Leiov. stev.2 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE •«« Komunisti RLY Tovarišice in tovariši! Namen današnje konference je, da analizira naše delo v letu 1963, da osvetli skozi dosežene rezultate dejavnost kolektiva kot celote in vlogo komunistov pri tem posebej. Pri tem smatram, da ne smemo izolirati rezultate v letu 1963 od dejanj in dogajanj v preteklih obdobjih, ker ti rezultati niso sad našega dela samo v leni letu, temveč — in to pred- Se predno preidem na delo v letu 1963, bi želel poudariti poseben dogodek v našem kolektivu v tem času, ki po svoje potrjuje pravilnost našega dela, nas navdaja s ponosom, a istočasno tudi zelo obvezuje. V mislih imam obisk našega maršala in prvega sekretarja CK KP SZ — od tedaj našega častnega člana tov. Nikite S. HruščoVa pri nas. Sleherni član našega kolektiva se s ponosom spominja na ta trenutek, posebno pa še na besede tov. Tita, ko je dejal: »Prišli smo sem, da bi pokazali našim dragim gostom Velenje, kjer se lahko delovni kolektiv zares pohvali z lepimi uspehi, in da bi se srečali z vami. V tem, kar ste ustvarili tukaj, se lepo zrcalijo naši uspehi v socialistični izgradnji. Skrb za človeka, ki jo posvečamo pri nas delovnim ljudem, stalno večanje produktivnosti dela in vse drugo, kar je mogoče tukaj videti v praksi, očitno kaže prednosti socialističnega sistema, sistema, v katerem je delavski razred vzel svojo usodo v svoje roke.« Tovariši! Te besede in pristanek tov. Hruščova, da postane naš častni član, pa za nas niso samo priznanje za naše dosedanje delo, temveč — in to predvsem — velika obveza za naše delo v bodoče. Tega smo se zavedali, ko smo zvedeli za la obisk, zavedali smo se takrat, ko smo zaprosili tov. Hruščova, da (postane častni član našega kolektiva, tega pa se moramo zavedati tudi v naprej, ko bomo še vsem — sad jasno začrtane politike skozi več let nazaj in pred-slavljajo tako samo etapo k našim dosedaj zastavljenim ciljem. Smatram pa, da je ta etapa, delo v letu 1963 in rezultati, ki so v tem letu doseženi "važni predvsem zaradi tega, ker nam potrjujejo pravilnost začrtane poti in nam dajejo potrebno smelost, da po njej še bolj sigurno, z manj dvomov, l manj napakami korakamo naprej. bolj aktivirali svoje sile in sposobnost za naš nadaljnji razvoj. Rezultati, ki smo jih dosegli leta 1963 niso razočarali. Smatramo, da so dejansko odraz našega sistema, naše angažiranosti, produktivnosti, pa tudi pomanjkljivosti, o katerih bo govora v referatu in katerim smatram, da moramo posvetiti pri današnji diskusiji posebno pozornost, da s^ v bodoče ne bi ponavljale. Ko govorimo o lanskoletnih rezultatih, moramo posebej podčrtati v decembru sprejeti statut naše delovne organizacije in' enotnost kolektiva, ki se je pri sprejemu tega akta tako jasno manifestirala. Ker je bil z referendumom sprejet s strani celotnega kolektiva in to s približno 95 % »DA« glasov, lahko-trdimo, da je v njem izražena volja vsega našega kolektiva, da je dejanski odraz stopnje našega vsestranskega razvoja in da odpira dejansko tisto perspektivo nadaljnjega razvoja, ki je odraz želja in hotenj vseh članov. Kako zelo je vsklajen z našo prakso in koliko je v oblikovanju sodeloval ves kolektiv, mislim da bom izrazil najbolje, če ponovim diskusijo člana ZK na sestanku OO ki je dejal: Morda bi bil naš statut boljši, če bi ga sestavljali samo pravniki in ekonomisti, ker pa je odraz naše volje, je pa takšen, kakršnega bomo tudi sprejemali.« Ker je statut odraz naše prakse, smatram, da je najbolje, da pogledamo skozi rezultate dela v letu 1963. (Nadaljevanje na 2. strani) o svojem delu TOVARIŠ FRANC LESKOŠEK-LUKA JE NA RUDNIŠKI KONFERENCI V VELENJU MED DRUGIM DEJAL: POPOLNOMA SE STRINJAM Z REFERATOM, KI GA JE PREBRAL VAŠ SEKRETAR, TOVARIŠ GREBENŠEK, Z UGOTOVITVIJO USPEHOV, KI STE JIH DOSEGLI IN S PRAVILNO KRITIKO. V LETU 1963 STE RES DOSEGLI LEPE USPEHE NA VSEH SEKTORJIH VAŠEGA DELA V POVEČANJU PROIZVODNJE IN PRODUKTIVNOSTI DELA, S TEM PA STE TUDI DOSEGLI POVEČANJE OSEBNIH DOHODKOV, DALJE STE DOSEGLI USPEHE V REKONSTRUKCIJI JAME, V MEHANIZACIJI, V IZGRADNJI LEPIH, MODERNIH STANOVANJ, V ŠOLANJU MLADIH RUDARJEV ITD. MED PRVIMI KOLEKTIVI V SLOVENIJI STE SPREJELI STATUT RUDNIKA IN PRI TEM RES POKAZALI VELIKO ZRELOST IN VELIKO ENOTNOST KOLEKTIVA, SAJ JE GLASOVALO ZA STATUT 95 % VSEGA ČLANSTVA KOLEKTIVA. PRVIČ JE TO VELIK USPEH, DA STE ŽE IZDELALI STATUT, DRUGIČ PA, DA JE BILA PRI GLASOVANJU ZANJ TAKO VELIKA ENOTNOST. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Proizvodnja se je dvignila od leta 1962 za 22 %, to je na tri milijone 164.000 ton, pri tem pa se je stalež povečal le za 9 %. Glede na plan za leto 1963 pa smo dosegli bruto dohodek s 110 %, narodni dohodek s 117 %, bruto osebne dohodke s 114%, sklade rudnika pa s približno 130 %. Če pri tem upoštevamo še to, da so se cene reprodukcijskemu in ostalemu materialu dvignile za ca. 8 %, ter da so bile družbene obveznosti za'30 % višje od planiranih, si lahko ustvarimo sliko intenzivnosti dela vseh delavcev rudnika, služb in organizacij, ker so vsi ti pri doseganju teh rezultatov tudi sodelovali. Smatram, in to je diskusija na konferencah OO tudi osvetlila, da vsi ti rezultati ne bi bili možni, če se ne bi boril za njih uresničenje sleherni član kolektiva, prežet z zavestjo, da od rezultatov njegovega dela zavisi uspeh enote in podjetja in da je od uspeha in jasne perspektive odvisen tudi proizvajalec — upravljavec sam. Ta medsebojna povezanost in odvisnost med delavcem in podjetjem, med uspehi in neuspehi enega in drugega je tisto, kar je dalo zunanje rezultate v letu 1963, in kar je še važnejše, da je garant za delo v bodoče. Ker so osebni dohodki, glede na naš interni sistem doseganja le-teh, ravno tako merilo gospodarjenja v preteklem letu, in ker naj bi le-ti predstavljali tako te-žino kot produktivnost in ekonomičnost dela našega rudnika, lahko ugotovim, da vsaj kar se možnosti rudnika tiče, to tudi izražajo. Povprečki OD so se 'dvignili od 41.109 din v letu 1962 na 48.600 din ali ca. 15%, kar ustreza večji produktivnosti in ekonomičnosti. Seveda pa je drugo vprašanje, če oni predstavljajo stvarni odraz težine intenzitete dela v odnosu na doseganje OD v ostalih panogah. Cene premoga pod kontrolo ne dopuščajo, da Se OD v rudarstvu primerno uredi. Iz tega pa izhajajo tudi težave pri rekrutiranju nove delovne sile za rudnike. Nujno je, da se uredi status rudarjev tako v OD kot ostalih delovnih in življenjskih pogojih, ker sicer je gotovo, da planskih proizvodnih kapacitet ne bo mogoče izpolnjevati. Ni moj namen in mislim, da bi tudi konferenca zgrešila svojega, če bi se preob-, širno zaustavljali ob nekaterih nerešenih vprašanjih, na katere ixe moremo vplivati, pa vendar imajo oni znaten vpliv na delo pri nas. Pri tem imam v mislih poleg že navedenega stalno večanje cen tako .materialom, ki jih potrebujemo za proizvodnjo, kot cen življenjskih artiklov. Samoupravni organi in uprava rudnika so že opozorili ustrezne organe na to problematiko, zato mislim, da o tem ne gre izgubljati mnogo besed na današnji konferenci, ki naj bo namenjena predvsem analizi in odpravi notranjih slabosti. ^^ Hudac Poudarjam to predvsem zato, da opozorimo tudi ustrezne forume ZK na posledice, ki v zvezi s tem nastajajo v podjetjih, posebej pa še v rudarstvu. Znižujemo normative porabe, a rezultatov ni, ker se za isti odstotek ali pa še večji povečajo cene materialom. Zvišujemo produktivnost in s tem zaslužek, najmanj za isti odstotek se povečajo cene življenjskih potrebščin. Nujno je, da se opozori na te probleme ne. samo s socialističnega stališča, temveč tudi političnega, da ne pridemo počasi nazaj na mezdni sistem. Na raznih konferencah in zborovanjih je često poudarjeno, da se mora dvig življenjskih stroškov takoj kompenzirati z ustreznim povečanjem osebnih dohodkov. Vem, da je to marsikje mogoče. Na žalost pa zaiadi praktično plafoniranih cen v rudarstvu ni mogoče. Želel bi sedaj nanizati nekaj slabosti v našem skupnem delu v preteklem letu, ker smatram, da so one tudi slabost dela nas komunistov. Pri tem bi na prvem mestu poudaril sorazmerno slabo proizvodnjo v III. tromesečju preteklega leta. Vsi se zavedamo, da je bilo niz objektivnih razlogov, ki so pogojevali slabo proizvodnjo, vendar pa lahko ugotovimo, da najmanj toliko tudi subjektivnih. Naša proizvodnja je že tako izpopolnjena, da ima vsak, pa tudi najmanjši spodrsljaj velike posledice. S tem, da nismo vnaprej odredili kdaj naj kdo koristi dopust, smo v delavcih podaljševali dopustniško razpoloženje, s katerim smo zaradi stalnih prelaganj dopustov ustvarjali pri delavcih nejevoljo. Nerazpolože-nje pa gotovo ne more dajati učinkov, kakršnih smo sicer vajeni. Posledica slabših učinkov so bili slabši zaslužki (v III. tromesečju smo dosegli 14 % nižje OD kot povprečno letno) — le-ti pa so seveda razpoloženje slabšali naprej. Ker so bili ti navidezno mali spodrsljaji vezani na objektivne težave (zmanjšanje stale-ža, zasuk širokih čel itd.), je logično, da je proizvodnja tako izpadla. Dejstvo je, da se delavci zaradi spoznanega sistema niso pritoževali zakaj nizki OD, temveč zakaj delo ni organizirano, zakaj so stvari tf zaostanku itd. Pokazalo se je, da se delavci, kar sem že poudaril, jasno zavedajo povezanosti dela in dohodka. Ti trije meseci pa nam morajo biti šola, da v bodoče sličnih stvari ne dopustimo, ker imajo velike posledice tako na sredstva pod- jetja kot OD in so predrag preizkus za ugotavljanje vživetosti sistema, če bi se že nekdo za tem hfltel skrivati. Veliko je bilo lansko leto narejenega, posebno zadnje mesece, na vprašanju odnosov vodij do delavcev, delavcev med seboj, vodij med seboj, itd. Najbistvenejše je to, da so bili ti odnosi postavljeni na edino mogočo realno bazo —^organizacijo dela. Jasno postavljeno načelo, da naj vsak skrbi za svoje delo, pri čemer je osnovno delo vodij organizacija dela, ne pa nadzor' in priganjanje delavcev, je že dale svoje rezultate, Se več pa jih bo moralo dati v bodoče. Sicer pa bo o tem več govora kasneje, ko se bom dotaknil nalog članov kolektiva rudnika v letu 19S4, saj bo to sigurno ena najvažnejših. Kako 9labši odnosi vplivajo na odvijanje dela, predvsem odnosi, ki so rezultat nedo-voljne organizacije dela, pomanjkanja študijskih predpriprav, ka-rakterizira situacija v EE jama zapad, o kateri je bilo mnogo govora v "zadnjih mesecih preteklega leta in ki je narekovala tudi določene kadrovske spremembe. Delo na našem rudniku je doseglo takšno kvaliteto, da ne dopušča nobenih improvizacij več. Zahteve, ki se postavljajo pred kot lektiv, ali pa, ki si jih nalaga kolektiv sam, so takšne, da ne prenesejo reševanja »po situaciji«, temveč se mora situacija usmerjati po naši volji. To pa seveda zahteva jasno začrtano orientacijo, preštudirano in analizirano, kar je sicer za splošno politiko rudnika karakteristično, izpadlo pa nam je v tej EE. Za reševanje prilik v jami je zaradi narave dela potrebno več študijskega in pripravljalnega dela že v načelu. Se bolj pa je potrebno takšno službo razviti ob tako težkih prilikah, kot so bile in so še na tem obratu. Same po sebi se one ne bodo izboljšale, praksa lanskega leta je pokazala, da jih ne rešu- jejo, temveč samo poslabšujejo rešitve »po situaciji«. Zato smatram, da je bilo ukrepanje v cilju bolj organiziranega študijskega dela tudi edino pravilno. Sploh smatram, da je bila pozornost, ki smo jo posvečali v preteklem letu študijam in uveljavljanju raznih zboljšanih metod dela, odločno preslaba. Pričakovati v bodočnosti večji doliv delavcev v rudarstvu, je zaradi težkih pogojev dela iluzorno, zato bo potrebno vsa dela znatno bolj mehanizirati. S pomočjo mehanizacije izboljšati učinke dela, da bomo na ta način lahko reševali stalno povečanje potreb po premogu. Na drugi strani pa bomo s tem tudi lajšali pogoje dela v jami. To je ena naloga s tega področja. Druga je boljša organizacija dela in vsklajevanje faz dela v jami (ciklus), za kar je seveda zopet nujna študijska in operativno tehnična predpriprava; študij voda in peskov zaradi nadaljnjega odpiranja kapacitet; organizacija dela v zvezi s pripravami na prehod na 42-urni tednik — skratka še in še je stvari s področja študijsko-raziskoval-nega dela, katere so vsaj nekaj časa v lanskem letu bile zanemarjene, bile pa ob koncu leta odločno začete in katerim bomo morali vsi člani kolektiva rudnika posvetiti vso pozornost v letošnjem letu. Morda se vam zdi čudno, zakaj danes poudarjam te stvari, ki so že itak krenile v svojo pravo smer. Ob tem primeru bi hoteli namreč opozoriti na veliko hibo v našem decentraliziranem sistemu, ko so oči članov ekonomskih in obračunskih enot vse preveč uprte v neposredne, tekoče naloge, odločno premalo pa se misli naprej -in se zato za te namene tudi tako težko odločajo sredstva. Smatram, da je v interesu sleherne ekonomske enote, da se ta dela znatno razširijo, da se službam, ki na tem delajo, da pravo mesto in vsa potrebna podpora. Lahko bo proizvajati z visokimi učinki in ceneno, če bodo vsi problemi v naprej dobro preštudirani in analizirani. Sicer pa se lahko znajdemo v situaciji, v kakršni se je lansko leto nahajala in se še sedaj nahaja ena ekonomska enota. Zaradi tega sledijo tudi-slični izpadi kot je bil izpad proizvodnje v III. tromesečju lanskega leta. Delavsko samoupravljanje je doseglo v našem podjetju zavidljivo višino. Lahko trdim, da se je' afirmiralo z rezultati dela, ki so bili doseženi, afirmiralo se je pri sprejemu tako dolgoročnega akta kot je statut podjetja, pri rezerviranju sredstev za odpiranje novih kapacitet. Potrebno bo, a smatram da ne bo težko, afirmirati se tudi pri organiziranju in podpori dela, o katerem sem govoril. Ne zaprtost v svoje probleme, ne gledanje samo na danes, to mora biti osnovno vodilo slehernega sklepanja in ukrepanja. Kritična pripomba k delu v sistemu decentralizacije v našem podjetju v lanskem letu je tudi ta, da smo k vsem odločitvam le še premalo pritegnili neposredne delavce. V podjetju imamo eko-nomske in obračunske enote. Sigurno je, da vsi delavci sodelujejo pri sprejemanju važnejših sklepov ali bolje rečeno tistih »važnejših«, za katere smatramo, da so taki. Prav mnogi pa se rešujejo v okviru vodstev ekonomske in obračunske enote, kar smatram, da je ne samo nepotrebno, temveč tudi škodljivo. Prav često se nam adi nepotrebno o stvareh informirati ljudi. Smatram tovariši, da zahtevamo od Ijuidi več kot od sebe, namreč, da zahtevamo pravilno odločitev, brez da jim problem jasno in dokumentirano osvetlimo. Iz neštetih primerov bi lahko dokazal, da nam za odločitve ne bi bilo potrebno strahovati, če je tisti, od katerega jo pričakujemo, pravilno in zadostno informiran. Seveda pa je zato potrebno problem prenesti na kolefktiv, tam najti ali podati rešitev in tako kreniti v akcijo. Tudi za tak posel imamo na ruidniku službe, ki prav lahko razčlenijo in dokumentirajo sleherni problem ekonomske ali obračunske enote. Potrebno je, da se vodstva le-teh samo poslužujejo. Verjamem, da je potrebna tu precejšnja porcija samokritič-no9ti, ker analiza lahko pokaže tudi napake, ki smo jih sami delali, vendar pa je to ravno tudi cilj analize. Smatram, da je glede na naša hotenja tudi naš skupni cilj. Torej ni važno kdo in čigavo napako odkrije, važno je, da se odkrije in v skupnem interesu je, da se jo odstrani. Na konferencah OO je bilo nanizanih še dosti drugih manjših ali večjih pomanjkljivosti, ki nas pri našem delu spremljajo. Vseh se v svojem referatu ne morem dotakniti, upam pa, da sem se dotaknil vsaj nekaj najbistvenejših. Morda pa bo kdo oporekal, da je pri rezultatih, ki smo jih dosegli, že itak preveč kritike na naše delo. Tovariši! Kakor koli bi 'se hotel mučiti, da ilustriram tisto dobro, ne bi mogel toliko povedati, kot je povedal naš maršal in kar sem uvodoma tudi preči-tal. Mislim tudi, da se nahajamo v takšni etapi razvoja, ko rabimo razumno kritiko bolj kot kdaj koli, saj vemo, da nekoliko višje doseganje rezultatov zelo rado uspava. Vemo tudi, da nismo zadovoljni z današnjimi osebnimi dohodki in ostalim družbenim standardom. Če pa si hočemo položaj izboljšati, ga lahko samo z boljšim delom. Smatram, da je potrebno danes, ko bomo analizirali rezultate preteklega leta, uvideti vse ono slabo, kar nas je še spremljalo, da bodo tako rezultati jutri še vidnejši in boljši. V dosedanjem izlaganju o delu organizacije »in članov ZK v letu 1963 pa skoraj nisem spregovoril ali bolje rečeno nisem tega dela posebej obravnaval. Seveda pa je nujno in v tem je tudi glavni namen, da prikažemo, kako smo se komunisti vživeli v to svojo vlogo, kako smo delovali, ali smo bili v svojem delu uspešni in ali pomenijo rezultati, ki jih je kolektiv dosegel, tudi rezultat dela. organizacije in članov ZK ali obratno, ali so pomanjkljivosti, ki smo jih v preteklem letu imeli tudi odraz pomanjkljivosti dela in sistema naše organizacije. Mislim, da eno in drugo! Danes lahko ugotovimo, da smo se komunisti v novo nastali situaciji, to je delu v okviru decentraliziranega samoupravljanja, dobro znašli. Morda to lahiko ilustriram s tem, da je v svetih obračunskih enot, ki so jih izvolili delavci sami približno 50 % članov ZK, ki so bili izvoljeni prav zaradi svoje dejavnosti v okviru teh delovnih skupin. To je za nas sigurno podatek, ki' pove, da so se mnogi komunisti afirmirali s svojim delovanjem, s svojimi stališči in odnosi. Afirmirala pa se je tudi organizacija ZK rudnika kot celota, ki je povezovala vse komuniste z enotno ideološko izgradnjo, razlagala in objasnjevala načine konkretnega udejstvovanja komunistov v pogojih decentraliziranega samoupravljanja in iskala politične rešitve za probleme, ki zadevajo celotno podjetje. V vsakodnevnem življenju često kritiziramo premajhno aktivnost posameznih članov, pa včasih tudi organizacijo rudnika kot celoto. Nekatere pomanjkljivosti bom osvetlil tudi jaz. Ko gledamo na prehojeno pot kot celoto, oziroma, ko analiziramo leto 1963 moramo priznati sebi in vsem članom ZK, da so se v svoji funkciji, ko se afirmirajo in pri- dobivajo na ugledu kot navadni vojaki, ki se bore za najboljše rešitve in sklepe v okviru decentraliziranega samoupravljanja, dobro znašli. Nikdar nismo čuli, da se poskuša nekdo vsiliti s svojim stališčem pod avtoriteto članstva ZK, pa vendar, ko gledamo sklepe organizacije in komiteja vidimo, da so bili več ali manj vsi realizirani. Tudi pot razvoja in utrditve delavskega samoupravljanja v podjetju, načini prilagajanja istega naši praksi, jasno kažejo, da so se komunisti s svojimi stališči resnično afirmirali. To so sigurno rezultati ideološke in politične izgradnje, ki jo je organizacija ZK kot celota posvečala svojim članom, oziroma so se člani sami ideološko izpo-polnj evali. V dobi samoupravljanja, ko sleherni delavec sodeluje- v ustvarjanju in delitvi dohodka, v dobi, ko smo se že v veliki meri osvobodili dirigiranja tudi v neposredni proizvodnji s strani predpostavljenega do podrejene-nega, oziroma smo predpostavljenemu dali tisto pravo funkcijo, ki jo kot strokovni delavec mora imeti, bi si drugačno funkcijo člana ZK tudi težko zamislili. Vsak delavec komunist ali ne stremi za boljšim, za svoj boljši osebni standard, za standard svoje družine in svojega kraja. V tem med komunistom in nekomu-nistom sigurno ni razlike. Prav tako ni razlike v prepričanju obeh, da se do tega da priti samo z boljšim, intenzivnejšim delom. Pa vendar se tu že pojavljajo prvi manjši odkloni, posebno še v času, ko je naš trg tako glede cen neurejen kot je. Nadaljuje ise pri odvajanju sredstev za razne kulturno-prosvetne in ostale potrebe kraja, pri pomoči, ki jo mora ena obračunska enota nuditi drugi itd. itd. Skratka v našem vsakodnevnem življenju naletimo na' niz problemov, problemov, kjer je potrebno na licu mesta dati ustrezen odgovor, najti načine odprave istih, dati problemu njegovo pravo vrednost — ne uvečano niti ne zmanjšano — to so konkretne reakcije članov ZK, samoupravljavcev med sa-moupravljavci, delavci med delavci. Tej konkretni reakciji na problem daje osnovo članu ZK lahiko samo večja razgledanost, večja ideološka izobrazba in boljše poznavanje celovitosti problemov. Samo to je lahko tudi garanaija, da je to reagiranje zdravo, v smislu naše začrtane poti in našega delovanja. Komunisti smo se torej znašli v takšni situaciji, da se aktivno in idejno politično borimo in vplivamo na iskanje najboljših rešitev, da se s takšnim svojim delom med kolektivom afirmiramo kot enaki med enakimi, saj sicer če ne delamo tako, presta-nemo objektivno biti komunisti. V vsem tem pa smatram, da smo precej uspeli in zato danes lahko smelo trdimo, da so rezultati kolektiva, ki jih dosegamo, rezultati zavestno prevzetih nalog, rezultati jasne perspektive kolektiva, rezultati politično in ideološko izoblikovanih mnenj, predlogov in sklepov, na katere pa smo komunisti preko organov upravljali, preko dela v sindikalni in mladinski organizaciji vplivali in dali svoj jasen, komunistični pečat. Rezultati so delo — kot sem že uvodoma pojasnil —-vsakega posameznega delavca, obračunskih enot, sindikalne in mladinske organizacije, uprave in ekonomskih enot — skratka, delo celotnega kolektiva. Smatram pa, da je delo organizacije in posameznih članov ZK da imamo takšen kolektiv kot je naš, in v tem je tudi glavna afirmacija naše organizacije. Seveda pa niso samo dobre lastnosti kolektiva rezultat dela ZK. Ne, jasno se moramo zave-datiwda tudi slabim botrujejo naše pomanjkljivosti. In katere so te? Glavna je sigurno ta, da kljub povečanemu delu na politično ideološki izgradnji članov še zdaleč nismo storili tistega, kar od nas zahteva tako živa vsakodnevna praksa. Študiramo mnogo več kot smo kdaj koli, pogovarjamo se in izmenjujemo mišljenja ob mnogih primerih, pa vendar vise to ne zadošča pri tako hitrem tempu splošnega razvoja, kakršen je pri nas. Nujno bo v bodoče temu vprašanju posvetiti mnogo večjo pozornost, da se nam ne zgodi, da na prihodnji konferenci ugotovimo, da nam je polovica članstva, s tem pa tudi organizacija objektivno zamrla. O tem stalno veliko razpravljamo, veliko se piše o tem v našem časopisu, zato ne mislim razvlaoiti te, sigurno najvažnejše naloge, ki nas čaka v letu 1964. Delo komunistov v samoupravnih organih rudnika, sindikatu in mladinski organizaciji sigurno zavisi v glavnem od tega, s kolikšno resnostjo bodo pristopili k intenzivnejšemu vsestranskemu izobraževanju. Delo vseh teh, po-^ sebno pa samoupravnih organov in sindikata je doseglo na rudniku takšno stopnjo razvoja, da bo potrebno žrtvovati mnogo časa za izobrazbo, da se bodo komunisti kot idejni nosilci nadaljnjega napredka lahko v ta ritem vključili. V pogledu poglabljanja dela decentraliziranega upravljanja nas čaka v letošnjem letu glavna naloga v tem, da utrdimo delo sedanjih obračunskih enot in v njih razvijemo tisto stopnjo upravljanja s strani neposrednih proizvajalcev, ki jo želimo in ki je s tem tudi omogočena. Vse več problemov je prenesti na razpravo in odločitev delavcem, prav tako seveda pa tudi predloge in mere, ki se rešujejo in analizirajo v službah, potrjujejo kot umesten ukrep pa s strani vseh proizvajalcev. Zavedati se moramo, da postaja decentralizacija samoupravljanja naše izhodišče za verifikacijo uspehov in aktivnosti, za naše idejno politično delovanje pa moč in veljavnost temeljne naloge. Ker je temu tako, je nujno, da naše delo tako tudi prilagodimo. Hudac Q Iz diskusije tov. Franca Leskoška-Luke (Nadaljevanje s 1. strani) Gotovo pa je, da niste mogli storiti še vsega, kar ste želeli in kar bi morali storiti. Imeli ste, kakor tudi ostala podjetja, subjektivne in objektivne težave, ki pa jih s svojimi silami niste mogli vedno pravočasno odklanjati, ker take objektivne težave ima vsaka država, katera se s tako hitrim tempom razvija, kakor se razvija Jugoslavija. Subjektivnim slabostim in težavam pa večkrat niste dovolj energično pogledali v oči in se ne pravočasno borili proti njim, ne samo na rudniku, temveč tudi ne dovolj na drugih sektorjih, kakor v splošnem javnem življenju. Jaz vam'o uspehih, ki smo jih lansko leto v Jugoslaviji dosegli in o težavah, ki smo jih imeli, ne bi govoril, to ste lahko čitali v časopisih in v referatu tovariša Jakopiča Kajtimira, ki ga je imel na plenumu Zveze komunistov Slovenije. Govoril bi vam rad o slabostih, ki so vaše plodno delo oteževale, ter zavirale, da niste dosegli še večje uspehe. Stopnja razvoja, na kateri se mi danes v socialistični Jugoslaviji nahajamo zahteva in potrebuje za svoj razvoj nove ljudi. Zahteva komuniste, ki vedo kaj hočejo in tudi povedo kaj hočejo, ki mislijo po novem, ki delajo po novem in se prilagodijo sedanjemu času. Naš socialistični razvoj je danes najožje povezan z delovanjem Zveze komunistov in drugih političnih činiteljev, od katerih zavisi hitrost našega gospodarskega, političnega in družbenega napredovanja v pogojih vse bolj demokratičnih odnosov v gospodarskem in političnem življenju. Mi vsi vemo, da je politična aktivnost Zveze komunistov in drugih družbeno-političnih organizacij zelo narasla, socialistične sile so se vse bolj razgibale. 'Zato vam rudarjem, članom . Zveze komunistov kot najmočnejše organizacije v Šaleški dolini, ni in ne more biti vseeno, kako se Zveza komunistov razvija pri vas na rudniku, toliko manj vam ne more biti vseeno, kako se razvijajo organizacije v drugih podjetjih, uradih in usta- novah v velenjski občini in kako se razvija Socialistična zveza in druge družbene organizacije. Vam članstvo v Zvezi komunistov v šaleški dolini ne narašča tako hitro, kakor pa politična aktivnost in naraščajoči problemi ki to zahtevajo. Sicer je bilo v Zvezo komunistov sprejeto nekaj nove revolucionarne sile, ki bo, če ji boste posvetili več pozornosti in ji pomagali, da se idejno politično razvije in ojača, postala nova mlada sila za naš nadaljnji razvoj. Precejšnja slabost v občini Velenje, za katero ste komunisti — rudarji kot najmočnejša - organizacija tudi odgovorni, je sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov v drugih podjetjih, ustanovah in uradih. Sprejemalo se je z različnimi kriteriji: za delavce eni, za kmete drugi in za intelektualce drugi. Vprašanje za novosprejetega člana je, ali je politično sposoben ali ni, ali bo kdaj sposoben ali ne, če je predan socializmu, ali je družbeno aktiven, in če bo kdaj dober komunist. Paziti morate, da ne sprejemate v organizacijo ljudi, ki iščejo samo svoje osebne koristi in take, ki s svojim oportu-nizmom in neaktivnostjo razbijajo enotnost članov organizacije, ali pa dajejo slab vzgled in s svojim osebnim obnašanjem delajo medsebojne spore v organizaciji. To so v glavnem kriteriji za sprejem v Zvezo komunistov. Vse to se lahko ugotovi, če se vodi pravilna kadrovska politika Seveda moramo članu, ki ga mislimo sprejeti, pri začetnem delu pomagati, da se otrese svojih predsodkov in negativnih ostankov iz preteklosti, če jih še ima, da ga spremljamo na delovnem procesu, mu pomagamo v njegovem političnem razvoju, ga pri delu vzgajamo, ga tako spoznavamo in ga sistematično pripravljamo za sprejem v Zvezo komunistov. Sprejemanje ne sme biti kampanjsko, mora biti sistematično, takorekoč vsakodnevno. To je stalno in zelo odgovorno delo. V velenjski občini je bilo v preteklem letu sprejetih premalo delavcev, naprednih kmetov, kmetijskih delavcev, iz ustanov, trgovin, gostinstva in obrti. Za nas ni važno samo to, da imamo v velikih podjetjih močne organizacije, za nas je tudi zelo važno, da imamo v vsaki gospodarski organizaciji, v vsaki vasi, zadrugi, kmetijskem posestvu, delavnici, svojo osnovno organizacijo. Mi moramo iti v širino in ne na kvaliteto. Čimbolj bomo šli v širino pri sprejemanju in bolj pazili koga sprejemamo, toliko več in boljših ljudi bomo našli za nove člane Zveze komunistov, večja bo naša aktivnost, boljše bo delo komunistov in širša bo postala naša fronta dela. Kakor je v našem družbenem življenju prepredena gospodarska, politična, kulturna, zdravstvena in socialna mreža, tako morajo biti prepredene povsod tudi subjektivne sile, ki delujejo na vsakem koraku in sektorju dela in življenja. (Nadaljevanje s 3. strani) Smatram, da je konferenca, ki jo imamo, samo delovni dogovor med dvema delovnima dnevoma, dogovor, ali je naša pot pravilna in jasna in če rezultati potrjujejo tista predvidevanja, ki smo jih v posameznih etapah začrtali. S sigurnostjo lahko trdimo, da rezultati potrjujejo pravilnost naše splošne orientacije, da imamo v delu še pomanjkljivosti, ki jih bo treba nujno odpraviti, ki pa vendarle niso bistveno vplivale na naš razvoj. Mnogo je še pro- f^Jludat blemov, ki se jih nisem dotaknil, od šole do proizvodnje, izredno važnih za naše jutrišnje delo, smatram pa, da je bistveno povedano. To je namreč v tem, da naša praksa, naš razvoj rabi ljudi, ki so z dušo in srcem vživeti v naš sistem in ga s pomočjo stalne osebne politično-ideološke izgradnje dopolnjujejo in oblikujejo. Ta zahteva se postavlja pred nas komuniste in okrog nje se vrti tudi vsa naša vsakodnevna problematika. Na koncu želim, da bi bila diskusija o problemih in delu zelo plodna, predvsem -pa želim, da prenesemo n^-še- današnje sk-lepe, Nki- se- bodo -izoblikovali, med naš. kolektiv, s ciljem, .da bodo .rezultati. ob'.prihfl^lnjj...j£onfe.reivc-i %e;. • »i.;«i Ji ■ - •-• i- -■'•.-' Tovarišice in tovariši, Zveza komunistov je še vedno revolucionarna organizacija, avantgarda in vodilna sila, to je borbena organizacija. Mi komunisti se bomo morali dalje boriti do popolne zmage, do socializma, do komunizma. In za to borbo moramo mobilizirati in usposobiti široke množice ljudi, ker sami ne moremo izvršiti vsega. Med vsemi sovražniki, ki jih še imamo, je danes še vedno naš največji sovražnik neznanje, to se pravi ljudska neumnost. Proti temu sovražniku se je sicer težko boriti. Imamo pa dobro orožje in to orožje je znanost ter naši uspehi v zunanji in notranji politiki, ki smo jih dosegli. Zato pa se. moramo vztrajno- izobraževati, da se bomo naučili to orožje aktivno, dobro in pravilno uporabljali. Izobraževanje novih in starih komunistov pa mora biti tesno in organsko povezano s tekočo politično aktivnostjo in praktično idejno borbo, za dviganje akcijskih sposobnosti organizacije in članstva, za reševanje aktualnih problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo v naši socialistični praksi. Mi moramo od svojih aktivistov zahtevati, da so svojim nalogam kos, da pri svojem delu ne zvo-dene zgolj v mehanične izvršilce direktiv — v politične filistre, da se ne zapirajo pred množicami, temveč da so vredni imena političnih delavcev — komunista, da znajo samostojno, s prepričevanjem pridobivati ljudi, da sprejemajo stališča, katera Zveza komunistov smatra, ali sam smatra za pravilna in napredna. Kolikor se socialistična demokracija bolj razvija, toliko bolj morajo biti komunisti na straži, oni morajo povsod delovati kot komunisti, oni morajo voditi politiko s prepričevanjem, usmerjati množice in dajati iniciative, ne smejo se bati nastopati pred množicami. Samo po sebi pa je razumljivo, da vse to lahko uspešno izvajamo samo tedaj, če je notranje delo organizacije Zveze komunistov res živo, če je idejno- življenje v organizaciji, do kraja razgibano, če se na sejah v najširši diskusiji prinašajo sklepi, če vlada med komunisti tovarištvo, če vlada.v organizaciji taka atmosfera, ki vsakega poedinca vzpodbuja na učenje in za razvijanje svoje sposobnosti. Naši vodilni funkcionarji morajo vnašati v vse delo več idejnosti, razvijati članom veselje do teorije, zanimanje za ideološka vprašanja in potrebo za samostojno študiranje. Če pa tega ni, potem tudi najboljše organizirani tečaji, predavanja in seminarji in najboljše učne metode ne prinašajo dovolj uspeha. V naše politične šole moramo pošiljati najboljše komuniste, take, ki bodo po končani šoli politično delali na svojem delovnem mestu ali na terenu ter svoje znanje, ki so ga pridobili v šoli, prenašali na svoje tovariše pri delu. Dogajajo se tudi slučaji, da se absolvent politične šole po končanem študiju pasivizira in da on organizaciji in podjetju ali ustanovi, ki ga je poslala na. študij, nič ne koristi. On čaka samo na boljše delovno mesto. Tak komunist v vsakem slučaju škoduje, ker tak komunist pasivizira tudi svojo okolico. V šolo. je treba pošiljati aktivne in preverjene komuniste, ki že imajo nekaj teoretične — ideološke: podlage. ' Danes se ni težko izobraževati, vse iftiamo na razpolago, oblast je v rokah delovnega ljudstva, nikdo nas ne ovira na sejah, na sestankih in zborovanjih, ni žao-darjev, ki bi nas preganjali, ni še nam treba skrivati, kakor v stari Jugoslaviji. Stari predvojni komunisti dobro vedo, kako je • bilo. Mi nismo imeli nobene lite- ; rature, časopise! pollegalni časopisi, ki smo jih izdajali, so bili-! vedno cenzurirani in v glavnem že po tretji številki zaplenjeni. Na ilegalni partijski časopis in na literaturo, ki ga je izdajal Centralni komitet v inozemstvu, smo komaj čakali, da smo ga dobili in ta je prihajal samo t nekaj izvodih. Danes imamo časopise, literaturo, knjige, brošure, vsak čas lahko skličemo sejo, konferenco, plenume itd., imamo politične šole in vendar ideološki in politični nivo širokega članstva ni tako visok, kakor je bil pred vojno. To je zaskrbljujoče in bo treba popraviti. Ni dovolj, tovarišice in tova-, riši, da se samo mi komunisti izobražujemo, temveč moramo skrbeti, da se izobražujejo vsi delovni ljudje, da se izobražuje ves narod. Novi problemi, novi uspehi tehnike in pospešen družbeni razvoj vplivajo na človeško delo od vajenca do generalnega direktorja, zato mora biti izobraževanje kontinuirano in sistematično razvijanje znanja in spretnosti vseh članov kolektiva od vajenca do generalnega direktorja. Da se doseže vse tisto znanje Sn spretnost, ki je potrebna vsakemu članu kolektiva in vsakemu podjetju, da bi imelo sposobne ljudi, potem mora biti izobraževanje planirano in sistematizirano, mora biti vsklajeno s problemi poedinca, podjetja in skupnosti in mora biti elastično. Tudi tukaj velja, kot v Zvezi komunistov, da se izobrazba dobro razvija, če vlada v podjetjih prava atmosfera. To pomeni, da se izobrazba dobro razvija in napreduje, kadar skrbimo za človeka, kadar je sistem nagrajevanja pravilno urejen, da se ocenjevanje dela in napredovanje pri delu pravilno izvršuje, da so odnosi tistih, ki vodijo podjetje, do delavcev taki, da imajo delavci možnost, svoje znanje koristiti in da v podjetju ustvarjajo tako atmosfero, ki vzpodbuja k učenju in razvijanju svojih sposobnosti. Izobraževanje ni in ne sme postati dobrodelnost, temveč vsakodnevna potreba gospodarskega in družbenega življenja, ki zaradi hitrega porasta proizvodnih sil postaja iz dneva v dan vse bolj komplicirano. Tovarišice in tovariši I Namenoma sem vam o aktivnosti komunistov in o izobrazbi toliko govoril, ker bi rad, da bi se politično delo začelo v šaleški dolini bolj razvijati in da bi Socialistična zveza in druge organizacije bolj zaživele in se bolj aktivizirale. Ker ste pa vi rudarji komunisti tudi vsi člani Socialistične zveze in ker tudi vas pri tem delu čaka ogromna naloga, bo izobrazba nujno potrebna. Socialistična zveza se je že povsod afirmirala kot demokratična tribuna državljanov, na kateri lahko državljani iznašajo svoje probleme in zahteve, o njih diskutirajo in predlagajo rešitve in s tem tudi vplivajo na politiko samoupravnih organov v občini. To pa zahteva od vodstev in organizacije Socialistične zveze v občini tesnejše sodelovanje z organi samouprave in družbenimi organizacijami v občini, da v skladu s prebujeno iniciativo članov odločneje pristopajo k reševanju vseh aktualnih problemov. Nujno je, da se ta iniciativa članov, kakor drugi aktualni gospodarsko-politični problemi, tako tudi mišljenja in predlogi rešujejo in obravnavajo na sejah samoupravnih in krajevnih organov občinskega odbora. Drugače se lahko zgodi, da se krajevna in občinska vodstva znajdejo na repu dogodkov, njihova aktivnost bi tako oslabela, kar bi škodovalo nadaljnjemu razvoju in krepitvi Socialistične zveze. Z eno besedo povedano — potrebno bo odločno ojačati delo, to je pojasnjevati politične in gospodarske pojave, reševati probleme, ki interesirajo državljane in na ta način v praksi dopolnjevati metode političnega dela v Socialistični zvezi. Vi in ostale organizacije Zveze komunistov, kakor tudi krajevna in občinska vodstva SZDL pa sta premalo objasnje-vali in delali na tem, da bi široke množice resnično spoznale politično vlogo Socialistične zveze ter kakšne pravice in dolžnosti imajo v njej. Ta slabost se odražat predvsem v tem, da se je nakopičilo vse preveč problemov, kot so: samoupravljanje v nekaterih podjetjih, vprašanje osebnih dohodkov, demokratizacija v vodenju gospodarskih organizacij, v trgovini, gostinstvu in družbenih službah nasploh, v problemih življenjskega standarda, stanovanjskih in drugih komunalnih problemih in dejavnostih. Vi dobro veste, da so se ta in druga vprašanja na terenu na razne načine komentirala in tolmačila, večkrat tudi v nasprotnem duhu našim pravilnim ukrepom, ki so bili podvzeti. Vaše organizacije pa se niso vedno znašle ali pa so bile preslabe, da bi se pravi čas in dovolj angažirale za pravilno osvetljevanje in reševanje teh problemov. Tak nepravilen odnos do raznih Tesnih problemov lahko privede do zelo negativnih posledic in škode, ki povzroči, da aktivnost članstva Socialistične zveze oslabi, ker članstvo s takim ob-jasnjevanjem ni zadovoljno. Socialistična zveza tudi še ne zajema in obravnava političnih problemov, ki so vezani na gospodarske organizacije in na občinske organe, katere še tudi ne vodijo dovolj računa o problemih, ki zadevajo delavce, kot na primer preskrba, prehrana (sedaj je že boljše, ker kmetijstvo že daje) usluge družinam, servisi itd. — dalje birokratski postopki upravnih organov in uradov, nedemokratičnost pri delu organov upravljanja, kar se vse politično slabo odraža v občini. Po vseh teh in raznih drugih vprašanjih morajo organizacije Socialistične zveze in druge družbene organizacije povečati svojo politično aktivnost ter zajeti v svoj delokrog vse te probleme. Politična aktivnost in podpora Socialistične zveze lahko organom in organizacijam v podjetjih samo pomagata, da bodo vsi ti problemi hitreje rešeni. Politična aktivnost Socialistične zveze je imela večkrat karakter kampanje, kar je bilo za mobilizacijo delovnih ljudi za konkretne akcije koristno in potrebno. Vendar pa je bila slabost v tem, da je nastajal v času med kampanjami vakuum v političnem delu. Med tem časom je popuščalo politično obveščanje in pritegovanje članstva k vsakodnevni aktivnosti. Politično delo je bilo obrnjeno preveč nazaj. Organizacije so največkrat ob-jasnjevale samo pretekle dogodke in že sprejete politične in gospodarske ukrepe, manj pa so delale na političnem pojasnjevanju v predpripravah za razne ukrepe. Čeprav je ta način objasnjevanja tudi potreben, pa ne more biti sprejemljiv za reševanje problemov komune, posebno pa ne za one probleme, ki so politično zelo občutljivi za življenje delovnih ljudi, ki bi morali v pripravah sodelovati in imeti priliko povedati svoje mišljenje in želje. Še se je zgodilo, da so o nekaterih vprašanjih v občini odločali sam komitet ali sam sekretar Zveze komunistov in ljudski odbor, mimo Socialistične zveze, sindikatov in Ljudske mladine, pa tudi mimo članov Zveze komunistov. Nedvomno je, da se mora občinski komitet Zveze komunistov baviti z vsemi političnimi problemi, da mora biti članstvo Zveze komunistov informirano in na tekočem, da se tako lahko vključijo v reševanje teh'problemov. Na osnovi sklepov VII. kongresa ZKJ pa je tudi potrebno, da gre ta aktivnost preko Socialistične zveze in drugih politično-družbe-nih organizacij ter organov. Dolžnost članov Zveze komunistov je le, da vplivajo in podpirajo druge organizacije in organe, da le-te razpravljajo o nastalih problemih in da se komunisti na teh sestankih, konferencah, zborih in samoupravnih organih, javno in z argumenti borijo za prinašanje takih sklepov, ki so v skladu s potrebami našega razvoja. Komunisti se morajo več pogovarjati z ljudstvom. Ne smejo ravnati tako, da samo oni govorijo in pojasnjujejo, da zastopajo samo svoje stališče, temveč morajo tudi potrpežljivo poslušati mnenja, predloge in kritike, analizirati morajo vsak ukrep, ki se sprejme ali ne in ne smejo biti nedostopni. Socialistična zveza kot politična tribuna mora ustvarjati javno mišljenje o posameznih problemih in preko njega vplivati na državne in samoupravne organe, da ti prinašajo takšne zaključke, ki ustrezajo družbenim in lokalnim potrebam. Člani Socialistične zveze morajo imeti na razpolago podatke, pokazatelje (Nadaljevanje na 6. strani) Rudac 0 IZ DISKUSIJE TOV. FRANCA LESKOŠKA-LUKE (Nadaljevanje s 5. strani) in analize vsega dogajanja v komuni, na osnovi katerih lahko samostojno razpravljajo o vprašanjih, ki jih zadevajo in predlagajo rešitev. Smatram, da bodo politične in druge informacije najtočnejše, če boste ustvarili živ in vsakodnevni kontakt z ljudmi v organizacijah in med občinskimi odbori SZDL. Vi imate v Šaleški dolini veliko možnost obveščanja ljudi, ker terensko vaša občina ni ve-Jika. Poslužujete se lahko tele-iona, kolesarjev itd., posebno sedaj, kot sem izvedel, da name-navate postaviti mali radiooddaj-!/>ik, to bo najboljša možnost obveščanja po vsej občini. Slišal sem tudi, da mislite iz lista »Rudar« napraviti svoj občinski ted-$ik, ki se bo lahko bavil z domačo problematiko. List bo moral liti zrcalo vse občine, glasilo samoupravnih organov, prinašati 'so moral sklepe in predloge teh organov ter občinske sklepe in uredbe. Pisati bo moral v lepem domačem jeziku, ne pa v nekem iunkcionarskem žargonu. Izraža naj se v čistem in jasnem slogu, brez raznih tujk, ki jih preprosti državljan ne more razumeti. Tovarišice in tovariši! Jaz sem vam namenoma toliko govoril o vlogi Socialistične zveze in načinu njenega delovanja in o pravicah in dolžnostih njenih članov, da boste SZDL oja-čali, utrdili in aktivirali, da bo postala resnična demokratična tribuna državljanov, da boste lažje razpravljali o 7-letnem planu in perspektivnem programu razvoja Šaleške doline. Socialistična zveza bo morala biti organizator najširših diskusij i>ri obravnavi programov in pla-nov, vplivati bo morala na gledanje in usmerjati aktivnost delovnih ljudi na vsa važna vprašanja pri izvrševanju planskih nalog, na proizvodnjo, na razdelitev družbenih dohodkov, investicij, metode razdelitve osebnih dohodkov, produktivnost in rentabilnost podjetja, na razvoj poedinih gospodarskih panog, na usposabljanje in izobraževanje ijudi, da bodo čimbolje in čim ceneje proizvajali. Taka aktivnost SZDL po vseh vprašanjih bo pomenila istočasno tudi borbo proti nepravilnim, ne-socialističnim in primitivnim gledanjem ter tendencam, ki tudi pri vas od časa do časa prihajajo do izraza. Tovarišice in tovariši! Jaz sem že večkrat in v več primerih govoril o velikem perspektivnem razvoju gospodarstva v celjskem okraju, posebno pa še o perspektivnem razvoju šaleške doline in velenjske občine. Samo poglejmo, kaj se je naredilo? — Poglejmo 15 let nazaj, kako je ta- Q Rudac krat izgledala ta lepa dolina in kako se je takrat živelo, kako pa izgleda danes in kako se danes živi. Lahko pritrdimo izjavi Hruščeve hčerke, ko je dejala ob priliki obiska v Velenju: »Zdes jest komunizam«! (Tukaj je že komunizem.) Danes ima ljudstvo vso demokratično pravico in samo upravlja svoje gospodarstvo ter politično-komunalne zadeve. Dosedanji gospodarski razvoj in uveljavitev komunalnega samoupravljanja sta ustvarila najboljše pogoje za nadaljnji razvoj. Tovarišice in tovariši! Pri določanju perspektivnega programa šaleške doline boste morali upoštevati predvsem smernice programa gospodarskega razvoja Jugoslavije, republike in posebno upoštevati dosedanji razvoj Šaleške doline, njene specifične pogoje in situacijo, v kateri se nahaja ter na osnovi gospodarskih uspehov, ki so doseženi in po potrebah bodočega razvoja. V Šaleški dolini se bo v perspektivi mnogo gradilo: energo-kemokombinat in kemično-prede-lovalna industrija iz surovin, ki jih bo pridobival energo-kemični kombinat. V Sloveniji se je pokazala velika potreba po novi elektro-energiji, zato se bo v 7-letnem planu morala graditi nova termocentrala v Šoštanju. Zaradi energo-kemokombinata in termocentrale se bo moral razširiti rudnik in bo moral povečati proizvodnjo. Razširiti b'o morala svojo proizvodnjo tudi tovarna »Gorenje«, ki bo postala z izgradnjo novega objekta in z avtomatizacijo največje in najmodernejše podjetje te dejavnosti v Jugoslaviji. Večjo rekonstrukcijo in novogradnjo bo izvršilo tudi podjetje »Chrommetal«. V ostalo predelovalno industrijo, ki se nahaja v zelo slabem stanju, boste morali vlagati še nadalje večja sredstva za generalno rekonstrukcijo podjetij, predvsem v Usnjarno in druga manjša podjetja, za nabavo nove in boljše mehanizacije ter strojev. V kmetijstvu, kolikor ga je v Šaleški dolini in občini, boste zaradi večjih potreb mleka in mesa, morali razviti živinorejo v kooperaciji s kmetijskim posestvom, ravno tako zaradi vedno večje potrebe boste morali razvijati tudi vrtnarstvo in sadjarstvo. Nuditi boste morali večjo pomoč in se truditi za državno kmetijsko posestvo, zadrugo in zadružno posestvo. Vse to je še več ali manj v neredu ter zaostalo. Predvsem boste morali vašo pozornost usmerjati na razvoj in povečanje socialističnega sektorja, dalje na kooperacijo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, posebno še v živinoreji. Posebno pažnjo boste morali posvečati uslužnostni obrti, ki ne zadostuje današnjim potrebam. Razvoj obrti pri vas ni šel v korak z ostalim gospodarstvom in napredkom. Zaradi tega je nujno potrebno povečati število raznih obrtnih obratov, posebno pa še, ker se tukaj že danes mnogo gradi in se bo v bodoče še več. Vi imate z obrtniki vedno težave, ker so njihove storitve in kapacitete premajhne. Ti obrtni obrati morajo biti v resnici uslužnostne-ga značaja. V trgovini in gostinstvu bo treba napraviti energične ukrepe za izboljšanje njihovega delovanja. Treba je vzpostaviti red in disciplino, povedati jim, da so tukaj trgovine in gostilne zaradi ljudi, ne pa ljudje zaradi njih. Trgovine imajo zelo lepe lo- kale, vendar postrežba in asorti-man blaga ni vedno popolen, posebno ne pri prehrambenih artiklih, do takih, ki zrastejo tukaj na državnem posestvu — tu pred nosom. V celi občini ni nobene dobre gostilne. Dobra gostilna ni odvisna samo od ne vem kako modernih in lepih prostorov. Tudi v manjših gostilnah, kakor so bile včasih, v kmečkih gostilnah, se da prostor lepo urediti. Za gostilno je važno, da je čista, da je dobra postrežba in da je nekaj dobrega na krožniku in v kozarcu. Vsega tega pa v teh gostilnah vedno ni. Vsaka slaba gostilna pokvari najlepšo okolico. Zato bo treba, te že obstoječe gostilne in hotele napraviti dobre, ker so potrebne za domače potrebe, posebej pa še za vse večji razvoj turizma v tem kraju. Velenje in Šaleška dolina z bližnjo okolico so nekaj zelo lepega in privlačnega za domače in tuje turiste. Tudi to bo občini in gospodarstvu prineslo novih sredstev. Zato boste ravno za turizem nujno rabili dobre gostilne in trgovine. Sploh boste morali to vprašanje temeljito obdelati in potem nekaj ukrepati. V teh letih boste morali graditi še najmanj 1000 stanovanj. Hkrati s stanovanjsko izgradnjo boste morali graditi tudi šole, moderne trgovske lokale in prostore za razne organizacije, krajevne odbore itd., kjer se bodo lahko zbirali in delali. Vsak zazidalni načrt ho moral te prostore tudi predvideti. Tovarišice in tovariši! Mnogo je še drugih vprašanj v komunalni politiki, o katerih boste morali razpravljati na sestankih SZDL. Potrebno pa bo tudf, da vsi kolektivi razpravljajo o perspektivnem programu svojega podjetja, koliko sredstev bodo dali za investicije (osnovna in obratna), koliko za strokovno izobrazbo, štipendije, za kulturo in oddih, koliko sredstev bodo prispevali za komunalne potrebe, za stanovanja, kako bodo razvijali proizvodnjo in dvigali produktivnost. Vi boste v izgradnji potrebovali mnogo novih ljudi, gradbene delavce in druge, ki bodo prihajali iz vseh krajev, tudi iz drugih republik, ki bodo iskali zaslužka pri vas. To bo v glavnem kmečki element in mladina, ki ne pozna Slovenije in naše slovenske navade. Vi boste morali te ljudi lepo sprejemati kot svoje delovne tovariše, jim pomagati, da se čimprej vživijo v naše razmere. Ze danes morate začeti misliti, kje in kako bodo stanovali, kako se bode prehranili, kako jih boste uvajali v družbo, d^ ne bodo tavali sami okoli, kako jih boste uvedli v organizacijo. Ustvariti morate dobre odnose z njimi, tako da se bodo navzeli naših navad, da bodo postali zadovoljni ter tako vestni in pridni delavci, da se bodo dobro počutili pri nas. Ze obstoječi urad za zaposlovanje delavcev in temu sorodni koordinacijski odbor naj bi posvetil čimveč pozornosti in pažnje za čim boljšo in zadovoljivo vključevanje prihajajočih delavcev v družbeno-politično življenje. Vse te nanizane probleme, ki obstojajo in ki se še bodo pojavili, morajo člani Zveze komunistov preko Socialistične zveze in drugih političnih organizacij intenzivno in čim krajšim potom reševati in na ta način ustvariti čimboljše pogoje za razvoj in prosperiteto Šaleške doline. Trgovsko podjetje VELMA - VELENJE sprejme v uk: 10 vajencev — predvsem fantov z dokončano osemletko Ponudbe pošljite na Upravni odbor trgovskega podjetja VELMA — VELENJE ORGANIZACIJSKO POROČILO RK ZKS Ko pregledujemo realizacijo sklepov in programa organizacije ZK, sprejetih na lanski rudniški konferenci, lahko ugotovimo, da je Zveza komunistov kot naj-zavestnejša subjektivna sila večina zastavljenih nalog v redu izpolnila. Delo komunistov v preteklem obdobju je bilo zelo razgibano. Temu so v znatni meri botrovali številni pomembni dogodki tega časa, ki so od organizacije Zveze komunistov zahtevali, da ta prilagodi svoje delo in svoj program tem dogodkom. Predvolilna aktivnost, volitve, priprava in razprava o statutu, referendum, obisk visokih gostov, organizacija pomoči za Skopje itd., vsi ti pomembni dogodki so imeli močan odraz pri delu komunistov velenjskega rudnika. Poleg teh dogodkov je. za preteklo obdobje posebno značilna nenehna rast našega gospodarstva s prav posebnim poudarkom na produktivnosti ter ekonomičnosti kot tudi po pospešenem in prav gotovo tudi kvalitetnejšem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja, kar je prav tako zahtevalo od komunistov še mnogo več akcijske moči in konkretnega dela. Vsi ti in še nekateri drugi momenti, so narekovali potrebo, da se je v medkonferenčnem času organizacija ZK v našem kolektivu spoprijela z vrsto vprašanj pri izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev članov rudnika in kot politična organizacija mobilizirala vse napredne sile pri reševanju mnogih vprašanj v samem kolektivu kot tudi izven njega. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZK V NAŠEM PODJETJU Trenutno je včlanjenih v organizacijo ZK 416 članov našega kolektiva, kar predstavlja 12 % glede na celotni stalež. Od teh je glede na strukturo zaposlenosti: 12 inženirjev, 2 ekonomista, 2 pravnika, 38 tehnikov, 13 fin. uslužbencev, 58 ostalih uslužbencev, 45 VK delavcev, 176 KV delavcev, 45 PK delavcev, 25 NK delavcev. Povprečna starost članov ZK na rudniku je okrog 39 let, povprečni staž v ZK pa je okrog 5 let. V preteklem letu je delovalo v sklopu organizacije ZK na rudniku 17 osnovnih organizacij. Od teh je 10 jamskih, ki vključujejo 260 članov in 7 zunanjih s 156 člani. Vsaka osnovna organizacija ima 3- ali 5-flanski sekretariat, ki samostojno vodi organizacijo. Delo osnovne organizacije usmerja, nadzoruje in koordinira rudniški komite, ki je v pretekli mandatni dobi štel 15 članov. Pri rudniškem komiteju so delovale tudi tri komisije: ideološka, kadrovska in revizijska komisija. DELO KOMITEJA Rudniški komite ZK se je v preteklem mandatnem obdobju sestajal na rednih in razširjenih sejah. Skupno je imel 11 sej na katerih je obravnaval naslednja vprašanja: I. seja: organizacijska vprašanja — volitve sekretarja. II. seja: formiranje komisij in aktivov, obravnava sklepov letne konference, sprejem novih članov. III. seja: obravnava kandidatne liste in priprava na volitve odbornikov zbora delovne skupnosti občinske skupščine ter poslancev za skupščino SFRJ in SRS, obravnava kandidatne liste za upravni odbor in disciplinsko komisijo RLV, proslava 1. maja. Seja je bila skupna z IO sindikata RLV in RK ZMS. IV. seja: perspektivni razvoj šaleške doline (občina, RLV, EKK) problematika RLV (nezgode, skrajšanje del. časa). Seja je bila skupno z IO sindikata RLV in RK ZMS. V. seja: organizacijska vprašanja (reorganizacija OO ZK v jami) naloge in pomoč komunistov pri izvedbi volitev za poslance, sprejem novih članov v org. ZK. VI. seja: praznovanje 3. in 4. julija, razdelitev sredstev organizacijam in društvom. Seja je bila skupno z IO sindikata RLV in RK ZMS. VII. seja: problematika proizvodnje, prihod lov. Tita in tov. Hruščova. VIII. seja: obravnava osnutka statuta RLV, prihod Tito — Hru-ščov. Seja je bila skupno s člani IO sindikata in RK ZMS. IX. seja: priprava na letne konference OO ZKS, analiza posojila in pomoči za Skopje, študij za komuniste RLV, organizacijska vprašanja. X. seja: priprave na referendum, analiza razprav po kolektivnih sestankih v zvezi s statutom. Seja je bila skupno z IO sindikata. XI. seja: priprave na letno konferenco komunistov RLV, analiza letnih konferenc OO ZKS. Vsem sejam komiteja so vedno prisostvovali tudi sekretarji OO ZK • in člani revizijske komisije. Poleg teh so bili na seje vedno vabljeni tudi predstavniki ObK ZKS in OK ZKS. Udeležba članov komiteja na sejah je bila dobra in znaša v povprečku 82 %. DELO OO ZKS OO ZKS so v pretekli mandatni dobi delale na osnovi programa in sklepov lanskoletnih konferenc in po smernicah rudniškega komiteja. Imele so redne in izredne seje na katerih so komunisti obravnavali proizvodne probleme poslovne uspehe EE, ideološko izobraževanje, sprejem novih članov, kadrovsko problematiko, nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja, strokovno izobraževanje, informiranje, skrajšanje delovnega časa, rekreacijo, prehrano, reševali so vprašanja med- sebojnih odnosov, vprašanje religije, skratka na sestankih OO so komunisti v svojih razpravah posegli skoraj v vsa področja družbene dejavnosti. Iz grmade vseh teh vprašanj in problemov, ki so jih komunisti v preteklem letu reševali sledi, da je bilo njihovo delo uspešno in da so odigrali svojo vlogo. Bilo pa bi napačno, če bi trdili, da so bile vse OO pri svojem delu enako uspešne in vsi komunisti enako aktivni. Delo osnovnih organizacij namreč v veliki meri zavisi od aktivnosti posameznih sekretarjev v teh organizacijah. Vse tiste organizacije, v katerih je sekretar dovolj prizadeven, so zelo dobre, nasprotno pa je aktivnost slabša tam, kjer so tudi sekretarji slabši. Skoraj za vse osnovne organizacije je značilno, da so v preteklem letu dale vse premalo poudarka idejnosti svojega članstva kakor tudi, da so posvetile vse premalo skrbi sprejemu novih članov. Samo 19 sprejetih v preteklem letu dovolj zgovorno potrjuje upravičenost te trditve. Res je, da ne moremo meriti moč Zveze komunistov po številu članstva, ampak predvsem po idejni zavesti in družbeno politični aktivnosti vseh članov. Sprejemi v lanskem letu kažejo, da so se osnovne organizacije sicer znebile kampanjskega sprejema v ZK, zašle pa so delno v drugo skrajnost, vse preveč kritične presoje pogojev za sprejem. Pomanjkljivosti pri delu osnovne organizacije so se pojavljale tudi pri določenih organizacijskih vprašanjih. Gre za neredno dostavo zapisnikov posameznih sestankov kot tudi za neurejeno dokumentacijo predvsem v zvezi s sprejemi v organizacijo ZK. Prav tako je bilo premalo pozornosti posvečeno kaznovalni politiki. V mislih imam predvsem tiste kazni, ki so bile izrečene nekaterim članom že celo pred več leti in jih ti imajo še danes, kljub temu, da so kazni v večini primerov dosegle svoj namen in v pozitivni smeri vplivale na kaznovanega. Ta ugotovitev bo v prihodnje terjala prav gotovo mnogo več doslednosti. V preteklem letu so bili 4 člani kaznovani z izključitvijo in 6 s črtanjem iz evidence. ŠE NEKAJ BESED O LETNIH KONFERENCAH OO ZKS Letne konference OO ZK so bile izvršene v obdobju od 15. novembra do 15. decembra. Udeležba članov na konferencah je bila dobra, in znaša 75 %. Na teh konferencah so bili na novo izvoljeni 3- do 5-članski sekretariati, 8 osnovnih organizacij pa je zamenjalo sekretarje. V želji, da bi bile te konference tako organizacijsko kot tudi vsebinsko kar najbolje pripravljene sta ol)čin-ski in rudniški komite posvetila veliko pozornost že samim pripravam na konference. Zaradi dobrih priprav tudi uspeh ni izostal. Za vse konference lahko z upravičenostjo trdimo, da so bile dobro organizirane in so tudi. v celoti uspele. Člani ZK so ns konferencah v najbolj konkretni obliki analizirali svoje dol o in aktivnost. Največ pozornosti je bilo posvečeno delu komjnistov v proizvodnji in nalogam, ki jiti imajo komunisti za do ;ganje čimboljših proizvodnih i ^zulta-tov. Poudarjeno je bilo, da bi lahko komunisti z bolj aktivno vključitvijo v reševanje proizvodnih problemov še več prispevali k boljšim proizvodnim uspehom, kajti boljši proizvodni rezultati so poleg nekaterih objektivnih težav tudi subjektivnega* značaja in je njihova rešitev v prvi vrsti odvisna od tega kako aktivno se bodo vsi člani kolektiva, še zlasti pa komunisti.kot ut-smerjevalci vseh dogajanj, vključili v reševanje proizvodne proJ blematike. Na konferenci so komunisti dali v veliki meri tudi poudarek nadaljnji rasti in krepitvi samoupravljanja ter decentralizaciji. Poudarjeno je bilo, d, to se pravi, da faktor kvalifikacije na nek način gotovo vpliva na pogostost doživljanja nezgod. Postavimo lahko dve hipotezi (predpostavki): 1. Nekvalificirani in polkvalifi-cirani (torej ljudje z nižjo kvalifikacijo) delajo na bolj nevarnih delovnih mestih, kot pa kvalificirani in visokokvalificirani (ljudi s srednjo strokovno ali visoko strokovno izobrazbo smo pri preverjanju razlik izključili). Ker delajo NK in PK na nevarnejših delovnih mestih, je v skupini ljudi z nezgodami višji odstotek NK-ih in PK-ih, kot je pa ta odstotek v celotnem staležu EE jama vzhod. (Obratno velja za KV in VK — teh je v skupini z nezgodami nižji odstotek kot pa v celotnem staležu.) 2. Nekvalificirani in polkvalifi-cirani imajo za enkrat še manj znanja in spretnosti kot pa KV in VK, zato pogosteje doživljajo nezgode. Zaradi tega je v skupini nezgodnikov višji odstotek NK in PK, kot pa je ta odstotek pri celotnem staležu EE jama vzhod (in seveda obratno: v skupini nezgodnikov je nižji odstotek JCV-ih in VK-ih, kot v celotnem staležu). Morda bo kasnejša analiza, v katero bomo pritegnili tudi podatke o vzrokih nezgod (glej 2. del analize!), dala odgovor nato, katera od obeh hipotez je verjetnejša. Tabela II. Primerjava starostnega sestava celotne skupine nezgodnikov s starostnim sestavom celotnega staleža EE — jama vzhod. ~-Nezgodniki Celotni stalež EE jama vzhod Starost f f f f % % do 20 let 59 12,5 11,6 187 21—25 109 23,1 18,8 303 26—30 124 26,2 26,7 431 31—40 133 28,1 30,2 488 41—50 40 8,0 10,1 164 51 in več 8 1,7 2,7 44 Skupaj 473 99,6 100,1 1617 Ni podatka o starosti 46- Tabela kaže, da je v skupini ljudi, ki imajo nezgode, višji odstotek mlajših ljudi (velja za starost do 25 let). To razliko smo tudi statistično preverili, da bi ugotovili, ali je ta razlika slučajna, ali pomembna. Preverjanje s chi-kvadrat testom je pokazalo, da je razlika pomembna na nivoju pomembnosti P = 0,07.' To pomeni (z drugimi besedami povedano), da smemo s 93% verjetnostjo trditi, da je faktor starosti v zvezi s pogostnostjo doživljanja nezgod. To sicer ni visoka verjetnost, vendar pa ne tako nizka, da ne bi mogli na osnovi tega postaviti vsaj dveh hipotefz? 1. Mlajši ljudje (ker so odpornejši, močnejši itd.) delajo na takih delovnih mestih,-kjer je več možnosti, da dožive nezgodo (nevarnost večja). 2. Mlajši ljudje (do 25 let) po- • gosteje doživljajo nezgode prav zaradi svoje mladosti (ta pa vključuje: manjšo izkušenost — manj znanja, večjo zaletavost — nepremišljenost, včasih prezira-nje nevarnosti itd.). Tudi na te dve hipotezi bomo skušali odgovoriti ob rezultatih nadaljnje analize, v katero bomo vključili tudi podatke o vzrokih nezgod. Strukture nezgodnikov z ozirom na delovni staž (kako dolgo dela na tem delovnem mestu) žal nismo mogli primerjati s takšno strukturo celotnega staleža EE jama vzhod, ker za celotni stalež iz razumljivih vzrokov ni podit-kov. Ce rezimiramo rezultate dosedanje anailze (1. del analize), vidimo, da sta faktor kvalifikacije in faktor starosti gotovo v zvazi s pogostnostjo doživljanja nezgod. V skupini ljudi, ki so doživeli nezgode, je namreč sorazmerno več ljudi z nižjo strokovno usposobljenostjo, to je NK-ih in PK-ih (razlika je signifikantria), kot pa v celotnem staležu. Celotni stalež je namreč po svoji kvalifikacijski strukturi tak, da pride na 100 ljudi približno 43 NK in PK. Če pa pogledamo tisto skupino ljudi, ki so imeli nezgode, pa vidimo, da v tej skupini pride na 100 ljudi približno 53 NK in PK. Če bi faktor kvalifikacije ne bil v zvezi s pogostostjo nezgod pri delu, bi bil odstotek NK-ih in PK-ih približno enak odstotku NK-ih in PK-ih v celotnem staležu EE jama vzhod. Podobno sliko je pokazala analiza skupine nezgodnikov (in primerjava te skupine s celotnim staležem EE jama vzhod z ozirom na faktor starosti. Ker je torej v dosedanjem delu analize ugotovljeno, da sta faktor kvalifikacije in faktor starosti po vsej verjetnosti v zvezi s pogostostjo doživljanja nezgod, je nujno, da odgovorimo še na vprašanje, kakšna je narava te zveze. Drugače rečeno: Ugotoviti moramo, ali je ta zveza pogojena le po zunanjih faktorjih (da na primer NK opravljajo napornejša dela, nevarnejša itd.), ali pa je pogojena po globljih — osebnih faktorjih (da je npr. znanje NK manj popolno, da ne poznajo HTZ predpisov, da so svojemu delu in delovnemu okolju slabše prilagojeni itd.). Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v 2. delu naše analize. Hudac + ) chi P0'ftl (!)•• — kvadrat večji od G chi — kvadrat = 5,49; ps = 2 Štev. 2 — 15. februar 1964 \ Plodno delo ZROP občine Velenje Na občinski letni konferenci ZROP občine Velenje, je tovariš Z-rnič najprej predlagal delegatom enominutni molk za preminulega predsednika okrajne ZZB NOV Celje Ivana Kovačiča-Efen-ke. Nato je sledilo izčrpno poročilo in dokaj plodno delo posameznikov, organizacij in odborov v preteklem letu na vseh smereh društveno-političnega delovanja in vzgojnega dela s člani. Krajevne organizacije so v preteklem letu uspele včlaniti v svoje organizacije 97 % rezervnega kadra. Na vzgojnem delu s člani je bilo v preteklem letu organiziranih šest predavanj s 723 navzočimi člani. Dva seminarja s 40 udeleženci. Ena vaja, večjega obsega »Zračni napad na Velenje z imitacijo padalcev« v kateri je sodelovalo 300 članov in predvo-jaški odred občine Velenje. Poleg članov je vajo opazovalo tudi velenjsko občinstvo. Nadalje sta bili organizirani dve manjši vaji, pri katerih je sodelovalo preko 200 članov ZROP. Strokovni program za vzgojo članstva je bil izvajan poleg omenjenega po posebnem planu krajevnih organizacij. Tako je bil izveden »Orientacijski patrolni pohodi iz leta 1962/63 z reševanjem taktične naloge. Testiranja, kot zelo dobre forme dela in preskušnje znanja članov, so se udeležili vsi člani, razen 12, iz upravičenih razlogov. Imenovana komisija za vzgojo, pri občinskem predsedstvu je upravičila njeno potrebo. Izdelala je plan vzgoje teir ga tudi spro-vajala pri krajevnih organizacijah. Izdelala taktične predpostav-ke-zamisli za patrolne pohode in taktične naloge za delo članov po karti. Po krajevnih organizacijah so člani razdeljeni po grupah, tako, da vsak član rešuje nalogo po rodu in službi. Komisija je preskrbela tudi pripomočke, tako da ima vsaka grupa natisnjeno: razumevanje naloge, način razporeditve časa, cenitev situacije itd. (Nadaljevanje z 10. strani) Štev. pred. Štev. obisk. 1. SLG Celje 4 1.380 2. Matineja RLV Ljubljana 2 510 3. Glasbena zab. prireditev 6 2.320 4. Ostale prired. 13 2.168 Skupaj 25 6.378 Vsega skupaj je bilo torej 129 prireditev, katere si je ogledalo 21.061 odraslih in mladine. Čeravno ima vsak član organizacije po eno ali dve topografski karti, je podeljeno 40 kopij za vaje na istih. Članstvo ZROP je poleg svojih nalog tudi marljivo delalo na vzgoji in zaščiti prebivalstva od zračnih napadov in zaščite od jedrskega žarčenja. V preteklem obdobju je bilo preko 50 predavanj s povprečno udeležbo 50—60 občanov na eno predavanje. Za šolsko mladino, s sodelovanjem ZB je organiziran 57-članski predavateljski kolektiv, ki predava po vseh šolah naše komune o tradicijah NOB in nastanku ter delovanju JLA. Do-sedaj je podanih 97, ostane pa še kakih 100 predavanj do kraja šolskega leta. Člani ZROP tudi aktivno sodelujejo in pomagajo pri delu predvojaške vzgoje. Bilo je 8 predavanj. Izvedeni sta bili dve akademiji. Pohodno taborjenje pa je tov. Milan Pugelj zelo dobro organiziral in tudi na vseh važnih mestih podal zgodovinske spomine iz pohoda XIV. divizije in važnih dogodkov iz NOB. Zaradi tako plodnega dela je mladinski odred predvojaške vzgoje zasedel tretje mesto v okrajnem merilu. Na republiškem tekmovanju ZROP na Pohorju pa je tov. Vidic v veliki konkurenci zasedel prvo mesto in s tem razveselil svoje člane v šaleški dolini. To naj bo organizaciji v ponos, tov. Vidicu pa pogum za nadaljnje delo. Poleg neštetih primerov plodnega dela pa so rezervni častniki v Šaleški dolini doprinesli k zboljšanju civilne zaščite. Na tem planu in vseh ostalih akcijah je tudi občinska skupščina Velenje pomagala in tudi pravilno razumela naloge ZROP. Številni člani ZROP so tudi vodilni člani družbeno-političnih in delavskih organizacij. Tako, da članstvo deluje ne samo vzgojno, politično, ekonomsko temveč povsod, kar krepi našo obrambno moč in tudi zagotavlja mir v svetu. V diskusiji po poročilu, pa so delegati pozdravili plodno delo Na kraju še to, da smo z družbeno političnimi organizacijami občinske skupščine odnosno z njihovimi predstavniki imeli že nekaj plodnih razgovorov. Prav tako želimo, da se tem pridružijo še gospodarske organizacije, da povedo svoje želje in potrebe, ki jih bomo nedvomno veseli in jih upoštevali pri našem delu. Zavedamo se, da je delo »Svobode« široko in ravno zaradi tega ne želimo naših programov vsiljevati nikomur. Nasprotno: programe nam naj narekujejo delovni kolektivi in ostali člani velenjske skupnosti, mi pa bomo prisluhnili njihovim željam in delali tako kot oni želijo. predsedstva in tudi postavili nove naloge novemu predsedstvu za naslednjo mandatno dobo. Predvsem se naj še vnaprej posveti pozornost vzgoji članstva in organizira skupna vaja z mo-zirsko organizacijo in predvoja-škimi odredi obeh občin. Organizirati knjižnice in čitalnice v Velenju in Šoštanju. Razstave organizirati v vseh večjih krajih preko katerih bi demonstrirali obrambno sposobnost in zaščito prebivalstva. Patrolne pohode organizirati s streljanjem ter nadaljnje delo z mladino. Povečati ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata JOŽETA SOTLERJA se prisrčno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali vence. Posebno se zahvaljujem godbi, pevcem in sosedom, ki so nam neumorno pomagali. Žalujoči: žena Marija, hčerki Dragica in Marica z družinama ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega. ljubega moža in očeta, svaka in strica ŠTEFANA BUČARJA izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in poklonili vence ter izrazili ustne izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji RLV, vodstvu EE-zd-pad, godbi RLV, hišnim stanovalcem, tov. Jevšenaku za poslovilne besede ter kolektivu rudnika lignita Velenje. Žalujoča žena, hčerki in ostali sorodniki. (Nadaljevanje) Menda se še ni jesen nikoli poigrala o takih čudovitih barvali kot tokrat. Njen zlat sij postaja hladen, da. skoraj leden. Prej ponosne rastline so se priklonile do tal in omahnile v naročje zemlje. Potem zavije odmiranje v svoja nedrja še megla, sneg in led... Ne vem, kolikokrat so v teh dneh težko drdrali po cestah mrtvaški vozovi. V črnino odeti in objokani obrazi za njimi. Molčeč je sprevod in neznansko dolg. Le listje tiho drsi mimo njega na tla. Nikoli ne morem doumeti te Dečne in neminljive skrivnosti. Občudujem ustvarjavce. ki so kot pred spanjem zrli smrti v oči ter so se ji za slovo še zasmejali. Vedno sem bil prepričan, da je tisti smeh leden smeh, krik pred smrtno grozo. In d čem je potem veličina našega življenja? Ali naj bo smrt poslednja manifestacija človekove biti?! Pregnal sem misel kot zlo veščo in se zazrl skozi okno. Na asfaltirano cesto, na bele krizan-teme, na svečano oblečene silhuete, na voščene sveče, ki so jih trdno stiskale človekove roke.. pa bd bilo potrebno udeležbo člaa stva na vseh skupnih akcijah do 80 %, poboljšati nekatere organizacijske metode dela, priskrbel tehnično literaturo, predavanja pa naj bi bila predvajana i filmi in diapozitivi. Poleg omenja nih napotkov so bili nakazani šs mnogi drugi, katere je konferenca sprejela in se tudi obvezala da jih bo izvršila v nadaljnjen delu. S takim uspešnim delom pa krepimo samega sebe, organizacije in obrambno moč naše socialistične domovine Jugoslavije. Ivan Malenšei BRALCEM — DOPISNIKOM Uredništvo »Rudarja« sporoča da mora zaradi pomanjkanja pro štora veliko prispevkov skrajšati. Naj tega ne -smatrajo za po pravljanje! TEŽKO NAMA JE BILO, ko sva 24. 12. 1964 doživela hud< nesrečo. Vsa obupana sva bila. Zato je bilo še toliko več vred no spoznanje, da so najini tovariši z nama, da so nama pripravljeni nesebično pomagati. Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama takrat pomagali, posebno še tov. dr. Zargaju, ki nama je nudil prvo pomoč. Ne bova pozabila pomoči sindikata RLV, ne obiska v bolnišnici in nikoli ne bova pozabila našega direktorja, tov. Nestlai Žganka, ki naju je znal v kritičnem trenutku ohraforiti in nama vrniti voljo in veselje do življenja. Alojz Podlesnik in Rudi Hudarin Spomin mi je pohitel za nekaj let nazaj. Na prijatelja. Sošolca sva bila, skupno doživljala v razredih tesnobo pred izpraševanjem, pred izpiti. Pogledal sem mu o oči. njegove ugasle oči. Prsi so mi nemirno plule in nekje o očesnih jamicah se je nabirala vlaga... Potem sem poslušal materino vsakoletno izpoved. Ljubila je mamo. In ko ji ni mogla postreči z najslajšo pijačo — čajem, ji je morala zatisniti oči. Grob talcev je kot živ veličasten spomenik in svarilo mlademu rodu! Tu počiva petnajst mladih. Med njimi Ropaš Pavle, moj sošolec. Ne, tega nisem mogel doumetiI Poleg mene je otrok, ki me opazuje. Ni mu prav, da nisem sproščen. Sram me je, da se nisem spomnil vsaj teden prej in mu povedal, da je Pavle Ropaš moj sošolec, ki ga je ubila zločinska okupatorjeva roka. Mogoče je v drobni otrokovi glavici le doraščalo spoznanje, da so nam umrli vedno dragi. Še vedno stojiva ob velikem spomeniku in pevci pojo žalostinko, ki S SESTANKA PLENUMA »SVOBODE« VELENJE SPOMIN NA »44 metrov«, je napovedal napovedovalec. Res je bilo. Drago Bizjak, član smučarskega kluba Velenje je na zadnjem meddru-štvenem tekmovanju pokazal, da sodi med odlične skakalce. S svojim skokom je postavil nov rekord skakalnice in med petnajstimi člani zasedel drugo mesto. Prvo mesto pa je zasedel Roman Žagar, član TVD »Partizan« Šoštanj. Spomnili so se nas 29. 12. 1963 je pripravil delovni kolektiv Rudnika lignita Velenje prijeten dan vsem svojim članom kolektiva,, ki so takrat bili na I zdravljenju v bolnišnici v Voj-[ niku. Razveselili sjpo se naših tova-liišev, ki so nas obiskali in daril, ki nam jih je poklonil delovni kolektiv. Toda ne samo to: Posebnost tega dneva je bila, da so predstavniki rudnika znali v kratkem času, ki so ga preživeli z nami, ustvariti star duh tovarištva, ki ga mi rudarji tako dobro poznamo in tako cenimo. Resnično: Ali ni prav tovarištvo, resnična skrb za sočloveka, kadar je ta v stiski ali nevarnosti — ali ni prav ta lastnost značilna za rudarje?! Je! in to so tudi tokrat .ponovno dokazali člani našega delovnega kolektiva, saj niso pozabili svojih tovarišev. Hvala, tovariši in v novem letu srečo in veliko uspehov pri delu! Srečno! Tone Hlebce PRETEKLOST se izgublja o šelestenju poznega jesenskega oetra. Položiva veliko mežnobelo krizantemo na grob in sinko prižge rdečkaste voščen-te. Vidiš, to je naš plamen, plamen ljubezni, ki ne sme nikoli igasniti! Spoštovanje umrlih po-'ni spoštovanje nas samih in naj ne bi bilo otroka, ki bi se ne za-Kdal velikega dneva. Življenje sakogar je tako dragoceno in ne ime biti pozabljeno! Počasi je pričelo rositi. K meni ita se stisnila otroka. Takrat me je nenadoma obšlo in mravljinci to zagomazeli po hrbtu. Tako živo je v meni zrasla zla misel na mrtonosno atomsko zlo, da sem se z bal zanju, odtehtaval poslednjo ljubezen in v misli čez use •aziii! črn žalni trak. Takrat je ie bil večer. V morju lučic je flamtela tudi moja. Moja edina in vroča misel: samo nobene vojne več. Nobene omske bombe več! Mali me je pocukal -za rokav. Oditi smo morali. Skoraj brez be-ted: Ni mi bilo žal dneva: Tudi gostovanje do mrtvih je stvar vzgoje, jč še peč. Je tisti del-estetske vzgoje,' ki mora zajeli sle- Kljub temu, da se letos ne moremo pohvaliti z obilico snega je bilo med zimskimi počitnicami na Paškem Kozjaku vse živo. Občinska zveza za telesno kulturo v Velenju je organizirala prijeten in zelo koristen smučarski tečaj za učence velenjskih osemletk, ki so ga uspešno vodili učitelji za telesno kulturo. Preko 60 fantov in deklic je ob lepem vremenu, prijetnem vzdušju in odlični hrani preživelo teden dni na snegu. hernega otroka. Ne zaradi grožnje smrti — strašile apokalipse bodočnosti. Ne! Zaradi človečnosti, zaradi bojazni, da bi jim prezgodaj umrli in bi jim bilo potem življenje dolg in pust dan. Spoštovati delo in življenje vseli tistih, ki že troline pod travnato rušo, je dolžnost nas vseh. Imperativ, ki ga nikoli ne smemo pozabiti. Kajti kri, ki j.e potekla za svobodno rast novih in srečnejših ljudi, ne more in ne sme biti pozabljena! Minute minevajo. Večer je tih, pozna jesen izzvene-va v gluhi in neprodirni temi. Naše misli živijo dalje. Živijo ob vseh tistih, katerih pepel je naznesel veter ali pa ga spremenil v rodovitno črnico. Naše in njihove misli, hotenja in želje, se ponovno srečujejo. Tokrat poglobljene, okovane v tiho in svelo oporoko: Čuvajte naše delo, čuvajte svobodo, čuvajte najsvetejšo besedo oseh besed — svobodo! V mehak večer, ki ga je razgibalo praznovanje dneva, se je zajedla velika in hrepeneča želja: da bi zavladal na vsem svetu mir, da: bi ostal na naši remijpmirf r.\x m, FILMSKI SPORED 15. do 16. 2. 1964 »OKO ZA OKO« ameriški barvni cs film 18. do 19. 2. 1964 »MINUTA ZA UMOR« jugoslovanski st film 20. do 21. 2. 1964 • »KROG LAŽI« angleški cs film 22. do 23. 2. 1964 »SEDEM IZZIVOV« ameriški barvni cs film 25. do 26. 2. 1964 »LEGENDA O SIBIRSKI sovjetski barvni film ŽE .MLJI« 27. do 28. 2. 1964 »TUDI TO JE EJUBEZEN« angleški film 29. 2. do 1. 3. 1964 »ŽENA V OBSESIJI« ameriški barvni cs film Vsem mojim požrtvovalnim tovarišem in sindikatu RLV se zahvaljujem za pomoč, s katero so ponovno . dokazali, da beseda »rudar« pomeni tudi dobrega to: variša.' '" !r:t . ""■'"' Ivan Šmifl Obvestilo! Člane kolektiva in vse bralce našega časopisa obveščamo, da smo z današnjo številko časopisa prešli na nov format, ki je nekoliko manjši od prejšnjega. Ta sprememba je nastala vsled tega, ker je celjska tiskarna v sporazumu z RLV prenesla tiskanje Rudarja na rotacijski stroj. Hudat Štev. 2 — 15. februar J9$t' -.'■. t „.v»< ■ t -C • - ■'■ PREGLED NEZGOD EE JAMA VZHOD ZA LET01963 2. Analiza vzrokov nezgod EE-jama vzhod za leto 1963 Kot je omenjeno že v začetku prvega dela naše analize, poznamo subjektivne vzroke nezgod (notranje) in objektivne (zunanje). Nesistematičen pregled vzrokov nezgod, ki so registrirane v Knjigi A — nezgod EE jama vzhod pokaže, da se pojavljajo najpogosteje naslednji vzroki nezgod: 1. Subjektvni faktorji — osebni (vzročni faktorji povezani z osebnostjo prizadetega) — psihomotorika (nerodnost, nespretnost) •, — funkcija perceptivnih organov (slaba ocenitev prostora); — karakterne lastnosti nediscipliniranost (kršitev HTZ predpisov, neuporabljanje zaščitnih sredstev, neupoštevanje navodil za delo), — preziranje nevarnosti, — pomanjkanje izkustev — neznanje (nepravilno delo, nepravilen stav pri delu, nepravilen način transportiranja, nepravilna uporaba orodja itd.); — neprevidnost primeri nepravilnih umikov, primeri nepravilnega načina • dela ali uporabe orodja (če je nezgodnik poznal pravilen način dela); — utrujenost in fizična šibkost (premalo čvrsti prijemi ipd.). 2. Objektivni faktorji — delovno okolje, organizacija dela (vzročni faktorji izven osebnosti prizadetega) i— orodje: pokvarjena vpenjalna naprava, pokvarjena vlečna naprava (se velikokrat ponavljata), izrabljena guma; i— zaščitna sredstva, osejjna oprema: strgana rokavica, mehka kapa, nezaščitene oči, neizpravna svetil jka; — prostor: tesen prostor, tesen prehod, spolzka tla,- i— material: krhka zlitina (npr. objemka vpenjalne naprave — odleti drobec), droben premog, plastovit premog, lignit (drobec odleti v oko); — organizacija dela: nepravilna organizacija transporta, pomanjkanje ljudi, signalna naprava na napačni strani (samo enkrat!); ^ Hudac — čisti objektivni faktorji: visok pritisk, nenadna sprostitev pritiska, popustitev stojk, padec kosa premoga. ' V zgornjem pregledu so navedeni faktorji, ki najpogosteje povzročajo nezgode v EE jama vzhod. Kot so ti faktorji razdeljeni v subjektivne (osebne) in v objektivne (izven osebne ali miljej-ske), tako smo tudi nezgod-nike (to je prizadete) razdelili v dve skupini z ozirom na naravo vzročnih faktorjev, in sicer: .1. skupina: vsi nezgodniki, katerih nezgode so povzročene pretežno po subjektivnih faktorjih (glej pregled subjektivnih faktorjev!) ; 2. skupina: vsi nezgodniki, katerih nezgode so povzročene pretežno po objektivnih (miljejskih) t. j. izven osebnih faktorjih. Zaradi lažjega načina sporazumevanja (in zaradi preglednosti) bomo odslej naprej obe skupini imenovali le »1. skupina« in »2. skupina«. 1. skupina nam bo pomenila tisto skupino nezgodni-kov, katerih nezgode so bile povzročene pretežno po subjektivnih — osebnih faktorjih. 2. skupina nam bo pomenila tisto skupino nezgodnikov, katerih nezgode so bile povzročene pretežno po objektivnih — izvenosebnih faktorjih. Takih nezgod, za katere so bili opisi dovolj popolni, da jih je bilo možno uvrstiti v eno od obeh skupin (z ozirom na naravo vzročnih faktorjev) je bilo skupaj 519. Od teh 519 nezgod jih je bilo 331 ali 63,8 % povzročenih pretežno po subjektivnih faktorjih, 188 ali 36,2 % pa jih je bilo takih, ki so bile pogojene po objektivnih (izvenosebnih) faktorjih. Nadaljnja analiza temelji na sledečih postavkah (in predpostavkah) : 1. Pri subjektivno pogojenih nezgodah je c>sebnost nezgodnika TABELA IV Primerjava starostnega sestava obeh skupin Starost Subjektivni (osebni) Objektivni (izvenosebni) i = 5 let f/1 f/1 % f/2 % f/2 do 20 45 15,0 8,1 • 14 21 —25 78 26,0 17,9 31 26 — 30 72 24,0 30,0 52 31 —35 54 18,0 22,5 39 36 — 40 21 7,0 . 10,9 19 41 — 45 15 5,0 6,9 12 46 — 50 9 3,0 2,3 4 51—55 5 1,7 1,2 2 56 — 60 1 0,3 0,0 — Skupaj: 300=N, 100,0 99,8 173 = N2 Ni podatka 0 starosti 31 n 15 eden od poglavitnih vzročnih faktorjev; 2. Pri objektivno pogojenih nezgodah so vzroki izvenosebni; 3. Pričakovati bi torej bilo, da se obe skupini ljudi med seboj razlikujeta; 4. Tiste lastnosti, po katerih se obe skupini med seboj pomembno razlikujeta, smemo smatrati za ene od vzročnih faktorjev nezgod (ali vsaj za sprožilne pogoje nezgod). Z ozirom na podatke, ki so nam bili dostopni, smo lahko obe skupini ljudi primerjali med seboj po naslednjih treh vidikih (ki predstavljajo osebne faktorje): 1. kvalifikacija, l 2. starost, 3. delovni staž (= delal na tem delovnem mestu). Primerjava je dala naslednje rezultate: f TABELA III Primerjava kvalifikacijskega sestava obeh skupin Vzročni faktorji nezgod Subjektivni (osebni) Objektivni (izvenosebni) Kvalifikacija f/1 f/1 % f/2 % f/2 NK 102 31,3 14,0 26 PK 88 26,7 30,2 56 KV 130 39,5 43,0 81 VK 7 2,1 10,8 20 TSŠ ali VŠ 2 0,6 1,6 3 Skupaj-: 329 = N, 102,2 99,6 186 = N2 Ni podatka o kvalifikaciji 2 2 Opazimo lahlko razliko med obema skupinama. Procenti števila nezgodnikov (f/1 % in f/2 %), ki padejo po kvalifikaciji v isti razred so za Obe skupini različni. Napr.: v prvi skupini je 31,3 % nekvalificiranih, v drugi skupini pa le 14 % itd. Te razlike i(ki se pri PK že obrnejo) smo tudi statistično preverili, da bi ugotovili^ ali so pomembne ali slučajne. Preverjanje smo izvršili s chi — kvadrat testom. Razlika je signifikantna na nivoju pomembnosti P = 0,01. Če ne bi bilo zakonite zveze med naravo vzročnih faktorjev nezgod in med kvalifikacijo, bi dobili tako velike razlike med obema skupinama manj kot enkrat od sto primerov. Na enak način smo primerjali starostni sestav od skupin. Če faktor starosti ni v zvezi z naravo vzročnih faktorjev nezgod (osebni ali izvenosebni), bo moral biti starostni sestav obeh skupin enak, t. j. brez značilnih razlik v starostnem sestavu. Primerjanje pa je dalo naslednji rezultat: Starostni sestav obeh skupin smo tudi grafično (prikazali. Da bi mogli sestav obeh skupin med seboj primerjati, je število ljudi po posameznih starostnih razredih prikazano v procentih (f/1 % in f/2 %). Tabela in grafični prikaz kažeta, da obstojajo določene starostne razlike med nezgodniki 1. skupine in 2. skupine. Tem razlikam pa ne moremo pripisovati nekega pomena, dokler ne vemo, ali so slučajne ali pomembne. Zato smo razlike statistično preverili. Preverjanje smo izvršili s chi — kvadrat testom. Chi — kvadrat vrednost je pomembna na nivoju pomembnosti P = 0,07 (glej tabelo IV zgoraj). Kriterij P = 0,07 ne zadošča običajnim kriterijem strogosti, da bi na podlagi tega rezultata mogli trditi, da je prišlo do razlik, ki jih obravnavamo, zaradi zveze med naravo vzrokov nezgod in med starostjo. Vendar pa je nivo verjetnosti, da so obravnavane razlike pogojene po tej zvezi (torej ne slučajne), toliko visok, da je dal pobudo za nadaljnjo analizo: Iz tabele in prav tako iz grafičnega prikaza je razvidno, da so razlike posebno velike v prvih dveh starostnih razredih (torej do starosti 25 let). Zaradi tega smo preverili še zanesljivost razlik med odstotki, ki padejo v starostni razred do dopolnjenih 25 let. (Glej tabelo IV. in grafični prikaz!) V prvi skupini je namreč 41 % (= P|) ljudi starih do 25 let, v drugi skupini pa je le 26 % (= Pa) ljudi starih do 25 let. Zanesljivost te razlike smo preverili s t — testom. Razlika med obema odstotkoma (med Pi in P2) je pomembna na nivoju pomembnosti P = 0,01. To pomeni, da bi se tako velika razlika (v pogledu starosti) lahko pojavila, če bi bila le slučajno pogojena, manj kot enkrat na 100 primerov. Torej lahko z več kot 99 % zanesljivosti trdimo, da je razlika pogojena po zakoniti zvezi med starostjo nezgodnikov in med naravo vzrokov nezgod. TABELA V Primerjava1 obeh skupin nezgodnikov^z ozirom na delovni staž (= »delal na tem delovnem mestu«) Vzročni faktorji nezgod Subjektivni (osebni) Objektivni (izvenosebni) Delovni staž > f/1 f/1 % f/2 % f/2 do 3 mes. 39 12,8 4,9 8 4— 6 23 7,6 3,7 6 7— 9 14 4,6 / — 10 — 12 12 3,9 4,3 7 13—18 29 9,5 8,0 13 do 3 let 51 16,8 19,7 32 4— 6 65 21,4 17,9 29 7— 9 30 9,9 13,0 21 10 — 12 17 5,6 11,7 19 13—15 7 / 2,3 8,0 13 16 — 18 11 3,6 5,6 9 19 in več 6 2,0 3,1 5 Skupaj: 304 = N, 100,0 99,9 162 = N2 Ni podatka o delovnem stažu 27 Kot kaže tabela (in grafični prikaz) obstojajo razlike med prvo skupino in med drugo: Medtem ko je v prvi skupini 28,9 % (= Pi) takih ljudi, ki imajo delovni staž do enega leta, jih je v drugi (nezgode pogojene po objektivnih faktorjih) samo 12,9 % (= P2). To razliko (16 %) smo statistično preverili in sicer s t — testom. Razlika je pomembna na nivoju P = 0,001, kar bi lahko izrazili z drugimi besedami takole: Če ne bi bilo zakonite zveze med naravo vzrokov nezgod, bi se v pogledu dolžine delovnega staža pojavila tako velika razlika med obema skupinama (če nezgodni-ke razdelimo v dve skupini z ozirom na naravo vzrokov nezgod) le enkrat na 1000 primerov. Zanesljivost razlike je torej dovolj velika, da smemo trditi, da je zveza med naravo vzrokov nezgod in med dolžino delovnega staža (dd dopolnjenega enega leta) zakonita in ne slučajna. Po istem načinu smo preverili še razliko odstotkov med obema skupinama za dolžino delovnega staža od dopolnjenih 13 mesecev do dopolnjenih 9 let. (Glej tabelo V!): 26 V 1. skupini (nezgode pogojene po osebnih faktorjih) je 57,6 odstotkov (= P|) takih ljudi, ki imajo delovni staž od 1 do 9 let. V drugi skupini nezgodnikov pa je takih ljudi 58,6 % (P2). Razlika med obema odstotkoma (1 %) ni pomembna. Z drugimi besedami bi lahko rekli: dejstvo, da je v drugi skupini (nezgode pogojene po izven-osebnih faktorjih) procentualno več takih ljudi, ki imajo delovni ■ staž od 13 mesecev do 9 let, kot pa v 1. skupini, je lahko le slučajno pogojeno. Končno smo (po istem postopku) preverili še razliko med odstotkoma nezgodnikov v obeh skupinah za delovni staž od dopolnjenega 9. leta dalje. V prvi skupini je taikih- ljudi (ki imajo tako dolg delovni staž) 13,5 % (= Pi), v drugi skupini pa jih je 28,4 % (= P2). Razlika je 14,9 % (= P2 — Pi). Preverjanje s t — testom je pokazalo, da je razlika pomembna na nivoju pomembnosti P = 0,001. To se pravi, da je razlika pogojena po zvezi med naravo vzrokov nezgod (če so vzroki nezgod osebne narave, ali pa izvenosebne narave) in med dolžino delovnega staža. 3. POVZETEK 1. V prvem delu analize je ugotovljeno, da sta faktor kvalifikacije in faktor starosti v zvezi s pogostnostjo doživljanja ne: zgod: — V skupini ljudi, ki so v letu 1963 doživeli nezgode, je namreč pomembno več (sorazmerno) ljudi z nižjim kvalifikacijskim ran-gom (NK in PK), kot pa je teh v celotnem staležu EE jama vzhod. — Verjetno tudi ljudje do starosti približno 25 let pogosteje doživljajo nezgode, kot ljudje, ki so stari čez 25 let. 2. Drugi del analize je pokazal: — Ljudje nižjega kvalifikacijskega ranga imajo v primeri z višje kvalificiranimi več takih nezgod, ki so pogojene po subjektivnih (osebnih) faktorjih. — Mlajši, t. j. do približno 25 let starosti imajo v primerjavi s starejšimi sorazmerno več taikih nezgod, ki so pogojene po osebnih faktorjih. Po 25. letu te razlike izginejo, kaže pa se tendenca, da se po 45. letu sorazmerno poveča število nezgod, pogojenih po osebnem faktorju (glej grafični prikaz 2!). — Pri faktorju dolžine delovnega staža je slika podobna: med tistimi, ki imajo delovni staž le do enega leta, je več ta- S pomočjo naše analize smo prišli do naslednjih praktičnih zaključkov: 1. V ekonomski enoti jama vzhod je bilo v letu 1963 pomembno več takih nezgod, ki so bile pogojene po osebnih faktorjih (odločilen vzrok* je v psihofizični strukturi nezgodnika samega, ne pa npr. v organizaciji dela, fizikalnih in tehničnih pogojih delovnega mesta itd.). 2. Če je več nezgod, ki so pogojene po subjektivnih faktorjih (osebnih), je treba te faktorje odkriti, da bi se mogli boriti tudi proti nezgodam, ki imajo vzrok v človeku (nezgodniku) samem. 3. Naša analiza je pokazala, da ugodno vplivajo na pogostnost taikih nezgod trije faktorji: — kvalifikacija, — starost, — delovni staž. 4. Za borbo proti nezgodam, ki so povzročene po osebnih faktorjih bi bilo torej z ozirom na zgornje tri faktorje potrebno: 1. Kvalifikacija: Splošno** prizadevanje za čim boljšim profesionalnim usposabljanjem ljudi. Prizadevanje bo uspešno, če se kih nezgod, ki so pogojene po osebnih faktorjih; pri delovnem stažu od 13 mesecev do 9 let ni razlik med obema skupinama; pri tistih, ki imajo delovni staž nad 9 let, šo pogostejše take nezgode, ki so pogojene po izven-. osebnih faktorjih. * Za odločilen vzrok nezgode smatramo, kot pravi ŠALI, tisti pogoj v verigi vzročnih faktorjev posamezne nezgode, s katerega odstranitvijo bi bili nezgodo najbolj učinkovito preprečili. ** Tov. Tone ing. Kovačič je na zadnjem obravnavanju nezgod z vodji čel opozoril na isto dejstvo, češ da bi vsak moral poučevati, dajati konkretne napotke za varno delo. ne bo omejilo le na šolo in tečaje (za PK in KV), ampak pod pogojem, če se bo razširilo na delovna mesta. Vodje čel in drugi neposredni predpostavljeni naj skrbe za to, da bodo kvalificirani delavci njihovih skupin čim bolj zainteresirani za to delo. Prav tako bi vodje čel in drugi neposredni vodje skupin lahko vodili kratke sestanke s svojimi skupinami. S pomočjo slik, risb ali shem, bi naj ponazorili določene karakteristične momente njihovega dela in jim dali specialna navodila, kako je treba v (Nadaljevanje na 16. strani) /ludae ^ »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uiredniškli odbor — Glavni urednik Jože Teikavec — Ostali člani: Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinico Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje Cena 20 din lludat Štev. 2 — 15. februar 1964 teh momentih postopati, da ne bi prišlo do nezgode. Ta metoda borbe proti nezgodam in prlvzga-janja varnostnih navad je zelo poceni in je do zdaj (nipr. v ZDA) dala zelo dobre rezultate. Kadrovsko-socialna služba je že tudi izdelala načrt o svoji vključitvi v tak način borbe proti aezgodam (psihološko preprečevanje nezgod). Načrt obsega: — propagando proti nezgodam, — načrtno vplivanje na odnos (stališčej ljudi do varnosti. — profesionalno usposabljanje. 2. Starost: Na faktor starosti ne moremo vplivati tako, kot na iaktor znanja in spretnosti, ki so potrebne za delo. Moramo pa se zavedati, da mlajši ljudje, to je do nekako 25 let starosti, pogosteje doživljajo nezgode, ki so povzročene po osebnih faktorjih. Faktor starosti namreč obsega na eni strani izkušenost (delno prekrivanje s faktorjem kvalifikacije), na drugi strani pa še specifične komponente, kot so stališče do dela (pogost vzrok nezgod je n,pr. preziranje nevarnosti, neprevidnost itd.), emocionalna uravnovešenost itd. Zaradi takih vzrokov torej mlajši ljudje (do okoli 25 let starosti) pogosteje doživljajo nezgode, ki so pogojene po osebnih faktorjih. Prav zato pa je potrebna boljša kontrola mlajših (v primerjavi s starejšimi). Z drugimi besedami povedano: Preprečiti moramo, (vodje oddelkov, vodje čel in drugi skupinovodje, starejši — izkušeni kopači) možnost, da bi mlajši ljudje prezirali nevarnost, da bi bili neprevidni in da bi (morda) bili nedisciplinirani pri delu. 3. Dolžina delovnega staža: Faktor delovnega staža vključuje izkušenost', delno starost" ter vključitev v delovno okolje*". Zaradi tega ta faktor vpliva na pogostnost nezgod, ki so pogojene po osebnih faktorjih. Da bi bila borba proti nezgodam, pri katerih je sovzrok (ali celo odločilen vzrok) faktor delovnega staža, čim uspešnejša, je treba tistim, ki še nimajo daljšega delovnega staža (posebno do dolžine enega leta) posvetiti posebno pozornost: — s pomočjo poučevanja vzgojiti ustrezne delovne navade, — s pomočjo primernih (in utemeljenih!) pohval odpraviti neznatnejše nezgode (ki sploh nimajo nobenih posledic) so dovolj podrobno opisane, vnešeni so potrebni podatki o nezgodniku itd. Vidi se, da je delovnemu kolektivu EE jama vzhod jasno, da so take »neznatne« nezgodice in »praske« signal, ki kaže, kje bi moglo priti do težkih nesreč. Zato je prav, da se to delo nadaljuje z enako vestnostjo in še z večjo, kajti knjiga nezgod je eno od izhodišč za uspešno borbo proti nezgodam. * Prekrivanje s faktorjem kvalifikacije in delno starosti, ker na veliko delovnih mestih dobro služijo tudi izkušnje in delovne navade, pridobljene na prejšnjih delovnih mestih. ** Starost pa vključuje lastnosti, kot so uravnovešenost, previdnost in discipliniranost. *" Novinec na delovnem mestu se čuti negotovega, je desOrienti-!1 ran in lahko zapade v tesnobno stanje. V takem stanju pa človek slabše reagira in ne more svojih sposobnosti realizirati v polni meri, kajti njegove reakcije sg zaradi tesnobnega stanja bloki* rane. tesnobno stanje in občutek nepomembnosti in nepotrebnosti (ki se tudi pogostokrat pojavi ob prihodu na novo delovno mesto), — z vplivanjem na svojo skupino (neposredni vodje skupin) doseči, da skupina novinca sprejme v svojo sredino, ga pravilno vključi v delo in mu s tem omogoči, da formira pozitivna stališča do dela, do podjetja, do sodelavcev in do predpostavljenih'. Ob zaključku naj poudarimo še nekaj!: Da bi mogle naše analize nezgod res kaj doprinesti k borbi proti nezgodam, so potrebne izčrpne analize posameznih nezgod (na licu mesta) in točna, izčrpna registracija vseh podatkov. V tem pogledu gre EE — jama vzhod vsa pohvala. Tudi naj- * Ljudje s takimi pozitivnimi stališči manj pogosto doživljaja nezgode, kot pa ljudje, ki so forJ mirali negativna stališča do dela, podjetja itd. Stališča pa človek formira pogostokrat prav na podlagi prvih vtisov, in doživetij, ki jih je doživel ob prihodu na novo delovno mesto in ob prihodu v novo socialno okolje. . j