Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst. Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna številka 500 lir NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir 10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70J'o SETTIMANALE ŠT. 1408 TRST, ČETRTEK 14. APRILA 1983 LET. XXXIII. Stvarni pogovori v Ljubljani Na povabilo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je v sredo, 6. t.m., bilo na obisku v Ljubljani odposlanstvo Slovenske skupnosti iz Furlanije Julijske krajine. V slovenski prestolnici je zamejsko odposlanstvo, ki sta ga vodila deželni predsednik dr. Rafko Dolhar in deželni tajnik prof. Andrej Bratuž, sprejel predsednik Franc Šetinc, pri pogovorih pa je bil prisoten tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. V delegaciji Slovenske skupnosti so poleg Dolharja in Bratuža bili Jevnikar, Maver, Tul in Gombač iz Trsta, Gradnik, Terpin, Paulin in Brešan iz Gorice ter Prešeren iz Kanalske doline. Predstavniki Slovenske skupnosti so gostitelje seznanili s trenutnim položajem slovenske narodne manjšine v Italiji, zlasti v zvezi z napori in s prizadevanji za dosego celovite zakonske zaščite. Predstavniki slovenske politične organizacije so pri tem poudarili, kako vlada že nekaj let na ravni italijanskih pristojnih krogov mrtvilo, saj se na primer v senatni komisiji za ustavna vprašanja iz povsem nerazumljivih razlogov ne nadaljuje razprava o zakonskih predlogih, ki so jih vložili komunisti, socialisti, Slovenska skupnost in krščanski demokrati. Obrazložili so tudi težave, ki so nastale v zadnjem času v okviru enotne delegacije Slovencev v Italiji, pri čemer so poudarili, da je Slovenska skupnost seveda še dalje za enotne nastope, kadar gre za vprašanja, ki so skupna vsem Slovencem v Italiji, a da je treba po njenem mnenju skupni forum natančneje opredeliti, zlasti kar zadeva njegove pristojnosti, da se na ta način preprečijo oziroma onemogočijo razni nesporazumi. Končno so zastopniki Slovenske skupnosti omenili pomen bližnjih deželnih volitev, na katerih bo sodelovala tudi slovenska politična organizacija, da ponovno izvoli svoje predstavništvo v deželni zbor. Predsednik SZDL Slovenije Šetinc je goste seznanil s trenutnim položajem v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer se zlasti bije boj za odpravo hudih gospodarskih težav. Obširno je govoril tudi o glavnih smernicah jugoslovanske zunanje politike in v tej zvezi poudaril nenehno skrb za usodo Slovencev, ki kot narodne manjšine živijo izven meja Slovenije. Kar zadeva Slovence v Italiji, je dejal, da Slovenije in Jugoslavija odločno podpirata njihove napore za ureditev osnovnih vprašanj, kot je na primer globalna zaščita, pri čemer je opozoril, kako je v tem pogledu važna enotnost vseh komponent manjšine. dalje na 7. struni ■ V znamenju bližnjih upravnih volitev Za italijansko notranjepolitično življenje sta v zadnjem času značilna predvsem dva dogodka: zbližanje med socialisti in komunisti ter skoraj mrzlična prizadevanja krščanskodemokratskega tajnika De Mite za korenito preureditev stranke v velikih italijanskih mestih. Zbližanja med socialisti in komunisti nikakor ni bilo mogoče predvidevati. Odnosi med obema levima strankama so se v zadnjem času slabšali, zavezništva so se rušila (glej Firence). Uvodni govor tajnika KPI Berlinguerja na vsedržavnem kongresu v Milanu je bil zelo polemičen do socialističnega tajnika Craxija in njegove politike. Nastop socialističnega tajnika na tem kongresu pa je vsekakor pomenil preobrat v odnosih med obema strankama, kajti Craxi v svojih izvajanjih je kratko-malo prezrl polemično ost tajnika Berlinguerja in govoril le o vprašanjih, ki obe politični sili družijo, medtem ko je zamolčal to, kar ju razdvaja. Pred kratkim je tako prišlo do srečanja med Berlinguerjem in Craxijem, ki sta se predvsem dogovorila, da bosta obe stranki sodelovali v občinskih in pokrajinskih upravah tudi po u-pravnih volitvah v letošnjem juniju. To pomeni, da so se socialisti še pred junijskimi volitvami odločili za zavezništvo s komunisti na ravni krajevnih uprav, kot so se bili odločili leta 1975 in 1976, ko so komunisti dosegli svoje naj večje volilne uspehe in prevzeli oblast v mnogih velikih italijanskih mestih. Socialisti so torej potrdili svojo politično izbiro, da nameravajo biti na oblasti povsod, kjer je le mogoče: v Rimu, v okviru osrednje vlade na o-blasti skupno z demokristjani; v občinskih in pokrajinskih upravah pa na oblasti skupno s komunisti. Načelno tako ravnanje prav gotovo ne more biti, vendar ga Craxi skuša opravičiti, češ da nameravajo socialisti zajamčiti tako imenovano upravljivost države. Tajnik Krščanske demokracije De Mita si v zadnjem času prizadeva, da bi korenito preuredil strankino organizacijsko strukturo v velikih mestih, kjer je stranka na volitvah najbolj nazadovala. Očitno meni, da bo na ta način mogla ponovno postati odločilna sila in s tem mogla tudi ponovno prevzeti oblast, ki jo je bila izgubila. To je hkrati posreden odgovor KD na zavezništvo med KPI in PSI, ki je bilo pred dne- vi potrjeno. Celotna notranja politika se že razvija v znamenju bližnjih upravnih volitev, ki se bodo tikale nad 7 milijonov upravičencev in ki bodo zato pomemben pokazatelj trenutnega razpoloženja vsega volilnega zbora. V Nabrežini so poimenovali glavno cesto po Igu Grudnu V Nabrežini so v nedeljo dopoldne slovesno poimenovali glavno cesto, ki gre skozi vas, po pesniku Igu Grudnu. S tem dejanjem se je devinsko-nabrežimska občinska uprava hotela oddolžiti spominu pesnika ob 90-letnici njegovega rojstva. Nedeljska slovesnost je le ena izmed niza prireditev, s katerimi Nabrežinci proslavljajo obletnico svojega slavnega sovaščana. V soboto se je namreč zaključil likovni natečaj, ki ga je priredilo domače kulturno društvo in je tudi potekel rok za izročitev izdelkov literarnega natečaja na temo Iga Grudna in njegovih pesmi, ki ga je prav tako priredilo društvo Igo Gruden za učence in dijake v občini ter za višješolce vse pokrajine. Slovesnost na nabrežinskem trgu se je začela z nastopom nabrežinske godbe na pihala, sledil je pozdravni govor v italijanščini in slovenščini župana Albina Šker- ka, ki je utemeljil poimenovanje ceste ter osvetlil človeški in pesniški lik Iga Grudna. Med drugim je povedal, da namerava občinska uprava preurediti odkupljeno Grudnovo rojstno hišo v muzej. Ploščo, ki je vzidana v steno nabrežinske kavarne, pa sta odkrila Grudnova pranečaka. Zupan se je v svojem govoru zahvalil nabre-žinski hranilnici in posojilnici, ki je krila vse stroške za nedeljsko slovesnost. Godba na pihala je sklenila slovesnost z nizom koračnic in venčkom slovenskih narodnih pesmi. Med gosti naj omenimo predvsem predsednika deželnega sveta Collija, jugoslovanskega generalnega konzula Mirošiča in županjo waleškega mesteca Llantwit Major, kjer je matični sedež Zavoda združenega sveta. Jenny Pearce, ki se te dni mudi na obisku v devinsko-nabrežinski ob- dalje na 4. strani ■ Seminar Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti RADIO TRST A HI NEDELJA, 17. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 »Andrejčkova glava je prazna«; Žarko Petan; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Šport in glasba; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 18. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10Vincenzo Bellini; Capuleti; 11.30 Beležka; 12.00 Zvezde o nas; 13.00 Poročila; 13 20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Pep-pone«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 iM in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 19. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 ratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Vin-cenzo Bellini: Capuleti; 11.30 Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone«; 14.30 Ropotuljica; 15.30 aJzzovski koncert; 16.00 Trst in njegovo zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kralka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Pepplno De Filippo: »Skupno kosilo«; 18.40 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Manjšine med deželami in Evropo; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanih: »Don Camillo in ePppone«; 14.30 Ever-greeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Harmonikarja Zoran Lupine in Francesco uFrlanič; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 21. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120 letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone«; 14.30 Otroški kotiček; 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 22. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 810 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 »Ena bolha me grize«; 13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Don Camillo in Peppone«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 23. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 9.00 Alpinizem: liki, dosežki, vrednote doma in v svetu; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Don Camillo in Peppone; 14.30 »Leteči zmaj«; 15.00 Iz studia neposredno; 16.00 »Kdo je na vrsti?«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Kakih 50 mladih pripadnikov enajstih narodnostnih skupnosti iz Zahodne Evrope se je od 27. marca do 1. aprila udeležilo letnega seminarja Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Seminar je bil v hotelu Antonič v vasi Reka pri Šentjakobu v Rožu na Koroškem. Gostili so torej koroški Slovenci, ki jih v organizaciji zastopa Koroška dijaška zveza. Slovence v Italiji zastopa v Mladinski komisiji FUENS mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Poleg teh dveh zastopstev so bili na seminarju predstavniki Gradiščanskih Hrvatov, Dancev v Nemčiji, Nemcev na Danskem, Fri-zijcev v ZRN, Sudetskih Nemcev, Južnih Tirolcev, Retoromanov iz Švice, Nemcev v Belgiji in nemškogovorečih Alzačanov. Seminarji FUENS imajo namen, da vsako leto posebej predstavijo manjšino, ki gostuje srečanje, poleg tega pa omogočajo izmenjavo informacij in misli med prisotnimi manjšinami. V ta namen je vsako predstavništvo poročalo o položaju v svojih krajih. Za Slovensko skupnost, ki ijo je stalno zastopalo pet članov iz Trsta (krajši čas so bili prisotni tudi trije rnla- nutno najbolj aktualna. S primerki tukajšnjih listov in revij je prikazala tudi slovensko časopisje in publicistiko v Italiji. Koroško so udeleženci spoznali iz predavanj predsednika Koroške dijaške zveze Rudija Vouka in zastopnika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Boruta Sommereggerja, dalje iz celodnevnega izleta in pa nastopa dveh domačih skupin na kulturnem večeru. Izlet je udeležence popeljal v Sele in Železno Kaplo, kjer so spoznali upor Slovencev proti nacizmu, na Gosposvetsko polje, kjer so jim spregovorili o zgodovini, in v Celovec. Tam so si ogledali slovensko gimnazijo, na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev pa so imeli razgovor s predsednikom odv. Matevžem Grilcem. Precej časa je bilo na letošnjem seminarju posvečenega notranjemu življenju mladinske komisije FUENŠ. Srečanje samo se je začelo v nedeljo zvečer z zasedanjem glavnega odbora. V torek in v četrtek popoldne pa je bil redni občni zbor. O opravljenem delu je poročala predsednica Christel Petersen, ki je v imenu iz- V zvezi z novico, da nameravajo neofašistični eksponenti MSI z vsedržavnim voditeljem Almirantejem na čelu proslaviti v prihodnjih dneh v našem mestu zloglasnega škvadrista Francesca Giunto, ki je leta 1920 pripravil in izvedel požig Narodnega doma, je izvršni svet Slovenske skupnosti z največjo ogorčenostjo nastopil proti proslavljanju človeka, ki se je proslavil v ščuvanju k sovraštvu in nasilju proti Slovencem. Slovenci, ki smo v boju proti fašističnemu režimu — je dalje rečeno v protestni izjavi Slovenske skupno- vršnega odbora pokazala na pereče vprašanje potrebe, da se preverijo odnosi med organizacijo FUENS in mladinsko komisijo, da bi ta samostojneje zaživela. V ta namen je bil izdelan osnutek novega statuta, o katerem se bodo morale včlanjene organizacije izreči, dokončno pa bodo o njem sklepale na seminarju prihodnje leto. V drugem delu občnega zbora je prisotne pozdravil tudi predsednik celotne FUENS, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik. Občni zbor je sprejel resolucijo v korist Frizijcev v Zahodni Nemčiji. Glede prihodnjega seminarja so prisotni vzeli na znanje vabilo Nemcev na Danskem. Delno je bil obnovljen izvršni odbor (podpredsednikoma namreč letos ni potekel mandat), ki je zdaj res mednarodno reprezentativen: predsednica je Frizijka iz ZRN Christel Petersen, tajnik je Reto-roman iz Švice Ruedi Bruderer, podpredsednika sta koroški Slovenec Franc Wa-kounig in Alzačan iz Francije Christian Neumiiller. Seminar sicer ni imel povsem zadovoljivega odmeva v javnosti (tiskovna konferenca na primer aii uspela), pokazal pa je, da je mladinska komisija FUENS živa in da ima voljo do dela. VOJNA MED IRANOM IN IRAKOM Na južni fronti med Iranom in Irakom je prišlo do silovitih spopadov. Tako v Teheranu kot Bagdadu zatrjujejo, da so sovražniku zadali hude izgube. Obenem pa si izmenjujejo obtožbe o napadih na civilno prebivalstvo. Kot zatrjujejo v Teheranu, so iranske čete zavrnile kar 18 iraških napadov in v protinapadu zasedle 150 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki so ga pred meseci zasedli sovražniki. V Bagdadu pa zatrjujejo, da so v spopadu pobili 3.200 iranskih vojakov, več sto pa zajeli. Medtem ko je Bagdad odposlal glavnemu tajniku Združenih narodov De Cuel-larju protestno brzojavko o iranski agresiji, je predsednik teheranskega parlamenta Rafsanjani dejal, da Iranu ne preostaja drugega kot nadaljevati vojno, potem ko je svet ostal gluh ob teheranskih predlogih za prekinitev vojnega stanja. sti — prenesli mnogo žrtev in preganjanj, ne moremo in ne smemo v tem trenutku pozabiti na vse tiste, ki so pod fašizmom posredno ali neposredno trpeli in umirali. Izvršni odbor Slovenske skupnosti javno apelira na odgovorne oblasti, naj preprečijo to napovedano fašistično izzivanje, ki pomeni predvsem žalitev moralnega čuta in žalitev vseh tistih, ki so trpeli in umirali zaradi fašizma. Proslavljanje Giunte lahko smatramo, da je naperjeno proti mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani ter dobrososedskim odnosom ■ SREDA, 20. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: 8.45 Glasbena matine- , .. .. i- ja; 1000 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S dl iz Gorice), je poročala Manja Brecelj, koncernega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja Sintetično je navedla vprašanja, ki so tre- Nesramnost neofašističnih organizacij Uspelo dijaško zborovanje o mamilih Slovenski in italijanski študenti višjih srednjih šol so v torek, 12. aprila, priredili zanimivo javno zborovanje na tematiko mamil v Kulturnem domu v Trstu. Nedvomno je problem mamil dijakom zelo blizu, kot je dokazalo dejstvo, da so se res polnoštevilno udeležili prireditve. Morda je nekoliko presenetilo nenavadno visoko število italijanskih dijakov, ki so skupno z našimi, do zadnjega kotička napolnili slovenski Kulturni dom. Ob številnih posegih sta izstopala predvsem dva in sicer govor ravnatelja psihiatričnih storitev Ro-tellija in sociologa Dalla Chiese. Po običajnih predstavitvah in pozdravih dijaških predstavnikov (za Slovence je spregovorila Katja Palčič) je najprej Prejeli smo ZAKAJ »BRODOVJE« IN NE LADJEVJE? V oddajah slovenskih radijskih postaj in tudi v določenem, posebno zamejskem slovenskem tisku se še vedno trdovratno ponavlja, srbo-hrvaška beseda »brodovje« namesto slovenske besede ladjevje. Ali časnikarjem, ki bi morali nadpovprečno dobro poznati jezik, ki je njihovo orodje, res ni znano, da pomeni beseda brod v slovenščini samo štirioglato plovilo, ki se ga upravlja z drogom, za prevoz ljudi in živine čez reko, ne pa ladje? Pomen »ladja« ima samo v srbo-hrvaščini. Kaj je na besedi »brod« v nasprotju z ladjo tako privlačnega, da se ji slovenski časnikarji kar ne morejo odreči, po desetletjih opozoril jezikoslovcev in vseh tistih, ki še i-majo zdrav čut za slovenski jezik? Naj si kar skušajo predstaviti, recimo, kakšno ameriško »brodovje« brodov, kako jih morski valovi kljub drogovom v rokah njihovih krmarjev premetavajo sem in tja ...! V Hollywoodu so v torek zjutraj podelili Oskarjeve nagrade, se pravi največja priznanja v filmski umetnosti. Pravi triumf je tako doživel epični življenjepis o Gandhiju, ki je prejel kar osem nagrad, med drugimi je Oskar za najboljšo moško vlogo prejel Ben Kingsley, za poosebitev tega velikega indijskega narodnega voditelja. Verjetno ni slučaj, da je prejel naj-večje priznanje na področju filmske u-metnosti prav ta film, ki prikazuje življenjsko pot Gandhija, tega preroka nenasilja, ki je tudi pravi oče indijske neodvisnosti. Zanimivo je brati njegov dnevnik v katerem lahko spoznamo Gandhija, kot človeka, ki je moral skozi vrsto osebnih bojev, da se je priboril do osebnosti, ki je s svojo karizmo ustvarila sodobno Indijo. Odločilno za njegovo delovanje je bilo obdobje, ki ga je preživel v Južni Afriki med tamkajšnjimi Indijci. Verjel je v moč pasivnega odpora in nenasilja. Imel je vero in pogum, da se nastopil prof. Rotelli. V svojem posegu se ni omejil le na problem narkomanov i