Štev. 31.
Y Mariboru 4. avgusta 1881.
Tečaj XV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knabensemin&r.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po B kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakiat 12 kr., trikrat 16 kr.
Apostolski blagoslov
urednikom in čitateljem .,Slov. Gospodarja".
Sv. oče Leon XIII. bili so močno razžaljeni vsled grdih ponočnih napadov na pogrebce slavnega papeža Pija IX. v noči od 13. julija 1.1. od strani italijanskih liberalcev in freimaurerjev. Saj so tako morali prepričati se, da Jim ni mogoče več stopiti iz Vatikanske palače pa da se Jim ni bati najnesramnejših napadov. Doznali so, da so resnično jetnik italijanskih mogotcev. To zavzema ves katoliški svet in v znamenje, da verniki nevarnost svojega najvišjega duhovnega pastirja poznajo, izrekajo na mnogovrstni način svojo žalost in nevoljo o takšnem nasilstvu. Katoliški časniki imajo dolžnost, vernike opozorovati na takšne velevažne dogodke, kar je „Slov. Gosp." storil v „Cerkvenej prilogi" od 28. julija. Urednik je 27.jul. odposlal latinski telegram sv. očetu v Eim, ki se slovenski glasi: „Svetemu očetuv Leonu v Rimu: Urednik tednika katoliškega „Slovenski Gospodar" v Mariboru na Štajerskem v Avstriji je nedopovedljivo in bogakletno zločinstvo ostankom Pija IX. storjeno obžalujoč razložil svojim Slovenskim čitateljem ter ob enem svojo največjo spoštovanje za apostolsko stolico izjavlja".	Dr. Lavoslav Gregorec.
Na veliko začudenje in še večje veselje prejel je urednik uže 28. julija zvečer sledeči telegram:
Summus pontifex grato animo excepit sensa Tito telegrammate pandita et benedietionem apostolicam Tibi et istius ephemeridis „Slovenski Gospodar" redactoribus et lectoribus peramanter impertiit.
Ludovicus Cardinalis Jacobini.
Slovenski: „Najvišji duhoven sprejme hvaležnega srca Tvoja v telegramu izražena čutila ter podeli Tebi in ovega časopisa „Slovenski Gospodar" čitateljem preljubeznjivo svoj apostolski blagoslov!"
Bog živi Leona XIII.
Narodne naše pravice kako so v djanji ne-pripoznane!
Drugi narodi n. pr. francoski, angleški, italijanski, nemški, magyarski sklicavajo se na svojo slavno, stotine in stotine let staro zgodovino in zgodovinsko pravo. Tudi slovanski Cehi, Poljaci in Hrvatje kažejo ponosno na svojo zgodovino. Mi Slovenci pa tukaj žalostni molčimo. Naša zgodovina celih 1000 let nazaj druga ni, nego sama žalost, trpljenje, tlaka, rabota, sužnost, podjarm-ljenje in narodna smrt. V preteklosti nam toraj ni treba ne utehe, ne podpore iskati, pa nam tudi treba ni. Mi vstajamo blizu 300 let iz groba k novemu življenju in v njegovo zagotovljenje nam je dosta od svitlega cesarja Franca Jožefa I. podpisana postava ki veli: „vsi narodi v državi, tedaj tudi slovenski narod, so jednako-pravni — jednakopravnost vseh dežel-skih jezikov, tedaj tudi slovenskega, v šoli, nradn in javnem življenji se od države priznava".
To nam je dosta, se vč, ako se resnično izvršuje! Ako imamo Slovenci v šolah slovenščino uvedeno kot podučni jezik, ako nam uradujejo uradniki slovenski, ako zamoremo na pošti, na železnicah, v telegrafnem uradu rabiti slovenščino brez opovir, tedaj smo toliko dosegnoli, da zamoremo narodno živeti, da narodno ne propadamo, ne umiramo!
Človek bi mislil, da se postave zato dajejo, da ne ostajajo na papirji, ampak se tudi izvršujejo. Zvečinoma se to godi. Davkarske, kazenske, vojaške, šolske itd. postave se izvršujejo. O tem ni dvoma. To vidimo vsak dan. Zastran teh se Slovenec nima zakaj pritoževati, da bi ne bil Nemcem, Italijanom itd. jednakopraven. Toda druga je zastran naših narodnih pravic v 19. členu osnovne državne postave od 12. dec. 1867 zagotovljenih. Tukaj čakamo Slovenci še vedno na djan-sko izpeljavo narodne jednakopravnosti, čeravno so 12 let ravno tisti ljudje gospodovali, ki so postavo 1. 1867 sklenoli, in čeravno imamo uže 2 leti novo ministerstvo, ki nam je kmalu v začetku zastavilo v prestolnem govoru cesarsko besedo, da se pravičnim željam narodov ustreže.
Kaj je temu uzrok, kdo brani Slovencem pod žezlom svitlega cesarja Franca Jožefa I. uživati od njega samega podpisane narodne pravice v šoli, uradih in javnem življenji? Zakaj nimamo Slovenci še nobene slovenske gimnazije, nobene realke, nobenega popolnem slovenskega priprav-nišča za bodoče učitelje v ljudskih šolah? Zakaj silijo na Koroškem, Štajerskem, Goriškem in zadnji čas tudi na Kranjskem nemščino celo v ljudske šole deloma še kot podučevalni jezik sloven-skejdeci? Zakaj sme in zamore pri vatno društvo „Deutscher Schulverein" naše slovenske učitelje, javno nastavljene, z denarjem begati ? Kakor v gimnazijah in realkah profesorjev štejemo tudi še v
raznih uradih uradnikov, ki slovenski ne umejo, ali čisto nič ali vsaj premalo. Mnogo izmed njih je bilo uže brez ugovora ali popravka javno imenovanih, da slovenščino sovražijo, zaničujejo in se še bahajo, da je ne umejo, n. pr. Vestenek in njegovi profesorski prijatelji. Blizu jednako je drugod, čeravno Slovenci tirjajo svoje pravice v ulo-gah, prošnjah, na taborjih in po svojih poslancih.
Vkljub temu ostaja vse pri starem, kder se ne vrača še na huje. Kaj je temu uzrok, kdo toliko kljubuje djanskej obveljavi naše narodne jednakopravnosti? Ne cesar, ne vlada, ne Nemci poprek, ampak edino le — nemško liberalna stranka v edinosti z našimi narodnimi odpadniki, nemškutarji in nemčurji. Ti hočejo našo narodnost potlačiti, uničiti, Slovence iztrebiti ali v Nemce spremeniti. Akopram je libe-ralno-nemška stranka v državnem zboru v manjšini, vendar je še mogočna posebno na Slovenskem. Jenim ne samo za slovensko narodnost pogubnim, ampak vsemu cesarstvu nevarnim nameram ali nakanam je toraj dolžen vsak zaveden Slovenec, vsak odkritosrčen Avstrijan s vsemi postavnimi sredstvi na vso moč upirati se, dokler ni vržena popolnem ob tla! Zakaj so pa ove nakane pogubne Slovencem in nevarne Avstriji, to hočemo prihodnjič razlagati!
Gospodarske stvari.
Konjska dirka v Savinjskej dolini.	-.
V V. konjerejskem okoliši Štajerskem, kateri v svojem glavnem delu vso Savinjsko dolino obsega, je konjerejstvo zadnja leta znatno napredovalo ter se je med ondešnjimi konjerejci tolika gorečnost vnela in za konjsko rejo zavzela, da se nam najlepše nade za dalnji napredek opravičene zdijo.
Vsled najzdatniše podpore c. k. ministerstva za poljedelstvo, kakor vsled — hvala bodi! — največega priznanja vredne delavnosti in skrbnosti od c. k. poveljništva v graškem oddelku državnih pastuhov ali žrebeev (pšelerjev) je po primernem sodelovanji društva za povzdigo deželnega konje-rejstva na Štajerskem zdaj največji del v V. konjerejskem okoliši z enakovrstnimi, rejnemu plemenu konjskemu primernimi, izvrstnimi pastuhi (Burgund-skimi in Valonskimi) preskrbljen.
Konjerejcem naj bo sedaj na skrbi, da imajo dobre, pripravne kobile za pleme, da žrebeta ne kakor dozdaj napačno v hlevih, ampak pri dobrej obilnej krmi (paši) ter v živem gibanji pod prostim nebom umno odrejajo in tako novozapočetej izreji davajo umno krepilo, katero edino prid konjerejcev pospeševati zamore in tudi pospeševalo bode.
Na ovi način se hočejo izrejati konji pripravni za zmerno delo, pa tudi za tek. Toti konji bi ne le teška bremena vlačiti zamogli, tem več
tudi sposobni biti večje daljave v hitrem teku pre-bežati. Pri tej izreji se toraj ne gleda samo na meso in kosti, ampak skuša se konje vzrejati, ki so hitri, trpežni in dovolj močni, da ladajo tudi večje teže. Takšni so še le prav rabljivi konji.
Društvo za povzdigo deželnega konjerejstva si v spoznanji te resnice prizadeva, da bi se vpeljale in vsako leto vršile dirke, pri katerih bi se k vozovom vpreženi konji med seboj tekmovali. Toto misel je visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo z dozvoljenjera poprošenih denarnih daril tako podprlo, da je imenovano društvo v stanu uže letos prve dirke napraviti. Tote dirke bodo se dne 4. septembra t. 1. v Žavci ob enem 8 premiranjem konj, katero se bo ravno ondi dan prej t. j. 3. sept. vršilo, o čemer se bodo pobližnje določbe o pravem času na znanje dale.
Prvi namen takovim dirkam je pri konjerej-cih in posestnikih obuditi misel, da znajo pri konjih tudi hitro hojo porabiti, ter si na korist obračati in tako nje pripraviti k boljšej reji, strežbi in klaji živinčetu, a drugi namen pa, da bi se kot dalnji posledek po skoz cele rodove na-daljevanej vadbi in razvitku mišic in pljuč zmožnost takove lastnosti stalno zaplojevati dosegla.
Umno odrejo žrebet, pri katerej se na Štajerskem z marsikterimi ovirami boriti moramo, trudi se društvo za povzdigo deželnega konjerejstva s tem pospeševati, da si kakšno v V. konjerejskem okoliši ali okraji ležečo konjsko planino pridobiti prizadeva.
Slednja naj bi konjerejcem priložnost davala črez poletni čas na kako ne preveč oddaljeno planinsko pašo proti majhnemu, za vzdrževanje planine in nadzirajočib oskrbljevavcev ter nekterim stroškom namenjenemu povračilu svoja žrebeta goniti.
H koncu naj bodo gg. konjerejci V. konje-rejskega okraja še samo poprošeni, da ove namene in prizadeve resno ter vestno ocenivši imenovanemu društvu podeljujejo ono podporo, brez katere ni mogoče niti za svoj lastni prid delati, niti konjereje kot vira blagostanju pospeševati in učvrščevati.
V Strosneku dne 15. julija 1881.
Karol Haupt.
Črtež
premiranja konj po konjerejskem društvu štaj. v letu 1881.
Z dovoljenjem visokega ces. kralj, minister-stva za poljedelstvo v porazumljenji s poveljništvom zavoda c. k. žrebcev v Gradci bode se premiranje konj na mestih od občnega zbora določenih vršilo, to pa po sledečem redu:
1. V Žavci dne 3. septembra za težke uprežne konje Savinjske in gornje Dravske doline;
'2. V Ormoži dne 6. septembra za lehke uprežne in ježne konje Dravskega polja;
3.	V Ljutomeru dne 6. sept. za težke ježne in uprežne konje ovega konjerejskega okoliša;
4.	VCmureku dne 9. septembra in
5.	V Febringu dne 10. sept. za težke uprežne konje Bistriškega, Rabskega in Murskega dola;
6.	V D o b e 1 n u dne 12. septembra za težko uprežno pleme v Kainaškem dolu in okolici;
7.	VTeufenbachu dne 14. sept. za težko uprežno pleme gornjega Murskega dola;
8.	V Liezenu dne 16. septembra in
8. VGrobmingu dne 17. sept. za težko uprežno pleme Aniškega dola.
Premije v denarjih so tako nastavljene:
I. V Žavci za vse vrste plemenskih kobil in žrebic Savinjske in gornje Dravske doline v c. k. glavarstvih celjskem in slov. graškem : a) za 31etne in 41etne kobile, za kobile z žrebeti:
1.	darilo.........50 fl.
2.	„ (deželsko darilo) . . . . 40 „
3.	„ .........30 „
4.
5.
6. 7.
25
(dar okr. g.-graškega, 4 zlati) 22	„
.........20	„
(dar okraja konjiškega) . . 20	„
8.	„ ( „ „ Vranskega) . . 20	„
9.	„ ( „ „ celjskega) . . 20	„ 10. „ (privatni dar plem. Hauptov v Brnu) 20	„
H. „ .........15	»
12.	„ .........15	„
13.	„ (dar okraja konjiškega) . . 15	„
14.	„ (privatni dar plem. Hauptov v Brnu) 15	„
b) za 1- in 2letni žrebice:
1.	darilo.........25	fl.
2.	„ .........20	„
3.	„ .........15	„
4.	„ .........15	„
5.	„ (dar okraja konjiškega) . . 15	„
6.	„ (dar okraja Vranskega) . . 10	„
7- „ • • ......10	„
8. „ (privatni dar plem. Hauptov v Brnu) 10	„
II. V Ormoži za vse vrste plemenskih kobil in žrebic lehkega uprežnega in ježnega plemena po Dravskem polji v c. k. okrajnih glavar stvih mariborskem (na desnem pobrežji Dravskem) in v srenjah: Gasteraja, Malečnik, Ledinek, Šice, Ročice, Drvanja, Ihova, sv. Benedikt, sv. 3 Kralji, Žerijavce, Porčič, Osek, sv. Trojica, Vranga, An-drenci, Cerkevnjak, Rogoznica, Trankova, Šitance, Šikarce, Supetince in Cogotenci v št. lenartskem okraji, dalje Sladki vrh, Lukač, Velka, Proska ves, Savnica in Nasova v cmureškem okraji in naposled v ptujskem glavarstvu: a) za 3- in 41etne kobile in za kobile z žrebeti:
1.	darilo.........50 fl.
2.	„ (dar deželski).....40 „
3.	„ .........30 „
4	...........20 „
5.
(dar okraja kozjanskega) . . 20 „
b) za 1- in 21etne žrebice:
1.	darilo . . „......25 fl.
2.	„ .........20 „
3-	„ .........15 „
4 „ .........15 „
5.	„ (dar okraja kozjanskega) . 10 „
III.	V Ljutomeru za vse vrste plemenskih kobil in žrebic težkega uprežnega in ježnega plemena v c. k. glavarstvu ljutomerskem, potem v srenjah Žetinci, Farška ves, Gorce, Zajnkovci, Dedonjci in Potema v radgonskem okraji:
a) za 3- in 41etue kobile in za kobile z žrebeti:
1.	darilo.........50 fl.
2.	„ (dar deželski).....40 „
3.	...........30 „
4-	„ .........25 „
5-	„ .........20 „
6.	„ (dar okraja ljutomerskega) . 15 „
b) za 1- in 21etne žrebice:
1. darilo.........25 fl.
2- „ .........20 „
3-	p • • -........15 „
4-	„ .........15 „
5. „ (dar okraja ljutomerskega) . 10 „
IV.	V Cmureku za vse vrste plemenskih kobil in žrebie spodnjega Murskega dola iz radgonskega in Upniškega glavarstva pa tudi mariborskega (izvzete so srenje sv. lenartskega okraja, katere pripadajo 4. konjerejskemu okolišu pa tudi onih 7 srenj v radgonskem okraji, ki pripadajo 3. konjerejskemu okolišu.
a) za 3 in 41etne kobile, za kobile z žrebeti:
1.	darilo.........50 fl.
2.	„ (dar deželski).....40 „
3.	„ .........30 „
4- „ .........25 n
5.	„ .........20 „
6.	„ (dar okraja Upniškega) . . 15 „
b) za 1- in 21etne žrebice.
1. darilo.........25	fl.
2- „ .........20	„
3-	„ .........10	„
4-	„ .........10	„
5. „ (dar okraja Upniškega)	10 „
Podobno nastavljena so darila tudi za pre-miranje konj v Fehringu, Dobelnu, Teufenbachu, Liezenu in Grobmingu v srednjem in gornjem Štajerskem.	(Konec prib.)
Dopisi.
Iz Maribora. (V dijaškemu semenišči Mariborskem) je bilo konci pretečenega šolskega leta 41 dijakov; izmed teh jih je 11 šolo izvrstno dovršilo, vsi drugi pa dobro. Dva bivša osmošolca gresta v bogoslovsko semenišče, eden dijak pa je prostovoljno izstopil. Ker je za zdaj v dijaškem semenišči samo za 42 dijakov prostora, bodo v bodočem šolskem letu le štirje na novo
sprejeti. Prošnje za te izpraznjene prostore se naj po dotičnem župnijskem madu prečastitemu škofijstvu vsaj do 10. avgusta pošljejo. Pri čč. gg. župnikih se izvejo tudi drugi pogoji. Tu se naj le dva glavna pogoja omenita, brez katerih se nobeden fant ne sprejme, namreč fant mora dobro izvršiti vsaj prvo latinsko šolo in imeti veselje in poklic do duhovniškega stana. V podporo knjižnice dijaškega semenišča prepustil je č. g. Jernej Voh semenišču vse še ostale iztise svojega: „Alphabeti8ches Sach- und Nachschlag-Register". Za ta lepi dar se mu izreka javno dolžna zahvala, prečastiti duhovniki pa se opo-zorujejo, da se od zdaj omenjeni Sach- und Nacb-schlag-Register le pri vodstvu dijaškega semenišča dobiva iztis po 30 kr. Tudi slovenske Celjske kronike, katero so velečastiti g. Ig. Orožen dijaškemu semenišču darovali, dobi še se nekaj vezanih iztisov po 50 kr.
Od Savinje. (Konjska dirka v Žavci) bode se vršila 4. septembra t. 1., to je dan po javnem premiranji konj. Ova dirka bo podobna ljutomerskim in se priredi tukaj prvokrat na travniku blizu trga. I. Pričetna dirka velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okoliša ali sploh Savinjskega plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor 5 let stari biti in do sedaj brez vde-leženja pri kakšnej dirki. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj Savinjskega plemena. Pot, katero ima konj lkrat predirjati, meri 1 kilometer; 1. darilo je 5 zlatov, 2. darilo 3 zlati, 3. darilo 1 zlat. II. Dirka plemenskih konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okoliša, t. j. plemena Savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja 3 leta žrebe prinesle. Pot za dirko je 2 kilometra dolga in konj jo mora 2 krat predirjati; 1. darilo znaša 8 zlatov, 2. darilo 3 zlate, 3. darilo 2 zlata. III. Društveno dirko priredijo Savinjski društveniki štajerskega društva, to pa le za konje, ki so last društvenikov. Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkino pot, 2 kilometra dolgo, mora 2krat predirjati; 1. darilo znaša 40 gold., 2. darilo 25 fl., 3. darilo 15. fl. Konje treba je den poprej naglasiti pri g. Hausenbichlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graš-kega dirkarskega društva. Dirkarski sodniki zavoljo daril so gospodje: Karol plem. Haupt, predsednik konjerejskega društva, obrist v pokoji vitez plem. Friedrich, grof Spauer, dr. Klingan, c. k. major Schuberth in g. Haas, c. k. namestnijski svetovalec. Dirkarski sodniki so gospodje: baron Hackelberg, J. Lenko, baron Vay, Jožef Lipold in plem. Pon-gratz. Nadomestniki: knez Lavoslav Salm-Reiffer-scheidt, baron Oskar Warsberg in dr. Langer. Kot štarterja poslujeta g. Hausenbichler in Žig an. Nazorovanje dirkine poti prevzeli so gospodje: Žuža, Sirca, Janič, Vrečar, Babič, Ješovnik. Naznanjena dirka ni gola igrača, ampak resna vaja za povzdigo koDjerejstva in to raj za Savinjsko
dolino in ves tamošnji konjerejski okoliš velike koristi in važnosti. Na Slovenskem nam to najbolje spričujejo glasovite dirke na Cvenu pri Ljutomera, o katerih je uže večkrat poročal „Slov. Gospodar". G. plem. Haupt v Strausseneggu pa bodi uže zanaproj ovsedočen hvaležnosti Savinjskih konjerejcev, kajti njemu se imajo za ovo dobroto v prvej vrsti zahvaliti.
Iz Krapja. (Nesreče.) Vsled suše se je Mora jako skrčila. Vkljub temu je v kratkem času pouzročila cel koš nesreč. Njeni valovi so namreč zadušili nekega Prekmurca in dva vpre-žena konja, nekemu kmetu iz Grlave so se v njej potopili konji z vozom, neka ženska je kopajoč se našla v vodi svojo smrt. Mlini treh posestnikov so že na dno „posedali" vsled plitvosti. Dne 17. jul. po poldne smo dotične mline spravljali za kakih 600 stopinj više. Bilo nas je pri tem opravilu 92 mož. Nevarnost bila je tem veča, ker smo morali hoditi po vodi črez kolena globokej. Ko smo en mlin privlekli do pol pota, nam bistra voda prevzame nekega dosluženega vojaka. Pravijo, da se je preveč zanašal na svojo vojaško spretnost na vodi, pa zavoljo tega ni bil dovolj pazen. Po smrtno nevarnem prizadevanji ga čez nekaj minut potegnejo iz vode, ali žali Bog, — mrtvega! — Suho zemljo nam je koncem julija namočil že željno pričakovani dež. Dne 22. jul. se je sicer zdelo, da bo nas obiskala toča; vendar hvala Bogu, da je omenjeni „kmetov strah" izostal. Samo silni vihar si je zapustil spomin, ker je na pašniku bil velik jegnjed izkorenil, mnogo drugega drevja pa polomil. — Veseli nas da naša mlatilnica ima dosti opravka. Naželi smo namreč lepega žita; le po nekterih prostorih so do tretjine pokončale grde miši. — Nekde se je prikazala steklina. To je uzrok, da po dosedanji določbi morajo psi biti priklenjeni v dobi 3 mesecev.
Iz Šoštanja. Pred kakimi 14. dnevi prinesla je blažena „Cillier - Zeitung" neki „Eingesendet" iz Šoštanja s podpisom „mehrere Bürger", v katerem ti dvomljivi „burgarji" predsednika okrožne sodnije v Celji, g. Heinricher-ja zagovarjajo, ker mu je „Slov. Narod" nekoliko resnic povedal. A sedaj nastane vprašanje, kdo so ti „mehrere Bürger". No, nihče drugi, kakor tukajšnji svečar in..............ki
misli,...................
.........in se mu je ta prilika najugodnejša dozdela....... nekoliko od-
vezati. A nas je osupnila predrznost, s katero je on podpisal „mehrere Bürger", akopram so nam njegova absolutistična načela dovolj znana. Gosp. svečar, Vi morda niste premislili, kaj ste storili,
...............in poleg tega
storite to še v „Cillier-Zeitungi" v časniku, kateri je najstrastnejši sovražnik vsega, kar se zove slovensko. Vi morda niste prevdarili, da svoje sveče prodajate za dragi denar duhovenstvu, katero je
skoz in 8koz narodno in katerega narodni čut s takšnim obnašanjem žalite. Bela slovenska Ljubljana Vas je rodila, a črna renegatska pošast preti Vas pogaziti. Ni še prepozno! Poboljšajte se. Vaša tudi v slabih časih dobra obrt Vam je gotovo nekoliko draga. Za denes bodi dovolj. Ako bi se Vam pa potrebno zdelo, o tej stvari še kaj govoriti ali pisati, potem Vam hočemo več povedati. Ali morda pa niste sami pisali omenjeni „Eingesendet" v „C. Z." Morebiti Vam je pomagal mladi.................
.............Pa vsaj za delo ta
gospodič nima posebnega veselja, temveč pa za nemško politiko. No, da bi o tej stvari le kaj razumel. — Jaz naj bi imel hlapca, ki bi se za zadeve mojega soseda več zanimal, nego za moje lastne in to v mojo kvar, posvetil bi mu tija kde poper raste.	—a.
Iz Krčovin. Dne 23. julija bil je pokopan pri sv. Miklavži mladenič, katerega nam je vzela nemila smit v najlepših letih. Franjo Trstenjak, eden izmed najizvrstniših dijakov, ki so kedaj obiskovali varaždinsko gimnazijo, prejemši sv. zakramente umrl je po dolgotrajnej hudej bolezni. Uže kot šestošolca ga je pograbila bolezen na prsih ali takrat se je na srečno izlečil. Izdelavši izvrstnim uspehom gimnazijo šel je, kakor jegov starši brat na Dunaj, kder se je posvetil modro-ljubnim naukom. Letos še je v prvem tečaji marljivo poslušal predavanja in vedno učeč se sam podučeval druge, da bi s takim načinom blage starše, ki so dali štiri sini študirati, olehkotil. Vsled silneva napora ponovila se je jegova bolezen. Meseca majnika moral je domov. Vkljub vsemu prizadevanju jegovega iskrenega prijatelja, g. dr-ja. A. K., ki gaje zdravil, moral je prerauo umreti. Pokojnik bil je nenavadno nadarjen, plemenitega značaja in iskren rodoljub. Domovino zgubila je ž njim izdatno učiteljsko moč. Uže morda na jesen bi se podvrgel strogej skušnji iz jezikoslovja. Na njegovej preranej gomili ne pla-čejo samo pošteni starši, ne plače petero bratov in sestra jedinka, ne plačemo jegovi znanci in prijatelji, ki smo ga zbog njegovih izvrstnih sposobnosti spoštovali, cenili in ljubili, ampak svobodno tudi zaplače mati Slovenija, katerej bi v stan stopivši, kakor jegova starša brata, gotovo posvetil svoje pero. Bodi mu žemljica lahka!
B. Fl.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Veselo je citati, kako se katoliški verniki zanimajo za svobodo rimskega papeža, zlasti tam, kder pastirujejo pobožni in pogumni pastirje. Zaporedom objavljajo škofje, družbe, Časniki katoliški svojo nevoljo o tem, kako
so ravnali Italijani z mrličem Pijem IX. in kako stiskavajo sedanjega sv. očeta. Najnaprej so tukaj zopet Tirolei, jihov Briksenski škof je izdal celo pastirski list v tej zadevi! — Dunajčanom dan je nov nadškof, opat Gangelbauer, judovski listi ga zaklinjajo, naj drži z liberalci! — Nemški liberalci sedaj tuhtajo, s čim bi mogoče bilo iz nova Nemce ščuvati zoper Slovane. Zaničevani dr. Herbst hoče baje zopet na konja in tega se liberalci tako veselijo, da so skoraj vsi uže zopet na kolenih pred njim. Storil pa druga ni, kakor da je voljen svojim volilcem poročati o svojem delovanji v državnem zboru! — Bivši liberalni minister poljedelstva, grof Mansfeld, je naglo umrl. Liberalcem je zopet pal močen steber. Umrl je tudi konservativni nemški poslanec Zeilberger v gornji Avstriji in sedaj dobijo liberalni kmetje ondi priliko po-kaziti, kako močni da so. — Cehi se prijazno bra-tijo s Poljaci. — Načelnik generalnega štaba, baron Bek, potuje po Gališkem in pregleduje one kraje, ki so v vojaškem oziru znameniti. — Tirolei so enkrat dobili, kar so želeli, konservativnega, katoliškega deželnega glavarja. Prejel je namreč to častno mesto dr. Rapp. — V Goriškem je razpisana volitev za deželni zbor. Od narodnjakov je kandidat priporočen g. notar Ivančič, priden mož. — V Zagrebu je zmagala pri volitvah v mestni zastop vrla narodna neodvisna stranka; vlada je vsled tega začela narodne uradnike preganjati, zlasti magjaronski Jud David, načelnik finančnih uradov na Hrvatskem. — Ogerski minister Szapari je zastrau desetakov, ki so s češkimi besedami prepisani, zaukazal, da se nimanjo pri javnih blagajnicah sprejemati, če so bistveno oškodovani. Svitli cesar odpotuje te dni v Gostin k nemškemu cesarju, potem v Salcburg, v Mtin-chen, potem pa proti Švicarskemu v Lindavo, da obišče kralja Wlirtembeiškega, nadvojvodo Baden-8kega in kralja Saksonskega. Potem obiščejo prvo-krat Predarlsko pridno katoliško deželo in nadalje Tirolsko.
Vnanje države. Nemški katoličani pripravljajo se čvrsto na bodoče volitve v državni zbor. Imajo mnogo upanja sijajno prodreti, ker liberalci pri volitvah v deželne zbore povsod propadajo. Sploh pa so Nemci jako nezadovoljni, ker jih vsled liberalnih postav in naprav vedno bolj tare ubostvo; Judi in peščica privržencev se pa bogati. Bismark je dobil po pošti 2 grozivna lista, v katerih mu žuga 13 mož, ki so se zakleli, da ga ubijejo. — Ruski car podal je se v Moskvo, in potem obiskal Nižji-Novgorod. Bil je povsod sijajno sprejet. — Turški sultan se obotavlja turške železnice zvezati s srbskimi in dalje z našimi, ker uboga Angleže, ki hočejo našej kupčiji pot zapreti. — Italijani rogovilijo zoper papeža in moledvajo pomoči pri Bismarku. — Francozi imajo nove volitve v državni zbor. Volilna praska je velika in traja do 21. avgusta. V Afriki se jim slaba godi; vendar je videti, da jim to ni nepovoljno; kajti,
čem huje se uporni Arabci vstavljajo, tem dalje mislijo Francozi imeti pravico grabiti, kar Angleže hudo iznemirnje. Mesto Sfaks so Francozi bombardirali 24 ur iz kanonov na 14 velikih ladijab ; potem so poslali vojake na kopno, ki so mesto v naskoku vzeli, palo jih je 1000 mož. Arabski vodja Ali-ben-Khalif je se umaknil in stoji blizu Tunisa. — Angleži se močno bojijo dogodkov v Afriki in iščejo po celem svetu zaveznikov, pa jib ne najdejo. Ti so pravi kramarji, ki hočejo vse izsezati. V Aziji jim pretijo nove nezgode, kajti od njih vpostavljeni vladar bil je od Ejub-Kbana grdo tepen, zgubil je vseh 18 od Angležev mu podarjenih kanonov; kmalu bo ulovljen ali iztiran.
Za poduk in kratek čas.
Nesrečni dnevi generala Szapary ja v Bosni.
(.Spisal po lastnej skušnji D. Živkov.)
V. Komaj predstraža do Kiseljaka pride, je „freitarja" eden na hrastu sedeč Turek skoz vrat ustrelil, da je v tistem trenutku dušo izdahnil. Njegovi pajdaši hitro Turka s hrasta spravijo. Ker pa je začelo od spredaj huje pokati, obrnejo se in gredo nazaj poročat, kaj so videli. General hitro pošlje 1 bataljon naprej, kteri pa dobro vtrjenega sovražnika ne more pregnati. Kanonirji obrnejo kanone na cesti in dva šrapnela med Turke spustijo. Po prvem strelu deloma omolk nejo, pri drugem pa proti Tuzli pobegnejo, kajti šrapnel, kteri dobro zadene, stori strašen učinek. Čez trideset raztrganih in težko ranjenih Turkov je na mestu obležalo; lehko ranjeni so pobegnoli. Zato so se Turki naših kanonov, ktere so vragove cevi imenovali, neznano bali. Kakor smo poznej izvedeli, bilo je Turkov okolo 600. Ker nas je to dolgo zadržalo, smo dobili povelje utaboriti se. Toda sumili smo, da je več sovražnika v okolici, zato nismo smeli kuriti pa tudi ne kuhati, ako-ravno smo bili uže dva dni brez jesti. Kedar si je koji hotel fajfo zažgati, zavil se je v plašč.
Dne 9. avgusta smo bili zgodaj na nogah pa smo morali do 8. ure čakati. Med tem smo si čaja skuhali, pa kaj je pet žlic čaja za dva dni lačen želodec?
Pri Han-Pirkovci zapazijo naše straže, da je cesta pred Dolnjo - Tuzlo, najbolj pa severno-zahodna stran hriba, vsa poina sovražnikov. General razpostavi vojake na potrebne kraje in preme sovražnika na dveb straneh. O pol desetih se je počelo posamezno streljanje sem ter tje. Naši so najprvlje prodrli na desni strani. No, in to je bila krvava pot, nastlana z mrliči, umirajočimi in ranjenci, polita s krvjo naših hrabrih pešcev. Sovražniki so bili dobro utrjeni in v streljnih jamah na vznožji brega in po bregu. Naši kanoni jim niso mogli prav pritiskavati, ker je bil most čez Sprečo podrt in se niso mogli nikjer drugod kakor na cesti postaviti, brežnib kanonov pa divizija
imela ni. Oddelek kanonov in rudeči križ sta se morala nazaj pomakniti, ker sta bila sovražnim krogljam preveč izpostavljena. Sovražna leva stran je popoldne s pomočjo nekterih breznih kanonov naše budo napala. Naši so jih čvrsto odbijali. Tako je trajal boj do temne noči. Ko puške zamolknejo, počne se kuriti na obeh straneh, na prijateljski in sovražni. Tudi mi smo po gladnih treh dneh enkrat jedli. Sovražniki so si celo noč z gorečimi bakljami znamenja davali iz hriba do hriba. Nisem jih dolgo gledal. Bil sem preveč spehan in hitro zaspal, dokler me niso drugega dne zgodaj puške in kanoni prebudili. Kakor hitro je 10. avgusta zora napočila, pričel se je boj. Naši kanonirji so v Tuzli dosta hiš porušili in mesto na večih stranih zažgali. Na levi strani so naši do cesti proti Brčki prodrli, pa v ravnici se je našim huje godilo, kakor včeraj, ker so jih Turki od vseh strani iz hriba pričeli napadati. Naši so se hudo branili in ker je nekterim uže streliva manjkalo, so napadajoče z bajonetom odbijali. Strelivo se jim je moralo v hribe nositi, da so se laglje branili. General je poslal zadnje oddelke v boj pa nikako ni mogel premočnega in dobro utrjenega sovražnika pregnati. Ubogi 39. in 61. polk sta zgubila veliko častnikov in ljudi. Boj je trajal do večera. Sovražniki so se začeli po straneh naprej pomikati, da bi nas zajeli. Vojaki so bili od dvadnevnega boja preveč spehani. Živeža se jim pa v hribe ni moglo donašati. Sedaj ukaže general Szapaiy od boja nehati in smo se nazaj napotili, ker so nam hoteli sovražniki za hrbtom pot zapreti. Mi smo dospeli tisto noč v stari tabor na Kiseljaku. Ali veliko jih je bilo, kteri se niso več vrnoli od Dolnje Tuzle, še več pa takih, ki so pred dvema dnoma po ti poti čvrsto in veselo marširali naprej, sedaj pa se s prestreljenimi udi nazaj peljali. Mnogo živeža, sena in druge takšne robe se je iz vozov pometalo, da so imeli dovolj prostora za ranjence.
Dne 11. avgusta nas je celi dan dež neusmiljeno pral in smo pozno v noči v Dubošnico prišli. V jutru 12. avgusta so nas sovražniki na-pali. Počela se je mala bitka. Turki so jo mab-noli v hribe, naši pa za njimi. Eden bataljon 39. polka jo mahne pri začetku bitke po strani v hribe. Bil je poprej na višini, kakor pobegli Turčini od druge strani. Ker se Turki zajeti niso hoteli udati začeli so jih naši pokati, kakor lovci zajce.	(Dalje prih.)
Sinešničar 31. Na smrtnej postelji leži skopuh. Prijatelj ga obišče in vpraša, kako mu kaj je ? Skopuh odvrne: jojmene, pri moji hiši se vse boji; jaz se bojim, da nebi umrl, moji se pa bojijo, da nebi ozdravil.
Razne stvari.
(Javno zahvalo) izreka župnik pri sv. Audraši v Slov. goricah nepoznanemu dobrotniku, ki je
cerkvi daroval krasne, dragocene mešne knjige s tiskanim paklouilom na prvej strani : Hocce Mis-sale Ecclesiae porochiali Sancti Apostoli Andreae in collibus slovenieis votum reddendo dedicavit quidam olim Parochianus 1881 t. j. ove mešne knjige daroval je cerkvi sv. apostola Audreja v Slov. gor. izpolnivši svojo obljubo bivši faran 1881. Bog plati.
(Svitli cesar) so 100 fl. darovali za stavljenje velikega altarja v farnej cerkvi sv. Petra v Medvedovem selu.
(Farna cerkev vseh Svetnikov) nad Ormožem prejela je od nekega dobrotnika novih paramentov vrednih 600 fl. za kateri blagodušni dar izreka cerkveno predstojništvo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati.
(SlomŠekove Sivo topiš i) priporočujemo čč. g g. katehetom ttd., naj jih za mladino omislijo, kedar premije kupujejo. Boljše knjige ne morejo lehko mladeži v roke dati. Kdor naroči 10 iztisov, temu zniža izdatelj, č. g. Lendovšek, vikarij v Ptuji, ceno do polovice.
(V Mahrenbergu) sta nedavno 2 človeka v Dravi utonila. Nek mož iz Ivnika prišedši je z broda skočil v reko in preminol, neko mrtvo žensko iz Remšnika pa so blizu Brezja iz vode potegnoli.
(Kres) ima v 8. snopiči sledeče gradivo : Pomladanski vetrovi, Petero Pesen, Blagodejna zvezdica, Macocha, Dr. Ljudevit Gaj, Rimsko de-dinolovstvo, Obraz rožanskega razrečja, Zgodovinske črtice, Drobnosti.
(Konjsko dirjanje v Mariboru) priredijo oficirji 7. husarskega regimenta v soboto 6. augusta ob 3. ure popoldne na velikem vadišči ob trža-škej cesti. Kdor ima priložuost, naj pride gledat. Kaj podobnega še v Mariboru ni bilo.
(Pri sv. Bolfanku v Slov. gor.) se obhaja 20. avg. spomin na pokojnega bogoslovca Josipa Simoniča. G. A. Kaisersberger, predsednik odborov vabi njegove prijatelje.
(Romarji v Marija-Celje) zbirajo se 12. avgusta okolo 9. ure predpoldnem v Mariboru pri Slovenskej cerkvi.
(Bolgarski Škof Manini) rodom Dalmatinec, visokostasen mlad mož, mudil je se te dni pri nas v Mariboru.
(Od Sotle) zopet nekdo psuje na Slovence v „Tagespošti". Naj nam vendar nekdo temu pisana prav stopi na rep !
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Stolna de-kanija je razpisana do 7. septembra; č. g. Jurij Bezenžek prevzame provizuro za Kebelj, č. g. Matija Frece pride za kaplana I. v Vitauje, č. g. Fr. Osterc za kaplana I. v Vozenico.
Loterijne številke:
V Gradci 30. julija 1881: 25, 70, 33, 5, 63. Na Dunaji „ „ 8, 20, 42, 65, 5.
Prihodnje srečkanje: 13. avgusta 1881.
Uljudno podpisani naznanjam, da sem dnes na tukajšnjem velikem trgu hiš. štev. i.
kupčijo s suknom, kurentnim in kon-fektnim blagom
zopet odprl.
Zanašaje se na zaupanje in blagovolje, katero se mi je tukaj več kakor 20 let ska-zovalo usojam si zopet za isto prositi.
Držal bodem se svojega starega načela: „dobro blago, pa nizka cena." Slavno občestvo pa naj blagovoli me z obilnimi naročili počastiti.
V Mariboru dne 30. julija 1881.
Anton Holil.
1—3
Livarna,
Badgasse Nr. 9,
blizo si. cerkve.
C. kr.
Številnih priznajll za zlite zvonove Je prlredjenlli za ogled.
5 privil.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dencel-na In sinov
v Mariboru,
Zdravnik.
slovenščine, ali vsaj drugega slovanskega jezika zmožen, išče se za tržko občino Braš-lovce v Savinjski dolini. Imel bode prosto stanovauje, po 100 fl. občinske remuneracije na leto ter obširno prakso v devetib združenih občinah, v katerih ni zdravnika. — Oglasbe. ako mogoče s spričali, pošljejo naj se do 15. avgusta 1881 županstvu Braslovče na Štajerskem. -— Fraslau in Steiermark.	3_3
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnim kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli do želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvo-nilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takč, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. Ilustrirane obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po pošti.	4—8
Marijaceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežen zoper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napih-nenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo.
Jettna s/ileniea « tiri rotit f »mi, /tako se rabi, stane 3i% Ar.
Prodava jih v Mariboru lekar g. Jož. Nos in trgovec g. S. Lucardi.
¿ME" Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlja in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi, naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijaceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijaceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno zna-inenje in zavoj mora biti zapečaten z našim var-Mvt-iiiui znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci, (■lavna zaloga v lekarni „zum Schutz* enjrel", C, Brati;, Kremsler.