ftt 77. V Gorici, v sredo dne 26. septembra 1906. fcbaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto 11. uri predpoldne ter stane po poŠti prpjomana *li v Gorici na dom poSiljana: vse leto.......13 K 20 v, aligld. G-60 pol |,ta........6 » 60 . . » 3-30 lin leta.......3 » 40 . . » 1-70 posninic-iio .številke stanejo 10 vin; SOČA" imu naslednje izredna prilogu rvfcHi.«np~» vlll !,.';u ..Kažipot po GoriSkem in Gradiščanskem" in Kažipot pc Ijubljani in kranjskih mestjh/', dalje dva-\.At v mu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih "'ejH t-M- mesečno prilogo »Slovenski Tebnik". ^uvouiiino sprejema ; ^.^vništvo v Gosposki ulici ;tt:v. " L\T~"*~ '."'!,»Gor-««1« Tiskarni« a..GabriiGok. _, '"\ \naročnine še ne oziramo. IlKKIiJL-ieVO *>!?., yjutujo po IVtit-vrstah co ,j,ljjno l-krat Ib v,"i^'krat l"! v, 3-krat 12 v vsaka ?isto- Vt-Jkrat po dogodbj. Večje črke po prostoru. -_ jJtkiiiiiie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za rejradi P*» Mn" oglasov odklanjamo vsako odgovornost. inalnimi zahvalam i je .... . . _......... ....._______ poštnine pr*. ¦ '~ Dobi« se skorai v v .ti izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, ¦odilnican. ¦,'¦'¦ Tečaj XXJCVI. Uredništvo se nahaja v Gospos" i ulici Št. 7 v Gorioi v I. nad tr, Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se na-haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. naicov tiskarni. HaroJnino iu oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvo, »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in >Primorec« se prodajata v Gorici v naših knj^arnah in toh-le tobakarnah: Sclmarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovafislu v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casernia. ''.'*' — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal. jtorarna stranka" na Krasu * in st »¦«;.. ;>xi drugega. Že nekaj č^sa sem 6itamo večkrat v »Edinosti« dc.;»ae s Krasa, v katerih m poroča o delovanju in shodih nekega gospoda Vekoslava Večerine iz Toma j a. V ti-a'dopisih se trdi, da Veterina uči Ijl ' '*' da kliče ljudi na ihode, jim razlaga to in ono — in na Koncu sečuje, da ustanovlja agrarno str a nko na Krasu. Pred vsem to: Nimamo Časti, poznati g. Večerino. če je res sposoben za politično delo, če ima veselje do tega, da gre med ljudstvo učit in budit, prav, naj le posveti svoje moči narodnemu delu. Pravih narodnih delavcev nam nedostaje na vseh koncih in krajih. Ali drugo vprašanje je, s kakim namenom to dela, kaj pravzaprav hoče. Poduk je lahko prav umesten, ali če namen ni pravi, ga skvari in se pomeša z namenom, da ni končno nobenega pravega rezultata. Cilj gospoda Večerine pa je, kakor čitamo v ne-(fe/jski Številki »Edinosti«, ta-lo: »organizacija kmečkega stanu, ustanovitev agrarne stranke, ki naj temeljito pomete z nesrečnim doktrinarnim »liberalizmom« in s tistim političnim »klerika-lizmomc, ki mu ni drug namen, nego da ovira vsaki energični narodni izlet, in ki je prinesel že nad naš narod neizmernega zla«. Nd, precejšnje delo. Široko zasnovano, pa tudi težko izvedljivo. Že naprej povemo, da Veče-rina tega cilja ne doseže. Sicer nimamo seveda prav nič proti temu, če more res kaj izdatne pomoči podati kraškemu kmetu, in prav zadovoljni bomo, če pomete na kršnem našem Krasu z nesrečnim doktrinarnim »liberalizmom« — Se ga je sploh kaj — in s klerikaliz-mora, ki je v resnici prizadjal našemu narodu že toliko zla — ali povemo mu, da hodi po krivih potih, če se hoče bojevati na vse strani, ob jednem pa delati za kmeta. Kdor bi imel pred očmi res le kulturelno in moralno povzdigo našega kmeta, ta bi se omejil na kulturo in moralo, ne pa da nosi s seboj veliko metlo, s katero hoče pomesti s Krasa »liberalizem« in klerikalcem. AH on hoče imeti svojo stranko. Nova stranka, agrarna stranka naj bi nastala na Krasu, in ta naj bi nastopala proti »liberalcem« in. klerikalcem. Prav nove stranke res še manjka Krasu, novih strankarskih strastij — potem bo Kras srečen, in Večerina prerok kraški l Večerina je imel doslej shode v Pliskovici, kjer se mu je pa shod ponesrečil, v Kazljah, Avberjuin v Štjaku. V nedeljo namerava imeti shod v Koprivi. Na teh shodih je govoril razne reči, tudi res podučne, ali takega velikega navdušenja zanj, kakor se slika v dopisih s Krosa, ni v resnici. Da naše ljudstvo rado hodi na shode, to je res, da je ukaželjno, je tudi res, in res je tudi, da se vse premalo stori za kmeta. To slednje smo mi že stokrat grajali in kazali, kaj in kako treba delati. Ali kar črez noč se ne da nič storiti, in prigodi se lahko onemu, ki ubira sladke strune pred trpečim kmečkim ljudstvom, da postane namesto učitelj in buditelj ljudstva — njega škodljivec in zapelji-vec. Kaj lahko je govoriti o težnjah kmetskega stanu, saj jih je brez števila, ali druga reč je: pomagati. Kakor se vidi, se tudi g. Večerina zaveda tega, da ne bo nič pomagal, kei se zateka k samopomoči. Prav! Ali kje smo potem? Ali ne tam, kjer smo bili doslej? Saj vse, kar sploh imamo, kar smo sploh dosegli, smo dosegli le s samopomočjo! Saj nam ni dal r»" do nič drage volje. Vse, kar imamo, imamo le po samopomoči, cesto proti volji vlade in drugo-rodnih naših sovražnikov. Iz cele naše politične zgodovine gleda le samopomoč. S tem pa nočemo reči, da smo mi morda proti kmetski organizaciji, proti organizirani samopomoči. Ne. Saj mi ' povdarjamo vedno moč organizacije in ' kličemo po organizaciji, ali taki, ki bi bila plodonosns, koristna, ne pa strankarska. Večerini pa je pred vsem na tem, da bi ustanovil novo stranko na Krasu. To se prav jasno zrcali iz dopisov v »Edinosti«, (ki sicer sama tako rada priporoča sveto slogo!), vidi se to iz njegovega delovanja. Tega ' pa zavedni Kraševci ne smejo trpeti. I To bi bilo le Škodljivo. Kam pa bi prišli, čo bi se delili na stranke in stran-čice ter se med seboj ruvaliin pričkali? Organizacija in stranka — ta dva pojma ' se ne smeta premešavati. Stanovska, strokovna organizacija je na mestu; ali radi tega ni treba vsakemu stanu, vsaki stroki že svoje politične stranke. Kam pa pridemo? Kdor dela tako, ta razdira in ruje, ta je škodljivec. Pri nas sta mogoči le dve stranki: ena je klerikalna, ta je stalna ter se nič ne spreminja, ker so posvečeni voditelji njeni vedno jednaki, z jednakimi j cilji, na drugi strani pa se morajo zbrati I v močno obrambo vsi svobodomiselni življi, po napredku hrepeneči. To je j napredna stranka. , Pri nas ni nikakeg.. doktrinarnega ' »liberalizma«, to je le strašilo v glavah j nekaterih ljudi j, aajveč takih, ki nimajo jasnih ciljev pred seboj, cesto tudi takih, katerim mrzi pravo narodno delo. O tem liberalizmu« prihodnjič. DOPISI. Iz Stlfepe. — Neverjetno ali resnica je, kar se godi v bližini Gorice, in kaj takega je j mogoče le v naši blaženi Avstriji. V Kožni dolini pri „Tivoli", deset minut od mesta, se | nahaja poštna uabiralnica, koje lastnik in ob- : enem tudi pismonoša je tamkajšnji mitničar. , Mitničar in pismonoša, ta je lepa! Na poštno nabiralnico »Tivoli" prihaja mnogo raznih poštnih pošiljatev, katere včasih ležijo štirinajst in še več dni na oknu nabiralnice. To je tudi razumljivo. Nobeden ne more zahtevati odT mituičarja, da bi on raznašal pisma in druge pošiljatve, kajti tega mu prvič ne dopušča njegova mitničarska služba, drugič pa bi plača, katero prijema od c. kr. poštnega urada kot lastnik poštne nabiralnice, ne zadoščala za podplate, katere bi porabil pri tem poslu. Mitničar pošilja pošiljatve tudi po drugih osebah. Mnogokrat se pa pripeti, da se na ta način izgubijo pošiljatve, 'u ua tak način morajo trpeti stranke čestokrat veliko škodo. Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, ali so mu znane te in druge razmere, ki obstajajo v našem pozabljenem kraju. Ako ne, naj bi so napotil sam g. poštni ravnateh* do nas in prepričal bi se o resnici teh besed. Še bolj sramotno pa je to, ako pomislimo, da pripada poštna nabiralnica „ Tivoli" pod mestno občino Gorica. Oni, ki bivajo v mestu, dobivajo trikrat na dan poštne pošiljatve. Zakaj bi jih ne dobivali tudi mj, kaj nismo meščani, ne U plačujemo tudi mi mestnih, deželnih in državnih doklad, kakor oni, ki stanujejo na Travniku. Nebovpijoče krivice, ki se nam dogajajo po poštni nabualnici, nas silijo do tega, da zahtevamo nujno, naj se ukrene vse potrebno v odpravo teh poštnih nedostatkov. Mi hočemo »»IsmonoSo, ki bo trikrat, na dan rjazn«i6al pisma. Sploh je že naravno, da mitničar ne more biti obenem tudi pismonoša. Več prizadetih. Iz Šmarjl. —Narodna zavest mi ni dopuščala, da bi ostal doma 2. septembra, ampak silila me je k veselici v Šmarje. Sklenil sem že tedaj, da hočem nekoliko spregovoriti o tem dnevu, a čas mi ni do sedaj dopuščal, zato prihaja moje poročilo nekoliko pozno. Z veseljem sem že nekaj dni pričakoval tega časa, in sedaj je tu, sedaj so pred nami naši igralci in vrli pevci tržaškega pevskega društva „Čitalnica". Veselica se prične točno ob 4. uri. V vzvišenih, krasnih besedah pozdravi gosp. Vekoslav Benko došle goste ter ob kratkem očrta nalogo bralnih in pevskih društev, kakor tudi dolžnosti vsakega narodnjaka, ter spodbuja v svojem govoru na skupno Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) XI. Sodnik. Oitatelj se pač spominja, da je abbe* Busoni ostal z Noir-tfajem sam v mrliški sobi in da sta starec in duhovnik stražila {r«plo mlade deklice. Morda je abbejevo krščansko opominjanje, morda njegovo ijubeznivo vedenje, morda njegova prepričevalna beseda vrnila s&rcu pogum: odkar je Noirtier govoril z duhovnikom, se je niegov strašni obup umaknil mirni resignaciji, ki je presenetila kakega, kdor je poznal njegovo globoko ljubezen, ki jo je gojil *> Valentine. Odkar je umrla deklica, se gospod Villefort ni sešel s svoJim očetom. V hiši so se prikazali novi obrazi: prišel je nov komornik zanj, nov sluga za Noirtierja. Dve novi ženski st» nastopili službo pri gospej Villefortovi. Vsi sluge, od vra-tarJa do kuharja, so bili v tej prokleti hiši novi. V dveh ali treh dneh so se imele pričeti porotne obrav-n»ve, in Villefort je bil zaprt v svoj kabinet ter z groznično strastjo delal v zadevi Caderoussovega morilca. Ta zadeva je tolror vsaka, v katero je bil zapleten grof Monte Cristo, vz-Nala v pariškem svetu veliko pozornost. Dokazi niso bili čisto Prepričevalni, ker jih V"""4 *ro Je nekaj besed, napisanih od umirajočega kaznjenca, ki je tožil svojega tovariša; lahko je bilo mogoče, da je storil to iz sovraštva ali maščevanja. Toda kraljev prokurator je bil trdno prepričan, da je Benedetto kriv. In to strašno prepričanje je bilo edino, kar je nekoliko pomirjalo njegovo razburjeno srce. j Obravnava se je torej pričela, kar je bila zasluga neumornega dela Villefortovega, ki je hotel s to zadevo otvoriti zasedanje porotnikov. Tudi se je moral zapreti pred svetom Še bolj kakor sicer, da bi se ognil množici vprašanj, ki so prihajala ,nanj glede vstopnic k obravnavi. Sicer pa je preteklo izza smrti uboge Valentine še tako malo časa, da se ni nihče čudil očetovi bolesti in temu, da je to bolest skušal pregnati z delom. Samo enkrat, in sicer dan po Bertucciovem drugem obisku pri Andreju — bila je nedelja — je Villefort videl svojega očeta. Ves utrujen od dela, je šel kraljev prokurator na vrt ter je, zatopljen v temne misli, s svojo palčico pobijal v8Čjim rastlinam glave in odščipaval zapoznele vrtnice, ki so s svojim unjnim in pestrim cvetjem budile spomine na minulo pomlad. Več kakor dvakrat je šel že po istem drevoredu gori in doli, ko se njegove oči mehanično vpro na hišo, od koder je slišal hrupno igranje svojega sina, ki je nedeljo in ponedeljek vedno prebil pri svoji materi. Ta trenotek zagleda pri odprtem oknu gospoda Noirtierja, ki so ga vabili k sebi gorki žarki poslavljajočega se solnca ter je dal svoj stol primakniti k oknu. Zadnje jesenske cvetlice so že brstele pod njim na vrtu, in trte, ki so preraščale balkon, so že postajale rdeče. Starčevo oko se je nepremično vpiralo v točko, ki je Villefort ni mogel videti popolnoma. Ta Noirtierjev pogled je bil tako sovražen, tako žareč in divji, da se njegov sin, ki je poznal izraz tega mogočnega očesa, hoče prepričati, komu veha ta strašni pogled. Pod lepo lipo, ki jo je dičilo rumeno listje in jej je nekaj listja že celo odpadlo, zagleda gospo Villefortovo, ki sedi s knjigo v roki. Zdajpazdaj prekine svoje čitanje, da se nasmehne svojemu sinu ter mu vrže nazaj žogo, katero je ta metal iz salona na vrt. Villefort prebledi, ker spozna, kaj hoče reči starec. Noirtierjev pogled se je vpiral ves čas,na isti predmet; toda naenkrat se obrne z žene na soproga; vendar ne izgubi svojega grozečega in temnega izraza. Gospa Villefortova ne sluti ničesar od vsega tega. Vjela je Edvardovo žogo, katero naj bi ta odkupil s poljubom; vendar se da mali razbrzdanec doigo prositi; materina ljubeznivost se mu ne zdi nikakor zadostno plačilo za njegov trud; končno se odloči, skoči skozi okno med cvetlice in steče k svoji materi, žareč od veselja in napora. Ta mu obriše potno čelo, pritisne nanj poljub in ga zopet izpusti, z žogo v eni in s polno pestjo bonbonov v drugi roki. Villefort začuti, da ga vleče k sebi neodoljiva privlačna sila. Kakor ptič, začaran od kače, pohiti proti hiši, toda čim bo« se jej bliža, tem bolj grozeče in temno se vpira vanj Noirtierjev pogled, pekoč ga v dnu njegovega srca. V tem pogledu je čital krvavo očitanje, združeno s strašno grožnjo. Ta hip se vpro Noirtierjeve oči proti nebu, kakor da hoče svojega sina spomniti pozabljene prisege. „Prav je!" odvrne Villefort z dvorišča, »prav je, gospodi Totrpite še nekoliko! Kar sera rekel, je rečeno." Zdi se, da te besede Noirtierja pomirijo, kajti njegove oči se vpro ravnodušno v drugo stran.. delo za narod, napredek in svobodo. Takoj po pozdravu nastopi pevsko društvo ^Čitalnica" s svojim moškim in mešanim zborom ter do^ši vse svoje točke z največjo sigurnostjo in v občo pohvalo. Njih prihod v Šmarje nam ne poide iz spomina; želimo si le, da bi nas še kedaj posetili. Na to se je pričela igra „Raztresenca". V obče se mora reči, da se je vršila igra dobro ter tu pa tam vzbujala cele salve smeha, kar je najboljši dokaz dobrega igranja in zadovoljnosti občinstva. Videlo se je, da so se morali cenj. g. »Milka", major in stotnik precej potruditi, za kar se izreka vsem čast in hvala za njih požrtvovalnost, a še posebno g. Ivanki Furlan% ki je morala prihajati tako od daleč k skupnim vajam. Videlo se je, kakor da bi bilo po omenjeni igri konec vsega, a kar naenkrat se dvigne zavesa in eyo ti, stoji tu ves raztrgan, razcapan, v potlačenem klobuku, v čevljih, iz katerih gleda palec »ta pjan študent", ki skuša že v itak poln želodec stlačiti še nekoliko kilogramov smeha. In res, posrečilo se mu je; dosegel je, kar je bilo treba. Po dokončanem petju in igri se začnejo pari veselo vrteti. K veselici p prišlo iz okolice in drugih krajev obilo občinstva, a vendar nekaj se mora reči, če ravno nekaterim v neljubo. V XX. stoletju smo ia še no razumejo naši ljudje, za kaj se gre pri takšmh narodnih veselicah. Človeku kar mozeg pretresa, ko vidi, da toliko občinstva raje kot bi se udeležilo igre zunaj popiva in vpije. Dragi! to ni lepo, da je nekaterim več prenapolnjen želodec nego pa, narodna stvar. Res je, da je rekel neki slovenski pisatelj: »lačen želodec ni naroden", a toliko časa se da že prestati. Podpirati in širiti narodnost, bodi sveta naloga vsakega narodnjaka, »ker ne samo, kar veleva mu stan, ampak kar more, to mož je storiti dolžan", pravi S. Gregorčič. Torej prihodnjič vsi k veselici; pokažimo, da nas je beseda dovolj prijela 1 MlrijlM Cilji. — Nam Idercem se godi od strani škofije velika krivica. Vzeli so nam gospoda, ki smo ga vsi brez izjeme ljubili. Nič ni pomagalo, iti je moral od nas, pa čeprav ni bilo za to nobenega vzroka. Kjer komandirajo zahrbtneži, tam ni pravice. Mi ne maramo takega, ki nima srca za. ljudstvo. Sedaj pa nas hočejo brez duhovna pustiti — za kazen. Bomo videli, ali je še kje pravica na svetu. Eaj bo iz tega V Še kesali se bodo, če bodo nam nagajali. Drugega duhovna zahtevamo, ne takih zdražbarjev, ki sejejo le prepir. Ob tej priliki povemo še, da zapotoški nima drugega dela, da toži ljudi po kanclijah. Malo naj vest spraša, kako je s tisto — že ve, kaj mislimo. Delik shod d Trstu. V nedeljo se je vršil javni shod političnega društva »Edinost" v Trstu v »Narodnem domu". Shod je bil dobro obiskan. Predsedoval je dr. Slavik. Govorili so dr. Rybaf, koroški poslanec Grafenauer, Mandic, soc. demokrat Milost. Dr. Rybar je govoril o prvi točki dnevnega reda: Volilna reforma in Koroška. Iz govora dr. Rvbdfa navajamo to-le: »Z veseljem smo pozdravili idejo splošne in enake volilne pravice, ker smo npali, da se bode sedaj tudi nam rezal kruh enako kakor drugim narodom. No velik moment je našel majhne ljudi. (Klici: Same katoliške barabe, ne pa Slovencev.) Ta, moment, ki bi nas bil moral najti složne in vnete za blagor celokupnega slov. naroda, je našel ljudi, ki o važnosti tega momenta niti pojma nimajo, je našel poslance, ki se niso hoteli med seboj sporazumeti niti o tej prožnosti," koso se sporazumeli celo Nemci, ki so razdeljeni na H ali celo na 9 strank. Postopanje teh posl. je bilo naravnost nezaslišano, neodpustljivo. (Klici: falotsko in izdajalsko. Proč z njimi.) Klerikalci imajo vodstvo v rokah, so tedaj v prvi vrsti odgovorni. Ne samo, da se klerikalci niso hoteli sporazumeti (Klici: Fej Šusteršič, fej Žlindra) z liberalci glede enotnega nastopa, oni se sploh med seboj niso posvetovali o korakih, ki jih imajo storiti. Tako vsaj se nam zatrjuje od mnogih strani. Oni se tudi niso informirali o razmerah v posameznih kronovinah. (Klici: Šusteršič je izdajalec. Le imenujte ga!) Nepripravljeni, neinformirani, tako so naši poslanci (Klici: Šusteršič jih je »farbal", lump, proč z njim) pristopili k temu važnemu pra-Šanju. Mi Tržačani se imamo zahvaliti le ljubeznivosti in vestnosti poslanca Spinčiča, da nam niso slov. poslanci (Klici: Kdo ? Žlindra, izdajalska) popolnoma pokvarili razdelitve okrajev. Korošci pa, ki so bili tudi brez zastopnika kakor mi, niso našli milosti pri nasprotnikih in tudi ne pri naših poslancih. Mesto kruha, ki jim ga je imela prinesti volilna reforma, dobijo kamen. (Klici: vsled rimskih izdajic.) In ni torej čudo, če vsi obmejni Slovenci proti taki volilni reformi najodločneje protestirajo. Jaz sem na shodu socialnih demokratov izjavil, da ne smemo na to gledati, ali dobimo enega poslanca več ali manj, da ne smemo radi tega ovirati uresničenja res velike ideje splošne in enake volilne pravice. Na tem stališču stojim še danes in stoji menda ogromna večina obmejnih Slovencev. Mi gotovo ne bi sitnosti delali, tudi če ne bi bili Štajerci vdobili sedmega mandata, ali Če bi Kranjcem vzeli en mandat, saj bomo najbrž morali potrpeti nečuveno krivico, ki se godi Primorcem s tem, da se je žalibog v sporazumu z našimi poslanci, istrskim in goriškim Lahom dalo po en mandat več/ ako-ravno do tega nimajo niti najmanjše pravice in se je s tem spremenilo razmerje glasov na očito našo škodo. Ne moremo pa molčati, če se 120.000 Slovencev izroča na milost in nemilost najhujšim nasprotnikom, če se eno celo slovensko kronovino hoče pustiti brez zastopstva. Ne moremo mirno gledati, da se na Ko- roškem z volilno reformo slovenski živelj kratko in malo ubije. ( Nato poda govornik natančne statistične podatke glede koroške dežele in njenega prebivalstva. Govornik popisuje na to postopanje vlade pri razdelitvi okrajev. Izmed 122.354 Slovencev pride po vladnem načrtu sploh samo Si.oOO, ki bivajo v okrajih Pliberk - Železna j Kapla-Dobrlaves - Borovlje, v položaj izvoliti j Slovenca za poslanca, dočim je vsem ostalim t za vedno vzet in oropan vsak up na lastnega, j .slovenskega zastopnika. In namesto da bi do-; bili, če ne tri, vsaj dva poslanca v zmislu na-, črta in volilnih okrajev, kakor jih zahtevajo f z vso pravico koroški Slovenci, odkazalo se jim je samo en mandat, ki je pa vse prej nego siguren za Slovence. Kajti tudi v tem volilnem okraju (Pliberk-Železna Kapla-Dobr-laves-Borovlje,)so pustili mesta in trge v volilnem »slovenskem" okraju. Ker so ta mesta j brlogi največje nemške zagrizenosti in ker imajo mesta s svojimi industrijalhimi podjetji velik vpliv na okolico in na prebivalstvo na deželi, je jasno, da bodo ta nemškutarska gnezda napela vse moči v boju za zmago v edinem takozvanem slovenskem okraju." Nato je prečital nastopni resoluciji: »1. Tržaški Slovenci zbrani, na shodu dne 23. septembra 1906., izrekajo svoje žive simpatije koroškim Slovencem in njihovim ne-vstrašenim voditeljem ter obsoja krivične napade na njihovo rodoljubno delovanje. 2. Obžaluje dosedanjo popustljivost Slovanske Zveze glede vitalnih interesov koroških Slovencev, poziva shod vse jugoslovanske poslance, naj z vsemi dopustnimi sredstvi iz-poslujejo tem našim, zanemarjenim rojakom tako razdelitev volilnih okrajev, ki tudi njim, tretjini vsega koroškega prebivalstva, omogoči primeren zastop v državnem zboru." Nato je dal predsednik shoda dr. Slavik besedo koroškemu poslancu G r a f e n a u e r j u, ki ga je občinstvo s frenetičnimi, več minut trajajočimi klici nadušeno pozdravljalo. Najprej se je govornik zahvalil političnemu društvu »Edinost", da je sklicalo shod v prid koroških Slovencev, potem pa številnim zboroval-cem, ki so prišli na ta shod. Govornik je očital postopanje slovenskih poslancev v stvari volilne reforme ter pojasnjeval politične razmere na Koroškem. Viharni „živio" -klici so zopet zagrmeli po dvorani; ko je govornik do vršil skoj govor. Gosp. Josip Mandič, Živahno pozdravljen, je govoril o drugi točki dnevnega reda: »Sprememba volilnih okrajev in dvotretjinska večina" ter na koncu stavil nastopno resolucijo: »Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu dne 23. septembra 1906., zahtevamo najodločneje od vseh slovenskih poslancev, naj z vsemi možnimi sredstvi parlamentarnega boja, i — in naj bi bilo tudi z obstrukcijo, pre- j preprečijo vsprejem po koaliranih Nemcih za- | htevane dvetretjinske večine pri spremembi ! volilnih okrajev." ' Soc. demokrat, Milost je govoril v gitty. nem proti obstrukciji. Resolucije so bile spre-. jete proti glasovom soc. demokratov. Domače in razne nouice. Poroka. ~ Včeraj se je poročil gOsp0(j Lucijan Kovačič, c. kr. poštar pri Sv. Lu. ciji, z gospodično Etno Bozzinijevo jz Gorice. Vse najbolje! Aha«, fer. drušlfo »Adrija" priredi 29. t. ,n ob 8. uri zvečer v Nabrežini v prostorih Mesarskega društva poljudno predavanje: nKrj. tika današnjih gospodarskih raz-mer z gospodarskega in socijalnega s t. a 1 iš č a". (Predava P. Medvešček). < Akad, fer, društvo »Adrlja« si je izvolilo na občnem zboru dne 24. t. m. sledeči novi odbor : Radoslav H r o b a t, pravnik, predsednik • Maks Abram, pravnik, podpreds.; Leopold Bobič, pravnik, tajnik; Rihard Faningor pravnik, blagajnik; Rudolf Kome 1, pravnik gospodar; Fran C igo j, pravnik, in Milan Bogataj, pravnik, namestnika; Fran u a ]. nič, pravnik, in Jožef Kenda, agronom preglednika. Imenovan je gospod Ferdinand P e r h a-vec, c. kr. višji oficijal pri c. kr. deželni sodniji v Trstu, ravnateljem pomožnih uradov pri c. kr. višji deželni sodniji v Trstu. Notarjem v Tolminu je imenovan notarski kandidat v Červinjanu dt. Feliks pl. Fabris. Javen Shod V Cerknem. — Cerkljanski rodoljubi so sklicali javen shod,, ki bo prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob 2, popoldne v prostorih gospoda Petra Ju rman a. - Dnevni rod: i. Občinsko gospodarstvo. — 2. Železnica Idrija-Sv. Lucija. — 3. Kaj hočemo? Ni dvoma, da bo ta shod prav živahen. Pričakovati je obile udeležbe. Na mestni višji realki v Idriji je letos 22.3 dijakov. V prvi razred jih je vstopilo 49. V 6. razredu jih je 21, Družba sv. Cirila In Metoda je imela od 1. do 31. avgusta 1.1. tele dohodke: darovi ska-zani v časopisih 905 K 13 v, prispevki podružnic 1125 K 62 v, celjska moška in ženska podružnica 1000 K, darovi raznih društev, posojilnic itd. Q6 K 31 v, razni darovi 414 K 86 v, dohodki veselic 190 K. Skupaj 3701 K 92 v. Nemški brivec v Gorici. — v Pokopališki ulici se je nastanil neki nemški brivec. Pravi, da so ga poklicali v Gorico nemški uradniki državne železnice ter mu poskrbeli prostor blizu postaje. Med brivci v Gorici je vzbudilo to splošno ogorčenje. In po pravici. Kajti v Gorici je obilo prav dobrih brivcev za gospodo in druge sloje. Laški „cnporioni" vedno ljubimkajo z Nemci ter jih imajo jako v čislih. In Nemci jim plačujejo — žal tako, da so oškodovani ubogi obrtniki. Villefort si s silo odpne svojo suknjo, kajti mislil je, da se zaduši, položi svojo mrtvaško bledo roko na znojno čelo in se vrne v svoj kabinet. Noč je bila hladna in mirna; v tej hiši so vsi legli in spali kakor vedno. Samo gospod Villefort je bdel kakor vedno, kajti običajno je vedno še delal, ko je druge že davno objelo sladko spanje. Še enkrat je prečital in premislil izjave prič ter spopolnil svojo obtožnico, ki je bila ena najizvrstnejših, kar jih je sploh kdaj napisal. V ponedeljek zjutraj se je imelo pričeti zasedanje porotnikov. Bleda, medla lnč se je viila skozi zavese v sobo in osvetlila papir na pisalni mizi. Prokuratorjeva svetilka je za-plapolala in ugasnila. Villefort je med tem trenotek spal. Ta hip se zbudi; njegovi prsti so bili mokri, kakor da so omočeni s krvjo. Stepivši k oknu, je odpre. Oranže so širile okoli sebe sladke in sveže jutraije vonje; nad znano nam njivo, zarastlo z meteliko, se je dvignil škrjanec In žvrgolel Stvarniku svoj jasni jutranji spev. Ylažni jutranji zrak ohladi vroče Villefortovo čelo in osveži njegov spomin. • »Torej danes," pravi, „danes ima zadeti zločinca roka sodnikova." Njegov pogled nehote prične iskati Noirtierjevega okna. Zavesa je bila spuščena. In vendar mu stoji podoba njegovega očeta tako živo pred očmi, da mu je, kakor da vidi skozi zaprto okno preteč izraz njegovega obličja. .Da," zašepeče, „da, bodi brez skrbi!" Glava se mu skloni na prsi; nekolikokrat gre po svojem kabinetu gori in doli, nato omahne na svojo posteljo, ne da bi spal, ampak da bi si odpočilo njegovo telo, kije veled dela in mraza otrpnilo do mozga. Polagoma se zbudi vse v hiši. VUlefort sliši vedno živahnejše gibanje, vrata se odpirajo in zapirajo, sačuje se zvonec gospe Villefortove, in Edvard priskače iz sv)je sobe z veselim vriskom, kakor je to lastno otrokom njegove starosti. Villefort pozvoni. Njegov komornik vstopi ter mu prinese časnike in čašo čokolade. „Kaj prinašate?" vpraša Villefort. „Čašo čokolade." „Saj nisem ničesar naročil. Kdo skrbi za me tako?" „MilostIjiva gospa je menila, da ima gospod danes mnogo govoriti in se mora okrepčati." In sluga postavi zlato Čašo ua majhno, s papirjem pokrito mizo ter odide. Villefort gleda čašo trenotek s temnim dvomom, nato jo pograbi in izprazni v dušku, ne da bi odstavil. Bilo je skoro, kakor da upa, da bo ta pijača smrtonosna in ga torej oprosti dolžnosti, katero izvršiti mu je bilo težje kakor umreti. Nato hodi zopet po kabinetu gori in doli, smehljaje se z izrazom, ki bi bil prestrašil vsakega, ki bi ga bil videl. Čokolada ni l)ila zastrupljena, in gospod Villefort ne začuti ničesar. Ura zajutreka bije, a gospod Villefort ne odide v obednico. Komornik vstopi v kabinet, I „Milostiva gospa obvešča gospoda," pravi, »da je ura pravkar bila enajst in da se ob dvanajstih prično seja." »Prav," pravi Villefort. In naprej ?" „Milostiva gospa se je oblekla. Čisto pripravljena je in j želi vedeti, če gospoda spremi." j »Kam?" »V justično palačo." »Toda zakaj?" „ Miloš ti va gospa pravi, da bi rada prisostvovala tej seji." „Ab," pravi Villefort, skoro prestrašen, »to si želi!" Sluga stopi korak nazaj in pravi t »če gospod želi oditi sam, sporočim to milostivi gospej." VUlefort trenotek ne odgovori in si gladi svojo kakor ebenovina črno brada, „Recite milostivi gospej," odvrne končno, „da želim ž njo govoriti in jo prosim, naj me počaka v svoji sobi." „Da, gospod.K „Potera se vrnite, da me obrijete in obležete." »Takoj." Komornik izgine, a so za nekaj trenotkov vrne, obrije Villeforta in ga obleče črno. Ko konča delo, pravi: , „Milostiva gospa je čisto pripravljena in pričakuje gospoda." „Takoj grem k nji." In Villefort odide z akti pod pazduho in s klobukom v roki proti sobi svoje žene. Pred vrati trenotek postoji in si obriše z robcem znojno Celo. Nato odpre vrata. Gospa Villefortova je sedela na otomani in nestrpno listala žurnale in brošure, pri katerih &i je Edvard dovolil veselje, da jih je raztrgal, še predno jih ;¦ 'mela mat* Čas citati. Bila je oblečena za odhod. Klobuk je lež. poleg nje, itf oblačila je rokavice. „Ah, tukaj ste, gospod," pravi s svoji-a mirnim glasom. „Moj Bog, kako ste bledi, gospodi Gotovo ste zopet, de',!Ii celo noč? Zakaj niste prišli k zajutreku? Torej aH me ho^o; vzeti s seboj, ali naj grem sama z Edvardom?" Gospa Villefortova je ua ta mnoga vprašanja gotovo pričakovala mnogib odgovorov. Toda na vsa ta.vprašanja ostane gospod Villefort hladen in nem kakor kip. „Edvard," pravi nato in se ozre v svojega sina z ukazu-jočim pogledom, »pojdi se igrat v salon, kajti govoriti moram s svojo materjo na samem." Vide* to mrzlo vedenje in ta resolutni ton, gospa Villefortova zatrepeta. Edvard dvigne oči in pogleda svojo mater. Ker mu t« ne ponovi Villefortovega povelja, naprej lomi glave svinčenim vojakom. priloga >te" iUlidne 26 septembra 1906. Pravijo, da ima zagotovljenih oni nem-Slci brivec 100 abonentov. Laški mešCani-obrtniki naj bi vendar enkrat pošteno obračunali s tisto bedasto poli-litiko goriškega magistrata. Zrelostne izpite so prestali v jesenskem terminu na gimnaziju: Josip P o v š i č, Danijel Kom avli, Anton P.etelin, Ferd. Prinzig, A. Pin"at in A^Ta^es^chv^^' Veselica na Mlrenski cesti. — »Bralno in pevsko društvo Št. Audrež" priredi v nedeljo 30. t. m. svojo obiCajno jesensko veselico, in sicer na Mirenski cesti tik topničarske' voj ašniče'v gosfimipri Makucu s sledečim veporedom: 1. Fučik: /Triglav"* korač., svira voj. godba. 2. Ferjan-46: „Oj slovenska žemljica", poje moški zbor. 3, Parma: »Pozdrav z Gorenjskega", valček, svira voj. godba. 4. Vilhar: „Poljetni zvuci", poje mešan zbor društva »Nada" iz Sovodenj, fi.Oftenbach: »Hoffmannove pripovedke", svira godba. 6. Hajdrih, »Morje Adrijansko", poje moški zbor. 7. Vilhar: »Slovo", poje bralno in podp. društvo iz Gorice s spremljevanjem orkestra. 8. .Parma: Intermezzo iz opere „Ksenija", svira voj. godba. 9. Ksaverij Andrejev: »Rusofil", šaloigra v enem dejanju. 10. »Paradna straža" iz Sovodenj. 11. Javni ples. — Ker se vrši veselica tako rekoč na pragu mesta, se je nadejati mnoge udeležbe tudi od strani meščanov. Torej v nedeljo vsi v Št. Andrež I Trgovski In obrtni shod. — Trgovsko iu obrtno društvo za Goriško priredi dne 14. oktobra t. 1. v Tolminu shod trgovcev in obrtnikov. Shod ima v prvi vrsti namen, obuditi med trgovci in obrtniki stanovsko zavest ter pridobiti trgovce in obrtnike za enotno stanovsko organizacijo. Razpravljalo se bode pa tudi o potrebi slovenske velike trgovine s špecerijskim in kolonialnim blagom v Gorici, Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani se udeleži tega shoda po odposlancih. Odbor-nik društva » Merkur" g. Karel Meglic bode na shodu govoril o potrebi in koristi stanovske organizacije za trgovce in obrnike. Želeti je, da se te važne prireditve udeleži kar največ slovenskih trgovcev in obrtnikov, po otvoritvi nove železnice je tudi ljubljanskim trgovcem in obrtnikom mogoče opraviti pot v mm dnevu. . Prihodnje porotno zasedanje v Gorici je naznanjeno po mestu na lepakih samo v laškem jeziku. Podpisan je predsednik višje sodnije v Trstu. Že navaden takt bi zahteval, da se razglasi kaj takega v jezikih, ki sta običajna v Gorici, in pričakovati bi pač smeli, da se ne poniža sodnija, pri kateri moramo iskati najvišjo potenco pravice, na stališče goriškega magistrata, ki dosledno prezira in žali meščane slovenske narodnosti. Samolaško naznanilo od strani sodnije je izzivanje Slovencev v mestu, in nikakor nas ni volja, trpeti kaj takega od sodne oblasti. Zato zahtevamo tudi slovensko naznanilo. — Sodnija bi pač morala v svoji pravičnosti že sama priti do tega, da bi razglašala take reči tudi v slovenskem jeziku — ali pri nas je že tako, da se moramo boriti za vsak košček pravice našega jezika posebej. Treba bo najbrže celo interpelacije v državnem zboru, da spoznajo naše sodnije potrebo slovenskega razglasila. Kolesarsko društio »Gorica" priredi v soboto ob 8 Vf zvečer pri »Zlatem jelenu" v društveni sobi zabaven večer. Ob tej priliki se razdele dirkačem darila z zadnje dirke. rt^.4i!!lfcP!!fiLLW|!lL!Pi|:. — Ustanovila se je družba »International River Jordan Water Companv". Ta družba bo zajemala vodo iz 'Jordana, jo spravljala v sodih v Severno Ameriko, tam jo denejo lepo v steklenice ter razpošiljajo po svetu. Pač nevarna. konkurenca lurški vodi; in utegne se zgoditi, da pride ljubljanski Smolnikar s svojo lurško vodo v konkurz. — Uspehi vode i? Jordana bodo sevedataki, kakoršni-so oni vode iz Lurda. Hlgijens krog svetogorskega svetišča. — Pišejo nam: O higijeni v cerkvi se je govorilo pred kratkim v »Soči" — naj spregovorim jaz o higijeni okoli cerkve, in sicer okoli svetišča na Sveti gori. To svetišče ima krog iu krog vrsto nesnažnih stranišč, ki razširjajo grozen smrad, da se človeku kar želo.kc obrača. Mislimo si romarja, kateri pride peš iz daljnega kraja, tešč in utrujen na božjo pot ter mu vdari v nos ta kuga kot prvi pozdrav Svete gore. Posebno na severni strani od obeh strani so stranišča v takem stanu, da se človek istih niti v sili ne more posluževati. Koliko tisočev ljudi roma skozi celo leto na Sveto goro, in vsi ti se morajo do sitega navžiti tega Bmradu iz stranišč, namesto svežega gorskega zraka, ter morajo opravljati telesno potrebo po vseh kotih — celo korak Oddaljeno od cerkve, ker ni snažnih stranišč, kamor bi človek lahko stopil. — Nekateri posebno pobožni romarji morda mislijo, da sta neznosen smrad in neudobnost spojena z romarsko pobožnostjo ter jim Mati božja za to vpiše par sto dni odpustkov na dobro I —Res neverjetno, da uprava svetogorskega svetišča prav nič «e skrbi za snago krog cerkve. Koliko denarja nanosi ubogo ljudstvo dan na dan cerkvi za maše in razne druge »namene"! V cerkvi imajo nalašč nastavljenega patra, kateri ne opravlja drugega nego vknjižuje ta verski davek. Toliko obzira pa nimajo do fo-marjev/ da bi jim privoščili čedna stranišča. To je smrad po Sveti gori, da je škandal. Toliko so govorili na katoliškem v Ljubljani o higijeni, ali da bi skrbeli za higijeno tam, kjer so poklicani oni v tako skrb, o, tega pa ne! Ali Čakajo morda, da naredi Mati božja svetogorska čudež ter se sama oprosti smradu? Kako le morejo živeti patri v takem vzduhu! Poklicana pa je tu posvetna oblast, da ukrene, kar potrebno, da namreč vse sčistijo ter se drže higijene pobožni patri, dotle* pa naj se prepove romanje na Sveto goro iz zdravstvenih ozirov. BOŽJI pot in politika. — Na Ogrskem se nahaja na meji proti Avstriji božja pot Eisen-stadt, kamor prihaja vsako leto vse polno avstrijskih romarjev. Letos pa ni bilo nobenega, ker je napovedal bojkot Materi božji v Eisen-stadtu sam dunajski župan Lueger. On je sovražnik Ogrom v politiki, zato pa tudi ne čisla Matere božje na Ogrskem. — Duhov-. fifiina v škofiji Rab, kamor spada Eisenstadt, pa ni sprejela kar mirno Luegerjevega bojkota, ma;več je začela z agitacijo, da naj Ogri bojkotirajo avstrijska božja pota, zlasti Marijino-celjsko. Zgodilo se je to z uspehom. Nobenega ni bilo z Ogrskega na imenovano božjo pot. In tako mora biti sedaj dobra romarjem v prizadetih deželah..domača-Mati božja; poprej ni bila dobra, so morali hoditi drugam tožit jej svoje bolečine in darovat kaj v »dobre namene". Italijansko Alojzijevišče v Gorici ima podobo bolj kaki norišnici, nego kulturnemu zavodu. Dečki so tako razposajeni, se derejo in rujo-vejo ves dan do pozne, ure v večer. Po osmi uri zvečer kvarijo drugače sicer lepe pesmi, na čelu jim tuli neki medvedov glas; načelniki jim pustijo delati, karkoli hočejo, tako, da sosedje nimajo miru ne po dnevi ne zvečer. Zadnji čas je, da to neha. Prizadeti. Veselica »Slovenske Čitalnice" v Ool. Vrtojbi. — Smola, katera je preganjala »Slovensko Čitalnico" prejšnjo nedeljo, da je morala veselico odložiti za en teden, se je zopet pojavila to nedeljo tako, da se je zamogla vršiti le polovica vsporeda. Potem je pregnala ploha na veseličnem prostoru zbrano občinstvo pod streho. Čitalnični tamburaški zbor je udarjal »Iz slovenskih planin". Ta zbor šteje komaj eno leto, in nikdo si ni mislil, da izvrši v tako kratkem času tako težavno delo. Mesto pevskega društva »Podgore" so nastopili »Zvezdaši" iz Sovodenj, kateri so zapeli skladbo »Cigani". Peli so sicer dobro, toda tenor šolo je bil nekoliko prešibak, Udarjali so še tamburaši iz »Št. Andreža", zapel je še dobro polni zbor iz Gor. Vrtojbe in živahne veselice je bil prehitri konec. Vršil se je potem ples. Udeležba je bila tolika, da so stroški kriti. Pete maše. — Pete maše so drage, ali ljudje so tako pametni, da plačujejo vedno več petih maš. V časih pride prav na čuden način do pete maše. Neka ženska je prišla pred kratkim v bližnji okoličanski vasi prosit v štacuno, naj jej dajo za Božjo voljo moke za kruh, ker da nima nič, in otroci, katerih ima (>, so lačni. Prosila je moke - - zaslužek moža je dala pa za peto mafo po ranjkem tastu, ki jej ni zapustil Čisto nič premoženja, J,e za maše si je izgovoril 32 K zase in še za svojo rajnko ženo, ki je že 30 let pod zemljo. »Nevesta" je še poznala ni — pa daje denar za maše. Vse dni celega tedna so v oni vasi včasih pete maše. Včasih so bile le 1 ali k večjemu 2 na teden. Pozneje pa se je vteplo ljudem v glavo, da plačujejo kar za vsakdan pete maše, po 5 — G K. Koliko to znese na leto?! Duhovniki postajajo bogataši,ljudje pa berači. Slučaj one žene govori jasno. In duhovnika ni nič sram vzeti denar od take uboge reve za ljudi, ki so še zdavnaj umrli 1 To, to je tudi velika kmetska hiba, da polni črno malho s takimi nepotrebnimi izdatki. Živeti* je treba pametno in pošteno, kaj maše! Kmet naj nemško JOVOrl! --Poroča se nam, da je železniški uradnik v Hudijužni zahteval od nekega kmeta, naj govori na postaji ž njim ~ nemško. Če je res, je pač to višek nesramnosti. Stvar preiščemo še natančneje, ker nočemo trpeti, da bi se tako postopalo z našim kmetom od strani'državnin železniških uslužbencev! Odšel je Iz Gorice monsgr. Alpi, profesor v fojem osrednjem semenišču in mnogoletni urednik klerikalnega lista „L'Eco". Alpi je bil v Gorici izza svojih mladih let. Vstopil je sedaj v red jezuitov ter odfrl v Italijo, ki je njegova domovina, Alpi ima 61 let. Sodnljskega slugo v Gorici J. Lutmana, Laha, toži^ nekdo radi razžaljenja Časti, ,W_ga_je zmerjal s - 7porco di ščavo"7 O razpravi sporočimo. Nesreča na kolodvoru v Jeseničan. — Na jeseniškem kolodvoru je v ponedeljek povozil vlak železniškega uslužbenca Prosena. Bil je takoj mrtev. »Katoliški" Župan. — V sobotni številki je bil opisan zopet enkrat v dopisu iz rihemberške občine tamkajšnji župan Pavlica. Mož je tako neroden in malopriden, daje naravnost škandal za Rihemberg, da ima takega župana. Toda Pavlica, oče goriškega dohtarja Pavlice, velja za »katoliškega" župana, čeprav uganja reči, katerih bi se vsak mož sramoval, in čeprav plešejo jn godejo v njegovi krčmi ves sveti postni čas. »Katoliški« mož je — ker je slepo udan nuncem, ki nič ne vidijo njegovih slabih stranij, da je le njihovo politično orodje. Kadar pride nadškof in knez v Rihemberg, ne bode priporočal, naj volijo katoliškega župana, ker ga že imajo. Se pač vidi, kaj umejo Črni politiki pod besedo »katoliški" in koga smatrajo, za katoliškega moža. — Če bodo tako nadaljevali, bo izraz »katoliški" kmalu razžaljenje in psovka za poštenega človeka! Za dobre namene m more pepel ničesar storiti — tako poroča centralni poročevalni bir6 avstrijske katoliške duhovščine. Kar dobi papež, porabi za se in za svojo gardo. Tako pravijo. — Seveda ne more storiti ničesar v dobre namene — ker ima samo (5 milijonov na leto! „ln (jUlSCB kelne Čitalnica". - Tako je zapisala poštarica v Kojskem na pismo, katero je vrnila v Gorico. Ali ni mogla napisati po slovensko? Zahtevamo, da se v prihodnje v takih slučajih poslužuje slovenskega jezika. — Potem pa: Kojsko je Kojsko in ne Quisca, in radi nemškutarske poštarice slovensko Kojsko še ni dvojezična vas! Županstvo naj štori korake, da pride proč s poštnega pečata laška spaka „Quisca" ! PelagrOlOŠM kongres se vrši v Milanu. Na ta kongres je šel tudi furlanski državni poslanec Antonelli. Mesto SOdnega Sluge je razpisano pri tukajšnji c. kr. okrožni odniji. Mesto pritiče potrebno kvalitlkovanemu Slovencu. Prošnje je vložiti do 4. nov. t. 1. pri okrožni sodniji v Gorici. „Edvard," zakriči gospod Villefort tako ostro, da otrok škod s preproge, ,,ali ne slišiš ? Pojdi!" Otrok, ki ni bil navajen takega ravnanja, ves prebledi; toda težko je reči, ali od jeze, ali od strahu. Njegov oče stopi k njemu, ga prime za roko in poljubi na čelo. „ Pojdi, dete," pravi „pojdi!" iMvard odide. Gospod Villefort gre k vratom in jih zaklene za njim. nMoj Bog, kaj vendar je?" pravi mlada žena preplašena iu zvedavo pogleda svojega moža. „Madame? kje imate spravljen strup, katerega se navadno poslužujete?" pravi prokurator počasi in ostro ter stopi med svojo ženo in med vrata. Hripav, zamolkel glas, niti krik, niti vzdih, se izvlje iz PrsU mlade žene, ki prebledi kakor smrt »Gospod," pravi, »jaz — jaz vas ne razumem." Iu onemogla omahne na zofo. »Vprašam vas," nadalje Villefort s čisto mirnim glasom, »pvašam vas, kje imate navadno spravljen strup, s katerim ste »morili svojega tasta, gospoda de Saint-Mdran, mojo taščo, Barroisa in mojo hčerko Vaientino." »Ah, gospod?" vsklikne gospa Villefortova in sklene svoje roke, nkaj pravite?" »Ne izprašujte, ampak odgovarjajte!" »Komu? Sodniku ali soprogu?" zajeclja gospa Villefortova. »Sodniku, milostiva, sodniku!" Pogled na bledo ženo, na njen preplašeni pogled in trepetajoče telo je uudil strašen prizor. »Ah, gospod..." zajeclja, »ah, gospod..." To je vse. »Vi ne odgovorite, milostiva?" vsklikne strašni izpraševalec. ^flto pristavi s smehljajem, ki je bil strašnejši nego njegova jeza: Vsekakor pa je res, da ne tajite." Mlada žena se zgane. »In nemogoče vam je tajiti," nadaljuje Villefort in iztegne svojo roko proti nji, kakor da jo hoče zgrabiti v imenu postave. »Te različne zločine ste izvršili z najbrezstidnejšo ročnostjo, katera pa je varala samo one, ki so vas ljubili. Odkar je umrla gospa de Saint-Mčran, sem vedel, da živi v moji hiši morilec; povedal mi je gospod d' Avrignv. Po Barroisovi smrti sem — Bog mi odpusti — nekoga sumil, in sicer ongeljsko bitje! Toda po Valentinini smrti mi ne ostaja noben dvom več, milostiva, in sicer ne samo meni, ampak tudi drugim ne. Dve osebi vesta za vaš zločin, mnogi slutijo, da ste vi morilka, in vse pride v javnost. In kakor sem vam pravkar rekel, milostiva, ne govorim z vami kot soprog, ampak kot sodnik!" Mlada žena zakrije svoj obraz z rokami. „0 gospod," zajeclja, »prosim vas, ne verujte dozdevanju !•' »Ali ste strahopetna?" vsklikne Villefort prezirljivo. »Da, res, vedno sem opažal, da so zastrupljalci strahopetni. Ali ste strahopetni tudi vi, ki ste imeli toliko strašnega poguma, da Bte gledali, kako umirajo pred vašimi očmi dva starca in lepa mlada deklica?" »Gospod, gospod!" »Ali ste strahopetni vi," nadaljuje Villefort v rastočem razburjei.' \ .vi, ki ste prisostovali tako mnogim smrtnim bojem, ki ste kovali tako peklenske naklepe in s čudovito izurjenostjo in vspešnostjo pripravljali smrtonosne pijače? Ali ste vi, ki ste računili tako izvrstno, čisto pozabili računiti s tem, da se vaš zločin lahko izve? O, to je nemogoče, in gotovo ste prihranili za se strup, ki je milejši, a umori še mnogo hitrejše, da odidete v tem slučaju kazni, ki bi vas čakala. O, to ste storili, ali ni res?" Gospa Villefortova vije roke in se zgrudi na kolena. »Dobro vem," pravi prokurator, »dobro vem, da priznavate, toda priznanje pred sodnikom in v poslednjem hipu, ko ai več mogoče tajiti, kazni ne olajša." »Kazni!" reče gospa Villefortova. »Kazni, gospod? Že drugič ste izgovorili to besedo 1" »Gotovo. In ali vi, ki ste štirikrat kriva, mislite, da ji ubežite? Ali morda mislite, da ubežite kazni zato, ker ste žena onega, ki kazni določa? Ne, milostiva; rablju vsakega zastrup-Jjalca, in naj bo kdorkoli, če ni bil, kakor sem vam pravkar rekel, tako previden, dR je prihranil tudi za se nekaj kapljic svojega smrtonosnega strupa." Gospa Villefortova strašno zakriči; grozen strah spači njen obraz. »O, ne bojte se rabljeve roke, milostiva," pravi kraljev prokurator; »nočem vas onečastiti, kajti na ta način, bi one-častil tudi samega sebe; ne, nasprotno, če ste me razumeli, morate le predobro vedeti, da ne umrjete po rabljevi roki." »Ne, nisem vas razumela. Kaj hočete reči?" zajeclja nesrečna žena vsa zmedena. »Reči hočem, da žena prvega sodnijskega uradnika v glavnem mestu ne sme omadeževati imena, ki je doslej brez madeža, in onečastiti moža in otroka naenkrat." »Ne, o ne!" »Torej, milostiva, to bo od vaše strani dobro delo, in za to dobro delo se vam zahvaljujem." »Zahvaljujete se mi? In za kaj?"- »Za to, kar ste pravkar rekli." »Kaj sem rekla? Izgubila sem glavo; ničesar več ne razumem; moj Bog, moj Bog! In mlada žena vstane; njeni lasje so razmršeni, na ustnice jej silijo sline. »Milostiva, odgovorili ste na vprašanje, katero sem vam stavil, ko sem vstopil: Kje imate shranjen strup, ki se ga običajno poslužujete, milpstiva?" Gospa Villefortova dvigne roke proti nebu in jih krčevito vije. — . „Ne, ne," vsklikne, »tega hočete!" BiClkelJ |e Ukradel neznan tat g. Karlu Ta-ssinuf Vreden je bicikelj 140 K. Tri trafike se-oddajo v Gorici, in sicer na Travniku, v Gledališki ulici in v ulici Ma-cello. Prošnje do (i. oktobra t..l. PatfOlejU se cena zviša za 1 krono pri 100 kg. Na 14 dni! so zaprli 60 letno Marijo Silič, ki je v pijauosti dela:a Škandal na javni ulici. Izpred SOdnljO. — 20 letni A. Kolari« iz Dolenj je bil tožen javnega nasilstva, ker se je protivil varstvenim organom. Pred sodnijo je dobil le 7 diuj zapora: zgovarjal se je na pijanost. 45 letni Jak. Vižintin iz Zagraja je imel v hiši doma smodnik, katerega pa ni zadosti skril, ker kmalu je prišel do njega 15 letni sin Josip, ki ga je zažgal na polju ter se pri tem poškodoval v spodnjem delu telesa. Vižintin je bil obsojen na teden dnij strogega zapora. Težke telesne poškodbe sta bila obtožena Anton in Peter Margarit iz Muscoli, oče in sin. Poškodbo je trpel Iv- Molinari. Peter Margarit je obsojen na 1 mesec, Anjon pa na 3 mesece težke ječe s postom in na troške 271 K za bolečine Molinarju. Okraden. — Mašinistu pri tvrdki Bramo, Ivanu Sebalju iz Nove Gradiške, je nekdo ukradel 190 K denarja ter uro z verižica v vrednosti 26 K. Sumijo nekega Fregnarja, | bivšega delavca pri Bramu, katerega sedaj išče policija. Alojziji LeslC8, babica v Gorici na cesti Josipa Verdi, naša rojakinja iz Brd, se toplo priporoča slov. damam; je jako spretna v svoji stroki. — Ker le praieč tepel konje, je bil naznanjen policiji voznik Ivan Poberaj iz Solkana. Padel je, ko je tekel na kolodvor južne železnice, 17 letni Fran Nemec. Spodtaknilo se mu je, in zadel je ob kamenje na čelo tako hudo, da je obležal nezavesten. Prenesli so ga v bolnišnico. Namesto r Ameriko— zaslužek doma. — Piše se nam: Hosto Vrbovskof pošta Cetinj, kupil je gosp. Rebeschini. Potrebuje za sekanje 100 delavcev, in 100 delavcev za napravo »Šve-larjev" in (žganje) kuhanje oglja. — Delo traja celih šest let, in to poleti in pozimi. Oglasi se pismemo: — Rebeschini. Birčna vas, Kudolfovo. Lepak z voznimi redi železnic, pošt, parobrodov itd. izide takoj, ko bodo ustanovljeni za zimsko dobo (do maja 1907.) Letošnji lepak bo še. posebnega pomena, ker bo imel tudi vozni red bohinjske železnice. — Ta novi lepak razširimo tudi po Gorenjskem o gostilne, društua in sploh u vse javne prostore. Da visi drugod povsod, to ved6 naši čitatelji. Ker je Gorenjsko pritegnjeno Goric! v trgovskem oziru, bo ta le- pak nova in uspešnejša reklama za. tvrdke, ki bodo na njem. j Pa še nekaj uvedemo letos, kar bo v korist inserentom. — Meseca maja 1907. bomo tiskali samo osredje z voznimi redi tako, da se bo dalo lepo na- ( lepiti na zimski lepak. Tako bodo imeli oglasi veljavo celo leto. j Določenih je 30 oglasov. Cena 20 kron za oglas. Prednostni oglasi po pogodbi. Lepa meblovana soba s posebnim uhodom se odda v ulici Bagni št. 10. H. nadstr. Razgled po suetu. DrŽaiBi 2bW. — Včeraj je minister SehB-naich odgovarjal na interpelacijo glede vojaka j Zwergerja, rekoč, da prizadeti major nima s nikakega povoda, opravičiti se pred zbornice { O odgovoru se je otvorila debata. Hrvatski j poslanci so vložili glede dogodkov na Beki in v Dalmaciji interpelacijo, naperjeno proti Pittakovi; v tej pojasnjujejo, kaka je resnica glede" teh dogodkov. Zbornica je dognala včeraj lekarniški zakon. Lahi so interpelirali glede dogodkov ob i dohodu nemških pevcev iz Ljubna v Pulj, ter glede globe 14 meščanom puljskim po 10—50 K radi klicev in nemirov ob tem dogodku. Odsek za volilno reformo. — Pododsek od-! seka za volilno reformo se je posvetoval o ! predlogu posl. Starzvnskega glede omejitve j kompetence državne in deželne zakonodaje. Herold, Kienmann in Vogler so izročili izjave, v katerih pravijo, da se z ozirom na stališče, ki so je označili v odseku za volilno reformo, le protestuje" udeleže razprave v pododseku. — Posl. Starzvnski je na to v daljšem govoru utemeljeval svoj "predlog. Na to je stavil več predlogov glede spremembe državne in deželne zakonodaje, ki se nanašajo na spremembo § 12. državnega temeljnega zakona. Po tej spremembi naj bi deželna zakonodaja v stvareh, spadajočih v njen delokrog, zamo-gla izdajati določbe tudi na polju kazenskega pravosodja, redarstva in civilne zakonodaje, v kolikor ne nasprotujejo temeljnim določbam in uredbam civilnega in kazenskega prava. Druga sprememba tega paragrafa naj prizna deželni zakonodaji pravico, da razvija na polju organizacije avtonomne uprave zakonodajno sodelovanje, istotako tudi v organizaciji državne uprave. V debati so se izvzemši posl. Tollin-gerja zastopniki vseh nemških strank odločno izrekli proti vsakemu poskusu spremembe državnega temeljnega zakona. Ministerski predsednik baron Beck je rekel, da je vlada proti spremembi ustave. Nato je min. predsednik zaključil sejo. Odsek za volilno reformo je nadaljeval posvetovanje o volilnem redu za državni zbor o § 17. (volilni komisarji). Ministerski pred- sednik se je izjavil proti predlogu dr.a Tavčarja, po katerem naj bi na volilni dan praznovale šole, uradi in sodišča. Na to je bil § 17. vsprejet v obliki, predloženi od vlade, tako tudi § 18., 19. in 20. Pri § 21. (sklepi volilne komisije) je zahteval posl. Šusteršič, naj imajo tudi volilni komisarji pravico prigovarjati. Vsprajet je bil tudi § 21. z dodatnim predlogom posl. Hru-bega glede prigovorov proti upravičencu za volitev. Sprejeli so včeraj § 92. glede dolžnosti volilnih komisarjev ter pričeli s § 23. (postopanje za časa volitve.) Seja je zopet danes. Poslanik biron Calice v Carigradu je stopil v pokoj. Cesar mu je podelil ob tej priliki dedno grofovstvo. Grof Calice se- nastani v Št. Petru pri Gorici. Vič državnih poslancev pride te dni v Pulj, kjer si ogledajo brodovje. Splošno StatkO so vprizoiili v Budimpešti stavbinski delavci. Veliko delavcev je odšlo iz Budimpešte. Mednarodni kongres trgovinskih zbornic so otvo-rili 24. t. m. v Milanu. Otnkl ffgla I morja. — Včeraj je vrgla v Trstu neka še neznana ženska novorojenčka v morje. Truplo so dobili kmalu iz morja; morilko iščejo. Pretf ntnlO I Trste se je vršila v ponedeljek razprava proti 28 letnemu H. Bomito in 32 letnemu M. Calligaris, ki sta bila obtožena zločina ropa; da sta namreč v noči na 30, aprila 1.1. napadla Frana Petka v sjlici delle Acque v Trstu, ko je šel tam z neko žensko. Bili so trije. Eden je oklofutal žensko, Marijo Žagar, jeden je prijel Petka, tretji je pa zaklical po laško: Ven denar, ali jih pa dobiš! Petku se je posrečilo iztrgati se iz rok napadalcev, Žagarjeva je že prej ušla. Policija je prijela dva izmed teh; ta sta Romito in Calligaris. Pri razpravi sta tajila, pokazalo se je pa tudi, da ni bil storjen zločin ropa, da je bil to bolj navaden pretep ter da tudi Žagarjeva ni bila oklofutana. Calligaris je bil oproščen, Romito pa obsojen na 6 mesecev ječe. Nevarno prenočišče si je izbral 22 letni dninar Andrej Abratn v Trstu, ki je doma iz Sežane. Legel je bil na trati ob ulici del-1' Eremo in tam zaspal. Prej seje pa še izzul in čevlje položil poleg sebe. Ko se je pa zbudil, ni Imel kaj obuti, ker mu je bil mej njegovim spanjem odnesel čevlje neznan tat. A ne le čevljev, marveč tudi 3G kron denarja mu je bil tat vzel iz žepa. Dr. IV. Krstld, znani laški agitator, nekdaj zaveden Hrvat, je umrl v reški bolnišnici umobolen, pozabljen od celega sveta. PoniilOŠČena. — Morilko Frideriko Zeller, ki je bila obsojena na smrt, je cesar pomilo-stil. Sodnija jej je prisodila 20 let težke ječe. Žrtve tlransfca ljubljanskega škofa. - Včeraj je pričelo v Ljubljani nadaljevanje kazenske razprave proti 6 obtožencem glede znane afere v Sori, ko je ljubljanski škof dal izgnati od tam župnika Berceta, Razprava skonča najbrž jutri. DelnlikO opekarno osnujejo v Ilir. Bistrici Glavnice bo treba pol milij. kron. Tovarni bo zidana v velikem obsegu in najnovejem stilu Zsmorce llnčali, - V Atlanti v GeorgiSi so napadli zamorci bele žene ter jih zlorab-Ijali. Ker ta brutalnost zamorcev ni poneha-vala, marveč se je večala, se je vzdignilo več tisoč belokožcev ter šlo nad zamorce katerih so obilo pomorili. ' Nemški socljallstičnl kongres je pričel 23. t. m. v Mannheimu. Otvorila sta ga Dressbach iz Mannheima in Bebel iz Berolina. Kongres svobodnih mislecev se je vrsn v' Buenos Ayresu. Zaključen je bil 23. j. ^ Prihodnji kongres bo v Budimpešti. Obravnava radi atentala z bombami v Mai% je pričela 22. t. m. pred tamkajšnjo porotno sodnijo. Državno pravdništvo zahteva za Fer-rera smrtno kazen, za Nackensapa 9 let ježe. Cerkvene dragocenosti so prodajali nekateri duhovniki na Španskem, V provinciji Leridl je prodal župnik v Gerri različne kipe, grobe itd., znamenite zgodovinske reči iz dvanajstega stoletja. Sedaj je vlada izdala strog ukaz, da ne smejo ničesar prodajati iz cerkve ali iz posesti cerkve. Požari V Galiciji, — Vsled neuspeha agrarnega štrajka v iztočni Galiciji se dogajajo iz maščevanja pogostoma požari na velikih posestvih. Tako je požar na posestvu grofa Po-tockega napravil velikansko škodo. Sodi se, da požigajo rusinski agitatorji. Pobegnil je ogrski grofic Julij Czekorriez, zapustivši v Budimpešti dolgov nič manj in nič več nego 1,800.000 K. Uporaba vodne moči MIHtatskega Jezera. Neka ameriška družba hoče uporabiti vodna moči ,,MilŠtatskega jezera" na Koroškem v industrijske namene. Po Koroškem nameravajo sploh porabiti vse vodne moči in ustanoviti električna podjetja. Po uporabi moči »Milštat-skega jezera" upajo, da dobe moči za 40.000 konjskih sil. Drzen tat v podobi tlfia. — v župnije v Reisach, zgornje Zilske doline, je hodil neki pernati tat v naravoslovni kabinet krast, kjer je posebno redke vrste žuželk pobral. Po zaostalem perju so spoznali, da hodi neki tič žuželke zobat. Da bi tatu prijeli, so pa okno od sobe zaprli ter samo malo od^Uno odprto pustili. In res je tat zopet priletel ter je pozobal nekaj redkih žuželk. Bila je taščica. Seveda so jo prepodili in preplašili, da ji bo bode nikdar več na misel prišlo, na iglice na- | taknjene žuželke krasti. Pozobala je na ta način okoli 150 hroščev redke vrste. j Radi ponarejenega denarja so prijeli v ško- j cijanu pri Mokronogu kmeta Martina Grma, I ki je na semnju izdal 4 ponarejene bankovce po 20 K. Orožniki so našli pri njem.še 35 j komadov ponarejenega denarja. Ne ve se. odkod ima kmet denar. Dunajski rokOVlfiarJI so podražili svoje izdelke za 20%. » »Česar nočem, milostiva, je to, da umrjete po rabljevi roki; ali slišite?" odvrne Villefort. „0 gospod, milost!" »Kar hočem, je pravičnost. Jaz sem na svetu, da kaznujem, milostiva," pristavi s plamenečim pogledom, »in bi izročil rablju vsako krivo žensko, in naj bi bila to tudi kraljica. Napram vam pa sem usmiljen in vam pravim: Ali ni res, milostiva, nekaj kapljic svojega najmočnejšega in najbolj smrtonosnega strupa ste prihranili za se ?" »O, usmiljenje, gospod! Dovolite mi živeti!" »Strahopetna je/ pravi Villefort. »Pomislite, da sem vaša žena!" »Morilka sle!" »Za božjo voljo..." „Ne!" »V imenu ljubezni, ki ste jo gojili do mene!..." »Ne, ne!" „V imenu najinega otroka! Ah, za tega otroka me pustite živeti!" »Ne. ne, ne! Govoril sem. Če bi vas pustil živeti, bi morda napočil dan, ko bi umorili njega, kakor ste umorili druge." »Jaz? Da bi jaz umorila svojega sina!" zakriči besna mati in plane proti Villefortu. »Jaz? Da bi jaz umorila svo-j ega Edvarda J... Ah, ah I" In strašen, demoničen nasmeh, nasmeh blaznosti sledi tem besedam ter se izgubi v hropečem ibtenju. Gospa Viilefortova pade k nogam svojega soproga. Villefort se jej približa. »Ne pozabite, milostiva," pravi, „če se do mojega po-vratka ne zgodi to, kar se mora zgoditi, da vas ovadim in dam zapreti jaz sam!" Žena posluša, globoko sopeča, onemogla, strta. Le njeno oko je še živelo in žarelo v strašnem ognju. »Torej ste slišali," nadaljuje Villefort. »Jaz odhajam, da izrečem smrtno obsodbo nad morilcem... Če vas še najdem živo, bodete to noč spali v ječi." Gospej Villefortovi se izvije vzdih, in uničena se zgrudi na preprogo. Zazdi se, da kraljev prokurator čuti za trenotek usmiljenje; ozre re v njo manj strogo in se sklone k nji. 1 »Z Bogom, milostiva," pravi počasi, »z Bogom!" To slovo rani srce gospe Villefortove kakor morilni nož,! in nesrečna žena omedli. Kraljev prokurator odide in za seboj dvakrat zaklene vrata. XII. Porotniki. Benedettova zadeva je vzbudila velikansko pozornost. Ker se je Cavalcanti tekom dveh aH treh mesecev svojega bleska gibal vedno v elegantni družbi in se kazal na najbolj obljudenih mestih, si je dobil množico znancev. Časopisi so bili polni različnih odlomkov iz njegovega družabnega življenja in iz njegovega življenja na galejah. S tem so vzbudili naj-živahnejšo radovednost zlasti pri onih, ki so princa Cavafcantija poznali osebno ter so zdaj sklenili, da hočejo Benedetta, morilca svojega sokaznjenca, na vsak način videti na zatožni klopi. Mnogim se je zdel Benedetto, če ne žrtev, pa vendar zmota justice: videli so v Parisu gospoda Cavalcantirja, njegovega očeta, in pričakovali, da pride in bo zahteval zadoščenje za svojega sina. Mnogi, ki niso nikdar slišali o poljski suknji, v kateri je prišel stari, dostojanstveni Italijan k Monte Cristu, so z občudovanjem govorili o njegovi odlični zunanjosti in njegovem dostojanstvenem vedenju, česar se mu vsekakor ni moglo odrekati, kadar ni govoril ali računil. Kar se tiče zatoženca samega, se je mnogo ljudij spominjalo, da so ga videli tako ljubeznivega, lepega in Žarečega, da so raje mislili na mahinacije od strani kakega sovražnika kakor verovali, da je Benedetto zločinec, kar se na svetu, kjer igra glavno ulogo denar, dogaja tako mnogokrat. Vsakdo je torej prihitel, da bi prisostvoval seji porotnikov; eni, da bi se nad dogodki naslajali, drugi, da bi jih komentirali, Od sedme ure zjutraj se je prerivala ob omrežju množic« ljudij, in uro pred otvoritvijo seje je bila dvorana že uapolnena s privilegiranci. Beauchamp, kraij časopisja, ki je imel torej svoj prestol povsodi, se je oziral na desno in levo. Zagledal je Chatean-Renauda in Debrava, ki sta dobila izvrsten prostor po dobrot-Ijivosti mestnega sergenta, katerega sta prosila, da je stopil za nju. Mož je vohal ministrovega tajnika in milijonarja in je bil napram svojima odličnima sosedoma tako obziren, da jitw celo dovoli, da obiščeta Beauchampa, in obljubi, da bo ffi* tem pazil na njuna prostora. »Torej vendar prihajamo gledat svojega prijatelja?" pr&n Beauchamp. »Ah, moj Bog, da," odvrne Debrav, »tega plemenite?8 princa! Vrag naj vzame italijanske prince!" »Mož, katerega genealog je bil Dante in ki je pozDsl svoj rod tja do ,Divine comedie'." »Plemstvo vislic," pravi Ch&teau-Renaud flegmatično. »Obsojen bo, ali ni res?" vpraša Debrav Beauchampa. »Ej, moj ljubi," odvrne žurnalist, »zdi se mi, da to morali vi to vedeti boljše. Ali ste videli predsednika pri P0' slednji soareji svojega ministra?" »Da " »Kaj je rekel?" »Nekaj, nad čemur ostrmite." „Ab, govorite hitro, ljubi prijatelj, kajti že dolgo nisem slišal ničesar te vrste." »Rekel mi je torej, da je ta Benedetto, ki ga smatrajo za feniksa zvitosti in prekanjenosti, zločinec zelo nizke vrst« in nevreden poskusov, ki jih narede po ajegovi smrti z »Je80' vimi možgani." 4 poljska podjetnost. Zavedni Poljak baron < jji je kupil v ogrskih Tatrah velikanska ' ^stvfl, ki obsegajo osem celih občin. Na-". J. je ustanovilo delniško društvo, ki i kupit* 1000 kataatralnih oralov zemlje v .6ah da na ta način pridobe nazaj Polja- ilnr je bilo že nekdaj njihovo ter na ta Ji prib*liJo> da se ta svet priklopi Galiciji. AlirsU županijske oblasti ptrseveda sfttf-^ : delati nakupovanju vsakovrstne ovire. Konico za Slepce, ki šteje nad osem ti ič j.ovr imajo v Londonu. Vsebina teh knjig aovrstna ter d0bi vsak svojemu okusu :rtera0 berilo: pripovedke, pesmi, zgodV* "te prirodoslovne in druge znanstvene ^ jn muzikalije. Na razpolaganje so tudi CIii časopisi za slepce. Slavnostna otvoritev narodnega gledelliča v Sofiji. Sofijska „ Večerna Pošta" piše, da bo otvo-'# novega sofijskega gledališča sijajno na-,tt0 s\avjo. Pri slavnosti in pri otvoritvi bodo de\o^aie samo povabljene osebe. Navzoči Id«) ® višJ'1 softJslii kr°S'» diplomatski za-Liki, vojaški dostojanstveniki, narodni po-,ii, kniževniki, časnikarji in umetniki. DllMtiflSkl Strelci. — Pri vojaških vajah v ilmaciji ,se je posebno odlikoval eskadron laiatinskih strelcev. Ta Četa je bila osno-ii 1. 1874. Vojna uprava namerava to četo tožiti na dva eskadrona. Dalmatinski lici bodo tako opravljeni, kakor oni v Ti-i. Kinal meii BiHIŠMm In Črnim morjem. — Busko petuo ministerstvo je sklenilo pričeti z Jdjo kanala med Baltiškim in Črnim morjem. »1 bo dolg 2330 verst. Stroški so praču-pi Ba 75 mil. rubljev. 130,000 mark ukradenih. — Policijsko poro- i iz Monakovega pravi, da je bilo iz kr. rmice ukradenih okolu 130.000 mark no- panih komadov po 10 mark z novčnim Um *l> 1906" v skupni teži 50 kg. Pod «zmco teče neki potok. Skozi zidani kanal, je sedaj radi čiščenja osušen, so prišli tatje nekih železnih vrat, ki so jih vlomili ter toi strojnico v poslopje, kjer je bil shra- b kovani denar. Ud! parnih. - V Lloydovem arzenalu pri Andreju v Trstu so v soboto ob 11. uri pol spustili v morje nov parnik, kateri lilrae sVorwiirts". • /predano vlivanje opija na Kitajskem. - Na ijjitan so izdali ukaz, ki prepoveduje vži-je opija po desetih letih domačinom iti ptuj-t, Ukaz ostro obsoja razvado o uživanju i in zapoveduje državnemu svetu, naj so izvede izpoved. Zračni torpedo. — Iz Pariza prihaja.poroda je inženir Bondi v Bordeauxu je po "nem delu iznašel zrakoplov, katerega uje „Zračni torpedo". Na mestu navad-jbnlasta nosi zrakoplov razstreljive gra-1 ter so vzdigne lahko 5000 metrov vi-. Zrakoplov se da voditi in se lahko », kjer se vodniku poljubi ter ostane ) v zraku več dni, ne da bi bil treba na napolnjevati ga z zrakom. Nosi ga hy- drogenov plin. Zrakoplov je namenjen za ofenzivno bojno orožje. Pri mirnem ozračju lahko preleti 50 km v uri. Vojak aretovan radi vohunstva. — Neki vojak 9. dragonskega polka v Lunevillu, imenom Jeannet, je bil aretovan, ker sumijo vohunstvo. Našli so pri njem pismo, datirano h Strass-burga, *v katerem se mu nekdo zahvaljuje za pl"ejeVd*ppTaB1flro,*p?oBlTmjSgllila o KSvtfterijski puški in za 30 frankov, ki naj mu jih-pošlje. Jeanpet je bil prej podčastnik, toda radi de-zertiranja degradiran. Ustaja na Kubi. — Glasom poročil jz Ha-vane^ta državna tajnika izrazila nado, da bo možno spore med vlado v Havani in ustaši poravnati s pogodbo. Pravita pa, da je zasedanje Kube po Združenih državah edino sredstvo, da se konča državljanska vojna. Poročila Iz Rusije. - Iz Taškende poročajo listu „Dziennik Poteki" brzojavno, da je osemnajst-letni dijak Borvcki ustrelil prokuratorja tamoš-njega sodišča, Saregina. Morilca so ujeli. „Berliner Tageblatt" poroča iz Petro-grada, da se carska rodbina vrne v Peterhof okolo 28. ali 29. t. m. Neosnovana je vest, da se carska dvojica v kratkem poda v Darm-stadt, oziroma v Kodanj. Letiški anarhisti v Ženevi so v ženevskem anarhističnem listu wReveil" priobčili poziv za financijelno podporo anarhističnega gibanja v baltiških pokrajinah, češ, da stane tiskanje agitacijskih spisov v letiškem jeziku mnogo denarja/ V pozivu se povdarja, da pride še za- marsikakega tirana in njegove pristaše poslednja uia. V četrtek je bilo aretovanih 14 členov vojne organizacije kronštadskih socijalistov. AngleSkl parobrod »Celedonia" se je potopil v Sueškem kanalu. premembi, naziranj Vatikana gled^biblijskih študij in socrjataega vpra8atj)a. .1*6" 'verskih šolah in po semeniščih so pregnali jezuitje profesorje svobodnejšega mišljenja; jezuitje so seveda zastopniki ultrakonservativne šole. Obsodbo dela Loisvja so zahtevali jezuitje. Pater Tyrrel je bil črtan iz jezuitskega reda samo zategadel, ker, je pisal neko_.j:aupno_ pismo nekemu svojemu prijatelju, profesorju antropologije. Množijo se obsodbe raznih znanOstnih del, in v kratkem izide nov svllabus, kjer, bodo odlomki takih del obelodanjeni ter^ro* glašeni za protiverske,. in namen bo tudi ta, prisiliti avtorje, da izstopijo iz katoliške vere. »Civilta čattolica" je list, po katerem širijo svoje ultramontanstvo,- in kjer mesarijo razna dela. ' Jezuitje so sedaj ustoličili v večnem mestu svojega generala, črnega papeža, in tam bo rezidiral on kot pravi papež, neviden, vsegamogočen. Jezuitov je izkazanih okoli i5500, v resnici pa jih je mnogo ', več; vseh skupaj, mora biti ukolf ŽfiOOCh So namreč''tudi; po mestih ter žive kot drugi duhovniki, v resnici pa so redovniki; kakor jim kaže, tako* se ravnajo. ' '\ \ ' Jezuitje so razvrščeni v 5 asistenc. * 1. asistenca Italija jih šteje 1U00: 2. „• Francka •„" „' 4000;'' • 3. „ Španija n „ 3400; 4 „ . Augnja „.,„.' 28QO;; ., 5. „ Nemčija „ .„' 3000;:; Jezuitski red. Sedaj ko je zboroval v Rimu črni kon-klave, je posvečevala široka javnost več pozornosti jezuitskemu redu nego navadno. List „Italie" pravi, da ker se je vršil konklave v Rimu, je to znamenje, da jezuitje niso pričakovali, da bi morda napravila na papeža volitev jezuitskega generala v večnem mestu kak neprijeten utis. Jezuitje se papeia nič ne bojijo — iz tega sledi, da ga imajo v svoji oblasti. Dejstvo je, da odkar jo sedel na stol sv. Petra Pij X., postaja jezuitski red vedno močnejši. Pokojni jezuitski general, pater Martin, intimen prijatelj očeta kardinala Merry de Val, se je trudil, da bi bil mladi prelat imenovan državnim tajnikom, kar se je tudi zgodilo. Jezuitje imajo vodstvo duhovnega poduka v glavnem mestu kristjanstva. Znani Collegium Germanicum, Gregorijansko vseučilišče, je v rokah jezuitov. Upiranje Vatikana naredbam Francije glede ločitve cerkve od držav& je posledica nasvetov jezuitov. Avktoriteta patra Martina in kardinala Steinhuberja se je pokazala v_ V ..asistenci" Nemfijja je tudi Avstro -Ogrska, kjer je izkazanih nekaj nad 700 jezuitov ; v Belgiji jih je nad 1000, na Holand-skem 500. Ljudska prislovica v Italiji pravi, da kadar bruha Vezuv, umrje kak tiran. In Vezuv je bruhal, ko je umiral prejšnji genejal Martin. C - Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrbljena kmetija^ obsežna za veleposestvo. Natančneje se iizvb pri g, lv\ Makaroviču na Svv Gori pri gorici. Stanouanje ;sL novembrom 11, v. Gosposki ulici. Več povž naSe u pra v n i š t v o. Alojzija Lesica ttaaiianJb,, da se je* piteseltla iz j Gled'ške ulice št. 17. ha cesto JOSIPA VERDI št 45, li^M nwM t- wM- ia cigarete; Enak »ABADIE" alr „GRlFFONV v korist družbe sv, ?,C!riLa ia Metodah ,: "... !;. (J&aloga.za 'Goriško.) ' ' ' '¦[ " jMJe '¦ ^badi«,, Qriffon, /Wda,' ^ri$toerari<}ue, . . ftegal M. Ud. ; ¦*¦'¦'„;: ..''^'.\"'i" ¦"'¦ Svaljčični omotcki (IMseii) z ustniki vseh vrst,; ruski higijenični itd/itdi ^ Papirnate ceuke za smotke iri smotč^e itd* itd, = Prekupci in tobakarnarji izdaten popust =^=^ Razglednice za tobakl^^^^ '¦•¦; ,:;':':^'"v"^;^Kojga;^ o „Irgouskem domu" in \> Gosposki ulici št. ?. •¦ f»>tJni)Mk>ii ?+& ,Ah,* pravi Beauchamp, nsicer pa je Čisto dobro igral! > princa." iZa vas, Beauchamp, ki, ae mm nesrečni princi studijo t vsn-adoščeni, če morete najti kako napako, nikakor pa j 1 me, ki instinktivno spoznam plemiče in ki ne prezrem tao aristokratične rodbine, naj bo kjerkoli." »Torej niste nikdar verjeli, da je princ?" ,Da je princ? Tako, tako... Da ima pravico do tega? Joda," pravi Dobrav Beauchampu, „ko sem govoril jaz ^dnikom, ste yi pač govorili s kraljevim prokuratorjem?" I»^ai bilo mogoče; zadnjih osem dny se gospod Ville-fU videti. In to je čisto naravno; ta cela vrsta nepri-FJzaradi služabništva in čudna smrt njegove hčerke..." iAdna smrt? Kaj s tem mislite, gospod Beauchamp?" 1*0 da, le delajte se nevednega pod pretvezo, da se to ^ meščanskih odličnjakih," pravi Beauchamp in nastavi fettkalo na oči. '^ motim se," pravi. »Kaj je >« »To je ona." »Katera ona?" "Rekli so, da je odpotovala." »Gospica Evgenija?" vpraša Chateau-Renaud. „Ali se je ulaV* ^ ona, ampak njena mati.a 'G°spa Danglarsova?" 'N«mogoče!« vsklikne Chateau-Renaud. „ Pomislite ven- .eset ^»J po begu svoje hčerke, tri dni po bankrotu »možal« ?br&y nekoliko zarudi in vpre svoj pogled v smer, »gledal Beauchamp. rin°Je-ZaStrta' neP°znana dama," pravi; .,biti mora kaka Cez,nja, morda mati princa Cavalcantija. Toda zdi se mi, gospod Beauchamp, da ste pravkar pričeli pripovedovM i _,,» ' ^dfiva'h.-%T6^» svoj^|^\^ra, Beuuchamp; rekL| sem nekaj zelo zanimivega." . '¦..-.'¦" I ™& &•!!»•;# *jjfi^^ pojasnite mi top to; „Jaz?u • }styar/:d;fi;j^ v> „Da. Govorili ste o čudni smrti gospiče Valentine.? *3•¦';¦i.^Jftnft 'ip^ifii^i^^^^'.^k'^ dr8gtaLJ4fe „Ah, da, to je res. Toda kaj je z gospo ^lnbAHi^{M^^!3ttiM^r: ,W***^wSg.*ft^#aH$«li^-tekii^ ^^J^t-jfMiltt-" da je ni tukaj?« - ro^č* > '••-*¦- - -v ¦ v- y-:^.-,-r, ,; • $ }¦#%" * .Uboga žena!« pravi Debray. > ,BMiw»-**llht me-L P^\ff^:'^^^y9^J^r^^ , •..... .. " ., ,., . -ti.že sama na isto miseLv ?¦* "-'.¦-•i lisno vodo za bolnišnice ali pa dela lepotila za se in za svojel y ¦¦"*. •« ¦* 7. y-. ,. , -v^*- , ^ s*. -.-.- prijateljice. Saj vam mora hiti z*and, da potrebuje za to i: > ^ŠKi* ¦•y5^-\^W58\ vrv--5 i & jedanesmtokaj V vehko. Vesele bi mi bilo, če bi bila 4* pristavljali Edvard, te TenoH^a«' tukaj, kajti zelo Jjubim to Ženo." u .. ¦ »,.» , N • ::? /¦•¦: t;;>; ..ift- 'j^m ^^Ti lo' BIn meni se gmisi," pravi Chateau-Ranana. ¦-',', ^jj \& #> gaja?« "V^ :> ¦¦ l"-- -^iikKfte r^ nZakajj""* . ._.,_. I ^n$ikakor,j včeraj, sem• .sprejelv^npfcrJg.JM^d'^ tfG^ „Sam ne vem. Zakaj clovek.Jjubi in zakaj sovraži? S°~Jspoda..Ville^ta. pp^uSajta!a r '" *v;'¦•¦'--¦ ,. ,v ||; '.i''! vražim jo pač iz antipatije." v: ...',- . ' . (. L..-.^;??bj^8iiw»^,-•-'. y>:^^\::\- :^}:l.- y.J., :&l[**$$*\ ('-J „ Ali instinktivno." ; '. I - - < jutti »* zopet odpustim,.jke^j^;m(^iSe\j^.id^-)g|^ ,Morda... Toda vrnimo šestemu,: W.je boteV;pove-W^*# *Y**#*^^«#**^8H* datiBeauchauip ¦«" / '" "• " nison&npali jestLZdise, daje dobilo to ljubo dete v svojfrroke- m . :.,.-•« , - .-o u -V J « v-i,-1 nekaj, steklenic, stropa/: katerega Mbi proU^imt lq «tf ^f ugft- Torej gospo^" odvrne.***-». i* »^^{j^^^rf^'-^^"««-^--*-^*!**. vedetv zakaj se v hU. gospod« VS^f!^**^«^^ smrfc •' . Barrois, ki je včasih zagodrnjalnairazposajencem, ki ga po- „Pri moji duši," pravi Debray, „priznati moram, da nisem I tQ Dasi uboga Valentina nad svojim bratom pač gotova ni pustil iz očij te hiše,„ v kateri že tri mesece sledi; nesreča 1.^ zagodrIljala>,je Vettdar;gtora,ž;^jp ^storker je-bil Iju-nesreči! Še nedavno; Ob smrti gospiče Valentine, sem govoril bosumen: dal ji je v pyaCo tri kapjjice strupa, in kakor za o tem z madamo." druce je bilo tudi za njo.^vso končano^ BKdo je ta madame ?" vpraSa OWtea^nlrad. iV,. c. A\-. 4Todft'|fraft;:kJ^ &ma A^od^ete?u „Za Boga, ministrova sopiiga^^, A J; -<•'', /j"^ ;" ''^^^fea^^^^^p^^^^t^ ^ug^^sto^^^i^ „Ahr oprostite," pravi:Chateaii:iiena^, J« nB^ahajaj^ res?^p-^|^i^^^VS^?^V "^M ' -^ ¦¦:'—"^-": ¦ - '^V''. k ministrom, ampak prepuščaj to pribcein/. ;'^ > : H'VV "^A%Wn^&^^plr*y'; . ,, „ „Vi 'se razgrevate,barOli'; imejte "iiBinifejije jf-namt* "'*' ^Afr,^dv» Beafe&aralPpi že iSčete odloka. Vraga, „Ničesar "več ne rečem," pravi;Obafed-ifenand} ^todalvprift^e