AKTUALNO VPRAŠANJE Mnogi potrošniki mleka sprašujejo, zakaj ne morejo več dobiti mleka v steklenicah. Direktor Zadružne mlekarne Kranj ING. MOMA STAMBOLIC takole pravi o tej zadevi: »Zadružna mlekarna Kranj je kljub velikim tehničnim težavam začela prodajati za otroke mleko v steklenicah. Sodobnega stroja za polnjenje steklenic pa mlekarna nima. Zato uporab- ljamo za pranje steklenic stroj, ki je namenjen za pranje vrčev za mleko in zato ni primeren za steklenice niti v tehničnem niti v bakteriološkem pogledu. Zato je mlekarna polnila dnevno le 300 steklenic. Nimamo pa denarnih sredstev, da bi nabavili sodobne stroje za polnjenje in pranje steklenic, ki bi zagotovili potrebno higieno in olajšali delo. Spričo tega je lom steklenic zelo velik. Od 1500 steklenic jih imamo sedaj le še okoli 40u. Novih se nam ne splača kupiti, ker bodo v kratkem spet razbite. Cas bi že bil, da bi prebivalci Kranja in Tržiča kakor tudi delavci po tovarnah dobili mleko v steklenicah. Vendar nam tega za sedaj še ni mogoče zagotoviti. Potrebna so denarna sredstva, da bi z njimi kupili omenjeni stroj. S skupnim prizadevanjem vseh zainteresiranih pa bi tudi Kranj lahko dobil mleko v steklenicah. Mlekarna bi sicer zelo rada ugodila željam potrošnikov, vendar brez tehničnih naprav tega ne more.« LETO X. — ST. 8 — CENA DIN 10.— KRANJ, 28. JANUARJA 1957 GOREIMUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJODI ZA GORENJSKO ODKOD TE RAZLIKE ? V prvih desetih mesecih lani se je v našem okraju povečalo število zavarovancev povprečno za 1300, število ambulantnih pregledov pa se je pomnožilo (v primerjavi z istim obdobjem predlanskim) nič manj kot za 145.847, število zobnih storitev za ?6.687, izdan:h je bilo 47.629 več receptov, bilo je 10.945 potovanj k specialistom več. V celoti je okrajni Zavod za socialno zavarovanje izdal v omenjenem času dobrih 136 milijonov (ali 23%) več kakor v enakem obdobju predlanskega leta. Zavodi za soe'alno zavarovanje » Sloveniji so izdali lanti povprečno po 2318 din na zavarovanca. Po višini izdatkov pa je na prvem mestu v republiki Zavod za socialno zavarovanj« v okraju Kranj, ki je lani izdal povprečno po 2733 ali 415 din več na posameznega zavarovanca kot znaša republiško povprečje. Zanimive so tudi iprimerjave glede izdatkov za zdravstveno zavarovanje v posameznih 'občinah (podatki veljajo za prvih 10 mesecev lanskega leta). Na področju radovljiške podružrrce socialnega zavarovanja je bilo 8229, v Tržiču pa 8518 primerov zdravljenja zob. V Tržiču je to stalo 2,045.000 din, v Radovljici pa kar 4,917.000 din. Ob podobno zanimivost trčimo tudi pri primerjavah števila ambulančnih pre- gledov, denimo, v Skofjd Loki in ▼ Radovljici. V Skofji Loki je bilo 75.726, v Radovljici (kjer je celo 124 zavarovancev manj kot v Loki) pa kar 107.923 ambulančnih pregledov. V Radovljici je bilo hkrati tudi največ zavarovancev v bolniškem staležu: 3.50%, medtem ko je b;lo v Kranju v staležu le 2,75%, na Jesenicah pa 3,08% zavarovancev. Razlike so seveda deloma nujne In opravičljive, ker je treba upoštevati specifičnosti na področju posameznih zdravstvenih domov. Tako bistvene razlike, kot j.:h pokažejo gornje številke, so pa le nerazumljive. Ali ne gre na področju radovljiške podružnice socialnega zavarovanja tudi za nepotrebne, težko opravičljive izdatke? Povprašali smo na okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje po vzrokih tako očitnega nesorazmerja, vendar smo zvedeli le to, da teh vzrokov še nihče ni točno analiziral; pač pa je ustanovljena komisija, ki naj T nekaj tednih stvar prouči. Zadeva nedvomno zasluži, da o njej razmišljajo še zlasti tudi oba sveta za zdravstvo (pri OLO in ObLO Radovljica) ter organi družbenega upravljanja na področju socialnega zavarovanja. M. Z. PO p«!! SODOBNE ORGANIZACIJE DELA Kakšne rezultate lahko pričakujemo od analitične ocene delovnih meit »Moj ded in oče sta ravno tako ravnala, pa sta le živela, čemu bi torej jaz opustil stare dobre navade?« Kmetu, ki se s takimi izgovori brani uvajati koristne novosti, takoj in upravičeno očitamo starokopitnost. Toda v čem se od takega starekopitneža b'stveno razlikujejo uprave večine naših podjetij, ki vodijo industrijsko proizvodnjo če vedno na obrtniški način ter nimajo ušes za sodobne znanstvene izsfledke a področja industrijske organizacije dela? Odtod tudi Pojavi, da v tem ali onem podjetju sicer že uporabljajo moderen strojni park in fcvali-iicirane, številne strokovnjake, pa je proizvodnost kljub temu nezadovoljiva. Da bi odpravili to zaostalost, je Zvezni izvršni svet v začetku letošnjega leta s posebnim odlokom zadolžil podjetja v industriji, prometu in gradbeništvu, da se lotijo analitične ocene delovnih mest. Tega obširnega dela se bomo lotili v treh fazah. Najprej je na vrsti opis in popis delovnih mest, ki naj bi ga podjetja opravila pred v doma do junija letos. V drugi stopnji bo prišla na vrsto ocena in komparacija (vsklajevamje med združenji) opisanih in pop:sanih delovnih mest, temu pa bo sledilo konkretno iz-računovanje vrednosti delovnih mest. Kaj pričakujemo od analitične ocene? Predvsem naj to izredno pomembno delo omogoči podjetjem osnovo za sodobnejšo, res industrijsko organizacijo proizvodnega procesa. Dosedanja tako imenovana »personalna« politika, ki je bila nujen otrok administrativnega upravljanja, je že tudi v na- sprotju z duhom samoupravljanja, v navskrižju z načeli sodobne industrijske proizvodnje, v kateri moira biti vsak človek na pravem delovnem mestu, na tistem, na katerega spada po svojih sposobnostih in nag-nenjih. Delovno mesto analitsko ocenimo v bistvu s štirimi faktorji. Med te sodijo: strokovnost, ki si jo človek prdobi bodisi s šolsko izobrazbo bodisi s praktičnim delom; odgovornost za sodelavce, za proizvodna sredstva, za material itd.; vpliv okolice (delovni pogoji itd); fizični napor, potreben za opravljanje dela na delovnem mestu. Ti faktorji so osnova vsem raizličnim sistemom analitske ocene delovnih mest, se pa seveda lahko še delijo v naketere dotpolnilne faktorje. Na ta način ugotovimo, kaj delovno mesto zahteva od človeka, ki naj na njem dela. Na tej osnovi lahko vodimo potem stimulativno tarfno politiko. Tudi delavec, uslužbenec zve, kaj se od njega pričakuje, v čem se mora še izpopolnjevati, da bo kos delovnemu mestu, da bo dosegal tarifno postavko, določeno za to delovno mesto, skratka: delavcu, uslužbencu se odpre tudi perspektiva njegovega osebnega razvoja, kar ugodno vpliva na njegov odnos do dela. To, in pa res pravilna tarifna politka omogočajo tudi pravilne odnose v kolektivih. Strokovno usposabljanje delavcev in uslužbencev je danes ta dan še sila slučaj-nostno, nesistematično. V večini podjetij nimajo solidnih analiz, ki bi kazale, kakšen kader potrebujemo, koliko ga bomo v prihodnjih letih še potrebovali in kako naj to- rej usmerjamo strokovno izobraževanje. Kvalifikacijske strukture delavcev in uslužbencev so papirnate, ker smo jih ob sedanjem plačnem sistemu nerealno spreminjali. Od analit'čne ocene delovnih mest pričakujemo, da bo te probleme razjasnila in da bo pripomogla tudi do solidnejšega programa za šolanje kadrov. Marsikdo pri nas še vedno smatra, da gre pri zaposle vanj u invalidov ali celo žensk v vsakem primeru nujno le za reševanje 90-ciajnega problema, ki se križa z načeli umnega gospodarjenja. Pri sedanjem načinu zau poslovanja je to seveda v večini premerov kar res. Ta ali oni forum določi namreč ko-nvsijo, ki gre v ipodjetje ter le-temu odredi, da mora zaposliti na tem ali onem delovnem mestu toliko in toliko invalidov in žena. To je seveda birokratsko in neučinkovito, škodljivo. Na osnovi analitične ocene delovnih mest pa stvar lahko urejamo po načelih umnega gospodarjenja. Analitska ocena nam namreč točno pokaže delovna mesta, na katerih lahko dosegajo invalidi enak delovni učinek kakor povsem zdravi delavci oziroma uslužbenci. V takih primerih se gospodarski interesi povsem ujemajo še z nečim izredno važnim: s humanostjo. Invailid čuti, da ga nismo zaposlili iz nekakega usmiljenja, marveč zato, ker lahko 100% izpolnjuje zahteve delovnega mesta. Tako se invalid čuti rehabilitiran, dejansko enakopraven vsem drugim članom kolektiva. Prav tako ustvari anailitlčna ocena delovnih mest tudi solidnejše temelje za organiziranje sodobnejše zdravstvene službe v pod- jetjih. 2e uredba naroča večjim podjetjem, naj uredijo obratne ambulante, ki bi skrbele zlasti tudi za preventivno zdravstveno službo. Za zdaj imajo take ambulante izmed večjih podjetij v okraju Kranj »Iskra*, »Ti-skanina«, Bombažna tkalnica in predilnica v Tržiču in jeseniška Železarna, nimajo pa j;h še na primer: v »Inteksu«, »Savi«, škofjeloški predilnici in v Tovarni verig v Lescah. Rezultati analitične ocene bi prikazali obratnem zdravnikom psihofiziološke potrebe posameznih delovnih mest. Zdravniki bi lahko zasledovali vpliv delovnega mesta na delavca, kar bi dokaj pomagalo preprečevati bolezni in nezgode. Ze nekaj časa bolj ali manj uspešno delujejo Zvezni in republiški zavodi za organizacijo dela, v mariborskem in kranjskem okraju pa je opaziti hotenja tudi po ustanovitvi okrajnega zavoda; tak okrajni zavod bi se morda ukvarjal z OTganizae'jo dela v manjših (obrtnih, gostinskih itd.) podjetjih. Ustanavljanje takih zavodov je seveda odvisno od tega, ali imamo zanje res kvalitetno strokovnjake. Za proučevanje organ'zaci je dela ustanavljajo že tudi v nekaterih podjetjih na Gorenjskem (»Planika«, »Iskra«, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič itd.) posebne oddelke, sektorje, odseke, biroje, v manjiših podjetjih pa zadolžujejo za to delo posamezne strokovne uslužbence. Vendar pa kaže pri tem poudariti, da je naloga birojev v podjetjih proučevanje, analiziranje, dajanje sugestij, konkretno uveljavljanje tega, izpopolnjevanje organizacije dela pa je predvsem naloga, da tako rečemo, funkcionarjev proizvodnje (direktorja, tehničnega vodje, inženirjev, tehnikov, mojstrov itd.). Pri analitični oceni bo potrebno sodelovanje strokovnjakov, uprav podjetij, organov samoupravljanja, političnih organizacij in celotnih kolektivov, saj gre za uresničevanje zelo pomembne družbeno ekonomske naloge, ki naj okrepi temelje samoupravljanja ter poveča proizvodnost in proizvodnjo. NAGRADNO ŽREBANJE SE PRIBLIŽUJE... NA SLIKI SO NEKATERI IZMED DOBITKOV, KI SMO JIH S POMOČJO POSAMEZNIH GORENJSKIH PODJETIJ ZE DOSLEJ ZBRALI ZA NASE NAROČNIKE. ŽREBANJE BO V DRUGI POLOVICI FEBRUARJA. ZREB BO IZBRAL MED NAROČNIKI, KI BODO DOTLEJ ZE VPLAČALI CELOLETNO NAROČNINO V ZNESKU 600 DIN. OBVESTILO NAROČNIKOM Uprava »Glasu Gorenjske« je prve dni januarja poslala vsem naročnikom položnice za vplačilo celoletne naročnine. To je storila zato, ker izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da velika veČina naročnikov želi plačati celoletno naročnino (600 din) že ob začetku leta, ker hočejo s tem doseči to, da jih upoštevamo pri nagradnem žrebanju dobitkov. Pogoj, da naročnik fth-ko sodeluje pri nagradnem žrebanju (ki bo v drugi polovici februarja) je namreč ta, da naročnik dotlej vplača celoletno naročnino. To pa seveda nikakor ne pomeni, da mora vsak naročnik vplačati celoletno naročnino že takoj ob začetku leta, marveč jo lahko plačuje (če ne namerava sodelovati pri nagradnem žrebanju oziroma če težko zmore plačilo vse naročnine naenkrat) tudi polletno (po 300 din) ali pa vsak mesec posebej (po 50 din). Nekateri in-kasanti, ki trdijo, češ da naročnik mora vplačati celoletno naročnino, torej ne ravnajo pravilno in v skladu z našimi navodili ter naročnik tak zahtevek seveda lahko zavrne. Uprava »Glasu Gorenjske« HC ob vsakem času informacije Tokrat malce nenavaden pogovor. Zavrtela sem telefonsko številko 921-05 točen čas. »13.12, 13,12 . . .« »Halo tovarišiica, halo, halo.. . Ali utegnete nekaj mii-nut?« Cez nekaj sekund se je oglasil moški glas: »Tu se ne moremo pogovarjati.« »Saj vem, da pri vas niso v navadi pogovori, vendar mi vseeno povejte samo na kratko, kako živite na telefonski številki 05.« »Kličite našega prometnika.« Prijazna tovarišica mi je tai- kole razložila »skrivnosti« telefonske številke 05: »V prostoru na štev. 05 ni telefona. Tu je posebna mrzica z vzmetmi in kronometrom. Kadar posveti lučica, pritisne uslužbenec na vzmetnico in neprestano ponavlja — na pr. 13.16, 13.16 . . . Toliko le v skopih besedah! Tako lahko vsakdo ob vsakem času zve, koliko je ura.« »Tudi pono&i?« »Seveda, kadarkoli.« Tudi na kranjski pošti zve lahko vsak telefonski naročnik točen čas. Le, da tu nimajo za to posebnega oddelka, temveč je ta služba združena z infor- macijami. Zato sem poklicala še — 08. »Povejte mi prosim, kaj vse se lahko zve na telefonski številki 08?« »Kaj? Vse najvažnejše informacije. Morda želite katero telefonsko številko, morda vas zanima, kako vozijo vlaki in avtobusi, kolikšne so cene voznih kart itd. Ce kdaj ne veste, kaj igra v kinu i;n gledališču, prav tako lahko kličite 08.« »Da ne bo predolgo zasedeno, mi, prosim, samo še povejte točen čas.« »Da, tudi to lahko — 13.21, 13.21 . . .« Lj. H u i fl i i i I i n I i 2 Glas Gorenjske Kranj, 28. januarja 195T A Tudi po volitvah je delavsko samoupravljanje v središču zanimanja poljske javnosti. Kot piše časopis »Tribuna ludu«, je ena glavnih nevarnosti, ki grozijo delavskim svetom od zunaj, birokracija, ki na razne načine neposredno zavira delo svetov. »Kaže, da celo tovarniški partijski komiteji, ki si lastijo »oblast« v podjetjih, ne gledajo s posebno naklonjenostjo na delavske svete. To najpogosteje ne izhaja iz zlih namenov, ampak iz nerazumevanja tega, kaj in kako naj dela partijska organizacija v novih razmerah,« piše »Tribuna ludu«. A Zahodnoncmškl generalni podpolkovnik dr. Hans Speidel je bil imenovan za poveljnika kopenskih sil Atlantskega pakta za Srednjo Evropo. Speidel je bil med vojno šef štaba maršala Rommela in je prvi nemški častnik, ki so mu zaupali poveljujoč položaj v Atlantskem paktu. V Nemčiji menijo, da je Speidelovo imenovanje normalna posledica čedalje pomembnejše vloge Zahodne Nemčije v Atlantskem paktu. A Glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze »Komunist« je ostro grajalo sovjetske pisatelje zaradi »malomeščanstva in nenačelnosti«. Kaže, da se tudi v sovjetski književnosti bije oster boj med pristaši stalinizma in naprednimi književniki, ki hočejo književnost osvoboditi propagandističnih spon. A V Moskvi se mudi češkoslovaška vladna delegacija, ki jo vodi predsednik republike Antoni« Za-potockv. Delegacija bo ostala v Moskvi do četrtka. A Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je is Indije odpotoval v Nepal. A Ameriški črnski vodja Wilkins je izjavil, da je južne federalne države ZDA, kjer je uresničenje enakopravnosti belcev in črncev še vedno poglavitno vprašanje, »zajel nebrzdan val nasilja in zastraševanja«. Dodal je, da predsednik Eisenhovver vidi bedo nekaterih narodov daleč onstran oceana, nihče pa ne sliši klicev ameriških črnih državljanov is Alabame, Mississipija, Luisiane. Južne Karoline, Georgije in Virginije. A Doslej Je pribežalo v Jugoslavijo okrog 12.000 beguncev iz Madžarske. Kakšen dan doseže število beguncev, ki se zatečejo v našo državo, tudi po 700 ljudi. A Kašmir se je razglasil za integralni del Indijske unije. S tem se je Kašmir priključil k Indiji, čeprav to vprašanje še vedno obravnavajo v Združenih narodih. A Generalni sekretar Združenih narodov Ham-marskjdld je obvestil Generalno skupščino OZN, da izraelska vlada ne namerava ravnati v skladu z resolucijo OZN o brezpogojnem umiku izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. To poročilo generalnega sekretarja je izzvalo v Združenih narodih precejšnjo zaskrbljenost. A V Alžiru so domačini z bombami napadli francoske četrti in ubili 5, ranili pa 50 Francozov. Napadli so tudi stadion, kjer sta igrali nogometno tekmo dve francoski vojaški moštvi. Kakor poročajo, so v Alžiru vso nedeljo trajali hudi boji. A V Budimpešti je zasedala mešana madžarsko -jugoslovanska komisija, ki je urejevala vprašanja regulacije rek in obmejnih voda. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO EN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 397 —TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •l-KB-l-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV »Izrael ne bo dovolil, da bi Gaza spet postala egiptovska«, je dejal te dni izraelski premier Ben Gurion. V tem stališču ga je podprla večina izraelskega parlamenta. To pa je tudi bistvo najnovejših pogojev, ki jih Izrael postavlja ZN za dokončni umik svojih čet z egiptovskega ozemlja. Seveda pa so ti pogoji v ostrem nasprotju s resolucijo, ki jo je Generalna skupščina ZN z velikansko večino izglasovala v soboto 19. I. V njej zahtevajo od Izraela, da takoj umakne vse čete s zasedenega ozemlja. Določen je bil tudi rok za izpolnitev tega sklepa — 5 dni, vendar ga Izrael nI spoštoval. Nastaja vprašanje, kaj sedaj? Kako prisiliti Izrael, da bo spoštoval sklepe svetovne organizacije? Arabske deželo so že napovedale, da bodo zahtevale od Generalne skupščino ostro sankcije proti Izraelu. Tudi ZDA so že poprej izjavile, da bodo nastopile z gospodarskimi sankcijami proti židovski državi, če ta ne bi spoštoval.", sklepov ZN. Njegovo trmasto vztrajanje pa ima seveda svoje vzroke. Ko je Izrael krenil v napad, je dobro vedel, da njegova pustolovščina ne bo zastonj. To so mu jamčile tajne obljube njegovih angio - francoskih zavez- LJUDJE IN DOGODKI NAGRADA ZA NAPAD? nikov. Zdaj meni vlada v Tel Avivu, da je skrajni čas, da vsaj nekaj požanje od te sicer neuspele vojne setve. Področje Gaze in pristanišče Sarm El Seik, svobodna plovba skozi Akabski zaliv in sueški prekop — to naj bi bilo plačilo za nehvaležno vlogo pobiranja kostanja iz vroče sueške žerjavice. Vendar je odločnost ZN prekrižala račune Izraelu, britanski zavezniki so ga pustili na cedilu, osamljena francoska podpora pa je kaj klavrna tolažba v teh nesrečnih dneh za izraelske agresorske kroge. Velika večina 74 držav (proti sta bila samo Izrael in Francija, dve južnoameriški državi pa sta se vzdrževali glasovanja) je obsodilo tako ravnanje Izraela. Med to večino pa so bile tudi ZDA in Anglija. Izrael je zato ubral sicer milejšo struno od dosedanje in predlaga lo civilno nadzorstvo nad Gazo in posebne sporazume, ki naj bi zajamčili svobodno plovbo skozi Akabski zaliv. Izrael opravičuje svoje stališče, s tem, da želi dobiti poroštva »proti ponovnim sovražnostim« z egiptovske strani in za svo- bodni izhod v Rdeče morje skozi Akabski zaliv. Takšna opravičila pa v sedanjem položaju ne morejo veljati, že zato ne, ker v bistvu pomenijo zavlačevanje izpolnitve sklepov Generalno skupščine. Sicer pa ima pravico zahtevati jamstva »proti ponovnim sovražnostim« le Egipt, saj je bil Izrael tisti, ki je pred nekaj manj kot tremi meseci zanetil vojni požar na Bližnjem vzhodu. Glede ostalih zahtev, ki so morda upravičene, pa je nemogoče razpravljati vse dotlej, dokler bodo izraelske čete kot napadalske še vedno držale v svojih rokah del egiptovskega ozemlja. Človeku, ki te je pravkar udaril, je težko verjeti, da ima miroljubne namene, če še vedno drži kol v rokah. Isto velja tudi za vrsto »dolgoročnih« nerešenih problemov, ki še vedno spodjedajo mir na Bližnjem vzhodu. »V primernem času bi lahko razpravljali o problemih tega področja,« je dejal v Generalni skupščini jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej. »Tak primeren čas pa bo napočil samo potem, ko se bodo invazijske sile do kraja umaknile.« Glede tega so si enakega mnenja skoraj vse države, pa čeprav se drugače ločijo v svojih stališčih do zamotanih vprašanj Bližnjega vzhoda. Povsem nemogoče je namreč poskušati reševati zapletene razmere ▼ tem delu sveta, dokler so šo vedno očitne posledice nedavnega napada, ki je resno porušil že tako majavo ravnovesje na Bližnjem vzhodu. Za Egipt je torej docela nesprejemljivo, da bi obravnaval katerokoli sporno vprašanje z Izraelom in končno tudi z zahodnoevropskimi napadalkami, dokler je prisotnost izraelskih čet na njegovem ozemlju še vedno nož, naperjen na njegove grudi. Marsikateri opazovalci odkrito opozarjajo, da je tako zavlačevanje umika izraelskih čet nameren pritisk poraženih napadalcev na Egipt, da bi vsaj nekako spravili v denar slabo preračunano igro z ognjem. Pri teh namenih pa so vsi taki naklepi še enkrat trčili ob nezlomljivo enotnost ZN; večina držav je prepričana, da se s postojank, ki jih je nekdo pridobil z napadom, ne moremo lotiti reševanja nobenega spornega vprašanja med narodi in državami. MARTIN TOMAZIC y nedeljo smo zabeležili POSVET MLADIH USNJARJEV IN GUMARJEV GORENJSKE V nedeljo dopoldne je bilo v Kranju posvetovanje mladih usnjarjev in gumarjev Gorenjske, ki ga je organiziral tovarniški komite LMS »Planika« v Kranju. Govorili so o načinu, kako naj bi se smotrneje sprejemala delovna sila v podjetja, dalje so govorili o plačnem sistemu, prehrani in stanovanjih mlad:h delavcev in menili, da je prav, da se razen družinskih grade tudi samska stanovanja. Omenili so tudi primer težkega finančnega položaja industrijsko - čevljarske šole v Zireh. Mr. MLADINSKA KONFERENCA V BOHINJSKI BISTRICI V nedeljo dopoldne je bila v Bohinjski Bistrici obč'nska mladinska konferenca, na kateri so ugotovili, da mladna kljub uspehom ni dobila v družbenem življenju ustrezajočega mesta. Tako v raznih organih družbenega samoupravljanja ni mladine, kljub temu, da je leta dala že večkrat vrsto tudi za gospodarstvo koristnih predlogov ;n se borila tudi za njih uresničenje. Primer za to je cesta Koprivnik — Gorjuše, kamere gradnja se je pričela s pomočjo mladinskih delovnih brigad šele po večkratnih intervencijah in pr zadevanjih vodstev mladinske organizacije. V Zvezi komunistov je vsega 12 mladih ljudi, v čemer se kaže malomaren odnos Zveze komunistov do mladine. J. R. V KRANJU SO SE SESTALI NEKDANJI MLADINSKI AKTIVISTI V nedeljo dopoldne so se v Kranju sestali mladinski voditelji iz časa NOB ter vsi aktivisti prvih povojnih let. Menili so se o zbiranju dokumentarnega gradiva o delu mladine v NOB. Na zadnjem plenumu CK LMS je bilo namreč sklenjeno, da bo za 40-lebnioo ustanovitve SKOJ izdan zbornik »Slovenska mladina v NOB«. -ič 10-LETNICA VRTCA »TUGO VIDMAR« KRANJ V soboto je kolektiv vrtca »Tugo Vidmar« praznoval 10-letn'co obstoja te pomembne ustanove. Cicibane je v imenu Občinskega odbora SZDL obdaril tov. Bavdek, predsednica upravnega odbora vrtca Pa je izročila darila ObLO prizadevnemu osebju vrtca. J. O. MED ŠAHISTI NAJ BI BILO VEC 2ENSK V nedeljo je bil v Radovljici občni zbor Okrajnega šahovskega odbora. Sprejeli so sklep, da bodo v šahovska društva vključevali več žensk in zanje organizirali prvenstva. Sklenili so tudi, da bodo v bodoče več sodelovali z družbenimi organizacijami. 8. J. PROMETNA NESREČA V soboto ob 21. uri je bila lažja prometna nesreča na cesti Kranj — Šenčur. Dr. Bohinc iz Cerkelj je peljal z osebnim avtomobilom proti Kranju. Na cesti ni videl voznika, ker je bil le-ta brez luči in močno vinjen. Na avtomobilu je bilo za okoli 30.000 dinarjev škode. Na šoferjevo zahtevo voznik ni hotel počakati, temveč je pobegnil proti Šenčurju. V začetku tedna zboljšanje, oziroma razjasnitve, ki pa verjetno ne bodo trajale več kot tri dni. Temperatura se bo sprva dvignila, pozneje bo spet padla. NEKAJ DOBRIH POBUD Z nedavnega občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta v Kamniku smo zabeležili sledeče misli: Predsednik ObLO Alfred Janko: Podružnice naj zainteresirajo podjetja za gradnjo stanovanjsk:h blokov in zaprosijo za kredit pri ObLO. Upravnik Zdravstvenega doma doktor Milan Kirn: Slabo zdravstveno stanje prebivalcev in veliko pomanjkanje zdravih stanovanj naj vzpodbuja podjetja k sprejetju predlog« predsednika občine glede gradnje stanovanj. Tov. Mara Lukanc: Tudi vajenci, zaposleni v obrtništvu, naj se vključijo v sindikat. Poskrbeti bi bilo troh* za njihovo politično in splošno vzgojo. Predsednik odbora Ljudske tehnik* ing. Sotler: Tovarniška mladina na} se v večjem številu vklju6i v sekcije LT, ki zaslužijo tudii večjo pomoč podjetij. Zastopnik OSS tov. Boršnik: Nekateri delovni kolektivi zelo negospodarsko planirajo letne dopuste. Da ne bo trpela proizvodnja, naj j.ih porazdelijo na vse leto. Norme naj se spreminjajo šele tedaj, kadar se uvede na nekem delovnem mestu tehnična izboljšava. .1 t I I I .1 t 1 I .1 'i I ■«■!■ .I.il-il-'t itn*:i|. ■Hl'ia ■v>ii|iiaH«.|. t.-li'l. r-|.i|(.-li -I 11t|t<■ i.Ktaiiint«.intuitiMilirf'ii: » 2 - - 4. P O n E D E L J E K. IŠČEMO DIREKTORJA Mnogokje iščejo direktorja. Trenutno »direktorski oglasi« odtehtajo dobro polovico vseh komercialah oglasov v naših časopisih. "Vendar danes in tukaj ne mislimo pisati o iskanju take vrste, marveč o povsem druge vrste iskanju, čeprav tudi to nd odraz nič manj žalostnih dejstev, kot ono prve vrste. Na zadnjem občnem zboru športnega društva »Mladost« v Kranju so na primer iskali direktorja, ki bi prevzel predsedniško mesto v društvu. »Mladosti« podobnih društev je več. Toliko več, kolikor bolj praksa potrjuje donosnost takih personalnih kombinacij. Pri tem seveda ni kdo ve kako važno, če se človek razume na tisto, kar kot predsednik zastopa. Poglavitno je, da je to »človek z imenom« in da preskrbi društvu čim več denarja, tovarniški avtobus in druge ugodnosti. Nehote dobiš vt:s, da pri dodeljevanju sredstev za posamezne kulturne, prosvetne in športne namene nista odločilna družbena vrednost in pomen opravljenega dela, marveč pomembnost osebe, ki se za sredstva poteguje. To zmotno mnenje prevladuje bolj v organizacijah in društvih samih, kot v krogih, ki odločajo o delrtvi materialnih sredstev. Vso prednost družbenega upravljanja kaže v tem primeru dejstvo, da je pri odločitvah o dodeljevanju sredstev posameznim organizacijam dn društvom toliko manj napak, kolikor večja je zavzetost družbenih organov, kolikor bolj je pri odločitvah .izključena samovolja posameznikov. In obratno: tam, kjer je teh napak največ, kaže, da družbeno upravljanje še ni na najtrdnejših nogah. Poglejmo drugi primer! Primer organizacije brez »glave z imenom«, a vendar z zelo važno družbeno-vzgojno funkcijo. Okrajn; Svet Svobod in ljudsko prosvetnih društev v Kranju je že od ustanovitve sem brez lastne strehe. Ker niimajo nikogar, ki bi se zanje potegnil, so jih deložirali še iz stavbe Okrajnega ljudskega odbora, kjer so se — še z dvema organizacijama — družno stiskali v majhni sobi. Pri izselitvi jim seveda okraj ni pozabil odvzeti vsega inventarja (ki je bil resda njegova last, a ni predstavljal kdo ve kako velike vrednosti — vsaj zanj ne); vso vsebino dz omar pa so zložili kar na tla v kleti. Potem so se začeli križi z iskanjem novih prostorov. (Pomanjkanje »človeka z imenom« je pravzaprav šele sedaj prišlo popolnoma do veljave). Prosili so občino, naj jim dodeli skromen prostorček v novo urejeni stavbi ob gledališču. Vendar zaman! Dobil ga je nekdo drug za neko drugo organizacijo, čeprav je zaprosil zanj pozneje. Vse to je — žal seveda 4« čista resnica, čeprav se bere bolj kot dobra šala. Skrajni čas bi že bil, da bi začel' vsi odgovorni posamezniki in družbeni organi, ceniti organizacije in društva bolj po delu, kot pa po tistih, ki jih zastopajo. Ce ne, se bodo res — kot v posmeh organom družbenega upravljanja — pojavi.li ob dosedanjih direktorskih oglasih v naš'h časopisih, še direktorski oglasi druge vrste: »Iščemo človeka, ki je že direktor (alti pa vsaj direktor), da . . .« ABC * Mtiiiiiiiiiliuiiliiiiiliiliiiiiliiiniiiintu^ imHi;,iiiii;iiii:iiiiii;iiii i i i i in >i V ŽELEZARNI NA JESENICAH ZAKLJUČUJEJO S KONFERENCAMI OSNOVNIH ORG. ZK V teh dneh zaključujejo osnovne organizacije posameznih obratov Železarne Jesenice z letnimi konferencami. Ena teh konferenc je bila pretekli teden za osnovno organizacijo glavne pisarne. Poročilu sekretarja je sled,',la razprava 0 aktualnih problemih Železarne in življenjskega standarda na Jesenicah. Podobna konferenca je bila v petek v Metalurški industrijski šoli, kjer so obravnavali v glavnem šolska vprašanja. U. AMD NA JESENICAH BO VZGAJALO TUDI PREDVOJASKE OBVEZ- 1 NIKE IN ŠOLSKO MLADINO Avto-moto društvo na Jesen ?cah se je zadnja leta uvrstilo med najboljša tovrstna društva v Sloveniji. Lani je organizirafo 4 šoferske tečaje. Izpit je položilo 78 kandidatov. Letos ima društvo v načrtu predavanja za obveznike predvo-jaško vzgoje. Vzgajalo bo tudi šolsko mladino, da bo poznala cestno-prometne predp'se. U. SEJA UPRAVNEGA ODBORA OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Pretekli petek je bila v Kranju seja Upravnega odbora Okrajne gostinske zbornice, na kateri so obravnavali letošnji družbeni plan za gostinstvo. Obravnavali so tudi poročilo zastopnikov gost:nske zibernice, ki so obiskali nekatere evropske države s ciljem, da bi privabili na Gorenjsko čimveč tujih gostov v poletni sezoni. Po- tovalna agencija »Triglav« pa je padala poročij'io o pripravah na domačo turistično sezono. Nadadje so tudi razpravljali o problemih, ki so se izluščili na občinskih konferencah gostincev. I. A. ANALITSKA OCENA DELOVNIH MEST V ŽELEZARNI JESENICE BO ZAKLJUČENA MARCA Na nedavnem sindikalnem zborm aktiva Železarne Jesenice so razpravljali o družbenem planu za tekoče leto. Za že sestavljeni plan podjetja je med kolektivom premalo zanimanja. Ugokrvrli so tudi, da je bila razprava na nekaterih občnih zborih posameznih aktivov zelo slaba. Analitska ocena delovnih mest bo zključena šele sredi marca. U. FRANCE PEROVSEK MED JESENIČANI V petek popoldne se je okoli 40# Jeseničanov zbralo v dvorani1, Mestnega gledališča na Jesenicah, kjer so poslušali predavanje ljudskega poslanca Franceta Perovška, ki je govoril o zunanji politiki ter ekonomskih problemih v luči zasedanja Zvezne ljudske skupščine. U. / NA JESENICAH V SOBOTO KAR DVE PREMIERI V soboto sta bili na Jesenicah kar dve premieri — Lessingova »Emilija Galotti« v Mestnem gle-dal'šču ter premiera DPD Svobode Uga Bettija »Zločin na kozjem' otoku«. To je bil edinstven pri-' mer, da sta bili na Jesenicah na isti dan hkrati dve premieri. U. Kranj, 28. januarja 1957 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila ta prevoz bolnikov telef. 04. MALI OGLASI Upravni odbor podjetja »ZVEZDA« tkalnica in čistilna cplemenje-valnica v Kranju, razpisuje mesto glavnega računovodje Pogoji: srednja ekonomska ali TRZNI PREGLED V KRANJU Bolj toplo je postalo. To je popolna srednja šola in 5 let bržkone vplivalo na to, da je računovodske prakse; nepopolna prineslo pretekli petek na ži- Prodam 1000 m2 zazidljive parcele v Naklem, 5 min. od postaje. Poizve se v Stražišču 10. februairja 1957 Prodam pisalni stroj. Naslov t upravi lista. Gumi voz — 3 t — brez gum, proda Kmetij, posestvo Smlednik. Prednost ima socialistični «ektoT, od 1. 2. 1957 dalje naprodaj privatnikom. Prodamo jesenov les raznih dimenzij po znižani ceni. Podatke se dobi ustno ali pismeno v Tovarn; šport, orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem. Sprejmemo v službo sposobno administrativno moč, veščo tudi knjigovodskih poslov. Prošnje vložite do 10. 2. na upravni odbor Sklada za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov, Kranj — Prešernova 13. Prodam Vivalni stroj »Singer«. Naslov v upravi lista. Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili telefonsko Številko iz 297 na 665. Smolej Alojzij, kleparstvo, Kranj, Na •kali 3. Sprejmem vajenca z dežele z vso oskrbo, za soboslikarsko, Pleskarsko in črkoslikarsko °brt. Pogoji: dober risar z veseljem do te obrti, pošten in Potrebna šolska izobrazba — Soboslikar in pleskar, Kotnik Z. Mojstrana. srednja šola in 10 let računovodske prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati na gornji naslov do 10. VELE2ELEZNINA »MERKUR« KRANJ sprejme v službo takoj 1 korespondentinjo - ste-nodaktilografa 1 administrativno moč % znanjem strojepisja Pogoji: zaželena ekonomska srednja šola ali praksa v komercialnem sektorju gospodar, podjetij. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe poslati na Upravo Veleželeznina »Merkur« Kranj OPOZORILO Od 30. I. 1957 dalje bo omrežil za električno vleko na postali Jesenice in na železniški prosi Jesenice — Karavanški pre-drž. meja pod visoko napelo 15.000 V. Vsako dotikanje kovinskih delov in naprav za električno vleko je smrtno nevarno. Posebno na potnih prehod:h in nadvozih je paziti na višino naklada in ne sme priti do neposrednega dotika elektrifikacij-6kih napeljav z raznimi predmeti. Direkcija jugoslovanskih železnic — Ljubljana OBJAVA v srni slu 4., 6. in 48. člena temeljnega zakona o varstvu Industrijski obrat »MOTOR« proizvodnja električnih in hladilnih strojev ter gasilske opreme — Skofja Loka potrebuje kvalificirano delavce za sledeča delovna mesta: 1. Normirca, 2. Planerja, 3. Urejevalca strojev, 4. kvalificiranega strngarja, 5. kvalificiranega avtoli-čarja. Prošnje z obširnim življenjepisom in opisom strokovne izobrazbe poslati na »Motor«, Skofja Loka. vilski trg v Kranju svoje pridelke precej več branj evk, kot zadnjič. Cene so bile naslednje: jajca so še vedno po 27 dinarjev komad, motovileč in rdeči radič po 25 din merica, solata 40 din za kg, rdeča pesa 42 din, krom-p:r 15 din kg; kislo zelje, ki ga je bilo precej je še vedno po 56 din, prav tako tudi kisla repa 28 din. Ponudba je bila tudi tokrat večja od povpraševanja. V KAMNIKU Nanovo zapadli sneg je vplival tudi na promet z živili na kamniškem trgu. Res je, da imajo nekatere prodajalke svoje odjemalce kar po hšah in oddajo blago še preden pridejo na trg, vendar je gospodinjam lahko žal, da se tudi ob manj ugodnih vremenskih dnevih ne potrudijo na trg. Tako bi n. pr. v soboto kupile jajca lahko po 20 do 23 dinarjev za komad (v trgovinah so po 24), jabolka pa po 30 do 35 dinarjev za kg (v trgovmah so po 38 do 45 d:nar-jev). Orehi so bili po 70 din za liter, ješprenj po 80 din za liter, pri ostalih živilih pa n:smo zabeležili nobenih spreme.nb v cenah. V SKOFJI LOKI Tudi na škofjeloškem trgu je motil sneg. Vendar je bila izbra sočivja in zelenjave dokaj obilna. Zelje v glavah je bilo po 20 din, kislo pa po 50 din za kg. Repa 3 do 7 din za komad, kisla repa 20 din merica, rdeča pesa 35 din kg, špinača 25 din za mer'co. Solata je bila tokrat po 80 din za kg, merica radiČa pa po 25 din. Jabolka so bila od 35 do 45 din, korenje 15 din za kg, por 7 din za komad, suhi fižol 50 do 60 din za l:ter, jajca 23 do 24 din za komad, sladka smetana 150 din, sirček 12 din za komad in peteršilj 10 din za šopek. Čebula je bila tokrat še vedno po 100 din za kg. glavica česna 12 din, piščanci pa so bili po 350 din. Jeseničani sredi tekmovanj na sezone ledu O SREČANJU HOKEJISTOV LJUBLJANE IN JESENIC ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE Protest Jeseničanov zavrnjen ni bilo zadovoljno in je zahtevalo, da sodnik takoj prekliče krivično priznani gol. Hokejska zveza pa pritožbi nI ugodila! Po zaključenem republiškem prvenstvu Slovenije v hokeju na ledu, ki je bilo v minulem tednu, so rezultati naslednji: HK Celje : HK Ljubljana 1:1, HK Jesenice : HK Papirničar 6:1, HK Jesenice : HK Ljublja-Toliko zan:manja za hokej kot na 1:1 (Jeseničani so vložili pri-ga kaže jeseniško občinstvo, ziv), HK Papirničar ; HK Čeprav gotovo ni v nobenem dru- lje 9:3, HK Ljubljana : HK Pa-gem kraju. Da je bilo za slo- pirničar 4:1, HK Jesenice : HK venska rivala HK Ljubljana in Celje 7:0. HK Jesenice, ki sta se pome- Pravico igranja v državnem rila v okviru republiškega pr- prvenstvu sta si prboriia HK venstva v četrtek zvečer, iz- Jesenice in HK Ljubljana, v re-redno zan:manje, je popolnoma pubLiškem prvenstvu Slovenije razumljivo. pa je zmagal HK Jesenice. Igra je bila sprva neuravno- V. vešena in je bil rezultat prve tretjine 0:0. Boj za zmago se je MEDNARODNA povečal v drugi tretjini, ko je HOKEJ TEKMA dosegel Jesenčan Valentar gol FERENCZVAROS : JESENICE za Jesenice. V zadnji tretjini je 1:8 ljubljansko moštvo, ki je sicer v nede>iro je bila na Jesenicah zaostajalo za jeseniškim, zaigra- mednarodna hokej tek- lo boljše. Ljubljanskemu igral- ma med Ferenczvaroš (Madžar-cu Vclkarju se je posrečilo po- ska) in HK jesenice. Zmagali tisniti ploščico v gol z nogo. ^ Jeseniičani z 8:1. Rezultati po Sodnik ob golu Polda Gerdej tretjinah: 3:0) 0:0, 5:1 za Jeseni-gola zato ni prilznal. Glavni ce za Jesenice so dali Zima doslej na Gorenjskem ni bila kdovekako radodarna. Medtem ko je snega dovolj v nižinah, ga pri nas, čedalje višje Človek gre, precej »primanjkuje«. — V soboto In včeraj pa nas je vse presenetila dokaj bogata snežna odeja ... Upajmo, da bodo sedaj lastopili boljši dnevi za naše vnete smučarje in sankače. sodn:k Lombar pa je izjavil, da Niko Cebulj, Tišlar, Turnšek, je videl le, da je igralec potiš- Doljinar in Blaha po enega In nil ploščico v gol s palico in je Klinar tri. Igra, ki ji je priso- zato gol priznal. stvovalo okoli 3000 gledalcev, je Občinstvo je postalo razburje- bL]a zeio j€pa in predvsem v no, igra je bila prekinjena in za(jiriji tretjini izredno zanimi med razpravljanjem s sodn:ki, va dom Rakovcem in Branetom Finžgarjem. Pri članicah j« zmagala Anica Sušnik, pred Kalanovo; pri mladincih pa Helmud Vidic in pri pionirjih Marijan Slegel. S. K. MLADINKE »TRIGLAVA« PRVAKINJE JUGOSLAVIJE Pred dnevi je bilo v Novem Sadu prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisa za mladinke. Mladinke »Triglava« so naslov prvakov Jugoslavije osvojile letos drugič. Za zmagovalno ekipo sta igrali Plutova In Jcrnej-čičeva. Medtem ko prva nI izgubila niti seta, je druga morala v treh dvobojih priznati zmago nasprotniku. R. S. predstavnikom HK Jesenice in jeseniškim trenerjem, kar ne moremo reči, da je bilo na mestu, je občinstvo demonstrativno vdrlo na drsališče. Reditelji KEGLJANJE NA LEDU MED JESENICAMI IN BLEDOM Za izbirno tekmovanje za ev KINO »STORŽIC« KRANJ Od 29. do 31. januarja, amer. barv. film »BOSONOGA GRO- *ivine pred živalskimi kužnimi FICA«, ob 15.45, 18. in 20.15 uri. boleznimi (Uradn list FLRJ 6t. 26/54) ter na podlagi 156. 61e-na zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 10/52) ter na podlagi določil prižge I/A točka XVII/4 zakona ° pristojnosti občinskih in okr. ljudskih odborov (Uradni list FLRj št. 34/55) odrejam •bvezno cepljenje vseh psov proti pasji steklini, da se prepreči pojav iste ter zaščiti prebivalstvo pred to nevarno boleznijo. K cepljenju privedite vse pse nad 5 mesecev stare. Taksa za cepljenje psa je 90 dinarjev. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki psov pa kaznovani po 72. členu citiranega zakona. red cepljenja je na- V TRŽIČU Rojeni: Vida Perko dne 23. januarja v Križah 25; Mojca Fer-linc 24. januarja v Seničnem 17; Tatjana Meglic 26. januarja Brezje pri Tržiču 8. Poročili so se: Franc Ajdnk', tov. delavec in Silva - Marija Halužan, tov. delavka. Umrli so: Uršula Praprotnik roj. Zupan, preužitkarica iz Ko-vorja 8. so takoj poskrbeli za mr. Igra ropsko prvenstvo v kegljanju se je nadelievala s še večjo na- na ledu sta se v nedeljo na Ble-petostjo vseh igralcev in občin- dd srečala kegljaška kluba Bled stva. Rezultat je ostal nespre- in Jesenice. Jesenice so bile zamen j en. Jeseniško hokejsko stapane s 5, Bled pa s 3 ekipa^-društvo pa je vložilo protest na mi. Najboljše so se plasirali: Hokejsko zvezo v Ljubljani. Vi- Jesenice A, Jesenice B in Bled deti je bilo, da občinstvo s tem C. NAMIZNOTENISKI TURNIR DRUGE ZVEZNE LIGE Mojstri bele žogice Kranj, 26. januarja. Tekstilac 3:5, Senta : Bosna 5:3, Včeraj in danes je bil v Kra- Opatija : Tekstilac 5^3, Triglav nju, v prostorih telovadnice in : Sloga 5:2, Opatija : Sloga 5:4, v zgornji dvorani S ndikalnega Sloga : Bosna 5:2, Tekstilac doma, drugi del turnirja II. Senta 5:3, Triglav Vrstni slednji: Naklo Duplje Podbrezje Gorice Trstenik Trboje "Visoko Šenčur Voklo Praše Preddvor Kokra Jezersko Zabnica Bitnje Sforažisče Predoslje Cepljenje 'bo v vseh navedenih krajih na običajnih mestih, ki jih določi krajevni odbor. Kranj 4. 2. 1957 ob 14. uri na Klavnici. Za KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 29. januarja, amer. barv. film »V SRCU MLADIH«, ob 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAŽISCE 30. januarja, amer. barv. film »V SRCU MLADIH« ob 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 28. januarja, amer. barv. film »PEKEL IZPOD NlCLE«, ob 18. in 20. uri. 30. in 31. januarja, ameriški film »TRI KORAKE DO VE-SAL« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 31 januarja, amer. barv. film pretežni del so bili sedmošolci »PEKEL IZPOD NlCLE«, ob 18. in osmošolci I. kranjske gimna- in 20. uri. zije, je stala pred kinom »Stor- žič« in obmetavala s kepami vse KINO KOROŠKA BELA mimoidočo predstavnice nežnega 20. januarja, avstrijski film spoia. Kepam pa se niso mogli »STRUP V ZOOLOŠKEM VR- umak„iti tudi drugi ljudje . . . TU«, ob 19. uri. »JUNAŠTVO« BREZ PRIMERE Bilo je včeraj v Kranja okoli 14.30 ure. Desetina mladeničev zvezne lige. Favorit je bila Sloga : Senta 5:3, Opatija, ki je tudi zanesljivo Bosna 5:3, Triglav osvojila prvo mesto. Kranjski 5:3. namiznoteniški igralci so začeli tekmovanja s precejšnjo smolo, saj so v srečanju s Tekstilcem izgubili dve dragoceni točki, kar pa k sreči ni vplivalo na njihov končni plasman. Tekstilac je zmagal s 5:3, vse tri igre je dobi Janez Teran. V naslednjih srečanjih so se igralci vidno popravili, zaigrali so resneje in zasluženo zmagali v vseh preostalih dvobojih. Zadnji dvoboj sta odigrala ekipa Trigla- sto"pile"bodo" ekTpc" »Rudar VESTI STRELSKO TEKMOVANJK V PREDOSLJAH V Predosljah je bilo v nedeljo zaključeno izbrno tekmovanje s strelsko puško za zlato puščico. Najboljše rezultate j« dosegel Anton Clgiič z 280 krogi, pred Jožetom Kavčičem, ki je dosegel 278 krogov od 300 možnih. Od mladink je b:la najboljša Tončka Kaltnikar, ki je dosegla 244 krogov. C. KEGLJANJE SINDIKATI TRŽIČA : SINDIKATI KRANJA Kranj, 27. januarja. Danes je bila na kegljišču »Triglava« prijateljska tekma med reprezentancama sindikalnih podružnic Kranja in Tržiča. Zmagali so Tržičani, ki so podrli 1888 kegljev, medtem ko so jih Kranjčani 1797. MLADINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO GORENJSKE KRANJČANI TOKRAT NAJBOLJŠI Šahovsko društvo Jesenice je organiziralo od 20. do 26. januarja na Jesenicah šahovsko mladinsko prvenstvo Gorenjske. Bosna 5:2, udeležili s0 se ga šahisti — Tekstilac : mladinci \z Kranja, Tržiča, Radovljice, Žirovnice, Boh. Bistrice, z Javornika in Jesenic. Rezultati: — 1. Alojz Berčic (Kranj) 9,5 točke, 2. Igor Jan-har (Kranj) 9 točk, 2. Peter Koren (Kranj) 8 točk, 4. Mihael Smld (Jesenice) 7,5 točke. V II. kategoriji sta se uveljavila Igor Janhar in Alojz Berčič iz Kranja, III. pa Peter Koren iz Kranja in Mihael Smid z Jesenic. Opatija M. 28. 1. 1957 ob 8. uri 28. 1. 1957 ob 11. uri 2«. 1. 1957 ob 14. uri 29. 1. 1957 ob 9. uri 29. 1. 1957 ob U. uri 29. 1. 1957 ob 14. uri 30. 1. 1957 ob 8. uri 30. 1. 1957 ob 10. uri 30. 1. 1957 ob 14. uri 30. 1. 1957 ob 14. uri 31. 1. 1957 ob 9. uri 31. 1. 1957 ob 12. uri 31. 1. 1957 ob 14. uri 31. 1. 1957 ob 9. uri 1. 2. 1957 ob 8. uri 1. 2. 1957 ob 10. uri 4. 2. 1957 oib 9. uri To »junaštvo« je trajalo precej časa. Prav bi bilo, da bi se starši, NlCLE« ob pa tudi vodstv° gimnazije ne-' koliko pozanimalo, kaj delajo dijaki v prostem času in hkrati KINO DOVJE MOJSTRANA vzgojno vplivajo nanje. — Kaj-30. januarja, avstrijski film ti tako »junaštvo« ni v ponos »STRUP V ZOOLOŠKEM VR- niti dijakom samim in prav ta- KINO ŽIROVNICA 30. januarja, amer. barv. film »PEKEL 19,30. uri. TU«, ob 19. uri. KINO RADOVLJICA 20. in 30. januarja, amer. film »GOSPA MI NE V AR«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. 9SEH&S ko ne zavodu! IZTOK AUSEC Is va in Opatije. Opatija je imela Trbovelj, »Ilirija« iz Ljubljane prvo mesto že osvojeno in tako je bilo le vprašanje, če si bo Triglav z moreb;tno zmago osvojil drugo mesto. Začetne igre so mnogo obetale gostom iz Opatije, vendar so Teran s 3, Zezlina in Plut pa z eno zmago dosegli rezultat 5:3 ter tako zasedli drugo mesto na tem tekmovanju. V Kranj je prišlo samo 5 POKALNI TURNIR V NAMIZ NEM TENISU IN SAIIU NA GOLNIKU .» „*v„aoi ujm™ <. u»cU>i 3. februarja bo na Golniku Na tokratnem mladinskem ša zanimivo pokalno tekmovanje v bovškem prvenstvu Gorenjske namiznem tenisu in šahu. Na- so se najbolje plasirali mladinci iz Kranja. U. OBČNI ZBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA KRANJ... V soboto zvečer se je v Kranju zbralo nad 300 članov Avto-moto društva Kranj na svojem rednem letnem občnem zboru. Člani društva so v preteklem VSEM ČLANOM. POVERJENIKOM IN ODBOROM PREŠERNOVE DRUŽBE Prihodnji mesec bo vsakcietno zasedanje Glavnega odbora Prešernove družbe. Da bi Glavni odbor mogel biti čimbolje seznanjen z mnenjem članov, poverjenikov in odborov o našem delu, vabimo vse člane, poverjen ke in odbore Prešernove družbe, da nam spereče vsaj do 5. februarja svojo oceno in predlctge glede programa, opreme, poslovanja itd., tako za redne knjižne zbirke in dodatne knjige kot tudi za revijo »Obzornik«. Poverjeniki! Sporočite nam takoj število doslej vpisanih PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 20Ceur^;ven zadnja* veČerna članov'm* naročnic naI posamezno dodatno knjigo. Pohitite z - zamudnike iz vseh 'KRALJ delom, da bomo lahko -^tsen'nLurvth'knL"1"" krajev 8, 2. 1957 ob 14. uri na EDIP«. Opozarjamo občinstvo omogoč.li tiskarni pravočasen natis vseh knj.g klavnici v Kranju. na zadnjo večerno predstavo. GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE in domači »Storžič«. To tekmo vanje bo odslej vsako leto, pokali pa bodo prehodni. J. G. SANKASKE TEKME V KROPI Preteklo nedeljo so bile na progi Jamnik—Kropa sankaške tekme. Tekmovalo je 87 tekmo- letu delali po posameznih ko-valcev iz Krope, Begunj, Jese- misjah. Ena najbolj delavnih nic in Žirovnice. je bila športna komisija, ki ima REZULTATI: ČLANI — 1. največ zaslug za delo s pio-ekip, čeprav je bilo najavljenh Tone Ulčar 8.05,3 (Jesenice); 2. nlrji, vzgojo mladega kadra in 9. Zato je turnir tudi nekoliko Štefan Bohinc (Ž) 8,20,0; 3. Jože organizacijo raznih tekmovanj, izgubil na zanimivosti in se je Rešek (K) 8,28.0. — Ti so tek- končal že v dveh dneh. movali s tekmovalnimi sanmi. • • • RADOVLJICA, Rezultati posameznih srečanj: NAVADNE: SANI: 1. Albin Kor- S*NCUR ™ D°MlA™Av nmtiia • Rnsno R-o Tn»lav ■ dež (K) 9,22'°! 2- Stanko Nemec V soboto zvečer sta imeli Av- V ' (K) 9.30.5; 3. Janez Smrekar (K) to-moto društvi Radovljica in 9,40,0. MLADINCI: — 1. Frane. Šenčur letne občne zbore, v ne-Mohorič (K) 9,13,5; 2. Evgcn Je- deljo dopoldan pa je bil občni raša (K) 9.37,0; 3. Janko Toma- zbor tudi v Domžalah. Pregle-žič (K) 9,45,0. ŽENSKE: 1. Erma dovali so delo v preteklem letu Gašpcrin (K) 10,43.5; 2. Marija in govorili o bodočih nalogah Potrebuješ (K) 10,45,8; 3. Marija društev. Ob zaključku občnih Rajgelj (K) 11,00,0. C. R. zborov so predvajali športna SMUČARSKO TEKMOVANJE V TEKIH IN SANKANJU V PODNARTU Preteklo nedeljo je društvo »Partizan« iz Podnarta priredilo smučarsko tekmovanje v tekih ;n sankanju. Sodelovalo je 32 udeležencev. Senta 5:2, Sloga : Tekstilac 5:3, Opatija : Bosna 5:1, Triglav : filme. C. JEGLICEVE SPOMINSKE TEKME VODI TITAN V Kamniku so v teku med-obratne tekme za prehodni pokal, ki velja kot Jegličev me-morial. Po prvi polovici tekmovanja V sankanju je na 100 m dolgi vodi Titan pred podjetjem progi zmagal pri članih Rado Kamnik, ki kot lanski zmago-Faganel iz Podnarta pred Meto- valeč brani pokal. Z. 99 4 Glas Gorenjske Kranj, 28. januarja 1957 0 „Tak vendar!" se je razveselil Zgonc. Hitro je odpel suknjič in izvlekel povaljano denarnico, potem pa je z vozliča-stimi, črnimi prsti začel šteti denar. Porinil ga je pred Ano. „No, pa podpiši, da si prejela," Dolgo je iskala papir in pero, očetova smrt je vse v hiši spravila v nered. Potem je napisala nekakšno pogodbo. Zgonc je skrbno zganil list in ga spravil. Nato je obema segel v roke. „No, kaj je bilo treba toliko premišljati," je rekel in se zasmejal. „Samo še tole, Ana: morebiti imaš v hiši prazno kamro, kjer bi fant spal in pa da bi mu ne bilo treba drugod loviti žlice? Tisto ti bo že posebej plačal." Ana je prikimala. Zdelo se ji je samo ob sebi razumljivo, da bo bratranec jedel in spal v hiši. Zgonc si je zapel preozko črno suknjo, si posadil na glavo kučmo in izpil še kozarček žganja. Potem se je odpravil. Ana ga je spremila do vrat. Pri slovesu mu je rekla: „Povejte Dominiku, naj strica Miklavža pušča v miru. Nočem, da bi ljudje kaj govorili. Stric v pijanosti ne tehta besed." „Oh, ta jih tudi trezen ne tehta," se je zasmejal Zgonc. Okorno je stisnil Ani roko, rekel: „Ne žaluj preveč, očeta ne boš več obudila," in šel. Aleš je odšel v spodnjo hišo k nosačem in Ana je ostala sama. Naslonila se je na toplo peč. Nekaj časa je stala čisto brez misli, potem je dojela tišino v sobi, stopila k stenski uri, ki so jo ustavili ob očetovi smrt in jo navila. Tiktakanje stare ure je prineslo v tiho sobo nekaj življenja. Potolažiti je ni moglo. Mislila je, kako čudno prazno je vse, odkar ni več očeta v kamri. Živo se ga je spomnila, kakšen je bil nazadnje, ves zabuhel in rumen v obraz. Tedne in tedne se je ječe prekladal po postelji. Zadnji večer pa se je umiril, nobenih bolečin ni čutil, samo dušilo ga je čimdalje bolj. Slonel je med blazinami in ji je rekel: „Preden bo jutro, mi bo zalilo srce, Ana..." Govoril je tako vdano, da je Ano presenetilo in prestrašilo. Ali je mogoče, da se človek nazadnje ne boji več smrti? Tega si ni mogla misliti. Obrnil je glavo k steni in zadremal. Ana je sedela kraj postelje, bila je izmučena, toda zaspati si ni upala. Celo uro je sedela ob vzglavju in čakala, kdaj se bo oče prebudil. Potem se je hipoma prestrašila, zdelo se ji je, da bolnik pretrdno spi. Nič več ni hropel, ni mu grgralo v grlu. V smrtnem strahu je planila pokonci in poklicala: „Oče!" Ni es oglasil. Stresla ga je, drgetajoča od bližine smrti, ki jo je čutila čisto blizu. Očetu je glava omahnila vznak v blazine in vanjo so zastrmolele njegove steklene, mrtve oči. Tedaj je vedela da je mrtev, za vpila je in stekla klicat ljudi... Spomin je bil še čisto živ in tako boleč, da so ji navrele solze v oči. Hkrati jo je postalo strah. Še dobro, da so ljudje spodaj! Šla je k mizi, pobrala Zgončev denar in ga zaklenila v predal nizke komode. Mislila je na pogrebne stroške in sedmino. Denar ji je prišel ravno prav. Po sedmimi bo šla k stricu Filipu, stric ji bo gotovo pomagal. In Aleš . .. morebiti bi bilo res najbolje, ko bi ostal doma. Kovaške obrti vendar ne kaže opustiti! Težko se bo privadil kovaškemu delu, predolgo je že v mestu. Niso storili prav, da so ga dali v šole. ENOTE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, KI SO V EGIPTU V OKVIRU VARNOSTNIH SIL ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV, SO DOBILE ENO NAJTEŽAVNEJŠIH NALOG: ZASESTI SINAJSKI POLOTOK ZA UMIKAJOČIMI SE IZRAELCI. NASI SO TO NALOGO OPRAVILI V SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO. ZLASTI TOPLO SO JIH POVSOD POZDRAVLJALI DOMAČINI - EGIPČANI. SPODAJ: OBISK V KAIRSKEM MUZEJU. PRI NAŠIH V EGIPTU ZGORAJ: POLITIČNA URA V PUŠČAVI. — SPODAJ: V POGOVORU Druga, po slavnih možeh znamenita vas pod Stolom, je Žirovnica. V tej vasi je bil rojen 26. januarja 1797 »velikan učenosti« Matija Cop, Prešernov mentor, prvi slovenski literarni zgodovrinar, jezikoslovec, vodilni kritik in estet svoje dobe. Po poklicu je bil profesor in je služboval v razni'h krajih (v Lvovu kot suplent na filozofski fakulteti), od septembra 1830 dalje pa je kot bibliotekar vodil licejsko knjižnico v Ljubljani. Službo je vestno opravljal, bil v šoli prijazen in pravičen ter skušal pri učencih razširiti zlasti estetsko obzorje in zbuditi smisel za moderne literature. Licejsko knjižnico, ki do njegovega prihoda dolžnost-nih izvodov že več let ni prejemala, bila brez katalogov in sploh neurejena, je v dveh le-t'h uredil, skrbel za sistematično iskanje in pridobivanje manjkajočih slovenik in dosegel, da je zopet prejemala dolž-nostne primerke. Matija Cop je imel izreden talent za učenje jezikov. Obvladal je med drugim: nemščrno, latinščino, grščino, francoščino, angleščino, italijanščino, španščino, provansalščino, portugalščino, češčino, poljščino, ruščino, bolgarščino, srbohrvaščino in sanskrt. Obvladal je vsega devetnajst jezikov in odlično poznal vse tuje književnostii. Cop je bil Prešernov najboljši prijatelj, njegov literarni mentor in duhovni vodja sodelavcev Kranjske Cbelice. S svojimi spisii o Kranjski Cbelici in me-telčiai, ki jih je objavil v Ilirskem listu, je posegel v abe- cedni boj na Slovenskem in dosegel, da je bila metelčica prepovedana. Njegovo največje delo je gradivo za slovensko literarno zgodovino, ki je.bilo objavljeno šele 1864 v Safafikovi Zgodovvni slovanskih jezikov in književnosti. Matija Cop je bil nedvomno naj izobražene j ši Slovenec svoje dcbe in narodno zelo zaveden. Bil je med prvimi Slovenci, »ki jih je«, kot je zapsal France Prešeren, »bolela stara rana, da je domovina svojim sinovom tuja, da se ti sramujejo imenovati se Slovence, da so nenaklonjeni prijaznim, sladkim glasom, v katerih jih je vzgojila mati, da tlačancjo tujim šegam, tujemu jeziku«. Ne samo za slovensko ampak tudi za splošno znanstvo je bila velika izguba, da je moral z delom prekiniti, star šele dobrih 38 let. Med kopanjem v Savi pri Tomačevem je 6. julija 1835 utonil. Njegov brat Janez, rojen 1810 v Žirovnici, umrl okrog 1846 na Dunaju, po poklicu pravnik v finančnem ministrstvu, je kot zelo nadarjen literat posegel v tedanje slovensko Irterarno življenje in bi se po Matijevem priznanju ob ugodnejših slovenskih literarnih razmerah mogel razviti v pesnika, ki bi bil Slovencem nekaj pomenil. Po Matij evi smrti pa je izgubil prejšnji živii stik z ljubljanskimi literarnimi krogi. V Žirovnici je bil rojen tudi dr. Ivan Svetina, znani profesor matematike lin verouka, ki je poleg drugega napisal več učnih knjig. 29. Se pred dnem je Nande potrkal na Poloničino okno in jo prosil, naj prid« ven. Ko mu je Polonlca še in še zatrdila, da ga ima tako rada, da bi šla i njim kamor bi hotel, ji je povedal, da mn nekaj hudega preti in da mora odtod. Več ji ni hotel povedati, saj bo tako po drugih vse izvedela. Le vsega naj jim ne verjame — zaupa naj njemu! Segla sta si v roke In se molče gledala. Stisk njene roke mu je potrdil, da ga dokle ljubi in mu zaupa. SO. Zđajci se začuje kletev z drugega konca hiše: »Ušel je, vrag! Ni ga več v gnezdu!« Nande se brž poslovi od deklice in odide kar čez njive proti gozdu. Ko ga Blaž zagleda, se v divji jezi, da mu hočejo odfrčati lepi metuljčki, kar sam spusti za njim. Toda Nande je že prišel do roba gozda in Blaž se upehan vrne. Hlapec je povedal Polonici, kako je stric odkril, da je Nande rokovnjač. To je deklico hudo zadelo, toda spomnila se je tudi Nandetovih besed: »Le ti me moreš rešiti, če me ljubiš!« 31. Popoldne je Blaž povabil hlapca s seboj in odšla sta proti Kolovcu. Blaž je imel trden namen zaslužiti tiste novce, ki so jih nudili gospodje. Ko prideta preko senožeti v gozd, zagleda hlapec na grmu obešeno beraške torbo. »Stojte, stric Blaž! Glejte, zdelo!« strahoma zakliče in ga potegne za rokav. »Jaz že ne grem dalje! Zdelo kažež na nesrečo. Rokovnjači gotovo vejo, da jih greste tožit, pa so vam pot zacoprali. Pojdiva raje domov, stric, lepo vas prosim!« 32. A Blaž je razposajeno sklatil malho z grma in se zasmejal: »No, stopiva, pot je odprta!« Vendar se hlapca ni dalo pregovoriti. Tako sta odšla vsak svojo pot* Cez nekaj časa se prikaže iz grmovja Tomaževa glava, kmalu prilezejo za njo še ostale pritikline njegovega telesa-»Kaj, golobček, rokovnjače bi šel rad tožit! Aj, aj! Čakaj, mi ti bomo že pokazali, kaj se pravi rokovnjače izdajati!« Rekši oprta malho ln jo ubere za Blažem.