Poštnina plačana v gotovftft
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 111
Maribor, torek 19. maja 1931
»IUTRA«
tihaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Rafiun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 v»lla mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Pangtrmanska Sredjna Evropa,
ki sta jo Nemčija in Avstrija odeli v lepo krinko carinske unije, doživlja svoj Prvi zlom. V Ženevi je brez ugovora Prodrl Hehdersonov predlog, da se zadeva predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu v svrho presoje pravne Strani dunajskega pakta, in da se do nadaljnjega sklepanja v Društvu narodov na podlagi razsodbe haaškega razsodišča ne smejo ukreniti v vprašanja nem-ško-avstrijske carinske unije nikakšni nadaljnji koraki. Tudi nemški in avstrijski zunanji minister sta ta Herdersonov predlog gladko sprejela in je s tem vprašanje odloženo — ad calendas graecas.
Zanimiva je obsežna historično-poli-tična študija češkoslovaškega 'publicista dr. Jaroslava Papoušeka, ki je pod na-alovom »Politično ozadje načrta za nem-SKo-avstrijsko carinsko unijo« izšla nedavno v obliki knjige v češkem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Na podlagi ogromne literature preiskuje pisatelj bistvo in cilj nemškega načrta carinskega sporazuma z Avstrijo Dokazuje, da ta načrt niti formalno niti stvarno ni v zvezi z Briandovim načrtom, ampak je v zvezi z nemškimi načrti in predlogi o izgradnji nemške Mit-teleurope. Papoušek dokazuje, da so temelj in vzor carinskega pakta bili sporazumi Prusije z drugimi nemškimi državami, ki so končno ustvarili nemški Zoliverein. »Germania«, organ nemškega kancelarja Briininga, je potrdila zvezo sedanjega carinskega načrta s starimi poskusi, da Nemčija zavlada nad Srednjo Evropo. Na podlagi knjige »Die AnschluBfrage« dokazuje Papoušek, da je cilj carinskega sporazuma politični »anšlus«. V knjigi stoji: »Vse povoljne posledice, ki jih pričakujemo od gospodarske zveze Nemčije in Avstrije, bodo uresničene, čim dosežemo politični anšlus«. In dalje stoji v tej knjigi: »Srednja Evropa je nemškega značaja in na tem treba insistirati kljub številnim poskusom Prage, Pešte in Varšave, da se »rednia Evropa drugače tolmači. Polo-
SPJe5!eea narocJa siIi na spajanje celega teritorija med Severnim morjem
tikom«ran°m’ V?ll0^n'm morjem in Pon-
Papousek opozarja, da je proti tem nemškim načrtom že Palacky postavil svojo idejo pravične Avstrije, idejo polne enakopravnosti narodov v Avstriji Proti tej ideji so Nemci postavili idejo države, ki bi izpolnjevala nemško misijo. Ta nemška politika, ki je stremela za pangermansko Mitteleuropo in ki ni hotela priznati nenemških narodov za enakopravne, je vodila do vojne in do propasti Avstrije. Kakor je v petdesetih letih vstala proti Lagardovi ideji ideja
m-SP?’ tako st°i' danes proti nemški Mitteleuropl ideja skupnih interesov !n sodelovanja malih srednjeevropskih narodov, k a kor jo je formuliral Masaryk
Umik Avstrije in Nemčije
RAZPRAVA O SVETOVNI GOSPODARSKI KRIZI PRED EVROPSKIM ODBOROM. — PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZOROŽITVENO KONFERENCO.
žele spoznati tukajšnje prilike. Ostali bodo v Jugoslaviji krog 20 dni in bodo posetili vse najvažnejše kraje.
ŽENEVA, 19. maja. Svet Društva narodov je davi nadaljeval včeraj pričeto razpravo o Hendersonovem predlogu, da naj se vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije izroči haaškemu razsodišču. Zanimanje za stvar je slejkoprej zelo veliko, čeprav sta Briand in Grandi že včeraj povedala svoje stališče in se izrekla za Hendersonov predlog, v katerega sta končno privolila tudi nemški zunanji minister dr. Curtius in avstrijski zunanji minister dr. Schober.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je govoril danes proti dunajskemu dogovoru in naglašal, da pomeni za vse sosede Avstrije veliko nevarnost, ker ogroža njihovo neodvisnost. Izvedba carinske unije bi izzvala nedvomno zelo dalekosežne gospodarske posledice. Govornik se je izrekel za Hendersonov predlog, da naj se vsa stvar izroči v odločitev haaškemu razsodišču, do razsodbe pa se morajo pogajanja za izvedbo carinske unije brezpogojno ustaviti.
Avstrijski zunanji minister dr. Schober je poudarjal v razgovoru z novinarji, da Avstrija in Nemčija včerajšnji sklep Sveta Društva narodov, da naj se carinska unija izroči haaškemu razsodišču, nikakor niste hoteli omajati. Obe vladi ste si bili že od početka na jasnem, da bo Svet Društva narodov proučil pravno stran zadeve. Dunaj in Ber-
lin odobravata Hendersonov predlog, vendar se to ne sme tolmačiti kot slabost. Nikdo pa ne more prepovedati, da se priprave za izvedbo carinske unije, ki bi imele le formalno-tehnični značaj, ne bi smele nadaljevati.
ŽENEVA, 19. maja. Evropski odbor je razpravljal včeraj popoldne o gospodarskih vprašanjih. Ruski delegat Litvinov je govoril o gospodarskem sistemu v Rusiji in je skušal dokazati, da je gospodarsko krizo v Evropi povzročilo predvsem prekomerno oboroževanje in pa padanje kupne moči širokih plasti narodov. Da se kriza odpravi ali vsaj znatno omili, bi se morale izenačiti cene za najvažnejše sirovine v posameznih državah.
Belgijski delegat Hymans je govoril o potrebi, da se postavi mednarodna trgovina na bolj zdravo podlago in je zato treba odpraviti zlasti carinske meje.
Zastopniki Švedske, Turčije in Nizozemske so govorili o potrebi dovolitve izdatnih in dolgoročnih kreditov.
Na dnevnem redu današnjih posvetovanj je tudi vprašanie priprav za svetovno razorožitve po konferenco, ki se bo sestala meseca februarja prihodnjega leta. Splošno prevladuje mnenje, da odbor ne potrebuje nobenega stalnega predsednika, ker je gradivo, ki je bo treba obvladati, za eno osebo preobsežno.
Nizozemski nouinarji našemu kralju
BEOGRAD, 19. maja. Povodom svojega odhoda iz Jugoslavije je skupina nizozemskih novinarjev, ki so bili na potovanju skozi Jugoslavijo, poslala Ni. Vel. kralju sledeči brzojavni pozdrav: »Ko zapuščamo divno in bogato Jugoslavijo po 14dnevnem potovanju, smo nizozemski novinarji srečni, da lahko čestitamo Vašemu Veličanstvu na. lepem redu, aktivnosti in miroljubnosti naro-da in jugoslovanske države, ki pod Vašim vladanjem gre veliki bodočnosti naproti«.
kinu, pri kateri je bilo okrog 800 oseb, večinoma žensk in otrok. Nastala je silna panika, pri kateri je bilo 30 oseb težko, 150 pa lahko ranjenih. 14 oseb je našlo vrh tega smrt v plamenih.
Oua noua ogromna požara na laponskem
1OKIO, 19. maja. Dva nova silna požara sta divjala včeraj, eden v Nigati, ki je vpepelil 70 hiš in je bilo pri reševalnih delih 9 gasilcev težje, 12 pa lažje ranjenih. Drugi požar pa je nastal v mestu Kanoki med predstavo v nekem
Ueliki uiharji na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 19. maja. Po vsej Madžarski je divjal včeraj srdit vihar. Na Donavi se je prevrnila cela vrsta čolnov in so morali več sto oseb poteg, niti iz vode. Dveh oseb pa ni bilo mO' goče več rešiti in ste našli smrt v va-Jovib. V Debrecinu je vihar razkril neko hišo, nakar se je podrl še strop. Kmeta Zsupana so potegnili izpod razvalin že mrtvega. Škoda, ki jo je povzroči vihar po številnih krajih države, je zelo velika.
POSET BRITANSKIH UČITELJEV V JUGOSLAVIJI.
BEOGRAD, 19. maja. UJU je prejelo obvestilo, da bo dopotovala v Jugoslavijo skupina 30 britanskih učiteljev, ki
Nemci upajo, da bo Anglija ravnodušna napram spremembam v Srednji Evropi, ako se s tem ne bi izpremenila Prava evropska fizionomija. Toda An-slija se mora zavedati, da je aktivnost Nemčije v avstrijskem vprašanju v zve-z! 2 njeno aktivnostjo v vprašanju Gdanska in v ruskem vprašanju, kjer nadaljuje v duhu rapallske pogodbe. »Nemški narod« — piše Scheffer — »Se zaveda, da stoji pred dilemo: ali naj bo vodja in prijatelj vzhoda ali pa naj bo
<<N0V' Evr°PiK »n »Svetovni re-1 v službi umirajočega zapadnega duha v0™0«1«*	1	njegov neprijatelj.c
Papoušek povdarja v svoji knjigi končno, da se v vodstvu nemške zunanje politike kažejo pojavi Viljemovske preteklosti. Dasi je v Nemčiji že mnogo močnih stremljenj za prijateljski sporazum Nemčije z malimi srednjeevropskimi državami, pa vendar še deluje proti tem stremljenjem obsežna agitacija starega pangermanskega duha. Ustvaritev carinske unije bi podprla to staro pau-germansko ideologho. S poskusom carinske nemško-avstrijske unije je razvoj Evrope dospel na razpotje.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani,
ki obsega danes tudi vse poprej v celjski Zadružni zvezi včlanjene zadruge, je imela včeraj 18. t. m. v Ljubljani svoj občni zbor, na katerem je bilo po delegatih zastopanih 215 zadrug. Zveza je štela koncem minulega leta 304 zadruge napram 162 v h 1929, to pa radi likvidacije celjske Zveze in pristopa 127 zadrug te Zveze k Zvezi slovenskih zadrug. Vloge članic pri Zvezi so znašale ob istem času 28.8 milijonov Din, krediti članicam 23.8 milijonov Din, denarni promet 366 milijonov Din, lastna sredstva Zveze 788.000 Din, in čisti dobiček 45-578 Din. Združitev bivše celjske Zveze z Zvezo slov. zadrug pomeni silno okrepitev našega zadružništva, kar je velikega pomena zlasti v časih težke gospodarske krize. Razveseljivo je, da je tudi g. ban pokazal razumevanje za razvoj našega zadružništva in je z odobritve kralj, vlade nakazal znaten prispevek za kritje izgub bivše celjske Zveze pri polomu Slavenske banke. V upravo Zveze so bili izvoljeni gg. inž. Fr. Zupančič kot predsednik, dr. Janko Kersnik, ban dr. Marušič, Stanko Lenarčič, Ivan Pipan, Lovro Sušnik, dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. gor., ravnatelj dr. Jos. Komljanec iz Ptuja in dr. Jože Zdolšek iz Brežic, v nadzorstvo pa Hinko Šumer iz Šmarja, slednji štirje pa novo kot predstavniki bivše celjske Zveze.
Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in precepljanje šmarnice se bo vršil v pondeljek, dne 1. junija pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Prijave sprejema uprava do konca meseca maia. Zadostuje dopisnica.
V svrho pospeševanja izvoza vina je ministrstvo za poljedelstvo sedaj odredilo, da se pošiljke vina izpod 50 litrov računajo kot vzorci blaga in niso podvrženi taksam za vinski izvoz.
X. kongres Zveze obrtnih udruženj se bo vršil v Beogradu dne 1. junija. Poleg raznih internih vprašanj bo kongres razpravljal tudi o zavarovanju obrtnikov za slučaj bolezni, nezgod, brezposelnosti in smrti, dalje o organizaciji obrtniškega kredita in o mednarodni organizaciji obrtništva.
Grda hudobija.
Na cesti med Spodnjim Sporčičem ift Sv. Lenartom sta opazila okrog 23. ure dva trgovska potnika iz Maribora, da so neznani zlikovci zabarikadirali cesto z močnimi hlodi. Dva hloda sta bila v razdalji 10 metrov celo pritrjena ob rob ceste in bi se nedvomno tudi pripetila kaka nesreča, ako hudobija ne bi bila pravočasno opažena. Potnika sta stvar takoj prijavila orožniški postaji pri Sv. Lenartu, ki je uvedla poizvedbe za storilci.
Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica,
večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje r'Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Delo mariborskega učiteljstva v luii statistike
DOKUMENTI 0 ZAPOSLENOSTI. — ZANIMIVE ŠTEVILKE. — VSAK UČITELJ ČLAN 10 DRUŠTEV Z LETNIM IZDATKOM NAD 1000 DIN.   POŽRTVOVALNOST IN NESEBIČNOST.
Neizprosna tragika slovenskega učiteljstva je v dejstvu, da je učiteljstvo vedno moralo del svojih sil usmeriti v obrambo materijelne in moralne neodvisnosti za svojo in za svobodo šole Nikdar pa ni radi teh bojev in borb popustilo pri prosvetnem delu med narodom. Večina kulturnih in gospodarskih društev smatra danes učiteljstvo za glavno oporo njihovih prizadevanj in uprav učitelji so steber vsega prosvetnega delovanja in uspevanja med širšimi plastmi našega naroda.
Kljub tej ugotovitvi so še pred kratkim padli na breme učiteljstva težki, krivični, pavšalni in tendenciozni očitki in to na visokem upravnem mestu. Izjava, da so »pridni« učitelji danes redke izjeme, je bila smelo iznesena brez utemeljitve in dokazov. Premalo udejstvovanje učiteljstva izven šole, zavidanja vredni gmotni položaj učiteljstva napram drugemu uradništvu, kratki delovni čas i. dr. vse to je vseboval napad, ki je vzbudil ogorčenje ne samo učiteljstva, ampak tudi naše javnosti. V posebni spomenici je učiteljstvo kritiko zavrnilo in obsodilo, pridržalo si je pa pravico doprinesti dokumentaričen dokaz o svoji zaposlenosti v izvenšolskem delu.
Učiteljska društva so začela zbirati statistike, ki naj ugotovijo smeri izvenšolskega dela in javnost prepričajo, da je dobršen del narodovega napredka zasluga in uspeh učiteljstva.
Statistika naj pokaže, na katerih poljih se vse učiteljstvo udejstvuje, iz česar se naj presodi, koliko časa in energij trosi učiteljski stan na poedinih poljih dela in tudi koliko gmotnih žrtev doprinese zaradi tega dela.
Ni pa namen statistike, da se obeša udejstvovanje učiteljev na veliki zvon zaradi priznanja. Učiteljski stan hoče samo dokazati, da ne zasluži očitka brezdelja.
Znano je, da prosvetno delo na deželi z učiteljstvom stoji in pade. Statistika mariborskega mestnega in okoliškega učiteljstva pa kaže, da se tudi mestno učiteljstvo zaveda svoje kulturne misije in je tudi mnogo mestnih društev, ki jim je smotreno delo brez učiteljstva nemogoče.
Izmed 100 učiteljev in učiteljic v Mariboru in bližnji okolici (Studenci, Krče vina, Pobrežje in Tezno) je 88 članov UJU z 8 funkcijonarji, 88 članov Pedagoške centrale s 5 odborniki, 85 članov Učiteljskega doma s 5 odb., 83 članov Učit. gospod, poslovalnice s 4 odb., 54 članov. Učit. samopomoči, 26 članic Društva učiteljic z 1 odb., 85 članov Zveze drž. nameščencev z 1 odb., 26 članic Ženskega društva z 1 odbornico, 94 članov Sokola s 24 funkcijonarji, od teh je v okolici 18 odbornikov, Jugoslovanska matica šteje 29 članov z 1 odbornikom, Ciri'1-Metodova družba 36 Članov s 3 odb., Jadranska straža 17 čla nov z 0 odb., Glasbena Matica 13 članov s 4 odb., drugi pevski zbori 8 članov s 4 odb., godbena društva 5 članov z 2 odb., izobraževalna društva (ZKD in dr.) 11 članov s 5 odb., Slov. plan. društvo 26 članov z 0 odborniki, športna društva 7 članov z 0 odb., Udriiženje rez. oficirjev 9 članov z 1 odb., Rdeči »riž 54 članov z 20 odborniki, gasilna društva 4 člane s 3 odborniki, Olepševalno društvo 24 članov z 1 odbornikom, Zgodovinsko društvo 7 članov 0 odb., v gospodarskih društvih 73 članov z 4 odb., v raznih drugih društvih (Narodna Odbrana, PTL, JČL, Cercle franc., Angl. krožek, Esperantski klub. Strelska družina), je 36 članov s 13 odb., 4 učitelji zavzemajo funkcije v obč. odborih,
1 je mladinski mestni predstoinik, 1 mladinski zaupnik sodnije.
100 učiteljcv(ic) je naročenih na 175 književnih publikacij (Vodnikova, Cankarjeva, Mohorjeva, Šolska, Slovenska, Mladinska, Umetniška in Kmetijska Matica). 7 učiteljev sodehije s predavanji,
8 je knjižničarjev, 3 dopisniki časopisov in revij. 11 jih sodeluje pri gledal, in di-
letantskih odrih, 3 pa pri vojaških anal-fabetskih tečajih.
Zanimivo je število naročnikov na razne liste. Učiteljstvo je naročeno na 179 stanovskih in pedagoških listov, na 24 drugih strokovnih listov, na 57 znanstvenih in beletrističnih listov, na 42 ženskih listov, na 88 dnevnikov in 35 tednikov.
Gledaliških abonentov je 26, deloma rednih, deloma na kupone.
Letni izdatki za članarino društev, za časopise in knjige dosegajo pri 100 mariborskih učiteljev vsoto 105.556 Din, kar znači, da odpade na posameznika povprečno 1055 Din, kar je relativno zelo ugodna postavka, ki je bila v kulturnih poročilih že opetovano iznesena. Saj tvori učiteljstvo glavni kader naročnikov književnih družb in revij.
Ako pregledamo suhe številke funkci-jonarjev in članov v društvih, vidimo, da je 100 učiteljev včlanjenih 1025 krat, kar znači, da pride na posameznika 10 društev in ker je izmed 100 članov 112 funkcijonarjev, pride na vsakega pov prečno več kot 1 odborniško mesto v diuštvih.
V izpgib mnenju, da so to posledice uzakonjenja izvenšolskega dela v šo -skem zakonu, bodi povedano, da je ve Čina mariborskega učiteljstva vršila pro svetne naloge z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo že leta in leta pred izidom zakona. Na žalost pa se je večkrat zgodilo, da je moral učitelj nositi breme dela, pozneje pa se ga je odrivalo, preziralo in omalovaževalo. Čestokrat so v minulih časih bili učitelji baš za prosvetno delo med narodom preganjani. Kljub temu učitelj v najtežjih časih ni klonil.
Številke izvenšolskega dela mariborskega učiteljstva kažejo, da naši prosvetni pijonirji slej ko prej zastavljajo vse svoje moči za kulturni in gospodar ski podvig ljudstva.
Pa ne samo številke, tudi dejanske razmere tu ob naši severni pričajo dovolj jasno o požrtvovalnem in nesebičnem delu našega učiteljstva!
Mariborski in dnevni drobiš
mariborsko gledaližče
Torek, 19. maja ob 20- uri »Dogodek v mestu Gogi« ab. C.
Sreda, 20. maja. Zaprto, četrtek, 21. maja ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«, ab. A. Kuponi.
Iz gledališča: V četrtek, 21. t. m. se bo ponovila Grumova groteska igra »Do-gcdek v mestu Gogi«, ki spada med najboljše sodobne dramske tvorbe slovenske literature ter je pri premijeri na mariborskem odru dosegla popoln uspeh. Ab. A. Kuponi. — Krstna predstava »Labirinta«, drame znanega režiserja ljubljanske drame Milana Skrbinška, bo v kratkem. Režira avtorjev brat Vlado Skrbinšek. Naslednja glasbena premije-ra v letošnji sezoni bo Kienzlova znana opera »Evangelnik«, ki je že svojčas do segla na marib. odru odličen uspeh.
Donski kozaki pridejo.
Pravkar je dospela vesela vest, da pridejo v prihodnjih dneh sloviti Donski <ozaki, ki bodo koncertirali v Unionu. 3odrobnosti objavimo jutri.
Cercle frangais.
Skupni izlet ptujskega, mariborskega, čakovskega in varaždinskega francoskega krožka v Jeruzalemske gorice in Ljutomer je preložen na pondeljek, dne 25. maja. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5.15. člani mariborskega krožka, ki se nameravajo odzvati vabilu ptujskega crožka, naj se priglase odboru najkasneje do četrtka.
Šolska mladina
ima za obisk letošnjega ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po Din 3 — za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben.
Minister dr. Drinkovič mrtev.
Včeraj 18. t- m. je v dunajskem sana toriju Low umrl minister Jugoslavije dr. Mate Drinkovič v starosti 63 let. Pred dnevi se je podvrgel operaciji, ki je uspela, v nedeljo pa je nastopila pljučnica, kateri je podlegel. Pokojni dr. Drinkovič je bil sin kršne Dalmacije in je igral v javnem življenju hrvatskega dela našega naroda odlično vlogo. Po poklicu je bil zdravnik. Med vojno so ga Avstrijanci zaprli in ni mnogo manjkalo, da bi bil obsojen na smrt. Takoj ob prevratu je vstopil v Narodno Vije-če in je postal poverjenik za narodno vojsko. Tudi v poznejših političnih borbah je ostal zvest jugoslovenski ideologiji. Slava njegovemu spominu!
Poroke.
V	zadnjem času so se v Mariboru poročili: Stefan Balažič, krojač z Veroniko Muhičevo, zasebnico; Emerik Drevenšek, knjigovodja z Marijo Dajčma-novo, delavko: Viljem Belec, ključavničar drž. žel. z gospo Julijano Bezjakovo; Jože Jeglič, hišni posestnik z Jožefo Majcenovo; Avgust Mosa, kmečki sin s Terezijo Vukaj; Metod Sproger, sodni uradnik z Ljudmilo Muletovo; Franc Kostanjevec, delavec z Marijo Spelece-vo; Anton Krajnc, posestnik z Matildo Skrbinškovo; Ivan Hriberšek, delavec z Rozo Žunkovo; Anton Nedelko, kmečki sin z Jožefo Hericevo, kmečko hčerjo.
Smrtna kosa.
Včeraj je preminul v Mariboru po kratki bolezni v 70. letu starosti g. Josip Božič, kovaški mojster. Pogreb bo jutri, v sredo ob 16- uri na pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje!
Komorni večer gojencev ljubljanskega konservatorija.
Včeraj so gojenci ljubljanskega konservatorija iz šole prof. Šlaisa priredili v dvorani »Apdo-kina« komorni večer. Na sporedu so imeli: Mozartov »kvartet« v d-duru v spomin 1751etnice njegovega rojstva, ki so ga gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Bajde odigrali odlično; Novakov »klavirski trio« v izvrstni izvedbi gg. Lipovška, Pfeiferja in Bajdeta, ter Ravelov »kvartet«. Vsi gojenci, ki so nastopili, kažejo veliko moč mu-zikalnosti, veliko ambicioznosti in sigurno tehniko. Vsi so nam že dobro poznani, osobito g. Lipovšek, nada ljubljanskega konservatorija, v katerega stavimo vsi mnogo upov. Sigurnost in vsa j njihova izvedba nas je očarala, da smo imeli priliko preživeti res umetniški večer. Vsekakor je koncert v Mariboru zapustil v javnosti najboljše utise. Računamo pa, da bomo jih imeli priliko slišati še na višji umetniški stopnji, saj je opažati njihov razvoj od dne do dne. Navzoči so bili tudi prof. Šlais, prof. Be-ran in prof. Osterc, kar dokazuje, da konservatorij budno čuje nad našimi na-dami in jih vodi vedno bližje k virtuoznosti. Vse točke, polne najbolj kompliciranih muzikalnih težkoč, so bile že sedaj virtuozno izvajane. Obisk je bil Še dober; dvorano je napolnila muzikalna publika, ki tudi pazno zasleduje njihov razvoj. Oduševljeno občinstvo je izvajajoče nagradilo z ogromnim aplavzom, ci posebno koncem programa ni hotel ponehati, da so še morali ponoviti 3. del ^avelovega »kvarteta«. Občinstvo se je zadovoljno razšlo v nadi, da bo imelo v kratkem zopet priliko preživeti umetniški večer teh odličnih konserva-toristov.	De—o.
20.000 Din ,e zadela pri žrebanju državne razredne loterije dne 15. maja srečka št. 9709, kupljena v upravi »Jutra« in »Večerni-ka« v Mariboru.
Na binkoštni pondeljek k Sv. Duhu!
Klub »Meja« priredi na binkoštni pon-de'jek izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Odhod z vlakom zjutraj do Fale, odkoder se bomo popeli k Sv. Duhu po Sturmovem grabnu. Planinci in ljubitelji meje, vsi dobrodošli!
Umrla sta
včeraj v bolnici: 741etna vdova kroj. mojstra Marjeta Kežmali in 221etni bivši železničar Feliks Jurša.
SIMO
s Graf ski::
Samo še v torek in sredo: 100% zvočni velefilm: VELIKOMESTNE LUCI CHARLIE CHAPLIN.
Union:
Od danes dalje 100% nemški govoreči in zvočni velefilm: VELIKA ATRAKCIJA.
Rihard Tauber, Sigfried Arno, Margareta Winkelstern
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17„ 19« 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15„ 17„ 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V soboto, nedeljo in pondeljek veliki nemi film o junaštvu naše vojske:  ZA ČAST IN DOMOVINO
Delovni trg.
Od 1. januarja do 16. maja je iskalo dela 1814 moških in 1068 žensk, delo pa je dobilo 881 moških in 871 ženskih; v evidenci jih je ostalo še 1100 oseb. Borza dela v Mariboru išče nujno: 2 pastirja, 6 hlapcev za govedo, 1 hlapec za konje, 1 kolarja, 3 krojače, 2 čevljarja, 2 tesarja, 2 navadna delavca, več vajencev (slaščičarske, pekovske in klobu-čarske obrti) za Maribor in 3 tkalce za Zagreb, 1 gospodinjo za Pesnico, 26 delavk, 1 podnatakarico, 1 servirko, 1 plačilno natakarico, 2 perfektni hotelski kuharici (za Novi Vinodol), 1 kuharico za oficirsko menzo, 1 kuharico k orožnikom, 1 hotelsko sobarico, 2 sobarici za zasebno rodbino, 3 varuhinje, 2 vzgojiteljici, ki znata francoski jezik in igrati na klavir, 1 vzgojiteljico, ki je zmožna nemščine, 1 šteperico za gornje dele : čevljev, 2 delavki za impakiranje jajc, 15 kuharic, 1 trgovsko vajenko.
Prve jagode na trgu...
Na naš trg so prinesli davi prve jagode, ki so našle takoj odjemalce. Prodajali so jih po 1 Din šopek.
Radi suma tatvine
sta bila aretirana stara znanka policije F. Z. in 701efcni Don Juan J. V., ki sta nocoj skupaj prenočila v gostilni pri »Roži«, pa je z njima vred izginilo tudi dvoje posteljnih prtov. Oba tajita.
Dva ponesrečenca.
Sinoči je v Sošnici pri Laporju blizu Poljčan padla s podstrešja hleva 601et-na posestnica Antonija Bukovšek v globočino 6 metrov; pri padcu si je zlomila kost v desnem stegnu. Ponesrečenko so z avtom prepeljali v Slovensko Bistrico, kamor so skoraj istočasno odpremili drugega ponesrečenca — 241etnega mizarja državnih železnic Maksa Rupa, katerega je na cesti pred Slov. Bistrico povozil neki avto, ki je brezobzirno izginil v noč. M. Rup je pri tem dobil težke poškodbe na glavi in celem telesu. Z večernim vlakom so oba ponesrečenca odpremili v Maribor, kjer ju je prevzel reševalni avto, kateri je oba odpeljal v splošno bolnico. Stanje ponesrečenega železničarja je rnsno.
Živinski sejem.
Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 22 konj, 12 bikov, 146 volov, 391 krav in 22 telet, skupno 593 komadov, prodanih pa je bilo 319, od teh 21 v Avstrijo. Cene: debeli voli,
1 kg žive teže 6.50—7.50 Din, poldebeli 5—6.50, plemenski 4.50—5, biki za klanje 5—7, debele tolavne krave 4—5.50, plemenske 3—3.75, za klobase 2.50—3.25, molzne 5—5.50, breje 4.50, mlada živina 5.50—6.25, teleta 7—9 Din. — Na svinjskem sejmu so bile cene sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 50—80 Din, 7—9 tednov 100—130, 3—4 mesece 200—250,
5 7 mesecev 300—350, 8—10 mesecev 400—450. 1 leto 600—700, 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 9—10 Din.
Primorske vesti
Tržaški odvetnik dr. Dionizij Godina ie bil obtožen zapeljevanja h krivemu pričevanju, njegovo pisarniško osobje pa ie bilo obtoženo krivega pričevanja v neki civilni zadevi. Ves fašistični Trst se je zanimal za razpravo proti dr. Godini in fašistični odvetniški sindikat je poslal k razpravi svojega zastopnika, da bi eventuelno ščitil stanovske interese. Tekom preiskave in tekom razprave se ni dalo dokazati ne zapeljevanje h krivemu pričevanju in ne krivo pričevanje. Pokazalo se je, da je bila ovadba brez stvarne podlage- Sodni dvor je po dolgem posvetovanju razglasili oprostilno tazsodbo.
*
Na lanskem kongresu istrskih poljedelcev v Poreču so ugotovili, da so davčna bremena, katera nosi poljedelec, z ozirom na njegovo gospodarsko stanje naravnost katastrofalna. Letos je v Istri izredno hudo. Agrarnega kredita, ki bi poljedelcu res pomagal, ni. Zadružništvo je ubito. Kar je še domačih denarnih zavodov, so danes že samo podružnice bank iz stare Italije. Te dajajo posojila v smislu kolonizacijske politike. Mestni oderuhi odštevajo davke dolžnemu poljedelcu lire v prilastilne svrhe in davčni zakupniki bogatijo s svojevoljno zvišanimi davčnimi vsotami. Prva zamudna Prilika s strani davkoplačevalca se porabi za rubežen in prodajo posestev. Sodna oblast dopušča zaplenitev nepre-niičnin za desetkrat večjo vrednost kakor znaša terjatev. Brezsrčni so vsi: hanke, oderuhi in zakupniki, ki včasih Je na prav zvit način spravijo kmetije na boben v svojo korist. Samo v južni Istri je po zadnjih poročilih okoli 800 kmetij na prodaj. Prišle bodo v last priseljencem iz stare Italije- Domačini postajajo koloni.
*
Poljska vlada bo zgradila v morskem kopališču Gradežu veliko zavetišče »Poljski dom«, kamor hoče pošiljati morskega okrepčila potrebno deco in kjer
bo dosti prostora tudi za druge poljske goste. To zgradbo je izposloval Poljak dr. Mavricij Oransz, ki prebiva v Gradežu že izza predvojnega časa.
Dan fašističnega nabora v Vipavi je bi, zelo slovesen. Po vseh hišah so bile zastave in na Garibaldijevem trgu je vihrala ogromna italijanska trobojnica. Navzoči so bili zastopniki vseh oblasti. Zveznemu tajniku Avenantiju je bilo izročenih 250 avangvardistov, da stopijo v vrste »mladih fašistov«. Avenanti je vzkliknil, da sprejema »pest src« in da pomeni prestop izročitev orožja v mlade roke. »Pa, kako orožje se rabi lahko nevredno, ali barv Rima ni mogoče nositi nikdar nevredno«... Fašistični hijerarhi posvečajo poseben trud Vipavski dolini, v katero prodira fašizem le s skrajno težavo. Po fašističnem naboru so bili z uspehom sicer zadovoljni ali vsi so soglašali v tem, da odslej šele treba vstrajnega dela, da se podvrže fašizmu
trda Vipavska dolina.
*
Šolske knjige in druge potrebščine pošilja družba »Azione« v Milanu v razne male obmejne kraje na Goriškem, tako na primer v Robidico na Cerkljanskem, v Zavratec in Ledine v idrijskem gorovju, v kraje okoli Črnega vrha. Mali hribovski posestniki so reveži pa nimajo denarja za šolske reči. In tako iim pomaga »Azione«, da bi pošiljali svoje otroke v šolo. Šolskih potrebščin so poslali iz Milana pa tudi v Kal, Števerjan, Šmartno. Gabrje, Vrhpolje in celo v Kromberk pri Gorici. Šole, ki dobro delujejo, dobijo iz Milana tudi premije. Tako je dobila neka stranska šola v ri-hemberški občini 200 lir, šola v Novem-svetu ob črnovrški meji tudi 200 in v Poreznu pri Grahovem 100 lir. Fašistični tisk kriči, kako da širi Italija kulturo do zadnje pedi svoje zemlje, v resnici pa gre le za proitaliiančenje slovenskih otrok. Razmrežena pa je res do podrobnosti potujčevalna akcija Italijanov.
Taktnost u občevanju
bi morala za vsakogar biti temeljni princip pri občevanju s prijatelji in znanci. Ravno v tem pa mnogo grešimo in dan za dnem naletimo na primere, ki nam to dokazujejo. Kolikokrat se zgodi v življenju, da nas morda nam popolnoma tuja oseba, s katero smo izpregovorili komaj par besed, vprašuje o stvareh, ki jih sicer ne pripovedujemo niti svojim najintimnejšim prijateljem. Ali pa se zgodi, da nam nekdo, ki nam je čisto tuj, ki smo se z njim komaj spoznali, pripoveduje o stvareh, ki se tičejo samo njega, se pritožuje nad svojim položajem ali pa' vsled svoje službe. A mi niti ne znamo, kaj je, s čim je zaposlen in kakšna je njegova najbližja okolica, nad katero se tako neusmiljeno pritožuje. Pa moramo poslu Šati njegovo pripovedovanje o položaju, v katerem je, in kako misli urediti, da si ga izboljša. Cel načrt njegove bodočnosti se nam razkrije, dasi nas to prav malo zanima, toda iz vljudnosti mu ne moremo reči, naj konča, ker imamo enake skrbi v življenju, četudi jih ne pripovedujemo niti dobrim znancem, kaj šele o-sebam, ki smo jih komad spoznali. Nič tako ne odbija, kakor prevelika zaupljivost ljudi, katerih imena smo šele pred nedavnim časom prvič slišali. Taka za-
vsiljivost, k,	SH,ia"etal“n016
prijatelii in znanci mora vedeti, do katere meje lah-
SegQmfS zaupWivost- Ravno tako se ne sme prekoračiti meja radovednosti v želji, da izvemo razne dogodke iz Življenja svojih prijateljev. Vprašanja, ki so neumestna, se naj ne stavijo niti na Prijatelja samega, niti na njegovega znan ca. Samo na ta način, da ne izrabljamo tuje potrpežljivosti v svrho zadoščanja Svoji radovednosti, si lahko pridobimo res iskrene prijatelje, dobre kolege, ki oodo zrnai.j cenitj naSe prijateljstvo, v prijateljskih odnošajih, kjer ni potrebne vzdržnosti z ene ali druge strani, se zaupanje zmanjša in s tem tudi mnogo iz-*a. j Prijateljstvo. PrijKivedovanje lastnih doživljajev ni prevelik interes za tuje, je stvar takta in vzgoje in .vsakdo bi
moral vedeti, do katere meje lahko sega.
Večini ljudi je neljubo, če izvedo preveč o stvareh, ki jih ne zanimajo, če se jim preveč zaupa, ravno tako pa jim je neprijetno, če-se jih preveč vprašuje!
Danskih 9 zdraustuei, ,j zapoueči
Svetovnoznani danski reformator ljudske prehrane dr. Hinhede je postavil v svoji knjigi o prehrani sledeča zdravstvena pravila:
1. Živi čim največ i p0 dne i po noči v svežem zraku (odprta okna tudi v zi mi!).
2. Ogibaj se prostorov, kjer je mnogo ljudi skupaj, in oblači se letnemu času primerno. V poletju je najboljša obleka ona, ki se približuje najbolj figovemu Peresu.
3. Skrbi za dobro vežbo mišic, najbo-lje pod milim nebom ali pri odprtem oknu-' delo na vrtu, na polju, telovadba v čistih, zračnih dvoranah ali še bolje na Prostem, vožnja, ježa in vsi drugi športi. seveda brez pretiravanja.
4- Skrbi dobro za svojo kožo.
5. Jej samo trikrat na dan (nekaterim zadošča dvakrat dnevno!), prežvekaj hrano zelo dobro in prenehaj jesti, kadar Ti najbolj diši.
6. Ne pij nikoli opojnih pijač.
7. Ne puši nikdar tobaka.
8. Ako hočeš piti kavo ali čaj, pij le slabo in samo eno skodelico dnevno.
9. Ne delaj iz dneva noči in iz noči dneva. Pojdi zgodaj spat in rano vstajaj, pa boš vedno svež in čil.
Ogromen proces proti 112 roparjem
se bo pričel v kratkem v Moskvi. Ta roparska družba je pod vodstvom nekega železniškega uradnika že 3 leta na progi Moskva—Kazan vršila neštete poneverbe in tatvine. Obtožnica pravi, da so roparji 36 vagonov popolnoma, 200 vagonov Pa po večini izropali. Vendar se obtožnica ne glasi na tatvine, ampak na sabotažo v službi, in predlaga smrtno kazen.
Proces za — mumijo
Te dni bo pred londonskim sodiščem razprava, ki ima zelo romantično predzgodovino. Gre za mumijo, ki si jo hočejo prisvojiti dedeči neke zbirke pod imenom I. Mann in trgovec starin Schelding. Mumija namreč vpliva zelo čudno na vsa kogar, ki pride z njo v dotiko. Čudna demonska moč, ki je skrita v njej, je bila že neštetokrat razlog, da je prišla v posest novih gospodarjev, kajti nobeden od mnogih starinarjev in trgovcev, ki so jo dobili tekom časa, ni imel toliko junaštva, da bi jo obdržal dalj časa pri sebi. Dediči I. Manna in trgovec starin Shel-ding gotovo nimajo pred njo strahu, ker jo hočejo na vsak način dobiti v svojo last.
Cel venec čudovitih legend se suče o-krog te čudne mumije, katere poreklo se izgublja v megli davne, pradavne zgodovine. Pred kakimi 60. leti so jo našli Arabci v kraljevskih grobnicah. Mumija je bila zaprta v kovčegu, na čegar pokrovu je bila slika — lepe ženske. Kon-statirali smo, da je bila mumija svetnica z imenom Amen Ra, ki je živela 1500 let pred Kristusom. Stari oče današnjih tožilcev, angleški trgovec starin Mann, je mumijo kupil. Toda že med potjo v domovino se je pokazalo čudno delovanje te relikvije, ker je mož, čim je dospel v London, doznal, da je za časa njegove odsotnosti prišla neka banka v konkurz in da je tudi on izgubil pri tem velik del svojega imetja. Neki posestnik, ki je z Mannom potoval iz Kaira v London, je kmalu nato zbolel in umrl vsled zastrup-ljenja.
Nekaj mesecev za tem je Mann podaril mumijo svoji sestri, ki je hotela z njo okrasiti svoj salon. V tem času so mumijo fotografirali. Fotografski pomočnik, ki jo je posnel, je spotoma postal žrtev auto busa. Egiptolog Robinson, ki je spadal med Mannove prijatelje, se je odločil, da napiše razpravo o svetnici Amen Ra, zato si je natančno ogledal mumijo v *ta-novanju Mannove sestre. Še predno pa je svoje delo dokončal, je umrl, zadet od srčne kapi. Neki novinar, ki je o svetnici in njeni maščevalni mumiji po natančnem ogledu napisa! članek in jo primerjal z neko sufragetko, je bil dva dni pozneje odpuščen iz službe. Mannova sestra se je odločila, da mumije ne obdrži več v svojem stanovanju, ter jo je posodila nekemu trgovcu starega denarja, ki se je zelo zanimal tudi za egiptske starine in ki ni veroval v strahove.
Ta trgovec, drugače zakrknjen samec, se je, kakor hitro je dobil mumijo, oženil s 25 let mlajšo ženo, ki mu je pa dva dni po poroki pobegnila z njegovim na-stavljencem. Zbiralec denarja si je stvar jemal tako zelo k srcu, da je kmalu nato izvrši! samomor. Neki risar, ki je v nekem londonskem listu karikiral -mumijo, je težko ponesrečil z autom, pri čemur je izgubil desno roko, da ni bil več zmožen risanja. V tem času je umrl tudi I. Mann in mumija ie pred kakimi 20 leti, pc raznih dogodivščinah, prišla do stari-nnr.ia Sheldinga. Sedaj trdijo Mannovi vnuki, da je mumija bila Sheldingu samo posojena, dočim on misli, da mu je bila darovana, ker je Mannova rodbina živela v večnem strahu pred njeno demonsko močjo.
mit
M®#
Spori
Kongres — v spalnih srajcah.
V	T-orrazzi pri Milanu je hil v torek otvorjen kongres italijanskih pristašev »kulture golote«. Da bi pri oblastvih ne zadeli na težkoče, so si kongresisti oblekli dolge halje v obliki spalnih srajc. Vendar v programu izrecno povdarjajo, da je ta »uniforma« samo prehodna, dokler ne bodo oblasti dovolile popolne nagote. Otvoritvi kongresa je prisostvova-
10 krog ioco prijateljev »golotne kulture«.
Sušaški »Orient« v Mariboru.
Po daljšem presledku bo gostovalo v Mariboru simpatično moštvo SK Orienta iz Sušaka. Kljub visokim finančnim žrtvam . se je vodstvo ISSK Maribora odločilo, da nudi ljubiteljem nogometnega športa dve zanimivi tekmi in je upati, da športno zavedno občinstvo podpre stremljenje kluba s tem, da poseti obe tekmi.
Sušaški Orient goji moderen nogomet, katerega plod so izborni rezultati, doseženi v zadnjem času. Rezultati — s Concordijo 1:2, z Ilirijo 2:2, s Primorjem 3:2 — pričajo, da je SK Orient moštvo, s katerim je treba vsekakor računati.
Tekmi se boste vršili v nedeljo in v pondeljek ob 18. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Etapna dirka kolesarskega kluba Celjfc
Klub slovenskih kolesarjev Celje je priredil v nedeljo etapno dirko na pro-■ gi Celje—Rogaška Slatina—Konjice— j Celje (91 km). Končni rezultati so bili naslednji:	1. Stefan Rozman (Perun,
Maribor) 3	45.6; 2. Zanoškar Srečko
(Primorje, Ljubljana) 3:6:50.6; 3. Zupanc Albin (Celje) 3:9:30; 4. A. Zgur (Primorje) 3:10:21; 5. Abulnar Franc (Ilirija) 3:14:41.4. V juniorski sl/upini je dosegel 1. mesto Gregorič Ivan (Disk) 3:19:5; 2. Lah Ivan (Edehveiss, Maribor) 3:19:6.2; 3. Grabec Ivan (Primorje) 3:19:15.6.
Jugoslavija :Madžarska.
V četrtek, dne 21. t. m. se bo vršila v Beogradu meddržavna nogometna tekma Jugoslavija :Madžarska. Na predlog kapetana JNS, g. Simonoviča bodo Jugoslavijo zastopali sledeči igralci: Spasič, Ivkovič, Mihačič, Arsenijevič, Premrl, Gjokič, Marjanovič, Hitrec, Leme-šič, Tirnanič in Zečevič. Tekmo bo sodil g. Gobel (Dunaj).
SK Železničar, tenls-odsek.
V četrtek, dne 21. maja ob 20. uri se bo vršil v restavraciji Narodnega doma članski sestanek v svrho nove razdelitve ur. Prosim za polnoštevilno udeležbo! — Načelnik,
Plavačl pozor!
V sredo, dne 20. t. m. se vrši važen sestanek celotnega članstva vodnosport-ne sekcije ISSK Maribora. Sestanka, ki se bo vršil v posebni sobi »Zamorca« ob po! 19. uri, se imajo vsi plavači in pla-vačice sigurno udeležjti!
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja upravnega odbora se bo vršila v četrtek, dne 21. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela Orel v Mariboru. — Tajnik MZSP.
Rekord filmske produkcije.
Ameriška filmska družba Paramountje v minolem letu v svojih pariških ateljejih izdelala 150 filmov v 14 jezikih.
Enostaven račun.
Ona: Kako je mogoče pravilno napraviti povprečni preračun dnevne potrebe: On: Zelo enostavno: jaz izpijem dnevno devet pollitrov, ti pa enega, torej izpije vsak od nai» "»vmesno pet polli-t»v dnevno.
Sokoisfoo
Seja župnega načelstva
bo jutri, v sredo ob 20. uri v župni sobi. Radi važnosti dnevnega reda (župni zlet itd.) prosim za polnoštevilno udeležbo. Načelnik.
Pred sodnikom.
Sodnik (Balonu, ki toži soseda za razžaljenje časti): Gospod Balon, premislite dobro, predno izrečem se-dbo, in se pobotajte! Saj ni gotovo, da je z oslom misli! Vas, ker je Balonov pri nas več.
Balon: Ne, gospod sodnik, sem si že premislil: iaz sem ta osel in nihče drugi.
Mariborski VECEKNIK Jutra
■■■■■■■■nriMnTiinriiibibiiiiiihmmihiiiimi ibiii i«ii
H. Zencon
V smci jezuita
Ignriaviaskl romao,	isa
Obadva voza sta bila obložena z drvi in svežnji dračja-
Premišljeno so kopičili nočni delavci suhi les-
Na vsako plast lesa je prišla plast dračja in tako dalj«. Ta steber se je dvigal okrog dolgega štiriogelne-jga kola, zabitega globoko v zemljo.
Možje, iki so opravljali to čudno delo, so bili krvnikovi pomočniki.
In stolp, ki so ga gradili, je bil — grmada.
Manfred je prebledel.
»Tukaj ga hočejo sežgati?« je vprašal Lantneja.
»Saj vidiš!« je dejal Lantne. »Pojdiva dalje.«
Odvedel ga je nazaj k vhodu na most.
»Semkaj se postavimo,« je povzel Lantne. »Vidiš, izprevod pride od tamkajle, z druge strani reke; nato pojde čez most in mora priti tod mimo; par trenotkov še, in množica se začne zbirati, da vidi obsojenca. Toda vsa množica, ki bo staila tu, bo sestavljena iz ljudi, ki so doma v Dvoru Čudežev; najmanj tisoč jih bo, morda celo dvatisoč. Znamenja ni nobenega. Dogovorjeno je tako, da navalimo v trenutku, ko pride iz-prevod čez most, vsi skupaj brez krika kakor en mož na spremstvo. Tudi, če bi bilo petsto stražnikov z njim, jih zamoremo. Iztrgamo jim jetnika in pobegnemo z njim v Dvor Čudežev. Kako ti ugaja ta načrt?«
»Edini je, ki se mi zdi pameten. Ni dvoma, da se nam posreči.«
»Meniš?« je dejal Lantne in radost se je zasvetila .v njegovih očeh.
»Gotovo!«
»Ah, če bi bilo res po tvojem, prijatelj! Naloga naju dveh bo, da se prerineva do Doleta, ne meneč se za to, kar se godi okoli naju.. Aha, naši se že postavlja-njo.. •«
Res se je videlo v noči nejasno mrgolenje senc, ki so se razvrščale ob bregu in se trie v gosti masi ob vhodu jia most.
Bili so dozdevno možje in ženske iz preprostega ljudstva in nižjega meščanstva.
Toda, ko je Manfred gledal te skupine, je kaj lahko spoznal pod njih preobleko rokovnjačev Dvora Čudežev.
Vsi so skrivali pod svojimi plašči in jopiči orožje; večina je imeJa seboj dobra in krepka bodala, nekateri pa tudi pištole.
»Loteva se me zaupanje, da uspemo!« je rekel Lantne, opajaie se po malem z nado, kakor je bil prej pijan obupa. Dvomil sem že. Mislil sem, da se nihče teh Hudi ne bo hotel geniti. i. A kaj ti pravim! Bil sem že
tako daleč, da sem mislil: niti Manfreda ne bo o pravem času!«
»Zdaj vidiš, da sem prišel kljub temu!« je dejal Manfred in se nasmehnil.
X.
Doletova obsodba.
Obravnava proti Štefanu Doletu, ki je trajala šest dni, se je bila končala prejšnji dan opoldne.
Brezpomembno bi bilo poročati o zadnjem delu te obravnave, da se ni zgodila neka podrobnost, ki je odločila nepopravljivo Doletovo usodo.
Obravnavo sta vodila Matija Ori, verski inkvizitor, in preiskovalni sodnik Štefan Fe.
Bila sta moža, o katerih ni mogoče reči, da sta bila dobra ali zla: dva trdna obraza, na kakršnih se nikoli ne riše smehljaj ali grimasa srčnega čustva.
Nihče še ni bil slišal Matije Orija, da bi se bil razjezil.
Govoril je rehlo, in njegov glas je bil božajoč, kadar je ukazal krvniku, da naj razbeli železje, ker bo treba trpinčiti obtoženca-
Hvalili so ga kot zglednega meniha; svoje dolžnosti je vršil z vnemo, ki je bita v veselje celo najsvetejšim možem.
Štefan Fe pa, ki je bil debel možak zabuhlega obraza, je tvoril Mariji Oriju prekrasen par.
Nobena težava ni motila teh dveh mož.
Kakor hitro sta naletela v kakem procesu na temno mesto, sta oba mirnodušno ukazala privesti obtoženca v mučilnico.
In redkokdaj je preteklo deset minut, ne da bi bil mogel reči Matija Ori s sladkim glasom:
»Dvomljiva točka je pojasnjena.«
»Amen!« je odgovoril Fe.
Zakaj nesrečnik, ki so mu trli ude na natezalnici, ie priznal vse, karkoli sta hotela. Nekateri so se obtoževali niajfantastičnejših zločinov, kakor na primer, da so jahali po zraku na metliščih, bili so na coperniških shodih na strmih gorah, ali pa da so v naravnostnih odr.ošajih s hudičem.
Ko so reveži zapuščali mučilnico, so se seveda bridko kesali svojih priznanj; toda bilo je prepozno.
Do'eta niso mučili-
V	Francu I. je bilo vendarle še toliko sramežljivosti in odpora proti lopovskemu tiranstvu, da je izjavil Lojoli, da zadošča popolnoma, ako sežgo Doleta po nedolžnem, ne pa, da bi ga še mučili.
In ko je Lojola slišal iz kraljevih ust, da ne sme mučiti Doleta, ni silil za dovoljenje. Spomnil se je, da je izdal knjigo z naslovom:	»Življenje	in	slavni čini
Franca Valoaškega, kralja francoskega,« in si mislil________
morda po pravici — da je Franc ohranil nekakšno hvaležnost pisatelju te knjige, na katero je bil svoje dni jako ponosen.
Stopimo torej šesti dan obravnave v veliko dvorano justične palače.
Matija Ori je opravljal svojo dolžnost kot tožnik.
Predsedoval je Štefan Fe z dvema prisednikoma.
Obravnavo je poslušala v dvorani velika množica meščanov in preprostega ljudstva, toda niti eden se ni upal na svojem obrazu pokazati sočutja, ki ga je čutil do obtoženca v resnici.
Zakaj kroginkrog dvorane so stali stražniki, oboroženi s halepartami.
Bolj kakor njih pa so se bali ljudje menihov, ki so stali pomešani med množico; vedeli so, da imajo ti ljudje fino uho in oster vid, in vsak je rajši spravil svoje pomisleke, kakor da bi se dal nakolesiti živega.
Štefan Dolet je stal pred tribunalom, roke zvezane na hrbtu, in poslušal pazno, kar sta govorila zdaj Fe, zdaj tožitelj Ori.
Zdaj pa zdaj se je ozrl po množici, iščoč z očmi nekoga, ki je zasledoval obravnavo morebiti še pazljiveje od njega samega.
Ta nekdo je bil Lantne, ki je hiral ob obupa.
Jetnika so privedli k obravnavi vsak dan po tajnem hodniku, ki je vezal dvorano s Konsjeržijo.
Nobena možnost se ni nudila, osvoboditi Dolet* pred obravnavo, kakor je upal Lantne izprva.
Tisti poslednji dan okrog 11. ure zjutraj sta bila F6 in Ori v veliki zadregi.
Štefan Dolet se je trdovratno branil priznati zločin, ki sta mu ga očitala.
Univerzalno sredstvo — mučilnica — pa jima je bilo prepovedano.
Nema tesnoba je ležala nad molčečo dvorano, v kateri se je slišal glas sodnikov in glas Doleta, ki se je zagovarjal-
»Torej,« je reikel Fe »pravite, da niste krivoverec.*
»Nisem.«
»Tako trdi zdaj,« je vzkliknil Ori, »a prej je pisal, da človek po smrti preneha biti! To je strahovito krivoverstvo; drugih dokazov ni niti treba spričo tega-«
»Prevedel sem Platona,« je odgovoril Dolet. »AH zanikavate pravico prevajati stare pisatelje? Mari prepovedujete učenje grškega jezika?«
»Tiskali ste pregrešne knjige. Izdali ste sveto pis. mo v ljudskem jeziku.«
»Knjige, ki jih omenjate, so mi bile podtaknjene s ako bi jih bil sam natisnil, bi se našla kaka sled o tem.«
»Ali priznate, da ste odpadnik?« je nadaljeval Fe. Tega vendar ne morete tajiti. Dajali ste potuho oznanjevalcem nove vere-«
»Saj niti ne poznam nobenega; kako bi jim mogel dajati potuho?«
Fe in Matija Ori sta se spogledala.
Obtoženčevo priznanje je bilo tiste čase poglavitna točka vsakega procesa.
In doseči je bilo to lahko!
Le redkokdaj se je zgodilo, da bi bili poizkušali podpreti obtoženčevo krivdo s kakim drugim dokazom kakor z njegovim lastnim priznanjem.
i^a^fiTiovarijo	\
Prodani
dobro ohranjen otroški voziček, na peresih. Cankarjeva 5, Studenci. 1453 Prodam
skoraj novi »Singerjev« šivalni stroj, pogrezljiv, za polovično ceno. Naslov pove uprava »Večernika«-____________1455
Staoovanie,
2 sobe v bližini kolodvora ali sredi mesta išče mirni zakonski par brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«,
1456
SObo in črkoslikanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago tevršnje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Ure za birmo
zlatnino in srebrnino kupite najbolj pri Mulavcu, Kralja Petra trg (pri mostu). Oglejte si kvaliteto in ceno.	1263
I J. v
SOKLIČ) Maribor
Š^idrtfg
(Mtopniki se sprejmejo
Opozorilo!
Svarim vsakogar, ki bi razširjal o meni neresnične vesti ali me spravljal v zvezo z afero trgovskega pomočnika F. K. iz Ljubljane v Celju. Proti vsakomur, ki bi Siril take vesti, bom sodnijsko postopal.	1300
Franc Koren, poslovodja Bat’a d. d. v Kranju.
baje tt lamlit Mjt
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor. Gosposka 35.
Pr« žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola - V. razreda dne 18. mala so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja.)
2 X Din 40.000.-~: 89.511.
2 X Dto 20.000.—; 57.579.
2 X Din 4.000.—: 21.545. 31.222, 41.437.
2 X Din 2.000.—: 567. 4340, 5430, 14.016, 20.215, 22.638 25.941,'26.762,	28.979,	33.732.	35.391,	35.855, 37.410, 38.120
45.465.	46.556,	47.101,	47.640.	49.180,	51.003,
58.659,	58.677,	58.700,	59.444,	61.172,	65.362,
72.306.	73.117,	74.579.	75.215,	85.240,	87 404,
96.583, 99.382.
Prihodnje žrebanje 19. maja 1.1.
52.451. 54.767, 69.331, 70.945, 92.949. 93.649,
Iščem trisobno stanovanje
s 1- julijem. Ponudbe pod »Državni u-radnik« na upravo »Večernika«. 1431
V trgovini učiti
se želi 15ietni mladenič z 6 razredno ljudsko in obrtno šolo. Vprašati: Oset, Mariborborski dvor, Maribor.
Popolnoma
brezplačno
dajemo vsakomur doma pouk v pletenju kot hišni obrti. Brezhibno izdelano blago prevzemamo stalno proti gotovini.
Obširne informacije dajemo
vsakomur, kdor priloži za odgovor znamko. Zadruga iugosl. pletača, Osijek
Prodam
novo židano, še nerabljeno družinsko hišo po ugodni ceni. Takojšnja vselitev. Naslov v upravi Večernika- 1442
Učenko
s plačo sprejmem. Stritarjeva 17, levo.
3005
Naš ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod
loie Božič
kovaški mojster
je včeraj v 70. letu starosti po kratki bolezni preminul.
Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo, dne 20. t. m. ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 19. maja 1931.	1457
Marija, soproga. Ivan, Alojz in Lovrenc, sinova, ter vsi ostali sorodniki.
Poročilo Iz kolekture ANTON GOLF.2, Maribor. Aleksandro-
n^fse^ne^dgovaS18- ^ ’93L (Z* event tiskovne
4Annn'~ ni" SreČka št- 57.578.
? nnn	S.rečku	št-	21.545.	31.222,	41.437.
-!l?riev srečke štev.: 5 67,	20.215,
aIaH' a/3 2fW9> 33.732, 35.391,
MrtS* 47101 ’ 47-640- 49-180'
5,S 58.67,, 58.700, 59.444, 61.172,
Ssg S/: ^ ,5 21s' K m-
35.855,
51.003,
65.362,
87.404,
37.410,
52.451,
69.331.
92.949.
22.638.
38.120,
54.767,
70.945,
93.649,
DOBITKE ZAČNEMO IZPLAČEVATI 4. JUNIJA T. L.
Prihodnje žrebanje 19. maja 1931.	153
Novo!	Novo!
Fr. Maieli Podlimbarskf
GOSPODIČ FRANJO
Cena broš. knjigi Din 140, v platno vezani Din 172
V knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor, Aleksandrova c. 13
Konzorcij »Jutra« % Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Maribora