monografije CPA 10 SE 1081 proda velikosti 10 × 15 cm (10%) in malte (10 %), Poznogotski estrih, ki je bil v tlorisu in preseku nepra- ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. vilne oblike. Mere: d. 4,15 m, š. 3,50 m in deb. 0,06 m. Mere: d. 3,75 m, š. 2,10 m. SE 1084 SE 1083 Srednjeveški estrih bele barve (2.5 Y 8/1), grajen iz Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1083, ogla-malte (85 %) in proda velikosti 5 × 5 cm (15 %), ki je tega tlorisa in linearnega preseka. Mere: d. 3,75 m, bil v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: š. 2,1 m. d. 4,56 m, š. 3,68 m. Faza 12 Faza 10 in 11 SE 1054 SE 1075 Sodobno nasutje v južnem hodniku, iz sipkega me- Novoveški tlak, grajen iz opek velikosti 30 × 14 x 5 cm ljastega peska (70 %), malte (10 %), grušča velikosti (90 %) in malte (10 %), ki je bil tlorisu oglate in v do 10 cm (10 %) in opek (10 %), ki je bilo v tlorisu preseku linearne oblike. Mere: d. 4,56 m, š. 3,68 m in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko-in v. 0,07 m. dobne najdbe (opeko), visoko in pozno srednjeve- ške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, SE 1078 pečnice, steklo), najdbe 20. in 21. stoletja (keramiko, Novoveški temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz opeko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, opek velikosti 15 cm (15 %) in lomljencev peščenjaka opeko, kamen, živalske kosti, človeške kosti). Mere: (70 %), vezanih z malto. Mere: d. 1,80 m, š. 0,30 m. d. 7,10 m, š. 6,60 m. SE 1079 SE 1077 Novoveško nasutje iz sipkega sivega (2.5 Y 6/1) gro- Sodobno nasutje iz proda velikosti do 15 cm (100 %). bega peska (50 %), meljastega peska (20 %), gradbe- Mere: d. 4,20 m, š. 3,68 m in deb. 0,40 m. nega materiala velikosti 20 × 25 cm (10 %) in malte velikosti do 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate SE 1426 in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimsko- Sodobno nasutje v vzhodni sobici v južnem traktu. dobne najdbe (keramiko), visoko in pozno srednje- veške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kera- Križni hodnik miko, pečnice) in neopredeljene najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: d. 4,56 m, š. 3,68 m Faza 7 in deb. 0,33 m. SE 595 SE 1080 Srednjeveško nasutje iz trdo sprijetega zelo temno Novoveški estrih oz tlak, grajen iz malte, ki je bil sivega (10 YR 3/1) peščenega melja (80 %) in grad-v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: benega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku d. 4,56 m, š. 3,68 m in deb. 0,03 m. nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- be (keramiko, opeko), novoveške najdbe (keramiko, SE 1082 opeko, pečnice) in neopredeljene najdbe (keramiko, Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1083, iz opeko, živalske kosti, človeške kosti, zob). Mere: sipkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (50 %), š. 3,30 m. gradbenega materiala velikosti 15 × 30 cm (20%), 156 Dominikanski samostan na Ptuju SE 619 SE 602 Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 620, gra- Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 603, gra- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. in opek, vezanih z malto. SE 620 SE 603 Srednjeveški vkop za temelj SE 619, nepravilnega Srednjeveški vkop za temelj SE 602. tlorisa in preseka. SE 604 Faza 8 Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 1,00 m, š. 0,75 m. SE 592 Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 593, gra- SE 605 jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 603, gra-in opek, vezanih z malto. jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. SE 593 Srednjeveški vkop za temelj SE 592, nepravilnega SE 606 tlorisa in preseka. Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 605., iz rahlo sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) SE 597 peščenega melja (90 %) in gradbenega materiala Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 598, gra- (10 %). jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: š. 1,15 m. SE 609 Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 611, gra- SE 598 jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka Srednjeveški vkop za temelj SE 597, zapolnjen s pol- in opek, vezanih z malto. nilom SE 599, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: š. 1,15 m. SE 610 Srednjeveško 2. polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 611, SE 599 iz rahlo sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje SE 598, iz rahlo peščenega melja (90 %) in gradbenega materiala sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob-melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je like. bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. SE 611 SE 600 Srednjeveški vkop za temelj SE 609, zapolnjen s pol- Srednjeveška baza stebra. Mere: d. 0,72 m, š. 0,30 m. nilom SE 610, nepravilnega tlorisa in preseka. SE 601 SE 612 Srednjeveška baza stebra. Mere: d. 0,36 m, š. 0,15 m. Srednjeveški tlak nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 0,88 m, š. 0,21 m. 157 Monografije CPA 10 SE 613 stega peska (20 %), grobega peska (30 %), proda ve- Srednjeveška baza stebra. likosti do 2 cm (20 %), malte (20 %) in opek velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. SE 614 Mere: d. 1,70 m, š. 0,30 m. Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 615, gra- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka SE 1253 in opek, vezanih z malto. Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1252 in SE 1254, linearnega tlorisa. Mere: d. 1,70 m, SE 615 š. 0,30 m. Srednjeveški vkop za temelj SE 614, nepravilnega tlorisa in preseka. SE 1254 Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1253, SE 1214 grajen (v kombiniranem stilu) iz opek velikosti do Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz 25 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,70 m, š. 0,10 m. lomljencev peščenjaka velikosti 30 × 30 cm in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,45 m, š. 1,10 m. Faza 9 in 10 SE 1248 SE 596 Srednjeveški temelj, grajen (v kombiniranem stilu) iz Novoveško nasutje iz opek (100 %), ki je bilo v tlori-lomljencev peščenjaka velikosti 20 × 15 cm (20 %) in su in preseku nepravilne oblike. opek velikosti 15 × 10 cm (80 %), vezanih z malto. Mere: d. 0,80 m, š. 0,65 m. SE 616 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 617, iz SE 1249 mehkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (60 %) Ostanek štirih gotskih stopnic iz lomljencev pešče- in finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (40 %), njaka in apnenca velikosti 30 × 25 cm (60 %), opek ki je bilo v tlorisu nepravilne in preseku U oblike. velikosti 18 × 10 cm (20 %), vezanih z malto (20 %). Mere: d. 1,25 m, š. 1,40 m, v. 0,80. SE 617 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 616, ne- SE 1250 pravilnega tlorisa in U preseka. Srednjeveški tlak iz opečnatih tlakovcev velikosti 35 × 35 cm (95 %), vezanih z malto (5 %), ki je bil v SE 618 tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,61 m, Novoveško nasutje iz finega peska velikosti od 0,02 š. 0,28 m, deb. 0,05 m. do 0,002 cm (100 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,15 m, š. 1,00 m. SE 1251 Srednjeveški maltni estrih iz malte (50 %), proda ve- Faza 12 likosti do 3 cm (30 %) in opek velikosti do 10 cm (20 %), ki je bil v tlorisu in preseku nepravilne oblike. SE 594 Mere: d. 1,25 m, š. 1,25 m, deb. 0,17 m. Sodobno nasutje rahlo sprijetega rjavega (7.5 YR 4/3) peščenega melja (50 %), gradbenega materiala (40 %) SE 1252 in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1253, iz vilne oblike ter je vsebovalo prazgodovinske najdbe sipkega svetlo rumenkasto rjavega (2.5 Y 6/3) melja- (keramiko), rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, 158 Dominikanski samostan na Ptuju tera sigilato), novoveške najdbe (keramiko, opeko, kosti 50 × 30 cm in lomljencev velikosti 30 × 20 cm, pečnice, kamen) in neopredeljene najdbe (keramiko, vezanih z malto. Mere: d. 1,90 m, v. 1,80 m. opeko, ožgano glino, živalske kosti, kovinski predmet). Mere: d. 3,30 m. SE 1412 Temelj srednjeveškega zidu SE 1411, grajen (v kom- SE 607 biniranem stilu) iz oblic peščenjaka velikosti do Sodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 608, iz opek 10 cm, klesancev velikosti 50 × 30 cm in lomljencev (100 %), ki je bilo nepravilnega tlorisa in U prese-velikosti 30 × 20 cm, vezan z malto. Mere: d. 1,90 m, ka ter je vsebovalo rimskodobno keramiko. Mere: š. 0,14 m. d. 0,65 m, š. 0,65 m. SE 1413 SE 608 Srednjeveški vkop za temelj SE 1412 in polnilo Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 607, ne- SE 1411, linearnega tlorisa in banjastega preseka. pravilnega tlorisa in U preseka. Mere: d. 0,65 m, Mere: d. 1,80 m, š. 0,65 m. š. 0,65 m. Faza 8 SE 1247 Sodoben zid, grajen iz opek velikosti 20 × 17 cm SE 1398 (100 %), vezanih z malto. Mere: d. 0,75 m, š. 0,35 m, Srednjeveško nasutje iz sipkega zelo bledo rjavega v. 0,43 m. (10 YR 7/4) grobega peska (35 %), gradbenega ma- teriala velikosti 10 × 10 cm (15 %), lomljencev pešče- Južni prizidek njaka velikosti do 10 cm (10 %), ometa velikosti do 5 cm (10 %) in malte velikosti 10 × 10 cm (30 %), Faza 6 ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne- SE 1414 opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 4,00 m, Srednjeveško nasutje iz trdega temno rumenkasto š. 1,10 m. rjavega (10 YR 4/6) meljastega peska, gradbenega materiala in malte, ki je bilo v tlorisu in preseku ne- SE 1407 pravilne oblike. Mere: d. 1,70 m, š. 0,80 m. Srednjeveško nasutje iz drobljivega temno rjavega (2.5 Y 3/3) meljastega peska (60 %), oglja (5 %), pro- Faza 7 da velikosti do 5 cm (20 %) in malte (15 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. SE 1410 Mere: deb. 1,05 m. Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1413, iz sipkega sivkasto rjavega (10 YR 3/2) proda velikosti SE 1408 do 5 cm (100 %), ki je bilo v tlorisu linearne in v Srednjeveški zid iz lomljencev peščenjaka velikos-preseku banjaste oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 0,65 m, ti 45 × 27 cm (100 %). Mere: d. 1,50 m, š. 0,27 m, deb. 0,75 m. deb. 0,10 m. SE 1411 SE 1409 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Srednjeveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 5/3) oblic peščenjaka velikosti do 10 cm, klesancev veli-proda velikosti do 7 cm, ki je bilo v tlorisu nepra- 159 Monografije CPA 10 vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 0,77 m, SE 1397 š. 0,47 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop v vkopu SE 1405, iz zelo temno sivkasto rjavega (2.5 Y 3/2) Faza 9 in 10 meljastega peska (50 %), malte velikosti do 5 cm (5 %), ometa velikosti do 5 cm (5 %), lomljencev SE 1382 peščenjaka velikosti do 20 cm (20 %), in gradbene- Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz ga materiala velikosti do 15 cm (20 %), ki je bilo v klesancev peščenjaka velikosti 40 × 30 cm in opek tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo velikosti 30 × 15 × 5 cm, vezanih z malto. Mere: rimskodobne najdbe (keramiko, opeko), novoveške d. 3,80 m, š. 0,40 m. najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, živalske kosti). Mere: d. 2,40 m, š. 1,50 m. SE 1389 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek SE 1399 velikosti 30 × 15 cm in oblic velikosti do 10 cm, ve- Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek zanih z malto. Mere: d. 1,65 m, š. 0,60 m. velikosti 28 × 15 cm in oblic velikosti do 10 cm, ve- zanih z malto. Mere: d. 1,00 m, š. 0,85 m, v. 1,30 m. SE 1390 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek SE 1400 velikosti 30 × 15 cm in oblic velikosti do 10 cm, do- Ostanek dveh novoveških stopnic, vzidanih v delan z ometom na eni strani, vezanih z malto. Mere: SE 1399, iz opek velikosti 30 × 15 cm (70 %), lom-d. 0,67 m, š. 0,55 m. ljencev peščenjaka velikosti 30 × 20 cm (15 %) in malte (15 %). Mere: d. 0,80 m, š. 0,80 m, v. 0,10 m. SE 1395 Novoveško nasutje iz sipkega rjavega (10 YR 5/3) SE 1401 finega peska (10 %), gradbenega materiala velikos- Novoveška stopnica iz opek velikosti 20 × 15 cm ti 30 × 15 cm (40 %), ometa velikosti 10 × 10 cm (90 %) in malte (10 %). Mere: d. 0,80 m, š. 0,27 m. (20 %) in drobcev malte (30 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo SE 1402 rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe Novoveški zid iz opek velikosti 20 × 15 cm (30 %), (keramiko, pečnico) in neopredeljene najdbe (ko-lomljencev peščenjaka velikosti 40 × 30 cm (50 %) in vinske predmete, živalske kosti). Mere: d. 1,70 m, š. malte (20 %). Mere: d. 1,07 m, š. 0,50 m. 1,40 m, deb. 0,85 m. SE 1403 SE 1396 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1404, iz Novoveško nasutje iz črnega (10 YR 2/1) glinene- sipkega temno rumenkasto rjavega (2.5 Y 3/2) finega ga melja (70 %), lomljencev peščenjaka velikosti do peska (70 %), drobcev malte (10 %), drobcev oglja 25 cm (10 %), drobcev oglja (15 %) in drobcev mal- (5 %), proda velikosti do 3 cm (10 %) in gradbene- te (5 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku li-ga materiala velikosti 10 × 10 cm (5 %), ki je bilo nearne oblike ter je vsebovalo neopredeljene najdbe v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: (kovinske predmete, živalske kosti). Mere: d. 1,70 m, d. 1,45 m, š. 0,65 m. š. 1,20 m. 160 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1404 SE 1383 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1403, ogla- Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 30 × 15 cm, tega tlorisa in linearnega preseka. Mere: d. 1,45 m, vezanih z malto. Mere: d. 1,90 m, š. 0,35 m, v. 0,20 m. š. 0,65 m. SE 1384 SE 1405 Novoveške stopnice, grajene iz opek velikos- Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1397, ogla- ti 30 × 15 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,20 m, tega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: d. 2,40 m, š. 0,82 m, v. 0,45 m. š. 1,50 m. SE 1385 SE 1406 Novoveški zid. Mere: d. 0,34 m, š. 0,30 m, v. 0,20 m. Novoveško nasutje iz zbitega temno olivno rjavega (2.5 Y 3/3) meljastega peska (40 %), oblic velikosti SE 1386 do 10 cm (10 %), proda velikosti do 3 cm (10 %) in Novoveški zid, grajen iz opek velikosti 30 × 15 cm in malte (40 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v preseku lomljencev peščenjaka velikosti 40 × 30 cm, vezanih linearne oblike. Mere: d. 1,60 m, š. 1,20 m. z malto. Mere: d. 4,70 m, š. 0,30 m, v. 1,50 m. SE 1437 SE 1391 Novoveški vkop za kletne prostore v južnem prizidku. Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek velikosti 28 × 15 cm in lomljencev peščenjaka veli- Faza 11 kosti 10 × 15 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,95 m, š. 0,30 m, v. 0,70 m. SE 1379 Novoveški zid, grajen iz opek velikosti SE 1392 30 × 15 × 5 cm, vezanih z malto. Mere: d. 5,00 m, š. Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek 0,50 m, v. 0,40 m. velikosti 20 × 15 cm in lomljencev peščenjaka veli- kosti 10 × 10 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,00 m, SE 1380 š. 0,25 m, v. 0,90 m. Novoveški tlak iz glinenih tlakovcev in opek, ki je bil v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: Faza 12 d. 4,20 m, š. 2,48 m, deb. 0,08 m. SE 1378 SE 1381 Sodobno nasutje iz sipkega bledo rjavega (10 YR 6/3) Novoveško nasutje iz sipkega svetlo olivno rjavega meljastega peska (20 %), gradbenega materiala veli- (2.5 Y 5/3) meljastega peska (30 %), malte – drobci kosti do 25 cm (30 %), lomljencev peščenjaka veli- (30 %), ometa velikosti 10 × 10 cm (20 %) in grad- kosti do 50 cm (10 %), oblic velikosti do 20 cm (5 %), benega materiala velikosti 15 × 15 cm (20 %), ki je ometa velikosti do 10 cm (10 %) in malte velikosti bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike ter do 10 cm (25 %), ki je bilo v tlorisu oglate in v pre-je vsebovalo novoveške najdbe (pečnico) in neopre- seku linearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne deljene najdbe (steklo, kovinska predmeta, živalske najdbe (keramiko) novoveške najdbe (keramiko, peč- kosti). Mere: d. 4,70 m, š. 2,55 m, deb. 0,55 m. nico, steklo) in neopredeljene najdbe (kovinske pred- mete, živalske kosti, polžja hišica). Mere: d. 5,00 m, š. 4,60 m, deb. 0,55 m. 161 Monografije CPA 10 Atrij križnega hodnika in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,73 m, š. 1,10 m. Faza 4 SE 300 SE 293 Rimskodobni vkop jame, zapolnjen s polnilom Rimskodobno nasutje iz čvrstega zelo temno sivo- SE 299, nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,73 m, rjavega (2.5 Y 3/2) glinenega melja (60 %), gradbene- š. 1,10 m. ga materiala (30 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,20 m, š. 1,10 m. SE 301 Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rumenkasto SE 294 rjave (10 YR 4/4) peščene gline (75 %), lomljencev Rimskodobno polnilo v vkopu SE 295, iz čvrstega in gradbenega materiala velikosti do 5 cm (25 %), ki zelo temno sivo-rjavega (2.5 Y 3/2), glinenega melja je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,14 m, (60 %), gradbenega materiala (25 %) in malte (15 %), š. 1,25 m. ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: d. 1,75 m, š. 0,45 m. SE 302 Rimskodobno nasutje iz malte (90 %) in gradbenega SE 295 materiala velikosti do 2 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 294, nepravilne oblike. Mere: d. 0,60 m, š. 0,28 m. ovalnega tlorisa. Mere: d. 1,75 m, š. 0,45 m. SE 303 SE 296 Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumenkas- Rimskodobno nasutje iz iz čvrste zelo temno sivo- to rjavega (10 YR 4/6) glinenega melja (70 %), lom-rjave (10 YR 3/2) meljaste gline (70 %) in gradbene- ljencev peščenjaka velikosti do 10 cm (10 %), malte ga materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. (10 %) in gradbenega materiala velikosti do 10 cm Mere: d. 1,10 m, š. 0,95 m. (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike ter je vse- bovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in neoprede- SE 297 ljene najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: Rimskodobno nasutje iz čvrste zelo temno sivo-rja- d. 3,5 m. ve (10 YR 2/2) meljaste gline (70 %) in gradbenega materiala velikosti do 5 cm (20 %) ter malte velikosti SE 304 do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Rimskodobni tlak iz kvadratnih opečnih tlakovcev Mere: d. 3,59 m, š. 1,18 m. (27 × 27 cm). Mere: d. 1,08 m, š. 0,60 m. SE 298 SE 305 Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rjave Rimskodobno nasutje iz mehkega olivno rjavega (10 YR 3/3) meljaste gline (60 %), lomljencev pešče- (10 Y 4/3) finega peska velikosti do 0,02 cm (100 %), njaka velikosti do 30 cm (30 %) in gradbenega ma- ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, teriala velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu š. 0,48 m. nepravilne oblike. Mere: d. 5,06 m, š. 1,21 m. SE 306 SE 299 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 307, iz Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 300, iz čvrstega temno rumeno-rjavega (10 YR 4/4) gline-temno sivo-rjave (2.5 YR 3/3) meljaste gline (70 %) nega melja (70 %), malte velikosti do 2 cm (15 %) 162 Dominikanski samostan na Ptuju in gradbenega materiala velikosti do 5 cm (15 %), ga melja (70 %) in gradbenega materiala (35 %), ki ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: d. 0,81 m, je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,19 m, š. 0,59 m. š. 0,60 m. SE 307 SE 319 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 306, li- Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 318, nearnega tlorisa. Mere: d. 0,81 m, š. 0,59 m. nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,19 m, š. 0,60 m. SE 308 SE 320 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 309, iz Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 321, iz temno rumeno-rjavega (10 YR 3/6) glinenega melja mehkega zelo temno sivkasto rjavega (10 YR 3/2) (80 %) in opek velikosti do 5 cm (20 %), ki je bilo v glinenega melja (60 %) in gradbenega materiala tlorisu okrogle oblike. Mere: premer 0,27 m. (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, š. 1,01 m. SE 309 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 308, SE 321 okroglega tlorisa. Mere: premer 0,27 m. Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 320, iz nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,00 m, š. 1,01 m. SE 310 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 311, iz SE 322 čvrstega temno rumeno-rjavega (10 YR 3/4) glinene- Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 323, iz ga melja (70 %) in gradbenega materiala velikosti do mehkega zelo temno sivkasto rjavega (10 YR 3/2) gli-5 cm (30 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: nenega melja (60 %) in gradbenega materiala (40 %), premer 0,27 m. ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,00 m, š. 0,75 m. SE 311 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 310, SE 323 okrogla tlorisa. Mere: premer 0,27 m. Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 322, linearnega tlorisa. Mere: d. 1,00 m, š. 0,75 m. SE 312 = SE 317 Rimskodobno nasutje iz čvrste olivno rjave SE 324 (2.5 Y 4/4) meljaste gline (80 %) in gradbenega ma- Rimskodobno nasutje iz rumeno-rjave (10 YR 5/6) teriala velikosti (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne gline (70 %), peščene gline (20 %) in gradbenega ma-oblike. Mere: d. 2,95 m, š. 0,75 m. teriala (10 %). Mere: d. 4,27 m, š. 0,90 m. SE 313 SE 325 Rimskodobno nasutje iz čvrste olivno rjave Rimskodobno nasutje iz mehke rjave (7.5 YR 4/4) (2.5 Y 5/6) gline (95 %) in proda velikosti do 2 cm gline (60 %), peščenega melja (30 %) in gradbenega (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. d. 0,53 m, š. 0,70 m. Mere: d. 1,13 m, š. 1,00 m. SE 318 SE 326 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 319, iz Rimskodobna struktura, grajena (v kombiniranem mehkega zelo temno rjavega (7.5 YR 2.5/3) glinene-stilu) iz oblic peščenjaka (20 %), vezanih z malto 163 Monografije CPA 10 (80 %), ki je vsebovala novoveške najdbe (steklo), gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ne-najdbe 20. in 21. stoletja (keramiko, kamen, pločevin- pravilne oblike. Mere: d. 0,34 m, š. 0,15 m. ko) in neopredeljene najdbe (steklo, kovino, kerami- ko, živalske kosti). Mere: d. 1,30 m, š. 0,72 m. SE 339 Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rjave SE 327 (10 YR 3/3) gline (30 %), peščenega melja (30 %), Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 328, iz glinenega melja (10 %), malte (10 %) in gradbenega mehkega zelo temno rjavega (10 YR 2/2) peščenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. melja (40 %), gline (40 %) in gradbenega materiala Mere: d. 3,10 m, š. 1,47 m. (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,35 m. SE 340 Rimskodobno nasutje iz olivno rjave (10 YR 3/3) gli- SE 328 ne (30 %), glinenega melja (30 %), peščenega melja Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 327, (30 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,35 m, š. 0,70 m. tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 1,05 m. SE 329 SE 341 Rimskodobno nasutje iz mehke temno rumeno-rjave Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz (10 YR 3/4) gline (50 %), peščene gline (30 %) in lomljencev peščenjaka in opeke, vezanih z malto. gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu line- Mere: d. 1,27 m, š. 0,62 m. arne oblike. Mere: d. 2,25 m, š. 0,85 m. SE 342 SE 330 Rimskodobni trden tlak iz opek. Mere: d. 0,90 m, Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz š. 0,30 m. lomljencev velikosti do 30 cm in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,90 m, š. 0,43 m. SE 343 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) SE 331 iz lomljencev peščenjaka in opeke, vezanih z mal- Rimskodobno nasutje iz mehke temno rumeno-rjave to. Omet je ohranjen na južni strani zidu. Mere: (10 YR 4/4) gline (40 %), peščenega melja (40 %) in d. 0,93 m, š. 0,50 m. gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ne- pravilne oblike. Mere: d. 1,28 m, š. 0,30 m. SE 344 Rimskodobni tlak iz opek. Mere: d. 0,75 m, š. 0,45 m. SE 332 Rimskodobno nasutje iz mehkega zelo temno rjave- SE 345 ga (10 YR 2/2) peščenega melja (30 %), glinenega Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz melja /30 %), gline (20 %) in gradbenega materia-lomljencev peščenjaka in opeke, vezanih z malto. la (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: Mere: d. 1,38 m, š. 0,32 m. d. 3,50 m, š. 0,75 m. SE 346 SE 333 Rimskodobni tlak iz opek (100 %). Mere: d. 1,50 m, Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rumeno-rjave š. 1,00 m. (10 YR 4/6) gline (50 %), glinenega melja (30 %) in 164 Dominikanski samostan na Ptuju SE 347 SE 550 Rimskodobno nasutje iz čvrstega zelo temno sivo- Rimskodobno nasutje iz večjih kamnov/lomljencev -rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gline in kosov opeke. Mere: d. 0,88 m, š. 0,75 m. (30 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 4,10 m, š. 0,35 m. SE 551 Rimskodobno nasutje iz trdega olivnega (5 Y 4/4) SE 354 = SE 568 glinenega melja (99,5 %) in oglja velikosti od 0,5 do Rimskodobno nasutje iz mehkega zelo temno sivo- 2,5 cm (0,5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. -rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (40 %), gline- Mere: d. 1,40 m, š. 0,64 m, deb. 0,02 m. nega melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 10,95 m, š. 2,28 m. SE 556 Rimskodobni opečnat tubul. Mere: d. 0,11 m, SE 543 š. 0,14 m. Rimskodobno nasutje iz trde temno rumeno-rjave (10 YR 3/3) gline (60 %), pečene gline (20 %) in SE 557 gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ne- Rimskodobni zid iz opek. Mere: d. 0,21 m, š. 0,10 m. pravilne oblike. Mere: d. 0,87 m, š. 0,98 m. SE 558 SE 544 Rimskodobno nasutje iz sipkega svetlo rumeno-rja- Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 545, iz vega (10 YR 6/4) finega peska velikosti od 0,02 do trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) 0,002 cm (100 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne obli-glinenega peska (40 %), peščenega melja (30 %) in ke. Mere: d. 0,62 m, š. 0,38 m. gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu ne- pravilne oblike. Mere: d. 0,53 m, 0,48 m. SE 559 Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. SE 545 Mere: d. 0,20 m, š. 0,20 m. Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 544, nepravilnega tlorisa. Mere: d. 0,53 m, 0,48 m. SE 560 Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. SE 546 Mere: d. 0,20 m, š. 0,20 m. Rimskodobno nasutje iz čvrste rumeno-rjave (10 YR 3/3) gline (70 %), peščenega melja (20 %) in SE 561 gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu ne- Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. pravilne oblike. Mere: d. 1,11 m, š. 0,43 m. Mere: d. 0,20 m, š. 0,20 m. SE 548 SE 562 Rimskodobno nasutje iz čvrste rumeno-rjave Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. (10 YR 5/6) gline (60 %), glinenega melja (20 %) in Mere: d. 0,20 m, š. 0,20 m. gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu ne- pravilne oblike. Mere: d. 0,74 m, š. 0,76 m. SE 563 Rimskodobni tlak iz opeke. Mere: d. 0,26 m, š. 0,24 m. SE 549 Rimskodobni zid, grajen iz lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Mere: d. 0,68 m, š. 0,40 m. 165 Monografije CPA 10 SE 564 dnjeveške najdbe, visoko in pozno srednjeveške najd- Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijetega zelo temno be (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, opeko, sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (30 %), gli-steklo), najdbe 20. in 21. stoletja (opeko) ter neopre- nenega melja (30 %) in gradbenega materiala (40 %), deljene najdbe (novec, mlinski kamen, kovinske pred-ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 4,90 m, mete, keramiko, opeko, žgano glino, steklo, živalske š. 0,70 m. kosti) (15 %). Mere: d. 19,17 m, deb. 0,75 m. SE 565 Faza 8 Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,19 m, š. 0,07 m. SE 288 Srednjeveško polnilo vkopa SE 290, trdno sprijeto, SE 566 ki je bilo v tlorisu linearne in v preseku nepravilne Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- Mere: d. 0,19 m, š. 0,18 m. ko, tera sigilato), novoveške najdbe (keramiko, opeko, steklo), najdbe 20. in 21. stoletja (keramiko, opeko) SE 569 ter neopredeljene najdbe (opeko, kamen, kovino, ži- Rimskodobno nasutje iz sipkega svetlo rumeno-rja- valske kosti). Mere: d. 18,03 m. vega (10 YR 6/4) finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm (100 %). Mere: d. 0,50 m, š. 0,60 m. SE 289 Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 290, gra- SE 570 jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do Rimskodobno nasutje iz lomljencev peščenjaka 30 cm in opeke velikosti do 20 cm, vezanih z malto. (70 %), finega peska velikosti od 0,02 do 0,002 cm Omet v posutju. Mere: d., 18,03 m. (20 %) in opek (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 1,00 m. SE 290 Srednjeveški vkop za severni temelj SE 289 in polnilo Faza 7 SE 288, linearnega tlorisa. Mere: d. 18,03 m. SE 356 SE 291 = SE 337 Srednjeveški vodnjak. Mere: d. 1,35 m, š. 0,70 m. Srednjeveški temelj zahodnega samostanskega zidu (atrija), ki zapolnjuje vkop SE 292 in SE 338, gra- SE 357 jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do Vkop za srednjeveški vodnjak, zapolnjen s polniloma 30 cm in opeke velikosti do 20 cm, vezanih z malto. SE 355 in SE 356. Mere: d. 1,35 m, š. 0,70 m. Omet v posutju. Mere: d. 15,91 m. SE 287 = SE 567 SE 292 = SE 338 Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega zelo temno Srednjeveški vkop za zahodni temelj zidu atrija sivega (2.5 Y 3/1) glinenega melja (60 %), grobega SE 291 in SE 337. Mere: d. 15,91 m. peska velikosti od 0,2 do 0,02 cm (10 %), lomljencev velikosti do 20 cm (10 %) in oblic velikosti do 10 cm SE 314 (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku linearne oblike Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 316, iz ter je vsebovalo prazgodovinske najdbe (keramiko), čvrstega zelo temno rjavega (2.5 Y 5/6) peščenega rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, tera sigilato, melja (35 %), glinenega melja (35 %) in gradbenega afriško sigilato, steklo), poznoantične in zgodnje sre-166 Dominikanski samostan na Ptuju materiala (35 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. SE 353 Mere: d. 18,05 m, š. 0,53 m. Srednjeveški vkop za polnilo SE 351 in temelj SE 352, nepravilnega tlorisa. Mere: š. 0,10 m. SE 315 Srednjeveški temelj zidu na vzhodni strani atrija križ- SE 355 nega hodnika, ki zapolnjuje SE 316, grajen (v kom- Srednjeveško polnilo vkopa SE 357, iz mehkega oliv- biniranem stilu) iz lomljencev in opeke, vezanih z no rjavega (2.5 Y 4/3) peščenega melja (40 %), gli-malto. Omet v posutju. Mere: d. 3,86 m, š. 0,28 m. nenega melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,35 m, SE 316 š. 0,70 m. Srednjeveški vkop, zapolnjen z polnilom SE 314 in temeljem SE 315. Mere: d. 18,05 m, š. 0,60 m. SE 358 Srednjeveški odtok oziroma grajena struktura iz lom- SE 335 ljencev peščenjaka, ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Srednjeveško polnilo jarka SE 338, iz trdega temno Mere: d. 0,74 m, š. 0,16 m. rjavega (10 YR 3/3) peščenega melja (10 %), lom- ljencev peščenjaka (60 %) in opeke (30 %), ki je bilo Faza 12 v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,40 m š. 0,88 m. SE 286 SE 336 Sodobno nasutje, današnja hodna površina, iz zbi- Srednjeveško polnilo jarka SE 338, iz čvrstega temno tega svetlo sivega (2.5 YR 7/1) grušča (100 %), ki rjavega (10 YR 3/3) peščenega melja (60 %), malte je bilo v tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. (10 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v Mere: d. 19,17 m, š. 3,72 m, deb. 0,40 m. tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 15,97 m, š. 0,91 m. SE 334 SE 337 Sodobno grajena struktura, grajena (v kombiniranem Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 338, gra- stilu) iz lomljencev velikosti do 50 cm in opeke ve- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev, opeke in likosti do 40 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,30 m, kamnov, vezanih z malto. Mere: d. 15,91 m. š. 1,00 m. SE 338 SE 348 Srednjeveški vkop za polnilo SE 335, SE 336 in te- Sodobno polnilo vkopa SE 350 za kanalizacijo, iz melj SE 337. Mere: d. 15,91 m. mehkega peščenega melja (20 %) in malte (80 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,80 m, SE 351 š. 1,20 m. Srednjeveško polnilo jarka SE 353, ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 16,83 m, š. 0,63 m. SE 349 Sodobna cev za kanalizacijo v SE 348. Mere: SE 352 d. 1,80 m, š. 0,35 m. Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 353, gra- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka, SE 350 opeke in kamnov, vezanih z malto. Omet v posutju. Sodoben vkop za kanalizacijo, zapolnjen s polnilom Mere: d. 16,63 m. SE 348 in SE 349. Mere: d. 1,80 m, š. 1,20 m. 167 Monografije CPA 10 SE 547 opek (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne in v preseku Sodobno nasutje odpadne keramike iz muzeja. Mere: nepravilne oblike. Mere: d. 1,30 m, š. 0,80 m. d. 2,44 m, š. 0,51 m. SE 259 SE 552 Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rumeno-rjave Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 547. Mere: (10 YR 4/4) gline (40 %), glinenega melja (30 %), d. 2,44 m, š. 0,51 m. proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %), malte velikosti do 5 cm (10 %) in gradbenega materiala velikosti do SE 553 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Sodoben opečnat kanal iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,92 m, š. 1,01 m. Mere: d. 1,75 m, š. 0,24 m, v. 0,16 m. SE 263 SE 554 Rimskodobno nasutje iz čvrste temno rumeno-rja- Sodobno zbito nasutje malte (60 %), kamnov pešče- vega (10 YR 4/4) peščenega melja (20 %), oblic ve- njaka (10 %), oblic peščenjaka(10 %) in opek (20 %), likosti do 15 cm (60 %) in drobcev malte (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,89 m, d. 1,29 m, š. 0,80 m, debeline 0,30 m. š. 0,90 m. SE 555 Faza 2 Sodoben tlak iz opek. Mere: d. 1,15 m, š. 0,40 m, v. 0,06 m. SE 179 Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- Sončni park (vzhodno dvorišče) -rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja (60 %), opek (15 %), malte (15 %) in lomljencev peščenjaka Faza 1 (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- SE 194 ko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- d. 2,10 m, š. 1,40 m. -rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja (40 %), gline (40 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in mal- SE 229 te velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu linear- Rimskodobno nasutje iz čvrstega olivno rjavega ne oblike. Mere: d. 1,43 m, š. 0,60 m. (2.5 Y 5/6) glinenega melja (40 %), gline (40 %), malte velikosti do 3 cm (10 %) in proda velikosti od SE 195 0,5 do 2,5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne ob- Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, vega (10 YR 4/4) peščenega melja (15 %), glinenega steklo) in neopredeljene najdbe (keramiko, kovinski melja (20 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (15 %) predmet, steklo, živalske kosti). Mere: d. 1,45 m, in malte velikosti do 5 cm (50 %), ki je bilo v tlorisu š. 1,10 m, deb. 0,40 m. linearne oblike. Mere: d. 1,45 m, š. 0,60 m. SE 230 SE 196 Rimskodobno nasutje iz oblic (80 %) in peščenega Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- melja (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: -rjavega (10 YR 4/6) glinenega melja (50 %), gline d. 3,10 m, š. 0,40 m, deb. 0,15 m. (30 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) ter 168 Dominikanski samostan na Ptuju SE 233 SE 1332= SE 1335 Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- Rimskodobno nasutje iz olivno rjavega (2.5 Y 4/3) vega (10 YR 4/4) peščenega melja (45 %), glinenega glinenega melja (70 %), proda velikosti do 10 cm melja (25 %), malte velikosti do 5 cm (5 %), opek ve- (25 %) in drobcev malte (5 %), ki je bilo v tlorisu ne- likosti do 35 cm (10 %), lomljencev peščenjaka ve- pravilne in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo likosti do 20 cm (5 %) in proda velikosti od 0,5 do rimskodobno najdbo (keramiko). Mere: d. 4,88 m, 2,5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike š. 2,70 m. in je vsebovalo neopredeljene najdbe (kovinski pred- met). Mere: d. 6,00 m, š. 2,15 m. SE 1333 = SE 1334 Rimskodobni temelj, grajen iz oblic velikosti do SE 234 20 cm, vezanih z malto, ki je vseboval rimskodobne Rimskodobna peč, grajena (v kombiniranem stilu) iz najdbe (keramiko) in kos keramike 20. in 21. stoletja. lomljencev velikosti do 20 cm in opek velikosti do Mere: d. 3,10 m, š. 1,10 m, v. 0,80 m. 25 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,90 m, š. 0,68 m, v. 0,27 m. SE 1371 Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop SE 235 SE 1372, iz temno rumenkasto rjave (10 YR 4/4) Rimskodobno nasutje iz mehkega rumeno-rdečega peščene gline (65 %), malte velikosti do 4 cm (15 %), (5 YR 4/6) peščenega melja (80 %), opek velikosti oglja velikosti do 2 cm (10 %) in proda velikosti do do 10 cm (10 %) in lomljencev peščenjaka velikosti 3 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra-d. 0,43 m, deb. 0,13 m. vilne oblike. Mere: d. 0,55 m, š. 0,50 m. SE 1372 SE 236 Rimskodobni vkop za stojko, zapolnjen s polnilom Rimskodobno nasutje iz mehkega temno rumeno- SE 1371,okroglega tlorisa. Mere: d. 0,43 m, gl. 0,13 m. -rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (40 %), oglja velikosti do 5 cm (40 %), opek velikosti do 20 cm SE 1373 (10 %) in proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm (10 %), Rimskodobno nasutje iz rjavega (7.5 YR 4/4) gli-ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je nenega melja (75 %), proda (15 %) in ožgane gline vsebovalo neopredeljene najdbe (kovinski predmet). (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku Mere: d. 1,20 m, š. 0,63 m. lečaste oblike. Mere: d. 0,95 m, š. 0,70 m. SE 260 SE 1374 Rimskodobni estrih, drobljiv rumeno-rdeč Rimskodobno nasutje iz rumenkasto rdečega (5 YR 4/6), iz malte (60 %), peščenega melja (20 %) (5 YR 4/6) glinenega melja (75 %), proda (15 %) in in proda velikosti od 0,5 do 2 cm (20 %), ki je bil v ožgane gline (10 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 0,34 m. Mere: premer 0,55 m. SE 261 SE 1375 Rimskodobna struktura, grajena (v kombiniranem sti- Rimskodobno nasutje iz svetlo olivno rjave lu) iz lomljencev velikosti do 20 cm, vezanih z malto. (2.5 Y 5/3) meljaste gline (55 %), proda (15 %), malte Mere: d. 0,33 m, š. 0,26 m, v. 0,10 m. (10 %), oglja (10 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku linearne ob- like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, 169 Monografije CPA 10 opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: SE 117 d. 3,40 m, š. 2,70 m, deb. 0,15 m. Rimskodobni vkop za temelj SE 116, linearnega tlo- risa. Mere: premer d. 1,30 m, š. 0,45 m. SE 1376 Rimskodobni temelj, grajen iz lomljencev velikosti SE 118 20 × 10 cm, oblic velikosti do 2 cm, klesancev veli- Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 119, gra- kosti 50 × 50 × 35 cm in opek velikosti 20 × 10 cm. jen (v kombiniranem stilu) iz oblic velikosti do 15 cm Mere: d. 1,25 m, š. 0,55 m, v. 1,00 m. in opek velikosti do 10 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,30 m, š. 0,40 m. SE 1377 Rimskodobni temelj, grajen iz lomljencev velikosti SE 119 8 × 10 cm, oblic velikosti do 2 cm, klesancev velikosti Rimskodobni vkop za temelj SE 118, linearnega tlo-35 × 30 cm in opek velikosti 18 × 8 cm, vezanih z risa. Mere: premer d. 1,30 m, š. 0,40 m. malto. Mere: d. 1,00 m, š. 0,55 m, v. 1,05 m. SE 120 Faza 3 Rimskodobni tlak iz čvrstega temno rjavega (2.5 Y 5/6) peščenega melja (20 %), rečnih oblic ve- SE 87 likosti do 15 cm (60 %) in prodnikov velikosti od 0,5 Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- do 2,5 cm (20 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. vega (10 YR 4/4) peščenega melja (30 %), glinenega Mere: d. 1,15 m, š. 0,70 m. melja (40 %), prodnikov velikosti od 0,5 do 2,5 cm (10%), malte velikosti od 3 do 10 cm (10%) in opek SE 121 velikosti od 1 do 10 cm (10%), ki je bilo v tlorisu ne- Rimskodobno nasutje iz čvrstega olivno rumenega pravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (2.5 Y 6/6) peščenega melja (40 %), oblic velikosti (keramiko) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). do 10 cm (20 %) in proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm Mere: d. 7,10 m, š. 2,05 m in d. 0,45 m. (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,35 m, š. 0,60 m. SE 101 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 157 opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,60 m, š. 0,50 m. Rimskodobno nasutje iz čvrste rumeno-rjave (10 YR 5/6) gline (60 %), opek (20 %), malte (10 %) SE 113 in lomljencev peščenjaka (10 %), ki je bilo v tlorisu Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 114, in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rim-grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic velikosti do skodobno keramiko. Mere: d. 3,00 m, š. 1,45 m in 15 cm, vezanih z malto. Mere: d. 2,30 m, š. 0,50 m. deb. 0,35 m. SE 114 SE 184 Rimskodobni vkop za temelj SE 113, linearnega tlo- Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 277, gra- risa. Mere: premer d. 2,30 m, š. 0,50 m. jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev in kamnov brez vezave. Mere: d. 1,15 m, š. 0,70 m, v. 0,45 m. SE 116 Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 117, SE 185 grajen (v kombiniranem stilu) iz opek velikosti do Rimskodobna struktura iz temno rumeno-rjavega 20 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,30 m, š. 0,45 m. (10 YR 4/6) glinenega melja (20 %), opek (40 %) in 170 Dominikanski samostan na Ptuju kamnov (40 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra- velikosti od 5 do 10 cm (5 %) in malte velikosti od vilne oblike. Mere: d. 1,30 m, š. 0,80 m. 3 do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku ne- pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe SE 186 (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Rimskodobni zid, grajen (v stilu kamniti bloki) iz Mere: d. 3,95 m, š. 1,60 m in deb. 0,10 m. lomljencev velikosti od 20 do 30 cm brez vezave. Mere: d. 0,90 m, š. 0,25 m. SE 199 Rimskodobno polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 187 SE 216, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz (10 YR 3/2) peščenega melja (70 %), proda velikosti lomljencev velikosti do 40 cm, vezanih z malto. Vse-od 0,5 do 2 cm (10 %), opek velikosti od 5 do 10 cm boval je rimskodobne najdbe (keramiko) in neopre- (10 %) in malte velikosti od 2 do 5 cm (10 %), ki je deljene najdbe (steklo, kovinski predmet, žlindro, ži- bilo v tlorisu ovalne in v preseku banjaste oblike ter valske kosti). Mere: d. 3,00 m, š. 0,55 m. je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: SE 188 d. 2,30 m, š. 1,10 m in deb. 0,62 m. Rimskodobni tlak iz temno rumeno-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (10 %) ter oblic veli- SE 216 kosti do 15 cm (90 %), ki je bilo v tlorisu in preseku Rimskodobni vkop za jamo, zapolnjen s polnilom nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, š. 0,70 m. SE 199, ovalnega tlorisa. Mere: d. 1,50 m, š. 0,90 m in gl. 0,62 m. SE 189 Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- SE 217 rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja (75 %), oblic Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in vega (10 YR 4/6) peščenega melja (40 %), glinenega malte velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu in melja(30 %), malte velikosti do 5 cm (5 %), opek ve-preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,85 m, š. 0,70 m. likosti od 5 do 10 cm (10%), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in lomljencev peščenjaka (5 %), ki SE 197 je bilo v tlorisu in v preseku nepravilne oblike ter je Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- rja- vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveš- vega (10 YR 4/4) peščenega melja (45 %), glinenega ke najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (steklo, melja (15 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %), kovinske predmete, živalske kosti). Mere: d. 10,70 m, opek velikosti od 5 do 15 cm (10 %), lomljencev ve- š. 3,20 m, deb. 0,15 m. likosti od 5 do 15 cm (15 %) in malte velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku SE 218 linearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe (steklo, vega (10 YR 4/6) glinenega melja (50 %), peščenega kovinske predmete, živalske kosti). Mere: d. 5,20 m, melja (20 %), malte (10 %), opek velikosti do 5 cm š. 3,00 m in deb. 0,30 m. (20 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,45 m, š. 0,10 m. SE 198 Rimskodobno nasutje iz čvrstega rumeno rjavega SE 219 (10 YR 5/6) peščenega melja (45 %), glinenega melja Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- (25 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (15 %), opek vega (10 YR 3/4) peščenega melja (40 %), glinenega 171 Monografije CPA 10 melja (30 %), malte velikosti do 5 cm (10 %), opek lo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene velikosti do 5 cm (10 %) in lomljencev peščenjaka ve-najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,30 m, š. 0,60 m. likosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- SE 240 be (keramiko, tera sigilato) in neopredeljene najdbe Rimskodobni ostanki ometa, odpadlega z zida nepra- (živalske kosti). Mere: d. 10,60 m, š. 2,70 m. vilnega tlorisa. Vmes med kosi so rimskodobne najd- be (keramika), visoko in pozno srednjeveške najdbe SE 220 (keramika) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). Rimskodobno nasutje iz drobljivega temno sivo- Mere: d. 0,80 m, š. 0,45 m. -rjavega (2.5 Y 4/2) peščenega melja (30 %), malte (40 %), glinenega melja (30 %), opek (10 %), proda SE 241 velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in lomljencev pešče- Rimskodobno nasutje iz čvrstega temno rumeno- njaka (10 %), ki je bilo v tlorisu in v preseku nepra- -rjavega (10 YR 3/4) peščenega melja (65 %), opek vilne oblike. Mere: d. 0,80 m, š. 0,75 m. (15 %), proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm (15 %) in malte velikosti do 3 cm (5%), ki je bilo v tlorisu in SE 221 preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko- Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz dobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kera-lomljencev velikosti do 15 cm in opek velikosti do miko) in neopredeljene najdbe (kovinski predmet, 25 cm, vezanih z malto. Mere: d. 7,10 m, š. 0,60 m. keramiko, živalske kosti). Mere: d. 2,45 m, š. 1,05 m, deb. 0,15 cm. SE 222 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 243 lomljencev velikosti do 15 cm in opek velikosti do Rimskodobno nasutje iz čvrstega olivno rjavega 25 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,20 m, š. 0,55 m. (2.5 YR 5/6) glinenega melja (30 %), gline (55 %), opek (5 %) in proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %), SE 223 ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku linearne Rimskodobno nasutje iz drobljivega sivo-rjavega oblike. Mere: d. 2,45 m, š. 1,05 m, deb. 0,10 cm. (2.5 Y 5/2) peščenega melja (40 %), malte velikos- ti do 5 cm (40 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm SE 244 (10 %) in lomljencev peščenjaka velikosti do 10 cm Rimskodobni estrih nepravilnega tlorisa. Mere: (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in v d. 2,75 m, š. 1,95 m. preseku linearne oblike. Mere: d. 2,00 m, š. 0,35 m, deb. 0,10 m. SE 245 Rimskodobni mozaik nepravilnega tlorisa iz črnih in SE 226 belih kockic. Mere: d. 1,00 m, š. 0,40 m. Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do 25 cm, vezanih z malto. Mere: SE 246 d. 1,30 m, š. 0,60 m. Rimskodobni zid (v kombiniranem stilu) iz lom- ljencev velikosti do 25 cm, vezanih z malto. Mere: SE 227 d. 1,40 m, š. 0,45 m. Rimskodobno nasutje iz mehkega olivno rjavega (2.5 Y 5/6) peščenega melja (20 %), malte (70 %) in SE 247 proda velikosti od 0,5 do 1,5 cm (10 %), ki je bilo v Rimskodobno nasutje iz mehkega olivno rjavega tlorisu in v preseku nepravilne oblike ter je vsebova- (2.5 Y 5/4) peščenega melja (40 %), glinenega melja, 172 Dominikanski samostan na Ptuju (10 %) malte velikosti do 3 cm (30 %), opek velikosti SE 457 = SE 461 do 10 cm (10 %) in proda velikosti od 0,5 do 2 cm Rimskodobni tlak, trdo sprijetega rumenkasto rdeče- (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. ga (5 YR 5/8) peščenega melja (70 %), oblic (10 %) Mere: d. 1,00 m, š. 0,85 m. in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 3,78 m, š. 1,50 m. SE 248 Rimskodobno nasutje iz čvrste olivno rjave SE 458 (2.5 Y 5/6) gline (40 %), glinenega melja (20 %), mal- Rimskodobna ruševina zidu, grajenega (v kombini- te velikosti do 5 cm (10 %), opek velikosti do 10 cm ranem stilu) iz lomljencev in opek, vezanih z malto. (10 %), lomljencev peščenjaka velikosti do 10 cm Mere: d. 2,00 m, š. 1,52 m. (10 %) in proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 11,5 m, SE 460 š. 2,70 m. Rimskodobni zid, morda prag iz lomljenca peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,47 m, š. 0,58 m. SE 256 Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 257, gra- SE 461 jen (v kombiniranem stilu) iz oblic velikost do 15 cm Rimskodobno nasutje iz zbitega rumenkasto rjave-in prodnikov, vezanih z malto. Mere: d. 1,18 m, ga (10 YR 5/8) peščenega melja (40 %), glinenega š. 0,50 m, gl. 0,30 m. melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 3,78 m, š. 1,50 m. SE 257 Rimskodobni vkop za temelj SE 256, linearnega tlo- SE 462 risa. Mere: d. 1,18 m, š. 0,50 m, gl. 0,30 m. Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega rumen- kasto rjavega (10 YR 5/6) peščenega melja (60 %), SE 258 opek (20 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz d. 1,50 m, š. 0,95 m. lomljencev velikosti do 55 cm, vezanih z malto. Mere: d. 0,91 m, š. 0,60 m, v. 0,40 m. SE 465 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 271 opek, vezanih z malto. Omet je delno ohranjen na Rimskodobni vkop za temelj SE 246, nepravilnega obeh straneh. Mere: d. 5,30 m, š. 0,35 m. tlorisa. Mere: d. 1,29 m, š. 0,38 m. SE 467 SE 277 Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega svetlo oliv- Rimskodobni vkop za temelj SE 184, nepravilnega no rjavega (2.5 YR 5/4) peščenega melja (70 %) in tlorisa. Mere: d. 1,14 m, š. 0,72 m. gradbenega materiala (30 %), ki je vsebovalo tegulo z žigom. Mere: d. 1,83 m, š. 1,56 m. SE 456 Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop SE 468 SE 1431, iz trdo sprijetega rumenkasto rjavega Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop (10 YR 5/6) peščenega melja (40 %), glinenega me-SE 469, iz trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega lja (40 %) in gradbenega materiala (20 %). Mere: (2.5 YR 3/2) peščenega melja (80 %) in gradbenega d. 0,32 m, š. 0,24 m. materiala (20 %). Mere: d. 0,48 m, š. 0,33 m. 173 Monografije CPA 10 SE 469 SE 480 Rimskodobni vkop za stojko, zapolnjen s polnilom Rimskodobni vkop za stojko, zapolnjen s polnilom SE 469. Mere: d. 0,48 m, š. 0,33 m. SE 479, okroglega tlorisa. Mere: premer 0,40 m. SE 470 SE 485 Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega živo rjave- Rimskodobno polnilo jame, ki zapolnjuje vkop ga (7.5 YR 4/6) peščenega melja (30 %), glinenega SE 490, iz trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega melja (30 %) in gradbenega materiala (40 %). Mere: (2.5 YR 3/2) peščenega melja (70 %), oblic (10 %) d. 5,95 m, š. 0,95 m. in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 5,21 m, š. 3,46 m. SE 474 Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega olivno rja- SE 486 vega (2.5 YR 4/4) peščenega melja (30 %), glinenega Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop melja (30 %), oblic apnenca in gradbenega materiala SE 487, iz trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (30 %). Mere: d. 4,40 m, š. 4,00 m. (2.5 YR 3/2) peščenega melja (70 %), oblic (10 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu SE 475 okrogle oblike. Mere: premer 0,60 m. Rimskodobno polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 476, iz trdno sprijetega zelo temno sivega SE 487 (2.5 YR 3/1) peščenega melja (70 %) in gradbenega Rimskodobni vkop za stojko, zapolnjen s polnilom materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. SE 486, okroglega tlorisa. Mere: premer 0,60 m. Mere: d. 1,01 m, š. 0,66 m. SE 488 SE 476 Rimskodobno nasutje iz čvrste svetlo olivno rjave Rimskodobni vkop za jamo, zapolnjen s polnilom (2.5 YR 5/6) gline (70 %) in gradbenega materiala SE 475, okroglega tlorisa. Mere: d. 1,01 m, š. 0,66 m. (30 %). Mere: d. 1,48 m, š. 1,35 m. SE 477 SE 489 Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega živo rdečega SE 478, iz trdno sprijetega zelo temno sivega (2.5 YR 5/6) glinenega melja (70 %) in gradbenega (2.5 YR 3/1) peščenega melja (80 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: d. 2,05 m, š. 1,01 m. Mere: premer 0,30 m. SE 490 SE 478 Rimskodobni vkop za jamo, zapolnjen s polnilom Rimskodobno vkop za stojko, zapolnjen s polnilom SE 485. Mere: d. 5,21 m, š. 3,46 m. SE 477, iz okroglega tlorisa. Mere: premer 0,30 m. SE 491 SE 479 Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 492, gra- Rimskodobno polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka SE 216, iz trdno sprijetega zelo temno sivega in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,69 m, š. 0,3 m. (2.5 YR 3/1) peščenega melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike. Mere: premer 0,40 m. 174 Dominikanski samostan na Ptuju SE 492 SE 524 Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 491. Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega temno rjave- Mere: d. 0,69 m, š. 0,3 m. ga (7,5 YR 3/2) peščenega melja (70 %), gradbenega materiala (20 %) in opek (10 %), ki je bilo v tlorisu SE 495 nepravilne oblike. Mere: d. 1,25 m, š. 1,30 m. Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 495, gra- jen iz lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Mere: SE 525 d. 1,80 m, š. 0,62 m. Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega temno rjave- ga (7,5 YR 3/2) peščenega melja (70 %) in gradbe- SE 496 nega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne Rimskodobni vkop za temelj SE 495. Mere: d. 1,80 m, oblike. Mere: d. 3,50 m, š. 1,25 m. š. 0,62 m. SE 526 SE 498 Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega temno olivno Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 499, gra- rjavega (2.5 Y 3/3) peščenega melja (60 %) in opek jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenja- (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: ka, oblic in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,82 m, d. 1,20 m, š. 0,45 m. š. 0,63 m. SE 1317 SE 499 Rimskodobno nasutje iz trdega svetlo olivno rjavega Rimskodobni vkop za temelj SE 498. Mere: d. 0,82 m, (2.5 Y 5/4) peščenega melja (50 %) in proda velikosti š. 0,63 m. do 10 cm (50 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 2,85 m, š. 0,56 m. SE 515 Rimskodobni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 516, gra- SE 1318 jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka Rimskodobno nasutje iz zelo temno sivkasto rjave in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,84 m, š. 1,32 m. (2.5 Y 3/2) peščene gline (65 %), proda velikosti do 5 cm (20 %), malte (5 %) in gradbenega materiala SE 516 (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike in je vsebo- Rimskodobni vkop za temelj SE 515. Mere: d. 1,84 m, valo rimskodobne najdbe (keramiko) ter neoprede- š. 1,32 m. ljene najdbe (stekleno jagodo, živalske kosti). Mere: d. 1,20 m, š. 0,55 m. SE 517 Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega olivno rja- SE 1327 vega (2.5 Y 4/3) peščenega melja, oblic, lomljencev, Rimskodobno nasutje iz svetlo rjavkasto sive opek in malte, ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. (10 YR 6/2) malte – drobci (60 %), gradbenega Mere: d. 2,20 m, š. 1,30 m. materiala velikosti 30 × 30 cm (35 %) lomljencev apnenca velikosti do 30 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu SE 521 in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo visoko Rimskodobno nasutje iz trdo sprijetega temno ru- in pozno srednjeveške najdbe (keramiko) in neopre- meno-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (70 %) deljene najdbe (kovinska predmeta, živalske kosti). in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu Mere: d. 2,80 m, š. 2,60 m. nepravilne oblike. Mere: d. 2,50 m, š. 4,00 m. 175 Monografije CPA 10 SE 1336 SE 1366 Rimskodobno ožgano nasutje iz rahlo sprijetega oliv- Rimskodobni temelj za steber, ki zapolnjuje vkop no rjavega (2.5 Y 3/2) glinenega melja (85 %), oglja SE 1367, iz malte (40 %) in proda apnenca velikosti (5 %), malte (5 %) in gradbenega materiala velikosti do 5 cm (40 %), oblic apnenca velikosti 20 × 10 cm 17 × 10 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v (15 %) in gradbenega materiala velikosti 10 × 10 cm preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne (5 %), ki je bil v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 0,90 m, najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kerami- š. 0,90 m, deb. 0,60 m. ko, živalsko kost). Mere: d. 1,34 m, š. 1,30 m, deb. 0,04 m. SE 1367 Rimskodobni vkop za temelj SE 1366, oglatega tlorisa. SE 1361 Mere: d. 0,90 m, š. 0,90 m, globina 0,60 m. Rimskodobni estrih oziroma tlak iz malte (80 %) in proda apnenca velikosti do 2 cm (20 %), ki je bil v SE 1368 tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega zelo temno d. 2,00 m, š. 0,60 m, deb. 0,10 m. sivega (10 YR 3/1) glinenega melja (75 %), gradbene- ga materiala velikosti do 7 cm (5 %) in proda apnenca SE 1362 velikosti do 3 cm (10 %), oglja (5 %) in malte (5 %), Baza rimskodobnega stebra iz lomljenca apnenca, ki ki je bilo v tlorisu linearne oblike in je vsebovalo ne-ima v sredini zgornje ploskve utor. Mere: d. 0,68 m, opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 0,80 m, š. 0,68 m, v. 0,25 m. š. 0,40 m, deb. 0,03 m. SE 1363 SE 1369 Rimskodobno nasutje plast iz trdno sprijete svetlo Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijete temno siv-sivo-rjave (2.5 Y 5/4) peščene gline (65 %), proda kasto rjave (2.5 Y 4/2) peščene gline (55 %), malte apnenca velikosti do 2 cm (10 %) in malte velikosti (20 %), oglja (5 %) in gradbenega materiala (20 %), do 5 cm (25 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepra-ki je bilo v tlorisu in preseku linearne oblike ter je vilne oblike. Mere: d. 1,20 m, š. 0,55 m. vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko). SE 1364 SE 1370 Rimskodobno nasutje iz rahlo sprijete temno siv- Rimskodobno nasutje iz trdno sprijetega zelo temno kasto rjave (2.5 Y 4/2) peščene gline (55 %), malte sivega (10 YR 3/1) glinenega melja (75 %), gradbene- (20 %), oglja (5 %) in gradbenega materiala velikosti ga materiala (5 %), proda apnenca velikosti do 3 cm do 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku line- (10 %), oglja (5 %) in malte (5 %), ki je bilo v tlorisu arne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (ke- nepravilne in v preseku lečaste oblike ter je vsebova- ramiko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, lo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene živalske kosti). Mere: d. 3,30 m, š. 2,30 m. najdbe (živalske kosti). Mere: d. 0,70 m, š. 0,20 m, deb. 0,08 m. SE 1365 Rimskodobni estrih oziroma tlak iz malte (80 %) in SE 1431 proda apnenca velikosti do 2 cm (20 %), ki je bil v Rimskodobni vkop za stojko, zapolnjen s polnilom tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 3,30 m, SE 456. Mere: d. 0,32 m, š. 0,24 m. š. 1,65 m, deb. 0,10 m. 176 Dominikanski samostan na Ptuju Faza 4 zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (75 %), gradbenega materiala (15 %) in lomljencev SE 76 (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- Srednjeveški zid, zazidan v vkop SE 268, grajen (v like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, kombiniranem stilu) iz opek in lomljencev, vezanih z opeko, oljenko, kovinske predmete, tera sigilato), no-malto. Mere: d. 4,00 m, š. 0,40 m. voveške najdbe (keramiko, steklo) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, steklo, keramiko, opeko, SE 193 = SE 231 = SE 237 kamne, žlindro, živalske in človeške kosti). Mere: Srednjeveško polnilo jarka, ki zapolnjuje vkop d. 26,10 m, š. 4,10 m, deb. 1,85 m. SE 232, iz čvrstega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega melja (60 %), opek velikosti do 10 cm SE 153 (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %), lom- Poznorimskodobni ali zgodnjesrednjeveški jarek ozi- ljencev peščenjaka velikosti od 10 do 15 cm (10 %) roma vkop, zapolnjen s polnilom SE 16 = SE 20 = in malte velikosti do 5 cm (10%), ki je bilo v tlorisu SE 103 = SE 104, nepravilnega tlorisa in preseka. linearne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe Mere: d. 26,10 m, š. 4,10 m, gl. 1,85 m. (keramiko, opeko, kovinski predmet). Mere: d. 5,42 m, š. 0,75 m in deb. 0,60 m. SE 239 Srednjeveška ruševina zidu SE 076 (v kombiniranem SE 232 stilu) iz lomljencev, vezanih z malto. Mere: d. 0,50 m, Srednjeveški vkop za jarek, zapolnjen s polnilom š. 0,35 m. SE 193 = SE 231 = SE 237, linearnega tlorisa. Mere: d. 5,42 m, š. 0,75 m in gl. 0,60 m. SE 252 Srednjeveško nasutje iz čvrste rumeno-rjave SE 251 (10 YR 5/6) gline (70 %) in glinenega melja (30 %), Srednjeveško čvrsto nasutje iz oblic velikosti od 10 ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: do 15 cm (70 %), temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) d. 0,70 m, deb. 0,15 m. peščenega melja (20 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 0,35 m, SE 253 deb. 0,17 m. Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno sivo-rjave- ga (10 YR 4/2) peščenega melja (40 %), lomljencev SE 268 peščenjaka velikosti do 10 cm (20 %), ometa velikos- Srednjeveški vkop za zid SE 76. Mere: d. 4,02 m, ti do 5 cm (15 %), opek velikosti do 10 cm (15 %) š. 0,42 m. in malte velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlo- risu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,70 m, SE 1445 deb. 0,35 m. Srednjeveški vkop za severno stopnišče v kletne pro- store, zapolnjen z zid SE 46, zid SE 98 in stopnicami SE 254 SE 129. Mere: d. 2,98 m, š. 2,40 m. Srednjeveško nasutje iz drobljive sive (2.5 YR 6/1) malte (80 %), lomljencev peščenjaka velikosti do Faza 5 10 cm (10 %) in opek velikosti do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: SE 16 = SE 20 = SE 103 = SE 104 d. 1,15 m, deb. 0,18 m. Polnilo poznorimskodobnega ali zgodnjesrednjeve- škega jarka, ki zapolnjuje vkop SE 153, iz trdnega 177 Monografije CPA 10 SE 255 SE 1331 Srednjeveško nasutje iz trdega, zelo temno sivo-rja- Srednjeveški vkop roparskega jarka, zapolnjen s pol- vega (10 YR 3/2) peščenega melja (75 %), lomljen- nilom SE 1330, linearnega preseka in tlorisa. Mere: cev peščenjaka velikosti od 5 do 10 cm (10 %) in d. 3,40 m, gl. 1,80 m. gradbenega materiala velikosti do 5 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: Faza 6 d. 1,15 m, deb. 0,30 m. SE 111 SE 1264 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Srednjeveški estrih oziroma tlak, ki je bil v tlorisu in opek (do 25 cm) in lomljencev (do 35 cm), vezanih z preseku nepravilne oblike. Mere: d. 7,60 m, š. 2,15 m. malto. Mere: d. 2,60 m, š. 0,30 m. SE 1328 SE 163 Srednjeveško polnilo roparskega jarka, ki zapolnjuje Srednjeveški zid, ki se nahaja znotraj vkopa SE 225, vkop SE 1329, iz mehkega glinenega melja (55 %), grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti proda velikosti do 5 cm (10 %), malte velikosti do do 35 cm in opek velikosti do 25 cm, vezanih z malto. 10 cm (25 %), lomljencev peščenjaka velikosti do 10 Mere: d. 2,25 m, š. 0,35 m. cm (5 %) in gradbenega materiala velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku linearne oblike ter SE 164 je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), visoko Srednjeveško nasutje ruševin iz lomljencev velikosti in pozno srednjeveške najdbe (keramiko) in neopre-od 10 do 30 cm (80 %) in opek velikosti od 10 do deljene najdbe (kovinski predmet, opeko, živalske 20 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: kosti, polžjo hišico). Mere: d. 2,25 m, deb. 1,10 m. d. 1,80 m, š. 0,80 m, deb. 0,50 m. SE 1329 SE 165 Srednjeveški vkop roparskega jarka, zapolnjen s pol- Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz nilom SE 1328, linearnega tlorisa in preseka. Mere: lomljencev velikosti do 35 cm in opek velikosti do d. 2,25 m, gl. 1,10 m. 25 cm, vezan z malto. Mere: d. 1,80 m, š. 0,55 m. SE 1330 SE 178 Srednjeveško polnilo roparskega jarka, ki zapolnjuje Srednjeveško nasutje iz mehkega temno sivo-rjavega vkop SE 1331, iz mehkega zelo temno sivkasto rjave- (2.5 Y 4/2) peščenega melja (50 %), opek velikos- ga (2.5 Y 3/2) glinenega melja (40 %), malte velikosti ti od 5 do 15 cm (10 %), proda velikosti od 0,5 do do 5 cm (40 %), lomljencev peščenjaka velikosti do 2 cm (8 %) in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 15 cm (10 %) in gradbenega materiala velikosti do do 10 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne ob-10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku linearne like in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera-opeko), srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške miko, opeko), visoko in pozno srednjeveške najdbe najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinske pred-kosti). Mere: d. 1,46 m, š. 1,37 m. mete, živalske kosti, polžjo hišico). Mere: d. 3,40 m, deb. 1,80 m. SE 191 Srednjeveško nasutje iz temno rumeno-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (70 %), opek velikosti od 5 do 10 cm (5 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm 178 Dominikanski samostan na Ptuju (15 %) in malte velikosti od 2 do 5 cm (10 %), ki je SE 264 bilo v tlorisu in v preseku linearne oblike ter je vse- Srednjeveški temelj „Matildinega dvorca“, ki zapol- bovalo rimskodobne najdbe (keramiko, steklo) in ne- njuje vkop SE 275. Mere: d. 8,84 m, gl. 1,60 m. opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,10 m, š. 1,40 m in deb. 0,10 m. SE 265 Zazidan vhod v klet v „Matildin dvorec“. Mere: SE 192 d. 2,09 m, v. 1,5 m. Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumenkasto rjavega (10 YR 4/6) peščenega melja (80 %), opek SE 270 velikosti od 2 do 10 cm (5 %), lomljencev velikosti Srednjeveško nasutje– maltni estrih, iz čvrsto temno do 5 cm (5 %) in malte velikosti do 5 cm (10 %), rumeno-rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja (40 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku linearne peščenega melja (30%), proda velikosti od 0,5 do oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami-2 cm (10 %), malte velikosti od 3 do 10 cm (10 %) ko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: in opeke velikosti od 1 do 10 cm (10 %), ki je bilo v d. 0,90 m, š. 0,87 m in deb. 0,15 m. tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,00 m, š. 1,35 m. SE 224 SE 274 Srednjeveški temelj vzhodnega trakta samostana, Srednjeveški vkop za temelj SE 224 vzhodnega trak-ki zapolnjuje vkop SE 274, grajen (v stilu kamniti ta samostana, linearnega tlorisa. Mere: d. 22,94 m, bloki) iz lomljencev peščenjaka brez vezave. Mere: gl. 1,13. d. 23,00 m, v. 1,10 m. SE 278 SE 225 Srednjeveški vzhodni zid samostana. Srednjeveški vkop za kletne prostore ob temelju „Matildinega dvorca“, nepravilnega tlorisa. SE 279 Vzhodni zid „Matildinega dvora“, ki je vseboval SE 228 rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe Srednjeveški zid znotraj vkopa SE 225, grajen (v (opeko) in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do 45 cm živalske kosti). in opek velikosti do 25 cm, vezanih z malto. Mere: d. 2,00 m, š. 0,45 m. SE 280 Srednjeveški zid med romansko in zgodnje gotsko SE 242 fazo samostana. Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumeno- rja- vega (10 YR 5/6) glinenega melja (30 %), gline(40 %), SE 281 opek velikosti do 5 cm (10 %), malte velikosti do 5 Srednjeveški temelj vzhodnega zidu zgodnje gotske cm (10 %) in proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %), faze samostana, ki zapolnjuje vkop SE 282. ki je bilo v tlorisu linearne oblike in je vsebovalo rim- skodobne najdbe (keramiko, steklo) ter neopredelje- SE 283 ne najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: Vzhodni zid zgodnje gotske faze samostana. d. 2,10 m, š. 1,30 m. 179 Monografije CPA 10 Faza 7 no orodje, opeko, živalske kosti). Mere: d. 2,10 m, š. 0,50 m. SE 3 Srednjeveški temelj zidu, ki zapolnjuje vkop SE 4, SE 82 grajen iz lomljencev, opeke in neobdelanih kamnov, Srednjeveško nasutje iz trdno sprijetega rumenkasto vezanih z malto. Mere: d. 4,30 m, š. 1,00 m. rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (80 %), grad- benega materiala (10 %) in malte (10 %), ki je bilo v SE 4 tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo Srednjeveški vkop za temelj SE 3, oglatega tlorisa. novoveške najdbe (steklo). Mere: d. 2,70 m, š. 1,55 m. Mere: d. 4,30 m, š. 1,00 m. SE 83 SE 12 Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 84, Srednjeveški temelj zidu, ki zapolnjuje vkop SE 12, iz zbitega zelo temno rjavega (10 YR 2/1) peščenega grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščemelja (90 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je njaka velikosti od 15 do 35 cm, vezanih z malto. bilo v tlorisu ovalne oblike in je vsebovalo rimsko-Mere: d. 2,95 m, š. 1,00 m, v. 0,35 m. dobne najdbe (keramiko, steklo) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,45 m, š. 1,05 m in SE 13 deb. 0,55 m. Srednjeveški vkop za temelj SE 12, oglatega tlorisa. Mere: d. 2,95 m, š. 1,00 m, gl. 0,35 m. SE 84 Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom SE 83, SE 18 ovalnega tlorisa. Mere: premer d. 1,45 m, š. 1,05 m Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 19, grajen in gl. 0,55 m. (v kombiniranem stilu) iz lomljencev in kamnov, ve- zanih z malto. Mere: d. 4,30 m, š. 0,85 m, v. 0,50 m. SE 96 = SE 249 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 19 lomljencev velikosti do 25 cm in opek (velikosti do Srednjeveški vkop za temelj SE 18, oglatega tlorisa. 25 cm), vezanih z malto. Mere: d. 1,5 m, š. 0,30 m, Mere: d. 4,30 m, š. 0,85 m. v. 1,50 m. SE 45 SE 98 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek in lomljencev, vezanih z malto. Mere: d. 4,20 m, opek in lomljencev, vezanih z malto. Mere: d. 2,15 m, š. 0,45 m, v. 0,67 m. š. 0,50 m, v. 1,10 m. SE 46 SE 100 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Srednjeveško nasutje iz zelo temno sivo-rjavega opek in lomljencev, vezanih z malto. Mere: d. 2,12 m, (10 YR 3/2) peščenega melja (90 %) in gradbenega š. 0,35 m, v. 1,30 m. materiala (10%), ki je bilo v tlorisu nepravilne ob- like in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, SE 48 opeko), novoveške najdbe (keramiko, pečnico, steklo) Srednjeveško nasutje oglate oblike, ki je vsebovalo in neopredeljene najdbe (kovinske predmete, steklo, rimskodobne najdbe (keramiko, steklo), novoveške živalske kosti). Mere: d. 14,20 m, š. 2,20 m. najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (košče- 180 Dominikanski samostan na Ptuju SE 102 opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,10 m, Srednjeveško nasutje iz peščenega melja, gradbene- š. 1,35 m, deb. 0,20 m. ga materiala, lomljencev in opek, ki je bilo v tlorisu ovalne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe SE 124 (keramiko) ter neopredeljene najdbe (opeko, živalske Srednjeveška struktura, grajena (v kombiniranem sti-kosti). Mere: d. 1,10 m, š. 0,70 m. lu) iz oblic velikosti do 15 cm, lomljencev(velikosti do 35 cm in opek velikosti do 20 cm, vezanih z malto. SE 107 Mere: d. 1,00 m, š. 0,70 m. Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 108, iz čvrstega rjavega (10 YR 4/3) peščene- SE 128 ga melja (75 %), grušča velikosti od 0,5 do 1,5 cm Srednjeveški zid kleti samostana, grajen (v kombini- (10 %), proda velikosti od 0,5 do 1,5 cm (10 %) in ranem stilu) iz lomljencev velikosti do 45 cm in opek opek velikosti od 2 do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu velikosti do 20 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,20 m, nepravilne in v preseku U oblike. Mere: d. 5,86 m, š. 0,60 m, v. 1,70 m. š. 0,68 m, deb. 0,55 m. SE 129 SE 108 Srednjeveške stopnice v klet samostana, grajene (v Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom kombiniranem stilu) iz opek velikosti do 25 cm, ve-SE 107, nepravilnega tlorisa in U preseka. Mere: pre- zanih z malto. Mere: d. 1,30 m, š. 1,40 m, v. 1,25 m. mer d. 5,86 m, š. 0,68 m, gl. 0,55 m. SE 130 SE 109 Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 131, Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop iz čvrstega temno olivno rjavega (2.5 Y 3/3) peščene-SE 110, iz mehkega rjavega (10 YR 4/3) peščenega ga melja (60 %), opek velikosti od 5 do 15 cm (10 %), melja (60 %), prodnikov velikosti od 0,5 do 1,5 cm proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in lomljencev (10 %) in lomljencev peščenjaka (15 %), opek (10 %) peščenjaka velikosti od 5 do 10 cm (20 %), ki je bilo in malte (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike v tlorisu okrogle in v preseku banjaste oblike ter je in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, 2 od-vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) lomka oljenke, oljenko), novoveške najdbe (kerami- novoveške najdbe (steklo) in neopredeljene najdbe ko, steklo) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). (živalske kosti). Mere: premer 1,68 m, deb. 0,48 m. Mere: d. 3,10 m, š. 1,20 m, deb. 0,65 m. SE 131 SE 110 Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom SE 130, Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom okroglega tlorisa in banjastega preseka. Mere: premer SE 109, nepravilnega tlorisa. Mere: premer d. 3,10 m, 1,68 m, gl. 0,48 m. š. 1,20 m, gl. 0,65 m. SE 132 SE 112 Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumenkasto SE 133, iz čvrstega temno rjavega (7.5 Y 3/3) pešče-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (70 %), malte nega melja (60 %), opek velikosti od 5 do 20 cm (10 %), lomljencev peščenjaka (5 %) in gradbenega (15 %), malte velikosti od 5 do 10 cm (10 %), proda materiala (15 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne-velikosti od 0,5 do 1,5 cm (5 %) in lomljencev pešče- pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- njaka velikosti od 10 do 15 cm (10 %), ki je bilo v tlo- be (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in ne- risu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne 181 Monografije CPA 10 najdbe (keramiko) ter neopredeljene najdbe (živalske likosti od 5 do 15 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu in pre-kosti). Mere: d. 1,50 m, š. 1,35 m, deb. 0,53 m. seku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodob- ne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, SE 133 opeko) in neopredeljene najdbe (ožgano glino, kosti). Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom Mere: d. 4,98 m, š. 2,48 m in deb. 0,30 m. SE 132, nepravilnega preseka. Mere: d. 1,50 m, š. 1,35 m, gl. 0,53 m. SE 158 Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno olivno rjave- SE 134 ga (2.5 Y 3/3) peščenega melja (75 %), opek veli- Srednjeveško nasutje iz meljastega peska (35 %), kosti od 5 do 10 cm (10 %), proda velikosti od 0,5 malte velikosti od 3 do 10 cm (50 %) in gradbenega do 2 cm (5%) in lomljencev peščenjaka velikosti od materiala velikosti od 3 do 10 cm (15 %), ki je bilo v 5 do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne-tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe najdbe (keramiko) ter neopredeljene najdbe (kovinski (keramiko) in neopredeljene najdbe (steklo, živalske predmet, živalske kosti). Mere: d. 4,00 m, š. 1,20 m. kosti).Mere: d. 2,70 m, š. 1,55 m in deb. 0,35 m. SE 137 SE 159 Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rjavega Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno olivno rjave- (10 YR 3/3) peščenega melja (70 %), opek velikosti ga (2.5 Y 3/3) peščenega melja (65 %), opek veli-od 5 do 15 cm (10 %), malte velikosti od 2 do 5 cm kosti od 5 do 10 cm (5 %), proda velikosti od 0,5 do (5%), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (15 %), ki je 2 cm (20 %) in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne-d. 4,70 m, š. 3,20 m, deb. 0,20 m. pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). SE 138 Mere: d. 1,50 m, š. 1,10 m in deb. 0,43 m. Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- vega (10 YR 4/6) peščenega melja (65 %), opek veli- SE 160 kosti do 15 cm (10 %), malte velikosti do 5 cm (5 %), Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm (10 %) in lomljencev SE 161, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega peščenjaka velikosti do 25 cm (10 %), ki je bilo v tlo- (2.5 Y 3/2) peščenega melja (75 %), opek velikosti risu linearne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 1,10 m. od 5 do 15 cm (10 %), malte velikosti do 5 cm (5 %), proda velikosti od 0,5 do 1,5 cm (10 %) in lomljen- SE 146 cev peščenjaka velikosti od 10 do 25 cm (5 %), ki je Srednjeveški zid (ostanek zidu), grajen (v kombi- bilo v tlorisu nepravilne in v preseku banjaste oblike niranem stilu) iz lomljencev velikosti do 30 cm in ter je vsebovalo rimskodobno keramiko in neoprede-opek velikosti do 25 cm. Mere: d. 0,85 m, š. 0,40 m, ljene najdbe (steklo, kovinski predmet, kosti). Mere: v. 0,25 m. d. 0,65 m, š. 0,50 m in deb. 0,34 m. SE 152 SE 161 Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumenkasto Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom rjavega (10 YR 3/4) peščenega melja (45 %), glinene-SE 132, nepravilnega tlorisa in banjastega preseka. ga melja (25 %), opek velikosti od 5 do 15 cm (10 %), Mere: d. 0,65 m, š. 0,50 m in gl. 0,34 m. malte velikosti od 5 do 10 cm (5 %), proda velikosti od 0,5 do 1,5 cm (10 %) in lomljencev peščenjaka ve- 182 Dominikanski samostan na Ptuju SE 162 (keramiko) in neopredeljene najdbe (steklo). Mere: Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumenkasto d. 0,95 m, š. 0,28 m in deb. 0,19 m. rjavega (10 YR 3/4) peščenega melja (70 %), opek (5 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (20 %) in lom- SE 176 ljencev peščenjaka velikosti od 10 do 20 cm (5 %), ki Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: SE 175, nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka. d. 0,55 m, š. 0,40 m in deb. 0,50 m. Mere: d. 0,95 m, š. 0,28 m in gl. 0,19 m. SE 172 SE 177 Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno olivno rjave- Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumenkasto ga (10 YR 4/6) peščenega melja (70 %), opek veli- rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (35 %), glinene- kosti od 5 do 15 cm (5 %), proda velikosti od 0,5 do ga melja (35 %), opek velikosti od 5 do 15 cm (10 %), 2 cm (20 %) in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in lomljencev do 20 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v peščenjaka velikosti od 5 do 20 cm (5 %), ki je bilo v preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimskodob-tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo ne najdbe (keramiko, opeke), visoko in pozno sre- novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najd- dnjeveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe be (rezilo, živalske kosti). Mere: d. 0,84 m, š. 0,83 m (opeko, živalske kosti). Mere: d. 2,70 m, š. 1,55 m in in deb. 0,35 m. deb. 0,48 m. SE 180 SE 173 Srednjeveško nasutje iz čvrstega zelo temno sivo- rja- Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 174, vega (10 YR 3/2) peščenega melja (50 %), malte ve-iz čvrstega zelo temno rjavega (10 YR 2/2) peščene- likosti od 2 do 10 cm (25 %), opek velikosti od 5 do ga melja (70 %), opek velikosti od 5 do 20 cm (10 %), 10 cm (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in lomljencev in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 do 10 cm peščenjaka velikosti od 10 do 20 cm (10 %), ki je bilo (85 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne obli-v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo ke. Mere: d. 3,10 m, š. 2,60 m in deb. 0,15 m. rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinski SE 181 predmet, živalske kosti). Mere: d. 2,70 m, š. 1,70 m in Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rjavega deb. 0,85 m. (10 YR 3/3) peščenega melja (70 %), opek (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (15 %) in malte (5 %), SE 174 ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter Srednjeveški vkop jame, zapolnjen s polnilom je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, SE 173, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: tera sigilato) in neopredeljene najdbe (kovinske predd. 2,70 m, š. 1,70 m in gl. 0,85 m. mete, koščeno iglo, keramiko, živalske kosti). Mere: d. 10,50 m, š. 3,20 m. SE 175 Srednjeveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 182 SE 176, iz mehkega zelo temno rjavega (10 YR 2/2) Srednjeveško nasutje iz trdnega olivno rjavega peščenega melja (80 %), proda velikosti od 0,5 do (2.5 Y 4/4) peščenega melja (35 %), glinenega melja 2 cm (10 %) in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 (40 %), opek velikosti od 5 do 10 cm (15 %) in malte do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne-velikosti od 2 do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko-183 Monografije CPA 10 dobne najdbe (keramiko, opeko). Mere: d. 2,10 m, SE 435 š. 0,85 m in deb. 0,07 m. Srednjeveški zunanji prag kleti iz lomljencev pešče- njaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,50 m, SE 183 š. 0,37 m, v. 0,15 m. Srednjeveško nasutje iz trdnega olivno rjavega (2.5 Y 4/4) peščenega melja (35 %), glinenega melja SE 436 (40 %), opek velikosti od 5 do 10 cm (15 %) in malte Srednjeveški prag med obema kletnima prostoroma, velikosti od 2 do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in iz oblic, klesancev peščenjaka in opek, vezanih z mal-preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, š. 0,50 m to. Mere: d. 1,03 m, š. 0,41 m. in deb. 0,10 m. SE 437 SE 190 Srednjeveški zid v prvem kletnem prostoru, grajen Srednjeveško nasutje iz čvrstega temno rumeno-rja- (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka in vega (10 YR 4/4) peščenega melja (35 %), glinenega opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,40 m, š. 0,55 m. melja (35 %), opek velikosti od 3 do 10 cm (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2 cm (10 %) in malte veli- SE 438 kosti od 2 do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu nepra- Srednjeveška kamnita stopnica ob južni steni v vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 0,90 m, prvem kletnem prostoru, grajena (v kombiniranem š. 0,87 m in deb. 0,05 m. stilu) iz lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,70 m, š. 0,20 m. SE 275 Vkop za temelj SE 264 „Matildinega dvorca“, nepra- SE 451 vilnega tlorisa in U preseka. Mere: d. 8,84 m, gl. 1,60 m. Srednjeveško nasutje na koncu prvega kletnega pros- tora, iz zbitega gradbenega materiala (90 %) in malte, SE 282 ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,50 m, Vkop za SE 281 temelj vzhodnega zidu zgodnje got- š. 1,29 m. ske faze samostana. SE 452 SE 284 Ostanek srednjeveškega zidu v drugem kletnem pro- Srednjeveški vkop za klet z zidom SE 128. storu, grajen iz lomljencev peščenjaka in opek, veza- nih z malto. Mere: d. 1,82 m, š. 0,95 m. SE 432 Srednjeveški tlak linearnega tlorisa. Mere: d. 4,37 m, SE 453 š. 1,90 m. Srednjeveško nasutje v drugem kletnem prostoru, iz zbitega zelo temno sivega (10 YR 3/1) peščene- SE 433 ga melja (30 %) in gradbenega materiala (70 %), ki Srednjeveški tlak v kleti samostana, iz opek, linearne- je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,38 m, ga tlorisa. Mere: d. 2,04 m, š. 1,75 m. š. 1,16 m. SE 434 SE 454 Srednjeveški zid v zahodnem delu kletnega prostora. Srednjeveško nasutje ob zahodni steni drugega Mere: d. 2,20 m, š. 0,50 m. kletnega prostora, iz trdno sprijetega svetlo rjavega (7.5 YR 6/4) peščenega melja (65 %), oblic peščenja- 184 Dominikanski samostan na Ptuju ka (30 %) in opek (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne SE 531 oblike. Mere: d. 2,56 m, š. 0,35 m. Južni zid „Matildinega dvorca“. SE 455 SE 535 Srednjeveško nasutje ob južni steni drugega klet- Srednjeveški vkop za južni temelj SE 527 „Matildine- nega prostora, iz trdo sprijete temno rumeno-rja- ga dvorca“, oglatega tlorisa. Mere: d. 5,62 m. ve (10 YR 4/6) meljaste gline (90 %), malte (5 %) in opek (5 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. SE 1314 Mere: d. 1,43 m, š. 0,35 m. Ostanek srednjeveškega obzidja oziroma zid, vezan z malto. Srednjeveško obzidje, dokumentirano ob TS 11. SE 473 Mere: d. 3,70 m, š. 0,60 m. Srednjeveško polnilo jarka, ki zapolnjuje vkop SE 1432, iz rahlo sprijetega zelo temno sivega SE 1319 (2.5 YR 3/1) peščenega melja (70 %) in gradbenega Srednjeveško polnilo, izkopano ob izgradnji sre-materiala (30 %). Mere: d. 5,82 m, š. 1,00 m. dnjeveškega obzidja SE 1314, ki zapolnjuje vkop SE 1320, iz trdno sprijetega zelo temno sivkasto rja- SE 481 vega (2.5 Y 3/2) glinenega melja (60 %), proda ve- Srednjeveški tlak iz „mačjih glav“, iz trdno sprijetih likosti do 3 cm (20 %), malte (10 %) in gradbenega oblic velikosti od 10 do 20 cm (90 %) s temno rjavim materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike ter (10 YR 3/3) peščenim meljem (10 %) in gradbenega je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) materiala (20 %). Mere: d. 1,58 m, š. 0,75 m. in neopredeljene najdbe (keramiko, živalske kosti). Mere: d. 2,85 m, š. 0,90 m. SE 484 Srednjeveška hodna površina iz plasti trdno sprije- SE 1320 tega olivno rjavega (2.5 YR 4/3) peščenega melja Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1319, li- (30 %), glinenega melja (40 %) in gradbenega materi- nearnega tlorisa. Mere: d. 3,00 m, š. 1,29 m, gl. 1,00 m. ala (20 %). Mere: d. 2,28 m, š. 0,33 m. SE 1326 SE 513 Srednjeveško nasutje – ruševina iz olivno rjave- Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 514, gra- ga (2.5 Y 4/3) glinenega melja (40 %), lomljencev jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev peščenjaka apnenca velikosti do 20 cm (35 %), proda velikos-in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,40 m, š. 0,55 m, ti do 3 cm (5 %), malte velikosti do 25 cm (10 %) v. 0,40 m. in gradbenega materiala velikosti do 16 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter SE 514 je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne- Srednjeveški vkop za temelj SE 513. Mere: d. 1,40 m, opredeljene najdbe (keramiko, živalske kosti). Mere: š. 0,55 m, gl. 0,40 m. d. 1,20 m, š. 1,05 m. SE 527 SE 1337 Srednjeveški južni temelj „Matildinega dvorca“, ki Srednjeveški zid zakristije gotske cerkve, grajen iz zapolnjuje vkop SE 535, grajen (v kombiniranem sti-lomljencev peščenjaka velikosti 45 × 30 × 20 cm lu) iz lomljencev peščenjaka, spolij in opek, vezanih z (40 %) in opek velikosti 30 × 15 × 5 cm, vezanih z malto. Mere: d. 5,62 m. malto. Mere: d. 0,80 m, š. 0,80 m, v. 0,22 m. 185 Monografije CPA 10 SE 1338 SE 32 Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 33, iz zelo lomljencev apnenca velikosti 20 × 10 cm (30 %) temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) meljastega peska in opek velikosti 30 × 15 × 5 cm, vezanih z malto. (90 %) in kamnov peščenjaka velikosti od 2 do 10 cm Mere: d. 1,10 m, š. 0,90 m, v. 0,40 m. (10 %), ki je bilo nepravilnega tlorisa in konkavnega preseka ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera- SE 1343 miko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Srednjeveško nasutje iz temno rumenkasto rjavega d. 1,40 m, š. 1,20 m. (10 YR 3/4) glinenega melja (75 %), gradbenega ma- teriala velikosti do 10 cm (15 %) in proda apnenca SE 33 velikosti do 2 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu linearne Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 32, ne-oblike. Mere: d. 6,90 m, š. 0,70 m. pravilnega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: d. 1,40 m, š. 1,20 m. SE 1345 Srednjeveški estrih iz malte. Mere: d. 6,90 m, SE 34 deb. 0,07 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 35, iz trdno sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) me- SE 1432 ljastega peska (90 %) in kamnov peščenjaka velikosti Srednjeveški vkop za jarek, zapolnjen s polni- od 5 do 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku lom SE 473, nepravilnega tlorisa. Mere: d. 5,82 m, nepravilne oblike. Mere: d. 2,00 m, š. 1,50 m. š. 1,00 m. SE 35 Faza 9 in 10 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 34 nepra- vilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 2,00 m, š. 1,50 m. SE 29 = SE 30 Novoveško nasutje iz trdno sprijetega zelo temno SE 36 sivo-rjavega (10 YR 3/2) meljastega peska z kam- Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 37, iz ni peščenjaka, ki je bilo v tlorisu oglate oblike in je trdno sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) me-vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, ljastega peska (80 %) in kamnov peščenjaka velikosti tera sigilato, odlomek oljenke), visoko in pozno od 2 do 10 cm (20 %), ki je bilo nepravilnega tlorisa srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške najdbe in konkavnega preseka. Mere: d. 1,15 m, š. 1,00 m. (keramiko, pečnico, steklo), najdbe 20. in 21. stole- tja (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe (ko- SE 37 vinski predmet, steklo, opeko, živalske kosti). Mere: Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 36, ne-d. 27,00 m, š. 2,00 m. pravilnega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: d. 1,15 m, š. 1,00 m. SE 31 Novoveško nasutje iz mehkega črnega peščenega SE 38 melja (90 %), grušča velikost od 0,5 do 1,5 (2 %) cm, Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 39, iz ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter trdno sprijetega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) me-je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), no- ljastega peska (80 %) in kamnov peščenjaka velikosti voveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe od 2 do 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku (opeko, živalske kosti, kovinske predmete). nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najd- 186 Dominikanski samostan na Ptuju be (keramiko, odlomek oljenke) ter neopredeljene SE 44 najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,90 m, š. 1,25 m. Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek, vezanih z malto, omet, ohranjen na obeh straneh. SE 39 Mere: d. 1,45 m, š. 0,45 m, v. 0,70 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 38, ne- pravilnega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: SE 52 d. 1,90 m, š. 1,25 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 53, iz trdno sprijetega zelo temno sivega (10 YR 3/1) meljastega SE 40 peska (80 %) in kamnov peščenjaka velikosti od 2 do Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 41 iz 10 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in preseku trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) konkavne oblike, vsebovalo je rimskodobne najdbe meljastega peska (60 %) in kamnov peščenjaka veli- (keramiko) ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). kosti od 5 do 15 cm (40 %), ki je bilo v tlorisu in pre- Mere: premer 0,70 m. seku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovino, SE 53 živalske kosti). Mere: d. 0,75 m, š. 0,60 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 52, okro- glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer: SE 41 0,70 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 40, ne- pravilnega tlorisa in nepravilnega preseka. Mere: SE 56 d. 0,75 m, š. 0,60 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 57, iz trdno sprijetega temno rjavega (7,5YR 3/2) pešče- SE 42 nega melja (90 %), malte (6%) in gradbenega mate- Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 75 – riala (4 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in v preseku grob 11, iz trdno sprijetega zelo temno sivo-rjave-konkavne oblike, vsebovalo je rimskodobne najdbe ga (10 YR 3/2) meljastega peska (70 %) in kamnov (keramiko, opeko, tera sigilato), novoveške najdbe peščenjaka velikosti od 2 do 7 cm (30 %), ki je bilo (keramiko, steklo) ter neopredeljene najdbe (opeko, v tlorisu ovalne oblike in je vsebovalo rimskodob- živalske kosti, kovinske predmete, steklo). Mere: pre- ne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) mer 1,70 m, deb. 0,25 m. ter neopredeljene najdbe (kosti). Mere: d. 0,80 m, š. 0,60 m. SE 57 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 56, okro- SE 43 glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer: Novoveško nasutje iz trdno sprijetega temno rjave- 1,70 m, gl. 0,25 m. ga (7.5 YR 3/3) meljastega peska (50 %) in kamnov peščenjaka velikosti od 2 do 15 cm (50 %), ki je bilo SE 58 v tlorisu oglate oblike in je vsebovalo rimskodobne Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 59, iz najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, peč- trdno sprijetega zelo temno sivo-rjavega (2.5 YR 3/2) nico, steklo) ter neopredeljene najdbe (opeko, žival- peščenega melja (70 %), malte velikost od 5 do 10 cm ske kosti). Mere: d. 4,00 m, š. 1,20 m. (5 %), opek velikost od 5 do 15 cm (10 %) in lom- ljencev peščenjaka velikost od 10 do 20 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in preseku banjaste oblike, vsebovalo je rimskodobne najdbe (keramiko, tera si- gilato, steklo), novoveške najdbe (keramiko) ter ne- 187 Monografije CPA 10 opredeljene najdbe (keramiko, živalske kosti). Mere: SE 71 d. 2,30 m, š. 1,40 m, deb. 0,50 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 72, okro- glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer SE 59 0,50 m, deb. 0,17 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 58, nepra- vilnega tlorisa in banjastega preseka. Mere: d. 2,30 m, SE 72 š. 1,40 m, gl. 0,50 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 70, okro- glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer SE 60 0,50 m, gl. 0,17m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 105, iz trdno sprijetega temno rjavega (10 YR 3/3) pešče- SE 73 nega melja (60 %), gradbenega materiala velikost od Novoveško nasutje iz trdega zelo temno sivo-rjave-3 do 5 cm (10%), opek velikost 15 cm (10%) in lom- ga (10 YR 3/2) peščenega melja (80 %) in gradbe- ljencev peščenjaka velikosti od 10 do 15 cm (20 %), nega materiala (20 %), ki je bilo tlorisu nepravilne ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je in preseku banjaste oblike ter je vsebovalo rimsko-vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveš- dobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kera- ke najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (žival- miko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: ske kosti). Mere: d. 1,60 m, š. 1,55 m, deb. 0,48 m. d. 1,95 m, š. 1,75 m, deb. 0,10 m. SE 61 SE 74 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 62, iz rahlo Skelet iz groba 1 v vkopu jame SE 075, lega skeleta: sprijetega temno rjavkastega (7.5 YR 3/2) peščenega na hrbtu; položaj glave: na temenu, roke na trebuhu. melja (90 %), malte (6 %) in gradbenega materiala Poškodovan, presekan s SE 008/009. (4 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in v preseku kon- kavne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe SE 75 (keramiko, opeko) in neopredeljene najdbe (živalske Srednjeveški vkop za grob 1, zapolnjen s polnilom kosti). Mere: premer 0,40 m, deb. 0,45 m. SE 42 in skeletom SE 74, nepravilnega tlorisa. Mere: d. 0,85 m, š. 0,70 m. SE 62 Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 61, okro- SE 77 glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer Novoveško nasutje nepravilne oblike. Mere: 0,40 m, gl. 0,22 m. d. 6,50 m, š. 1,60 m. SE 69 SE 78 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 70, iz Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 79, iz trdno sprijetega zelo temno rjavega (7.5 YR 2.5/2) rahlo sprijetega rjavkasto rumenega (10 YR 6/2) peščenega melja (90 %) in gradbenega materiala peščenega melja (70 %), gradbenega materiala (20 %) (10 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in v preseku kon-in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu okrogle in v pre- kavne oblike. Mere: premer 0,37 m, deb. 0,22 m. seku konkavne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, peč- SE 70 nico) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 69, okro- premer 1,10 m, deb. 0,50 m. glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer 0,37 m, gl. 0,45 m. 188 Dominikanski samostan na Ptuju SE 79 opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 5,00 m, Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 78, okro- š. 1,25 m. glega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer 1,10 m, gl. 0,50 m. SE 89 Novoveški temelj kontraforja, ki zapolnjuje vkop SE 80 SE 266, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek in Novoveško nasutje iz trdno sprijetega rumenkasto lomljencev. Mere: d. 4,47 m, š. 3,71 m. rjavega (10 YR 5/4) peščenega melja (85 %), grad- benega materiala (5 %), malte (5 %) in opek (5 %), SE 90 ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek, vsebovalo novoveške najdbe (keramiko) in neopre-vezanih z malto. Mere: d. 2,35 m, š. 0,30 m. deljene najdbe (keramiko, kovinski predmet, opeko, živalske kosti). Mere: d. 2,10 m, š. 2,00 m. SE 91 Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 267, grajen SE 81 (v kombiniranem stilu) iz opek in lomljencev, vezanih Novoveško nasutje iz zelo temno rjavega (10 YR 2/2) z malto. Mere: d. 1,10 m, š. 0,53 m. peščenega melja (88 %), malte (7 %) in opek (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter SE 92 je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), visoko Novoveška opečnata struktura, grajena (v kombini-in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške ranem stilu) iz opek in lomljencev. Mere: d. 1,95 m, najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinski š. 1,20 m. predmet, živalske kosti). Mere: d. 3,35 m, š. 2,25 m. SE 93 SE 85 Novoveški zid, grajen iz kamnitih blokov in lomljen- Novoveško opečnato nasutje iz zbitega temno rde- cev. Mere: d. 1,40 m, š. 0,30 m. čega (2.5 YR 3/6) peščenega melja (30 %) in opek (70 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- SE 94 like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz odlomek oljenke), novoveške najdbe (keramiko) in opek in lomljencev, vezan z malto. Mere: d. 1,60 m, neopredeljene najdbe (kovinski predmet, živalske š. 0,65 m. kosti). Mere: d. 2,70 m, š. 1,55 m. SE 95 SE 86 Novoveška grajena struktura (v kombiniranem sti- Novoveško nasutje iz zbitega rumenkastega lu) iz opek in lomljencev, vezanih z malto. Mere: (10 YR 7/6) peščenega melja (90 %), malte (5 %) in d. 1,10 m, š. 1,15 m, v. 1,85 m. gradbenega materiala (5 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike in je vsebovalo neopredeljen kos živalske kos- SE 97 ti. Mere: d. 2,00 m, š. 0,80 m. Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,35 m, š. 0,45 m, v. 1,10 m. SE 88 Novoveško nasutje iz zbitega rumenkasto rjavega SE 99 (1 0YR 5/4) peščenega melja (90 %), gradbenega Novoveško nasutje iz zbitega sivo-rjavega materiala (5 %) in malte (5 %), ki je bilo v tlorisu (7.5 YR 4/2) peščenega melja (90 %) in gradbenega in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo ne-materiala (5 %), ometa (3 %) in malte (2 %), ki je 189 Monografije CPA 10 bilo v tlorisu oglate oblike in je vsebovalo rimsko- SE 135 dobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kera- Novoveško polnilo stojke, ki zapolnjuje vkop SE 136, miko) ter neopredeljene najdbe (keramiko, kovinske iz čvrstega temno rumenkasto rjavega (10 YR 3/4) predmete, živalske kosti). Mere: d. 1,60 m, š. 1,40 m, peščenega melja (90 %) in proda velikosti od 0,5 do deb. 0,10 m. 1,5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko) SE 105 ter neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: pre- Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 060, oval- mer 0,31 m, deb. 0,09 m. nega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: premer d. 1,60 m, š. 1,55 m in gl. 0,48 m. SE 136 Novoveški vkop za stojko, zapolnjen s polnilom SE 122 SE 135, okroglega tlorisa in banjastega preseka. Novoveško nasutje znotraj kontraforja SE 89, iz Mere: premer 0,31 m, gl. 0,09 m. čvrstega temno sivo-rjavega (10YR 4/2) peščenega melja 30 %, 40 % meljastega peska in 10 % proda SE 139 (velikosti od 0,5 do 2 cm), ki je bilo nepravilnega tlo- Novoveško polnilo , ki zapolnjuje vkop SE 142 – grob risa. Mere: d. 1,10 m, š. 0,60 m. 2, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (75 %), opek (15 %) in lomljencev SE 123 peščenjaka (10 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike Novoveško nasutje znotraj kontraforja SE 89, iz ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in peščenjakovih lomljencev velikosti do 25 cm (80 %) neopredeljene najdbe (les, kovinski predmet, steklo, in malte (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. kosti). Mere: d. 1,00 m, š. 0,55 m. SE 140 SE 125 Skelet (otroški) iz groba 2, ki zapolnjuje vkop SE 142, Novoveško nasutje iz čvrstega olivno rjavega v jami, leži na hrbtu, roke na trebuhu in ravne noge, (2.5 Y 4/4) peščenega melja (60 %), malte velikosti je poškodovan. Ohranjenih je 191 človeških kosti, od do 3 cm (10 %), proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm tega 8 zob. Mere: d. 0,78 m, š. 0,23 m. (10 %), lomljencev peščenjaka velikosti do 15 cm (10 %) in oblic peščenjaka velikosti do 10 cm (10 %), SE 141 ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 3,15 m, Skelet (samo lobanja in lopatica) iz groba 2, ki zapol- š. 2,70 m. njuje vkop SE 142, odraslega človeka, uničen. SE 126 SE 142 Novoveško nasutje iz čvrstega olivno rjavega Novoveški vkop za grob 2, zapolnjen s polnilom (2.5 Y 4/4) peščenega melja (60 %), malte (10 %), SE 139 in skeletoma SE 140 in SE 141. proda velikosti od 0,5 do 2,5 cm (20 %), opek (10 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,80 m, SE 143 š. 0,65 m. Novoveško polnilo ki zapolnjuje vkop SE 145 – grob 3, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) SE 127 peščenega melja (75 %), opek (15 %) in lomljencev Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- peščenjaka (10 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. ljencev in opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,73 m, š. 0,47 m, v. 0,75 m. 190 Dominikanski samostan na Ptuju SE 144 SE 154 Skelet iz groba 3, ki zapolnjuje vkop SE 145, v jami, Novoveška opečnata struktura, grajena iz 8 opek, leži na hrbtu, položaj glave na temenu, roke ob tele-nad katero je bila kost (nadlahtnica SE 155, velikosti su in ravne noge, je intakten. 393 človeških kosti, od 30 × 15 × 6 cm. Mere: d. 0,80 m, š. 0,33 m. tega 4 zobje. Mere: d. 1,75 m, š. 0,41 m. SE 155 SE 145 Skelet (nadlahtnica in fragment rebra) nad opečnato Novoveški vkop groba 3, zapolnjen s polnilom strukturo SE 154, d. nadlahtnice 34 cm. SE 143 in skeletom SE 144. SE 156 SE 147 Mogoče del skeleta SE 170 (kosti stopal dveh osebkov). Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 149 – grob 4, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) SE 166 peščenega melja (75 %), opek (15 %) in lomljencev Skelet iz groba 5, ki zapolnjuje vkop SE 168, v jami, peščenjaka (10 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike in leži na hrbtu, položaj glave na temenu, desna roka je vsebovalo bronast novec. pod telesom, leva na prsih in ravne noge, je intakten. Skelet sestavlja 322 človeških kosti, od tega 12 zob. SE 148 Mere: d. 1,75 m, š. 0,41 m. Skelet v jami iz groba 4, ki zapolnjuje vkop SE 149, leži na hrbtu, položaj glave na temenu, roke ob telesu SE 167 in ravne noge, poškodovan. Mere: d. 1,70 m, š. 0,42 m. Novoveško polnilo , ki zapolnjuje vkop SE 168 – grob 5, iz trdnega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) SE 149 peščenega melja (75 %), gradbenega materiala (15 %) Novoveški vkop za grob 4, zapolnjen s polnilom in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 do 10 cm SE 147 in skeletom SE 148. (10 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. SE 150 SE 168 Novoveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 151, Novoveški vkop za grob 5, zapolnjen s polnilom iz čvrstega temno rumenkasto rjavega (10 YR 4/4) SE 167 in skeletom SE 166. Mere: vkop ni bil viden. peščenega melja (75 %) in proda velikosti od 0,5 do 1,5 cm (10%), malte velikosti od 3 do 5 cm (10 %) in SE 169 lomljencev peščenjaka velikosti do 20 cm (5%), ki je Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 171 bilo v tlorisu okrogle in preseku V oblike ter je vse- – grob 6, iz trdnega zelo temno sivo-rjavega bovalo neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: (10 YR 3/2) peščenega melja (75 %), gradbenega premer 0,35 m, deb. 0,13 m. materiala (15 %) in lomljencev peščenjaka velikosti od 5 do 10 cm (10 %). Mere: polnilo ni bilo vidno. SE 151 Novoveški vkop jame, zapolnjen s polnilom SE 150, SE 170 okroglega tlorisa in V-preseka. Mere: premer 0,35 m, Skelet iz groba 6, ki zapolnjuje vkop SE 171 leži na gl. 0,13 m. hrbtu, je poškodovan. 148 človeških kosti trupa in zgornjih okončin. 191 Monografije CPA 10 SE 171 SE 428 Novoveški vkop za grob 6, zapolnjen s polnilom Novoveško nasutje v kletnih prostorih iz čvrstega SE 169 in skeletom SE 170. Mere: vkop ni bil viden. temno olivno rjavega (2.5 Y 3/3) peščenega melja (85 %) in gradbenega materiala (15 %), ki je bilo v SE 250 tlorisu nepravilne oblike ter je vsebovalo rimsko- Novoveški zid zazidanih kletnih vrat samostana, gra- dobne najdbe (keramiko), visoko in pozno srednje- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do veške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (kerami-30 cm in opek (velikosti do 20 cm), vezanih z malto. ko, steklo), najdbe 20. in 21. stoletja (keramiko) in Mere: d. 1,50 m, v. 2,00 m. neopredeljene najdbe (steklo, kovinske predmete, koščen predmet, živalske kosti). Mere: deb. 0,15 m. SE 262 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic SE 429 velikosti do 15 cm, lomljencev, opeke, vezanih z malto. Novoveško nasutje v kletnih prostorih iz sipkega Mere: d. 1,40 m, š. 0,35 m, v. 0,40 m. svetlo rjavkasto sivega (10 YR 6/2) peščenega melja (100 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku SE 266 konveksne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najd- Novoveški vkop za temelj kontraforja SE 89. Mere: be (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, opeko) d. 4,47 m, š. 3,71 m. in neopredeljene najdbe (keramiko, kovinski pred- met, živalske kosti). Mere: deb. 0,15 m. SE 267 Novoveški vkop za temelj SE 91. Mere: d. 1,17 m, SE 430 š. 0,52 m. Novoveško nasutje v kletnih prostorih iz čvrstega tem- no sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega melja (100 %) SE 426 in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu in Novoveško nasutje v kletnih prostorih iz mehkega preseku nepravilne oblike. Mere: deb. 0,22 m. temno olivno rjavega (2.5 Y 3/3) peščenega melja (80 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v SE 431 tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodob- Novoveško nasutje iz sipkega temno rjavega ne najdbe (keramiko), visoko in pozno srednjeveške (7.5 YR 3/3) peščenega melja (100 %), ki je bilo v najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike ter je steklo) in neopredeljene najdbe (keramiko, opeko, vsebovalo bronasto jagodo. Mere: deb. 0,03 m. steklo, živalske kosti, kovinski predmet). SE 463 SE 427 Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 464, grajen Novoveško nasutje v kletnih prostorih iz čvrstega (v kombiniranem stilu) iz oblic velikosti do 15 cm zelo temno rjavega (10 YR 2/2) peščenega melja in lomljencev, vezanih z malto. Mere: d. 6,10 m, (85 %), malte (10 %) in gradbenega materiala (5 %), š. 0,65 m, v. 0,22 m. ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in U preseka ter je vsebovalo visoko in pozno srednjeveške najdbe SE 464 (keramiko), novoveške najdbe (keramiko) in neopre- Novoveški vkop za temelj SE 463. Mere: d. 6,10 m, deljene najdbe (novec, kovinske predmete, obdelane š. 0,65 m, gl. 0,22 m. kosti, živalske kosti). 192 Dominikanski samostan na Ptuju SE 471 SE 504 Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 472, grajen Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- (v kombiniranem stilu) iz opek, lomljencev, spolij in ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: opek, vezanih z malto. Omet je delno ohranjen na d. 1,00 m, š. 0,23 m. obeh straneh. Mere: d. 1,20 m, š. 0,63 m, v. 0,30 m. SE 506 SE 472 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- Novoveški vkop za temelj SE 471. Mere: d. 1,20 m, ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: š. 0,63 m, gl. 0,30 m. d. 0,47 m, š. 0,47 m, v. 0,40 m. SE 482 SE 507 Novoveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 483, grajen Novoveško nasutje iz trdo sprijetega zelo temno (v kombiniranem stilu) iz oblic, lomljencev pešče-sivo-rjavega (2.5 YR 3/2) peščenega melja (80 %), njaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,06 m, oblic (10 %) in gradbenega materiala (10 %). Mere: š. 0,79 m, v. 0,55 m. d. 1,42 m, š. 0,92 m. SE 483 SE 508 Novoveški vkop za temelj SE 482. Mere: d. 2,06 m, Novoveški zahodni zid vezan k oboku SE 509, iz š. 0,79 m, gl. 0,55 m. opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,02 m, š. 0,33 m. SE 493 SE 509 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- Novoveški obok iz opek, vezanih z malto. Mere: ljencev peščenjaka, klesancev peščenjaka in opek, ve- d. 2,12 m, š. 1,18 m. zanih z malto. Mere: d. 3,40 m, š. 0,47 m. SE 510 = SE 519 SE 497 Novoveški: zid, vezan k oboku SE 509, grajen (v Novoveško nasutje iz trdo sprijetega zelo temno si- kombiniranem stilu) iz oblic, lomljencev peščenjaka vo-rjavega (2.5 YR 3/2) peščenega melja (75 %) in in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,05 m, š. 0,50 m. gradbenega materiala (25 %), ki je bilo v tlorisu ogla- te oblike. Mere: d. 2,68 m, š. 0,74 m. SE 518 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz SE 500 oblic, lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z mal- Novoveški tlak, iz oblic velikosti od 10 do 20 cm to. Mere: d. 5,55 m, š. 0,65 m. (100 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,11 m, š. 1,71 m. SE 520 Novoveški tlak iz oblic velikosti od 10 do 20 cm, ki SE 501 je bil v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 3,50 m, Novoveško nasutje pod tlakom SE 500, iz trdo spri- š. 1,05 m. jetega temno olivno rjavega (2.5 YR 3/3) peščenega melja (60 %), oblic (20 %) in gradbenega materiala SE 528 (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: Novoveški temelj pod prehodom iz sončnega parka d. 1,11 m, š. 0,90 m. na južni dvorišče, ki zapolnjuje vkop SE 536, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic, klesancev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 4,00 m. 193 Monografije CPA 10 SE 529 SE 540 Novoveški severni temelj južnega trakta, ki zapol- Novoveški dozidan vogal severno od prehoda iz njuje vkop SE 537, grajen (v kombiniranem stilu) iz sončnega parka na južno dvorišče. oblic, klesancev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 11,89 m. SE 541 Novoveški dozidan vogal južno od prehoda iz SE 530 sončnega parka na južno dvorišče. Novoveški temelj severnega vogala pri prehodu iz sončnega parka v južno dvorišče, ki zapolnjuje vkop SE 542 SE 538, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic, kle- Novoveški dozidan temelj pod vrati na prehodu iz sancev peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: sončnega parka na južno dvorišče, ki zapolnjuje vkop d. 1,40 m. SE 536. SE 532 SE 1255 Novoveška stena prehoda iz sončnega parka na juž- Novoveški tlak iz oblic apnenca velikosti 25 × 11 cm no dvorišče. (90 %), vezan z malto (10 %), ki je bil v tlorisu nepra- vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,70 m, SE 533 š. 1,40 m, deb. 0,10 m. Novoveški severni zid južnega trakta. SE 1256 SE 534 Novoveško nasutje iz čvrstega rjavega (7.5 YR 4/4) Novoveški temelj južnega vogala pri prehodu iz peščenega melja (80 %), proda velikosti do 3 cm sončnega parka v južno dvorišče, ki zapolnjuje vkop (15 %) in gradbenega materiala velikosti do 5 cm SE 539, grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike peščenjaka in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,40 m, ter je vsebovalo novoveške najdbe (keramiko, pečni- š. 1,00 m. co, opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,00 m, š. 1,80 m. SE 536 Novoveški vkop za temelj SE 528 južnega vogala pri SE 1259 prehodu iz sončnega parka na južno dvorišče. Novoveški tlak iz oblic apnenca velikosti 15 × 10 cm (85 %), opek velikosti do 5 cm (5 %) in malte (10 %), SE 537 ki je bil v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: Novoveški vkop za severni temelj SE 529 južnega d. 1,80 m, š. 1,80 m, deb. 0,11 m. trakta. SE 1260 SE 538 Novoveško nasutje iz rahlo sprijetega močno rjavega Novoveški vkop za temelj SE 530 severnega vogala (7.5 YR 4/4) meljastega peska (25 %), proda velikosti pri prehodu iz sončnega parka na južno dvorišče. do 5 cm (20 %), drobcev malte (5 %) in gradbenega materiala velikosti do 10 cm (50 %), ki je bilo v tlori- SE 539 su in preseku linearne oblike ter je vsebovalo visoko Novoveški vkop za temelj SE 534 južnega vogala pri in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), novoveš- prehodu iz sončnega parka v južno dvorišče. ke najdbe (keramiko, pečnico, steklo) in neoprede- ljene najdbe (steklo, keramiko, živalske kosti). Mere: d. 2,30 m, š. 1,80 m. 194 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1261 SE 1321 Novoveški opečnat tlak. Novoveško nasutje iz mehkega temno rjavega (10 YR 3/3) proda in opek, ki je bilo v tlorisu in pre- SE 1262 seku linearne oblike ter je vsebovalo neopredeljene Novoveško nasutje iz rahlo sprijetega sivega najdbe (živalske kosti). Mere: d. 4,40 m, š. 2,60 m, (2.5 Y 5/1) grušča velikosti do 3 cm, ki je bilo v deb. 0,50 m. tlorisu oglate in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 1,00 m. SE 1322 Novoveško nasutje iz mehkega temno rumeno-rjave- SE 1263 ga (10 YR 4/4) proda velikosti do 10 cm in gradbe- Novoveško nasutje iz rahlo sprijetega svetlo rdeče- nega materiala velikosti do 15 cm, ki je bilo v tlorisu rjavega (5 YR 6/2) peščenega melja (80 %) in grad-in preseku linearne oblike. Mere: d. 4,40 m, š. 2,60 m, benega materiala velikosti 10 × 25 cm (20 %), ki je deb. 0,45 m. bilo v tlorisu in preseku linearne oblike ter je vsebo- valo visoko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), SE 1340 novoveške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe Novoveško nasutje, podloga za sodobno tlakovanje (živalske kosti). Mere: d. 2,30 m, š. 1,75 m, deb. 0,30 SE 1339, iz temno rumenkasto rjavega (10 YR 4/4) m. meljastega peska (20 %) in proda apnenca velikosti do 2 cm (80 %), ki je bilo v tlorisu in preseku linearne SE 1265 oblike. Mere: d. 10,50 m, š. 0,95 m, deb. 0,10 m. Novoveško nasutje iz trdno sprijetega temno rjavega (10 YR 2/2) peščenega melja (20 %), glinenega melja SE 1341 (75 %) in malte velikosti do 4 cm (5 %), ki je bilo v Novoveško tanka žganinasta plast iz zelo temno sive-tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebova- ga (2.5 Y 3/1) meljastega peska (70 %) in proda veli- lo neopredeljeno najdbo (steklo). Mere: d. 1,60 m, kosti do 2 cm (30 %). Mere: d. 25,00 m, deb. 0,05 m. š. 1,30 m. SE 1342 SE 1313 Novoveško nasutje iz sivkasto olivno rjavega Novoveško nasutje, temno rumeno-rjave (10 YR 4/4) (2.5 Y 4/3) meljastega peska (40 %), proda velikosti barve, ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku li-do 3 cm (15 %), drobcev malte (15 %) in gradbene- nearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe ga materiala velikosti do 20 cm (30 %), ki je bilo v (keramiko), visoko in pozno srednjeveške najdbe tlorisu in preseku linearne oblike. Mere: d. 10,30 m, (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). š. 0,90 m, deb. 0,25 m. Mere: d. 3,00 m, š. 0,60 m, deb. 0,10 m. SE 1344 SE 1316 Novoveško nasutje iz bledo rjavega (10 YR 4/3) Novoveško nasutje iz mehkega zelo temno rjave- meljastega peska (15 %), proda apnenca velikosti do ga (10 YR 2/2) premešanega materiala, ki je bilo v 3 cm (30 %), malte (20 %) in gradbenega materia-tlorisu in v preseku linearne oblike ter je vsebovalo la velikosti do 20 cm (35 %), ki je bilo v tlorisu in rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe preseku linearne oblike. Mere: d. 10,00 m, š. 0,80 m, (keramiko, steklo) in neopredeljene najdbe (opeko, deb. 0,30 m. živalske kosti). Mere: d. 3,00 m, š. 0,60 m. 195 Monografije CPA 10 SE 1429 SE 7 Novoveški vkop za zid SE 493, tlak SE 500, zid Sodoben vkop, zapolnjen s polniloma SE 5 in SE 6, SE 502, SE zid 508, obok SE 509, zid SE 510 okroglega tlorisa in konkavnega preseka. Mere: pre- = SE 519, zid SE 518 in tlak SE 520. mer: 1,40 m, gl. 0,30 m. SE 1430 SE 8 Novoveško nasutje trdo sprijetega zelo temno sivo- Recentno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 9, iz rahlo rjavega (2.5 YR 3/2) peščenega melja (75 %) in grad-temno rumenkasto rjavega (10 YR 3/4) finega pe- benega materiala (25 %), ki je bilo v tlorisu oglate ska, ki je bilo v tlorisu okrogle in v preseku U oblike oblike. ter je vsebovalo novoveške najdbe (keramiko, pečni- ce, steklo) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Faza 12 Mere: premer: 0,80 m, deb. 0,20 m. SE 1 SE 9 Sodobno nasutje, odstranjeno s strojem, iz trdno Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 8, okroglega sprijetega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) tlorisa. Mere: premer: 0,80 m, gl. 0,20 m. meljastega peska, grušča, kamnov lomljencev velikosti od 2 do 10 cm in drobcev malte, ki je vsebovalo SE 10 rimskodobne najdbe (tera sigilato), novoveške najdbe Sodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 11, iz temno (steklo) najdbe 20. in 21 stoletja (plastični žeton) ter rumenkasto rjavega (10YR 3/4) rahlega finega peska, neopredeljene najdbe (steklo, kovinske predmete). ki je bilo v tlorisu nepravilne in preseku U oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, stek- SE 2 lo) in neopredeljene najdbe (človeške kosti).Mere: d. Sodoben zid ob vzhodni fasadi samostana, grajen iz 0,70 m, š. 0,50 m. lomljencev in klesancev peščenjaka, vezanih z beto- nom. Mere: d. 38,60 m, š. 0,90 m, v. 1,00 m. SE 11 Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 10, nepravil- SE 5 nega tlorisa. Mere: d. 0,70 m, š. 0,50 m. Prvo polnilo sodobne okrogle jame, ki zapolnjuje vkop SE 7, iz razbitih strešnikov, ki je bilo v tlorisu SE 21 okroglega in preseku konkavne oblike ter je vsebova- Sodobno nasutje iz trdno sprijetega temno rjavega lo novoveške najdbe (keramiko, steklo) in neoprede- (7.5 YR 3/3) meljastega peska (90 %) in kamnov ljene najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: peščenjaka velikosti od 2 do 7 cm (10 %), v tlorisu je premer: 1,00 m. bilo oglate oblike in je vsebovalo rimskodobne najd- be (keramiko) visoko in pozno srednjeveške najdbe SE 6 (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, steklo) ter Drugo polnilo sodobne okrogle jame, ki zapolnjuje neopredeljene najdbe (porcelan, živalske kosti, stek-vkop SE 7, iz trdne rjavo-rumene (10 YR 6/6) gli- lo). Mere: d. 4,00 m, š. 2,10 m. ne, ki je bilo v tlorisu okrogle in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- SE 22 ko, opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Sodobno nasutje iz trdno sprijetega temno rjavega Mere: premer: 1,40 m. (10 YR 4/3) meljastega peska s kamni peščenjaka, ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, stek- 196 Dominikanski samostan na Ptuju lo), visoko in pozno srednjeveške najdbe (keramiko), likosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku novoveške najdbe (keramiko, opeko, pečnico) in ne-linearne oblike ter je vsebovalo novoveške najdbe opredeljene najdbe (kovinske predmete, živalske kos- (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinski pred- ti). Mere: d. 7,00 m, š. 1,55 m. met, živalske kosti). Mere: d. 2,20 m, š. 0,40 m. SE 24 SE 1258 Sodobno nasutje iz trdno sprijetega zelo temno rja- Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 1257, line- vega (7.5 YR 3/1) meljastega peska s kamni peščenja- arnega tlorisa in preseka. Mere: d. 2,20 m, š. 0,40 m. ka in veliko oglja, ki je bilo nepravilne oblike v tlorisu in preseku ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (ke- SE 1311 ramiko, tegulo). Mere: premer: 0,60 m. Sodobno polnilo, ki zapolnjuje jarek SE 1312, iz meh- kega temno rjavega (7,5 YR 3/2) peščenega melja SE 25 (80 %), proda apnenca velikosti do 3 cm (5 %), grad- Sodoben temelj, ki zapolnjuje vkop SE 26, grajen (v benega materiala velikosti do 15 cm (10 %) in drob-kombiniranem stilu) iz lomljencev in opek, vezanih z cev malte (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku linearne malto. Mere: d. 1,15 m, š. 0,42 m. oblike. Mere: d. 3,00 m, š. 1,29 m, deb. 1,00 m. SE 26 SE 1312 Sodoben vkop za temelj SE 25, oglatega tlorisa. Sodoben vkop za jarek, zapolnjen s polnilom Mere: d. 1,15 m, š. 0,42 m. SE 1311, linearnega tlorisa in preseka. Mere: d. 3,00 m, š. 1,29 m gl. 1,00 m. SE 502 Sodoben zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- SE 1315 ljencev in klesancev peščenjaka, oblic in opek, veza- Sodobna cev za meteorno vodo. Mere: d. 2,75 m, nih z malto. Mere: d. 1,30 m, š. 0,50 m. š. 0,30 m, v. 0,30 m. SE 511 SE 1323 Sodobna betonska struktura kanalizacijskega jaška. Sodobno polnilo vkopa SE 1235 za optični kabel, iz Mere: d. 2,55 m, š. 1,90 m. mehkega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) proda velikosti do 5 cm in gradbenega materiala velikosti do SE 512 5 cm, ki je bilo v tlorisu in preseku linearne oblike. Sodoben kanalizacijski jašek. Mere: d. 1,05 m, š. 0,98 m. Mere: d. 0,40 m, deb. 0,40 m. SE 522 SE 1324 Sodobna cev za kanalizacijo. Mere: d. 3,35 m, š. 0,25 m. Cev za optični kabel, ki zapolnjuje vkop SE 1325. Mere: d. 2,50 m, deb. 0,05m. SE 523 Sodobna betonska struktura za kanalizacijski jašek. SE 1325 Mere: d. 1,70 m, š. 1,29 m. Vkop za optični kabel SE 1324 in polnilo SE 1323. Mere: d. 2,50 m, gl. 0,40 m. SE 1257 Sodobno polnilo vkopa SE 1258, iz temno rumen- SE 1339 kasto rjav (10 YR 4/4) peščene gline (80 %), proda Sodobno tlakovanje oziroma tlak iz rečnih oblic ve-velikosti do 3 cm (10 %) in gradbenega materiala ve- likosti do 20 cm (85 %) in proda apnenca velikosti 197 Monografije CPA 10 do 2 cm (15 %), ki je bil v tlorisu in preseku linearne valo rimskodobne najdbe (keramiko, stekleno jago-oblike. Mere: d. 10,50 m, š. 1,10 m, deb. 0,10 m. do) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,65 m, š. 1,80 m. Zahodno dvorišče SE 1240 Faza 1 Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz oblic velikosti do 30 cm (30 %) in lomljencev velikos- SE 202 ti do 30 cm (70 %), vezanih z malto. Mere: d. 1,05 m, Rimskodobni zid, grajen (v kombiniranem stilu) š. 0,45 m, v. 0,50 m. iz lomljencev in kamnov, vezanih z malto. Mere: d. 2,40 m, š. 0,50 m. SE 1241 Rimskodobno nasutje iz trde svetlo olivno rjave SE 1099 (2.5 Y 5/4) peščene gline (60 %), malte velikosti Rimskodobno nasutje iz zbitega zelo temno sivkasto 10 × 10 cm (25 %), ometa velikosti 10 × 5 cm (10 %) rjavega (10 YR 3/2) glinenega melja (60 %), lomljen-in opek velikosti do 5 cm (5 %), ki je bilo v tlorisu cev peščenjaka velikosti 15 × 10 cm (15 %), malte in preseku linearne oblike ter je vsebovalo rimsko-velikosti do 2 cm (10 %), proda velikosti do 2 cm dobne najdbe (keramiko), najdbo 20. in 21. stoletja (10 %) in oglja velikosti do 1 cm (5 %), ki je bilo v (opeko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: Mere: d. 3,10 m, š. 2,60 m. d. 3,11 m, š. 2,31 m. SE 1245 SE 1100 Rimskodobno nasutje iz mehke bledo rumene Rimskodobno nasutje iz zbitega zelo temno sivkasto (2.5 Y 7/4) malte (50 %), meljastega peska (20 %), rjavega (10 YR 3/2) glinenega melja (60 %), lomljen-proda velikosti do 2 cm (20 %), opek tegul velikosti cev peščenjaka velikosti 15 × 10 cm (15 %), malte do 5 cm (5 %) in oglja velikosti do 3 cm (5 %), ki velikosti do 2 cm (10 %), proda velikosti do 2 cm je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: (10 %) in oglja velikosti do 1 cm(5 %), ki je bilo v d. 2,85 m, š. 0,67 m, deb. 0,05 m. tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 3,00 m, š. 2,90 m. SE 1246 Rimskodobno nasutje iz trdega olivno rjavega SE 1101 (2.5 Y 4/4) glinenega melja (50 %), proda velikosti Rimskodobno nasutje iz trdega zelo temno sivkasto do 2 cm (10 %), malte velikosti do 10 cm (30 %) rjavega (2.5 Y 3/2) meljastega peska (60 %), lom-in oglja velikosti do 3 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu ljencev peščenjaka velikosti do 15 cm (5 %), malte in preseku nepravilne oblike ter je vsebovalo rim- (10 %), oblic velikosti do 20 cm (5 %) in opek veli- skodobne najdbe (keramiko, steklo) in neopredelje- kosti 20 × 20 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu in preseku ne najdbe (kovinski predmet, živalske kosti). Mere: nepravilne oblike. Mere: d. 2,90 m, š. 2,10 m. d. 3,05 m, š. 2,30 m. SE 1102 Faza 2 Rimskodobno nasutje iz čvrste rumenkasto rjave (10 YR 5/6) peščena gline (45 %), proda velikosti SE 1236 do 5 cm (20 %), malte (5 %), oblic velikosti do 15 Rimskodobni tlak/maltni estrih, ki je bil v tlorisu ne-cm (10 %) in opek velikosti 20 cm (20 %), ki je bilo pravilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 2,35 m, v tlorisu in preseku nepravilne oblike ter je vsebo- š. 2,30 m. 198 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1237 SE 1094 Rimskodobno nasutje iz rahlega črnega (5 Y 2.5/1) Kamnit temelj rimskodobnega zidu, grajen (v kombi-peščenega melja (40 %), glinenega melja (30 %) in niranem stilu) iz (100 %) lomljencev peščenjaka brez oglja (30 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne vezave. Mere: d. 0,80 m, š. 0,50 m, v. 0,20 m. oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 0,60 m. SE 1095 SE 1238 Rimskodobni zid, grajen iz klesancev peščenjaka Rimskodobno nasutje iz čvrstega rjavega (10 YR 4/3) in opek velikosti 20 × 15 cm brez vezave. Mere: meljastega peska (50 %), glinenega melja (30 %), d. 0,70 m, š. 0,50 m, v. 0,30 m. apnenčevih oblic velikosti do 5 cm (10 %) in ometa velikosti do 5 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in pre- SE 1096 seku nepravilne oblike ter je vsebovalo kos rimsko- Rimskodobni estrih, grajen iz malte (70 %) in proda dobne keramike in neopredeljene najdbe (kovinski velikosti do 30 cm (30 %), ki je bil v tlorisu nepra-predmet, živalske kosti). Mere: d. 2,60 m, š. 2,50 m, vilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 2,35 m, deb. 0,05 m. š. 0,35 m in deb. 0,30 m. SE 1242 SE 1097 Rimskodobno nasutje iz mehkega temno rjave- Temelj rimskodobnega zidu, grajen iz oblic pešče- ga (7.5 YR 3/2) glinenega melja (95 %) in drobcev njaka velikosti 10 × 10 cm, vezanih z malto. Mere: ometa (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne d. 1,20 m, š. 0,45 m. oblike. Mere: d. 0,80 m, š. 0,55 m. SE 1098 Faza 3 Rimskodobno nasutje iz sipkega temno sivkasto rja- vega (10 YR 4/2) proda velikosti do 10 cm (70 %), SE 1091 grobega peska (25 %) in malte velikosti do 20 cm Rimskodobni estrih, grajen iz malte (100 %), ki je (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne oblike. bil v tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,90 m, š. 1,10 m. Mere: d. 0,80 m, š. 0,50 m in deb. 0,10 m. SE 1104 SE 1092 Rimskodobna hodna površina iz čvrste svetlo olivno Podlaga za rimskodobni estrih (SE 1091) iz oblic ve- rjave (2.5 Y 5/6) meljaste gline (100 %), ki je bilo v likosti 15 × 10 cm (60 %) in proda velikosti do 3 cm tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: (40 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 0,60 m, deb. 0,06 m. d. 0,90 m, š. 0,70 m. SE 1105 SE 1093 Rimskodobno nasutje iz zbite rumenkasto rdeče Rimskodobno nasutje iz zbite rumenkasto rdeče (5 YR 4/6) meljaste gline (100 %), ki je bilo v tlo- (5 YR 4/6) meljaste gline (100 %), ki je bilo v tlo- risu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: risu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: d. 1,10 m, š. 0,60 m in deb. 0,03 m. d. 1,15 m, š. 0,45 m in deb. 0,05 m. SE 1106 Rimskodobna hodna površina iz čvrste svetlo olivno rjave (2.5 Y 5/6) meljaste gline (100 %), ki je bila v 199 Monografije CPA 10 tlorisu nepravilne in v preseku linearne oblike. Mere: njaka (20 %) in malte (10 %), ki je bilo v tlorisu ne-d. 1,20 m, š. 0,65 m, deb. 0,06 m. pravilne oblike. Mere: d. 0,40 m, š. 0,38 m. SE 1107 SE 870 Ostanek rimskodobnega zidu, grajen iz lomljencev Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 871, ki peščenjaka. Mere: d. 0,65 m, š. 0,40 m in v. 0,13 m. je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko) in ne- opredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 1,23 m, SE 1112 š. 0,52 m. Rimskodobno nasutje iz lomljencev peščenjaka veli- kosti 15 × 15 cm (80 %) in opek velikosti 10 × 15 cm SE 871 (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne in v preseku Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 870, linearne oblike. Mere: d. 0,80 m, deb. 0,10 m. nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,23 m, š. 0,52 m. SE 1113 SE 872 Rimskodobni tlak/estrih, grajen iz malte (85 %) in Rimskodobna ruševina, ki je bila v tlorisu vidna ne-opek velikosti 15 × 20 cm (15 %), ki je bil v tlorisu pravilne oblike. Mere: d. 0,46 m, š. 0,36 m. in preseku linearne oblike. Mere: d. 2,20 m, š. 0,30 m in deb. 0,15 m. SE 873 Rimskodobna ruševina oziroma plast iz zbite rumen- Faza 4 kasto rdeče (5 YR 4/6) meljaste gline (70 %), lom- ljencev peščenjaka (20 %) in malte (10 %), ki je bila v SE 866 tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,68 m, š. 0,70 m. Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1085, iz kamnov peščenjaka, ki je bilo v tlorisu vidno ne- SE 1085 pravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 866, (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,20 m, š. 0,50 m. Mere: d. 1,20 m, š. 0,50 m. SE 1087 SE 867 Rimskodobno nasutje iz trdno sprijete zelo temno Rimskodobna ruševina, ki je bila v tlorisu vidna ne- sive (10 YR 3/1) peščene gline (55 %), imbreks ve- pravilne oblike. Mere: d. 0,46 m, š. 0,15 m. likosti 15 × 10 cm (20 %), malte velikosti do 5 cm (13 %), proda velikosti 2 cm (10 %) in oglja (2 %), SE 868 ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,35 m, Rimskodobno nasutje iz trdno sprijete zelo temno š. 0,86 m in deb. 0,20 m. sive (10 YR 3/1) peščene gline (55 %), imbreks ve- likosti 15 × 10 cm (20 %), malte velikosti do 5 cm SE 1088 (13 %), proda velikosti 2 cm(10 %) in oglja (2 %), ki Rimskodobno nasutje iz rumenkasto rjave je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,98 m, (10 YR 5/8) meljaste gline (75 %), proda (10 %), š. 0,56 m. gradbenega materiala velikosti 5 × 5 cm (5 %) in mal- te velikosti 5 × 10 cm (10 %), ki je bilo v tlorisu in SE 869 preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,20 m, š. 0,90 m. Rimskodobno nasutje iz zbite rumenkasto rdeče (5 YR 4/6) meljaste gline (70 %), lomljencev pešče- 200 Dominikanski samostan na Ptuju SE 1089 SE 1235 Rimskodobna hodna površina iz čvrstega olivno ru- Srednjeveško nasutje iz mehkega olivno rjavega menega (2.5 Y 6/8) meljastega peska (40 %), proda (2.5 Y 4/3) meljastega peska (50 %), peščene gline velikosti do 3 cm (30 %), meljastega peska (20 %), (30 %), malte velikosti do 10 cm (10 %), opek ve-malte velikosti 5 × 10 cm (8 %) in opek velikosti likosti do 10 cm (5 %) in ometa velikosti do 15 cm 10 × 15 cm (2 %), ki je bila v tlorisu in preseku ne- (5 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- pravilne oblike. Mere: d. 2,00 m, š. 0,90 m. like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- ko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: SE 1090 d. 2,30 m, š. 1,90 m, deb. 0,20 m. Rimskodobno nasutje iz zbite temno sive (10 YR 4/1) meljaste gline (67 %), proda velikosti do 2 cm (15 %), SE 1239 malte (5 %), oglja (3 %) in opek velikosti do 5 cm Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1234, (10 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne obli-iz sipkega rjavega (2.5 Y 3/1) meljastega peska in ke. Mere: d. 2,40 m, š. 0,90 m in deb. 0,15 m. lomljencev peščenjaka, ki je bilo v tlorisu linearne oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kera- SE 1231 miko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1232, d. 2,65 m, š. 0,70 m. iz mehkega zelo temno sivkasto rjavega (2.5 Y 3/2) peščenega melja (55 %), malte velikosti do 10 cm Faza 9 in 10 (30 %) in lomljencev peščenjaka velikosti do 20 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu in preseku nepravilne ob- SE 575 like ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, Novoveško nasutje iz trdo sprijetega zelo temno si-opeko) in neopredeljene najdbe (obdelano kost, ži- vega (10 YR 3/1) peščenega melja (40 %), glinenega valske kosti). Mere: d. 2,20 m, š. 1,60 m, deb. 0,15 m. melja (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je vsebovalo prazgodovinske najdbe (keramiko), rim- SE 1232 skodobne najdbe (keramiko, steklo), visoko in pozno Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1231, srednjeveške najdbe (keramiko), novoveške najdbe nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: d. 2,20 m, (keramiko, opeko) ter neopredeljene najdbe (kerami- š. 1,60 m. ko, opeko, kovinske predmete, steklo, živalske kosti). Mere: d. 4,70 m, š. 2,20 m. SE 1233 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1234, SE 576 iz mehkega zelo temno sivkasto rjavega (2.5 Y 3/2) Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom-peščenega melja (60 %), malte velikosti do 5 cm ljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto, ki je (30 %) in opek (10 %), ki je bilo v tlorisu in prese-vseboval neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: ku nepravilne oblike ter je vsebovalo rimskodobne d. 3,60 m, š. 2,35 m. najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (živalske kosti). Mere: d. 2,25 m, š. 1,20 m, deb. 0,15 m. SE 577 Novoveško nasutje iz trdo sprijetega temno rume- SE 1234 no-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja (30 %), gli- Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1233 nenega melja (20 %) in drobljivega gradbenega ma-in SE 1239, nepravilnega tlorisa in preseka. Mere: teriala (50 %), ki je bilo v tlorisu okrogle oblike ter d. 2,25 m, š. 1,20 m, gl. 0,15 m. je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko), novo- veške najdbe (keramiko) in neopredeljene najdbe (ke- 201 Monografije CPA 10 ramiko, opeko, kamen, kovino, živalske kosti). Mere: SE 1111 d. 2,35 m, š. 2,00 m. Baročni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1441, gra- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti SE 578 40 × 30 cm in opek velikosti 30 × 20 cm, vezanih z Novoveško nasutje iz drobljivega zelo temno sivo- malto. Mere: š. 0,90 m, v. 1,10 m. -rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (30 %), gline- nega melja (30 %) in gradbenega materiala (40 %), SE 1114 ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike ter je vsebovalo Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1115, iz rimskodobne najdbe (keramiko), novoveške najdbe drobljivega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) (keramiko) in neopredeljene najdbe (kovinski pred-peščenega melja (30 %), glinenega melja (30 %) in met, živalske kosti). Mere: d. 2,45 m, š. 0,95 m. gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v tlorisu nepra- vilne oblike. Mere: d. 1,50 m, š. 0,50 m, deb. 0,20 m. SE 1086 Novoveški zid– kamniti prag, grajen iz klesancev SE 1115 peščenjaka. Mere: d. 1,63 m, š. 0,49 m in v. 0,20 m. Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 1103, SE 1114 in temeljem SE 1118. Mere: d. 1,50 m, SE 1103 š. 0,50 m gl. 0,20 m. Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 1115, iz lomljencev peščenjaka velikosti do 40 cm (40 %), SE 1229 malte (10 %), oblic velikosti do 15 cm (20 %), opek Novoveško polnilo vkopa SE 1230 za temelj baročne velikosti do 15 cm (20 %) in ometa (10 %), ki je bilo v cerkve, iz rumenkasto rjavega (10 YR 5/4) meljas-tlorisu in preseku nepravilne oblike. Mere: d. 1,50 m, tega peska (40 %), malte velikosti do 5 cm (20 %), š. 0,50 m, deb. 0,20 m. ometa velikosti do 5 cm (20 %) in opek velikosti do 5 cm (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne in v preseku SE 1108 nepravilne oblike. Mere: d. 2,95 m, š. 0,65 m. Baročni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1115, gra- jen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti SE 1230 40 × 40 c), spolij velikosti 60 × 30 cm in opek veli- Novoveški vkop za temelj baročne cerkve, zapolnjen kosti 20 × 20 cm, vezanih z malto. Mere: š. 0,90 m, s polnilom SE 1229, linearnega tlorisa in nepravilne-v. 1,10 m. ga preseka. Mere: d. 2,95 m, š. 0,65 m. SE 1109 SE 1424 Baročni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1442, grajen Novoveški vkop za temelj SE 1110 baročne cerkve. (v kombiniranem stilu) iz lomljencev velikosti do Mere: š. 0,90 m, gl. 1,10 m. 50 cm (90 %), spolij velikosti do 90 cm (5 %) in opek velikosti do 30 cm (5 %), vezanih z malto. Mere: SE 1441 š. 0,90 m, v. 1,40 m. Vkop za baročni temelj SE 1111. Mere: š. 0,90 m, gl. 1,10 m. SE 1110 Baročni temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1424, grajen SE 1442 (tip gradnje: kamniti bloki) iz lomljencev velikos- Vkop za baročni temelj SE 1109. Mere: š. 0,90 m, ti 40 × 40 cm (95 %) in opek velikosti 10 × 15 cm gl. 1,40 m. (5 %), vezanih z malto. Mere: š. 0,90 m, v. 1,10 m. 202 Dominikanski samostan na Ptuju Južno dvorišče SE 396 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 397, iz Faza 4 rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (40 %), gline (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v SE 376 tlorisu okrogle oblike. Mere: d. 0,64 m, š. 0,77 m. Rimskodobno nasutje iz sipkega zelo temno sivo rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (20 %), malte SE 397 (40 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 396, tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,70 m, š. 1,00 m. okroglega tlorisa. Mere: d. 0,64 m, š. 0,77 m. SE 377 SE 398 Rimskodobno nasutje iz sipkega zelo temno sivo- Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 399, iz rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (20 %), malte rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja (40 %), gline (40 %) in gradbenega materiala (40 %), ki je bilo v (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,58 m, š. 0,35 m. tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, š. 1,00 m. SE 378 SE 399 Rimskodobno nasutje iz čvrste rumeno-rjave Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 398, (10 YR 5/6) gline (80 %) in peščenega melja (20 %), nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,00 m, š. 1,00 m. ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,30 m, š. 1,05 m. SE 403 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 401, iz SE 384 temno rumeno-rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja Rimskodobno nasutje iz trdega zelo temno sivega (20 %), opek (60 %) in gradbenega materiala (20 %), (10 YR 3/1) peščenega melja (40 %), gradbenega ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: d. 0,57 m, materiala (40 %) in opek (20 %), ki je bilo v tlorisu š. 0,54 m. linearne oblike. Mere: d. 1,52 m, š. 0,90 m. SE 404 SE 390 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 403, Rimskodobni zid iz lomljencev peščenjaka (80 %), ovalnega tlorisa. Mere: d. 0,57 m, š. 0,54 m. vezanih z malto (20 %), ki je bil v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,35 m, š. 0,46 m. SE 405 Rimskodobno nasutje iz trde rumeno-rjave SE 394 (10 YR 5/6) gline (90 %) in peščenega melja (10 %), Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje SE 395, iz rume- ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,15 m, no-rjave (10 YR 5/4) gline (50 %), peščenega melja š. 1,43 m. (40 %) in gradbenega materiala (10 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: d. 0,24 m, š. 0,95 m. SE 406 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 407, iz SE 395 čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) pešče- Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 394, nega melja (60 %), glinenega melja (20 %) in gradbe-ovalnega tlorisa. Mere: d. 0,24 m, š. 0,95 m. nega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,16 m, š. 1,07 m. 203 Monografije CPA 10 SE 407 SE 444 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 406, Rimskodobno nasutje iz rahlega temno rumeno-rjave-nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,16 m, š. 1,07 m. ga (10 YR 4/4) meljastega peska (30 %), malte (60 %) in opek velikosti od 0,5 do 2 cm, ki je bilo v tlorisu SE 408 nepravilne oblike. Mere: d. 1,60 m, š. 1,06 m. Rimskodobno nasutje iz sipkega rumeno-rjavega (10 YR 5/4) peščenega melja (40 %), gline (40 %) SE 445 in gradbenega materiala (20 %). Mere: d. 10,31 m, Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. š. 1,88 m. Mere: d. 0,215 m, š. 0,215 m. SE 409 SE 446 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 410, iz Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) pešče- Mere: d. 0,215 m, š. 0,215 m. nega melja (70 %) in gradbenega materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: d. 1,09 m, SE 447 š. 0,48 m. Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,215 m, š. 0,215 m. SE 410 Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 409, SE 448 ovalnega tlorisa. Mere: d. 1,09 m, š. 0,48 m. Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 0,215 m, š. 0,215 m. SE 411 Rimskodobno nasutje iz čvrstega močno rjavega SE 449 (7.5 YR 5/6) peščenega melja (70 %), gline (10 %) Rimskodobni stebriček iz opek, vezanih z malto. in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu Mere: d. 0,215 m, š. 0,215 m. nepravilne oblike. Mere: d. 0,80 m, š. 1,95 m. Faza 6 in 8 SE 415 Rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 416, iz SE 371 čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) pešče- Srednjeveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz nega melja (80 %) in gradbenega materiala (15 %), ki lomljencev peščenjaka in opek, vezanih z malto, ki je je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 1,00 m, bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 0,76 m. š. 0,73 m. SE 372 SE 416 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 373, iz Rimskodobni vkop, zapolnjen s polnilom SE 415, čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) pešče-nepravilnega tlorisa. Mere: d. 1,00 m, š. 0,73 m. nega melja (40 %), gline (20 %) in gradbenega mate- riala (40 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: SE 443 d. 0,43 m, š. 0,70 m. Rimskodobni zid, grajen iz lomljencev peščenjaka, vezanih z malto. Mere: d. 1,50 m, š. 1,21 m. SE 373 Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 372, ovalnega tlorisa. Mere: d. 0,43 m, š. 0,70 m. 204 Dominikanski samostan na Ptuju SE 374 SE 387 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 375, iz Srednjeveško nasutje iz trdega zelo temno sivo-rjave-sipkega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega ga (10 YR 3/2) peščenega melja (50 %), gradbenega melja (40 %), gline (40 %) in gradbenega materia-materiala (30 %) in malte (20 %), ki je bilo v tlorisu la (20 %), ki je bilo v tlorisu ovalne oblike. Mere: linearne oblike. Mere: d. 1,27 m, š. 1,68 m. d. 0,90 m, š. 0,25 m. SE 388 SE 375 Srednjeveška kamnita struktura, grajena (v kombini- Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 374, ranem stilu) iz lomljencev peščenjaka (70 %) in ope-ovalnega tlorisa. Mere: d. 0,90 m, š. 0,25 m. ke (10 %), vezanih z malto (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 0,31 m, š. 0,48 m. SE 379 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 380, SE 389 iz temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega melja Srednjeveško nasutje iz trdega temno rumeno-rjave- (40 %), gline (40 %) in gradbenega materiala (20 %), ga (10 YR 4/4) peščenega melja (50 %), gline (30 %) ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 0,60 m, in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu š. 0,60 m. linearne oblike. Mere: d. 1,37 m, š. 0,23 m. SE 380 SE 392 Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 379, li- Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 393, nearnega tlorisa. Mere: d. 0,60 m, š. 0,60 m. iz trdega zelo temno sivega (10 YR 4/2) peščenega melja (50 %), gline (30 %) in gradbenega materia- SE 381 la (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: Opečnat kanal iz opek velikosti do 30 cm (90 %), d. 1,53 m, š. 1,40 m. vezanih z malto (10 %), ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,40 m, š. 0,30 m. SE 393 Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 392, li- SE 382 nearnega tlorisa. Mere: d. 1,53 m, š. 1,40 m. Srednjeveški vkop za opečnat kanal SE 381, linearne- ga tlorisa. Mere: d. 1,40 m, š. 0,30 m. SE 400 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 401, iz SE 383 zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1434, (40 %), gline (40 %) in gradbenega materiala (20 %), grajen (v kombiniranem stilu) iz lomljencev pešče-ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: d. 2,00 m, njaka (70 %) in opek (10 %), vezanih z malto (20 %), š. 1,40 m. ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,45 m, š. 0,90 m. SE 401 Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 400, ne- SE 385 pravilnega tlorisa. Mere: d. 2,00 m, š. 1,40 m. Srednjeveško nasutje iz trdega zelo temno sivo-rjave- ga (10 YR 3/2) peščenega melja (50 %), gradbenega SE 402 materiala (30 %) in opek (20 %), ki je bilo v tlorisu Srednjeveški zid iz lomljencev peščenjaka (80 %), ve-linearne oblike. Mere: d. 1,43 m, š. 0,32 m. zanih z malto (20 %), ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 0,90 m, š. 0,10 m. 205 Monografije CPA 10 SE 439 SE 363 Srednjeveška baza stebra, grajena (v kombiniranem Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom-stilu) iz lomljencev peščenjaka, oblic in opek, vezanih ljencev in opek velikosti 0,30 cm, vezanih z malto. z malto. Mere: d. 1,10 m, š. 0,66 m. Omet v posutju. Mere: d. 3,78 m, š. 0,45 m, v. 0,80 m. SE 440 SE 364 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 450, Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom-rahlo sprijetega temno rjavega (7.5 YR 3/3) me- ljencev in opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,48 m, ljastega peska (85 %) in grušča velikosti od 0,5 do š. 0,50 m, v. 0,37 m. 5 cm (15 %), ki je bilo v tlorisu oglate oblike. Mere: d. 1,80 m, š. 0,85 m. SE 365 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- SE 441 ljencev in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,43 m, Srednjeveški temelj, ki zapolnjuje vkop SE 1435, š. 0,35 m, v. 0,55 m. grajen iz opek, vezanih z malto. Mere: d. 2,15 m, š. 0,41 m. SE 366 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- SE 450 ljencev, vezanih z malto. Mere: d. 1,25 m, š. 0,15 m, Srednjeveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 440, v. 1,15 m. oglatega tlorisa. Mere: d. 1,80 m, š. 0,85 m. SE 368 SE 1434 Novoveška struktura iz opek velikosti do 30 cm Srednjeveški vkop za temelj SE 383. Mere: d. 1,45 m, (80 %) in malte (20 %). Mere: d. 0,81 m, š. 0,65 m. š. 0,90 m. SE 369 SE 1435 Novoveško polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 370, iz Srednjeveški vkop za temelj SE 441. Mere: d. 2,15 m, čvrstega temno sivo-rjavega (10 YR 4/2) peščenega š. 0,41 m. melja (60 %), gline (20 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike. Mere: Faza 9–10 d. 1,70 m, š. 0,76 m. SE 361 SE 370 Srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje jašek, grajen iz Novoveški vkop, zapolnjen s polnilom SE 369, ne-zidov SE 362 in SE 363, iz kamenja (70 %) in malte pravilnega tlorisa. Mere: d. 1,70 m, š. 0,76 m. (30 %). Mere: d. 1,65 m, š. 1,32 m. SE 417 SE 362 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek ljencev in opek. Mere: d. 1,77 m, š. 0,48 m, v. 1,08 m. velikosti 0,30 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,25 m, š. 0,25 m, v. 0,90 m. SE 418 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- ljencev in opek, vezanih z malto. Mere: d. 6,15 m, š. 0,32 m, v. 0,70 m. 206 Dominikanski samostan na Ptuju SE 419 SE 360 Novoveški temelj za zid SE 418, grajen (v kombi- Sodobno nasutje iz mehkega temno rjavega niranem stilu) iz lomljencev, vezanih z malto. Mere: (10 YR 3/3) peščenega melja (70 %) in gradbenega d. 1,25 m, š. 0,07 m, v. 0,60 m. materiala (30 %), ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike in je vsebovalo rimskodobne najdbe (keramiko, opeko, SE 420 afriško sigilato, steklo), visoko in pozno srednjeve- Novoveška lesena obloga jaška z zidovi SE 417, ške najdbe (keramiko), novoveške najdbe (keramiko, SE 418 in SE 422. Mere: d. 1,50 m, š. 1,29 m. opeko, pečnice, kovino, steklo), najdbe 20. in 21. sto- letja (keramiko) ter neopredeljene najdbe (keramiko, SE 421 opeko, ožgano glino, kamen, živalske kosti, kovinske Novoveško polnilo, ki zapolnjuje jašek z zidovi predmete, koščen predmet, steklo). Mere: š. 2,30 m. SE 417, SE 418 in SE 422, iz čvrstega zelo temno sivo-rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja (80 %) in SE 367 gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu line- Sodoben zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- arne oblike. Mere: d. 1,18 m, š. 1,10 m. ljencev in opek, vezanih z malto. Mere: d. 1,33 m, š. 0,15 m, v. 1,60 m. SE 422 Novoveški zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz opek SE 386 velikosti do 30 cm, vezanih z malto. Omet v posutju. Sodoben zid, grajen (v kombiniranem stilu) iz lom- Mere: d. 1,33 m, š. 0,30 m, v. 0,35 m. ljencev peščenjaka (80 %), vezanih z malto (20 %), ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,08 m, SE 423 š. 0,25 m. Novoveški omet iz betona (100 %). Mere: d. 4,15 m, š. 1,32 m. SE 391 Sodobna cev za meteorne vode. Mere: d. 1,65 m, pre- SE 424 mera 0,20 m. Novoveški omet (100 %), ki je bil v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 3,95 m, š. 0,30 m, deb. 0,035 m. SE 412 Sodobno polnilo, ki zapolnjuje vkop SE 413, iz SE 1436 čvrstega zelo temno sivo-rjavega (2.5 YR 3/2) pešče- Novoveški vkop za „bazen“. nega melja (85 %) in gradbenega materiala (15 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,10 m, Faza 12 š. 0,70 m. SE 359 SE 413 Sodobno nasutje iz peščenega melja (30 %) in grad- Sodoben vkop, zapolnjen s polnilom SE 412, linear- benega materiala (70 %), ki je bilo v tlorisu linearne nega tlorisa. Mere: d. 1,10 m, š. 0,70 m. oblike ter je vsebovalo rimskodobne najdbe (kerami- ko), novoveške najdbe (keramiko, pečnice) in neopre- SE 414 deljene najdbe (kovinske predmete, opeko, kamen, Sodobna opečnata struktura iz opek velikosti do živalske kosti). 30 cm, vezanih z malto. Mere: d. 1,72 m, š. 0,88 m. 207 Monografije CPA 10 SE 425 SE 442 Sodobno nasutje iz mehkega temno rdeče-rjavega Sodoben zid iz betona. Mere: d. 2,11 m, (5 YR 3/4) peščenega melja (60 %), glinenega melja š. 1,00 m. (20 %) in gradbenega materiala (20 %), ki je bilo v tlorisu linearne oblike. Mere: d. 1,80 m, š. 0,12 m. SE 1428 Sodoben vkop za recentno cev SE 391 za me- teorne vode na južnem dvorišču. 208 Dominikanski samostan na Ptuju 11 Katalog gradiva Maja Jenžič, Nika Veršnik Gradivo v katalogu si sledi: rimskodobne najdbe, srednjeveške in novoveške najdbe. Znotraj obdobja je razdeljeno po SE in materialu, iz katerega je narejeno. Risbe so v merilu 1:2, 1:3 in 1:4. Določeni predmeti so prikazani s fotografijo, ki je prav tako podana v merilu. Gradivo je v stalni hrambi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant pr. premer vel. velikost u. ustje deb. debelina viš. višina dol. dolžina š. širina t. teža ohr. ohranjena 209 Monografije CPA 10 Rimskodobne najdbe 6 SE 197 1 SE 20 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. M 8–9. (Sončni park, faza 4, polnilo poznorimskodobnega Jagoda, najverjetneje iz gagata. Vel. 2,1 × 1,3 cm. ali zgodnjesrednjeveškega jarka, ki zapolnjuje vkop SE 153), kv. L–M 11. Odlomek ustja in ostenja sigi- 7 SE 197 latnega krožnika, Ludovici Tb. Barva površine je rdeča (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. M 8–9. (2.5YR 4/6). Pr. u. 25,6 cm. Melonasta steklena jagoda. Vel. 1,4 × 1,2 cm. 2 SE 56 8 SE 197 (Sončni park, faza 6, novoveško polnilo, ki zapolnjuje (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L–M vkop SE 57), kv. M 7–8. Odlomek ostenja krožnika 8–9. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno afriške sigilate. Barva površine je rdeča (2.5YR 5/6). oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je Okras: koncentrični krogi. Pr. u. 5,2 cm. zelo temno siva (10YR 3/1), premaz je rjave barve (10YR 4/3). Fabrikat: F 1. Pr. u. 21,7 cm. 3 SE 58 (Sončni park, faza 6, novoveško polnilo, ki zapolnjuje 9 9 SE 197 vkop SE 59), kv. M 8. Odlomek ustja in ostenja sigi- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), latne sklede Drag. 38. Najverjetneje je bila uvožena iz kv. L–M 8. Odlomek ustja in ostenja krožnika z za-Lezouxa. Barva površine je svetlo rdeča (2.5YR 7/6), obljeno oblikovanim ustjem (varianta 3). Barva povr-premaz je rdeče barve (2.5YR 4/8). Pr. u. 17,8 cm. šine je rdeča (2.5YR 5/6), premaz je bledo rjave bar- ve (10YR 6/3). Fabrikat: F 1. Zunanja stran ostenja 4 SE 103 je prežgana. Pr. u. 29 cm. (Sončni park, faza 4, polnilo poznorimskodobnega ali zgodnjesrednjeveškega jarka, ki zapolnjuje vkop 10 SE 197 SE 153), kv. L 7. Odlomek dna krožnika afriške si- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. gilate. Barva površine je rdeča (2.5YR 5/6). Okras: Odlomek ustja in ostenja sklede z odebeljeno obli-koncentrični krog in palmov list. Vel. 4 × 3,6 cm. kovanim ustjem. Barva površine je zelo temno siva (10YR 3/1). Okras: žlebovi na ostenju. Fabrikat: F 2. 5 SE 181 (Sončni park, faza 5, srednjeveško nasutje), 11 SE 197 kv. L–M 7–8. Odlomek ustja in ostenja sigilatne skle- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), de Drag. 33. Barva površine je rdeča (2.5YR 4/6). kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja sklede s tri-Pr. u. 10,5 cm. kotno oblikovanim ustjem. Barva površine je temno siva (10YR 4/1). Okras: žleb na ostenju. Fabrikat: F 2. 210 M 1:2 1-11 Dominikanski samostan na Ptuju 1 3 2 5 6 4 7 8 9 10 11 SE 020 1 SE 103 4 SE 056 2 SE 181 5 SE 058 3 Merilo 1 : 2. SE 197 6-11 211 Monografije CPA 10 12 SE 197 16 SE 197 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. Odlomek ustja in ostenja lonca s trikotno oblikova- Odlomek ustja in ostenja pokrova z zapognjenim nim ustjem. Barva površine je črna (10YR 2/1). Ok- ustjem (varianta 1). Barva površine je rdečkasto rja- ras: dva žlebova na ostenju. Fabrikat: F 2. Pr. u. 19 cm. va (5YR 5/4). Fabrikat: F 3. Na ostenju je prežgan. Pr. u. 22,6 cm. 13 SE 197 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. 17 SE 197 Odlomek ustja in ostenja lonca s trikotno oblikova- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), nim ustjem. Barva površine je temno siva (10YR 4/1). kv. L–M 8. Odlomek ustja in ostenja pokrova z ogla-Okras: dva žlebova na ostenju. Fabrikat: F 2. to oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je rdečkasto rumena (7.5YR 6/6). Fabrikat: F 1. Na 14 SE 197 ustju je prežgan. Pr. u. 25 cm. (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. Odlomek ustja in ostenja sklede s trikotno obliko- 18 SE 197 vanim ustjem. Barva površine je zelo temno siva (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L 8. (10YR 3/1). Okras: žleb na ostenju. Fabrikat: F 2. Odlomek ustja in ostenja pokrova z oglato oblikova- nim ustjem (varianta 2). Barva površine je rdečkasto 15 SE 197 rumena (5YR 6/6). Fabrikat: F 3. Prežgan na ostenju. (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), Pr. u. 24,6 cm. kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja pokrova z zaobljeno oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva 19 SE 215 površine je rdečkasto rumena (5YR 7/8), premaz je (zahodni trakt, faza 3, recentno nasutje v stanovanju), rdečkasto rumene barve (5YR 6/8). Fabrikat: F 1. kv. C–D 11. Odlomek ostenja sigilatne sklede Drag. Pr. u. 25,7 cm. 37. Najverjetneje je bila uvožena iz Lezouxa. Okras: dve ptici, ki sta ena proti drugi obrnjeni zrcalno in sta vsaka v svojem polkrogu. Barva površine je rdeča (10YR 4/6). Pr. 5,3 cm. 212 M 1:2 12-19 Dominikanski samostan na Ptuju 12 13 14 15 16 17 18 19 SE 197 12-18 SE 215 19 Merilo 1 : 2. 213 Monografije CPA 10 20 SE 217 24 SE 217 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L–M 8–9. Steklen ročaj, najverjetneje od stekleni-kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja lonca s trikotno ce. Vel. 4,7 × 3,9 cm. oblikovanim ustjem. Barva površine je siva (2.5Y 6/1). Okras: žleb na ostenju. Fabrikat: F 2. Pr. u. 30,8 cm. 21 SE 217 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), 25 SE 217 kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja enoročajnega (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), vrča. Ročaj ni ohranjen. Barva površine je rdečkasto kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja lonca s triko-rumena (7.5YR 7/6). Fabrikat: F 3. Pr. u. 5,5 cm. tno oblikovanim ustjem. Barva površine je zelo tem- no siva (10YR 3/1). Okras: žleb na ustju. Fabrikat: 22 SE 217 F 2. Pr. u. 27 cm. (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja krožnika z za- 26 SE 217 obljeno oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva povr- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), šine je rdečkasto rumena (5YR 6/6), premaz je rdeče kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja pokrova z za-barve (2.5YR 5/8). Fabrikat: F 1. Pr. u. 31 cm. pognjenim ustjem (varianta 1). Barva površine je siva (2.5Y 5/1). Fabrikat: F 3. Pr. u. 15 cm. 23 SE 217 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), 27 SE 217 kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja krožnika z za- (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), obljeno oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva povr- kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja pokrova z šine je rdečkasto rumena (5YR 6/6), premaz je rdeče oglato oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva površi-barve (2.5YR 5/8). Fabrikat: F 1. Pr. u. 27,5 cm. ne je zelo bledo rjava (10YR 7/4). Okras: žleb na ustju. Fabrikat: F 3. Na ustju je prežgan. Pr. u. 16,3 cm. 214 M 1:2 20-27 Dominikanski samostan na Ptuju 20 21 22 23 24 25 26 27 SE 217 20-27 Merilo 1 : 2. 215 Monografije CPA 10 28 SE 219 32 SE 360 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), (Južno dvorišče, faza 4, recentno nasutje), kv. D–E 5. kv. L–M 8–9. Odlomek ustja in ostenja sigilatne skle- Odlomek ustja in ostenja krožnika afriške sigilate de Drag. 37. Barva površine je rdeča (2.5YR 5/8), Hayes 49A. Pr. u. 33 cm. premaz je rdeče barve (2.5YR 4/8). Okras: jajčni friz. 33 SE 431 Pr. u. 16,4 cm. (Sončni park, faza 6, novoveško nasutje), kv. K 6. Melonasta steklena jagoda. Pr. 1,5 cm. 29 SE 236 (Sončni park, faza 2, rimskodobno nasutje), 34 SE 467 kv. L–M 5. Bronasta šivanka. Dol. 14,3 cm. (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. J 4. Odlomek tegule s pečatom M.ULP.SEVE. 30 SE 287 Vel. 23 × 19,8 cm, deb. 3 cm. (Atrij križnega hodnika, faza 2, rimskodobno nasu- tje), kv. F 11. Bronasta zapestnica s prepletom na 35 SE 575 obroču. Vel. 6,9 cm. (Zahodno dvorišče, faza 5, novoveško nasutje), kv. B–C 8–9. Odlomek steklene zapestnice z D pre- 31 SE 288 sekom, tip 3.34 po Rihi. Pr. 5,3 cm. (Atrij križnega hodnika, faza 3, srednjeveško polnilo vkopa SE 290), kv. H 3. Odlomek ustja in ostenja sigilatne sklede Drag. 33. Barva površine je rdeča (2.5YR 4/6). Pr. u. 10,4 cm. 216 M 1:2 28-35 M 1:4 34 Dominikanski samostan na Ptuju 28 29 30 31 32 33 35 34 SE 219 28 SE 288 31 SE 467 34 SE 236 29 SE 360 32 SE 575 35 SE 287 30 SE 431 33 28–33, 35 merilo 1 : 2, 34 merilo 1 : 4. 217 Monografije CPA 10 36 SE 579 41 SE 932 (Notranjost in cerkev, faza 6, novoveško nasutje), (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13– 14. kv. G–M 14. Koščeni predmet, najverjetneje odlo- Odlomek ustja in ostenja krožnika z izvihanim in mek ročaja. Vel. 2,7 × 2,4 cm. zaobljeno oblikovanim ustjem. Barva površine je rdečkasto rumena (5YR 6/6), premaz je rdeče barve 37 SE 594 (2.5YR 5/8). Okras: žleb. Fabrikat: F 3. Pr. u. 28,6 cm. (Zahodni trakt, faza 4, novi vek), kv. J–K 8–12. Od- lomek ustja in ostenja sigilatne sklede Drag. 33. Barva 42 SE 937 površine je rdeča (2.5YR 4/6). Pr. u. 13,4 cm. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Barva površine je 38 SE 729 rdečkasto rumena (5YR 6/6), premaz je svetlo rdeče (Notranjost in cerkev, faza 5, srednjeveško polni- barve (2.5YR 6/8). Okras: žlebovi na ustju. Fabrikat: lo, ki zapolnjuje vkop SE 707 – grob 18), kv. F–G F 1. Pr. u. 36,5 cm. 13. Odlomek tegule z žigom M.ULPI.SEVE. Vel. 11 × 10 cm, deb. 3 cm. 43 SE 937 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13. 39 SE 852 Odlomek ustja in ostenja krožnika s poševno obliko- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. D 14. vanim ustjem. Barva površine je rdeča (2.5YR 5/6), Odlomek steklenega ročaja, najverjetneje od stekle-premaz je rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Fabri- nice. Pr. 5,2 cm. kat: F 1. Je prežgan na ustju. Pr. u. 32 cm. 40 SE 927 (Notranjost in cerkev, faza 6, novoveško polnilo jame, ki zapolnjuje vkop SE 687), kv. D 14. Okrogla opeka z žigom QSS. Pr. 18 cm, deb. 6,5 cm. 218 M 1:2 36-41, 43 Dominikanski samostan na Ptuju M 1:3 42 36 37 39 38 40 41 42 43 36–41, 43 merilo 1 : 2, 42 merilo 1 : 3. SE 579 36 SE 852 39 SE 937 42-43 219 SE 594 37 SE 927 40 SE 729 38 SE 932 41 Monografije CPA 10 44 SE 937 47 SE 945 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13. (Zakristija, faza 2, rimskodobni zid), kv. D 13. Od-Odlomek ustja in ostenja sklede z zaobljeno obli- lomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obliko- kovanim ustjem. Barva površine je siva (10YR 5/1), vanim ustjem (varianta 4). Barva površine je rdeč- premaz je temno sive barve (2.5Y 4/1). Fabrikat: F 1. kasto rumena (5YR 6/6), premaz je rdeče barve Pr. u. 24,3 cm. (2.5YR 5/6). Fabrikat: F 3. Prežgan na dnu in po ustju. Pr. u. 10,5 cm 45 SE 937 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13. 48 SE 945 Odlomek ustja in ostenja sklede z odebeljeno obli- (Zakristija, faza 2, rimskodobni zid), kv. D 13. kovanim ustjem (varianta 1). Barva površine je svetlo Odlomek tegule s pečatom M.ULP.SEVE. rjava (7.5YR 6/4), premaz je rdeče barve (2.5YR 5/8). Vel. 13,2 × 12,2 cm, deb. 3 cm. Okras: žlebovi. Fabrikat: F 4. Pr. u. 19,2 cm. 49 SE 950 46 SE 937 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 14–15. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 13. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obli-Odlomek ustja in ostenja trinožnika ali sklede z ode- kovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je temno beljeno oblikovanim in odrezanim ustjem. Barva po- siva (10YR 4/9), premaz je črne barve (10YR 2/1). vršine je črna (10YR 2/1). Okras: metličenje. Fabri- Fabrikat: F 1. Pr. u. 12 cm. kat: F 2. Na ostenju je prežgan. Pr. u. 28,2 cm. 220 M 1:2 Dominikanski samostan na Ptuju 44 45 46 47 48 49 Merilo 1 : 2. 221 SE 937 44-46 SE 945 47-48 SE 950 49 Monografije CPA 10 50 SE 950 54 SE 962 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), C 14–15. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), C 14–15. Odlomek ustja in ostenja sklede z odebeljeno obli- Odlomek ostenja, najverjetneje lonca. Barva površi- kovanim ustjem (varianta 1). Barva površine je svetlo ne je sivkasto rjava (10YR 5/2). Okras: vtiskovanje. rjava (7.5YR 6/4), premaz je rumenkasto rdeče barve Fabrikat: F 2. Vel. 4,8 × 3,8 cm. (5YR 5/8). Fabrikat: F 1. Okras: žlebovi na ostenju. Pr. u. 18,8 cm. 55 SE 975 (Notranjost in cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), 51 SE 951 kv. D 14. Odlomek pečatne oljenke Loeschcke X. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), C 14. Od- Barva površine je svetlo rdečkasto rjava (2.5YR 6/4). lomek ustja in ostenja krožnika s poševno obliko- Uvožena je bila iz Modene oziroma njene okolice. vanim ustjem. Barva površine je rdečkasto rumena Pr. 4,3 cm. (7.5YR 6/6), premaz je rdeče barve (2.5YR 5/6). Fabrikat: F 1. Pr. u. 29,5 cm. 56 SE 980 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C 14. 52 SE 955 Odlomek ustja in ostenja lonca s horizontalno obli- (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), D 14. Od- kovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je zelo lomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obliko- temno siva (10YR 3/1). Okras: metličenje. Fabrikat: vanim ustjem (varianta 4). Barva površine je rožna- F 2. Pr. u. 18 cm. ta (7.5YR 7/4), premaz je rdeče barve (2.5YR 5/6). Fabrikat: F 1. Pr. u. 33,2 cm. 57 SE 997 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. C–D 53 SE 962 13 – 14. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), C 14–15. Odlomek ustja in ostenja čaše z zaobljeno obliko-Odlomek ustja in ostenja lonca z zaobljeno oblikova- vanim in izvihanim ustjem. Barva površine je svetlo nim ustjem (varianta 2). Barva površine je temno siva rjava (7.5YR 6/4), premaz je rumenkasto rdeče bar- (2.5Y 4/1). Fabrikat: F 2. Pr. u. 17,3 cm. ve (5YR 5/6). Okras: peresni okras. Fabrikat: F 1. Pr. u. 9,2 cm. 222 M 1:2 50-57 Dominikanski samostan na Ptuju 50 51 52 53 54 55 56 57 SE 950 50 SE 962 53-54 SE 997 57 SE 951 51 SE 975 55 SE 955 52 SE 980 56 Merilo 1 : 2. 223 Monografije CPA 10 58 SE 1005 62 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek dna in ostenja sigilatne posode. Najverje- Odlomek ustja in ostenja kadilnice. Barva površine je tneje je bila izdelana v delavnicah Lezouxa. Barva po- svetlo rjava (7.5YR 6/4). Okras: vtisnjeni pravokotni- vršine je svetlo rdečkasto rjava (2.5YR 6/4), premaz ki. Fabrikat: F 3. Prežgana na notranji strani ostenja. je rdeče barve (2.5YR 4/8). Pr. dna 5,5 cm. Pr. u. 18 cm. 59 SE 1005 63 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja amfore. Barva površine je Odlomek ustja in ostenja, najverjetneje krožnika s svetlo rjava (7.5YR 6/4). Pr. u. 12 cm. poševno oblikovanim ustjem. Barva površine je svet- lo rjava (7.5YR 6/4), premaz je rumenkasto rdeče 60 SE 1005 barve (5YR 5/6). Fabrikat: F 4. Pr. u. 29,6 cm. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ročaja amfore Beltran II A. Barva površine 64 SE 1005 je bledo rjava (2.5YR 7/3). Vel. 13,5 × 10,1 cm. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno 61 SE 1005 oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva površine (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. je svetlo rjava (7.5YR 6/4), premaz je rdeče barve Odlomek oljenke s pečatom FORTIS. Uvožena je (2.5YR 4/8). Fabrikat: F 1. Prežgan je na zunanji bila iz Modene oziroma njene okolice. Barva površi-strani ostenja. Pr. u. 9,5 cm. ne je svetlo rdeča (2.5YR 6/6). Pr. 3,4 cm. 224 M 1:2 58-64 Dominikanski samostan na Ptuju 58 59 60 61 62 63 64 SE 1005 58-64 Merilo 1 : 2. 225 Monografije CPA 10 65 SE 1005 68 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno Odlomek ustja in ostenja lonca s poševno oblikova-oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva površine nim ustjem (varianta 2). Barva površine je zelo temno je roza (7.5YR 7/4), premaz je svetlo rdeče barve siva (10YR 3/1). Fabrikat: F 2. Pr. u. 18 cm. (2.5YR 6/8). Fabrikat: F 1. Prežgan je na zunanji strani ostenja. Pr. u. 24,5 cm. 69 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. 66 SE 1005 Odlomek ustja in ostenja lonca s poševno oblikova- (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. nim ustjem (varianta 1). Barva površine je temno siva Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obli- (5Y 4/1). Fabrikat: F 2. Okras: metličenje in glavni- kovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je svet- čenje na ostenju. Pr. u. 16,9 cm. lo rdečkasto rjava (5YR 6/4), premaz je rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Fabrikat: F 3. Pr. u. 26,4 cm. 70 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. 67 SE 1005 Odlomek ustja in ostenja lonca z zaobljeno obliko- (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. vanim ustjem (varianta 1). Barva površine je temno Odlomek ustja in ostenja sklede z odebeljeno obliko- siva (10YR 4/1). Okras: metličenje. Fabrikat: F 2. vanim ustjem. Barva površine je črna (2.5YR 2.5/1). Pr. u. 13,5 cm. Okras: metličenje. Fabrikat: F 2. Pr. u. 31,2 cm. 226 M 1:2 65, 67-70 M 1:3 66 Dominikanski samostan na Ptuju 65 66 67 68 69 70 SE 1005 65-70 65, 67–70 merilo 1 : 2, 66 merilo 1 : 3. 227 Monografije CPA 10 71 SE 1005 75 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja lonca z zaobljeno obli- Odlomek ustja in ostenja sklede s trikotno oblikova- kovanim ustjem (varianta 1). Barva površine je nim ustjem. Barva površine je črna (5Y 2.5/1). Ok- črna (5Y 2.5/1). Okras: metličenje. Fabrikat: ras: žlebovi na ostenju. Fabrikat: F 2. Pr. u. 21,4 cm. F 2. Pr. u. 16,2 cm. 76 76 SE 1005 72 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja sklede s trikotno oblikova- Odlomek ustja in ostenja lonca z oglato oblikovanim nim ustjem. Barva površine je temno siva (2.5Y 4/1). ustjem (varianta 1). Barva površine je črna (5Y 2.5/1). Okras: žlebovi na ostenju. Fabrikat: F 2. Pr. u. 29 cm. Fabrikat: F 2. Pr. u. 29,6 cm. 77 SE 1005 73 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja pokrova krožnika z zaob- Odlomek ustja in ostenja lonca z odebeljeno obliko- ljeno oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva površi- vanim ustjem (varianta 2). Barva površine je rdečkas- ne je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4). Fabrikat: F 2. to rumena (7.5YR 7/6). Fabrikat: F 1. Pr. u. 15 cm. Na ustju je prežgan. Pr. u. 23 cm. 74 SE 1005 78 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. Odlomek ustja in ostenja lonca s trikotno obli- Odlomek ustja in ostenja pokrova z zaobljeno obli- kovanim ustjem. Barva površine je temno siva kovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je rož- (7.5YR 4/1). Okras: žlebovi na ostenju. Fabrikat: nata (7.5YR 7/4). Fabrikat: F 3. Na ustju je prežgan. F 2. Pr. u. 18,5 cm. Pr. u. 28,7 cm. 228 M 1:2 71-78 Dominikanski samostan na Ptuju 71 72 73 74 75 76 77 78 SE 1005 71-78 Merilo 1: 2. 229 Monografije CPA 10 79 SE 1005 85 SE 1116 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. 13–14. Odlomek držaja pokrova gumbaste oblike. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obli-Barva površine je črna (5Y 2.5/1). Fabrikat: F 4. Pr. kovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je svetlo 4,1 cm. rjava (7.5YR 6/3), premaz je rdeče barve (2.5YR 5/8). Fabrikat: F 1. Na dnu je prežgan. Pr. u. 30 cm. 80 SE 1005 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. 86 SE 1116 Odlomek pokrova z ravnim držajem. Barva površine (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. je rdečkasto rjava (5YR 5/4). Fabrikat: F 3. Pr. 4,3 cm. Odlomek ustja in ostenja pokrova s horizontal- no oblikovanim ustjem. Barva površine je rjava 81 SE 1005 (10YR 5/3). Okras: kanelure na ostenju. Fabrikat: (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. F 1. Pr. u. 22 cm. Odlomek držaja pokrova. Barva površine je zelo temno siva (5YR 3/1). Fabrikat: F 2. Pr. 4,7 cm. 87 SE 1116 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. 82 SE 1102 Odlomek ustja in ostenja pokrova s horizontalno (Zahodno dvorišče, faza 1, rimskodobno nasutje), oblikovanim ustjem. Barva površine je temno siva kv. C 12. Melonasta steklena jagoda. Pr. 2,2 cm. (5Y 4/1). Okras: dva žlebova na ostenju. Fabrikat: F 3. Pr. u. 22 cm. 83 SE 1116 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. 88 SE 1116 Odlomek dna steklene posode, najverjetneje čaše. (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. Pr. dna 3,4 cm. Odlomek pokrova z ravnim držajem. Barva površine je siva (5Y 5/1). Fabrikat: F 3. Pr. drž. 3,6 cm. 84 SE 1116 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. 89 SE 1116 Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno oblikova- (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. nim ustjem (varianta 4). Barva površine je rdečkasto rjava Odlomek pokrova z ravnim držajem. Barva po- (5YR 5/4), premaz je rdeče barve (2.5YR 5/6). Fabrikat: vršine je zelo temno siva (5Y 3/1). Fabrikat: F 2. F 3. Na zunanji strani ostenja je prežgan. Pr. u. 23,2 cm. Pr. drž. 2,4 cm. 90 SE 1118 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek ustja in ostenja krožnika z uvihanim in za- obljeno oblikovanim ustjem. Barva površine je rjava (7.5YR 5/3), premaz je rdeče barve (2.5YR 4/6). Fab- rikat: F 3. Prežgan na ustju in ostenju. Pr. u. 26 cm. 230 M 1:2 79-90 Dominikanski samostan na Ptuju 79 80 81 83 82 84 85 86 87 89 88 90 SE 1005 79-81 SE 1118 90 Merilo 1 : 2. SE 1102 82 SE 1116 83-89 231 Monografije CPA 10 91 SE 1118 95 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obli-kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja amfore Pascual 1. kovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je rož- Barva površine je rožnata (7.5YR 7/4). Pr. u. 11,4 cm. nata (7.5YR 7/3), premaz je rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6) Fabrikat: F 1. Pr. u. 25 cm. 96 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), 92 SE 1118 kv. C 14. Odlomek ročaja amfore Dressel 6B. Barva (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. površine je svetlo rjava (7.5YR 6/4). Pr. u. 4,6 cm. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno obli- kovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je svetlo 97 SE 1121 rjava (7.5YR 6/4), premaz je rdečkasto rjave barve (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), (5YR 5/4). Fabrikat: F 1. Prežgan je na ustju in dnu. kv. C 14. Odlomek pečatne oljenke. Uvožena je bila Pr. u. 24 cm. iz Modene oziroma njene okolice. Barva površine je svetlo rdeča (2.5YR 6/6). Pr. 4,7 cm. 93 SE 1118 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 14–15. 98 SE 1121 Odlomek ustja in ostenja sklede z odebeljeno obliko- (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), vanim ustjem (varianta 3). Barva površine je temno kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja čaše z izvihanim siva (5Y 4/1). Okras: rebro na spodnjem delu oste-ustjem. Barva površine je siva (5Y 5/1), premaz je nja. Fabrikat: F 2. Pr. u. 24,5 cm. črne barve (5Y 2.5/1). Okras: žleb na ostenju. Fabri- kat: F 1. Pr. u. 8,5 cm. 94 SE 1119 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. D 14. Odlomek dna pečatne oljenke. Na dnu ima izbočen pečat v treh vrsticah: VR SINM S. Barva površine je zelo bledo rjava (10YR 7/4), premaz je rdečkasto rumene barve (5YR 6/6). Fabrikat: F 1. Pr. 3,5 cm. 232 M 1:2 91-98 Dominikanski samostan na Ptuju 91 92 93 94 95 96 97 98 SE 1118 91-93 SE 1119 94 Merilo 1 : 2. SE 1121 95-98 233 Monografije CPA 10 99 SE 1121 102 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaob-kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja sklede ali trinožni- ljeno oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva povr- ka s horizontalno oblikovanim ustjem. Barva površi- šine je rdečkasto rjava (5YR 5/4), premaz je rdeče ne je črna (2.5Y 2.5/1). Okras: metličenje na ostenju. barve (10YR 4/8). Fabrikat: F 1. Na ustju je prežgan. Fabrikat: F 4. Pr. u. 30 cm. Pr. u. 23,5 cm. 103 SE 1121 100 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), kv. kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja sklede ali trino-C 14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno žnika z uvihanim in odebeljeno oblikovanim ustjem. oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je Barva površine je sivkasto rjava (10YR 5/2). Fabri-svetlo rjava (7.5YR 6/4), premaz je rdečkasto rume- kat: F 4. Prežgana na ustju. Pr. u. 29,8 cm. ne barve (5YR 6/6). Fabrikat: F 3. Prežgan na oste- nju. Pr. u. 25,7 cm. 104 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), 101 SE 1121 kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja sklede z odre- (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), kv. zanim ustjem in klekom na ostenju. Barva površine C 14. Odlomek ustja in ostenja sklede z odebelje-je črna (5Y 2.5/1). Okras: žleb na ostenju. Fabrikat: no oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva površine F 4. Pr. u. 32 cm. je svetlo rjavkasto siva (2.5Y 6/2), premaz je črne barve (5Y 2.5/1). Okras: žleb na ostenju. Fabrikat: 105 SE 1121 F 1. Pr. u. 19 cm. (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površi- na), kv. C 14. Odlomek dna sklede. Barva površine je svetlo rjavkasto siva (2.5Y 6/2). Fabrikat: F 1. Pr. u. 12,5 cm. 234 M 1:2 99-105 Dominikanski samostan na Ptuju 99 100 101 102 103 104 105 SE 1121 99-105 Merilo 1 : 2. 235 Monografije CPA 10 106 SE 1121 111 SE 1139 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja lonca s triko-kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja sklede s po- tno oblikovanim ustjem. Barva površine je črna ševno oblikovanim ustjem. Barva površine je svetlo (2.5Y 2.5/1). Fabrikat: F 4. Pr. u. 14,8 cm. rjavkasto siva (10YR 6/2), premaz je zelo temno sive barve (2.5Y 3/1). Fabrikat: F 1. Pr. u. 32 cm. 107 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), 112 SE 1139 kv. C 14. Odlomek ustja in ostenja lonca s poševno (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasu-oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva površine je tje), kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja lonca z rjava (7.5YR 5/2). Okras: metličenje na ostenju. Fab-odebeljeno oblikovanim ustjem (varianta 1). Barva rikat: F 2. Prežgan na ustju in ostenju. Pr. u. 16 cm. površine je rdečkasto rumena (5YR 6/6). Fabrikat: F 1. Pr. u. 19,2 cm. 108 SE 1121 (Zakristija, faza 2, rimskodobna hodna površina), 113 SE 1140 kv. C 14. Odlomek držaja in ostenja pokrova z rahlo (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), usločenim držajem. Barva površine je siva (5Y 5/1). kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z za-Fabrikat: F 3. Pr. drž. 4,7 cm. obljeno oblikovanim ustjem (varianta 3). Barva po- vršine je svetlo rdeča (2.5YR 6/8), premaz je rdeče 109 SE 1125 barve (2.5YR 5/8). Fabrikat: F 1. Pr. u. 32,2 cm. (Zakristija, faza 2, rimskodobno polnilo, ki zapolnju- je SE 1126), kv. G 14. Odlomek ustja in ostenja kro- 114 SE 1140 žnika z uvihanim in zaobljeno oblikovanim ustjem. (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), Barva površine je rdečkasto rjava (5YR 5/4), pre-kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja lonca s pošev- maz je rdečkasto rjave barve (5YR 4/3). Fabrikat: no oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je F 3. Pr. u. 26,4 cm. temno siva (7.5YR 4/1). Fabrikat: F 2. Pr. u. 31,6 cm. 110 SE 1139 115 SE 1140 (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasu-kv. F–G 14. Odlomek pečatne oljenke. Barva povr- tje), kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja pokrova šine je rožnata (7.5YR 7/3), premaz je rdeče barve z zapognjenim ustjem (varianta 2). Barva površine (2.5YR 5/6). Napis na ramenu: OYAIA. Fabrikat: je rdečkasto rumena (5YR 6/6). Okras: kanelure na F 1. Pr. 3,4 cm. ostenju. Fabrikat: F 3. Prežgan na ustju. Pr. u. 21 cm. 116 SE 1140 (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasu- tje), kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja pokrova z zaobljeno oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva površine je temno siva (10YR 4/1). Fabrikat: F 1. Pr. u. 24 cm. 236 M 1:2 106-116 Dominikanski samostan na Ptuju 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 SE 1121 106-108 SE 1140 113-116 SE 1125 109 SE 1139 110-112 Merilo 1 : 2. 237 Monografije CPA 10 117 SE 1149 122 SE 1158 (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasu-kv. F 14. Odlomek ostenja in dna sigilatne posode. tje), kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja pokrova Najverjetneje uvožena iz Rheinzaberna. Barva po-z zapognjenim ustjem (varianta 1). Barva površine je vršine je svetlo rdeča (2.5YR 6/8), premaz je rdeče svetlo rumenkasto rjava (10YR 6/4). Fabrikat: F 3. barve (2.5YR 4/8). Pr. 13 cm. Na robu ustja je prežgan. Pr. u. 21 cm. 118 SE 1155 123 SE 1158 (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), G 14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljeno kv. F–G 14. Odlomek držaja pokrova. Barva površi-oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva površine je ne je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4). Fabrikat: F 3. rdečkasto rumena (5YR 6/6), premaz je rumenkasto Na enem ostenju je prežgan. Pr. 4,2 cm. rdeče barve (5YR 5/6). Fabrikat: F 3. Pr. u. 29 cm. 124 SE 1181 119 SE 1158 (Zahodni trakt, faza 1, rimskodobno nasutje), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), kv. C–D 10–11. Odlomek pečatne oljenke. Uvože-kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja kadilnice. Bar- na je bila iz Modene oziroma njene okolice. Barva va površine je rjava (7.5YR 5/2). Okras: vtisnjeni površine je svetlo rdeča (2.5YR 6/6). Fabrikat: F 10. polkrogi. Fabrikat: F 1. Na nekaterih mestih ostenja Pr. 4,0 cm. je prežgana. Pr. u. 19,2 cm. 125 SE 1181 120 SE 1158 (Zahodni trakt, faza 1, rimskodobno nasutje), (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasutje), kv. C–D 10–11. Odlomek ustja in ostenja lonca z kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja krožnika z za-oglato oblikovanim ustjem (varianta 2). Barva po- obljeno oblikovanim ustjem (varianta 4). Barva po- vršine je zelo temno siva (10YR 3/1). Fabrikat: vršine je rumenkasto rdeča (5YR 4/6). Fabrikat: F 1. F 2. Pr. u. 14 cm. Zunanji del ustja in ostenja prežgan. Pr. u. 19,4 cm. 126 SE 1318 121 SE 1158 (Sončni park, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. TS 11. (Notranjost in cerkev, faza 1, rimskodobno nasu- Odlomek steklene melonaste jagode. Pr. 1,7 cm. tje), kv. F–G 14. Odlomek ustja in ostenja lonca s horizontalno oblikovanim ustjem (varianta 1). Bar- va površine je zelo bledo rjava (10YR 7/4), premaz je rumenkasto rdeče barve (5YR 5/6). Fabrikat: F 1. Pr. u. 22 cm. 238 M 1:2 117-126 Dominikanski samostan na Ptuju 117 118 119 120 121 122 123 126 125 124 SE 1149 117 SE 1181 124-125 SE 1155 118 SE 1318 126 SE 1158 119-123 Merilo 1 : 2. 239 Monografije CPA 10 Srednjeveške in novoveške najdbe 133 SE 016 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 4, polnilo po- 127 SE 001 znorimskodobnega ali zgodnjesrednjeveškega jarka), (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recentno kv. L–M 10. Zgornji del stekleničke z navzven izvi-nasutje), kv. A–B 6–11. Ustje in vrat steklenice z os- hanim ustjem in trebušastim trupom, prevlečen z bi- tenjem iz pihanega prozornega brezbarvnega stekla serovinastim irisom. Ohr. vel. 2,8 cm, pr. u. 1,9 cm. z ravnim ustjem in kvadratnim trupom. Na notranji stani so sledi sige. Ohr. vel. 3,4 cm, pr. u. 4,5 cm. 134 SE 021 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recentno 128 SE 001 nasutje), kv. M 10. Odlomek odrezanega klekastega (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recentno ustja z ostenjem steklenice iz prozornega stekla ru-nasutje), kv. L 1. Odlomek odrezanega klekastega meno-zelenega odtenka in z biserovinastim irisom. ustja z ostenjem posode (kozarca?) iz prozorne- Ohr. vel. 4,5 × 4,8 cm, pr. u. 6,8 cm. ga stekla zelenega odtenka z biserovinastim irisom. Ohr. vel. 3,5 × 4,5 cm, pr. u. 10,9 cm. 135 SE 021 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recen- 129 75 SE 001 tno nasutje), kv. M 10. Rahlo vpičeno dno posode (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recentno uvihano v obod, iz prozornega stekla zelenkaste-nasutje), kv. L 1, PN 369. Rahlo vpičeno dno posode ga odtenka, prevlečeno z biserovinastim irisom. uvihano v obod, iz prozornega stekla olivno zelen- Ohr. vel. 6,4 × 6,4 cm, pr. dna 6,3 cm. kastega odtenka, prevlečeno z biserovinastim irisom. Ohr. vel. 5,1 × 4,7 cm, pr. dna 6,6 cm. 136 SE 021 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recentno na- 130 SE 005 sutje), kv. M 10. Odlomek vratu steklenice z ostenjem (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, prvo polni- iz prozornega stekla zelenega odtenka, prevlečen z lo recentne okrogle jame), kv. M 11. Del visokega ko- biserovinastim irisom. Ohr. vel. 4,8 cm, pr. u. 3,5 cm. zarca iz prozornega stekla, okrašenega z graviranim rastlinskim motivom. Ohr. vel. 11,5 × 8,3 cm. 137 SE 021 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, recen- 131 SE 005 tno nasutje), kv. M 10. Del glave porcelanaste pipe (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, prvo pol- za kajenje, okrašene z rdeče slikanim okrasom. nilo recentne okrogle jame), kv. M 11. Pravokotno Ohr. vel. 4,9 × 2,6 cm. dno steklenice z ostenjem iz prozornega stekla, prevlečeno z biserovinastim irisom. Ostenje je okra- 138 SE 058 šeno z graviranim rastlinskim motivom Ohr. vel. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novo-10,6 × 8,2 cm. veško polnilo), kv. M 8. Ravno, odebeljeno ustje z ostenjem steklenice iz pihanega prozornega stekla 132 SE 005 olivno zelenega odtenka, nataljeno nitjo pod ustjem (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 7, prvo polni- in delno ohranjeno nataljeno kapljo na ostenju. lo recentne okrogle jame), kv. M 11. Del ostenja pra- Ohr. vel. 3,3 × 2,5 cm. vokotne steklenice iz prozornega stekla, prevlečen z biserovinastim irisom. Vel. 17,3 × 7,5 cm. 240 M 1:2 127-141 Dominikanski samostan na Ptuju 127 128 129 130 131 133 134 135 136 137 132 138 SE 001 127-129 SE 021 134-137 SE 082 140 SE 005 130-132 SE 058 138 SE 083 141 SE 016 133 SE 080 139 Merilo 1 : 2. 241 Monografije CPA 10 139 SE 080 nozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom, (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveš- sljudo, drobci zdrobljene keramike in organskimi os- ko nasutje), kv. L–M 7. Posodica stožčaste oblike, tanki (ABCDG). Gladka površina je zelo svetlo rjava izdelana na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate (10YR 8/2). Zunanjost je na otip groba zaradi upora-mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina be. Redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska at-je rdečkasto rumena (5YR 6/5). Notranjost je prekri- mosfera. Viš. 2,9 cm, pr. ustja 8,4 cm, pr. dna 6,7 cm. ta z zelenim loščem. Oksidacijsko žganje. Viš. 6 cm, pr. u. 2,8 cm, pr. dna 5,4 cm. 145 SE 178 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 5, srednjeve- 140 SE 082 ško nasutje), kv. L 5. Odlomek dna posode, izdelane (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 5, srednjeve- na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- ško nasutje), kv. L–M 5. Odlomek ostenja posode z nom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Glad-poševnim rebrastim okrasom, prevlečen z biserovi- ka površina je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4) s nastim irisom. Ohr. vel. 5,1 × 3 cm. svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 7,8 × 3,8 cm, pr. dna 9,8 cm. 141 SE 083 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 5, srednjeve- 146 SE 215 ško polnilo jame), kv. M 5. Odlomek rahlo vpičenega (Zahodni trakt, faza 3, recentno nasutje v stanova-dna posode iz prozornega stekla zelenega odtenka z nju), kv. C–D 11. Del dna posode iz neprosojnega odebeljenim, profiliranim robom, prevlečen z bisero-prozornega stekla rumenkastega odtenka s koncen- vinastim irisom. Pr. dna 7,1 cm. trično nataljenima nitima. Ohr. vel 7,5 cm × 5 cm, pr. dna 4,1 cm. 142 SE 099 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveš- 147 SE 285 ko nasutje), kv. L–M 7. Odlomek oploščene, relief- (Zahodni trakt, faza 7, recentno nasutje), kv. C–D 12. no okrašene pečnice, izdelane v kalupu iz finozrnate Navzven izvihano ustje in del vratu steklenice iz mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo prozornega brezbarvnega stekla. Ohr. viš. 5,8 cm, (ABC). Gladka površina pečnice, okrašene z moti-pr. u. 3,4 cm. vom psa, je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4). Ne- popolno oksidacijsko žganje. Notranjost je ožgana. 148 SE 285 Ohr. vel. 6,6 × 7,7 cm. (Zahodni trakt, faza 7, recentno nasutje), kv. C–D 12. Navzven izvihano ustje in vrat steklenice iz prozor- 143 SE 158 nega stekla zelenega odtenka z mavričnim irisom. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 4, srednje- Ohr. viš. 6,2 cm, pr. u. 2,5 cm. veško nasutje), kv. L 5. Visoko vpičeno dno kozar- ca, uvihano v obod, iz prozornega stekla zelenkas- 149 SE 285 tega odtenka, prevlečeno z biserovinastim irisom. (Zahodni trakt, faza 7, recentno nasutje), kv. C–D 12. Ohr. vel. 4 × 3,8 cm, pr. dna 4,9 cm. Vpičeno dno posode (steklenice?), uvihano v obod, iz prozornega stekla zelenkasto modre- 144 SE 178 ga odtenka, prevlečeno z biserovinastim irisom. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 5, srednje- Ohr. vel. 6,8 × 6,2 cm.(prim. Kos 2006, 89, t. 16:13). veško nasutje), kv. L 5. Lojenka z ravno odrezanim ustjem in odtisnjenim lončarskim znakom v obliki križa na dnu. Izdelana na lončarskem vretenu iz fi- 242 M 1:2 142-156 Dominikanski samostan na Ptuju 141 140 139 143 144 142 145 146 149 147 148 SE 099 142 SE 215 146 SE 158 143 SE 285 147-151 SE 178 144-145 SE 287 152-156 Merilo 1 : 2. 243 Monografije CPA 10 150 SE 285 lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s (Zahodni trakt, faza 3, recentno nasutje), kv. C–D 12. kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je rož- Preluknjana živalska kost. Ohr. vel. 4,7 × 2,6 cm, nata (7,5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. pr. luknje 1,2 cm. Zunanjost prekrita z zelenim loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5,8 × 2,8 cm, deb. držaja do 1,4 cm. 151 SE 285 (Zahodni trakt, faza 3, recentno nasutje), kv. C–D 12. 157 SE 287 Preluknjana živalska kost. Ohr. vel. 4,3 × 3,9 cm, (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), pr. luknje 1,9 cm. kv. I7. Odlomek močno odebeljenega ustja z oste- njem lonca tip 7B, izdelanega na lončarskem vrete- 152 SE 287 nu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim kar- (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), bonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je zunaj kv. I 8. Železen nož s koščeno oblogo in tremi žele-zelo temno siva (GLEY 3/), znotraj rdečkasto siva znimi zakovicami. Rezilo manjka. Ohr. d. 10,5 cm, (5YR 5/1) s temnim enobarvnim prelomom. Reduk-deb. obloge 7,8 cm, š. obloge do 1,8 cm, t. 26 g. cijsko žganje. Ohr. vel. 7,4 × 2,7 cm, pr. u. 15 cm. 153 SE 287 158 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško na- tje), kv. I 7. Odlomek noge posode iz prozornega sutje), kv. I7. Odlomek ustja z ostenjem lončka tip stekla olivno zelenega odtenka. Ohr. vel. 3 × 2,7 cm, 7B, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate pr. noge 11,5 cm. mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je temno siva (GLEY 4/) s 154 SE 287 temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- Ohr. vel. 4,2 × 3,3 cm, pr. u. 11,6 cm. tje), kv. G4. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 2C, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase 159 SE 287 s kalcijevim karbonatom in sljudo (BC). Gladka po- (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- vršina je črna (GLEY 3/) s temnim enobarvnim pre- tje), kv. I8–10. Odlomek ustja sklede (?), izdelane na lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 5,1 × 5 cm, lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, pr. u. 17,5 cm. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- vršina je zelo temno siva (GLEY 1 3/) s sivim prelo- 155 SE 287 mom. Nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), dimljenje. Ohr. vel. 5,5 × 3 cm, pr. u. 28 cm. kv. G4. Odlomek ustja lonca tip 8C, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, 160 SE 287 kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- vršina je temno siva (5YR 4/1) s sivim prelomom. tje), kv. I 8–10. Odlomek ustja lonca tip 5H, izde-Nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi dimlje- lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s nje. Ohr. vel. 6 × 3,2 cm, pr. u. 20 cm. kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je zelo temno siva (GLEY 1 3/) s 156 SE 287 temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- Ohr. vel. 5,7 × 2,8 cm, pr. u. 12 cm. tje), kv. G4. Ročaj vrča (?), ovalnega preseka, izde- 244 M 1:2 157-171 Dominikanski samostan na Ptuju 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 SE 287 157-171 Merilo 1 : 2. 245 Monografije CPA 10 161 SE 287 166 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), kv. I 8–10. Odlomek ravnega dna z ostenjem lonca, kv. G 7. Ravno dno lonca, izdelanega na lončarskem izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). karbonatom in sljudo (AC). Gladka površina je svet-Gladka površina je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4) lo rdečkasto rjava (5YR 6/4) s sivim neenotnim pres sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. lomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. Ohr. viš. Ohr. v. 5 cm, pr. dna 16 cm. 2,7 cm, pr. dna 12,8 cm. 162 SE 287 167 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), kv. I 7. Del ustja z ostenjem sklede, izdelane na lon-kv. G 7. Ravno dno lonca, izdelanega na lončarskem čarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom, kalci-in sljudo (AC). Rob ustja okrašen z vodoravnima čr- jevim karbonatom in sljudo (AC). Gladka površina tama. Gladka površina je svetlo rjava (7.5YR 6/4) s je zunaj zelo temno siva (GLEY 1 3/), znotraj rjava svetlim enobarvnim prelomom, prekrita z zelenim (7,5YR 5/2) s temnim enobarvnim prelomom. Re-loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 4,3 × 2,6 cm, dukcijsko žganje. Pr. dna 8 cm. pr. u. 20 cm. 168 SE 287 163 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- kv. G 7. Držaj vrča, izdelanega na lončarskem vrete- tje), kv. I 8–10. Del ustja z ostenjem sklede, izdelane nu iz zelo finozrnate mase s kremenom, kalcijevim na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kre-karbonatom in sljudo (AC). Gladka površina je svet- menom in sljudo (AC). Gladka površina je rožnata lo rjava (7,5YR 6/4), s sivim prelomom. Nepopolno (7.5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Not-oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5,3 × 3,6 cm. ranjost in rob ustja prekrita z zelenim loščem. Oksi- dacijsko žganje. Ohr. vel. 5,8 × 6 cm, pr. u. 32 cm. 169 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasu- 164 SE 287 tje), kv. F–H 11. Pokrov (?) posodice, izdelane iz zelo (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), fino prečiščene gline a kremenom in sljudo (AC). kv. G 7. Odlomek ustja lonca tip 5H, izdelanega na Gladka površina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. in sljudo (AC). Gladka površina je zelo temno siva Pr. u. 6,3 cm, viš. 4,8 cm. (GLEY 1 3/) s temnim enobarvnim prelomom. Re- dukcijsko žganje. Ohr. vel. 6,1 × 2,3 cm, pr. u. 13 cm. 170 SE 287 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), 165 SE 287 kv. F–H 11. Odlomek izvihanega ustja lonca z zgoraj (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško nasutje), poševno odrezanim robom, izdelanega na lončar-kv. G 7. Odlomek ustja lonca tip 8C, izdelanega na skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci-lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina kalcijevim karbonatom in sljudo (AC). Gladka povr-je zelo temno siva (GLEY 1 3/) s sivim prelomom. šina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s svetlim eno- Nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi dimlje- barvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. nje. Ohr. vel. 6,4 × 3 cm, pr. u. 17 cm. 7,8 × 2,8 cm, pr. u. 14 cm. 246 M 1:2 157-171 Dominikanski samostan na Ptuju 161 162 163 164 165 166 167 170 169 168 SE 287 157-171 Merilo 1 : 2. 247 Monografije CPA 10 171 SE 287 176 SE 426 (Atrij križnega hodnika, faza 2, srednjeveško na- (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško sutje), kv. F–H 11. Odlomek navznoter zavihane- nasutje v kletnih prostorih), kv. L 6. Zgornji del stekle- ga ustja z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem nice iz prozornega stekla zelenega odtenka z ravnim vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim ustjem in kroglastim trupom. Viš. 6 cm, pr. u. 1,8 cm. karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je temno siva (10YR 4/1) s temnim enobarvnim pre- 177 SE 426 lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 6,6 × 4,6 cm, (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško pr. u. 11,4 cm. nasutje v kletnih prostorih), kv. L 6. Glava keramič- ne pipe za kajenje, okrašene z vrezanim okrasom. 172 SE 326 Nanjo sta vtisnjena žig v krogu in ime izdelovalca (Atrij križnega hodnika, faza 1, rimskodobna struk- ( A. Friedreich Inthrss__feld). Manjka cev pipe. Ohr. vel. tura), kv. L 6. Del rahlega vpičenega dna posode, 5,4 × 2,2 cm. uvihano v obod, iz prozornega, zelenkasto mod- rega stekla, prevlečen z biserovinastim irisom. 178 SE 427 Ohr. vel. 7,3 × 6,9 cm. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško nasutje v kletnih prostorih), kv. K 6. Okrogel bronast 173 SE 359 gumb z zanko. Pr. 1,3 cm. (Južno dvorišče, faza 4, recentno nasutje), kv. D 4. Tu- last držaj trinožne ponve, izdelane na lončarskem vre- 179 SE 427 tenu iz finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško Držaj je na sredini okrašen z žlebljenimi vodoravni-nasutje v kletnih prostorih), kv. K 6. Okrogel bronast mi črtami. Na otip raskava površina je rdeče-rumena gumb. Na zunanji, rahlo izbočeni strani je rastlinski (5YR 7/6). Na zunanjosti sledovi zelenega lošča. Ne-okras, na notranji napis, ki zaradi poškodovanosti ni popolno oksidacijsko žganje. Ohr. dol. 13,3 cm. berljiv. Pr. 1,9 cm, t. 2 g. 174 SE 360 180 SE 428 (Južno dvorišče, faza 4, recentno nasutje), kv. G4. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško Ploščata, rahlo upognjena koščena zobna ščetka z nasutje v kletnih prostorih), kv. K6. Ploščata koščena luknjicami za ščetine na eni strani. Ščetine delno oh-zobna ščetka z luknjicami za ščetine na eni in s po- ranjene. Na držaju, ki se zaljuči v obliki rezila, napis dolžnimi odprtinami na drugi strani. Ščetine delno F EXTRA FINE FRANCE. Ohr. vel. 16 × 1,4 cm, ohranjene. Ohr. vel. 14,9 × 1,2 cm, deb. do 0,6 cm. deb. do 0,4 cm. 181 SE 428 175 SE 360 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza 6, novoveško (Južno dvorišče, faza 4, recentno nasutje), kv. D 4–5. nasutje v kletnih prostorih), kv. K6. Trebušast lonec Miniaturna posoda na nogi s spodrezanim, navzven s trakastim ročajem in ustjem tip 10C–1, izdelan na izvihanim ustjem, okrašena s kanelurami. Izdela-lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, na na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kalcijevim karbonatom, sljudo in drobci keramike kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je rde- (ABCG). Gladka površina je rdeče-rumena (5YR 7/6). če-rumena (5YR 7/6); obe površini prekriva temno Redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska atmos-zelen lošč, ki je na notranji strani delno obrabljen. fera. Na posodi so vidne svetlo in temno sive lise, Oksidacijsko žganje. Viš. 4,1 cm, pr. u. 4 cm, pr. dna domnevno nastale zaradi dolgotrajne izpostavljenosti noge 2,3 cm. ognju. Viš. 14 cm, pr. u. 13,4 cm, pr. dna 8,1 cm. 248 M 1:1 178-179 M 1:2 172-177, 180-181 Dominikanski samostan na Ptuju 171 172 174 173 175 176 177 178 179 180 181 SE 326 172 SE 426 176-177 SE 359 173 SE 427 178-179 Merilo 1 : 2. SE 360 174-175 SE 428 180-181 249 Monografije CPA 10 182 SE 571 lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim (Zakristija, faza 10, recentno nasutje), kv. C–D 13–15. karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina je zelo Železen sveder. Dol. 9,1 cm, dol. držaja 6,6 cm, temno siva (10YR 3/1) s temnim enobarvnim pret. 16 g. lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 4,1 × 2,4 cm. 183 SE 571 187 SE 579 (Zakristija, faza 10, recentno nasutje), kv. C–D 13. (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. H–I 13–14. Skoraj v celoti ohranjen bronast romboidni knjižni Železna puščična ost z vrbovolistastim telesom rom-okov – kotni ščitnik. Ohr. vel. 4,5 × 4 cm, deb. plo- bičnega preseka in s tulastim nasadilom. Na sredini čevine 0,1 cm, t. 8 g. suličastega telesa sta dve zarezi. Dol. 11,4 cm, š. tele- sa do 1,8 cm, pr. tula 1,4 cm, t. 56 g. 184 SE 575 (Zahodno dvorišče, faza 5, novoveško nasutje), 188 SE 579 kv. L 14. Držaj koničnega pokrova z ostenjem. Iz- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–K 14. Plo- delan je na lončarskem vretenu iz finozrnate mase čevinast naprstnik iz bakrovih zlitin (?). Vel. 1,7 cm, s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je pr. do 1,7 cm, t. 4 g. zelo svetlo rjava (10YR 8/3) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Pr. gumba 4,5 cm, 189 SE 579 ohr. vel. 5,94 cm. (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. H–I 14. Ko- vinska ovalna pasna spona z dvojnim trnom. Dol. 185 SE 575 4 cm, š. 2,9 cm, dol. trna 1,1 cm, t. 14 g. (Zahodno dvorišče, faza 5, novoveško nasutje), kv. L 14. Odlomek ravnega dna z ostenjem posode, 190 SE 579 izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J 14. Kovinski kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). obročki za zavezovanje oblačila. So še v konservaciji. Gladka površina je zunaj svetlo siva (10YR 7/2), znotraj zelo svetlo rjava (10YR 7/3). Oksidacijsko 191 SE 579 žganje. Ohr. vel. 9,1 × 5,6 cm. (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J 15. Odlo- mek stebra iz marmorja. Ohr. vel. 20,5 cm. 186 SE 575 (Zahodno dvorišče, faza 5, novoveško nasutje), kv. L 14. Odlomek ustja lonca tip 5H, izdelanega na 250 M 1:2 182-190 M 1:4 191 Dominikanski samostan na Ptuju 183 182 184 186 185 188 187 189 190 191 SE 571 182-183 SE 575 184-186 SE 579 187-191 182–190 merilo 1 : 2, 191 merilo 1 : 4. 251 Monografije CPA 10 192 SE 579 finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbona- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. I 13. Odlo- tom in sljudo (ABC). Gladka površina je temno siva mek ustja lonca s konveksno oblikovanim robom (GLEY1 4/) s temnim enobarvnim prelomom. Re-in užlebitvijo notranjega roba, izdelanega na lončar- dukcijsko žganje. Pr. dna 5,2 cm, ohr. vel. 2,3 cm. skem vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- 197 SE 579 vršina je svetlo rdeče-rumena (10YR 6/6) s svetlim (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. I14. Dno s enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Prehod preoblikovanim robom vrča, izdelanega na lončarmed ustjem in ostenjem je prevlečen z zelo temno skem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbo-zelenim loščem. Ohr. vel. 9,9 × 2,6 cm, pr. u. 21 cm. natom in sljudo (BC). Gladka površina je rdečkasto rumena (5YR 6/6) s svetlim enobarvnim prelomom. 193 SE 579 Na zunanjosti so sledovi zeleno-rjavega lošča. Oksi- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J 14–15. Od- dacijsko žganje. Pr. dna 7,4 cm, ohr. vel. do 4,2 cm. lomek ustja lonca tip 11A–1, izdelanega na lončar- skem vretenu iz finozrnate mase s sljudo, kalcijevim 198 SE 579 karbonatom in posameznimi grobimi vključki kreme- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. H–I 13–14. na (ABC). Gladka površina je rožnata (7,5YR 8/3) s Del globokega krožnika, izdelanega na lončarskem svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. vretenu iz finozrnate mase s kremenom in sljudo Ohr. vel. 8,9 × 4,5 cm, pr. u. 25 cm. (AC). Gladka površina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žga- 194 SE 579 nje, v končni fazi oksidacijska atmosfera. Viš. 4,5 cm, (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J, K 13–15. pr. u. 17,6 cm. Odlomek ustja lonca s konveksno oblikovanim ro- bom in užlebitvijo notranjega roba, izdelanega na 199 SE 579 lončarskem vretenu iz finozrnatemase s kremenom, (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–k 14. Del kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po-sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate vršina je temno siva (GLEY 1 4/) s sivim neenotnim mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in slju-prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje, v končni do (ABC). Gladka površina je rožnata (7,5YR 7/6) fazi dimljenje. Ohr. vel. 8,6 × 3,2 cm, pr. u. 34,4 cm. s svetlim enobarvnim prelomom. Notranjost in zunanji rob ustja sta prekrita z zeleno-rjavim loš- 195 SE 579 čem. Oksidacijsko žganje. Pr. ustja 17,8 cm, pr. dna (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. H–I 14. Od- 6,3 cm, vel. 3,8 cm. lomek oglatega ustja z ostenjem lonca, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim 200 SE 579 karbonatom in sljudo (BC). Ostenje je okrašeno z (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–K 14. Od- žlebljenimi horizontalnimi linijami. Gladka površina lomek ostenja posode z apliciranim rastlinskim okra-je svetlo rjava (7,5 YR 6/4) s svetlim enobarvnim pre- som na zunanji površini, izdelane na lončarskem vre- lomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 11,4 × 4,5 cm, tenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbonatom in pr. u. 17,7 cm. sljudo (BC). Gladka površina je rožnata (7,5YR 8/3) s svetlim enobarvnim prelomom. Apliciran okras na 196 SE 579 zunanji površini je prekrit z zelenim, ostalo z rjavim (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–K 14. loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 4,5 × 4,1 cm. Ravno dno čaše, izdelane na lončarskem vretenu iz 252 M 1:2 192-193, 195-201 M 1:3 194 Dominikanski samostan na Ptuju 192 193 194 195 196 197 198 199 200 195–200 merilo 1 : 2, 194 merilo 1 : 3. SE 579 192-201 253 Monografije CPA 10 201 SE 579 205 SE 579 (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–K 14. Tra- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. I– J 13. Odlo- kast ročaj z ostenjem sklede, izdelane na lončarskem mek ustja posode z delom trakastega ročaja, izdelane vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme-karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je ro- nom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Glad- žnata (7,5 YR 7/4) s temnim enobarvnim prelomom. ka površina je rožnata (5 YR 7/4) s svetlim enobarv-Redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska atmos- nim prelomom. Notranja površina posode in ročaj so fera. Ohr. vel. 7,6 × 6,8 cm. prekriti s svetlo rjavim loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5,1 × 2,8 cm, pr. u. 11,9 cm. 202 SE 579 (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J–K 14. Rav- 206 SE 588 no, približno ovalno dno ročke (?) z ostenjem, iz- (Vzhodni trakt, faza 2, novoveško nasutje), delane na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kv. J–L 7–9. Modeliran jezičast držaj skodele z de-kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). lom ustja, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo fi-Gladka površina je rožnata (7,5YR 7/4) s sivim pre- nozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka lomom. Zunanjost ostenja prekriva rdeče-siva lisa površina je rožnata (7,5YR 8/4), notranjo in deloma (verjetno posledica izpostavljenosti ognju). Nepo-zunanjo površino prekriva svetlo zelen lošč. Oksida- polno oksidacijsko žganje. Dol. dna 5 cm, š. dna cijsko žganje. Ohr. vel. 6,2 × 3,4 cm, pr. u. 9,4 cm 4,7 cm, ohr. vel. 3,3 cm. 207 SE 627 203 SE 579 (Vzhodni trakt, faza 2, novoveško nasutje), kv. K 6. (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. L 14. Odlo- Del steklenice iz prozornega stekla z biserovinastim mek pokrova (?), izdelanega na lončarskem vretenu irisom. Pod ustjem je nataljena debelejša steklena nit. iz zelo finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Vel. 7,2 × 17,8 cm, pr. u. 3,4 cm, pr. dna 5,9 cm. Gladka površina je rožnata (7,5YR 8/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Zunanjst je engobirana, sli- 208 SE 636 kana z zeleno modro barvo in prekrita z brezbarv- (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. nim loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. dol. 5,2 cm, Zgornji del oploščene pečnice z letnico 1558, izdela- š. 2,3 cm. ne v kalupu iz finozrnate mase s kremenom, kalcije- vim karbonatom, sljudo in drobci keramike (ABCG). 204 SE 579 Gladka površina je temno siva (GLEY 1 4/). Oksi- (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. J 14–15. dacijsko žganje. Notranja stran pečnice ožgana. Ročaj dvoročajnega vrča, izdelanega na lončarskem Ohr. vel. 23 × 11 cm. vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je rde- 209 SE 636 če-rumena (7,5YR 7/6) s sivim prelomom, deloma (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. prekrita z zelenim loščem. Nepopolno oksidacijsko Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 6F, izdelanega na žganje. Ohr. vel. 8,8 cm, š. do 6,4 cm. lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka povr- šina je rožnata (5YR 7/3) s svetlim enobarvnim pre- lomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 7,8 × 3,2 cm, pr. u. 20,7 cm. 254 M 1:2 202-207, 209 M 1:4 208 Dominikanski samostan na Ptuju 202 201 203 204 205 206 208 209 207 201– 207, 209 merilo 1 : 2, 208 merilo 1 : 4. 255 SE 579 202-205 SE 636 208-209 SE 588 206 SE 627 207 Monografije CPA 10 210 SE 636 215 SE 637 (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Odlomek dna z ostenjem lonca, izdelanega na lončar- Odlomek vratu steklenice z ostenjem iz prozornega skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci- stekla rahlo rumenega odtenka. Odlomek je prevle- jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina čen z biserovinastim irisom. Ohr. vel. 2,6 × 3,5 cm. je zelo temo siva (GLEY 1 3/) s temnim enobarv- nim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 4 cm, 216 SE 637 pr. dna 9,2 cm. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek izvihanega ustja lonca z zgoraj ravno odre- 211 SE 636 zanim robom, izdelanega na lončarskem vretenu iz (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka Odlomek dna z ostenjem lonca, izdelanega na lon- površina je temno siva (GLEY1 4/) s temnim eno- čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, barvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- 5,5 × 2,4 cm, pr. u. 12,1 cm. vršina je rdečkasto rumena (7,5YR 6/6) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Zuna- 217 SE 637 nja površina ožgana. Ohr. vel. 5,8 cm, pr. dna 11 cm. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Odlomek večkrat profiliranega ustja lonca, izde- 212 SE 636 lanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina Noga z ostenjem trinožne posode, izdelane na lon- je rdečkasto rumena (5YR 7/6) s svetlim enobarv- čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, nim prelomom. Notranja površina in zunanji rob kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka ustja prekrita z zelenim loščem. Oksidacijsko žganje. površina je svetlo rjava (7,5YR 6/3) s svetlim eno- Ohr. vel. 4,8 × 3,3 cm, pr. u. 17,2 cm. barvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Notra- njost je prekrita z zelenim loščem, zunanjost ožgana. 218 SE 637 Ohr. vel. 5,8 × 3,1 cm, ohr. viš. noge 3,4 cm. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek ustja lonca tip 11A–1, izdelanega na lon- 213 SE 636 čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo površina je na zunaj črna (GLEY1 2,5/), znotraj na finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Glad-ožganem robu ustja črna, drugje rdečkasto rumena ka površina je rdeče-rjava (5YR 6/8) s svetlim eno- (7,5YR 6/6) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi- barvnim prelomom. Notranjost in preoblikovan dacijsko žganje. Ohr. vel. 6,2 × 2,9 cm, pr. u. 19,6 cm. rob ustja prekriva zelen lošč. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 11,8 × 5,8 cm, pr. u. 21,4 cm. 219 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. 214 SE 637 Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–1, izdela- (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. nega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kal- Odlomek ustja in vratu steklenice z ostenjem iz pro- cijevim karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina zornega stekla zelenega odtenka. Odlomek je prev- je rožnata (7.5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelo- lečen z biserovinastim irisom. Ohr. vel.3,7 × 4,5 cm, mom. Ustje je močno ožgano. Oksidacijsko žganje. pr. u. 6,9 cm. Ohr. vel. 16,2 × 2,9 cm, pr. u. 21 cm. 256 M 1:2 210-221 Dominikanski samostan na Ptuju 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 210–219 merilo 1 : 2. SE 636 210-213 257 SE 637 214-221 Monografije CPA 10 220 SE 637 225 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–1, izdela- Odlomek ustja z ostenjem enoročajnega lonca nega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kal- tip 10A–2, izdelanega na lončarskem vretenu iz fi- cijevim karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina nozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka je rožnata (7.5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelo-površina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s svetlim eno- mom. Ustje je močno ožgano. Oksidacijsko žganje. barvnim prelomom. Ustje in ročaj sta močno ožgana. Ohr. vel. 37,9 × 3,7 cm, pr. u. 22 cm. Oksidacijsko žganje. Ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 14,6 cm. 221 SE 637 226 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–2, izde- Odlomek večkrat profiliranega ustja z ostenjem skle- lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase de, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate s kalcijevim karbonatom in sljudo (BC). Ostenje mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je je okrašeno z žlebljenimi horizontalnimi linijami. zunaj prekrita z zelenim, znotraj pa z rumeno-rjavim Gladka površina je svetlo rdeča (2.5YR 7/6) s svetloščem, s svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacij- lim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. sko žganje. Ohr. vel. 6,9 × 4,5 cm, pr. u. 16,4 cm. Ohr. vel. 12,7 × 3,7 cm, pr. u. 24,2 cm. 227 SE 637 222 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Odlomek večkrat profiliranega ustja z ostenjem lon- Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–1, izdelane- ca, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate ga na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kre- mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina menom in sljudo (AC). Gladka površina je rožnata je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s svetlim enobarvnim (5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi-prelomom. Zunanja površina je prekrita z zelenim, dacijsko žganje. Ohr. vel. 15 × 2,9 cm, pr. u. 24 cm. notranja z rumeno-rjavim loščem. Oksidacijsko žga- nje. Ohr. vel. 11,5 × 3,9 cm, pr. u. 18,1 cm. 223 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. 228 SE 637 Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–1, izde- (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s Odlomek večkrat profiliranega ustja lonca, izdelanega kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kre-Gladka površina je rožnata (5YR 7/4) s svet- menom in sljudo (AC). Gladka površina je prekrita z lim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. rjavim loščem, s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi-Ohr. vel. 5,6 × 4,6 cm, pr. u. 14,4 cm. dacijsko žganje. Ohr. vel. 3,6 × 1,9 cm, pr. u. 14,3 cm. 224 SE 637 229 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10A–2, izdelane- Odlomek večkrat profiliranega ustja lonca, izdelane- ga na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- ga na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s nom in sljudo (AC). Gladka površina je zunaj svetlo kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je na not-rjava (7.5YR 6/6), znotraj temno siva (5YR 4/1) s ranji strani rdeče–rumena (7.5YR 7/6) s svetlim eno-sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. barvnim prelomom. Zunanja površina in rob ustja Ohr. vel. 5,6 × 4,1 cm, pr. u. 21,9 cm. sta prekrita z zelenim loščem. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 7 × 4 cm, pr. u. 21,8 cm. 258 M 1:2 222-229 M 1:3 230 Dominikanski samostan na Ptuju 220 221 222 223 224 225 226 228 227 229 Merilo 1 : 2. 259 SE 637 222-230 Monografije CPA 10 230 SE 637 233 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C,D 13–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Del dvoročajne sklede, izdelane na lončarskem vre- Držaj pokrova, izdelanega na lončarskem vretenu iz tenu in iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je površina je rožnata (5YR 7/4) s svetlim enobarvnim na zunanji, rahlo ožgani strani deloma temno siva prelomom. Oksidacijsko žganje. Pr. noge 6,9 cm, (10YR 4/1), deloma rožnata (10YR 7/4) s svetlim ohr. vel. 4,5 cm. prelomom. Notranjost prekrita z rumeno-zelenim loščem. Stihijsko žganje. Ohr. vel. 10,9 × 10,7 cm, 234 SE 637 pr. u. 25,6 cm. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Okrasni volutast ročaj posode, izdelane na lončar- 231 SE 637 skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom in slju- (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. do (AC). Gladka površina je na zunanjem zavitem Del skodele z večkrat profiliranim ustjem in ročajem, delu prekrita z belo engobo in brezbarvnim loščem, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s ostalo površino prekriva svetlo rjav lošč. Oksidacij-kremenom, sljudo in drobci keramike (ACG). Gladka sko žganje. Ohr. vel. 13,4 × 7,4 cm. površina je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Zunanjost ostenja in notra- 235 SE 637 njost ustja sta prekriti s temno zelenim loščem. Oksi- (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. dacijsko žganje. Ohr. vel. 4,1 × 6,3 cm, pr. u. 13,6 cm. Odlomek ostenja skodelice, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom in sljudo 232 SE 637 (AC). Gladka površina je na notranji strani rdeče-ru- (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. mena (5YR 6/4), zunanjo površino prekrivata bela Držaj pokrova z ostenjem, izdelanega na lončarskem engoba ter brezbarven in zelen lošč. Na ostenju je vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim aplicirana rožica. Oksidacijsko žganje. Pr. u. 7,9 cm. karbonatom, sljudo in drobci keramike (ABCG). Gladka površina je rožnata (7,5 YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje. Pr. dr- žaja 7,5 cm, ohr. vel. 3,4 cm. 260 M 1:2 231-236, 239 M 1:3 237-238 Dominikanski samostan na Ptuju 230 232 231 233 235 234 SE 637 231-239 Merilo 1 : 2. 261 Monografije CPA 10 236 SE 637 239 SE 637 (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 14–15. Del pokrova, izdelanega na lončarskem vrete- Del globokega krožnika, izdelanega na lončarskem nu iz finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom in sljudo Gladka površina je temno siva (10YR 4/1) s tem- (AC). Gladka površina je rdeče-rumena (7.5YR 7/6), nim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. notranjost prekrivajo bela engoba, rastlinski okras v Ohr vel. 6,6 × 5,6 cm, pr. ustja 21,6 cm. svetlo in temno rjavi barvi ter lošč. Na prehodu med ustjem in ostenjem je ročaj v obliki ušesca. Oksidacij- 237 SE 637 sko žganje. Pr. u. 25,4 cm. (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo 240 SE 641 finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbona- (Cerkev, faza 7, recentni temelj stebra, ki zapolnjuje tom in sljudo (ABC). Gladka površina je rdeče-ru- vkop SE 1446), kv. D–E 14. Obdelana živalska kost mena (7.5YR 7/6), notranjost prekriva bela engoba, (stegnenica?) v obliki dleta. Ohr. vel. 18 × 4,2 cm, slikan vzorec neenakomerno potekajočih vodorav-dol. obdelanega dela 4,2 cm. nih vzporednih linij ter lošč. Oksidacijsko žganje. Pr. u. 36,4 cm. 241 SE 686 (Cerkev, faza 6, novoveško polnilo jame, ki zapolnju- je vkop SE 687), kv. D–E 14. Odlomek ustja lon- ca tip 10A–2, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina je temno siva (10YR 4/1) s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 6 × 3,4 cm, pr. u. 14,6 cm. 242 SE 686 (Cerkev, faza 6, novoveško polnilo jame, ki zapol- 238 SE 637 njuje vkop SE 687), kv. D–E 14. Odlomek ustja (Zakristija, faza 9, novoveško nasutje), kv. C–D 13–15. lonca tip 5H, izdelanega na lončarskem vretenu iz Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz zelo fi- finozrnate mase s kalcijevim karbonatom in sljudo nozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom (BC). Gladka površina je zelo temno siva (10YR 3/1) in sljudo (ABC). Gladka površina je rdeče-rumena s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žga- (7.5YR 7/6), notranjost prekriva bela engoba, slikan vzo- nje. Ohr. vel. 8,8 × 4,9 cm, pr. u. 11, 1 cm. rec neenakomerno potekajočih vodoravnih vzporednih linij ter lošč. Oksidacijsko žganje. Pr. u. 35,6 cm. 243 SE 686 (Cerkev, faza 6, novoveško polnilo jame, ki zapol- njuje vkop SE 687), kv. D–E 14. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10B-2, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbona- tom in sljudo (BC). Gladka površina je zelo temno siva (GLEY 1 3/) s temnim enobarvnim prelo- mom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 6,4 × 3,9 cm, pr. u. 12,6 cm. 262 M 1:2 231-236, 239 M 1:3 237-238 Dominikanski samostan na Ptuju 236 237 238 239 241 242 240 243 SE 637 231-239 236, 239, 240–243 merilo 1 : 2, 237–238 merilo 1 : 3. 263 Monografije CPA 10 244 SE 686 246 SE 695 (Cerkev, faza 6, novoveško polnilo jame, ki zapolnju- (Cerkev, faza 4, srednjeveško nasutje), kv. F–G 13–14. je vkop SE 687), kv. D–E 14. Del sklede z ravnim, Dno z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vremočno odebeljenim ustjem, s poševnim in užleblje- tenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim kar- nim robom ustja, izdelane na lončarskem vretenu bonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je zelo iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbo-temno siva (GLEY 3/), na notranji rjava (7,5YR 5/3) natom in sljudo (ABC). Gladka površina je rožnata s sivim neenotnim prelomom. Nepopolno oksidacij- (7,5YR 7/4) s temnim enobarvnim prelomom. Re- sko žganje, v končni fazi dimljenje. Ohr. v. 4,1 cm, dukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska atmosfe- pr. dna 6,4 cm. ra. Ohr. vel. 10,2 × 4,9 cm, pr. u. 38,5 cm. 247 SE 801 245 SE 695 (Cerkev, faza 5, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Že- (Cerkev, faza 4, srednjeveško nasutje), kv. F–G 13–14. lezen nož z rezilom klinastega preseka in trna- Odlomek ustja lonca tip 5H, izdelanega na lončar- stim nastavkom za držaj. Konica rezila manjka. skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci- Dol. 12,1 cm, š. rezila do 2 cm, t. 18 g. jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je siva (10YR 5/1), na notranji rjava (7,5YR 5/3) s 248 SE 801 temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. (Cerkev, faza 5, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Del Ohr. vel. 6 × 3,8 cm, pr. u. 23,2 cm. enoročajnega lonca z ustjem tip 10C–5, izdelanega na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s kre- menom in sljudo (AC). Gladka površina je rožnata (7,5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi- dacijsko žganje. Notranjost in del ročaja sta prekri- ta s temno zelenim loščem. Ohr. vel. 6,1 × 5,9 cm, pr. u. 14 cm. 264 M 1:2 240-243, 245-248 M 1:3 244 Dominikanski samostan na Ptuju 244 245 246 247 248 SE 641 240 SE 801 247-248 SE 686 241-244 SE 695 245-246 244 merilo 1 : 3, 245–248 merilo 1 : 2. 265 Monografije CPA 10 249 SE 834 253 SE 846 (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. D 13–15. (Zakristija, faza 8, srednjeveško nasutje), kv. C 14–15. Odlomek kvadratastega ustja z ostenjem lonca z užle- Odlomek ravnega dna posode, izdelane na lončar- bitvijo na notranji strani, izdelanega na lončarskem skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kal-vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim cijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka povr-karbonatom in sljudo (ABC). Ostenje je okrašeno s šina je rožnata (7,55YR 7/4) s svetlim enobarvnim pasom plitkih horizontalnih kanelur. Gladka površi-prelomom. Oksidacijsko žganje. Notranja površina na ostenja je siva (10YR 5/1) s temnim enobarvnim prekrita z zelenim loščem. Ohr. vel. 5 × 3,4 cm, prelomom; ustje je rožnato (7,5 YR 7/4). Redukcij-pr. dna 10 cm. sko žganje. Ohr. vel. 11,9 × 8,6 cm, pr. u. 23 cm. 254 SE 848 250 SE 834 (Zakristija, faza 8, srednjeveško nasutje), kv. B–C 13–15. (Zakristija, faza 9, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14. Delno ohranjen železen okov približno trikotne Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz fi- oblike s tremi luknjicami in zankastim zaključkom. nozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka Ohr. vel. 5,7 × 2 cm, t. 12 g. površina je temno siva (2.5YR 4/1) s temnim eno- barvnim prelomom. Notranjost in rob ustja prekriva 255 SE 848 zelen lošč. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 7,4 × 7,5 cm, (Zakristija, faza 8, srednjeveško nasutje), kv. D 13. pr. u. 31 cm. Odlomek ostenja čaše ježevke iz pihanega prozor- nega stekla z biserovinastim irisom. Na ostenje so 251 SE 846 nataljene kaplje v obliki bodic. Ohr. vel. 4,7 × 2,5 cm. (Zakristija, faza 8, srednjeveško nasutje), kv. D 13–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10B–1, izdelane- 256 SE 852 ga na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalci- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14. jevim karbonatom in sljudo (BC). Ostenje okrašeno Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 4D, izdelanega s tremi žlebljenimi horizontalnimi linijami. Gladka na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcije-površina je zunaj temno siva (7,5YR 4/1), znotraj pa vim karbonatom in sljudo (BC). Ostenje je okrašeno prekrita z zelenim loščem, z večbarvnim prelomom. s širokimi plitkimi horizontalnimi kanelurami. Glad-Nepopolno oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 9,8 × 5 cm, ka površina ostenja je zelo temno siva (GLEY1 3/) s pr. u. 16,3 cm. temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 7,5 × 4,5 cm, pr. u. 13,4 cm. 252 SE 846 (Zakristija, faza 8, srednjeveško nasutje), kv. C 14–15. 257 SE 852 Odlomek ustja z ostenjem krožnika, izdelanega na (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 10C–1, izdelane- nom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Glad- ga na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- ka površina je svetlo rdečkasto rjava (5YR 6/4) s nom in sljudo (AC). Rob ustja je okrašen z valovnico. sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. Gladka površina je zunaj siva (10YR 5/1), znotraj Ohr. vel. 7,5 × 3,8 cm, pr. u. 19,7 cm. zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje, v končni fazi oksida- cijska atmosfera. Ohr. vel. 7 × 3,8 cm, pr. u. 24,7 cm. 266 M 1:2 249-257 Dominikanski samostan na Ptuju 249 250 251 252 253 254 255 256 257 SE 834 249-250 SE 852 256-257 SE 846 251-253 SE 848 254-255 Merilo 1 : 2. 267 Monografije CPA 10 258 SE 852 s temnim enobarvnim prelomom. Redukcij- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14–15. sko žganje, v končni fazi oksidacijska atmosfera. Odlomek trakastega držaja posode, izdelanega na Ohr. vel. 11,2 × 7,3 cm, pr. u. 26 cm. lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Na zuna- 263 SE 856 nji, delno rdeče poslikani površini ročaja, so pošev- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. ni vrezi. Gladka površina je rožnata (7,5YR 7/3) s Del eno ali dvo (?) ročajne sklede, izdelane na lon-sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. čarskem vretenu in prostoročno dodelane na notra-Ohr. vel. 4,7 × 3,6 cm. nji strani, iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina os- 259 SE 852 tenja je siva (10YR 6/1) s temnim enobarvnim pre- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C 14–15. lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 9,8 × 7 cm, Odlomek ostenja in ustja globokega krožnika, izde- pr. u. 39 cm. lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je svetlo 264 SE 856 rjava (7,5YR 6/3) s temnim enobarvnim prelomom. (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. Redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska atmos- Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 5H, izdelanega fera. Vel. 7,1 × 9,5 cm, pr. u. 21,4 cm na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcije- vim karbonatom, sljudo in posameznimi drobci kera- 260 SE 856 mike (BCG). Gladka površina je rožnata (7.5YR 7/3) (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. do svetlo rjava (7,5YR 6/3) s sivim neenotnim prelo- Odlomek ustja lonca tip 5H, izdelanega na lončar- mom. Redukcijsko žganje, v končni fazi oksidacijska skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom in slju- atmosfera. Ohr. vel. 11,9 × 4,3 cm, pr. u. 22,5 cm. do (AC). Gladka površina ostenja je črna (10YR 2/1) s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žga- 265 SE 856 nje. Ohr. vel. 4,4 × 2,9 cm, pr. u. 9,8 cm. (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz fi- 261 SE 856 nozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Gladka (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. površina je rožnata (7.5YR 7/3) s sivim neenot- Odlomek ustja lonca tip 5G, izdelanega na lončar- nim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom in Ohr. vel. 5 × 4 cm, pr. u. 19 cm. sljudo (AC). Gladka površina ostenja je zunaj rjava (10YR 4/2), znotraj zelo temno siva (10YR 3/1) 266 SE 856 s svetlo sivim prelomom. Redukcijsko žganje. (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. D 13. Ohr. vel. 5,9 × 3,4 cm, pr. u. 14 cm. Del ravnega dna z ostenjem čaše ali lončka (?), izde- lanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s 262 SE 856 kremenom kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. Gladka površina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s Odlomek ustja lonca tip 12B–1, izdelanega na lon- temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje, čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom v končni fazi oksidacijska atmosfera. Ohr. vel. 4,5 cm, in sljudo (AC). Gladka površina ostenja je zunaj pr. dna 7 cm. siva (10YR 5/1), znotraj svetlo rjava (7,5 YR 6/4) 268 M 1:2 258-269 Dominikanski samostan na Ptuju 258 259 260 261 262 263 264 265 266 SE 852 258-259 SE 856 260-269 Merilo 1 : 2. 269 Monografije CPA 10 267 SE 856 ročno dodelanega, iz finozrnate mase s kremenom, (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- Noga trinožnika, izdelanega na lončarskem vretenu vršina je siva (7,5 YR 5/1) s temnim enobarvnim iz zelo finozrnate mase s kremenom, kalcijevim kar-prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 9 × 3,8 cm, bonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je svet- pr. u. 15 cm. lo rjava (7,5YR 6/4) s sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5 × 5,3 cm. 273 SE 898 (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. 268 SE 856 Odlomek ustja lonca tip 1H, izdelanega na lončar- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci- Ustja z ostenjem globokega krožnika, izdelanega na jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, je siva (7,5YR 5/1) s temnim enobarvnim prelo-kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- mom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 7,9 × 3,6 cm, vršina je zunaj rdeče-rjava (2,5YR 5/4), znotraj svet- pr. u. 12,9 cm. lo rdeča (2,5 YR 6/8) do rdeče-rjava (2,5YR 5/4) s sivim prelomom. Na posameznih delih ožgana. Ne- 274 SE 898 popolno oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 7,2 × 4,8 cm. (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. Odlomek ustja lonca tip 4D, izdelanega na lončar- 269 SE 856 skem vretenu, iz finozrnate mase s kremenom, (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 8–9. kalcijevim karbonatom, sljudo in drobci keramike Ustje z ostenjem posode, izdelane na lončarskem (ABCG). Gladka površina je temno siva (10 YR 4/1) vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žga-karbonatom in sljudo (ABC). Ravno ustje je okra- nje. Ohr. vel. 6 × 2,8 cm, pr. u. 16,4 cm. šeno z vodoravnimi črtami. Gladka površina je zelo svetlo rjava (10YR 7/3) s sivim prelomom. Nepo- 275 SE 898 polno oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5,5 × 2,7 cm, (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. pr. ustja 10 cm. Odlomek ustja lonca tip 2C, izdelanega na lončar- skem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim kar- 270 SE 898 bonatom in sljudo (BC). Gladka površina je svetlo (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C 14. rdečkasto rjava (5YR 6/4) s svetlim enobarvnim pre-Pozlačena bronasta pasna spona z okovom za pasni lomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 5,8 × 4,5 cm, jermen. Dol. 7,2 cm, š. obroča 3,1 cm, dol. profilira-pr. u. 14,4 cm. nega dela 2,6 cm, dol. okova 5,2 cm, š. okova 2 cm, t. 22 g. 276 SE 898 (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje,), kv. C–D 13–15. 271 SE 898 Odlomek ustja lonca tip 7G, izdelanega na lončar- (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci-kv. C–D 13–15. Polovica obdelanega živalskega roga. jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina Ohr. vel. 17 × 2,2 cm. je rožnata (7,5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelo- mom. Zunanja stran rahlo ožgana. Oksidacijsko žga- 272 SE 898 nje. Ohr. vel. 8,7 × 3 cm, pr. u. 12,6 cm. (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 2G, izdelanega na lončarskem vretenu in na notranji strani prosto- 270 M 1:2 270-278, 280 M 1:3 279 Dominikanski samostan na Ptuju 268 267 269 270 272 271 273 274 276 275 SE 898 272-279 SE 902 280-282 Merilo 1 : 2. 271 Monografije CPA 10 277 SE 898 281 SE 924 (Zakristija, faza 7, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–14. Izčrepinjska ploščica z luknjo, izdelana na lončar- Odlomek ustja lonca tip 10C–5, izdelanega na lon- skem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalci- čarskem vretenu iz finozrnate mase s kr emenom, jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Na not-je zelo temno siva (GLEY1 3/) s svetlim enobarvnim ranji površini so vidni sledovi vtiskovanja z ostrim prelomom. Na površini sta horizontalna vreza. Oksi-predmetom ali nohtom(?) Gladka površina je črna dacijsko žganje, v končni fazi redukcijska atmosfera. (10YR 2/1) s temnim enobarvnim prelomom. Re-Ohr. vel. 3,9 × 3,7 cm, deb. do 0,7 cm. dukcijsko žganje. Ohr. vel. 6,5 × 5 cm, pr. u. 14,2 cm. 278 SE 902 282 SE 924 (Zakristija, faza 8, srednjeveško polnilo, ki zapolnju- (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–14. je vkop SE 845), kv. D 14–15. Koničen tulast držaj Odlomek ustja lonca tip 2G, izdelanega na lončar-ponve ali pokrova, izdelane na lončarskem vretenu skem vretenu, iz finozrnate mase s kremenom, kalci-iz finozrnate mase s kalcijevim karbonatom in sljudo jevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina (BC). Tulast držaj je okrašen z vodoravnima kanelura-je temno siva (7,5 YR 4/1) z menjajočim se temnim in ma. Gladka površina je zelo svetlo rjava (10YR 8/4) s svetlim prelomom. Zaporedno menjavanje redukcij-svetlim enobarvnim prelomom. Na ostenju so sledo- ske in oksidacijske atmosfere, v končni fazi redukcij- vi zelenega lošča. Oksidacijsko žganje. Ohr. dol. 4,7, ska atmosfera. Ohr. vel. 6,9 × 2,8 cm, pr. u. 14,4 cm. največji pr. 2,6 cm. 283 SE 924 279 SE 902 (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. D 13–15. (Zakristija, faza 8, srednjeveško polnilo, ki zapolnju- Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 6A, izdelanega je vkop SE 845), kv. D 14–15. Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu in na notranji strani prosto-na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- ročno dodelanega, iz finozrnate mase s kremenom, nom in sljudo (AC). Gladka površina je temno siva kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Ostenje je (2.5YR 4/1) s temnim enobarvnim prelomom. Not-okrašeno z vžlebljenimi vodoravnimi črtami na zu- ranjost in rob ustja prekriva zelen lošč. Redukcijsko nanji površini in na vratu notranje površine. Gladka žganje. Ohr. vel. 5,6 × 3,7 cm, pr. u. 35,6 cm. površina je zelo temno siva (GLEY 3/1) s temnim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje, v konč- 280 SE 902 ni fazi redukcijska atmosfera. Ohr. vel. 8,2 × 4 cm, (Zakristija, faza 8, srednjeveško polnilo, ki zapol- pr. u. 14,6 cm. njuje vkop SE 845), kv. D 14–15. Del sklede z va- lovito preoblikovanim robom ustja, izdelane na 284 SE 924 lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14. in sljudo (AC). Gladka površina je zelo svetlo rjava Odlomek ustja lonca tip 2H, izdelanega na lončar- (10YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom, notra- skem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbo- njost in rob ustja prekriva zelen lošč. Oksidacijsko natom in sljudo (BC). Gladka površina je zelo temno žganje. Ohr. vel. 8,2 × 7,8 cm, pr. u. 21,2 cm. siva (GLEY 3/) s temnim enobarvnim prelomom. Oksidacijsko žganje, v končni fazi redukcijska atmos- fera. Ohr. vel. 7 × 2,1 cm, pr. u. 16,2 cm. 272 M 1:2 270-278, 280 M 1:3 279 Dominikanski samostan na Ptuju 277 278 279 280 281 282 283 284 277–278, 280–284 merilo 1 SE 898 272-279 : 2, 279 merilo 1 : 3. SE 902 280-282 273 Monografije CPA 10 285 SE 924 290 SE 957 (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. C–D 14. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. D 15. Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz fi- Odlomek ustja lonca tip 10C–1, izdelanega na lon- nozrnate mase s kremenom in sljudo (AC). Ostenje čarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim je okrašeno z žlebljenimi horizontalnimi linijami. karbonatom in sljudo (AC). Gladka površina oste-Gladka površina je rožnata (7.5YR 7/4) s svetlim nja je črna (10YR 2/1) s temnim enobarvnim pre-enobarvnim prelomom. Na zunanji površini sledo- lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 5,2 × 2,8 cm, vi rdečega glinenega premaza. Oksidacijsko žganje. pr. u. 12,1 cm. Ohr. vel. 7,9 × 6,8 cm, pr. u. 36,4 cm. 291 SE 958 286 SE 925 (Zakristija, faza 5, srednjeveško polnilo, ki zapol- (Zakristija, faza 6, srednjeveško nasutje), kv. C–D 13–15. njuje vkop SE 959), kv. C–D 13–15. Odlomek ustja Odlomek ostenja posode iz mlečno belega stekla z gra- lonca s konveksno oblikovanim robom in užlebi- viranim/vrezanim okrasom. Ohr. vel 2,7 × 1,6 cm. tvijo notranjega roba, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim 287 SE 927 karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je (Cerkev, faza 6, novoveško polnilo, ki zapolnjuje temno siva (GLEY1 4/) s sivim prelomom. Nepo-vkop SE 687), kv. D–E 14. Odlomek ravnega, rahlo polno oksidacijsko žganje, v končni fazi dimljenje. navzven zavihanega ustja steklenice (?), iz prozorne- Ohr. vel. 4,4 × 3 cm, pr. u. 30,8 cm. ga stekla, svetlo zelenega odtenka, z mavričnim iris- om. Pod robom ustja je nataljena debelejša steklena 292 SE 958 nit. Ohr. vel. 3,2 × 2,7 cm, pr. u. 6 cm. (Zakristija, faza 5, srednjeveško polnilo, ki zapolnju- je vkop SE 959), kv. C–D 13–15. Odlomek vogala 288 SE 934 pečnice s paličasto profiliranim robom, izdelane iz fi- (Zakristija, faza 6, srednjeveško polnilo, ki zapolnju- nozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom je vkop SE 935), kv. C 14. Odlomek ustja lonca tip in sljudo (ABC). Gladka površina je zelo svetlo rjava 7G, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate (10YR 7/3) s svetlim enobarvnim prelomom; zuna-mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo njost je prekrita s svetlo zelenim loščem. Oksidacij- (ABC). Gladka površina je rožnata (7,5YR 7/4) s sko žganje. Ohr. vel. 10,4 × 4,6 cm. temnim enobarvnim prelomom. Nepopolno oksida- cijsko žganje. Ohr. vel. 6,3 × 4,1 cm, pr. u. 21 cm. 293 SE 958 (Zakristija, faza 5, srednjeveško polnilo, ki zapolnju- 289 SE 955 je vkop SE 959), kv. C–D 13–15. Odlomek reliefne (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje), kv. D 14. plošče pečnice z rastlinskim motivom, izdelane iz Odlomek odrezanega klekastega ustja kozarca (?) finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbona-z ostenjem iz prozornega stekla zelenega odten- tom in sljudo (ABC). Gladka površina je rdeče-rjava ka, z biserovinastim irisom. Ohr. vel. 4,6 × 3,4 cm, (7,5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom; zuna-pr. u. 8 cm. njost je prekrita s temno zelenim loščem. Oksidacij- sko žganje. Ohr. vel. 6 × 4,7 cm. 274 M 1:2 281-284, 286-293 M 1:3 285 Dominikanski samostan na Ptuju 285 286 288 287 289 290 291 292 293 SE 924 281-285 SE 934 288 SE 958 291-293 SE 925 286 285 merilo 1 : SE 955 289 3, 286–293 merilo 1 : 2. SE 927 287 SE 957 290 275 Monografije CPA 10 294 SE 960 299 SE 975 (Zakristija, faza 5, srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. D 14. Od-vkop SE 961), kv. C–D 13–15. Vrat in ostenje stekle- lomek večkrat profiliranega ustja lonca, izdelanega nice iz kobalt modrega stekla. Ohr. vel. 5,2 × 8 cm. na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kreme- nom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Glad- 295 SE 960 ka površina je zelo temno siva (10YR 3/1) s tem- (Zakristija, faza 5, srednjeveško polnilo, ki zapolnjuje nim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. vkop SE 961), kv. C–D 13–15. Polovica ravnega dna Ohr. vel. 6 × 3,7 cm, pr. u. 10,4 cm. z ostenjem čaše (?), izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim karbonatom in sljudo 300 SE 975 (BC). Na dnu je vtisnjen znak križa v krogu. Glad- (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. D 14. Od- ka površina je zunaj zelo svetlo rjava (10YR 7/3), lomek ustja lonca tip 5G, izdelanega na lončarskem znotraj temno siva (GLEY1 4/) s temnim enobarv-vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim nim prelomom. Oksidacijsko žganje. Pr. dna 6 cm, karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina je ohr. viš. 2,7 cm. temno siva (10YR 4/1) s temnim enobarvnim pre- lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 6 × 3,1 cm, 296 SE 966 pr. ustja 13,7 cm. (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. F–G 14. Železna ovalna pasna spona. Dol. 3,8 cm, š. 2,1 cm, 301 SE 975 pr. trna 0,4 cm, t. 6 g. (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. D 14. Odlomek ustja lonca tip 10A–2, izdelanega na lon- 297 SE 966 čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. F–G 14. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po-Odlomek ustja z ostenjem lonca tip 2C, izdelanega vršina je siva (10YR 5/1) s temnim enobarvnim prena lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcije- lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 4,6 × 3,3 cm, vim karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina je pr. u. 19,2 cm. siva (2,5YR 5/1) s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Notranjost ustja rahlo ožgana. 302 SE 975 Ohr. vel. 9,2 × 3,8 cm, pr. u. 13,5 cm. (Cerkev, faza 3, srednjeveško nasutje), kv. D 14. Odlomek ustja z ostenjem sklede, izdelane na lon- 298 SE 972 čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, (Cerkev, faza 6, novoveško nasutje), kv. D–E 14. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po-Del sklede, izdelane na lončarskem vretenu iz fi- vršina je zunaj rožnato siva (7.5YR 6/2), znotraj siva nozrnate mase s kalcijevim karbonatom in sljudo (7,5YR 6/1) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi- (BC). Gladka površina je svetlo rjava (7,5YR 6/4) dacijsko žganje, na nekaterih delih nepopolna oksida-s sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. cija. Ohr. vel. 5,7 × 4,6 cm, pr. u. 29 cm. Ohr. vel. 12,6 × 5,1 cm, pr. u. 34 cm. 276 M 1:2 294-297, 299-302 M 1:3 298 Dominikanski samostan na Ptuju 296 295 294 297 298 299 300 301 302 SE 960 294-295 SE 975 299-302 SE 966 296-297 294–297, 299–302 merilo 1 : 2, 298 merilo 1 : 3. SE 972 298 277 Monografije CPA 10 303 SE 985 306 SE 1005 (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje). Odlomek (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C–D 13–14. ustja lonca z ostenjem tip 2G, izdelanega na lončar- Odlomek oglatega ustja lonca, izdelanega na lon- skem vretenu in na notranji strani prostoročno do- čarskem vretenu, iz finozrnate mase s kremenom, delanega, iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po-karbonatom in sljudo (ABC). Ostenje je okrašeno vršina je siva (10 YR 5/1) s sivim prelomom. Ne-z metličenjem. Gladka površina je temno siva (zu- popolno oksidacijsko žganje, v končni fazi dimljenje. nanja stran 10YR 4/1, notranja stran 7,5YR 4/1) s Ohr. vel. 3,1 × 2,6 cm. temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 4,3 × 3,6 cm, pr. u. 13,6 cm. 307 SE 1054 (Južni trakt, faza IV, recentno nasutje v južnem hod- 304 SE 985 niku), kv. G–H 6–7. Železen sveder. Dol. 9 cm, dol. (Zakristija, faza 3, rimskodobno nasutje). Cevast iz- držaja 6,5 cm, t. 20 g. liv (dulec) posode z ostenjem, okrašen z vrezoma in 4 luknjicami. Dulec je izdelan na lončarskem vrete- 308 SE 1054 nu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim kar- (Južni trakt, faza IV, recentno nasutje v južnem hodni- bonatom in (ABC). Gladka površina je zunaj rdeče- ku), kv. G–H 6–7. Železen vrtljiv ključ z ovalno glavo, -rumena (5YR 6/6), znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4) cevastim steblom in preprosto oblikovano brado s štiri-s sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. mi zobci. Dol. 7 cm, š. glave 2,8 cm, dol. brade 2,7 cm, Ohr. vel. 6,5 × 4,2 cm. t. 12 g. 305 SE 1005 309 SE 1116 (Zakristija, faza 2, rimskodobno nasutje), kv. C 13. (Zakristija, faza II, rimskodobno nasutje), Ustje tip 10C–1 in ravno dno lončka, izdelanega na kv. C–D 14–15. Odlomek ustja z ostenjem lonca tip lončarskem vretenu iz finozrnate mase s kalcijevim 7B, izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate karbonatom in sljudo (BC). Gladka površina je tem-mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo no siva (2,5Y 4/1) s temnim enobarvnim prelomom. (ABC). Gladka površina je temno siva (GLEY1 4/) Redukcijsko žganje. Ohr. v. dna z ostenjem 6 cm, s temnim enobarvnim prelomom. Nepopolno oksi-pr. dna 6,1 cm, ohr vel. 5,1 × 4,4 cm. dacijsko žganje, v končni fazi dimljenje. Ohr. vel. 5,1 × 4 cm, pr. u. 14,6 cm. 278 M 1:2 303-311 Dominikanski samostan na Ptuju 303 304 306 305 308 307 309 Merilo 1 : 2. 279 SE 985 303-304 SE 1005 305-309 SE 1054 310-311 Monografije CPA 10 310 SE 1121 zanim robom, izdelanega na lončarskem vretenu iz (Zakristija, faza II, rimskodobna hodna površina), drobnozrnate mase s kalcijevim karbonatom in slju-kv. C–D 14–15. Odlomek izvihanega ustja lonca z do (BC). Gladka površina je temno siva (GLEY1 5/) zgoraj ravno odrezanim robom, izdelanega na lon-s temnim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žga- čarskem vretenu iz finozrnate mase s kremenom, nje. Ohr. vel. 5,7 × 2,4 cm, pr. u. 19,4 cm. kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka po- vršina je siva (10YR 5/1) s temnim enobarvnim pre- 315 SE 1199 lomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 6,2 × 3,2 cm, (Cerkev, faza IV, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Od-pr. u. 17,2 cm. lomek ustja z ostenjem lonca tip 6A, izdelanega na lončarskem vretenu in na notranji strani prostoročno 311 SE 1125 dodelanega, iz finozrnate mase s kalcijevim karbo- (Zakristija, faza II, rimskodobno polnilo, ki zapolnjuje natom in sljudo (BC). Ostenje je okrašeno s snopom SE 1126), kv. G 14. Odlomek ustja z ostenjem skode-horizontalnih kanelur. Gladka površina je zunaj črna le, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate mase (10YR 2/1), znotraj temno siva (7,5YR 4/1) s temnim s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. Gladka površina je zelo temno siva (GLEY1 3/) s tem- 6,3 × 5,3 cm, pr. u. 13,1 cm. nim enobarvnim prelomom. Redukcijsko žganje. Ohr. vel. 8,3 × 3,5 cm, pr. u. 11,6 cm 316 SE 1199 (Cerkev, faza IV, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Od- 312 SE 1139 lomek razširjenega ustja z livkom in ostenjem ročke (Cerkev, faza I, rimskodobno nasutje), kv. F–G 14. Od- za vino, izdelane na lončarskem vretenu iz finozrna- lomek večkrat profiliranega ustja lonca, izdelanega na te mase s kalcijevim karbonatom, sljudo in drob-lončarskem vretenu iz drobnozrnate mase s kremenom, ci keramike (BCG). Gladka površina je svetlo rjava kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površi- (10YR 6/3) s svetlim enobarvnim prelomom. Oksi- na je zelo temno siva (GLEY1 3/) s sivim prelomom. dacijsko žganje. Ohr. vel. 7,3 × 5,3 cm, pr. u. 13,1 cm. Nepopolno oksidacijsko žganje, v končni fazi dimljenje. Ohr. vel. 4,8 × 3,3 cm, pr. u. 21,7 cm. 317 SE 1199 (Cerkev, faza IV, srednjeveško nasutje,), kv. J 14. Od- 313 SE 1199 lomek trakastega ročaja vrča (?), ovalnega preseka, (Cerkev, faza IV, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Bronast izdelanega na lončarskem vretenu iz finozrnate mase okov skrinjice (?). Dol. 5 cm, viš. 3 cm, t. 16 g. s kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je rož- nata (7,5YR 7/4) s svetlim enobarvnim prelomom. 314 SE 1199 Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 7,2 × 4,5 cm, deb. dr- (Cerkev, faza IV, srednjeveško nasutje), kv. J 14. Od- žaja do 1,7 cm lomek izvihanega ustja lonca z zgoraj ravno odre- 280 M 1:2 312-321 Dominikanski samostan na Ptuju 310 311 312 314 313 315 316 317 Merilo 1 : 2. 281 SE 1116 312-316 SE 1121 317-321 Monografije CPA 10 318 SE 1260 321 SE 1280 (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza VI, novoveš- (Cerkev, faza IV, polnilo srednjeveške grobnice), ko nasutje). Distančnik, izdelan iz finozrnate mase s kv. L 13. Zgornji del bronaste svetinjice z zanko. kremenom in sljudo (AC). Gladka površina je rdeč- Ohr. vel. 1,3 × 1,1 cm. kasto rumena (5YR 7/6) s svetlim enobarvnim pre- lomom. Oksidacijsko žganje. Ohr. vel. 4,4 × 1,6 cm, 322 SE 1280 deb. do 1,1 cm. (Cerkev, faza IV, polnilo srednjeveške grobnice), kv. L 13. Okrogel gumbek iz tkanine, ovit s kovinsko 319 SE 1275 žico. Pr. 0,7 cm. (Cerkev, faza V, srednjeveško polnilo groba 22), kv. L 14. Kovinske jagode rožnega venca. So v kon- 323 SE 1327 servaciji. (Sončni park – vzhodno dvorišče, faza III, rimsko- dobna ruševina), kv. T–S 12. Železna puščična ost s 320 SE 1275 vrbovolistastim telesom trikotnega preseka in trnas- (Cerkev, faza V, srednjeveško polnilo groba 22), kv. L 14. tim nasadilom. Dol. 7 cm, š. telesa do 0,7 cm, pr. trna Odlomek ostenja posode, izdelane na lončarskem do 0,5 cm, t. 8 g. vretenu iz finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Gladka površina, okra- 324 SE 1381 šena z vtisi nohtov, je svetlo rjavkasto siva (10YR 6/2) (Južni prizidek, faza V, novoveško nasutje), kv. I 3. s sivim prelomom. Nepopolno oksidacijsko žganje. Bronast deltoidni knjižni okov – kotni ščitnik. Ohr. vel. 5,3 × 4,3 cm. Vel. 4,5 × 3,5 cm, deb. pločevine 0,6 cm, t. 4 g. 325 SE 1396 (Južni prizidek, faza IV, novoveško nasutje), kv. I 3. Bronast deltoidni knjižni okov – kotni ščitnik. Vel. 6,4 × 5,3 cm, deb. pločevine 0,1 cm, t. 10 g. 282 M 1:2 322-330 Dominikanski samostan na Ptuju 318 320 319 321 322 323 324 325 SE 1121 322-323 SE 1158 326 Merilo 1 : 2. SE 1125 324 SE 1199 327-330 283 SE 1139 325 Monografije CPA 10 326 331 Brez najdiščnih podatkov. Kovinski pokrovček pipe Brez najdiščnih podatkov, kv. G 4. Okrogla posodi-za kajenje. Vel. 3,4 × 3,1 cm, t. 8 g. ca z odprtino v zgornjem delu, izdelana na lončar- skem vretenu iz zelo finozrnate mase s kremenom 327 445 Deponija in sljudo (AC). Gladka površina je rdečkasto rumena Preluknjana živalska kost. Ohr. vel. 4,5 × 2,9 cm, (5YR 7/6). Oksidacijsko žganje. Na spodnjem delu pr. luknje 1,9 cm. poškodovana. Pr. 4,7 cm, viš. 3,8 cm. 328 Deponija, kv. C–D12 332 Polovica glave keramične pipe za kajenje, okra- Brez najdiščnih podatkov, kv. J3. Dno posodice, izde- šene z vrezanim okrasom. Na zunanji površini lane na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate mase s je vtisnjeno ime izdelovalca ( M. König Schemnitz). kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC). Ohr. vel. 3 × 2,8 cm. Gladka površina je rdečkasto rumena (5YR 7/6). Notranjost je prekrita z zelenim loščem. Na zunanji 329 Deponija strani dna je odtisnjen znak VZ. Oksidacijsko žganje. kv. C–D12. Del keramične pipe za kajenje, okrašene z Pr. 4,5 cm, ohr. viš. 1,4 cm. vrezanim okrasom. Na zunanji površini sta vtisnjena žig v krogu in ime izdelovalca, ki ni ohranjeno v celo- 333 ti. Ohr. vel. 4 × 4 cm. Brez najdiščnih podatkov, J–vrt (čiščenje). Posodica z ravno odrezanim ustjem in odtisnjenim lončarskim 330 znakom v nerazpoznavni obliki na zunanji strani dna. Brez najdiščnih podatkov, kv. K3. Svetilo na nogi z Izdelana na lončarskem vretenu iz finozrnate mase odtisnjenim lončarskim znakom v obliki križa na zu-s kremenom, kalcijevim karbonatom, sljudo in or- nanji strani dna. Izdelano na lončarskem vretenu iz ganskimi ostanki (ABCG). Gladka površina je zelo finozrnate mase s kremenom, kalcijevim karbonatom svetlo rjava (10YR 7/3). Zunanjost je na otip gro-in sljudo (ABC). Gladka površina je zelo svetlo rjava ba zaradi uporabe. Redukcijsko žganje, v končni fazi (10YR 7/3). Redukcijsko žganje, v končni fazi oksi-oksidacijska atmosfera (?). Pr. 7,1 cm, viš. 2,7 cm. dacijska atmosfera.Viš. 5,3 cm, pr. lojenke 6,4 cm. 284 M 1:2 322-330 Dominikanski samostan na Ptuju 327 326 329 328 331 332 333 330 SE 1121 322-323 SE 1158 326 SE 1125 324 SE 1199 327-330 SE 1139 325 Merilo 1 : 2. 285 10 10 monografije cpa Dominikanski samostan na Ptuju Arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011–2013 AN NA PTUJU MOST ANSKI SA MINIK DO mmxxi Document Outline 1 Predgovor 2 Uvod 3 Znano in neznano o vrtačah na Krasu 4 Vrtače na trasi državnega prostorskega načrta (DPN) za II. tir Divača–Koper OLE_LINK7 OLE_LINK8 OLE_LINK9 OLE_LINK12 OLE_LINK1 OLE_LINK2 OLE_LINK3 OLE_LINK4 OLE_LINK5 OLE_LINK14 OLE_LINK15 OLE_LINK16 OLE_LINK30 OLE_LINK31 OLE_LINK35 OLE_LINK36 OLE_LINK37 OLE_LINK38 OLE_LINK43 OLE_LINK44 OLE_LINK45 OLE_LINK46 OLE_LINK47 OLE_LINK48 OLE_LINK49 OLE_LINK50 OLE_LINK51 OLE_LINK52 OLE_LINK53 OLE_LINK57 OLE_LINK58 OLE_LINK54 OLE_LINK55 OLE_LINK56 OLE_LINK62 OLE_LINK63 OLE_LINK64 OLE_LINK70 OLE_LINK71 OLE_LINK72 OLE_LINK73 OLE_LINK74 OLE_LINK75 OLE_LINK76 OLE_LINK77 OLE_LINK78 OLE_LINK79 OLE_LINK80 OLE_LINK81 OLE_LINK82 OLE_LINK83 OLE_LINK84 OLE_LINK89 OLE_LINK90 OLE_LINK91 OLE_LINK92 OLE_LINK93 OLE_LINK95 OLE_LINK96 OLE_LINK97 OLE_LINK100 OLE_LINK103 OLE_LINK104 OLE_LINK105 OLE_LINK108 OLE_LINK111 OLE_LINK112 OLE_LINK125 OLE_LINK126 OLE_LINK127 OLE_LINK128 OLE_LINK141 OLE_LINK142 OLE_LINK143 OLE_LINK146 OLE_LINK147 OLE_LINK150 OLE_LINK151 OLE_LINK152 OLE_LINK153 OLE_LINK154 OLE_LINK155 OLE_LINK156 OLE_LINK157 OLE_LINK162 OLE_LINK163 OLE_LINK164 OLE_LINK186 OLE_LINK187 OLE_LINK188 OLE_LINK198 OLE_LINK199 OLE_LINK200 OLE_LINK202 OLE_LINK203 OLE_LINK218 OLE_LINK219 OLE_LINK220 OLE_LINK237 OLE_LINK238 OLE_LINK241 OLE_LINK244 OLE_LINK247 OLE_LINK248 OLE_LINK251 OLE_LINK252 OLE_LINK255 OLE_LINK256 OLE_LINK257 OLE_LINK258 OLE_LINK259 OLE_LINK270 OLE_LINK271 OLE_LINK272 OLE_LINK273 OLE_LINK263 OLE_LINK266 OLE_LINK267 OLE_LINK268 OLE_LINK269 OLE_LINK279 OLE_LINK280 OLE_LINK281 OLE_LINK300 OLE_LINK301 OLE_LINK302 OLE_LINK303 OLE_LINK308 OLE_LINK309 OLE_LINK314 OLE_LINK315 OLE_LINK316 OLE_LINK322 OLE_LINK323 OLE_LINK324 OLE_LINK325 OLE_LINK326 OLE_LINK360 OLE_LINK361 OLE_LINK362 OLE_LINK363 OLE_LINK364 OLE_LINK365 OLE_LINK366 OLE_LINK367 _GoBack