PoStnf urad 9021 Celovec — Vertagspostamt 9021 Klagenfur!
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorf Klagenfur!
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov

»si«
HU.H1

^ ... >
P b b
m
i
Letnik XXIII.
Celovec, petek, 15. marec 1968
Štev. 11 (1345)
Komisija IS za mejna vprašanja Slovenije:
Omejevanje pravic kor. Slovencev
bi pomenilo resno obremenitev odnosov med obema deželama
Komisija za mejna vprašanja pri Izvršnem svetu SR Slovenije je v ponedeljek razpravljala o nekaterih aktualnih vprašanjih odnosov s sosednimi deželami. Pri tem je posvetila posebno pozornost problematiki slovenske narodne manjšine na Koroškem in v Italiji ter tozadevno zavzela odločno stališče glede izvajanja določil mednarodnih sporazumov v zaščito Slovencev, ki živijo izven meja matičnega naroda.
Glede položaja slovenske manjšine na Koroškem je v poročilu, ki je bilo objavljeno o tej seji, izrecno poudarjeno:
Komisija je izrazila zaskrbljenost zaradi okrepljene dejavnosti organizacij v Avstriji, ki skušajo doseči omejitev že obstoječih zakonskih pravic slovenske manjšine na Koroškem in preprečiti nadaljnjo izvedbo še odprtih vprašanj iz čl. 7 drž.
Mir je odvisen od spoštovanja pravice
V Parizu naj bi bila 23. marca manifestacija, ki jo organizira pripravljalni odbor tako imenovanega »Poziva intelektualcem“ za mir v Vietnamu in pravico vietnamskega ljudstva do samoodločbe. Ta odbor je naslovil na izobražence po vsem svetu poziv naslednje vsebine:
»Ameriška vojna v Vietnamu krši načelo neodvisnosti. Končati je treba hude preizkušnje vietnamskega ljudstva. Napad lahko pripelje do nuklearne vojne in ga je zato treba ustaviti.
Mir je odvisen od spoštovanja pra-vice vietnamskega ljudstva do svobodnega odločanja o svoji usodi. Pogajanja med Hanojem in Washingto-n°m se ne morejo pričeti, če se bombardiranje Severnega Vietnama brezpogojno ne preneha. Miru ne more biti brez priznanja voditeljice odpora F NO (južnovietnamske osvobodilne fronte —- op. ured.) in brez umika Američanov. Ženevski sporazum mora priti do veljave.
Podpisniki tega besedila menijo, da je najbolje, če intelektualci nastopijo enotno. Da bi združili glaso-Ve> ki se v vsem svetu, predvsem pa v Združenih državah Amerike dvigajo v prid razsodnosti, predlagamo umetnikom in pisateljem, znanstvenikom, inženirjem, tehnikom, učite-~jern m vsem intelektualcem nasploh, da se pridružijo temu klicu in da omogočijo zbor intelektualcev za Vietnam, zbor, ki bi bil v Parizu.“
Doslej je ta poziv podpisalo že več kot pet tisoč izobražencev, umetnikov, pisateljev, univerzitetnih profesorjev in pripadnikov svobodnih poklicev iz vseh delov sveta.
pogodbe (slovenski jezik v upravi, dvojezični krajevni napisi idr.). V položaju, ko je potrebno vsaj dosledno izvajanje že sprejetih zakonov, predvsem zakona o manjšinskem šolstvu, poskušajo te organizacije to izvajanje ogroziti in hkrati izsiliti celo revizijo zakona na škodo slovenske manjšine na ravni občinskih sklepov. Primer take revizije je formalni predlog občinskega odbora v Velikovcu, da se Velikovec izloči iz območja dvojezičnega šolstva.
Odpor slovenske manjšine, ki se sklicuje tudi na ponovne izjave avstrijske vlade, da hoče urejati izvajanje člena 7 v sporazumu s predstavniki manjšine, je deležen vse podpore matične dežele. Kakršnokoli omejevanje mednarodnopravno zagofovlje-nin pravic slovenske manjšine na Koroškem bi nedvomno pomenilo resno obremenitev odnosov med obema deželama.
Komisija je razpravljala o razširitvi jugoslovansko - avstrijskega sporazuma o alpskem turizmu, o čemer je bilo govora ob obisku predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča pri deželnem glavarju Koroške Hansu Simi. Komisija je za razširitev sporazuma predložila nekatere konkretne rešitve.
Glede odnosov z Italijo je komisija izrazila mnenje, da so po obisku predsednika jugoslovanske vlade Mike Špiljaka v Rimu ustvarjeni nadaljnji pogoji, da bi se pospešilo reševanje nekaterih odprtih vprašanj.
Predvsem bi morala italijanska vlada dosledneje in v celoti izvajati določbe posebnega statuta londonskega memoranduma o soglasju, tako da bi slovenska manjšina v Italiji lahko uživala vse tiste pravice, ki bi ji zagotovile enakopravno in polno narodnostno, kulturno in gospodarsko življenje. Posebno pomemben je ob tem problem trojnega obravnavanja slovenske manjšine v Italiji, ki živi v treh pokrajinah iste dežele pod

'CUOVFC'
Vabilo na jubilejno proslavo
šestdesetletnice Slovenske prosvetne zveze
ki bo v nedeljo 31. marca 1968 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Ha sporedu bodo slavnostni govor, recitacije ter nastopi moških in mešanih pevskih zborov krajevnih Slovenskih prosvetnih društev.
Vstopnice v predprodaji pri kra-
levnih prosvetnih druitvih in v knjigarni „Naia knjiga" v Celovcu, Wullengasse
Odbor
različnimi pravnimi režimi. Takšen položaj onemogoča celovit razvoj manjšine in so zato upravičene zahteve manjšinskih organizacij, da bi v skladu z določili italijanske ustave, posebnega statuta londonskega memoranduma in deželnega statuta manjšina kot celota uživala v Italiji vse narodnostne pravice.
Končno je komisija poudarila tudi veliki pomen, ki ga pri utrjevanju prijateljstva med sosednimi državami igra uspešen razvoj prometa in sodelovanja na mejnih področjih.
Tudi v OZN:
Obsodba
neonacizma
Komisija Združenih narodov za človekove pravice je sprejela posebno resolucijo, v kateri poziva vse države-članice svetovne organizacije, naj sprejmejo utsrezne zakonske ukrepe proti skupinam in organizacijam, ki širijo nacistično miselnost. V tej resoluciji zahteva komisija ves svet obsegajoče napore v boju proti nacizmu, rasizmu in drugim ideologijam, ki temeljijo na nasilju in diskriminaciji.
Med razpravo je bilo izrecno poudarjeno, da se nacizem v Zahodni Nemčiji znova oživlja zlasti pod imenom desničarske NDP.
Pri glasovanju o resoluciji v 32-članski komisiji so se predstavniki Amerike, Anglije, Italije in Nove Zelandije vzdržali glasu. Resolucijo bo predložila glavni skupščini OZN.
RASNI PROBLEM V AMERIKI:
Žrtve za svobodo Avstrije
tudi danes svarijo pred nevarnostjo
V teh dneh smo se spominjali tragičnih dogodkov pred tridesetimi leti, ko je našo državo zasedla nacistična Nemčija ter je bilo za^dolgih sedem let nasilja, krivic in trpljenja prekinjeno samostojno državno življenje Avstrije. Po vsej državi so bile posebne spominske slavnosti in druge prireditve, ki so v prvi vrsti veljale spominu na žrtve, ki jih je zahtevala nacistična zasedba Avstrije in ki jih je avstrijsko ljudstvo doprineslo v boju za zopetno osvoboditev in neodvisnost svoje domovine.
Ena izmed osrednjih spominskih prireditev je bila slavnost, ki so jo v sredo na Dunaju priredile organizacije protifašističnih borcev in žrtev fašizma. Na tej prireditvi, ki je bila po dolgih letih spet skupna manifestacija pripadnikov treh avstrijskih državno-tvornih strank iz leta 1945> — namreč OVP, SPO in KPO — je govoril tudi zvezni prezident Jonas. V svojem govoru se je spomnil dogodkov pred tridesetimi leti in ugotovil, da bi bila usoda naše države takrat verjetno drugačna, če bi bilo avstrijsko ljudstvo enotno. Toda na delu so bile notranjeavstrijske sile, ki so preprečile, da bi prišla povsem do veljave odporniška moč Avstrije; takratna stanovska država ni imela niti toliko moči, da bi vsaj simbolično manifestirala odpor proti nacistični nevarnosti. Ravno te izkušnje nas učijo, da moramo biti vedno budni, kajti vedno spet se lahko pojavi nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati ne zaradi gospodarske blaginje in tudi ne zaradi nevtralnosti naše dežele.
Zvezna vlada se je nacistične zasedbe in žrtev za svobodo Avstrije spomnila na seji, na kateri je za uvod govoril kancler Klaus. Podal je pregled trpljenja in žrtev v letih zasedbe in naglasil, da domovinska ljubezen nikdar ni bila večja kot takrat, ko je bila domovina izgubljena. In ta domovinska ljubezen, ki je dozorela v bridkem času, nas preveva tudi danes ter bo v bodoče dajala smisel in cilj našemu delu.
Na Koroškem je bila glavna spominska slovesnost v sredo dopoldne na celovškem pokopališču, kjer so organizacije protifašističnih borcev in žrtev fašizma položile vence ob spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije. Spomin žrtev boja za svobodo domovine je z vencem počastila tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
Spominski govor je imel bivši deželni glavar Wedenig. Obudil je spomin na leta preganjanja in trpljenja, ko je že samo beseda »Avstrija" lahko pomenila življenjsko nevarnost. Opozoril je na razmere v prvi republiki, ko so mnogi dvomili v življenjsko sposobnost male Avstrije, kajti živeli so še v preteklosti. Toda ni važna velikost državnega ozemlja, marveč samo vera v pravni obstoj domovine. Morala je priti težka preizkušnja, da je avstrijsko ljudstvo spoznalo, da je Avstrija sposobna živeti in da je vredna zvestobe. Zelo resno pa je opozoril na nevarnost, ki jo že spet predstavlja pogubna miselnost, zato je treba vedno spet in še posebej mladino opominjati, da ne pozabi žrtev, doprinesenih za svobodo in demokracijo.
Tudi letos pričakujejo »vroče poletje”
Po sedmih mesecih preiskav in zbiranja podatkov je posebna komisija, ki jo je lani imenoval predsednik Johnson, predložila vladi obširno poročilo, v katerem je skušala prikazati vzroke lanskoletnih rasnih nemirov, hkrati pa dala tudi ustrezne pobude in predloge za ukrepe, ki naj bi v bodoče preprečili podobno zaostritev rasnega problema. Zaključki komisije so v marsikaterem pogledu zanimivi ter razkrivajo značilne poteze ameriške družbe, ki odločilno vplivajo na oblikovanje tako notranje kakor seveda tudi zunanje politike Amerike.
Uvodoma poudarja komisija, da se Amerika deli na dve družbi, ki sta ločeni in neenaki. Tukaj je mislila na eni strani na belo večino, za katero v vseh ozirih veljajo načela ameriške ustave o enakopravnosti državljanov, ter na drugi strani na črnopolto manjšino, ki za precejšen del ameriškega prebivalstva še vedno velja za manjvredno skupino bitij. Komisija meni, da je problem mogoče rešiti samo s temeljitimi spremembami, ki bi privedle do ukinitve rasizma; to pa zahteva tudi velika denarna sredstva. Predvsem pa komisija zavrača trditve, po katerih je od lanskoletnih krvavih spopadov prišlo po krivdi nekaterih zarotnikov, ko nedvoumno ugotavlja: neredi so izbruhnili zaradi »eksplozivne mešanice" diskriminacije, revščine zgnetenosti črncev v mestnih getih, za to mešanico pa je v bistvu odgovoren beli rasizem.
Ob takih jasnih in za marsikoga neprijetnih ugoto-vitah je seveda razumljivo, da je komisija s svojim poročilom močno razburila ameriške duhove. Zagovorniki rasistične politike, in takih ne manjka v nobeni stranki, so takoj odgovorili z novim napadom na vse še tako skromne poskuse vlade, da bi vsaj delno izboljšala družbeni in materialni položaj črnskega prebivalstva. Opozorili so na že izdelane načrte za boj proti revščini, vendar so pri tem zamolčali, da so vsi taki načrti že zdavnaj povsem zvodeneli, kajti spričo nadaljnje zaostritve vietnamske vojne je treba tudi prvotno v druge
namene predvidena denarna sredstva žrtvovati za vojaške potrebe.
Z opozorili, da je treba zdaj vse žrtvovati za »pravično stvar" v Vietnamu, pa seveda ne bo rešen rasni problem, o katerem je komisija navedla precej zgovornih podatkov: petina črnskega prebivalstva živi v getih v skrajnem pomanjkanju; med črnci je brezposelnost dvakrat večja kakor med belim prebivalstvom; 40 % črncev sodi v kategorijo revnih prebivalcev, pri belcih samo 12 °/o; umrljivost otrok do enega leta starosti je pri črncih trikrat večja kot pri belcih itd. Zato komisija priporoča vrsto ukrepov za zboljšanje gospodarskega in socialnega položaja črncev ter za ukinitev vseh vrst rasnega razlikovanja. Za utemeljitev poudarja, da sedanja politika rasne diskriminacije ogroža prihodnost vseh Američanov — ker sili črnce v čedalje hujše nasilie, to pa spet poveča povračilna dejanja belcev.
Kljub zelo resnim in utemeljenim opozorilom pa na merodajnih mestih ne razpravljajo o potrebnih pozitivnih ukrepih, ki bi vsaj polagoma odpravili vzroke za rasne nerede, marveč se temeljito pripravljajo na nove spopade. Že tedne in celo mesece se policija in narodna garda po velemestih in posameznih zveznih deželah marljivo vadi in oborožuje za »vojno" med črnci in njihovimi zavezniki na eni ter »uradno" Ameriko na drugi strani. Splošno namreč prevladuje mnenje, da bo Amerika letos doživela še bolj »vroče poletje", kot je bilo lansko, ki pa je vendar zahtevalo na desetine človeških življenj, da niti ne govorimo o materialni škodi, ki je šla v milijarde avstrijskih šilingov.
Tako z notranjepolitičnega kakor tudi z zunanjepolitičnega vidika vlada torej v Ameriki očitno vojno vzdušje. Čeprav na prvi pogled morda izgleda, da vojna v Vietnamu nima prav nobenega opravka z rasnimi spopadi v Ameriki, pa je povsem jasno, da je med obema najtesnejša povezava. Svoje mnenje o načelih, za katere gre v enem in v drugem primeru, pa bo ameriško ljudstvo imelo možnost povedati letos jeseni, ko bodo v Ameriki predsedniške volitve.
VHexvc/nx^
ZUNANJA TRGOVNIA 1967:
Izvoz v vzhodnoevropske dežele je narasel
Blagovna izmenjava Avstrije z državami članicami Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč vzhodnih dežel (COMECON) zadnja leta čedalje bolj naraiča. V primerjavi z letom 1966 je nal izvoz v te dežele narasel za 13 odstotkov na skupno vrednost 7,6 milijarde šilingov. S tem je predstavljal 17 odstotkov vrednosti celokupnega lanskega avstrijskega izvoza. Ker je naša država lani v toku omejevanja svojega uvoza zmanjiala tudi uvoz iz teh držav za 7 odstotkov na vrednost 5,4 milijarde šilingov, je njena aktiva v blagovni izmenjavi z omenjenimi deželami narasla od 2 na 2,2 milijarde šilingov. S tem je bila v trgovini z vzhodnimi državami ponovno aktivna, medtem ko je bila v trgovini z EGS in z EFTA pasivna.
Na prvem mestu blagovne izmenjave z deželami COMECON je tudi lani stala Sovjetska zveza. Naš izvoz v vrednosti 1546 milijonov šilingov je bil v bistvu enak izvozu leta 1966. Tudi naš uvoz v vrednosti 1272 milijonov šilingov se je komaj razlikoval od vrednosti leta 1966.
Močno se je lani povečal izvoz na Madžarsko, v Romunijo in na Poljsko. Na Madžarsko, ki je po obsegu blagovne izmenjave stala na drugem mestu vzhodnih držav, se je lani izvoz povečal za 13 odstotkov na vrednost 1252 milijonov šilingov, uvoz je vendar nazadoval za 10 odstotkov na 884 milijonov šilingov. Najbolj se je lani izvoz povečal v Romunijo. Narasel je za 67 odstotkov na vrednost 1132 milijonov šilingov. V tej trgovini je naša država lani izkazala največjo aktivo. Medtem ko je leta 1966 znašala 246 milijonov šilingov, je lani narasla na 709 milijonov šilingov. Izvoz na Poljsko je lani narasel za 12 odstotkov na vrednost 1041 milijonov šilnigov, uvoz s Poljske je vendar nazadoval za 16 odstotkov na 956 milijonov šilingov.
Drugače kot s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Romunijo in Poljsko se je lani razvijala
blagovna izmenjava s Češkoslovaško in Vzhodno Nemčijo. Izvoz na Češkoslovaško je lani nazadoval, uvoz pa je narasel. Avstrijski izvoz je lani nazadoval za 7 odstotkov na vrednost 1072 milijonov šilingov, uvoz s Češkoslovaške je vendar narasel za 7 odstotkov na 972 milijonov šilingov. V Vzhodno Nemčijo je izvoz nazadoval za 2 odstotka na 774 milijonov šilingov, uvoz iz
te države pa je nazadoval celo za 9 odstotkov na 589 milijonov šilingov. Močno in sicer za 100 odstotkov je lani narasel izvoz v Albanijo, po vrednosti je vendar znašal le 8,6 milijona šilingov.
Celokupni izvoz naše države je lani dosegel vrednost 47 milijard šilingov in je narasel za 7,4 odstotka. Temu nasproti je uvoz nazadoval za 0,8 odstotka na 60 milijard šilingov. Pasiva trgovinske bilance je torej znašala 13 milijard šilingov nasproti 16,8 milijarde šilngov leta 1966. 40,7 odstotka izvoza je šlo v območje EGS, 22,4 odstotka pa v dežele EFTA. Od celokupne vrednosti uvoza je na uvoz iz območja EGS odpadlo še vedno 58,5 odstotka, na 'EFTA 18,2 odstotka, na vzhodnoevropske države pa 9 odstotkov.
Lesni center v Trstu že dela
Od novembra minulega leta obstoja v Trstu dokumentacijski center za mednarodno trgovino z lesom. Od tedaj naprej se je ta ustanova tako daleč razvila, da jo je predsednik C. Belci lahko predstavil novinarjem.
Lesni center v Trstu se razlikuje od drugih podobnih centrov po tem, da služi v prvi vrsti mednarodni trgovini z lesom, na katero ima Trst kot pristanišče že od nekdaj velik vpliv. V vodstvenem centru so predstavniki italijanskih ministrstev za industrijo in trgovino in za zunanjo trgovino ter predstavniki državnih gospodarskih ustanov ter regionalnih trgovinskih zbornic.
Sejmi se spet začenjajo vrstiti
Za Mednarodnim dunajskim pomladanskim velesejmom, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata, je sedaj v Veroni v teku 77. mednarodni sejem kmetijstva in živinoreje. Sejem je povezan z mednarodno razstavo kmetijskih strojev, z mednarodno razstavo konj in mednarodnim sejmom živine. Na razstavišču, ki obsega površino 30 hektarjev, je 5 hektarjev posvečenih kmetijskim pridelkom, 18 hektarjev kmetijski mehaniki, 7 hektarjev površine pa razstavam živine.
Veroni bo sledil v času od 13. do 21. aprila letošnji pomladanski mednarodni velesejem v Zagrebu. Razen špecializiranih sejmov blaga široke potrošnje, prehrane, obrti, plastike, embalaže in razstave turizma, gostinstva in ho-
Zadružništvo
močan steber naše države
Zadružništvo postaja v naši državi čedalje močnejša hrbtenica kmečkih in drugih delovnih ljudi. Delovni ljudje, ki se bavijo z gospodarsko dejavnostjo, čedalje bolj spoznavajo, da se morejo navala industrijskega in bančnega kapitala obraniti le, če se v svojih gospodarskih prizadevanjih združujejo, če si medse-boj pomagajo in če svoj vpliv na ceno blaga in na zaslužek pri njegovem trgovanju kar se da dolgo držijo v svojih rokah.
To spoznanje delovnih ljudi v naši državi je danes veliko večje, kot je bilo v prvih letih po drugi svetovni vojni. Koncem minulega leta so na pristojnih mestih ugotovili, da štejejo zadružne organizacije v naši državi okroglo 2 milijona 110.000 članov. Koncem leta 19SO pa so ugotovili, da štejejo zadruge skupno le 1,080.000 članov. Ta primerjava torej kaže, da je število zadružnega članstva medtem naraslo za blizu 100 odstotkov, da se je torej skoraj podvojilo. Lansko število pa tudi kaže, da je skoraj tretjina avstrijskega prebivalstva član te ali druge zadruge.
Najbolj je zadružništvo razširjeno in utrjeno med kmečkim prebivalstvom. Kmetijske zadruge so imele koncem minulega leta 1,5 milijona članov. To število je večji od celokupnega števila kmečkega prebivalstva v naši državi. Vzrok je iskati v tem, da so kmečki ljudje včlanjeni pri dveh in tudi več zadrugah hkrati in da so tudi delavci in obrtniki v veliki meri člani podeželskih hranilnic in posojilnic. Delavske konzumne zadruge so koncem minulega leta imele v naši državi 470.000 članov, ostalih 130.000 članov pa je odpadlo na gradbene, stanovanjske in naselitvene zadruge.
telirstva bo ta velesejem povezan z drugim mednarodnim sejmom rudarstva in četrtim mednarodnim sejmom gradbeništva. Prihodnji sejem bo doslej največja zagrebška pomladanska sejmska prireditev.
V	času od 27. aprila do 5. maja bo imel Graz svoj letošnji pomladanski velesejem, ki bo nosil pečat sejma železa in gradbeništva. Prireditelji trdijo, da je razpoložljivi prostor že razprodan. Menijo tudi, da se do ta sejem še bolj kot dosedanji uveljavil kot avstrijski jugovzhodni sejem. Pričakujejo, da bodo po lanskih izkušnjah s sejmom poleg Jugoslovanov pritegnili tudi večje število Madžarov.
V	maju sta na vrsti v Ljubljani letošnji sejem obmejne blagovne izmenjave „Alpe Adria“, ki bo v času od 11. do 19. maja, v Novem Sadu pa bo v istem času 35. mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med kmetijskimi sejmi poleg sejma v Veroni za največji tovrstni strokovni sejem v Evropi. Na njem pričakujejo letos razstavljalce iz 20 držav. Ta sejem bo dal poseben poudarek živilski industriji in gozdarstvu, z njim pa bosta povezani tudi razstavi lova in ribolova.
Pomladansko vrsto sejmov in velesejmov bodo zaključili: sejem v Budimpešti (17. do 27. maja, mednarodni sejem tehnike v Beogradu (18. do 26. maja) in lesni mednarodni sejem v Ljubljani, ki bo v času od 8. do 16. junija. Kakor je povzeti iz zadevnih publikacij, posvečajo gospodarski krogi letošnjim sejmom večjo pozornost, kot so jo posvečali doslej, kar je spričo mednarodnih težav pri vnovčenju blaga tudi razumljivo.
Lesni center v Trstu opravlja predvsem naslednje naloge: tržno poizvedovanje v svetovnem merilu o razpoložljivosti, kakovosti in značilnosti lesa; poizvedovanje o načinih prevažanja in skladiščenja lesa v evropskih in iz-venevropskih deželah; kategoriziranje posameznih postopkov za trgovanje z lesom v svetu; splošna carinska klasifikacija lesnih izdelkov glede na različne odredbe ter sestava priročnika o carinah, davčnih in drugih obremenitvah trgovine z lesom in lesnimi izdelki. Center financirajo ustanove, ki so zastopane v njegovem vodstvenem svetu ter dežela Fur-lanija-Julijska krajina.
S svojimi prvimi zaključki se bo tržaški lesni center predstavil že na letošnjem tržaškem velesejmu v času od 21. junija do 5. julija. V načrtu ima ustanovitev špecializirane knjižnice in stalno razstavo vzorcev lesa. S tem v zvezi teži za tem, da bi tudi Trst dobil svoj mednarodni lesni sejem.
50 milijard šilingov dolga
Naša država je v nevarnosti naglega zadolževanja. Leta 1966 je bila republika Avstrija zadolžena z 29 milijardami šilingov. Od tega časa naprej je njen dolg narasel na sedanjih 33 milijard šilingov, gospodarstveniki in finančni strokovnjaki pa menijo, da se bo državni dolg Avstrije do leta 1970 povečal na 50 milijard šilingov, če ostane gospodarski razvoj na sedanji poti.
Tako nagle in tako velike zadolžitve pa naša država in njeno gospodarstvo ne bo preneslo, ker se v njej skriva velika nevarnost zadolžitve na inozemskem denarnem trgu. Nadaljno zadolžitev bo treba omejiti. Omejiti pa jo bo mogoče le po poti doslednejšega varčevanja v potrošnji in skrb-nejšega planiranja investicij, ki so potrebne za poživitev gospodarske dejavnosti in za uspešnejše uveljavljanje v mednarodni blagovni izmenjavi.
Koroško kmetijstvo hodi po poti spoznanj
bioloških znanosti
Dvajsetletnico obstoja osemenjevalnega centra za govejo živino koroška kmetijska zbornica ni mogla lepše proslaviti, kakor jo je proslavila. Za to obletnico je namreč izpopolnila postopek pridobivanja in konzerviranja bikovega semena, s čemer je bistveno pripomogla k razvoju umetnega osemenjevanja krav v deželi, s tem pa tudi k napredku govedoreje In rentabilnosti kmetovanja v deželi.
Ob zaključku modernizacije osemenjevalnega centra in ob uvedbi konzerviranja bikovega semena potom zmrzovanja na —196 stopinj Celzija — s čemer se njegova plodnost po dosedanjih izkušnjah podaljša od treh dni na — 12 let — je predsednik zbornice, deželni poslanec Stefan S o d a t med številnimi udeleženci zlasti pozdravil člane prezidija, dvornega svetnika dr. S t a u n I g a od koroške deželne vlade, deželnega veterinarskega nadzornika dr. A I b a n e r j a , predsednika zbornice živinozdrav-nikov, dr. R a u t e r j a In koroške novinarje.
Po njegovih uvodnih besedah, s katerimi je načel nekaj aktualnih vprašanj koroške govedoreje In opozoril na njen veliki napredek v povojnih letih, je povzel besedo direktor za živinorejo pri koroški kmetijski zbornici, dr. Ing. Franc Korber, k) je orisal namen in cilj uvedenega postopka. Ta postopek omogoča skrajno racionalnost v koriščanju dobrih bikov. Kjer je za naravno oploditev krav potrebnih 20 bikov, zadostuje po tem postopku en sam bik. To pa je najboljši pogoj za stopnjevanje rentabilnosti govedoreje, kakor jo čas In razvoj zahtevata.
Strokovno plat postopka konzerviranja bikovega semena potom globokega zmrzovanja je tolmačil vodja osemenjevalnega centra, živinozdravnlk dr. Slmetzber-ger, ki je udeležencem predstavil 20 bikov tega centra ter vodil postopek pridobivanja, konzerviranja in razpečavanja semena.
LosiimeiDsveai
RIM. — Italijanski predsednik republike Saragat je razpustil parlament, katerega petletna delovna doba poteče letos spomladi. Vlada je sklenila, da bodo volitve novega parlamenta 19. in 20. maja. Izid teh volitev z velikim zanimanjem pričakuje tako italijanska kakor tudi mednarodna javnost. Po eni strani bodo volitve zrcalo trenutnega razmerja političnih sil v Italiji, hkrati pa bodo predstavljale tudi oceno sedanje vladne koalicije tako imenovane leve sredine.
BERLIN. — Vzhodnonemško notranje ministrstvo je prepovedalo vstop v Vzhodno Nemčijo ali potovanje čez njeno ozemlje vsem državljanom Zahodne Nemčije ali zahodnega Berlina, ki so člani neonacistične NPD ali ki delujejo v neonacističnem duhu. To odločitev so vzhodnonemške oblasti sprejele z utemeljitvijo, da je Vzhodna Nemčija v smislu svojih mednarodnopravnih obveznosti dolžna sprejeti ukrepe, da svoje državljane zavaruje pred delovanjem neonacističnih sil.
NEW YORK. — Najnovejša anketa v Ameriki je pokazala, da zdaj že 49 odstotkov ameriških državljanov smatra ameriško intervencijo v Vietnamu za zgrešeno, medtem ko je pred enim letom znašal ta odstotek le 32 %. Še bolj pa se je spremenilo število tistih, ki verjamejo, da se položaj v Južnem Vietnamu izboljšuje: še meseca novembra je v izboljšanje položaja verovalo 50 odstotkov, danes so ostali le še 3 odstotki.
MONCHEN. — Zveza nemških študentskih združenj, osrednja organizacija vseh 300.000 na nemških univerzah vpisanih študentov, je na svojem občnem zboru zahtevala priznanje Vzhodne Nemčije ter vzpostavitev diplomatskih odnosov med obema nemškima državama.
TOKIO. — Japonska je opozorila ameriško vlado, da bi bila vsaka uporaba ameriškega jedrskega orožja v vietnamski vojni »katastrofalna za ameriško-japonske odnose". Amerika bi čez noč izgubila močno podporo, če bi atomsko orožje drugič uporabila proti nekemu azijskemu ljudstvu. Spomin na Hirošimo in Nagasaki je še živ in politično močan, je rečeno v japonskem stališču.
'MADRID. — Španski minister za informacije Iribarne je napovedal, da bo Španija dala letos neodvisnost ekvatorialni Gvineji, ki šteje približno 250.000 prebivalcev ter je že 190 let pod špansko upravo. Odbor OZN za dekolonizacijo je predlagal, naj bi ekvatorialna Gvineja postala neodvisna do julija tega leta.
SAIGON. — Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni v Saigonu, je v vietnamski vojni že doslej padlo 19.000 ameriških vojakov, ranjenih pa je bilo 117.000. Za primerjavo podatki iz svoječasne korejske vojne: padlih 33.000 in ranjenih 103.000 ameriških vojakov.
BEOGRAD. — Na vseh fakultetah in višjih šolah v Jugoslaviji je lani diplomiralo 29.179 študentov; od teh je bilo 7598 izrednih slušateljev. Največ med lanskimi diplomanti je bilo inženirjev, nato pa ekonomistov, zdravnikov, pravnikov itd.
NEW YORK. — Komisija OZN za človekove pravice je sprejela soglasen poziv Veliki Britaniji, naj takoj sprejme potrebne ukrepe, da prepreči nadaljnje izvršitve smrtnih obsodb v Južni Rodeziji. Režim belih rasistov v Rodeziji je namreč kljub protestom iz vsega sveta izvršil smrtno obsodbo nad črnci, ki so bili obsojeni, ker so se borili za pravice in enakopravnost domačega prebivalstva. Združenje afriških študentov v Rimu je v tej zvezi objavilo izjavo, v kateri najostreje obsoja zločine belih rasistov, prav tako pa tudi britansko vlado, ki dopušča obstoj Smithovega režima v Rodeziji, kateri z zločini skuša zadušiti osvobodilna gibanja v Afriki.
SAINT DENIS. — V bližini letališča Saint Denis (Madagaskar) je prišlo do letalske nesreče, pri kateri je zgubilo življenje 19 ljudi. Med žrtvami je tudi načelnik generalštaba francoske vojske general Charles Ailleret, glavni vojaški svetovalec predsednika de Gaulla.
OSLO. — Norveška vlada ie izjavila, da namerava Norveška ostati članica atlantskega pakta tudi po letu 1969, ko poteče veljavnost sedanje pogodbe. Medtem ko vlada poudarja, da v sedanjem položaju ne vidi nobenega razloga za kakršne koli spremembe v svojih odnosih z NATO, pa se v naprednih silah stalno veča odpor proti politiki, ki jo vodi atlantski pakt.
PRAGA. — Češkoslovaška je zahtevala od Amerike izročitev generala Jana Šejna, ki je pred nedavnim pobegnil v Ameriko in tam zaprosil za zatočišče. Pobegli general je obtožen zlorabe in utaje denarja, medtem ko v Ameriki poudarjajo, da gre za politično zadevo.
Nekaj nasvetov
za pravilno vzgojo otrok
• Potkuiajte si pridobiti zaupanje svojih otrok!
Vsak človek, ne glede na starost, ima pravico zasebnosti, tudi v miselnem svetu. Žal pa vse prepogosto lahko slišimo dvogovor: „Kam greš?" »K prijatelju.“ „Kaj boš tam počel?" »Pogovarjala se bova." „0 čem pa se bosta pogovarjala?" — S takim zasliševanjem dela oče ali mati kaj slabo uslugo svojemu otroku.
V	Ne primerjajte svojih otrok drugega z drugim!
Vsakemu otroku je potreben občutek, da ga imajo starši radi takega, kakršen je. Oče, ki ugotavlja o svojem najstarejšem: „Še pet otrok imam m vsi so dobri. Ta je edini, ki se je spridil. Zanj ne prevzamem odgovornosti." — svojemu sinu prav gotovo ne bo koristil.
9 Svojim otrokom bodite v zgled!
Večkrat slišimo otroka, ki na opomin svojih staršev, naj ne laže, odgovarja: „Zakaj pa ne? Saj tudi vidva vedno lažeta." Koliko je staršev, ki v kočljivem položaju lažejo, potem pa so ogorčeni, ko zvedo, da jih otroci prav pridno „posnemajo". Koliko očetov kara svoje otroke, če izrečejo nedostojno besedo, sami pa polglasno pripovedujejo umazane šale.
9 Posvetujte se z drugimi starii!
Otroci so — paradoksno rečeno — najbolje organizirana skupnost neorganiziranih na svetu. Zato je priporočljivo, da se starši povežejo in na določenih področjih ustvarijo enotno »fronto", na primer ob vprašanju, z kolikšni meri je mladoletnikom dovoljeno hoditi na zabave in zmenke, piti alkohol ali uporabljati kozmetična sredstva.
V	Poskuiajte videti svojega otroka takega, kot ga vidi njegova nepristranska okolica!
Nekateri starši v svojem otroku vedno vidijo nedolžnega angela. Značilen primer: Mati, katere sin je že večkrat stal pred sodiščem, bo še vedno odločno in trmasto zatrjevala, da je njen sin le „žrtev pokvarjenih tovarišev", čeprav je v resnici ravno on bil kolovodja.
V	Svojemu otroku ne skuiajte biti tovarii, ampak dober ože oziroma mati!
Mnogi starši si krčevito prizadevajo, da bi svojim otrokom postali tovariši. Otrok se razvija tako, da sodeluje s svojimi vrstniki in tekmuje 2 njimi, ne pa s starši, ki so po izkušnjah in zrelosti daleč pred njim.
V	Oie in mati morata ukrepati enotno in dosledno!
Starši morajo skupno določiti, kakšnih pravil se je treba držati in kako kaznovati neposlušnost. Enotnost in doslednost staršev sta zelo važni za mirno družinsko življenje. Razumna pravila, na primer v zvezi 2 obroki hrane, oblačenjem, hišnimi opravili ali gledanjem televizije, omogočajo prijetne odnose v družini. Zdrava stanovitnost in ustaljenost, ki le v izjemnih primerih dovoljujeta popuščanje, dajeta otroku občutek varnosti, ki ga v današnjem negotovem svetu tako potrebuje.
9 to ste že strogi, ne bodite zato, da bi kaznovali, ampak da bi poboljievall!
Vzgoja mora biti stroga, a pravič-•> na- Priložnostna klofuta takoj po Prestopku ima pri manjših otrocih f}sPeh, pri starejših pa sta primernejša miren pogovor ali začasna omeji-tey ugodnosti. Oblika kazni mora biti vedno prilagojena prestopku. V jezi so starši pogosto slepi in ne ločijo zelje po maščevanju od pravične bazni.
• Dovolite otroku, da sam spozna mejo •»oje zmogljivosti!
Če otroka silite, naj doseže več °li kaj drugega kot zmore, lahko to v njem povzroči kljubovanje, odpor, sovražnost in občutek manjvrednosti In krivde. Upanja in načrti so stvar otroka samega; kaj od njega želijo in pričakujejo starši, ni tako važno.
M '.H	.. u - 'd 1:1 U *’
Cankarjev Martin Kačur
bo zaživel v slovenskem filmu
Sklad SR Slovenije la pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov je pred nedavnim sklepal o razdelitvi svojih sredstev za teko-£e leto. Odložitve tega sklada nedvomno veliko vplivajo na razvoj slovenske filmske umetnosti, saj sklad v precejšnji meri prispeva k realizaciji cele vrste filmskih načrtov oziroma sploh omogoči snemanje enega ali drugega filma.
Tokrat se je upravni odbor sklada za razvoj slovenskega filma odložil, da bo letos podprl proizvodnjo štirih celovečernih in 15 kratkih filmov, ki bodo prav gotovo prinesli spet marsikaj zanimivega v kino dvorane.
Na področju celovečernih tilmov je bilo skladu predloženih 36 scenarijev 30 avtorjev. Končno se je odbor odločil, da bo prispeval od 35 do 70 odstotkov proizvodnih stroškov za izdelavo naslednjih slovenskih filmov:
»Idealist" Igorja Pretnarja, prirejen po znani povesti Ivana Cankarja „Martin Kačur";
»Peta zaseda” Vitomila Zupana po izvirni filmski zgodbi Vladimirja Kocha;
»Povest o dobrih ljudeh" Franceta Štiglica, narejen po istoimenskem romanu Miška Kranjca;
Dva jubileja
SLOVENSKE FILHARMONIJE
S posebno slavnostjo so se prejšnji teden spominjali v Ljubljani dveh jubilejev Slovenske filharmonije: 60-lefni-ce ustanovitve filharmoničnega orkestra ter 20-letnice obnovitve le osrednje slovenske kulturno-umetniške ustanove po osvoboditvi.
Zgodovino Slovenske filharmonije oziroma njenega orkestra in zbora je v slavnostnem govoru prikazal ravnatelj Ciril Cvetko. Pri tem je zlasti naglasil pomen, ki ga ima ta ustanova v letih po drugi svetovni vojni, saj je imela v tem času že več kol 1500 koncertnih nastopov, njeni ansambli pa so preigrali oziroma prepeli čez 800 skladb.
Ob svojem dvojnem jubileju prireja Slovenska filharmonija posebno jubilejno sezono, v kateri bodo med drugim priredili tudi spominsko razstavo ter izdali publikacijo o razvoju in pomenu te ustanove.
„Bedančeva pest" Ivana Ribiča po zgodbi Josipa Vandota iz priljubljene serije o Kekcu.
Vsekakor je zanimivo, da gre pri večini izbranih filmskih načrtov za predelave znanih literarnih stvaritev. Odbor sklada je bil namreč mnenja, da ne gre za vsako ceno forsirati izvirnega domačega filmskega dela, zato se je pri svoji odločitvi ravnal edinole po načelu kvalitete ter je med predloženimi scenariji izbral najboljše.
Zelo pester je tudi izbor, za katerega se je odbor sklada odločil pri kratkih filmih. Od predloženih 69 scenarijev 38 avtorjev je bilo izbranih skupno 15 del, katerih realizacijo bo sklad podprl s prispevki v višini od 20.000 do 60.000 novih dinarjev. Med izbranimi kratkimi filmi je najprej treba omeniti tri kulturne filme, ki bodo prikazali znana slovenska slikarja Riharda Ja-
„Pela bom za svobodo”
»Rodila sem se kot Grkinja in kot Grkinja bom umrla. Patakos se je rodil kot fašist in bo umrl kot fašist."
S temi besedami je slavna grška igralka in pevka Melina Mer-couri napovedala »vojno" grškemu generalu Stylianosu Patakosu in njegovemu vojaškemu režimu. Patakos je Melino razlastil, odvzel ji je grško državljanstvo in ji prepovedal vrnitev v domovino — ker je odločno obsodila nasilje in zahtevala svobodo za grško ljudstvo.
Zdaj pripravlja vnukinja nekdanjega atenskega župana in hčerka dolgoletnega grškega notranjega ministra veliko turnejo po Evropi. Začela jo bo 31. marca na Dunaju.
»Na tej turneji bom pela pesmi, ki jih je vojaška iunta v Grčiji prepovedala," je izjavila Melina Mercouri. »Pela bom za svobodo. Pela bom pesmi Nikosa Theodorakisa, pesmi iz filmov, pa tudi partizanske in ljubezenske pesmi. Brala bom odlomke iz del grških pisateljev, ki jih je Patakos vtaknil v koncentracijska taborišča na otokih."
Ko so Melino vprašali, kaj je občutila, ko je izvedela, da ji je bilo odvzeto grško državljanstvo, je odgovorila: »Nisem jokala. Šele ko sem zvečer tistega dne stala na odru in pela pesem »Pirej, moj Pirej", nisem mogla zadržati solz. Strašno je, da moji sonarodnjaki trpijo in da svoje Grčije ne morem več videti."
kopiča (v izvedbi Franceta Kosmača) in Božidarja Jakca (Špela Čopič) ter kiparja Janeza Boljka (Taras Kermavner). Branko Ranifo-vič bo pod naslovom »Curriculum vitae" prikazal zgodbo človeka, ki izgublja hrbtenico in napreduje v življenju; Vojko Duletič bo v filmu »In memoriam" postavil spomenik partizanskim bolnišnicam; Jože Pogačnik (režiser celovečernega filma »Grajski biki") pa bo dokončal film o najboljšem jugoslovanskem košarkarju Ivu Daneuu. Med ostalimi kratkimi filmi pa bosta prav gotovo
Tudi v bogati Ameriki
imajo gledališča denarne skrbi
Ne samo v Evropi, kjer si je le še težko zamisliti uspešno gledališko delovanje brez podpore iz javnih sredstev, marveč tudi v Ameriki se morajo gledališča boriti z velikimi finačnimi skrbmi. Pri tem je zanimivo, da zanimanje za gledališko umetnost, posebno za opero, v Ameriki še vedno narašča ter so predstave priznanih ansamblov skoraj vedno razprodane. Toda naraščajo tudi stroški in tako so primanjkljaji gledaliških blagajn čedalje večji; vendar pa se ameriška gledališča naravnost bojijo državnih podpor — ker hočejo ohraniti svojo neodvisnost.
Z velikimi finančnimi težavami se bojuje celo slavna Metropolitan opera v New Yorku. Kljub temu, da je zasedba prostorov v njenem novem poslopju rekordna — saj znaša dobrih 99 odstotkov — bo imelo operno gledališče Metropolitan ob koncu sedanje sezone najmanj tri milijone dolarjev primanjkljaja. Ker se to gledališče ne more zanašati na podpore
iz javnih sredstev, bodo primanjkljaj morali kriti prijatelji in ljubitelji operne umetnosti sami.
Kako priljubljena in razširjena je v Ameriki operna umetnost, zelc zgovorno pokažejo naslednji podatki: v sezoni 1966-67 so imeli v Ameriki skupno 5487 opernih predstav, medtem ko jih je bilo v letu poprej 4777; po vsej Ameriki je trenutno okoli 600 opernih ansamblov, kar je za kakih 50 odstotkov več kot pred desetimi leti; seveda pri tem ne gre za same velike skupine, kajti pravih velikih opernih ansamblov je v Ameriki okoli 30.
Kakor že povedano, pa preostaja kljub navdušenju občinstva za operne prireditve tudi za operna gledališča v Ameriki stalni problem — denar. Za gledališča, katerih predstave niso razprodane, bi se dalo marsikaj napraviti z boljšimi programi. Drugače je seveda z gledališči, ki se glede obiska že doslej ne morejo pritoževati, pa imajo kljub temu izgubo.
vzbudila zanimanje tudi »Sem Ri-bnčan Urban" Metoda Kosmača in »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele" Borisa Višnovca.
KULTURNE DROBTINE
•	Poletne igre na Gradižžanskem bodo tudi letos obsegale dramski in operetni del. Grillparzerjevo dramo ..Morja in ljubezni valovi" bodo uprizorili na gradu Forchtenstein, kjer je za žas od 12. Junija do 7. julija predvidenih skupno deset predstav,- igre na jezeru v Mtirbischu pa bodo v dneh od 27. julija do 25. avgusta obsegale deset predstav Kalmanove operete ..Grofica Marica".
•	Pod naslovom .Jugoslovanske zborovske slovesnosti" bodo med I. in 7. julijem priredili v Nilu srečanje domačih in tujih pevskih zborov, ki se bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita odvijalo na nitki trdnjavi. Sodelovalo bo 18 najboljših zborov iz vseh jugoslovanskih republik, poleg tega pa ie 5 inozemskih zborov iz Avstrije, Anglije Ceikoslovaike, Italije in Romunije. Domači zbori bodo iteli skupno okoli 1800 pevcev, katerim se bo pridružilo ie kakih 500 pevcev iz drugih držav. Do prireditve bodo v Niiu preuredili letno gledaliiče, ki bo lahko sprejelo 4000 gledalcev oziroma posluialcev.
•	Za letoinjo 100-letnico rojstva Maksima Gorkega bodo v Sovjetski zvezi izila zbrana dela tega pisatelja v 25 knjigah. Poleg tega so pripravili ie posebno zbirko 89 del Gorkega; naklada 5 milijonov izvodov.
9 Poljski skladatelj Krzysztof Pende-recky je prejel vabilo Združenih narodov, naj bi v počastitev dvajsetletnice deklaracije o človekovih pravicah napisal posebno glasbeno delo.
•	Ugledni francoski režiser 2ean Vilar jo napovedal, da bo letoinji 22. festival umetnosti v Avignonu posvečen sodobnosti. Za razliko od prejinjih tovrstnih prireditev bo tokrat obsegal dela 20. stoletja. Na Tradicionalnih umetniikih slovesnostih, ki bodo trajale od 11. julija do 14. avgusta, bodo prikazali 11 gledaliikih predstav, med njimi tri balete; sodelovali pa bodo tudi instrumentalni in vokalni ansambli, znani solisti in orkestri jazza.
Žarišča kulture in umetnosti
Arandjelovac - mesto kiparjev v Srbiji
Jugoslovanskim umetniškim deloviščem se je v zadnjem času pridružil Arandjelovac, mesto v Srbiji, kakih 60 km južno od Beograda.
2e precej kiparjev je klesalo svoje zamisli v arandjelovskem odličnem marmoru. Prvi kiparski simpozij je bil leta 1966, lani mu je sledil drugi, v bodoče se bodo take prireditve redno ponavljale. Tako dobiva Jugoslavija novo obetajočo delavnico, kamor bodo prihajali kiparji iz vsega sveta.
Prvega simpozija se je udeležilo sedem kiparjev. Na prvem mestu velja omeniti Ota Loga in njegovo izklesano »Školjko". »Materinstvo" Jovana Soldatoviča izpričuje stilizirano čustvenost, dekorativna pa je ženska figura kiparke Heimanove iz Izraela. 'Poleg teh so sodelovali še Angelina Gatalica, Mira Juršič, Raja Nikolič in Njegoš Matija Vukovič.
Dosežki lanskega simpozija so tako številčno kakor tudi po kvalitetni plati prekosili prvo tako prireditev. Lani je osem kiparjev klesalo v kamnolomu na Belem Venčacu. Imena Draga Tršarja, Koste Angelija Radovanija, Šimeta Vu-lasa in Ivana Kožariča so bila zagotovilo, da je kiparska žetev uspela nadpovrečno.
Ustvarjene plastike krase zdaj mestni park, kjer so nenehno v pogovoru s sprehajalci. Že od daleč je mogoče razložiti poglavitne, z močnim osebnim izrazom obarvane kipe.
Kot omenja kritika tega simpozija, se je doslej najbolj uveljavil Drago Tršar, ki je ustvar-
jal prej že monumentalne plastike v bronu. Njegovo delo »Človeško življenje" stoji na začetku parka. Iz na glavi stoječih ljudi je upodobil skladno in razgibano kolo, kjer migotajo gmote in površina v menjavah dnevnih svetlob. Tudi Kosta Angelo Radovani je prej ustvarjal v bronu. Kamen razčlenjuje bolj razgibano s tem, da vzdiguje manjše kubuse iz temeljne telesne gmote. Tako učinkuje njegova »Žena na kocki" preprosto in blokovno sklenjeno. »Jadra’ Šimeta Vulasa kažejo novo stopnjo kiparskega razvoja. Ivan Kožarič si je zamislil svojo »Obliko in prostor" kot sestavljeno, na uporaben predmet spominjajočo plastiko. Od vseh plastik, kolikor jih po dveh letih premore arandjelovski park, se edino Kožaričeva razteza vodoravno in ne teži v višino.
Lanskega simpozija se je kot edini tujec udeležil avstrijski kipar Josef Schagerl, ki je doma na Dunaju. Postavil je stebrast blok — druga na drugo naložene gmote, ki jih iz temeljnih okvirov pokončnega kvadra zvabljata rahlo stopnjevanje in premaknitev iz središčne osi. To izrazito racionalistično plastiko oblikuje predvsem dober občutek za kamen in vzorna obdelava. Poleg že omenjenih umetnikov so lani izklesali mladi Beograjčan Kolja Milunovič »Konjenika", Ana Vidjem »Žensko figuro", Ksenija Ljubibratisc pa »Ženo, ki razmišlja".
Vsak simpozij zaključijo s sklepno prireditvijo, kjer nastopijo tudi mojstri besede, pevski
zbori in razni drugi ansambli. Simpozij nudi tudi priložnost za sproščeno izmenjavo mnenj in kresanje duhov.
Arandjelovac je šele na začetku svoje poti, saj mu letos pripada umetniška vloga šele tretjič. Zato se umetniško vodstvo simpozija bavi z raznimi načrti, kako bi dvignilo celotno umetniško delo na višjo raven.
Arandjelovac pa bo dobil tudi občutljivega arhitekta — urbanista. Ta bo park uredil tako, da se ne bodo kvalitetni kiparski dosežki utapljali v kičastem okolju, z vseh vetrov nabranem zelenju. Napravil bo skrben izbor kipov, ki bodo ostali mestu v okras, druge, ki ne dosegajo povprečja, pa bo izločil. Kot pri vseh podobnih simpozijih se poraja tudi tukaj vprašanje, ali je smiselno kopičiti iz leta v leto nove kiparske stvaritve in napraviti iz parka prenatrpano skladišče. Zato se bodo tudi v Arandjelovcu sproti odločali za estetsko in tudi funkcionalno gostoto plastik v parku. Poiskati bodo morali mesto, kjer bodo dela mogla zaživeti pol-nokrvneje in manj utesnjeno.
To vprašanje pa ne zaposluje samo umetniške ljudi v Arandjelovcu, temveč tudi v vseh drugih podobnih mestih, kot so Ravne na Koroškem, Kostanjevica na Krki, Portorož, Krasfal pri nas na Koroškem ali St. Margarethen na Gradiščanskem.
-au
1>€XVC/TKAsR
Z občnega zbora Zveze slovenskih žena:
Vzgoja otrok v materinščini je glavna naloga
naših žena in mater
Kakor zadnja leta je Zveza slovenskih žena na Koroškem praznovala Mednarodni praznik žena 8. marca z občnim zborom in družabnim srečanjem naših žena in mater. V Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu se je zbralo okoli 70 članic organizacije naših žena. Med njimi je predsednica Milena Grdblacher-jeva posebej pozdravila soprogo jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu, gospo Lavro Budihno ter predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Francija Zvvitfra, ki je v svojem pozdravnem nagovoru na kratko spregovoril o vlogi in mestu slovenske žene na Koroškem v naših narodnostnih prizadevanjih.
Problemi koroških Slovencev so že dolga lefa isti: borba za narodnostni obstoj in borba za dosego pravic, ki nam gredo. Tako je tudi predsednik ZSO v svojem pozdravnem nagovoru opozoril na tri glavne naloge slovenskih žena na Koroškem, ki so trajne: vzgoja otrok v materinščini, da bo zemlja, kjer živimo, ostala slovenska; skrb za pri-
naše materinščine in za vzgojo mladine v zavestne in borbene člane naše narodne skupnosti. Našim ženam in materam se imamo kot narodna skupnost veliko za zahvaliti, tudi v novejšem času. Ni res, kar je bilo zapisano v program NsKS, češ da so sedaj „takšni časi, da moramo matere bogatiti in duhovno usmerjati njih sodobni sinovi
zveze, na 25 letnico pričetka oboroženega odpora proti nacifašiz-mu in na 20 letnico Listine človekovih pravic. Na dolgi poti uresničevanja načel, ki so povezani s temi dogodki so stale naše žene vedno v prvih vrstah. V teh vrstah stojijo tudi danes in izpopolnjujejo svoje vsakodnevne narodne naloge enako, kakor vršijo delo v prid svoje družine.
V svojem nadaljnem govoru se je podrobneje bavila z vprašanji, ki jih je načel predsednik ZSO, pri čemer se je ustavila zlasti pri vprašanju občinskih otroških vrtcev in pri vprašanju naraščaja naših narodnih organizacij. Kar tiče otroških vrtcev je ugotovila, da so sicer
Objava
Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu
Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi vse nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci s pričetkom prihodnjega šolskega leta sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto.
Prijave sprejema uprava Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16, 9020 Celovec- Kla-genfurt.
Sprejemamo tudi gojence in gojenke, ki obiskujejo druge šole v Celovcu.
pozdravljanja vredni, da pa je nevzdržno, da po dvojezičnih občinah še ni vzgojiteljic, ki bi bile v stanju otroke vzgajati v naši materinščini. Treba si je biti na jasnem: kjer so dvojezične ljudske
poleg nemščine slovenščina imeti svoje enakopravno mesto. Zaključno je slovenske žene pozvala, da s svojo vzgojo skrbijo tudi za pomladek po naših prosvetnih društvih in za pomladek po naših ostalih na-
šole, mora tudi v otroških vrtcih rodnih organizacijah.
javo ofrok k dvojezičnemu pouku,. jn hčere". Res je nasprotno: vedno ki je ravno v sedanjem razvoju potrebna posebne pozornosti, ter skrb za vzgojo mladine v duhu dobrega sožitja z narodom sosedom.
Ko je čestital našim ženam k Mednarodnemu prazniku žena, ki je tudi njihov praznik, je posebej naglasil, da imamo vsi do njih velik dolg, dolg zato, ker so v najtežjih dneh naše itak trpljenja in preganjanj polne zgodovine dopri-našale in žrtvovale za ohranitev
se bomo morali razgledovati po zgledih naših mater in žena, vedno bodo naše najboljše svetovalke. Kot takim pa se jim klanjamo v globoki hvaležnosti.
Predsednica Zveze slovenskih žena je v svojem nagovoru uvodoma opozorila na številne pomembne obletnice, ki jih letos tudi koroški Slovenci praznujemo, na 60 letnico ustanovitve Slovenske prosvetne
Igralci „Bilke‘‘ so mojstri v gledališkem amaterstvu
kravo. V skupini 3,1 do 6 krav je s 4884 kg mleka na kravo dosegel prvo mesto Valentin W i 11 s c h , pd. Hojč na Brnci, prvo mesto v skupini 6,1 do 10 krav je s hlevskim povprečjem 5015 kg zasedel Franc Ga-1 o b , pd. Pec na Zgornjem bregu, v
Rejsko društvo sivorjovega goveda Bekštanj:
Ponosna bilanca triletnega dela
Minulo soboto je imelo rejsko društvo sivorjavega goveda Bekštanj svoj občni zbor. Občni zbor ni bil le zborovanje, kjer so člani društva pregledali razvoj in uspehe rejskega dela v poslovnem letu 1966-67, marveč je bil tudi priložnost, ko je društvo pokazalo na zavidljive uspehe svojega triletnega obstoja. Ti uspehi so prišli do izraza v poročilu predsednika, zborničnega svetnika in podpredsednika Slovenske kmečke zveze Lojzeta Trunka in v poročilu poslovodje rejske zveze sivorjavega goveda na Koroškem, kmetijskega svetnika, dipl. ing. Vintlerja.
Društvo rejcev sivorjavega goveda Bekštanj, ki združuje rejce istega goveda občin Bekštanj, Podklošter,
Beljak, Marija na Zilji in Ledince,
Kakor smo že v zadnji številki na kratko sporočili, je imelo bilčov-sko prosvetno društvo „Biika" v nedeljo 3. marca svojo zabavno prireditev. Spored za to prireditev so pripravili spet društveni igralci, ki so se predstavili s tremi veseloigrami: Analfabet, Gluha teta in Mutasti muzikant.
O usposobljenosti igralske družine bilčovske „Bilke" smo v našem listu že večkrat pisali. Toda o usposobljenosti govori najbolj zadnja prireditev s svojo udeležbo. Čeprav je bil isti dan v Bilčovsu pogreb, v Celovcu pa slavnostna akademija, ki jo je v čast 60 letnice Slovenske prosvetne zveze priredila Krščanska kulturna zveza, je bila Miklavževa dvorana pri obeh predstavah, popoldne in zvečer, nabito
vilo od razigranosti. Posebno pa so gledalce pritegnila dekleta z „Gluho teto”. Tokrat se je sprostil tudi drugače resni predsednik društva Peter Sitar, ki je prevzel vlogo prireditvenega humorista. S svojimi smešnicami in šalami, s katerimi je nastopil med odmori, je poživil že itak razigrano razpoloženje.
Že nekajkrat smo bilčovskim pro-svefašem v našem listu izrekli zasluženo pohvalo in priznanje. Pri tem smo se večkrat na tihem bali, da jih le-to ne bi zavedlo v samo-dopadanje in lagodnost. Zadnja
iz Št. Jakoba v Rožu:
njihova prireditev je pokazala, da je naša bojazen brez osnove. Pokazala je, da Bilčovščane publika in kritika le podžigata k še večji kulturni ustvarjalnosti in k še večji dovršenosti obvladanja svojih vlog. Posebno razveseljivo pa je, da se tudi igralci in igralke, ki na odru ubirajo prve korake, lotevajo svojih vlog s presenetljivo resnostjo in da naravnost tekmujejo, kako bi čim-prej dosegli spretnost starejših igralcev. Prav v tem pa so bilčov-ski prosvetaši lahko zgled marsikateri igralski družini, ki se poskuša s svojimi nastopi.
Občinski svet je sklenil proračun
skupini 10,1 do 15 krav pa ga je s polna. To je za igralce nedvomno
hlevskim povprečjem 4653 kg dosegel Lojze Trunk, pd. Ovnič v Žu-žalčah. Imenovani štirje so tretjič prejeli prehodni kopal društva, ki je s tem prešel v njihovo last. Odlikovanje kmetijske zbornice pa je prejelo 14 članov, od tega štirje za molz-nost nad 5000 kg, 10 pa za molz-
najboljše spričevalo, da jemljejo svoje odrske nastope resno in da vsak od njih napravi vse, da bi s svojo vlogo zadostil avtorju igre in režiserju njene uprizoritve. S tremi igrami so nastopale tri skupine in vsaka je spravila dvorano do
se je v treh letih, odkar deluje, povzpelo na prvo mesto osmih rejskih društev istega goveda na Koroškem.
V	letnem zaključku 1966-67 je pri 158 kravah doseglo povprečno letno molznost 3990 kg mleka s 3,95 odstotka masti, kar odgovarja 158 kg masti v mleku na kravo in leto. Na podlagi takega uspeha je predsednik društva z vso pravico ugotovil, da je bila odločitev pred tremi leti, da se v tem območju poleg rejskega društva pincgavskega goveda ustanovi posebno društvo rejcev sivorjavega goveda, pravilna in da niso imeli prav tisti, ki so tej odločitvi nasprotovali. Društvo rejcev sivorjavega goveda je v tem območju gonilna sila k večji produktivnosti in racionalizaciji govedoreje.
Iz poročila poslovodje Rejske zveze sivorjavega goveda na Koroškem je bilo razvidno, da je 14 članov društva v minulem poslovnem letu prekoračilo hlevsko povprečje 4000 kilogramov mleka na kravo in leto.
V	skupini do treh krav so to mejo prekoračili 3 člani. Prvi med njimi je bil Norbert Steinberger, pd. Kocianč v Radni vasi, ki je dosegel hlevsko povprečje 5737 kg mleka na
nost nad 4000 kg mleka na kravo sproščenosti, da je v njej kar valo-in leto. Za leto 1965-66 je tako odlikovanje prejelo le 7 članov društva. -------------------------------------
Pri volitvah, ki so bile na dnevnem redu občnega zbora, je bil v svoji funkciji potrjen dosedanji odbor s predsednikom, zborničnim svetnikom Lojzom Trunkom na čelu.
Zaključno je ing. L o b n e r od Avstrijskih tovarn dušika v Linzu imel predavanje o smotrnem gnojenju in rabi travnikov kot pravilni poti do boljše lastne krme na kmetiji.
Literarni večer »Bisernice”:
V ponedeljek 18. marca 1968 bo od 9. do 12. ure dopoldne na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu ..DAN STARŠEV”. Starši imajo priložnost, da se ob koncu drugega tromesečja s profesorji šole pogovorijo o učnem uspehu svojih otrok.
V sredo minulega tedna je občinski svet občine Št. Jakob v Rožu pod predsedstvom župana, direktorja Korena razpravljal in sklepal o občinskem proračunu za leto 1968. Sklenil ga je v višini 4 milijonov šilingov. Pri tem je prišla v razpravo vsa obsežna dejavnost šentjakobske občine, ki jo hočemo v naslednjem nekoliko podrobneje opisati.
Občina Št. Jakob v Rožu vzdržuje tri ljudske šole, eno glavno šolo, dve stanovanjski poslopji, stanovanjsko poslopje za učitelje ter občinsko uradno poslopje. Zato odpadejo precejšnji zneski proračuna za šolski sklad, iz katerega financira občina gradnjo šolskih poslopij. Letos bo začela graditi poslopje glavne šole, ki je nameščena v poslopju ljudske šole, kjer pa za obe šoli ni več dovolj prostora. Glavna šola bo mo-
Srečanje z mariborskimi pisatelji in pesniki
K O	LED	A R
Petek,	15. marec:	Klemen M.
Sobota,	16. marec:	Htlarij
Nedelja, 17. marec:		Jodert
Ponedeljek,	18. marec:	Ciril Ter.
Torek,	19. marec:	Jožef
Sreda,	20. marec:	Feliks
četrtek.	21. marec:	Benedikt
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Tanežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 54-24 — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Na povabilo Slovenskega prosvetnega društva »Bisernica" se je v torek zvečer v prostorih Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu zbralo okoli 100 njenih članov in prijateljev, med katerimi je bila v posebno velikem številu zastopana naša dijaška mladina višjih razredov. Zbrali so se, da vidijo, slišijo in spoznajo mariborske književnike Janeza Švajncerja, Nado Gaborovič, Slavka K. Juga, Franceta Forstneriča in Marjana Krambergerja. Ogledali pa so si tudi razstavo slik in risb Zorke W e i s s , ki jo je društvo priredilo, ter Centralno knjižnico Slovenske prosvetne zveze, ki je dobila svoje dostojno mesto v tem dijaškem domu.
S tem literarnim večerom je »Bisernica" po svoje proslavila 60 letnico Slovenske prosvetne zveze. Večer je bil prijetno in lepo doživetje. Ko je tajnik »Bisernice" pozdravil mariborske goste, jih je predstavil dr. Janez Rotar, ki je pred nastopom vsakega opisal njegovo literarno ustvarjalnost.
Pet mariborskih književnikov, ki so v torek brali iz svojih del v Celovcu, ima v sodobni slovenski književnosti svoje mesto. Vsak se je po svoje uveljavil in vsak si je izbral svoje motive. Krambergerjeva izpoved izhaja iz napetih notranjih disonanc, eksistencialnih bojev, iz upora zoper poraženost in iz stika z ljudmi. Vse to je bilo čutiti tudi v njegovem odlomku iz Romana »Ljubezenska zgodba".
France Forstnerič je pesnik, ki ustvarja na posledicah, ki jih je v njegovem srcu zapustila druga svetovna vojna. Pesniške zbirke »Zelene ječe" iz leta 1961 je podoba
teh posledic. Nam se je predstavil z izborom iz svoje druge zbirke, ki bo te dni izšla v Ljubljani.
Nada Gaborovič je zrela pisateljica, ki je napisala in izdala že tri romane in knjigo novel, predstavila pa se je z odlomkom iz svojega četrtega romana »Križanci".
Slavko K. Jug je med nami že znan z literarnih večerov SPZ leta 1961. Znani in priljubljeni sta tudi njegovi pesniški zbirki »Dobro sonce" iz leta 1958 in »Verzi" iz leta 1963. Iz svojega bogatega literarnega dela je prebral devet svojih pesmi.
Janeza Švajncerja tudi koroški Slovenci že dobro poznamo po njegovih črticah, zlasti pa po romanu »Streli na meji", ki ga je SV objavljal leta 1966. V njegovih delih čutimo, da je povezan s slovensko socialno kmečko motiviko, kakršno poznamo pri Kranjcu, Ingoliču pa tudi Prežihu. Kasneje se je usmeril v modernejši način pripovedovanja. Švajncer pa je priljubljen tudi kot mladinski pisatelj. V kratkem bo izšel njegov četrti roman »Karneval", v Celovcu pa se je predstavil s črtico »Kljuka".
Naša mlada rojakinja Zorka W e i s s, ki je z drugimi študenti slikarstva že razstavljala na Dunaju, se je predstavila s 16 slikami in risbami. Njena moč je v barvnih kompozicijah. To je pokazalo njenih 10 slik v tempera in njene dve sliki v umetni smoli. Leži ji pa tudi svinčnik, kar so posebej pokazale njene štiri risbe. Razstava v dijaškem domu bo odprta do prihodnje nedelje, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
rala biti temu primerno velika, kajti obiskujejo jo tudi otroci iz sosednih občin in sicer iz vasi Dolinčiče, Pod-hum, Zgornje in Sp. Goriče, Ravne in Sveče, sedaj pa tudi še otroci iz Zeluč, ki prihajajo v šolo po novem mostu čez Dravo, ki sta ga zgradili občini Št. Jakob v Rožu in Bilčovs.
Velike so tudi socialne skrbi občine, kajti skrbeti mora za vrsto ljudi, ki so pri svojem delu osiveli. Ker niso deležni drugih pokojnin, skrbi za nje občina, da lahko uživajo zasluženi pokoj. Poleg te izpolnjuje občina tudi obveznost skrbi za nakup in vzdrževanje plemenskih bikov in merjascev. Na tem področju daje marsikateri občini zgled kakor ga daje tudi na področju pospeševanja turizma. Le-ta se je v zadnjh letih v občini tako razvil, da predstavlja že kar pomemben vir dohodkov za občino in za prebivalstvo.
Šentjakobski občinski svet se tudi vsa leta prizadeva za ureditev potov in vodovodov v občini. Letos bo s pomočjo dežele in države dograjen veliki vodovod Tale-Dragožiče, medtem ko je v Podgorjah v načrtu ureditev cestne razsvetljave in gradnja kopališča. Pobudo so dali prebivalci Podgorij, občinski svet pa jo je z lepo denarno pomočjo podprl.
Drag pride šentjakobsko občino občinski otroški vrtec. Kakor ga je sicer prebivalstvo veselo, tako vidi v njem ustanovo, ki služi odtujevanju slovensko govorečih otrok. V vrtcu namreč ni vzgojiteljice, ki bi obvladala slovenščino, kar bi šele omogočalo, da bi bili otroci deležni vzgoje v obeh deželnih jezikih in v duhu medsebojnega razumevanja. Od občinskega sveta pričakujemo, da bo v tej smeri končno podvzel potrebne korake in da bo v otroškem vrtcu zagotovil dvojezičnost.
Šoferska izkaznica
V akciji pospeševanja prometne vzgoje s strani varnostnih organov bodo le-ti v marcu in aprilu avtomobiliste posebej kontrolirali, če nosijo seboj šofersko izkaznico ali vozno dovoljenje. Avtomobilisti in vozači drugih motornih vozil bodo storili dobro, če bodo pred vsako vožnjo preverili, če ima|o omenjeno izkaznico pri sebi.
Turizem na otoku spomenikov
Na Velikonočnem otoku v vzhodnem Pacifiku — domačini ga imenujejo Rapa Nui — so se ohranili ostanki presenetljive kulture, ki ima lastno pisavo, mnogostransko in zapleteno bogoslužno arhitekturo, predvsem pa velikanske monolitne kipe, za katerih prevoz in postavitev je bilo potrebno že kar precejšnje tehnično znanje. Kako se je mogla razviti ta kultura 2000 kilometrov od najbližjega naseljenega otoka (Pitcairn) in 3700 kilometrov od južnoameriške obale?
Vlada Čila, h katere državnemu ozemlju sodi Rapa Nui od leta 1888, skuša zagotoviti turistom in raziskovalcem boljšo zvezo z Velikonočnim otokom. Uvedli so reden ladijski prevoz, zgraditi pa nameravajo tudi letališče, k i bo sestavil del letalske proge čez juž. del Tihega oceana. Popisali bodo vse zgodovinske spomenike in obnovili čim več tistih kipov. V tej zvezi je čilska vlada prosila za pomoč tudi UNESCO, organizacijo Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo. Antropolog Mulloy z univerze Wyoming, zgodovinar Pe-terson in čilski izvedenci so pripravili poročilo, ki vsebuje med drugim tudi predlog, da
Druga pomlad
Mnogokrat omenjeno „drugo pomlad" bodo po mnenju britanskega zdravnika Kennetha Bergina prav gotovo doživeli tudi nad 55 let stari možje, če bodo upoštevali določena pravila in se vestno ravnali po njih. Te napotke je Bergin objavil v strokovni reviji „The Director":
Na krajše razdalje se ne vozite, marveč hodite peš, in sicer pol ure zjutraj, prav toliko zvečer. Če vas z avtom vozi na železniško postajo žena, šofer ali kdo drug, naj vas odloži na kraju, od koder boste imeli 30 minut peš do kolodvora. Zvečer naj vas prav tako počaka na tistem kraju, ne na železniški postaji, kamor ste se z vlakom pripeljali iz službe.
Če se le da, se ne vozite z dvigalom, marveč hodite peš. Če morete, tecite po stopnicah navzgor. Pri jedi pijte belo vino, in sicer samo po dva kozarca. Pustite cigarete, kadite raje cigare ali pipo.
Po možnosti črtajte z jedilnika krompir, kruh, pecivo, maslo, smetano in močnate jedi. Delovni teden si uredite tako, da boste lahko ob sredah popolne igrali golf ali se ukvarjali s kakim drugim športom. (Sodelavci bodo veseli, da vas ni, nihče vas ne bo pogrešal tisto popoldne).
Ob koncu tedna si nikar ne privoščite pretiranega oddiha, ne lenarite.
bi tam uredili muzej, ki bi zajemal praktično ves otok.
Najvidnejši spomeniki na Velikonočnem otoku so kipi z dolgimi nosovi in upadlimi lici, s trlečimi uhlji in s silaškimi postavami. Kljub znatnim razlikam v velikosti so si zelo podobni. Največji med njimi so visoki kot šestnadstropna stavba in tehtajo do 80 ton. Nad tisoč jih je na otoku, razen njih pa je tudi 350 grobnic, v gručah posejanih med ostanki nekaj ducatov vasi. Zelo natančno zložene ba-zaltne klade spominjajo na kamnoseško umetnost Inkov. V teh opustelih vaseh so kamniti stolpi, jamska bivališča, stenske risbe, iz skale klesani reliefi in drugi sledovi edinstvene kulture.
Preden so prišli Evropejci, je bila na otoku bratomorna vojna. Sprti stranki sta druga drugi podirali kipe in uničevali grobnice. Tako so Nizozemec Roggeveen, ki je na otoku pristal leta 1722, ter španski, angleški in francoski odkritelji, ki so mu sledili, našli Rapa Nui gosto naseljen z ljudmi, ki so že takrat živeli med razvalinami arhitektonske in umetniške zapu-
v v	r
scine.
Po nadaljnjih spopadih je stalo na otoku le še kakih 80 kipov pod pobočji ognjenika Rano Raraku, katerega skalovje je tudi dalo večino gradbenega materiala. Celo te kipe je večinoma do vratu zasul grušč iz bližnjega kamnoloma, kjer je še kakih dvesto nedokončanih kamnitih velikanov, katerih največji je visok nad dvajset metrov.
S severno- in južnoameriškimi ladjami so v prejšnjem stoletju prispeli na Velikonočni otok sužnji. Zaradi črnih koz, ki so jih prinesli, se je število otoškega prebivalstva skrčilo na nekaj sto ljudi. Ker je bolezen pokončala tudi poznavalce pisave, zdaj ne zna nihče brati zapiskov. Ohranjenih je namreč nekaj plošč z napisi, ni pa znano, kaj pomenijo.
K uga.nkam, ki jih bodo morda razvozlali arheologi in antropologi, sodita tudi poreklo otroškega prebivalstva in časovna opredelitev njegovega prihoda na Rapa Nui. Pravljica pove, da se je bil poglavar rodu pripeljal na otok z dvema velikima ladjama in s tristo vojščaki v 12. ali 13. stoletju, po meritvah z radioaktivnim ogljikom pa je bila naselitev možna 800 let prej ali dvesto let kasneje. Mogoče so bili prebivalci na otoku že pej. Izvedenci si tudi niso edini glede njihovega porekla; morda so bili Polinezijci ali ameriški Indijanci ali pa mešanici obeh rodov. Znano je le, da so leta 1722 — ob Roggeveenovem prihodu — govorili polinezijski jezik, ki se je ohranil do naših dni.
Drobne zanimivosti
•	Henry Leviš iz Biackbrooka v Angliji je podpisal svoj testament po smrti. Sir John Briggs je dal svojemu mrtvemu tastu v usta iivo muho in potem z njegovo roko podpisal testament, tako da so lahko priče potem prisegle, da „je bila oporoka podpisana, ko je bilo v oporočniku življenje."
S Največ knock-outov na boksarskih srečanjih za svetovno prvenstvo v težki kategoriji je bilo na dvoboju med Mazom Baerom in nedavno umrlim Primom Carnero 14. junija 1954, ko je Mar Baer v 11 rundah kar dvanajstkrat spravil s knock-outom na tla orjaškega Carnero.
•	Euhen Brogglea iz Briihla v Nemčiji je bil rudarski inženir, a je opustil to delo, ker se mu je zdelo prenevarno. Sedem let kasneje je umrl navadne smrti. Pokopali so ga prav tisti dan kot žrtve eksplozije iz rudnika, ki ga je bil zaradi nevarnosti zapustil.
Letala spodrivajo železnico
Strokovnjaki pravijo, da bi skorajda že lahko izračunali, kdaj se bodo znašli v tehničnih muzejih potniški vagoni in pripadajoče lokomotive. Zadnja leta se vozijo ljudje na daljše proge bolj in bolj z letali, zlasti z atalantske na pacifiško obalo Amerike, kjer imajo vedno več potnikov tudi čez-celinski avtobusi. Nekoč tako priljubljena ameriška železnica prepelje zdaj le še 20 odstotkov ljudi, ki uporabljajo javna prometna sredstva.
Poceni letalske vozovnice, zlasti za nočne polete, in čedalje boljše avtomobilske ceste pospešujejo pojemanje železniškega potniškega prometa. Spričo tega kaže, da se bodo nekoč slovite železniške proge — v Ameriki na primer V/estern Pacific ali Santa Fe — kmalu umaknile v zgodovino.
Madurodam - Nizozemska v miniaturi
Kakor ima Celovec na robu mesta svoj ..Minimundus", tako so tudi v Haagu, upravnem središču Nizozemske, u-redili ..Madurodam", miniaturni prikaz nizozemskega življenja, ki ponazarja pestrost dežele na vseh področjih in še posebej slogov v gradbeništvu.
V mestecu, ki se razgrne tujcu pred nogami (obiskovalec se ob sprehodu po mreži ulic in cest počuti kot Guliver v deželi pritlikavcev), živahno vrvi življenje: lokalni in mednarodni vlaki švigajo po 4 km dolgem železniškem o-mrežju, ladje brazdajo vodno gladino ali pa se zibljejo v pristanišču. Speljana je tudi
avtomobilska cesta, po kateri drsijo potniška in tovorna vozila; niti grozljivo ponazorjene prometne nesreče ne manjka.
Madurodam ima palače, cerkve, radijski oddajnik Hil-versum, letališče, veleblagovnice, kino, mline na veter, zelene polderje, kakršne so Nizozemci iztrgali morju, pisane grede s tulipani in množico kanalov, skratka vse, kar spada k pomanjšani podobi dežele. Ustanovitelji miniaturnega mesta dogradijo vsako leto kaj novega.
Povsod utripa življenje pravega mesta. Vsi objekti so skrbno izdelani v merilu 1:25,
kar je zahtevalo mnogo drobnega dela. Madurodam je tako rekoč Nizozemska v orehovi lupini. Najbolj imeniten je Madurodam v večernih u-rah, ko se pravljično zasveti v soju 45.000 drobcenih žarnic, ki se zrcalijo v številnih kanalih, jezercih in zalivih s pristani. Ponoči celo svetilnik pošilja svetle signale v temo.
Zalo je razumljivo, da se je Madurodam v zadnjih letih razvil v eno najbolj priljubljenih izletniških in turističnih točk. Miniaturno mesto pa o-pravlja tudi svoje socialno poslanstvo: vstopnina je namenjena študentovskemu zdravilišču.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii,mini,niiniiiiiiinnmi,,,
Vožnja z vlakom iz Nev/ Yorka v San Francisco traja tri dni; z letalom premaga potnik to razdaljo prej kot v šestih urah. Ker skušajo biti ameriške letalske družbe iz konkurenčnih razlogov čim cenejše — v ta namen so opustile v letalih obilna kosila, darila in podobno — jim je uspelo v minulih letih znatno poceniti prevoze.
Morda se bodo še nekaj časa obdržale luksuzne proge, npr.„ Florida Special", v katere vlakih skrbijo za potnike letalskim podobne strežnice in kjer so potnikom na voljo razen brezplačnega šampanjca tudi filmske predstave, modne revije in posebni saloni. V razglednih kupolah s premičnimi sedeži lahko potniki zares uživajo ob pogledu na sončni vzhod ali zahod, kar bi jim na avtomobilski cesti med vožnjo ne bilo mogoče.
Kljub vsemu pa nekateri strokovnjaki napovedujejo ameriškim železnicam ne glede na letalsko in cestno konkurenco še lepo prihodnost. Prepričani so namreč, da bodo avtomobilske ceste kaj kmalu tako natr-. pano polne avtomobilov, da bo vožnja z vlakom razmeroma hitrejša, predvsem pa udobnejša. Pač pa tudi ti izvedenci dvomijo, da je večina sedanjih železniških družb finančno dovolj močnih, da bodo dočakale ta razveseljivi preobrat.
Kraje v hotelih
Obiskovalci newyorških hotelov se vsako leto polastijo raznih „spominčkov“. V enem samem letu je iz newyorškega hotela Američana „izginilo“ 38.000 žličk, 18.000 brisač, 333 srebrnih sladkornic in 100 biblij. Iz hotela Plaza pa je zginil celo klavir.
„Nismo več varni,“ pravijo newyorški hotelirji. Večje nadzorstvo pa bi verjetno 'škodovalo ozračju elegance in velikopoteznosti, s katerim skušajo vodstva hotelov privabiti goste.
Življi
................................................................................................................■■Miimi.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii,„iiiiil„„illl....iiimiiii....i...........................................................................im
jvijenje na milijonih svetov
Zadnje čase se vsa moderna javnost posebno živo zanima ‘£a vprašanje, ali je življenje tudi na drugih svetovih. V tem •oziru je podal zanimive izjave tudi svetovno znani astronom Slr Bernard Lowell, član štirih mednarodnih akademij in ravnatelj zvezdarne v Jordell Banku, ki je med najznamenitejšimi 'Observatoriji na svetu. Torej poglejmo nekatera vprašanja, ki £ J* stavili temu učenjaku, oziroma odgovore, ki jih je dal
•	Kaj mislite, so mar še kje v vesolju živa bitja?
Na mnogih planetih v vesolju prav gotovo žive razne -4 Xrstvc živih bitij. Nekatere so na razvojni poti le desetice, druge pa so morda celo že za milijone let pred nami.
*	Naj to pomeni, da smo prav mi v vesolju najbolj zaostali?
. Ne. Na nekaterih svetovih žive verjetno bitja, ki so ko-
™at dosegla raven opičjih vrst, iz katerih se je počasi razvil človek. Druga pa, ki so že na naši ali celo višji razvojni stop-njh izginjajo morda s svojimi svetovi v nuklearnih katastrofah.
® Kakšnega mnenja pa so v tem pogledu drugi znanstveniki? i . V zadnjem času je čedalje več uglednih znanstvenikov, M mislijo kakor jaz. Tudi ti menijo, da živijo v vesolju na svetovih, ki so na razvojni poti za nami ali pa pred nami, živa bitja, ki so ali bolj ali manj napredna od nas.
® Na podlagi katerih dognanj skušate dokazati, da žive
bitja tudi na drugih svetovih?
Kakor mnogi drugi znanstveniki menim tudi jaz, da je bastal naš planetni sestav z Zemljo, Marsom, Venero, Luno in ^rugimi iz kombinacije prahu in plina, ki sta obdajala sonce. Veb}° tudi, da sta temeljni prvini, ki omogočata življenje, ^pdik in ogljik. V našem primeru sta bila to osnovno gradivo, fel je omogočilo nastanek primitivnih živih bitij v prvi dobi
našega planeta. Tako najprimitivnejše življenje se je posrečilo doseči tudi že umetno v laboratorijih. Pri naših astronomskih opazovanjih pa smo dognali, da je samo v Rimski cesti vsaj tisoč milijonov planetnih sestavov, podobnih našemu, ki krožijo okrog svojih sonc.
® Nar je prisotnost vodika in ogljika že dokaz za življenje na kakem planetu?
Seveda je mogoče, da strupeni plini, previsoke ali prenizke temperature onemogočajo razvoj življenja. Če pa so samo na enem odstotku planetov pogoji za življenje s primernim podnebjem, potem je možnost, da je na desetih milijonih svetovih življenje.
•	In to samo v Rimski cesti?
Seveda. Če računamo, da je takih planetnih sestavov v vesolju zunaj Rimske ceste samo 5000, že dobimo 50 tisoč milijonov svetov, na katerih je življenje mogoče. V vsem vesolju pa ni samo 5000, pač pa na milijarde in celo na trilijone planetnih sistemov.
•	So odkrili kdaj na meteorjih kaj takega, kar bi pričalo o možnosti življenja na drugih svetovih?
Raziskave nekaterih meteorjev so v resnici pokazale, da so oblike organskega razvoja mogoče tudi drugod in ne samo na naši Zemlji. To nam za zdaj zadostuje. Življenje na drugih planetih je torej mogoče. Kako dolga doba je za tak razvoj potrebna, nas za zdaj ne zanima.
® Od kad pa prihajajo meteorji?
Kdo pa to ve? Ti nam pričajo samo, da je mogoče življenje tudi na drugih svetovih, ne povedo pa, ne kakšno je to življenje niti ne, kje je. Še tega nam ne odkrivajo, kakšen mehanizem je mogel spremeniti mrtvo prvino v živo jedro.
Li ?e J.e ,potem Nhko razvijalo dalje do najbolj zamotanih oblik življenja.
® V kakšnem odnosu je čas z življenjem?
Po običajni teoriji je Zemlja stara 4500 milijonov let. Geologi pa trdijo, da je minilo že dva tisoč milijonov let, odkar so se pojavile na Zemlji prve oblike življenja. Mi vemo, da je na desettisoče planetov, ki jih opazujemo, na stotine
milijonov let starejših od naše Zemlje. Nekateri planeti so tudi mlajši, drugi pa prav mladi, celo vsako minuto se porajajo novi svetovi. Popolnoma sem prepričan, da se na nekaterih najstarejših planetih razvijajo oblike življenja. Ne vidim prav nobenega razloga, da bi ta razvoj na določeni razvojni stopnji nenadoma obtičal. Nasprotno, vse kaže, da se življenje čedalje bolj razvija in izpopolnjuje.
® Mar niso možni kaki usodni zunanji posegi?
Vzemimo, da bi na planetu, ki je podoben našemu, začelo sonce izgubljati svojo moč. Brž ko bi pomenilo to za zelo razvita bitja resen problem, bi si ta že znala sama pomagati.
•	Bi si pomagala s svojo znanostjo?
Samo poglejte, kakšen razvoj je dosegla znanost pri nas v eni sami generaciji! Predstavljajte si zdaj, kakšno duševno raven so morala doseči šele na najstarejših planetih bitja, ki so se razvijala ze milijone in milijone let. Če se niso med seboj pokončala, morajo biti zdaj že silno napredna in popolna z izrednimi umskimi sposobnostmi. Ta bi gledala na nas kakor na opice ali na nekaj še nižjega. Po drugi strani pa so drugod nekateri mlajši planeti, kjer morebitna bitja še ravni naše predzgodovinske dobe niso dosegla. Mogoče pa obstoje tudi taki planeti, kjer se življenje razvija v prav posebnih, čudnih okoliščinah. Taka bitja morajo imeti neverjetne, za nas kar fantastične oblike.
•	Je v našem sončnem sistemu življenje samo na naši Zemlji
ali tudi kje drugje?
Ne, nikjer drugje. Vsaj takega življenja ne, ki bi bilo ko-ličkaj ^podobno našemu. Neugodne klimatske razmere tega ne dopuščajo .
•	Kaj menite o letečih krožnikih?
Proučevanju letečih krožnikov nisem posvetil dovolj časa. Morda pa res gre za potnike iz vesolja. Tega ne moremo kar tako kategorično zanikati.
® In vaša napoved za bodoče?
2evZdaj nam je jasno, da obstoje lahko v vesolju posebne oblike življenja. Prepričan sem, da bomo prav kmalu dobili na ta vprašanja zelo važne in prav natančne odgovore.

6 — Štev. 11 (1345)
15. marec 1968
OB NARAŠČAJOČIH IZPADIH PROTI KMETIJSTVU:
Kmečki ljudje
niso krivi nastalega položaja
Ob Izpadih industrije in trgovine, pa tudi sindikalnih funkcionarjev proti kmetijstvu In kmečkim ljudem, ki smo jim priča, odkar v državnem proračunu primanjkljaj nara-iča, je vsekakor potrebno, da znova opozorimo na vlogo kmetijstva v narodnem gospodarstvu naše države. To je potrebno tembolj, ker poskušajo ti krogi javnosti .dokazati”, da je kmetijstvo največje breme države, da samo od sebe ne more živeti in da se razvija zgolj na račun državnih prispevkov.
To pa nikakor ne odgovarja resnici. V letošnjem državnem proračunu je kmetijstvo in gozdarstvo dotirano z 2752,7 milijona šilingov. Poleg tega je za izravnavo cen, ki je bila uzakonjena leta 1950, določenih še 2512,4 milijona šilingov. Ta znesek vendar koristi najmanj toliko celokupnemu narodnemu gospodarstvu kot pa kmetijstvu. Isto lahko rečemo za znesek 564,5 milijona ši-
lingov, ki je v kmetijskem proračunu določen za ureditev hudournikov in za obrambo pred plazovi. Tako gledano, je v letošnjem proračunu za kmetijstvo in gozdarstvo v resnici na razpolago le 3726,6 milijona šilingov. To pa je le 4,4 odstotka letošnjega državnega proračuna.
Temu nasproti je avstrijsko kmetijstvo leta 1966 v brutto narodnemu dohodku pri-
spevalo 20,3 milijarde šilingov, kar pa odgovarja 7,8 odstotka narodnega produkta. Državni proračun torej kmetijstvo nikakor ne upošteva tako, kakor bi po svojem doprinosu k narodnemu gospodarstvu zaslužilo.
Kmetijstvo tudi ne živi na račun skupnosti, kakor nekmetijski krogi radi trdijo. Od leta 1958 naprej je kmetijstvo svoje aktivno premoženje povečalo za 30 odstotkov na 154,9 milijona šilingov. V istem času je svojo netto proizvodnost povečalo za 6,6 odstotkov, čeprav je število v kmetijstvu zaposlenih nazadovalo za 19,6 odstotka. Prispevek kmetijstva k narodnemu brutto produktu je narasel od 15,5 na 20,3 milijarde šilingov, torej za 23,6 odstotka.
Kmetijstvo je ta veliki napredek, s katerim se industrija nikakor ne more meriti, čeprav je imela za njega vse ugodnejša izhodišča, doseglo je v glavnem iz svojega in s pomočjo Agrarnih investicijskih kreditov, ki so bili vpeljani leta 1958. Od tega časa je bilo za dosego teh kreditov vloženih in rešenih 148.000 prošenj v skupnem znesku 7,4 milijarde šilingov, letos pa je v ta namen predvidenih 1,2 milijarde šilingov. Od teh in vseh drugih investicij kmetijstva in kmečkih ljudi pa ima korist celokupno gospodarstvo in sicer marsikje večjo kot jo imajo kmečki ljudje. Končno pa je treba še upoštevati, da Agrarni investicijski krediti, pa tudi ostali prispevki države v prid kmetijstvu ne gredo v zgubo. Kredite morajo kmečki ljudje vr-
Sto let
kmetijskega ministrstva
Ob priložnosti stoletnice svojega obstoja je Zvez* no ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo izdalo knjigo, v kateri je opisana tako zgodovina kmetijskega ministrstva, kakor tudi razvoj kmečkega vprašanja v tem času. Knjiga je v platno vezana in ima 507 strani. Njena vsebina je ponazorjena s številnimi slikami in grafičnimi prikazi. Založil jo je „Oster-reichischer Agrarverlag" na Dunaju, stane pa 150 šil.
Zgodovino kmečkega vprašanja prične knjiga obravnavati s časom osvoboditve kmetov izpod jarma grajske in cerkvene gospode leta 1841. Po tem dogodku je kmet postajal čedalje bolj samostojen podjetnik, v katerega vlogi pa se zaradi pomanjkanja potrebnega znanja in koordinacije od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol dolga leta ni prav znašel. V letih zapovrstnega odmiranja kmetij, zlasti v hribovskih predelih, je bilo koncem leta 18Š7 ustanovljeno poljedelsko ministrstvo, ki je izpolnilo vrzel, ki je obstojala mod kmetijskimi družbami in državno upravo.
Komaj nekaj let za tem je prišlo v mejah sedanje Avstrije do prvih začetkov razvoja kmetijskega zadružništva in je bila leta 1871 v tt. Jakobu v Rožu ustanovljena prva kmečka hranilnica in posojilnica. Zal to dejstvo pričujoči opis zagodovine kmečkega vprašanja v zadnjih 100 letih zamolči.
V celoti gledano Je pričujoča knjiga pripraven priročnik tako za zgodovinarja kot za gospodarstvenika, ki se bavi s kmetijstvom, za jurista enako kot za praktika na področju državne uprave. To tem bolj, ker se zlasti podrobno bavi s problematiko kmetijstva, ki se poraja z razvojem industrijske družbe v letih po drugi svetovni vojni.
Kako bom zboljšal donos svojih travnikov?
(3. nadaljevanje)
Šesto vprašanje: Katera načela bi moral upoštevati pri gnojenju travnikov?
Odgovor: Pri nas travnati svet neredno in pomanjkljivo gnojimo, marsikje pa sploh že ne gnojimo. S pravilnim in rednim gnojenjem bi bilo mogoče povečati povprečne pridelke in obenem doseči večjo rodovitnost zemljišč. Računa se, da že povprečni pridelek 20 stotov sena na hektar zemlji odtegne 35 kg čistega dušika, 18 kg fosforne kisline, 40 kg kalija in 15 kg kalcija. To odnašanje hranilnih snovi traja marsikje že dolgo obdobje, vendar ga bo treba čimprej zajeziti in vključiti travnati svet v zaključen krog kmetijskega pridelovanja. Za ohranitev rodovitnosti so odločilne rastlinam dostopne hranilne snovi v zemlji in količina humusa ali prstenine. Naša tla pa večinoma kažejo vsesplošno pomanjkanje dveh važnih sestavin hranilnih snovi, to je fosforja in kalija. Zato so pridelki s travnatega sveta zelo majhni, ob enem pa pada delež koreninja v zemlji, ki je podlaga za tvorbo humusa.
Na tej podlagi se spremenijo tudi lastnosti zemlje, zmanjša se njena sposobnost za sprejemanje vode in podre se ravnotežje med vlago in zrakom v zemlji, kar ima daljnosežne posledice za sestavo travne ruše. To se kaže v majhnih in nestalnih pridelkih mrve, ki je zaradi tega tudi kakovostno vedno slabša.
Ko pristopimo k izboljšanju travnatega sveta, moramo torej vedeti, od česa sta odvisna rodovitnost tal in pridelek. Gnojenje je pravzaprav najprimernejši in najučinkovitejši ukrep, ki ustvarja pogoje za zboljšanje splošnega stanja našega travnatega sveta. Sodijo, da se popolno in redno gnojenje travnikov bolj izplača kot gnojenje njiv. Poglejmo zakaj: V večini primerov je pridelek pri rednem in polnem gnojenju dvakraten, trikraten ali večkraten. Nadalje je kakovostno boljši. Večje količine kakovostne krme omogočajo boljšo prehrano živali in večjo prirejo. Zveča pa se tudi količina gnoja, kar je eden od pogojev za nadaljni napredek kmetijskega pridelovanja sploh,
Za gnojenje travnatega sveta ni mogoče dati za vse primere nekih splošnih receptov. Ista količina rudninskih in organskih snovi ne deluje enako na različnih in pri različnih načinih izkoriščanja travnatega sveta. Kljub temu pa so nekatere splošne smernice skupne, te pa naj bi pri gnojenju upoštevali vsi pridelovalci.
® Vsaka vrsta gnojil, bodisi naravnih ali rudninskih, deluje na sestav travnate ruše in na pridelek.
■	Enostransko gnojenje s kalijem ali fosforjem vpliva, da se zveča delež detelje, zmanjšuje pa delež trave v ruši.
■	Enostransko gnojenje z^ dušikom vpliva, da se zmanjšuje delež detelje in nizke trave, znatno pa naraste delež visoke trave in plevela. Z dodajanjem fosfornih in kalijevih gnojil lahko preprečimo škodljiv učinek, ki bi ga sicer imal samostojno dušik.
■	Gnojenje s hlevskim gnojem ne spreminja mnogo rastlinske sestave, zveča pa skupni pridelek;.
■	Obilno gnojenje z gnojnico povzroči enostransko preskrbo z dušikom in kalijem, medtem ko fosforja primanjkuje. Pri pogostem zalivanju z gnojnico se na travnikih raz-rase grob plevel, ki ga je težko iztrebiti.
Škodljive posledice enostranskega delovanja posameznih gnojil, posebno dušika, je treba preprečiti s pravilnim izkoriščanjem travnatega sveta in sicer z izmenjavanjem košnje in paše, seveda tam, kjer je to mogoče. Najboljši učinek bo pri uporabi raznih načinov gnojenja in izkoriščanja travnatega sveta.	(Se nadaljuje)
niti, ostale prispevke pa vračajo državi i svojim deležem na investicijah.
Kdor slabša pogoje kmetijstva in kmečkih ljudi za kmetovanje, slabša pogoje celokupnega narodnega gospodarstva.
Trg z mesom
po štetju živine in prašičev 3. 12. 1967
Zadnje decembrsko štetje domačih živali je pokazalo, da je tekom leta 1967 število konj in ovac v deželi nadalje nazadovalo, da se število goveje živine v bistvu ni spremenilo in da se je število prašičev še naprej večalo.
Konj so 3. decembra 1967 v deželi našteli le še 10.967. Tekom lanskega leta je njihovo število nazadovalo za 1240 ali za 10,16 odstotka. Število ovac je nazadovalo za 8,34 odstotka na 20.362
Goved so 3. decembra 1967 v deželi našteli skupno 210.442. Tekom leta je njihovo število naraslo le za 486 ali za 0,23 odstotka, kar pomeni, da se ni bistveno spremenilo. Vsekakor je manj naraslo kot v držanem merilu, kjer je naraslo za 0,68 odstotka na 2,479.997 glav. Po spolu in namenu rabe gledano je štetje pokazalo, da doživljamo pri molznicah proces pomladitve. Število molznic je naraslo le za 0,20 odstotka na 80.301, število telic pa za 0,83 odstotka na 29.184. Razmeroma visoko je bilo število krav, ki so jih v tem času pitali ali pa so bile določene za zakolj. Teh so našteli 6.361 in je bilo s tem njihovo število za 10,51 odstotka večji, kot pred letom dni.
Proces pomladitve molznic se odraža tudi v številu telet po 3 mesece starosti. Teh so našteli le za 0,52 odstotkov več kot decembra 1966, njihovo število pa je znašalo 20,526. Močneje kot število krav in telet je poleg telic naraslo le število mladih govedi od 3 do 12 mesecev starosti. Z 41.938 jih je bilo za 097 odstotka večje kot pred letom dni. Število bikov in volov je tekom leta 1967 rahlo nazadovalo. Več kot leto starih bikov so našteli 13.279, kar je za 0,85 odstotka manj kot pred letom dni. Še bolj je nazadovalo število volov nad leto dni starosti. Njihovo število je padlo za 4,77 odstotka na 18.763.
Razvoj števila goveje živine je v veliki meri posledica lanske suše, pod katero so zlasti trpeli kmetje v Podjuni in v območju Labotske doline. Ta razvoj kaže, da se letos ponudba klavne živine ne bo povečala in da v deželi tudi ni računati z vidnejšim porastom dobave mleka mlekarnam.
Nekoliko drugačno podobo kaže decembrsko štetje prašičev. Njihovo število je lani naraslo za 4,14 odstotka na^218.745. Ta porast gre v celoti na račun povečanja števila prašičev na pitanju in klavnih prašičev. Teh so namreč našteli 73.507, kar je za 4,77 odstotka več kot decembra 1966. Temu nasproti se je število poujskov pod 8 tednov starosti v isti primerjavi povečalo le za 0,93 odstotka, število plemenskih svinj pa za 0,56 odstotka na 18.967.
Porast števila prašičev je bil v deželi manjši kot v državnem merilu, kjer so našteli za 5,25 odstotka več prašičev kot decembra 1966.
nmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim
Ob izidu mesečnika ,.Sodobno kmetijstvo"
Slovenski kmetje, slovenski kmečki ljudje, pa tudi strokovnjaki na področju kmetijstva in gozdarstva — ne glede na to, ali živimo v mejah Slovenije, ali pa izven nje — smo z letom 1968 dobili mesečnik oz. revijo, ki je ne potrebujemo le, marveč smo jo dolgo, dolgo pogrešali. Pri Časopisnem podjetju »Kmečki glas' v Ljubljani, Miklošičeva 4/I je letos začela izhajati revija za pospeševanje kmetijstva, živilstva in gozdarstva, ki ji je izdajatelj nadel ime »Sodobno kmetijstvo". Mesečnik pod tem imenom izhaja sedaj vsak mesec na 64 straneh v formatu 20X28 cm in stane za naročnike izven Slovenije 67,50 sedanjih dinarjev ali 125 šilingov na leto. Naročnik ga lahko plača v šilingih na naslov »Narodna banka, podružnica Ljubljana 501-1-125/1."
Kmečkega bralca, kateremu je mesečnik pravzaprav namenjen, bo mimo tega gotovo najbolj zanimala vsebina te revije. In prav to hočemo s pričujočim sestavkom nekoliko podrobneje opisati. Najprej to, kar je za oko in roko bralca najbolj zanimivo: zunanja oblika, papir in tisk. Revija je tiskana na dobrem trpežnem papirju v pisavi, ki jo zmore tudi starejše oko. Ovoj je v kolorju, se pravi v barvnih slikah, ki bodo kazale motive iz slovenskega kmečkega življenja.
Prikupna, kakor je zunanjost revije, je tudi njena vse-
bina. Prva številka se nam predstavlja z vso pestro problematiko kmetovanja na Slovenskem. Je pestra, kakor so pestri pogoji kmetijstva na prostoru, kjer živi slovenski narod. Pri prebiranju revije pride na svoj račun enako kmet iz slovenske panonije kakor kmet iz alpskega območja in kmet od slovenskega primorja; vinogradnik enako kot sadjar in vrtnar; hmeljar enako kot pridelovalec žita, sladkorne pese in krompirja; kmet, kateremu najbolj obrodi koruza enako kot kmet, katerega najžlahtnejša rastlina je trava, iz katere preko govejega vampa prideluje mleko in meso.
64 strani v formatu 20X28 cm kmetijske strokovne revije vsebuje veliko čtiva. To čtivo pa obravnava sodobno gospodarsko in strokovno problematiko kmetijstva, ki je v Sloveniji enaka kot med Slovenci v zamejstvu.
Za vsakogar je razumljivo, da pri kratkem opisu revije ne moremo začeti s podrobnim opisom njene vsebine. Za kmetovalca in za kmečkega človeka pa bodo že naslovi zanimivih člankov prve številke — skupno jih je 32 — zadostovali, da si bo o reviji ustvaril prilično pravilno podobo. In te lahko razvrstimo takole: od vprašanja »preveč in premalo vode v našem kmetijstvu" prehaja prva številka »Sodobnega kmetijstva’ na vprašanje naravnih pogojev za pridelovanje krme na slovenskem kmetijskem prostoru in na vprašanje produktivnosti gozdov v Sloveniji.
Najaktualnejšemu vprašanju kmečkih gospodarstev v Sloveniji in pri nas zadošča sestavek »skupinska uporaba
strojev". Pri nadaljnem listanju po reviji padejo vsakomur v oči nasveti za kmečko delo v januarju in februarju ter program ukrepov iz varstva rastlin v letu 1968. Tudi o sodobni reji domačih zajcev je v prvi številki govora, kakor je v njej govora o vprašanjih obrambe pred afriško prašičjo kugo, o usmeritvi govedoreje, o preureditvi in graditvi govejih hlevov (s številnimi primerjalnimi načrti) in o vlogi velikih pitališč za prirejo govedine.
Revija pa ne obeta le pojasnila in napotila o teh ir» drugih kmetijskih gospodarskih in strokovnih vprašanjih, marveč se loteva tudi danes povsod perečih kmetijskih tržnih vprašanj. V svoji prvi številki dokazuje na številnih primerih, da moremo kmečki ljudje ta vprašanja rešiti le po poti združenega nastopa pri pridelovanju in na trgu. Zaključno pa se prva številka bavi še z vprašanji, ki so povezana z zunanjo podobo kmečke vasi in z vprašanji kmetijstva v slovenskem zamejstvu.
Druga številka »Sodobnega kmetijstva", ki je te dni izšla, se bavi z gospodarnostjo različnih načinov pitanjo govedi, z obratoslovnimi vprašanji rabe travnikov v Švici, s potmi učinkovitega pridelovanja v kmetijstvu, z izkušnjami o urejanju gorskih kmetij v svetu in o učinkovanju gnojil, da omenimo le sestavke, ki so tudi za našega kmečkega človeka nad vse zanimivi.
Ko tako prebiramo in ocenjujemo »Sodobno kmetijstvo", smo prepričani, da bo našlo tudi pri nas na Koroškem dovolj hvaležnih bralcev.	(bi)
izberite tudi vi!
■	Franc Detela: ZBRANO DELO, štiri knjige
skupaj 2690 str., pl.	256 šil.
■	Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON, roman
o doživetjih brodolomca, 184 str., polusnje	80 šil.
■	Tone Čutar: NOVA GAZ, izbrani spisi
proletarskega pisatelja, 240 str., ppl.	34 šil.
■	Vicente Blasco Ibanez: KATEDRALA, roman
o španski preteklosti in sodobnosti, 292 str., ppl. 27 šil. ■Jordan Leov: POBRATIMA, roman
iz predvojne Makedonije, 436 str. pl.	67 šil.
■	Milan Guček: JUTRI BO VSE DOBRO, spomini
na partizanska leta, 318 str., pl.	25 šil.
■	Marjan Kolar: SAMOMOR V NEBESIH, zbirka
humorističnih novel, 120 str., br.	15 šil.
■	Konstantin Fedin: BRATJE, roman iz velike ruske
revolucije, 364 str., ppl.	42 šil.
■	Lojze Kovačič: KLJUČI MESTA, zgodbe o mladih
vsakdanjih ljudeh, 224 str., br.	23 šil.
® Ernest Hemingway: IMAŠ IN NIMAŠ, roman
iz pomorskega življenja, 224 str., pl.	52 šil.
■	Erich Kuby: ROSEMARIE, roman iz življenja
„padlega dekleta", 220 str., kart.	38 šil.
H K. H. Poppe: KRUH IN LJUBEZEN, roman o boju
za lepše življenje v Guatemali, 306 str., kart. 63 šil. Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
„naša knjiga", celovec, vvulfengasse
Zdrznila se je, ko ji je hladna kaplja kanila na teme in se ji mokro razlezla skozi lase.
2e zdavnaj bi morala oditi. Neskončnost je minila, odkar je pri njih. Čutila je, kako se je je povsem polastila neka brezvoljna otopelost in neodločnost. Nekaj bi
MARIJA VIZJAK
sneg se je stalil
morala storiti, vsekakor nekaj, kar bi prineslo spremembo, toda bila je povsem brez moči.
Čemu se je že tretjič napotila po isti poti. Tako brezpomembno je obujati stare spomine. Nasmehnila se je. Le čemu?
Od vseh rok, ki jih je stisnila prvič pri svojem prihodu k njim, se je spominjala samo njegove. Široke, tople, zaupne. Ob njenem dotiku je čutila skrito privlačnost, ki se je prebila vanjo in se je potem ni mogla znebiti. Samo dozdevalo se ji je, da ji ta roka hoče povedati kaj več kot običajno dobrodošlico. Zgolj neumnost lastnih občutkov.
Pred tremi dnevi je bila ta pot vsa bela in sneg je še vedno nalahno naletaval. Drevesa so bila kristalno okrašena in ostrina golih vej je bila nežno zabrisana. Stopala sta molče in za njima je ostajala intimna sled njunih osamelih korakov, kar jo je navdajalo z bolečo radostjo.
Prvi večer jo je povabil na ples. Bala se je skritega magneta njegove privlačnosti. Povedal ji je, da ima dekle. Jasno, prišla je samo na obisk. Smešno bi bilo, ko bi ne imel dekleta. Tisti večer pa je bil sam in jo je povabil na ples. Ko jo je držal v naročju, nekoliko vljudno odmaknjeno od sebe in malo govoril, je nehote pomislila, kakšno je dekle, ki jo ima rad. V sebi je morala prevpiti glasno željo, položiti mu glavo na vrat in se povsem pre-
pustiti širini njegovega objema. Ko se je za dalj časa zazrl vanjo, ji je dejal, da ima lepe oči. Zatem jo je za spoznanje primaknil bliže k sebi in prislonil glavo k njenemu ušesu. Samo za trenutek. Nato je spet govoril in se smehljal. Gotovo se je spomnil dekleta, ki ga ima rad. Opazovala je njegova usta. Na obeh straneh sta bili rahlo začrtani dve gubi. Nekje v podzavesti se ji je prikazal fant, ki jo je nedavno spremljal domov iz gledališča. Tudi on je imel podobni črti ob ustih in zaradi tega se ji je zdel odvraten. Ali pa morda zaradi tega, ker je čutila, da si jo želi. V njegovih očeh ni bilo nobene želje. Le dobrohoten izraz zadržane naklonjenosti, s katero poslušamo poslušne in ljubke otroke. To je vzbujalo v njej silno željo, da bi se vsa toplo zvila v njegovo naročje in se predala varnemu objemu. A on ni vedel o vsem tem ničesar ali pa ni hotel vedeti.
Lahno je pričelo deževati. Sneg se je že skoraj povsem stalil, drevesa so kazala svojo bedno goloto osiromašenih vej in pot je bila blatna in vsa polna luž. Nasmehnila se je nad spominom. Še zelo majhna je z velikim užitkom brodila po lužah in opazovala od ljudi samo kolena. Od vseh njihovih razsežnosti samo nadvse smešna kolena, ki so se groteskno pregibala pred nje-
pred izložbo
Podzavestno sem obstal in po nakitu
se ozrl, ki se je v luži lesketal.
V tistem hipu
se žametna zavesa zgane in po demante, prstane, uhane
nežna roka seže in jih vzame, kot da ve, da revež gleda nanje.
Andrej Kokot
nim obrazom, medtem ko je brodila z otroško trmoglavostjo po največjih lužah.
Tisti drugi dan po plesu, vrnila sta se šele proti jutru, in varno jo je držal pod roko, je ves minil v neki trudni zamaknjenosti, zabrisanem polsnu in dremavici spominov na zadržano toplino njegovega naroč-
ja in omamnih melodij orkestra. Sedela je brezdelno zatopljena v nezanimivo vsebino knjige, na nizkem stolčku in čakala. Ni vedela, na kaj in koga. Da je odšel in se vrnil šele proti večeru. Gotovo je bil pri dekletu, ki ga ima rad. Nehote je čutila boleče olajšanje. Imela je občutek, da si je nalašč vsilila to misel, ker želi zabrisati s svoje dlani spomin na njegovo široko roko. Ko se je vrnil, je čutila neizmerno potrebo, da bi odšla nekam daleč, hodila v brezkončnost. Oblekla se je in že je hotela oditi, toda ponudil se ji je za spremstvo. To je vljudnost. Morala bi dejati karkoli drugega, da bi rada odšla sama, da so ji všeč sprehodi osamljenosti med množico tujih obrazov, a molče je sprejela njegovo družbo.
In to je zdaj pot, ki sta jo prehodila takrat, po kateri stopa sama že tretjič. Toda v obratni smeri. Čemu v obratni smeri? Neumnost. Čas se nikoli ne vrača. Ona pa je hotela doživeti vse znova in pri tem nikoli priti do konca. Zato se je vračala od konca k začetku, k razpotju, kjer sta se odluščila od mesta in svetlobe in ostala samo on in ona in tišina v sneg odetih dreves in nezačrtanih poti.
Skala. Pred tremi dnevi se je skrivnostno svetlikala v odsevih o-samljene cestne svetilke in kristalčki snega so lomili njene žarke v najrazličnejših barvah. Njegova molčeča tišina je takrat vzbudila v njej romantične misli. Gotovo je bila otročje smešna in pretirano sentimentalna in govorila neumnosti. Vse je znal poslušati s svojim prikritim dobrodušnim nasmehom v svetlih očeh.
Skala je bila zdaj povsem običajna. Kamenita, hladna in vsa vlažna. Počasi, v enakomernih presledkih je kapljalo z nje. Ali joče? Brezizrazno se je nasmehnila mislim in bolečini, ki se ji je zazdela nepristna, ker jo je že ves čas nasilno dušila v sebi. Ko sta se vrnila s sprehoda, je komaj vidno razmazala na listič nekaj besed: „Večer. Rdeče zvezde. Zelenomodri kristali. Bolečina rodosti. Pričakovanje. — Dolga črta. — Zmota." In nič več. Potem je listič vrgla v smeti.
Skala je mokra in kamenita ostala za njo. Drevo na desni je začu-da še ohranilo nedotaknjenost nežnega pokrivala. Potegnila je za vejo, ki je visela nizko nad njeno
glavo. Pršeča belina se je zgrnila nad njo in ji pokrila lase in ramena. Topljivi hlad na vratu ji je dobro del.
Naslednji dan. Doma so priredili zabavo. Vedela je, da bo prišlo dekle, ki jo ima rad. Že zdavnaj bi morala oditi. Enostavno se ni mogla premakniti z mesta. Zdelo se ji je, da je tako povsem neobčutljiva, kakor živali, ki jih dan za dnem nič hudega sluteče vozijo v klavnico, da čakajo tam v brezmoči trenutka, ko jih bo zadel udarec po tilniku.
Hotela si je povsem brez čustev egoizma priznati, da je dekle, ki jo ima rad, mikavno in ljubko. Pa tega ni zmogla. Hotela je biti prijazna z njo, ko bi ji ves tisti večer podaril vsaj bežen pogled prijateljstva in zaupnosti. Od vsega se je spominjala samo medle svetlobe, nekoliko preosladne toplote v sobi in meglenega ozračja, v katerem so se zabrisano premikali pari.
Spominjala se je samo njega in dekleta, ki ga je imel rad, kako sta tesno objeta plesala, kako se je negova glava zdaj pa zdaj sklonila in zagrebla svoja usta v njen vrat, kako so njegove široke, mag-netične dlani iskaje blodile po njenih razgaljenih ramenih in hrbtu, kako se je sklanjal nad njo, ko sta se napol beže pogreznila v mehak kavč, kako so bili njegovi kratki kodrasti lasje vsi razmršeni, ko je nekdo nepričakovano za hip prižgal luč. Kako sta na njegovem dokaj bledem obrazu žareli dve rdeči lisi in kako je skoraj surovo zaklical: „Luč!" Kako je ona sunkovito obrnila stikalo in ni vedela ali je to storila zanj ali zase.
Seveda se je spominjala tudi plavolasega fanta, ki jo je ves večer neutrudno zasledoval in skušal večkrat nekoliko nasilno prikovati svoja čutna usta na njena. Zakaj mu tega ni dopustila? Zakaj se ne bi poljubljala kot vsi drugi takrat, v rahli omotični pijanosti in rdečem polmraku?
Ribnik. Pred tremi dnevi je bil prekrit s tanko ledeno ploščo prozornega ledu. Zdaj se je na sredini v najglobljem delu nabrala zelena mlakuža, povsod naokoli pa je bilo blato. Črnorjavo lepljivo blato.
In tu razpotje. Spet je bila tu. Na začetku. Na drugi strani ceste se je začenjalo mesto. Svetlo in odbijajoče. Srečavali so jo ljudje. Podzavestno je pospešila korak.
Neumnost. Oditi mora in tako nasilno združiti začetek s koncem. Oditi.
Asfalt je bil še nekoliko moker. Zadnji ostanek snega, ki se je že ves stalil.
Dva dečka sedita v zdravniški čakalnici.
»Kaj vam manjka?* je vprašala neka pacientka.
»Pogoltnil sem hrošča, ki bi ga naj zdravnik spet spravil ven,* pravi eden od dečkov.
»In ti si gotovo njegov dober prijateljček, ki si ga prišel pospremit?* »Ne, ampak lastnik hrošča!*
»Vaš mož ima še vedno visoko temperaturo, draga gospa.*
»No, no, gospod doktor, zamenjajte tisto mlado bolniško sestro s kakšno starejšo, pa bo puls normalen.*
»Servus, stara sablja, kako ti gre?* »Slabo, slabo! Oče sem postal.*
»To je vendar čudovito! In kako se počuti žena?*
»Pst, ne tako glasno! Njej tega ni treba vedeti!*
Mala Mojca se prijoče iz šole. »Učiteljica mi je rekla, da ne bom dobila moža!*
»Kakšne neumnosti pa govoriš, Mojca! Tega ti učiteljica gotovo ni rekla,* pravi mama.
»Pač, rekla je: ,Mojca, če bo šlo tako naprej, boš obsedela.'*
*
»Ura, ki ste mi jo prodali, ni počenega groša vredna, že pred štirimi meseci se mi je ustavila, čeprav ste
za dobro voljo
mi rekli, da jo bom nosil vse življenje.*
»Oprostite, gospod, toda takrat ste bili videti strašno slabi.*
*
»Pri Zgančkovih imajo pa res zgledno gospodinjstvo! Desetega je šele, pa so že brez ficka.*
»Kako pa to veste?*
»Hotela sem si davi pri njih izposoditi petdeset šilingov.*
»Povejte mi, gospod doktor, ali je res, da oženjeni moški dalj časa žive kot pa samci?*
»Čenče! Njim se življenje samo daljše zdi!*
»Ali ste videli, kako so se ljudje jokali, ko so me sinoči na odru v zadnjem dejanju umorili?*
»Seveda, ker so vedeli, da vas niso zares!*
»Ali ste videli kakšnega orožnika v bližini?*
»Na žalost, ne.*
»Imenitno! Sem z denarnico!*
%
»Nič strahu, gospod Škrnicelj! Povejte svoji ženi le to, da je njen slabi sluh samo posledica starosti.*
»Oh, gospod doktor, ali ne bi mogli biti vi tako prijazni, pa bi ji to povedali sami?*
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o<x>ooooooooooooo<xx>oooooc
art buchwald
diplomatska
imuniteta
Naš zunanji minister Dean Rusk ima eno najhujših služb na svetu. Pred nekaj dnevi mu je eden njegovih pomočnikov poročal:
»Gospod, vse je pripravljeno za vaše potovanje. Od letališča pa do mesta bodo stali ob cesti oboroženi vo-aJki. Nobenega obvestila nismo objavili, kdaj boste pri-li. Potovali boste pod imenom gospod James Smith, po poklicu poslovni svetovalec. Ko boste prispeli v mesto, vas bodo takoj potegnili v hotel, od koder ne boste več odšli, dokler ne bo konferenca pri kraju. Potlej vas “orno s helikopterjem odpeljali nazaj na letališče, še preden bo lokalni tisk ugotovil, da ste bili na konferenci."
»V katero državo pa grem?“ je vprašal gospod Rusk.
»V nobeno," je odgovoril njegov pomočnik. »Gre-ste v San Francisco."
»Prav tega sem se bal,“ je rekel minister. »Ali bo hudo?"
»Ne vemo, zato smo morali biti previdni. Veste, če hi potovali v tujino, potlej ne bi bilo nobenih problemov. Če bi bile tam kakšne demonstracije proti vam, hi lahko vedno protestirali v zunanjem ministrstvu tiste neprijazne dežele. Toda, če priredijo demonstracije proti vam tu v Združenih državah, nimamo pri kom protestirati, protestiramo lahko samo proti sebi."
t »Kakega posebnega zadovoljstva v tem po mojem ni»“ je rekel minister. »Ali se je podpredsednik Hum-phrey vrnil iz Afrike?"
»Da, gospod. To je bilo zelo uspešno potovanje. Resda je bilo v Kongu nekaj slučajnih incidentov, toda o njih skorajda ni vredno govoriti. Zdaj pa smo nekoliko v skrbeh."
»Zakaj?"
»Prihodnji teden mora v Chicago."
»Ubogi Hubert! Bolje bi bilo, če bi bil ostal v Afriki."
»Saj tako smo mu tudi rekli. Pa je dejal, da bo šel kamorkoli že in ob vsakem času, samo da bi branil predsednikovo vietnamsko politiko. In tako bi bilo prav nerodno, če bi zdaj rekel, da ne gre v Chicago."
»Kakšna so zadnja poročila iz New Havena?"
»CIA je čisto živčna."
»Zakaj pa to?"
»Na univerzi Yale se pogovarjajo, da bi vam podelili častno diplomo."
»To je pa resna zadeva. Kako bi se temu ognili?"
»No, če se bodo odločili, jih bomo prosili, naj vam jo pošljejo po pošti?"
»Toda, ali ne bi bilo vide grdo, če bi zunanji minister ZDA ne mogel v New Haven?"
»Tudi na to smo mislili, zato bomo skušali urediti vse potrebno, da boste lahko potovali v Sovjetsko zvezo ali pa na Ciper, kjer boste na varnem. Menili smo, če bi šli prav takrat v tujino, da se ne bo nihče vprašal, zakaj niste šli v New Haven."
»Kaj v združenih državah Amerike ni nobenega varnega mesta, kamor bi letos lahko šel?"
»CIA ga že ne najde, sicer pa ne pozabite gospod, da je vojna."
»Tega se zavedam," je rekel minister, toda vsaj meni se zdi, da bi član vlade že moral svobodno potovati po svoji lastni deželi."
»Tako bi si mislili, gospod. Toda vaš ameriški potni list vas varuje samo takrat, kadar ste v tujini. V Združenih državah Amerike pa ne uživate prav nobene diplomatske imunitete, in po tem, kar sodimo, ljudje v tej deželi trenutno niso kdovekaj prijazni, zlasti ne v tem volilnem letu."
»No, kaj pa naj naredim v zvezi z vabilom, da bi drugi mesec govoril v New Yorku?“ je vprašal minister.
»Uredili smo tako, da boste govorili z bojne ladje New Jersey, ki bo zasidrana na reki Hudson. Če bodo domačini začeli kake reči, bomo lahko vsak hip potegnili sidro in jo pobrisali od tam."
r
Avstrijski dogodki
v______________________
0 Priprave za Avstrijski lesni sejem 1968
Priprave ze letošnji Avstrijski lesni sejem v času od 8. do 18. avgusta 1968 so v polnem teku. Predsednik sejma, celovški župan Hans Ausservvinkler in poslovodja sejma, dr. Kleindienst sta ob priložnosti velesejma v Leipzigu navezala stike s številnimi podjetji iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, Finske in drugih držav, ki se zanimajo za udeležbo na letošnjem lesnem sejmu v Celovcu.
Kakor v zadnjih letih se bodo tudi letos ob priložnosti sejma v Celovcu zbrali evropski novinarji lesnega gospodarstva k strokovnem posvetovanju. Tokrat bo kot glavni referent nastopil prof. ing. dr. Maksimilijan Kreutzinger iz Varšave, ki bo govoril o nalogah in ciljih lesnega gospodarstva na Poljskem.
0 Volitve v Grazu in na Gradiščanskem
V nedeljo teden, to je 24. marca bo v Avstriji prvi letošnji mali volilni dan. V Grazu bodo občinske volitve, na Gradiščanskem pa deželnozborske volitve. Na volišče bo pozvanih nad 400.000 volilnih upravičencev.
Tako v Grazu kot na Gradiščanskem ima sedaj večino SPO. Medtem ko jo ima v Grazu že sva leta po drugi svetovni vojni, jo je na Gradiščanskem dobila pri zadnjih volitvah 1964, ko je dosegla 16 poslancev, medtem ko jih je OVP dosegla le 15. FPD je v deželnem zboru Gradiščanske zastopana le z enim poslancem.
Za volitve v Grazu in na Gradiščanskem so vložile svoje kandidatne liste SPO, OVP, FPO in KPO, poleg njih pa še nadaljnji dve skupini, od katerih se je na Gradiščanskem ena skupina odcepila od OVP; druga skupina pa je v obeh primerih Olahova DFP.
# Velike investicije pri Konzumnih zadrugah
V	teku modernizacije poslovanje in v stremljenju, da bi kar najbolj ustregle potrebam in željam svojih članov so avstrijske konzumne zadruge v minulem letu nadaljevale s svojimi investicijami. Med njimi je celovška konzumna zadruga za ureditev svojih poslovalnic investirala 5 milijonov šilingov. S tem je na samopostrežbo preuredila svoje poslovalnice Št. Rupert pri Celovcul, Bistrica pri Feld-kirchnu, Svinec in Kriva Vrba. Površino poslovalnice v Krivi Vrbi je povečala od 175 na 335 kvadratnih metrov. Poleg tega je modernizirala poslovalnici v Kanal-taler Siedlung in v Annabichlu in povečala poslovalnico o Mostiču. Modernizirala pa je tudi dostavo blaga iz svojih skladišč do poslovalnic.
Celovška konzumna zadruga je tekom jeseni pridobila 615 novih članov, vsled česar se je njihovo število povečalo na 20.000. Na blagovnem povračilu je svojim članom za leto 1967 izplačala 2 milijona 450.000 šilingov ali za 350.000 šilingov več kot leta 1966.
^ Sodelovanje Dunaj — Pariz
V	Parizu sta ministra Piffl-Perčevič in Maurice Schumann v torek podpisala sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Avstrijo in Francijo. Sporazum predvideva priznanje štipendij za raziskovalce in študente, organizacijo zadevnih kongresov in raziskovalnih naročil in sodelovanja na področju nuklearnega raziskovanja. Ta sporazum je dodatek k sporazumu o kulturnem sodelovanju med obema državama iz leta 1947.
'POabtL DComtan Stkita
išče za sezono 1968
še sobarice
in servirke
Osebne prijave v Celovcu Paulitschgasse 7.
Nudi tudi za
Jožefovo
NAJVEČJO IZBIRO
Gostilna odprta
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR4Co	|
Dobrla ves-Eberndorf
AVSTRIJA
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 25.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja
—	7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti -— 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda
—	22.10 šport z vsega sveta.
Sobota, 16. S.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Agrarna politika — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Iz literarne delavnice — 15.00 Orkestralni koncert — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.45 Nemške ljudske pesmi — 19.45 Hombergov kaleidofon — 20.00 Humorist in filozof Egon Griedell — 21.00 Avstrijski samostani.
Nedelja, 17. 5.: 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Lepa umetnost — 9.10 Nedeljska satirična oddaja —
11.00	Koncert dunajskih filharmonikov — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.15 Stališče — 13.30 Operni koncert — 14.30 šolar Gerber, roman — 15.00 Pomembne rapsodije in plesi — 17.05 Znameniti znanstveniki — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 Molčeča žena, opera — 22.20 šport z vsega sveta.
Ponedeljek, 18. 5.:' 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Aktualnosti iz krščanskega sveta _ 18.45 šansoni — 20.00 Veliki stari možje v avstrijski književnosti — 20.30 UER-Koncertna sezona.
Torek, 1». 5.: 6.05 Preden odidete — 7.09 Kratko in jedrnato — 17.15 Mojzes, pojdi tja, pripovedka — 17.30 Znanje časa — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Eurolight.
Sreda, 20. S.: 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Lirika Helene Lahr — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Šansoni — 20.00 Koncert berlinskih filharmonikov.
četrtek, 21. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.15 Sodobna avstrijska literatura — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Na poti po Evropi: Španija — 21.00 Dvakrat dva je pet — 21.30 Osmrtnica za časa življenja.
Petek, 22. J.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.15 Ob 60-letnici rojstva Albrechta Goesa — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 18.45 šansoni — 20.00 Cestna železnica ponoči, slušna igra — 21.00 Komorna glasba — 21.30 Pogledi in izgledi.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00.	. „ .	,
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba —
9.00	šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda _ 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa
—	18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 16. S.: 7.55 Domači vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Orkestralna glasba — 15.00 Noč obljube, roman — 15.30 Koncert po željah — 18.00 Vaš hobby — 18.45 Kulturnopolitične perspektive — 19.15 Šport — 20.10 Dnevnik za tri groše, satirični magazin — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 17. J.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Indijske fige, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 — Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.20 Opoldanski koncert —
13.45	Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah —
16.00	Na dolgi vrvi, slušna igra — 17.00 Plesna glasba
—	18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.20 Zabavna glasba — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori koroški deželni glavar — 20.05 Kaktejin cvet, kabaret — 20.40 Iz operet In musiclov.
Ponedeljek, 18. S.: 8.30 Šolar Gerber, roman — 9.30 Širni pisani svet — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška oddaja — 17.10 V kinu smo videli — 19.15 Vsakdanji problemi — 20.10 Tožba proti nepoznanim, igra — 21.30 Vedre melodije.
Torek, 1». S.: 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Za koroško mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Nova koroška pesem — 15.45 Knjižni kotiček — 17.10 Ko prihaja pomlad — 18.00 četrt ure delavske zbornice
—	19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni končert —
21.00	Mali spomini na velike glasbenike.
Sreda, 20. 3.: 9.30 Mala zgodovina — 9.45 Nekje je dežela — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Iz tujih dežel in o tujih ljudeh — 18.00 Kulturne zadeve Koroške — 19.15 Koroški zbori — 20.10 Zabavna glasba — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Največji stroj sveta.
četrtek, 21. S.: 9.30 Dežela Drave — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Nastanek zvezd —
15.45	Dežela in ljudje — 17.10 Halo, Evropa — 18.00 Četrt ure kmetijske zbornice — 19.15 Vedro in veselo
—	20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
Petek, 22. S.: 9.30 Ljudska glasba z vsega sveta —
14.00	Duh v kozarcu, otroška pripovedka — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba mladine — 17.10 Z glasbo v delopust — 18.00 Koroška avto- in motore-vija — 19.15 Vedro in veselo — 19.30 XY ve vse — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 16. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 17. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Poje moški pevski zbor z Radiš.
Torek, 1». 3.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Pokoncilski pogovor.
Sreda, 20. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 21. 3.: 14.15 Poročila, objave — Zeleni gozd je lovčev gaj — Stari izreki v novi obleki.
Petek, 22. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Poje Jože Stabej.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 16. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Naši ansambli — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Divertimento in koračnica — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Zimski dan, podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Lepe melodije — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 17. 3.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce —
8.05	Praznik zvončkov, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih literatur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne —
17.05	Pojo znameniti operni pevci — 17.30 Lek prečastitega očeta Levičnika, Igra — 20.00 V nedeljo zvečer.
Ponedeljek, 18. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Sopot 67 —
12.10	Drobne skladbe v predpomladni ubranosti —
12.40	Slovenske narodne pesmi — 14.35 Voščila —
15.40	Zbor železničarjev „France Prešeren" iz Celja — 17.05 Mezzosopranistka Bogdana Stritar in basist Danilo Merlak — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pevka Lidija Kodrič — 20.00 Simfonični koncert Beograjske filharmonije.
Torek, 19. 3.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Trio Borisa Franka s pevci — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Malo znani Mozart —
12.40	Pihalni orkester Rudolf Urbanec — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Novi posnetki Akademskega pevskega zbora — 18.45 Družba in čas — 19.15 Pevec Vice Vukov — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij.
Sreda, 20. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Pomladna svatba, glasbena pravljica — 11.15 Slovenska narodna in narodno zabavna glasba — 12.10 Simfonični plesi — 12.40
NOVICE
IZ
0 Smučarski skoki na Planici
Na skakalnicah Planice v dolini pod Poncami bodo v soboto 23. in v nedeljo 24. marca smučarski skoki v okviru tradicionalnega tekmovanja za pokal Kongsberg. Pri teh skokih bodo nastopili najboljši skakalci srednjeevropskih dežel. Skoki za člane za pokal Kongsberg bodo v soboto 23. marca na 90 metrski skakalnici, za mladince pa isti dan na prenovljeni 65 metrski skakalnici.
V nedeljo 24. marca so na sporedu še tekmovanja za memorial Janeza Polde, tokrat na 120 fetrski skakalnici, kjer ima s 130 metrov rekord češki skakalec Jiri Raška, ki se bo tudi letos udeležil skakanja. Poleg njega bodo nastopili še odlični skakalci Češkoslovaške, Sovjetske zveze. Poljske, Madžarske, Francije, Švice, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Demokratične republike Nemčije in Jugoslavije. Skupno bo nastopila okoli 60 skakalcev. Od najboljših skakalcev ne bodo na štartu le Norvežani in Japonci. Skokov na skakalnicah Planice se bo udeležil tudi letošnji olimpijski prvak B j e I u s o v .
0 Gorenjski turizem v številkah
Od prvega januarja do 31. decembra 1967 je bilo med inozemskimi gosti na Gorenjskem največ zahodnonemških turistov. Bilo jih je 35.900. Na drugem mestu so bili Nizozemci, katerih je bilo 24 tisoč 331, na tretjem Italijani (23.234), na četrtem Avstrijci (20.636), na petem pa gostje iz Velike Britanije, katerih so po podatkih Gorenjske turistične zveze v Kranju našteli 15.658.
Pregled, ki ga je objavila Gorenjska turistična zveza, kaže, da se je zadnja leta na Gorenjskem močno povečalo število turistov iz tistih dežel, s katerih mesti vzdržujejo gorenjske občine prijateljske vezi in medsebojno sodelovanje.
Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.55 Voščila — 15.45 Cigani pred sodiščem, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska
—	18.40 Naš razgovor — 20.00 A. Dvorak: Stabat mater — 21.50 Vedno lepe melodije.
četrtek, 2f. 5.: 8.08 Operna matineja — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.10 Odlomki iz opere „Lepa Vida" — 12.40 Pihalni orkestri — 14.15 Izbrali smo vam
—	15.40 Violinist Ciril Škerjanec — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 22. 5.: 8.08 Glasbena matineja s skladbami o pomladi — 8.55 Pionirski tednik — 11.15 Igramo za vas — 12.10 Iz virov ljudske glasbe — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.55 Voščila — 15.45 Kulturni globus
—	17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah
—	18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Pevka Majda Sepe — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.50 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
		
AVSTRIJA		JUGOSLAVIJA
Sobota, 16. 5.: 17.00 Njegov prijatelj Sunset — 18.00 Od tedna do tedna — 18.50 Dober večer v soboto
—	19.00 Družina Feuersteln — 19.45 čas v sliki —
20.00	Komentar — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 športni dnevnik.
Nedelja, 17. J.: 16.45 Svet mladine — 17.10 Spot-light — 18.00 K. Helnrlch VVaggerl bere svoja dela — 18.50 Operni vodič — 19.00 čas v sliki — 19.50 šport
—	20.10 Zajtrkujemo doma, veseloigra — 22.10 Vroče ure Montparnassa.
Ponedeljek, 18. J.: 18.00 Francoščina — 18.50 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport.
Torek, 1». 5.: 18.00 Angleščina — 18 50 Novosti v kmetijstvu — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki — 20.15 Iz parlamenta — 21.00 Bel Arni — 22.50 Horizonti.
Sreda, 20. !.: 11.00 Zajtrkujmo doma — 17.00 Pavliha v gorah — 17.55 Flipper — 18.00 Za družino — 18.50 Aktualnosti s področja kulture — 19.00 Tammy — 19.45 čas v sliki — 20.15 Prometni razgledi — 21.00 Bel Arni, drugi del — 22.40 Z našimi najboljšimi priporočili.
četrtek, 21. 5.: 18.00 Italijanščina — 18.50 športni kaleidoskop — 19.00 Nočni kurir javlja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Kdo sem — 21.00 Jennifer.
Petek, 22. 5.: 11.00 Prometni razgledi — 11.45 Boj v kotlu — 18.00 Francoščina — 18.50 Podoba Avstrije —
19.00	Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.21 Gtftovo vas bo zanimalo — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Vaš nastop prosimo — 21.00 Bilanca sezone — 22.20 Mi iz Južne Koroške.
Sobota, 16. 5.: 17.55 Kažipot — 18.00 Obzornik — 18.20 Mladinska igra — 19.20 Sprehod skozi čas —
20.00	Dnevnik — 20.55 Zagreb 68 — 22.00 Humoristično oddaja — 22.50 Propagandna oddaja.
Nedelja, 17. 5.: 9.55 Dobrno nedeljo voščimo —
10.00	Kmetijska oddaja — 10.45 Vijavaja, ringaraja —
11.50	Milo za drago — 14.15 Rokomet za ženske —
16.55	Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah na Jahorini — 17.55 Morski svetilnik — 18.25 Osa — 19.10 Gora skrivnosti — 19.40 Prinčeve norčije —
20.50	Quiz — 21.50 športni pregled.
Ponedeljek, 18. 5.: 15.45 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.05 Mali svet — 17.50 Od zore do mraka — 18.00 Obzornik — 18.50 Poklici v prometu — 18.50 Reportaža — 19.20 Znanost in mi — 20.00 Dnevnik — 20.55? Drama — 21.55 Teme z variacijami.
Torek. 1». S.: 15.45 Angleščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbo — 17.45 Risanke — 17.55 Oblikovanja slovenske knjižne norme — 18.20 Kolesarske dirke — 19.15 Svet na zaslonu — 20.00 Obzornik — 20.50 Beseda o kanadskem filmu — 21.50 Kulturna panorama.
Sreda, 20. 5.: 17.15 Zdravnik v hiši — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Obzornik — 18.20 Ne črno, ne belo — 19.05 Popularna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.55 Ekrah na ekranu — 21.55 Belfegor, film.
četrtek, 21. 5.: 15.45 Nemščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.15 Tiktak — 17.50 Oddaja za otroke — 18.00 Obzornik — 18.20 Akademski pevski zbor Tone Tomšič — 18.45 Kaleidoskop — 20.00 Dnevnik —
20.55	Od Ljubljane do Snežnika.
Petek, 22. 5.: 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.50 Moj prijatelj Flicka — 18.00 Obzornik — 18.20 Glasbeni zaslon — 19.05 Kulturni film — 19.55 Niso samo rdeče rože — 20.00 Dnevnik — 20.55 Resnica, film — 22.25 Koncert resne glasbe.