Spedizione in abbonamento postale
Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 lira
DRUZIHISK
DNI
Če
bra)
pred
o sv. Mihaelu (29. septem-žerjavi še ne gredo, še božičem zime k nam ne bo.
Slovenski rek
Leto XV.
■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■! ii iiiiaiKiiiiiiiini ■■■■■■>
sDRlUiriSKl TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Orednjfitvo In uprava ▼ Ljubljani, MikloSiČeva 14/111. Poštni predal 6t. 845 Telefon 6t. 33-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*/* leta 10 lir, */* leta 20 Mr* vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
V Ljubljani, 16. septembra 1943. štev. 37 (722)
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 3 mm in Širina 55 mm) 7 'ir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem ti^ku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Be posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Fooralel
Danes :
s počil
iw
LJUBEZENSKA NOVE (Gl. str. 3.)
LA
Slovenci!
Vodja Velikonemškega Reicha je izdal, prisiljen po podlem izdajstvu italijanske kraljeve hiše in maršala Badoglia, nemški vojski ukaz, v obrambo Evrope in v varstvo Reicha vzeti Vašo domovino v svoje močno varstvo.
Stavljam Vam vsem poziv, da ohranite red in mir in ne lapustite Vaših delovnih mest.
Nobenemu se ne bo pripetilo gorje, ako se bo pokoraval potrebnim naredbam.
Vsakdo mora iti za svojim
poslom.
Javna prometna sredstva so naprej v pogonu.
V obratih se dela naprej.
Prepoved izhoda od 20. ure do 6. ure ostane v veljavi.
Prepoved vožnje s kolesi velja dalje.
Določila zračne obrambe se morajo izvesti , najtočaeje!
Ropanje se kaznuje s smrtjo.
Varnostni organi so odgovorni za mir in red.
Pokoravajte se torej naredbam vojaških službenih mest!
Tako služite najbolje Vaši domovini in se obvarujete pred hudim.
Ljubljana, 10. septembra 1943.
Poveljnik nemških vojnih odredov:
General RAAPKE, s. r.
DODATNA NAREDDA MESTNEGA KOMANDANTA
1. Kdor je še v posesti orožja kakršne koli vrste, ali si je pridobil orožje od italijanskih oboroženih sil, ga mora nemudoma oddati na mestnem poveljstvu
Tomanova ulica št. 8.
2. Zbiranje več kot 5 (pet) oseb na javnih cestah in trgih ie do nadaljnjega prepovedano.
3. Za zborovanja vsake vrste V zaprtih prostorih je potrebno dovoljenje mestnega komandanta.
4. Poslušanje drugih radijskih °ddajnih postaj kakor nemških }n hrvatskih se kaznuje s smrtjo.
5. Razširjanje neresničnih vesti in letakov vsake vrste, prav tako mazanje sten in hodnikov le prepovedano. . . «,< „,
Mestni komandant.
Hitlerjeve besede nemškemu narodu
Fiilirerjer glavni stan, 10. sept. Fiihrer je imel v petek zvečer iz svojega glavnega stana na nemški narod naslednji nagovor, lci so ga prenašale vse oddajne postaje:
Oproščen težkega bremena že dolgo nas težečega pričakovanja mislim, da je prišel sedaj trenutek, ko spet lahko govorim nemškemu narodu, ne da bi se moral pred seboj ali pred javnostjo zatekati k lažem. Zlom Italije, ki je nastopil, se je mogel že davno pričakovati, ne zaradi manjkanja primernih italijanskih možnosti za uspešnejšo obrambo ali zaradi izostanka potrebne nemške pomoči, temveč zaradi odpovedi ali bolje zaradi pomanjkanja volje onih elementov, ki so sedaj za zaključek svoje načrtne sabotaže povzročili kapitulacijo. Kajti samo to, za čimer so ti možje že leta stremeli, je bilo sedaj izvršeno: prehod italijanskega državnega vodstva od z Italijo zvezanega Reicha k skupnemu sovražniku.
Ko sta Anglija in Francija v septembru 1. 1939. napovedali Nemčiji vojno, bi bila Italija na osnovi pogodb prisiljena, da se takoj solidarizira z Nemčijo. Ta solidarnost pri tem ni temeljila samo na določbah pogodbe, temveč tudi na usodi, ki so jo sovražniki za bodočnost namenili tako Nemčiji kakor Italiji.
Mussolinijeva volja
Znano je, da je bil Mussolini trdno odločen odrediti v Italiji — v skladu s pogodbami — takojšnjo mobilizacijo. Iste sile, ki so sedaj povzročile kapitulacijo, so uspele v avgustu 1S>3!)., da so preprečile vstop Italije v vojno. Kot vodja nemškega naroda sem moral imeti razumevanje za te izredne notranje težkoče Duceja, zato nisem niti takrat, niti kasneje silil Italije k izpolnitvi zavezniških dolžnosti. Nasprotno, pustil sem italijanski vladi proste roke, da sploh ne vstopi v vojno, ako pa vstopi, da stori to v trenutku, ki je njej ugoden in ki ga je lahko popolnoma svobodno določila. V juniju 1940. se je Mussoliniju posrečilo ustvariti notranje pogoje za pristop Italije ob stran Reicha.
Borba na Poljskem je bila v tem času prav tako že odločena, kakor ona na Norveškem in ona proti Franciji in proti z njo zvezanim angleškim armadam na celini. Kljub temu sem moral biti Duceju hvaležen za njegov pristop, o katerem mi je bilo znano, da je bil izveden kljub izrednim tež-kočam v notranjosti, ne proti italijanskemu narodu, temveč samo proti gotovim krogom. Od tega časa sta
stali Nemčija in Italija skupno v borbi; na mnogih bojiščih še je skupno prelivala kri; ni bilo sekunde, da bi z Ducejem dvomila, da bo izid te borbe odločilen za biti in nebiti naših narodov. Zato je Nemčija, ki je bila sama v najtežjem boju, pomagala svojemu zavezniku do skrajnih mej možnosti.
Delo maršala Rommela
Mnoge ponudbe za našo podporo so vojaški oblastniki Italije takoj od začetka naprej ali sploh odklanjali, ali jih sprejemali pod pogoji, ki so bili neizpolujivi. Ob primernem času bodo javnosti podane osnove, s katerih bo razvidno, kaj vse je Nemčija v skupni usodni borbi prispevala za svojega zaveznika in bila pripravljena prispevati tudi dalje. Nemški vojak sam pa je tudi na teh skupnih bojiščih pokazal zadržanje, ki ga povsod odlikuje, kajti brez njegovega posega bi bila severna Afrika izgubljena za Italijo že v zimi 1940/41. Ime maršala Rommela je za večne čase združeno s tem nemškim delom. Ko se je spomladi 1941. Nemčija odločila Italiji pomagati na Balkanu, tega ni storila, da bi izvedla kake lastne namere, temveč le, da bi priskočila na pomoč zavezniku in odstranila nevarnost, ki je bila sprožena po njegovem postopanju in ki je naravno ogražala tudi Nemčijo. Nemčija je doprinesla te žrtve skoro v istem trenutku, ko je imela zaradi vsako uro pričakovanega boljševiškega velikega napada proti vsej Evropi več ko dovolj lastnih skrbi. Kri mnogoštevilnih rojakov je zapečatila zavezniško zvestobo.nemškega naroda.
Nemški Reich in jaz kot njegov vodja pa smo mogli tako- postopati samo v zavesti dejstva, da je stal na čelu italijanskega naroda eden najpomembnejših mož, ki jih je rodila novejša doba, največji sin italijanske zemlje po propadu ntičnega sveta. Njegova brezpogojna zvestoba je dajala skupni zvezi pogoj za uspešen obstanek. Njegovo odstranitev, prizadejane mu nečastne žalitve bodo bodoče generacije italijanskega naroda občutile kot največjo sramoto.
Zadnji trenutki za državni udar
Zadnji trenutek, ki je sprožil že davno sklenjeni državni udar, je bila Duet jeva zahteva po razširjenih pooblastilih za uspešno vodstvo vojne. Najstrožji ukrepi proti odkritim in skritim saboterjem vojevanja, proti na- ...um sovražnikom socialne
pravičnosti in s tem odporne sile italijanske narodne skupnosti, naj bi služili temu cilju. Mussolini ie hotel še v zadnji minuti izločiti zahrbtne sovražnike italijanskega naroda v borbi 7> biti ali nebiti, da bi zagotovil bodobno.st Italije. Razumljiva je bolest, ki sem jo občutil osebno spričo v zgodovini edinstvene krivice, stor-je. 'emu možu, in nevrednega ravnanju katero je nahnilo na raven običajnega zlikovca njega, ki je več ko 20 let živel samo skrbi za svoj narod.
Bil sem in sem srečen, da smem tega velikega in zvestega mož« i,..viio-vati svojega prijatelja. Nikdar nisem bil vajen spreminjati svoje prepričanje od primera do primera, ali pa ga zatajiti. Mnenja sem, da je kljub raznim nasprotnim naziranjem tudi v življenju narodov, nrav tako ..akor med »osainezniki, zvestoba nenadomestljiva vrednota, brez katere bi se človeška družba zamajala in bi se mo. ale prej ali slej zrušiti njene organizacije. Kljub temu so tudi no tem sramot; eni dogodku nemške čete na Siciliji, nemški letalci, možje s podmornic, brzib čolnov, transportnih ladij vseh vrst itd. na kopnem, v zraku iu na morju storili svojo dolžnost v največji meri. Iz razlogov taktične smotrnosti lahko sovražnik to zamolči, naši potomci pa bodo enkrat ugotovili, da so bile po tem času z izjemo nekaterih vrlih italijanskih oddelkov samo nemške čete oue. ki so s svojo krvjo branile ne le Nemški Reich, temveč tudi italijansko zemljo.
Sramoten prelom zavezništva
Italijansko državno vodstvo lahko opravičuje s kakršnimi koli razlogi svoj sklep, prelomiti zavezništvo in se izločiti iz vojne, s tem pa napraviti Italijo še tem bolj za bojišče. I.abko stika to kot nujnost, nikdar pa ne bo moglo najti opravičila za dejstvo, da se je to zgodilo, ne da bi zaveznika poprej vsaj obvestili.
A ne samo to. Isti dan. ko je maršal Badoglio podpisal pogodbo o premirju, je povabil k sebi nemškega odpravnika poslov v Rimu in mu zagotovil, da on, neki maršal Rado-glio, Nemčije ne bo nikdar izdal, da mu mora zaupati in da bo z dejanji pokazal, da je vreden tega zaupanja, zlasti pa, da Italija ne namerava nikdar kapitulirati, še na dan kapitulacije same je poklical kralj nemškega odpravnika poslov in mu prav tako izrecno zatrdil, da Italija ne bo nikd r kapitulirala, temveč da je odločena zvesto stati ob naši strani.
zve" ma z Nemčijo na življenje in smrt. Da, še eno uro po razglasu izdaje, je izjavil italijanski general-štabni šef Roata našemu vojaškemu pooblaščencu, da je ta vest grda laž in angleška propagandna raca. V V istem času je zagotavljal zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva, da je ta vest le tipična britanska prevara, ki jo mora razkrinkati. 15 minut. kasneje je moral priznati, da je za-’ deva seveda točna in da je Italija i res izstopila iz vojne.
V očeh demokratskih vojnih hujskačev in v očeh današnjih italijanskih vladnih mož je morda ta pc. Vipek sijajen primer taktično spretne državniške umetnosti. Zgodovina bo nekdaj sodila drugače in pokolenja Italije so bodo sramovala, da je bila la taktika uporabljena proti zavezniškemu prijatelju, ki je s krvjo in žrtvami vseh vrst izpolnil svojo dolžnost bolj kakor samo po črkah pogodbe.
Rojaki! 2e dve leti sem imel priliko opazovati naraščajoči vpliv teh tudi napram socialnim nalogam Italije odklonilno nastrojenih reakcionarjev in N • nem sovražnih krogov: po zrušitvi Duceja zato ni bil mogoč noben dvom o pravem namenu spremembe režima.
Zato sem po svoji dolžnosti odredil vse ukrepe, ki so mogli biti storjeni, da hi se Nemčija obvarovala pred usodo, kakršno so maršal Badoglio iu njegovi ljudje pripravili ne le Duceju iu italijanskemu narodu, temveč so hoteli v njo pahnili tudi Nemčijo.
Interesi narodnega vojevanja nemškega naroda so zn. ofts 'prav'tako >-sveti kakor obvezujoči. Mj vsi vemo, da 1)0 v tej neusmiljeni borbi po željah naših sovražnikov premaganec uničen, dočim bodo ostale možnosti ži vi j »ii j a samo zmagovalcu. Mi bomo zato s trdilo odločnostjo v velikem in malem vedno posegali po ukrepih, ki bodo norušili nade naših nasprotni- s kov. Pa tudi mnogi čast ljubeči Ila- '
1 i ja ii i so se zdaj še prav celo izjavili I za nerazdružno povezane s sedanjim < bojem obeh narodov.	:
l/.pad Ilalije pomeni vojaško le/ malo, kajti borbo v vsej deželi so že nekaj mesecev nosile in vzdrževale v | prvi vrsti nenu.vo čete. To borbo bomo sedaj nadaljevali oproščeni vseh obtožujočih ovir.
Otročji je poskus mednarodnega i plutomatskega komplota zlomiti nemški odpor kakor v Italiji. Oni zamenjujejo v tem primeru nemški narodi z nekim drugim. Upanje, da bodo našli med njim izdajalca, kakor v!
Nadaljevanje na 2. strani <
Nemške čefe za$edle Rim
Maršal Rommel je zavzel vsa važnejša mesta v severni
Italiji
Hitlerjev davni stan, 10. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Izdajalska Badogliieva vlada ie v zadnjih tednih zbrala za pripravo svojega odpada okrog Rima močne vojaške sile. Za utemeljitev ie navedla nevarnost sovražnega izkrcanja zahodno od Rima.
Po kapitulaciji Italije dne 8. septembra so se med nemškimi in italijanskimi četami pričeli boji za Rim. Nemški vrhovni poveljnik južne vojske maršal Kesselring je pritegnil ojačenja. izvedel napad na Rim in slavil italijanskemu poveljniku ultimat.
Pod tem pritiskom io italijanski poveljnik v Rimu kapituliral. Naše čete so pričele razoroževatj italijanske vojake. Varstvo Vatikanskega mesta bo pre - la nemška oborožena sila. Ob Neaplju in Salernu se nemška armada združuje z italijanskimi četami.
V gornji Italiji je maršal Rommel po kratki. to<la ogorčeni borbi, prisilil italijanske oddelke k predaji. Ceste, ki vodijo s Koroškega in Tirolskega v severno Italijo, so v naših rokah. Zasedli smo tudi ligursko obalo * Ge-
novo in Spezio. Očistili smo dolino Adiže 111 mesta na področju Bologne, Verone in Cremone. Po kratki borbi smo zavzeli tudi Trieste in samo v njem razorožili več ko 90.000 Italijanov.
V južni Franciji ie IV. italijanska armada brez incidentov izročila orožje četam maršala v. Rundstetta. Zasedli smo obalo od Toulona do Mentona.
Na Balkanu se je glavnina italijanskih poveljnikov takoi podredila zahtevam nemškega vrhovnega poveljnika maršala v. Weichsa. Divizije italijanske vzhodne skupine v Tirani iu XI. italijanske divizije v Atenah so že položile orožje. Italijanske vojne in trgovske ladje v Egejskem morju ie prevzela nemška mornarica. Zasedli smo italijanska letališča in najvažnejša pristanišča na Jadranu. Na več mestih se italijanske čete pridružujejo nemški vojski, da bi takoj nadaljevale boi.
S tem ie izdaja, kakršne v zgodovini ni najti večje, padla na izdajalce nazaj. Italijanske oborožene sile ni več. kar bo pa večno, ie zaničevanje izdajalcev.
Dme, mm svoboda
Potopljen sovražni rušilec. — Razoroževanje Badogli-
jeve armade
Hitlerjev slavni stan. 13. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V Novorosiisku so oddelki naše vojske in mornarice uničili nadaljnje oddelke izkrcanega sovražnika. Sovjeti so imeli velike in krvave izgube. Zaieli smo več sto sovražnikov.
Na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča se dalje bije io ogorčeni boji. V protinapadih smo na mnogoštevilnih krajih odbili sovražnikove napade.
Na področju Salerna smo sovražnika v ogorčenih bojih vrgli nazaj v mesto in na obalni pas. Sovražnik je skušal razširiti svoje mostišče in prodreti v višinske postojanke vzhodno od obalne nižine. Bitka se še nadaljuje. Neka naša tankovska divizija je do 11. septembra ujela 26 sovražnih častnikov in 1400 mož. uničila 58 težjih tankov in mnogo drugega vojnega materiala. Nemška bojna letala so v salernski luki potopila dve sovražni trgovski ladji in eno torpe-dovko. poškodovala pa več drugih ladij. Naši brzi čolni so potopili neko sovražno lO.OOOtonsko prevozno ladjo.
Na morju pred Korziko in Elbo so naša hitra letala potopila neki sovražni rušilec,. Spremljevalne enote
nekega našega konvoja so potopilo tri italijanske brze čo'lne.	j
Razorožitev italijanske Badopdijeve armade ie v bistvu končana. Število razoroženih vojakov presega že pal milijona mož. V Italiji, na Balkanu ia v Južni Franciji ie že mnogo oddelkov italijanske vojske pristopilo k nemški vojski in se dalje bori. Tem oddelkom smo delno že poverili varnostno službo, delno pa pomagaj* nemškim četam zavračati napade uporniških tolp.
Zasedli smo vso vzhodno obalo J»- j dranskega morja in vojno luko Pulj. I Tudi odsek Mentone-Genova na obali Ligurskega moria so zasedli nemške čete.
Nemške čete so kljub močnemu odporu Badoglijeve vojske zavzele prfe-dor pod Monte Cenisom. 11. septembra so pa že zavzele tudi prela* Malega sv. Bernarda.
Kakor smo že objavili, so nemški padalci, pripadniki varnostne službo in SŠ-oddelki izvedli udar za osvoboditev Mussolinija, ki so ga imeli ujetega Badoglijevi pristaši. Udar iej uspel. Duee je na svobodi. S tem 6nvo preprečili, da bi ga Badoglijevi pri^ slaši izročili Anglo-Američanom.
Hitlerjeve besede nemškemu narodu
Nadaljevanje s 1. strani
Italiji, pofiva ua popolnem nepoznavanju bistva narodno socialistične države. Njihova vera, da bodo tudi v Nemčiii mogli pripraviti kak 25. julij, počiva na temeljni zmoti, v kateri je tak.i gLde mojega osebnega položaja, kakor tudi glede zadržanja mojih političnih soborcev, mojih maršalov, admiralov in generalov. Bolj ko kdaj do zdaj se kaže ob tem naklepu vprav nemško vodstvo kot fanatično sklenjena Skupnost. Vsaka stiska nas bo le še okrepila v naši odločnosti. Zasebno življenje je pri tem za mene itak že davno prenehalo. Jaz delam v spoznanju iu v zavesti dolžnosti, da bi s svojim prispevkom zagot >■ il življenje mojega naroda za bodeča poko-lenja. l)a imam pravico brezpogojno verovati v ta uspeh, ni utemeljeno samo v moji lastni življenjski noti, temveč v dvigu in razvoju našega naroda.
Leta 1939. smo morali sami in osamlj ni sprejeti vojne napovedi svojih nasprotnikov. Ravnali smo se po naukih Clausewitza, da je junaški odpor v vsakih okoliščinah boljši od bojazljive predaje. Zato sem tudi že J. septembra 1939. v državnem zboru izjavi!, da ne bosta ..»ogla ukloniti nemškega naroda niti čas, niti sila orožja. Od takrat je bil v prvi vrsti po naši lastni moči, sovražnik potisnjen delno več ko 1000 km stran od nemške meje. Samo po mračni poti more terorizirati nemško domovino. Toda tudi tukaj 9o v teku tehnični in organizatorični ukrepi, da bodo ne le njegovi teroristični napadi dokončno zlomljeni, temveč povrnjeni z drugimi in bolj učinkovitimi sredstvi. Taktične nujnosti nas lahko silijo, da v tej orjaški borbi za usodo tu ali tam, na tej ali oni fronti kaj opustimo ali se umaknemo posebnim o izražanjem. Nikdar pa se ne bo zlomil jekleni obroč, ki ščiti Reich, skovan od nemške domovine in vzdrževan po junaštvu in krvi naših vojakov.
Prav v tem času pričakujem, da bo narod z zagrizeno žilavostjo storil svojo dolžnost na vseh področjih te orjaške borbe. Vse razloge ima, da zaupa v sebe.
Stranka mora biti v tem pogledu za zgled. Domovina sme s ponosom gledati na njena dela, kako so njeni člani vedno na novo opravljali svojo dolžnost s heroičnim žrtvovanjem krvi in pod najtežjimi pogoji. Fronta pa nuj se v urah trpljenja pri skoro nadčloveških zahtevah mnogih tednov in mese:ev spominja svoje domovine, ki ju danes prav tako postala vojujoča se fronta, le da najde tu svojo izpolnitev junaštvo starčkov in dečkov, niater, žen in deklet. Sveta dolžnost vsakega vojaka je zato, da še bolj kot doslej izpričuje najvišjo vztrajnost i:i stori vse, kar borba zahteva. Nemški narod še nikdar v zgodovini ni bil z večjo upravičenostjo ponosen na.-t kakor v tem najsilnejšem spopadu vseh časov. Ob tej volji in ob tem delu se bodo razbili vsi poskusi, pripraviti tudi Nemčiji usodo zasužnjenega naroda. Naj se zaveda vsak Nemec, kjer koli stoji, da je od njegovega nastopa in njegove požrtvovalnosti odvisen obstanek našega naroda, usoda in bodočnost novih generacij.
Zato se nen; kemu ljudstvu, mo-icm in ženam y domovini, vojakom na bojiščih, z besedami niti ne more eahvaliti za to, kar store, kar voljno prenašajo in potrpežljivo vzdiC.e. To cahvalo bodo izrekla bodoča pokole-nja, ki bodo spoznala, da jc njihovo svobodno in socialno žago;., vlje.no življenje sad žrtev našega časa. Jaz sam sem neizmerno ponosen, da smem biti vodja tega naroda in sem Bogu hvaležen za vsako uro, ki mi jo podari, da morem s svojini delom uspešno voditi najsilnejšo borbo naše »godovine.
Ukrepi za zaščito nemških interesov spričo dogodka v Italiji so zelo trdi. V kolikor se nanašajo na Italijo, potekajo že sedaj načrtno in uspešno. Primer izdaje Jugoslavije nam je že poprej dal zdravilno hi dragoceno spoznanje. Usoda Italije same pa naj bo za vse tudi nauk, da moramo tudi v urah največji sile in najbolj grenke stiske ostati zvesti zapovedi narodne časti, ostati zvesti zaveznikom in z vernim srcem izpolnjevati, kar narekuje dolžnost. Narodu, ki prestane te preizkušnje pred Previdnostjo, bo nai'«2>t na koucu Vsemogočui kot plačilo lovorjev venec zmage iu s tem
/rad« življenja.
To pa mora biti in bo tudi v vsakem primeru Nemčija!
okoliščinah pripravili in izvršili pripadniki varnostne službe SS in padalskih oddelkov. Badoglieva vlada si je prizadevala, da bi ostalo bivališče D liceja v naistrožii tajnosti. V stremljenju. da zabriše vsako sled za Duce-jem. je bilo njegovo bivališče od 25. julija večkrat spremenjeno, v zadnjem času pa so ga menjali vsaka dva dni. Skrivali so aa na vojnih ladjah in na raznih otokih ter pritegnili za stražo večje vojaške oddelke. Neposredno stražo ie tvoril oddelek karabinjerjev. ki so imeli nalog. da morajo Duceja v primeru poskusa za osvoboditev takoj umoriti.
Potrebna so bila skrbna poizvedovanja. da se ie ugotovilo Ducejevo bivališče in šele zadnje dni je bila naj-
dena zanesljiva sled. Ugotovilo se te. da so Duceia spravili v docela nedostopen gorski masiv in ga držali tam ujetega v naiboli sramotnih okoliščinah. Podjetje za njegovo osvoboditev je vodil neki Hauptsturmfuhrer, po rodu iz Vzhodne marke.
Fiihrer ie podelil udeležencem tega uspešnega udara visoka odlikovanja. Dasi ie imela straža od Badoglia strogo povelje, naj Duceia v primeru poskusa osvoboditve takoj umori. Duce ni bil ranjen. Duce ie takoj po svoji osvoboditvi telefonično govoril s Ftih-rerjem. Nato se ie podal k svoji rodbini. ki io ie posebni oddelek pripadnikov stražne službe SS prav tako rešil iz internacije.
Uspešni napadli nemške vofsice
Srditi boji pri Salernu. — Krvave izgube Aglo-
Američanov
Iz Hitlerjevega glavnega stana,
14. septembra. Nemško vrhovno po-veljništvo javlja:
V Novorosiisku so se izjalovili sovražnikovi napadi v hudih borbah po hišah.
Na fronti od Krasnoarmeiska do Vjazme je sovražnik napadel na dosedanjih težiščih z močnimi pehotnimi in oklepnimi oddelki ter je bil v bistvenem zavrnjen. Krajevni vdori so bili zajezeni.
Na področju pri Salernu so severno od mesta še v teku ogorčene borbe z obupno se branečimi angleškimi divizijami. Potem, ko je bil v dopoldanskih urah včerajšnjega dneva v hudih bojili krvavo zavrnjen sovražni napad proti višinskim postojankam južno od Eboliia. »o začele naše žete na široki fronti napadati. Sovražne postojanke so bile zavzete v naskoku, sovražnik
pa vržen nazaj na svoje prostore, kier se je izkrcal. Jugozahodno od Ebolija hude borbe še trajajo. Krvave izgube Angležev in Američanov so zelo težke. Letalstvo ie ponovno napadalo z dobrim uspehom zbirališča ladij v Sa-lernskem zalivu. Ena križarka ie bila zažgana, tri prevozne ladje pa z bombnimi zadetki poškodovane. V Kalabriji in Apuliji so se zelo šibke nemške zaščitnice z uspešnimi manevri skoraj neopazno ločile od sovražnika. Sovražni oddelki, ovirani zaradi porušeni in miniranja, le oklevaie slede. Letala za daljne polete so na Atlantiku hudo poškodovala z bombami veliko sovražno prevozno ladjo.
Posamezna angleška letala so na vznemirjevalnih poletih v pretekli noči odvrgla samo nekaj bomb v zahodni Nemčiji, ne da bi povzročila kako škodo.
Uradne ure na ambulaoei za bolnejbiraio med cenenimi otroke na oddelku za zdravstveno za- j dražjimi vrstami, ščito mater, dojenčkov in otrok higienskega zavoda (Dečji dom. Lipičeva 3) so vsak delavnik samo od 8. do 10.30.
srednjimi in,
Naredbe metinega komandanta
Posameznim osebam se do 20. septembra 1913 ne bodo izstavljale prepustnice. Delovodje važnih obratov se pozivajo, da se z listo svojih preko bloka stanujočih nameščencev in delavcev, za katere pa morajo prevzeti polno jamstvo, xglase dnevno od 9. do 11. in od 15. do 17. ure pri poveljstvu mesta. Ta odloča, ie je podjetje vojno važno, kar se mora potrditi tudi od mestnega županstva.
Ljubljana, 14. septembra 1943. J.i?:
KOMANDANT MESTA
Vse sc Se v mestu nahajajoče častnike, podčastnike in vojake italijanske oborožene sile i izjemo onih, ki spadajo pod poveljstvo g. generala Nicbiarellija, se poživlja, da se tekom 48 ur zglase ▼ vojašnici Principe di Piemonte v Ljubljani, Poljanska cesta. Če se temu pozivu ne odzovejo, bodo najstrože kaznovani.
Prebivalci mesta, ki dajejo pripadnikom italijanske oborožene sile zavetja, bodo takisto najstrože kaznovani.
Ljubljana, 14. septembra 1943.
KOMANDANT MESTA
*
Prepovedano je vstopati na gozdno ozemlje. Kdor se *aloti tam, bo ustreljen.
Ljubljana, 15. septembra 1943.
MESTNI KOMANDANT
—»-♦H
Kako ie hil Duce osvobojen
Berlin. 13. sept. 0 okoliščinah, pod katerimi ie bil osvobojen Duce. objavlja DNB poročilo. 1* katerega po-tnemamo:
Podjetje, ki se je končalo s tako sen-JMUsionalnini uspehom, so v najtežjih
Uredba
§ 1. I)a se »agotovi preskrba prebivalstvu, ostanejo dosodaj racionirane ln kontingentirano iivljenjske potrebščine še nadalje raeionirane in kon-tingentirane.
§ 2. Prodaja racioniranili in koutingentiranih življenjskih potrebščin je dovoljena samo ■ nakaznicami za življenjsko potrebščine *li pa z nakazili.
§ 3. Dosedanje kazenske določbe ostanejo še nadalje v veljavi.
Ljubljana, 13. septembra 1943.
O e r t e 1, «. r.,
polkovnik in poveljnik odseka
Obvestilo
Poštni promet se nadaljuje neovirano z naslednjimi delnimi omejitvami: Nihče nima pravice do pravnih zahtev glede odprave pisem in zavojev. Pisma in zavitki se laliko oddajajo kakor doslej, vendar na lastno tveganje. Pošta ne jamči niti za priporočena pisma. Zavitki s težo do 6 kg se ne dostavljajo.
Brzojavke se odpravljajo začasno le, če so jih oddali javni oradi ali zasebni uradi, ki služijo javnosti.
Denarne pošiljke, namenjene izven mestnega področja, so dovoljene tudi nadalje.
Pri vseh pošiljkah, namenjenih izven mestnega področja, je treba računati ■ morebitnimi velikimi zamudami.
Telefonski razgovori s kraji izven mestnega področja še niso dovoljeni.
Uradno sporočajo, da bo Narodna
banka bivše kraljevine Jugoslavije v likvidaciji poskrbela potom Nacionalnega zavoda za izmenjavo s tujino za likvidacijo nakazil v markah in dinarjih. ki so bila svofečasno izdana na klirinškem računu Nemčija—Jugoslavija in Bolgarija—Jugoslavija, kakor je predvideno v obstoječih pogodbah. Zato so vabljeni lastniki omenjene vrste nakazil, da do 25. oktobra 1943. ta nakazila polože pri podružnici Banke d’ltalia v Ljubljani, ki bo izdala o prejemu potrdilo.
Vpisovanje v vse ljubljanske ljudske šole za šolsko leto 1943/44 bo v ponedeljek 20. in v torek 21. septembra t. 1. od 8. do 10. ure. Pri vpisu mora vsak učenec predložiti družinsko polo. oziroma rojstni list. spričevalo p cepljenju proti kozam in proti davki in zadnje šolsko spričevalo. Potrdila o cepljenju proti kozam in davici si starši lahko preskrbijo na mestnem fizikatu.
Davčna uprava za mesto v Ljubljani bo sprejemala prošnje za izstavitev potrdil zaradi odmere šolnine samo do 25. t. m. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj prineso zaradi hitrejšega poslovanja s seboj davčne knjižice, da bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti številko računa v glavni davčni knjigi. Obrazci prošeni s° dobe pri dvačni upravi na Vodnikovem trgu 5. II. nadstropje, soba št. 7.
Hrvatska poštna uprava je pozvala vse lastnike radijskih aparatov v Zagrebu. d jih morajo v roku treh dni prijaviti. V prijavi morajo točno navesti vrsto aparata in vsa dosedanja stanovanja, v katerih so doslei stanovali v Zagrebu in v katerih so imeli montiran svoj radijski aparat.
Italijanski Rdeči križ poroča, da ie prevzel zavitke v bivšem vojaškem uradu v Kotnikovi ulici 16 v razdelitev. Odpošiliatelii naj počakajo. da
dobe obvestilo, kdaj nai pride vsak
po zavitek. Takrat nai predloži prejeto obvestilo in potrdilo o prevzemu zavitka po vojaškem uradu. Ker je zavitkov zelo veliko, bodo pakete precej časa razdeljevali. Zato so intervencije za izdajo posameznih paketov brez obvestila brezpredmetne. Pakete iz boli oddaljenih krajev bo Italijanski Rdeči križ vrnil svojim poverjeništvom. da jih razdele v svojem področju.
*
Na I. moški realni gimnaziji (Vegova ulica) bodo privatni, razredni in dopolnilni izpiti od 18. do 21. septembra. popravni izpiti 20. do 22. septem: bra. nižii in višji tečajni izpiti (tudi popravni) se prično due 23. septembra. Sprejemni izpili bodo 29. in 30. septembra. Pričetek izpitov ob 8. uri. Natančen razpored ie razglašen na oglasni deski v veži in pred ravnateljevo pisarno. — Vpisovanje učencev v I. razred bo 1. in 2. oktobra v ravnateljevi pisarni, vpisovanje lanskih učencev 2. oktobra po razredih, vpisovanje učencev z drugih zavodov 4. oktobra in zamudnikov 5. oktobra v ravnateljevi pisarni. — Ravnateljstvo.
Na I. deški ljudski šoli na Ledini
bo vpisovanje v ponedeljek 20. sept. in v torek 21. sept. od 8. do 12. ure v upraviteljevi pisarni v I. nadstropju. Za vpis v I. razred ie potrebna družinska knjižica in potrdilo o cepljenju proti kozam in davici. za. IL do V. razred pa izpričevalo prejšnjega leta. Ako ne bo drugega obvestila, bo otvoritvena služba božja v soboto 9, oktobra ob 8. uri v cerkvi sv. Petra. v ponedeljek 11, oktobra Pa redni pouk.
*
O hrvatskem vojnem ministru generalu Navratilu smo prejeli iz Metlike naslednje vrstice: V Nezavisni državi Hrvatski je postal pred dnevi vojni minister general Navratil. Njegov stari oče Ivan Navratil se ie rodil v Metliki in ie bil slovenski pisatelj in tolmač za slovanske jezike pri upravnem sodišču na Dunaju. Umrl ie tam leta 1892. in je o njegovi smrti svoi-čas pisal »Dom in svet«. Njegov prednik ie bil Čeh in polkovnik pri hr: vatskih graničarjih. V Metliki živi zdaj samo še en Navratil.
Pomoč prizadetim godbenikom. Sovražni letalski napadi sojned drugim uničili mnogo glasbil, s čemer so Poklicni godbeniki hudo prizadeti. Čeprav je bilo vse storieno. da izdelo-valnice instrumentov kolikor le mogoče ublažujejo izpadek. ie vendar treba prispevati tudi zasebne instrumente. Objavljena ie bila v nemških listih prošnia. nai liudie darujejo ali prodajo instrumente, ki jih lahko po-erešijo. da bodo lahko poklicni glasbeniki služili svoii umetnosti. Prijave sprejemajo vsl> poslovalnice državne glasbene zbornice.
Poenostavljena noštna dostava * Nemčiji. Nemški državni uradni li^t ie te dnj objavil naredbo. ki po zirle-du iustične uprave močno poenostavlja vso poštno dostavo. Različna potrdila prejemnikov pisemske pošte odslej odpadejo. Uveden je enoten ntv stopek za ves uradni in upravni aparat.
Usnjene izdelke barvajte le s spe-. cialno barvo ki usnju ue škoduje. | Efaks — Napoleonov trg.
Osebne vesEa
POROČILA STA SE:
V Novem mestu: g. Stefan Suhi, plesalec, in gdč. Mar ja MuSetova, frizerka. Čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Marija Verbieeva: Jernej Cun-drč, bivši strokovni učitelj v Ptuju; Slavko, Janeš, trgovec; Vilko de Costa, dijak Vil. razreda realne gimnazije.
V Mariboru: 67 letna Francka Zinkova, mo-distka.
V Studencih: 67 letni Ivan Mraz. gostilničar? ln posestnik; 59 letni Ferdo Grašič, železničar’ v pokoju.
Naše sožalje!
NAPISAL W. SCHEIWILLER
Na obalo ob Nici pripeka sonce, noben palmov list ne zatrepeta v vetriču. Gostje se sprehajajo po senčnati promenadi ali na sede v hotelskih uticah in srkajo hladilne, pijače. Velik, v soncu se leskečoe parnik «ri-pluje k obali in se vsidra da bi sprejel na krov potnike, ki so se odločili za petdnevno potovanje po Sredozemskem morju.
>Zdravstvui. srček.« vzklikne Rihard in obiame svoio ženo. le kaj nai počnem vse te dni brez tebe. oh... najrajši bi raztrgal parnik na drobne kose. samo da te ne bi odpeljal. Stal bom tu in ti mahal z rutico, dokler ne bo parnik izginil na obzorju.«
»Zdravstvui. dragi mej,« se poslavlja v moževem objemu žena. »zelo žalostna sem. ker te pet dnj ne bom videla. Sam dobro veš. kako sem si želela oditi na takšno potovanje. Ker nočeš z menoj, grem pač sama. Hvaležna sem ti. <ht mi to dovoli* 81 n -hala ti bom s krova, dokler obala ne bo pred moiiini očmi izginila v megli.«
Še enkrat se poljubita, obema spolzi po licih solza, žalostno zaplapola ženin klobuk v vetru, potem se ločita. Vreščeče zapiska ladijska sirena — zadnji znak za odhod. Temnomodro morje vzvalovi in se speni. Parnik se! počasi oddalji od brega.
Rihard stoii na pomolu in maha z belo ruto svoii ž?nici v pozdrav.
...Na krovu stoji Rožumarija. ni<v atova žena. in p ca v tako drži v roki belo rutico...
'Dober dan. Rihard... naposled je tvoja žena odšla.«
»Naposled.«
»Poidi, tako doleo sem že hrepenela po tebi.«
»Počakaj trenutek ... mahati moram še.«
»Saj vidi samo še ruto. draccc.f
»A prav gotovo io vidi.«
Lili mu vzame rutico iz rok. io poda nekemu hotelskemu bovu in mu. naroči, nai maha. dokler parnik ne bo izginil na obzoriu.
Potem Rihard in Lili z roko v roki odideta s pomola. Teli pet dni hočeta uživati.
Vedno več kadilcev v Nemčiji izbira cigarete, da ie zdaj stanje naslednje: 70°/o kadilcev troši cigarete. 20u/o cigare. 10°/o pa odpade na tobak za pipo. za žvečenje in niuhanie. 1 ako izkazuje državna statistika. V alp-;,h pokrajinah pa ie razmerje naslednje: 88"/o za cigarete. 6°/o za tobak za pipo in (i°/o za cigare. V glavnem °.staia ie še podeželsko ljudstvo pri pipi. Kil tla racionalizaciji in omejitvi raznih vrst tobačnih izdelkov lahko vsi kadilci iz-
»Naposled si sama. Rožamariia.c
»Naposled.«
»Poidi, izrabiti morava teh pet dni.«
»Počakaj... mahati moram še.«
A njen kavalir ni teh misli. Vzame ji rutico iz rok. pokliče nekega mornarja in mu naroči, nai maha z njo. Potem nežno prime Rožemariio za roko iu io odvede s seboj.
S krova in z obale si nežno mahata v pozdrav — bov in mornar...
************************
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦**♦*♦♦♦
PLAČAJTE
NAROČNINO!
©K Y 8 f! M
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE. G0BEUHE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
Listek ..Družinskega tednika“
Vitamin za dobro voljo
Svetovni zdravniški časopisi so pred kratkim poročali o zelo zanimivem poskusu glede prehrane, zlasti glede vitaminov. Enajst mladih Američank. zaščitnih sester v neki sve-tovnoznani ameriški kliniki, se ie prostovoljno odločilo za nenavadno, na videz izvrstno dieto: dekleta so jedla bel kruh. koruzne kosmiče, oluščen riž. jajčni beljak, presno maslo, posneto mleko, marqarino. sadje v konzervah. zelenjavo v konzervah, kavo in meso v konzervah lega so dobile, kolikor so hotele. Gotovo' se vam sline cede. Marsikdo bi bil pripravlien vse življenje iesti samo te dobrote, ker siromak ne ve. da bi ob njih prei ah slci shiral.
Po treh mesecih ie bila ena izmed teh prostovolik živčno in telesno tako izčrpana, da ie morala poskus Prekiniti in so io hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so io postavili na noge z vitaminom ,B*. O ostalih desetih so Pa poročali zdravniki: bile so razdražljive, plašne, prepirljive, nezmožne za delo m otožne. Spomin um ie opešal, pokazala se ie huda raztresenost. To stanie se ie lako poslabšalo, da ie moralo šest od niih nehati delati. To ie bil začetek psihičnega .beriberiia', ki se najprej poka-ze na živcih, ali z zdravniškim izrazom: bila ie hipovitaminoza vitamina Bi. Ker ie to stanie pri ljudeh vse boli pogosto kakor bolezen ,beriberi‘, bo v tem članku govora o vitaminu za živce, o vitaminu Bi. ,	,
Ce si ogledamo gornio dieto, bomo ugotovili dvoje: kako blizu te diete ie naša normalna hrana in kako vsakdanji so bili poiavi, ki so se Pokazali kot posledica omemene lu-Povitaminoze. Pogosto slisimo, kako sc ljudie pritožujejo, da so živem, raztreseni, pozabljivi, nemirni ali prepirljivi Sami na sebi smo že ugotovili, da se pogosto slabo počutimo, ne da bi nas bolel kakšen določen organ, da smo utrujeni, podnevi za-sr>ani, čeprav smo ponoči spali, skratka, da nismo .na višku*.
In zdaj, ljubi moji. si pobliže oglei-m° gornjo dieto. Če bi vam^ nekdo ponudil da boste lahko vse zivlienie ledh takšno hrano, ali se vam ne bi stožilo po sadju, po sveži zelemavi ali pa denimo po — krompirju? Da, po krompirju! Skorai vsakdo si k okusni omaki, pripravljeni z maslom, mesom in belo moko. zaželi še pošten založai krompirja. No, in. prav !eqa naše poskusne sestre niso imele.
Poqleimo si problem krompirja pobliže Kakšen krompir ie največkrat na vaši mizi? Dušen, pražen, v omaki. vsekako olupljen krompir. »Krompir v oblicah jemo samo enkrat na mesec« boste rekli, »tedaj, ko zena ne ve česa drugega skuhati.«
Aha. zdaj smo pri jedru. Krompir v oblicah, posebno če je spečen z lupino vred. vsebuje neprimerno več vitaminov, kakor dušen ali dolgo kur lian krompir Kajpak to ne pomeni, da bi morali vse življenje otepati krompir v oblicah, to bi bilo vseeno nekoliko prehudo. Če bi pa naše poskusne sestre dobile vsaj nekaj krompirja, kakor koli pripravljenega, posledice hipovitaminoze pri niih ne bi ble tako očitne in tako hude. Pri takšni dieti bi morale vsak dan po-lesti 1 kilo krompirja z lupinami vred. da se posledice hipovitaminoze sPioh ne bi pokazale.
Pojdimo dalje: vsekako smo opazili da ie našim Američankam manjkal' tudi ržen kruh. čeprav so imele belega dovoli. Ze slišim, kako hubi bralci ugovarjajo: »Rženega kruha ne prenesem, moj želodec ie tako občutljiv,« ali pa »ržen kruh ni za moja ietra in za moj žolč «
Spet samo predsodek. Res ie le, dg nekdaj rženega kruha po mestih niso znali dobro peči, in kdor rženega kruha ne prenese, si lahko privošči pšenični kruh. toda s pridržkom, da je pripravlien iz moke z otrobi. Gotovo se spominjate, da so pred voino pekli ponekod .Grahamov kruh* [Silvii Graham ie bil ameriški zdravnik, 1/94-1851). V tem Grahamovem kruhu so še otrobi: naše poskusne sestre bi potrebovale pri gornn dieti vsak dan samo štiri rezine po 100 gr
Grahamovega kruha, pa ne bi nobena izmed niih zbolela. Besedo .konzerva* bi pa pač morah iz idealne prehrane črtati, če naj se izognemo moreb.ini lupovitaminozi vitamina Bi.
Če bi si podrobneje ogledali našo predvojno in vojno normalno prehrano, bi spoznali, da nam še marsikaj manjka, da bi bila glede na vitamin Bi idealna. In če bi iskali tisto snov. ki nam ie najbližja in v kateri je največ tega vitamina, bi videli, da ie to kvas. Razen kvasa vsebmeio ta vitamin še: rižev sluz, kaleče žito in kokošie meso. Ker ta hraniva tudi v mirnem času le težko dobimo, bomo spoznali, da ie treba kriti potrebo po vitaminu Bi predvsem s krompirjem v oblicah in Grahamovim kruhom, če naj se izognemo .živčnemu izčrpanju*, slabi volji, utrujenosti, itd.
Se nekaj moramo ugotoviti: kolikor več ogljikovih hidratov jemo in kolikor čistejši so. toliko več vitamina B potrebujemo, če nočemo, da bi nas ogljikovi hidrati zastrupili. To velja posebno za sladkor, ki uteone človeškemu organizmu škodovati, če ne privajamo tudi vitamina B.
Ugotovili smo torej, da nam vsem skupaj stalno manjka nekaj vitamina B, in se torej ne smemo čuditi, če smo tako pogosto utrujeni, razdraženi, nemirni ali prestrašeni. Hvala Boqu pa že dobimo v lekarnah razna zdravila, ki v užitni obliki vsebujejo vitamin Bi. Človek, ki bo stalno užival nekaj vitamina Bi, nikoli ne bo doživel tako hudega duševnega, živčnega ali telesnega zloma, kakor
NAPISAL
M.
M O O R
Mrzla januarska buria ie brila na ces'.i. V sobi sodnika dr. Eberlija je v kaminu veselo plapolal ogenj in od časa do časa osvetljeval obraza dveh mož. ki sta sedela v polmraku. V sobi je postajalo čedalje temneje.
Dr. Eberli ie prižgal električno svetilko in vprašujoče pogledal moža. Id mu je sedel nasproti.
To ie bil torej Wuhrmann, njegov nekdanji šolski tovariš. Komaj sa je spoznal. Leta in leta ni o njem ničesar slišal, zdai ie sedel za njegovo mizo. Wuhrmannov glas je zvenel trtna-ato in porogljivo, ko ie nadaljeval prekinjeni razgovor:
»Nimam namena, da bi ti še dalje prikrival pravi namen svojega obiska. Sai sam najboljše veš. da si mi za jutri poslal oficielno povabilo.«
»Oficielno povabilo?« se je začudil dr. Eberli.	^	.
»Da. govorim namreč o sodnijsla po-zivtiiei. Obtožen sem neke sleparije in imam jutri o pol devetih razpravo. Po-zivnica nosi tvoj podpis.«
»Wu<h rmanu. za božjo voljo, ali je mogoče, da si to ti? Seveda me ie ime. tafe-oi ko sem dobil v roke akt, zbodlo ji oči. Še na misel mi ne bi prišlo, da si to ti. Sai že leta in leta nisem ničesar slišal o tebi.«
Wuhrmannu je zaigral na ustnicah ironičen nasmešek.
»Upam. da ne boš svojega starega tovariša pustil na cedilu. Sodniku pač ni težko kdaj izjemno koga oprostiti. Kako? To prepuščam tebi saj si pravnik in sodnik. Zdai lahko natanko pre-motriva mojo obtožbo.«
Sodnik dr. Eberli ie prebledel in se zresnil.
»Zelo žal mi ie. Wuhrmann. a moram ti odreči svojo pomoč pri razpravi. Kar si zakrivil, se ne da popraviti. Tistih nekaj tednov boš kaj hitro prestal in dam ti besedo...«
»Nehaj besedičiti!« ga je grobo prekinil Wuhrmann. »Ne zanimajo me tvoje izpodbudne besede. Torej mi odrekaš pomoč pri razpravi?«
Sodnik ie molčal. Preslišal je bil izzivanje v glasu svoiega nekdanjega tovariša.
Tedaj ie Wuhrmann razburjeno skočil pokonci.
»Povem ti. da po nobeni ceni norem niti enega samega dne več prebiti na ušivih lesenih ležiščih v jetniških celicah. Na izbiro imaš: ali 1h>š vodil mojo razpravo in me oprostil kazni, ali bo pa svet izvedel, da ie sodnik dr. Eberli nekdanji...«
j tisti, ki mu vitamina Bi stalno primanjkuje.
Pripomniti moramo pa eno: Grahamov kruh in kvas koristila zdravemu človeku le iedai če iu želodec in črevesje lahko prebavila. Pri človeku, ki ima iz kakršnega koli vzroka te organe pokvarjene, vitamin Bi v hramvih ne more učinkovati, ker ostane neprebavljen. Prav zato imajo hudi kadilci in notorični .pijanci posebne vrste nervoze. Kadilci posebno v krčih v ožilju, ki nastopijo pri sleherni preobremenitvi, srčno angino in slabokrvnost, alkoholiki pa razna živčna vnetja.
Brž ko smo to spoznali, velja reči: škodo moramo odstraniti. Vzroke uootoviti in takoi dovn-ab prepotrebni vitamin Bi. Po navadi sežemo po in-iekcuah, ki zelo hitro odpravijo težave, pozneje pa kdaj pa kdai še dovaiamo vitamin Bi v tabletah, če ga sicer ni dovolj v naši normalni prehrani.
Zdravniki so krstili vitamin Bt za .vitamin za dobro voljo*. Ne samo, da se naše počutje začasno popravi, če ga redno dovaiamo organizmu, vitamin Bi izpremeni s časom tudi bistvo človeka. Cemerneži in godrniaci se prelevijo v vedre in vesele ljudi lo ni pravljica, temveč resnica, podkrepljena s poskusi in dejstvi. Ne uči zaman dr. Honekamp: »Duševno bolnim daiaimo kvasa, kvasa in spet kvasa! »Da, v vitaminu Bi ie skrivnost, ki se nam io je posrečilo odoe-čatiti, zato io izrabimo hitro in brez obotavljanja! .Frankfurter lllustrierte*
»VVuhrmamn!«
»... da je sodnik dr. Eberli morilec in nekdanji kaznjenec.«
Dr. Eberlj ie vstal in z negotovim korakom stopil proti vratom. Potem jih ie na stežaj odprl in se vzravnan postavil prednje.
»Dobro, kakor hočeš. Pri tebi nimam ničesar več iskati.« je dejal VVuhrmann. zmignil z ramiinii in odšel skozi vrata, ne da bi ee ozrl.
Mraz ie nekoliko pojenjal. Siva. gosta megla se je plazila po ceslah in trgih in silila skozi vrata in okna v hiše.
Ljudie so hiteli po cestah proti svojemu domu. nelvatori so že sedeli v iopli sobi in si krajšali čas z branjem. V njihovih srcih je gorelo .upanje — na mizi dr. Eberlija je lpžal revolver. Prevzel ga ie neznanski strah pred
grozečo usodo, ki ii ne more uteči. V duhu so mu preteče vstajale PJ*ed očmi slike iz preteklosti in se zgrinjale v celoto.
Sodnik^ dr. Eberli morilec!
_ Ko ie še študiral, ie nekoč za nekaj rasa odšel v Franci io na počitnice. V Parizu se ie srečal z VVuhrinannom. Sklenila sta prijateljstvo in si skupaj ogledovala Pariz.
Nekoč sta skupaj sedela v neki zloglasni krčmi. Pivci pri sosedni mizi so postajali čedalje glasnejši. VVuhrmann ie tja v dan bleknil neko pripombo. Tedai ie izza sosedne mize vstal neki moški in se vrgel nanj. Eberli svoiega tovariša ni mogel pustili na cedilu. Udaril je neznanca lako krepko s pestjo, da se ie opotekel in tako usodno priletet z glavo na rob marmornate plošče, da ie čez nekai minut izdihnil.
Francosko sodišče ie obrodilo Eber-liia na šest mesecev zapora. Ker je bil tujec, ni nihče izmed prič govoril v njegov prid.
V njegovi domovini nihče razen VVuhrmanna ni vedel o tei tragični aferi. In še VVuhrmann je dotlej molčal. A dr. Eberli ga kliub njegovi surovi grožnii ni mogel sovražiti. Cenrnv ie mož poteptal vse. kar ie bito njemu svetega in naposled zavrgel tudi prijateljstvo. mu vendar ni mogel zameriti.
Sodnika dr. Eberlija se ie čedalje bolj polaščal tesnoben strah. V glavi mu je hrneto. Tisoč misij se mu je podilo Po niei.
Znani sodnik dr. Eberli — morilec!
V bližnjem zvoniku je udarila ura deset.
Še nekai ur.
Kai oklevaš? Naredi konec tej zadevi.
Jutri bodo liudie s prstom kazali nate. na tvojo čast in ime?!
Ati hočeš morda odvieen od VVutir-mannove milosti dalje živeti?
»Obtoženi Karel VVuhrmann je obsojen na dva meseca zapora.«
»Vlagam priziv!« bo zaklical VVuhr- j inannov zagovornik dr. Goldmann. i
Dr. Eberli ni mogel odtrgati nreli j od prihodnjega dne. V duhu ie videl pred seboi eoduo dvorano in obtoženca, | ki bo uresničil svojo grožnjo
»Vprašujem visoko sodišče: Ali ie lahko zaznamovani obsojenec istočasno tudi sodnik?...«
Dr. Eberli ie skušal s okrajnim naporom misli in stvarno logiko prepodili strah, ki se ga ie čedaiie boli po-lašeal.
Sai se mu vendar ne more ničesar zgoditi.
Dobro .ob nastopu službe ie namerno zamolčal, da ie bil že kaznovan.
Od tega ie preteklo že deset let. Zadeva ie bila torej že davno zastarela. Naj luže bi ga prestavili v kakšno zakotno gnezdo.
A to bi bito tudi vse.
VVuhrmanna bi zaradi izsiljevanja in zapeljevanja k zlorabi uradnega dela lahko takoi dal zapreti.
Sodnik je pogledal skozi odprta vrata v sosedno sabo. V njej je vladala gluha tema.
Spet ga ie premagal strah.
Zgrabil ie mrzlo orožje in ga r ri-slonil na sence. Mrzla kovina ie hladila njegovo vroče čelo. blagodejen občutek odrešitve ga ie obšel.
Tedai ie pozvonilo pri vhodnih vratih
Dr. Eberli je hlastno skril orožje v predal. Takoj nato ie stopila v sobo gospodinja in dejala: »Gospod profesor Brurmer bi rad govoril z vam;.«
»Prosim nai vstopi.« ie rekel sodnik.
To je bil torei konec. Prav gotovo ie VVuhrmann že uresničil svojo grožnjo. Morda so že prišli ponj. da ga zarro.
Neumno:)!!
Sai morajo proti njemu vendar prej uvesti disciplinarno preiskavo.
Dr. Eberli ee nikakor ni mogel zbrati in hladnokrvno misliti.
Tedai ie potrkalo na vrata njegove sobe.
»Vstopite!«
»Dober dan. gospod profesor!« »Dober večer, gospod doktor. Nekoliko pozno prihajam, kajne? Cisto nenamerno sem šel tod mililo in ker sem še. videl luč v vaši sobi... Strašno gosta megla ie zunaj. Po naključju sem bil ravno priča neke gmrtne av: tomobiteke neoreče- A v 1 o _ ie do smrti povoz'1 nekega pasanta. Vem. da imate zelo veliko dela. dragi gospod kolega. Zato sem vam prinesel veselo vest. da miri zjutraj lahko nekoliko poležite. Mož. ki ga ie avto v megli povozil, ie bil namreč obtoženec VVuhr mann. proti kateremu bi jutri morali voditi razpravo...«
Dr Eberliju ie omahnila glava na pisalno mizo. Objela ga ie blagodejna omedlevica.
Filatelija
Razpadanje znamk
Gotovo ie že vsakdo, vsai enkrat dobil v roke znamko, katere barva ie bila spremeniena. bodisi da ie znamka bila popolnoma druge barve, kakor na bi morala biti bodisi da ie bilo še na barvi prav očitno videti sledove tujih vplivov: v takem slučaju ie bila znamka lisasta in pegasta. Tudi panir ie včasih drugačen, kot bi moral biti: spremenil ie svoio barvo ali pa svoi zlog (strukturo) ter postal krhek in lisast.
Ni nuino, da hi morala znamka, ki ima tako spremenieno barvo ali pa panir in lepilo, prihajati ravno iz kemičnega laboratorija. Nič koliko ie namreč vzrokov, ki so lahko povod takemu svojevoljnemu razkroin. ne da bi človek pri tem sodeloval. V večini primerov so ti vzroki odvisni od slučaja ter iih ie težko predvidevati. Zato ni čuda. če postane zbiralec zaradi spremembe svojih znamk začuden in celo zaprepaščen. Če ie tako spremenjeno znamko celo sam dobil v neoporečnem stanju, io morda sam odlepil s pisma opral in dal v zbirko, mu bo navadno sploh nemogoče dopovedati. da se znamke lahko razkroje kar same od sebe.
Ni mogoče našteti vseh slučajev in okoliščin, katere vplivajo na razkroj in ki iim je znamka izpostavljena od svoiega nastanka, pa do takrat, ko
izpolni svoi namen ter še dalje — ko ie že v zbirki. Omenim nai le glavno in najiiogosteiše: sončni žarki, vročina. vlaga. zrak. ki ie nasičen z raznimi plini in parami, stik zv razjič-; nirni drugimi snovmi, onesnažen papir. uporabljen za tiskanje znamk, prvotni sestav tiskarske^ barve, iedke snovi, ki iih vsebuje črnilo za žigo-; sanie znamk iu končno vseuničuioeij zob časa.	*
Razumljivo ie. da zavisi vse od( večie ali manjše obstojnosti tiskarske' barve same. ker ie od nie odvisna večja ali manjša odpornost proti gori imenovanim vplivom.	i
Za tiskanje namenjenih barv nei uporabljajo vedno v čistem stanju, ker; bi sicer mnoge učinkovale preživahno m premočno: zato iim navadno primešajo drugih barv in s tem dosežejo mehkejše tone. K modri barvi dodaio navadno malce riave. k rdeči malo črne in podobno. Jasno ie da se sčasoma barva razkroji, če pride do kemičnih reakcij med prvotno osnovno barvo in dodatno priinesno barvo.
še pogosteje kakor barva ie izpostavljen razpadu papir, na katerem ie znamka tiskana. Kakor gotovo vsakdo ve. ne uporabliaio za izdelavo papirja vedno kemično čiste staničnine (celuloze). nego najrazličnejše surovine, ki često vsebujejo železo, baker ter amonijeve spojine. Take surovine so n. pr. cunje, slama. juta. murva, krompirjevim itd. Snovi, ki pridejo skupno s temi surovinami v papirno maso. delujejo deloma na papir, ki ga razkrajajo in barvajo, deloma na na tiskarsko barvo, ki prodre globoko v papir, zlasti takrat, če tiskajo na vlažen papir, kar pride v poštev predvsem pri globinskem tisku. Vsi preje navedeni vzroki razkroja tiskarske .barve pa lahko povzroče tudi' razkroi papirja samega, kar vodi do nastanka sivebelega. sivega, rumenkastega, ru-menosivega. modrobeleea. modrikastega in rjavkastega papirja. Kajpak se potem tudi barva s tako obarvanega papirja drugače odraža, kakor s popolnoma belega.
Znano ie. da s časom porumeni vsak panir zlasti pa oni ki ie izdelan iz slame. Ce pogledamo stare in starejše znamke v naših zbirkah, bomo to kai kmalu ugotovili. V splošnem zavisi ta oorumenitev od kakovosti papirja, pa seveda od tega. kako smo znamko zavarovali pred zunanjimi vplivi in kako smo z njo ravnali.
Na razkroi nauiria in barve zelo vpliva tudi lepilo, ki ie naneseno na hrbtni strani znamke. Za lepilo so najprei u-orabliali arabski gumi. doktrin. škrob. Iim in klel Danes la redko uporabliaio eno samo teh lenil; navadno se poslužujejo različnih mešanic. enega lepila z drugim. Koncentrirana raztopina arabskega gumija ima n. pr. to slabo lastnost da prepoji tiskarski papir ali slabo kleien papir Inko močno da postane prosojen. Vendar se kliti!) temu tako gumiran papir noče prilepiti na drug papir. To napako odpravijo, če primešam raztopini arabskega gumija malce galunove raztopine Sploh uporabljajo arabski gumi boli poredkoma. ker je precej drag: v splošnem gumirajo znamke s cenejšimi lepili, katerih sestav ie lahko mnogovrsten in zelo različen. Cesto lepilu dodaio tudi. snovi, ki pospešujem sušenie. pa tudi take. ki preprečujejo, da hi so lepilo ponovno razpustilo ter s tem onemogočajo odleolianie znamk s pisem.
Večina teli lepil ie le orav malo ali nič odporna proti skisaniu in gnilobi: plini in kisline, ki pri teh raz-padalnih procesih nastaiaio. vnlivaio škodljivo in razkroievalno na papir iu barvo znamke. Ti uničevalni vplivi so prav različni ter zavise od prvotna kakovosti in sestave lepila; končajo lahko s popolnim uničenjem znamke. Začetek takega samovoljnega razkroja je težko ugotoviti. Ker se vsi ti poiavi razpadania vrše sila počasi trnja zato cela desetletja, predno se škodljive posledice lahko opazijo in ugotove. Takrat pa ie znamka že izgubljena in pokvarjena.
Proti vsem tem vplivom in pro-. cesom. ki imaio kot posledico razpad in uničenje snovi, jz katere znamke obstoje, smo filatelisti popolnoma brez moči. Edino, kar lahko storimo, ie. da kolikor moči skrbno čuvamo znamke pred vsemi škodljivimi vplivi zlasti pred vlago.	G	ruden.
Vrnitev s počitnic
ŠVICARSKI NAPISAL« VERENA GRAFOVA
(Nadaljevanje iz prejšnje št 'Me)
»Sai ne boš več odšel?« je plaho vprašala. »Slovo v planinah je bilo Prehudo Mislim, da tega ne bi mogla še enkrat prenesti.«
»Ostal boin.< je tolažeče rekel Wal-ter. »Ostal bom tako dolgo, dokler boš hotela.«
»Kje boš stanoval?« ie vprašala Rut bozneje. ko sta stala ob oknu in gledala staro ulico pod seboj. v
»Nisem se še odločil. Kovčeg sem bustil kar na postaji. Mislil sem si, da mi boš že znala kai pametnega
svetovati.«
Kratko je odgovorila: »Bova videla. s®i imava še čas.« In spet sla oba vedela, da isto mislita,
»In zdai pripoveduj!« ie vzkliknil Valter in io potegnil k sebi na divan. ?* npovedui mi predvsem o tistem todnu v planinah, ko si bila sama. v duhu sem te skorai noč in dan toremljal.«
, Jela ie pripovedovati na svoi mirni riSfvJ ,na,cil> Walter io ie pobožno poslušal in medtem ko ie govorila. >• le moral ves čas gledali, čudeč se.
res sme sedeti poleg nie iu božati *iene bube roka.
Ko se ie zmračilo in ie Rut privila luč. sta se obžalujoč vrnila v resnič-nost.	.
»Kje bova večerjala?« je vprašal.
»Tu!« je odgovorila, sai ie bila uganila njegovo naiskrivnejšo želio, »Zdaj moram pa še brž čez cesto, da nakupim nekai stvari. Ne bo dolgo trajalo.«
Ostal ie sam; .jel ie korakati no Rutini sobi, okusno opremljeni z lepim. starinskim pohištvom. Lotil se ga ie nenavaden nemir, ki si ga ni znal razložiti. Ali ni bila Rut prav takšna, kakršno si ie bil želel, voljna in vse razumevajoča? Ali se nj vse obračalo v dobro? Zakaj mn ie torei tako težko pri srcu? Še preden so se utegnile njegove misli dotakniti Marije. se ie Rut že vrnila.
Ko sta sedela za pogrnjeno mizo. so se mračne slutnje porazgubile. Pomenkovala sta se o vsakdanjih rečeh. Na to uro je čakala Rut. da ie povprašala Po Mariji.
»Odpotovala ie z otroki.« je ogiba-loc se odgovoril Walter.
»Ali ne misli da si doma?«
»Ne. domenila sva se. da se bom jaz za ta čas odpeljal v Ziirich.«
»K ?« ie nejeverno vprašala Rut.
»K tebi.«
Rul ie prebledela. »Vse novci, kako sta »e dogovorila,« ie prosila, n.mirno brkljajoč po cigaretnici.
Moral ie z besedo na dan. Ruti ni bilo mogoče ničesar prikriti, sai pa tudi ni bilo česa prikrivati Prvi stavki so mu še delali težavo, potem ?e ie pa razgovoril in celo dobro mu ie delo. da ie z besedami razpršil temni nemir, ki je še tlel v njem.
»Nocoi vozi še en nočni vlak v Bern. Videla sem v voznem redu. Jutri zjutraj boš lahko že pri svoji družini ob Bielerskem iezeru.«
»Kaj nai to pomeni?« ie vznemirjeno vprašal. »Ali me pošiljaš proč?«
»Da.«
»Zakaj?«
»Ker ne maram, da bi se osramotila pred tvojo ženo.«
»Sai vendar nisem šahovska figura. Rut. da bi me vidve lahko porivali po šahovnici sem in tia!«
»Kajpak ne. ljubi! Mirno me poslušaj!« Spet ie sedla k mizi iu prijela kozarec z vinom. Roka se ii ie tako zelo tresla, da ie tenko steklo zazvenelo ob njenih zobeh, ko ie ponesla kozarec k ustom. Walter io ie pobito pogledal. Zdai bi marsikaj dal. da ne bi bil pravkar izrekel besed, ki mu iih je narekovalo niegovo moško samoljubje. Bolelo ga ie, ko ie videl, da Rut tako trpi.
, Hitro se ie obvladala in zbrano nadaljevala. »Tudi ta odločitev je tvoja. IValter. Prav nič drugače ni kakor tedai v najinih planinah, ko sva ležala v resju. Tedai sem si želela. da bi bil pri meni. Zakril si mi z roko oči. Danes som iaz tista, ki te moram poslali proč. Ne vem še tvojega odgovora. Vendar se mu bom uklonila, naj bo kakršen koli Ce ljubiš, nimaš svobodne volje. Šibka sem. zmedena in ne bom ti prikrivala, kako me boli. da se ie vse tako zasukalo. Samo eno zvezo pa že zdai natanko vidim. V trenutku, ko ie tvoia žena dopolnila veliko žrtev in ti daia svobodo, je že tudi zmagala. Vse drugo ni več važno, čeprav se nama
je pred dvema urama zdelo, da bi utegnilo zamajati svetove.«
Neki notranji gla9 mu ie šepetal, da ima prav in da si upa v odkritih besedah izpovedati tisto, kar ie njega doslej na skrivaj mučilo. Vendar ni hotel tako hitro popustiti.
»Ali ni ta visoko nravstvena odločitev odvisna samo od naključja?« ie potajeno vprašal. »Kai bi se bilo med nama izpremenilo. če bi nocoi ne bila več govorila o Mariji, in tudi jutri in pojutrišnjem ne?«
»Tega ne vem.« ie odkrito odvrnila. »Nisem angel, Samo ženska sem. ki je bila dolgo sama in ie hrepenela po ljubezni in toploti. In zakaj bi si tudi s tem belila glavo zdai. ko ie usodna beseda že padla?«
Spet mu ie notranji glas deial. da ima prav. Vstal ie in nežno poljubil njeno modro čelo in usta. ki so zmerom našla besedo, ki sla io oba potrebovala.
»Ce bi vedel, da bo tako brž prišlo novo. strašno slovo, bi ne bil prišel.« ie zašepetal.
Elaho mu ie z roko zatisnila usta. »Ne greši,« ie zašepetala. »Ali ni imel vsak trenutek, ki sva ga skupaj preživela. svoi posebni globoki pomen? In ali bi se hotel odpovedati najinemu prvemu objemu, ko se ie nenadno zaprl prepad, ki naiu ie ločil dolge štiri tedne?«
»Nikoli ga ne bom pozabil,« ie odgovoril IValter. »Čutil sem. kako si bila vsa moja. kako sva bila kakor sinji kristal v luči. Morda ie bil to najsrečnejši trenutek, ki nama ie bil usojen.«
Rut ie prikimala iti pobesila glavo.j da ne bi videl bežnega smehljaja, ki ii ie prebegnil obraz. O teh stvareh je vedela pač toliko več kakor on.
Ko sta stala na slabo razsvetljeni* ploščadi železniške postaje in se io* \Valter poslednjič z ustnicami dotak-, nil njenih toplih, mehkih lic. sta pa njena razsodnost in obvladanje spet' skopneli.
»Ljubim te. Rut!« ie obupano vzkliknil. »In ne razumem, zakai io moralo tako priti?:
. Razumeti tudi iaz še ne morem, toda čutim že. in lo ie važueiše,v Čutim. da gre za najboljše in največie v človeškem življenju, za svobodo v liu-bezni. Tu ne zadoščajo naši vsakdanjih pojmi in predsodki. Po skrivnostnih zakonih, ki iih še ne poznamo, so utegnejo celo prevreči v čisto nasprotne. To ie Mariia prva spoznala, in zato io imam rada in io občudujem. Tisti, ki se ie odpovedal, žo hkrati ima in tisti, ki trka na svoio posest, ie revnejši kakor kdai poprei.«
»Vse to moram Se premisliti.« io odgovoril IValter. »Ne vem. ali mi bo moglo to filozofiranje tebe nadomestiti.«
»Tega. kar smo kdai imeli, ne moremo nikoli več izgubiti.« ie odgovorila Rut. »In spomni se. kako sv« bila sinii kristal.«
Podala sta si roko in si še poslednjič pogledala v oči.
»Pozdravi Marijo!« ie tiho zašeoe-j tala Rut. Nato se ie hitro obrnila in odšla lahnih, trdnih korakov do dolgi, sivi ploščadi proti izhodu.
*	"	' KONEC
Iz daljne Indije
ŠKATLICA ANTIP1RINA
Križanka 1 23456789
Vodoravno: 1. Kratica za utežno enoto; krajevni prislov. 2. Del obleke in sp]oh različnih predmetov; množica. 3. Del stene; števnik. 4. Keka v Kalabriji, pod katero je baje pokopan zahodnogotski kralj Alarik. 5. Nemški na; končnica mnogih samostalnikov srednjega spola; medmet. 6. Zver. doma v Afriki in Aziji. 7. Obalno gorovje v Maroku; kraj blizu Kranja. 8. Orožje ali cerkven predpis; žensko ime v domači obliki. 9. Strmina; drog in ost.
Navpično: 1. Izkoplje poslednje : počivališče; dva ista soglasnika. 2. Pripadnik evropskega naroda; oranje ali zorana zemlja. 3. Srd, divjost; okence, odprtina. 4. Moderna iznajdba. 5. Arabski konj; osebni zaimek; nikalnica. 6. Šport razposajenih fan-;tov. 7. Ovčja koža; medmet. 8. žensko ime; živež. 9. Pritrdilnica, ki ni Islovenske krvi, a je zelo domača; na-Idomešča očeta.
Narodno socialistična Nemčija pošilja svoje bodoče častnike najprej v delovno službo, kjer se morajo seznaniti prav z vsem delom, ki qa opravlja navaden vojak. Z lopato in krampom v rokah se loti bodoči častnik raznih poljskih del, izsuševanja močvirja itd. Gornja slika nam kaže pripravnike, ki bodo leta 1945. postali častniki.
je. kakor da bi se v zemljo vdrl. Sele; en teden prej, preden sta mislila Ned; in Glad ve. ki ee je bila meditein žel pozdravila, odpotovali v Evropo, se ie! nenadno pojavili. Shujšal je. da so na; bile same koali in na roki i« imel; hudo rano. ki se ie nevarno gnojita.; A v niegovih očeh ie spel gorel prejš-' nii ogenj.	;
>Batham Sing ne bo nikomur več; škodoval!« ie na kratko povedal. Več« ni bilo mogoče spraviti iz njega. Ned« ie pozneje izvedel, da ie Bill mesece! in mesece potoval za brahmanom. do-! kler ga ni naposled našel in ga prisi-; lil. da ie pogoltnil preostale praške,; namenjene njegovi sesiri. Pri tem en'. ie brahman ranil v roko.
Še dolgo let potem ie Sir WilliaJvi Harper v spomin na čas. ko ie bil v Indiji komisar, hranil prazaio Škatlico z obledelim napisom: antopvrm.
ČAROBEN KVADRAT
1. potepuh, 2. elektroda, 3. pojcuba, 4. država v USA, 5. pogled.
POSETNICA
KAsri-i
Kaj je gospod? To ni pravzaprav poklic, a vseeno dobro živi.
-SASA X>ofefc.u.4
♦ Križaska:	v	o d o r a v n o":	1. križan'-' r.
sleme, oblak. 3,	la. elog,	aji.	4.	Ada,
♦ Omar, ne. 5. Venedl, imam. 6. k. b.,- eo. 17. skat. Abadon. S.	po. Krna.	Adi.	(I.	eks.
♦ eine, et. 10. votla, adijo. II. Škrlatica. {navpično: 1. slavospev. 2. klade, koko?. ^3. re. Anka. >ik. 4. ime. Este. 1. r. 5. želod,
♦ real. fi. omikani. 7.	noga, Banat.	8.	KB,
♦ltiga, Edi. 0. Ala, moda, ic. 10. rajna, odeja*
♦ 11. kremenito.
X	Čaroben kvadrat: 1. bedak,	2. lioiian, 3.
Terbij, 4. sosed, 5. tiger; bober — tobak — X brest.
X	črka Je konj: križanka — križarka.
♦	Prezgodnji odpust: Služabnik	bi moral	do-
Jhiti 7/t3 letne plare in 7/t2 vrednosti pltfM.i.
♦ Namesto ’!uln zlatnikov Je prejel samo dva. fllazlika 4#/15 zlatnikov Je Sla na račun osta-
♦ lega dela plaSfa (r’/i 2). V rednost plašča zbila torej 9llr, zlatnikov. (s/u plašna Je vred*
♦ no **lis zlatnikov.)
♦	Menjave: ak, ar, ol. Ra. ro;	alk, kal,	kol,
{kor, lak. I.ar, lok. Oka, rak, ral, rok: kalo,
♦ karo, klor, Kola, loka, Lara, okla. Okra. oral,
♦ ralo, roka, rola; Alkor, Karol, kolar, koral*
♦ lokar.
HOTETI Sl PREVEC Ct" VILIZfR-AN ZA DŽUNGLO! POJDI Z NENCO \
KAKO Tl t?E IME, DRACjA OPICA ?
HOT 1
Paradižnikove konzerve z vitamini
Kakcr ie znano, ima paradižnik redno dosti vitamina C. Pri kuhani« se pa več ko polovico tega vitamina uniči, ker vitamin C no prenese veO ko G0° C. Paradižnikova konzerva to* rei nima niti polovico toliko vitaminsko vrednosti kakor sveži paradižnik.
Znanstveniki in izdelovalci konzerv =0 trudijo, da bi izdelali kar liaiboll popolne konzerve, ki bi l>ile po lira* 11 ilni in vitaminski vrednosti enako* vredno svežim hranilom. Zdaj so P1'!' čeli v Italiji po novem postopku pr1.' pravliati paradižnikovo konzerve.
D ro i odločijo lušči no. iztisnejo pes tako da ostane samo meso. podobw{ rdeči želatini. Zdaj kuliaio posebej meso, posebej pa lupino in peske, mesu ni vitaminov, zato iih ie P?ie lupini in peškah več. Na koncu »e otioie zmešaio. Takšna konzerva i? ,r okusu in voniu podobna starim »o zorvam. vendar ima to prednost. -vsebuje prav toliko vitaminov ka* sveži paradižnik.
SASA CofeRtLA
»Tako vitice je tukaj,« je dejal. »Ali vas ,tie bi veselilo, da bi stopila nekoliko 'na vrt?«
©afina je prikimala. Hkrati je pomislila, kako strahovito dolgočasen ie tayclovek celo zdaj, v tem trenutku, ko gre morda za najvažnejšo odločitev v njegovem življenju. Če nameravaš ljubljeno dekle prositi za roko. Pojdi z njo na vrt.
Bil je čudovit večer. Nebo je bilo teniHosinje in zvezde so bile bližje in nižje kakor sicer. Meseca kajpak ni bilo, in Howarda je to pošteno ujezilo. Zanašal se je na mesečino. Noč ' je bila polna tropskih zvokov in vonjav. črički so cvrčali in slišati je bilo enolično valovanje morja.
»Ali ni nebeško tukaj?« je vprašala Dafna. »Niti pomisliti ne ma-*am, da se bomo že jutri vrnili v «ewyork.«
Hovvard je živčno zakašljal, očitno Hi vedel, kako bi pričel.
»Kajpak bomo kmalu spet odrinili proti jugu,« je nadaljevala Dafna. »Zdaj je jahta popravljena, torej ni ovire, da ne bi šla, kamor se mi zazdi.«
Na dan z besedo, je pomislila. To je izvrstna odskočna deska.
»Ali nameravate že kmalu odriniti?« je vprašal Howard.
»Da. Nič me ne veže na Newyork. In razen tega tako zelo ljubim sonce!«
Morda sem se motila, je pomislila. Mogoče pa sploh noče. To je že druga priložnost, ki sem mu jo dala.
. »Niti mislim ne na to, da boste odpotovali,« je vzkliknil Howard. »Sonce bo izginilo iz Newyorka. če Vas ne bo več tam.«
»O, kako ljubek poklon,« ie. odvrnila Dafna in se na tihem zabavala ob Howardovi staromodnosti.
»In vendar,« je nadaljevala in rahlo vzdihnila, »le težko odhajam. Newyork se mi je priljubil. Zdi se mi, da je toliko ljubeznivejši od Londona.-«
»Ker ni tako staro mesto kakor London,-« je odvrnil Howard. to je res.«
11ov.ard se uganil. Dafna je napeto pričakovala kai bo. toda nič se ni zgodilo.
»Kakšen božanski otok je to,« je vzdihnila Dafna. »Bila bi srečna, ko bi mogla vso zimo preživeti tukaj.«
»V začetku prihodnjega meseca se bom odpeljal na Florido,« je -nripom-nil , io\vv.rd. »Vsako zimo preživim Sest mesecev v Palm-Beachu.«
»Tam mora biti tudi zelo lepo. Jaz sama še nisem bila v Palm-Beachu, čeprav sem si zmerom želela tja. Moji prijatelji iz Anglije so mi toliko lepega pripovedovali o njem.«
»Hišo imam v Palm-Beachu,« je dejal Hovvard. »Zelo rad vam bi jo pokazal. Gotovo vam bi bila všeč.«
..v gotovo,« je navdušeno vzkliknila Dafna.
»Veste,« je povzel Howard, »prav nič rad nimam misli, da tako sami m brez varstva begate po svetu. Ne zdi se mi prav, da, mislim, da je celo nevarno. Prelepi ste in pre... P_re...-< iskal je primeren izraz. »...prešibki, da. bi lahko dolgo bili sami.«
»Zmerom sem bila sama,« ie žalostno vzdihnila Dafna. »Vojvoda je bil že star in dokler je živel, Uaipak nisem !a nobene družbe. Tako
* LJUv BEZENŠKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
sem se naučila, odpovedovati se zabavam. Zdaj sem se privadila na samoto, čeprav včasih...« Utihnila je in pomembno vzdihnila. Nato ie z nedolžnim smehljajem pogledala Ho-\varda naravnost v oči.
»Nikoli še nisem imela prijatelja, Mr. Ho\vard. Vi ste prvi. Sai vam lahko rečem prijatelj, kai ne? Tako dobro mi de, če lahko mislim na vas kot na prijatelja.«
Z odkritim deškim gibom mu je ponudila desnico. Hovvard jo je prijel in jo. nežno ponesel k ustnicam. »Upam, da bom za vas zmerom prijatelj,« je tiho rekel, »želim si samo, da bi najina zveza lepega dne postala še tesnejša in da bi nama pomenila še več kakor prijateljstvo.«
Dafna je komaj slišno presenečeno dihnila. Ko ga je pogledala, so bile njene oči kakor zvezdi.
»Mr. Hovvard!« je zašepetala.
Še zmerom je držal njeno roko v svoji, trdno, drobno roko. ki je lahno drhtela. Mehak, topel veter je privel od hiše zvoke igrajočega orkestra, in ves čas je šumelo morje svojo enolično melodijo. Nekje je cvrčal čriček. Dafni ni bilo treba ničesar storiti — sladka noč je delala zanjo.
Nenadno se je zganila, kakor da bi mu hotela roko odtegniti, toda Ho-ward	io	je	le	še čvrsteje stisnil.
Čutil	je,	da	je	ves krepak, možat,
pravi	varuh	te	ljubke, plahe male
vojvodinje. Bila je ženska po njegovem srcu, skromno, čuteče bitje.
»Mogoče ni prav, da govorim tako kmalu po smrti vašega pokojnega soproga. Vendar ne morem drugače. Krotil sem se od prvega trenutka, ko sem vas	zagledal, toda nocoj vam
moram povedati. Ljubim vas. Dafna. Ali si..jn skrbeti za vas in vas varovati, vse dolgo življenje? Ali bi postali moja žena?«
Howard se je tisti trenutek sam sebi zazdel vsemogočen mož, ki ne zahteva od življenja nič drugega, ko da lahko živi ob tei zlatolasi ženi, ji vzame z ramen sleherno breme, jo varuje pred vsemi neprijetnostmi sveta in brezmejno osrečuje.
»O, Mr. Howard,« je zašepetala Dafna.
»Harry,« je krotko popravil.
»Harry,«. je ponovila Dafna pobe-šcnih oči.
Pridrževala je dih in zaman skušala zardeti. Ker se ji le ni posrečilo, je dvignila oči in ga pogledala.
»Komaj vgm... kaj naj rečem.« je zmedeno odvrnila. »Tako nepričakovano je vse prišlo.«
»Ali upate, da boste lepega dne videli v meni še kaj več kakor samo prijatelja.?« je zaskrbljeno vprašal Howard.
O, ko bi ga mogel zdajle Mark slišati, je pomislila. Moj Bog, kako bi se smejal.
Hkrati je odkrito pogledala Ho-warda in se mu očarljivo nasmehnila.
I
th.
Zlobnost
»Ali je res. da se Vida boji sira-hov?«
»Mislim, da ne. Sicer se gotovo ne bi venomer ogledovala v zrcalu «
Dobra kuharica
Zena: »Ne ljubiš me več kakor Drei. Včasih si mi zmerom dal večji obrok jedi, sam si pa manjšega pojedel, zdaj pa delaš ravno narobe.«
Mož: »Draga moja. lo je samo dokaz, da zdaj bolje kuhaš.«
Vljudnost
Tujec:	»Ali	vas smem vprašali,
kako daleč je do postaje?«
Domačin: »Seveda me lahko vprašate.«
Tujec: »No. kako daleč je do tja?«
Domačin: »Zelo žal mi je, a lega vam ne vem povedati.«
Pozna qa
»Kai pa iščeš v spalnici?« vpraša gospa Kodretova svojega. moža. ki očitno nečesa ne more najti.
»Saj ne iščem ničesar.« se odreže Kodre
»Potem pa poidi v sprejemnico. Steklenica s konjakom stoji v omari,« um prijazno pojasni žena.
Okus
»Ali si zadovoljna s svojo novo služkinjo?«
»Pa še kako Mojemu možu ie namreč strašno zoprna «
Drugače ie mislila
Mlada zaljubljenca se sprehajata j>o živalskem vrtu Ona bi roda qle~ uala medvede, a on ji ugovarja:
»laz. t>i šel rajši k opicam «
»Oh, ti zmerom misliš samo našel« Vzdihne ona.
Začudenje
»laka, zakaj sc boš pa poročil s sosedovo Anico?«
»lako lepe oči ima.«
»In zato boš vzel celo dekle?«
Na sodišču
Sodnik priči: »Gospodična, koliko ste stari?«
Priča: »Dvajset let in nekaj mesecev«
Sodnik: »Koliko mesecev?«
Priča: »Pet in dvajset «
Pri fotografa
»Ali bi lahko povečali tole sliko mojega sinka?«
»Seveda, gospa.«
»Ali bi s slike lahko izbrisali čepico, tako da bi bil deček razoglav?«
»Tudi to lahko naredimo. A po-vejie, kakšne lase ima vaš sinček?«
»Nikar ne zbijajte šal, sai boste to vendar videli, ko boste odstranili čepico.«
Za norca qa ima
»Gospod, ta vaza ie stara več ko dva tisoč let «
»Ali me mislile za norca imeti. Saj je letošnje leto šele 1943.«
Spomini
»No, striček, povej nam, kako ie pilo |<aj v Afriki? Ali ie res tako hudo živeti v krajih, kjer so liudo-
zrci ,>«
»Pa še kako. dragi moji. Vsak dan si z eno nogo na jedilnem listu «
Zna se izgovoriti
»Dovoli, da ti predstavim svojo ženo opoznal sem jo bil v kinu «
»Da, da, že v Šoli si se znal dobro
izgovariati.«
Skrivnost
»Zakaj si pa tako žalostna, draga Ženica?« vpraša ljubeznivo novo-poročeni mož svojo ženo.
»Ne morem ti povedati, dragi,« dč žalostilo ona
»Zakaj vendar ne, srček?« se začudi mož.
»Ker je predrago.« prizna ženica.
»Da,« je rekla. »Zdi, se mi. da bom.«
Hovvard se je sklonil k njej in jo narahlo poljubil na čelo. Le lie prehitro, je pomislil. Morda bi jo preplašil. Saj še ničesar ne ve o moških. Starega grofa z ribjo krvjo ie kar odštel.
»Zelo, zelo si me osrečila,« je rekel Dafni. »In jaz bom storil vse. da ti bom to srečo povrnil. Ali bi se kmalu poročila?«
»Oh,« je vzkliknila Dafna, »kdaj?«
Mr. Hovvard se je nasmehnil. O, ti sladki nepokvarjeni otrok! Da, poskrbel bo, da bo takšna ostala.
»Prav kmalu,« je odgovoril. »Ali ne bi že prihodnji mesec odpotovala na Florido kot mož in žena?«
»To bi bilo čudovito,« je resno odgovorila Dafna.
Hovvard ie bil po tem razgovoru še bolj gospodovalen do Dafne, in kmalu so si jeli gostje prišepetavati, da sta se newyOrški milijonar in lepa vojvodinja na skrivaj zaročila.
V 24 URAH
tiarva. plisiira in kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, tnonga in. lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Kajpak je za to govorko izvedela tudi Mary. Pridrvela ie v Dafnino kabino, prav ko se je uafna preoblačila za kosilo.
»To je pa imenitna zadeva za naju,« je vsa žareča vzkliknila.
»Motite se,« je hladno odgovorila Dafna. »Ko se bom poročila, me ne boste mogli več izsiljevati, ker mu bom vse povedala.«
»Ali mu boste povedali šele, ko se boste poročili?«
Dafna je prikimala.
»In potem je med nama konec, kajne?«
»Tako je,« je odvrnila Dafna. »Si boste morali že koga drugega poiskati, da ga boste pestili.«
»Saj sem si ga že.,« je zmagovito odvrnila Mary. Potegnila je izza bluze zmečkan papirček. »Pisemce Mrs. Tovvnsendove Mr. Martinu. Našla cem ga včeraj v košu za papir.« Vtaknila si ga je nazaj v izrez. Nato se je prešerno razkošatila pred Dafno in pričela.
»Kaj pa. če bo izvedel prej, preden bosta poročena? Ali bo potlej še ni L: ral za vas? je strupeno vprašala. »Jaz vem za vso zadevo, razen tega imam vaš podpis na potrdilu za iz-
plačitev tistih pet sto dolarjev. To bi bil leo dokaz, da ne lažem.«
»Torej — koliko zahtevate?« je kratko vprašala Dafna.
»Deset tisoč dolarjev v gotovini. In sicer teden dni pred poroko. Dotlej imate dovoli časa. Ko mi boste plačali, bova bot.«
»Pred poroko pač ne bom mogla dobiti toliko denarja. Počakajte do pozneje.«
»Da mu boste sami povedali, kajne? To pa ne gre, ljubica moja. Pustila sem vam dovolj časa. Saj si lahko denar izposodite na njegovo ime.«
Dafna je vzdihnila. Počasi ji ie jela vsa zadeva rasti čez glavo.
»Poskusila bom,« je odgovorila.
»Da, to bi vam svetovala.«
Ko so bili drugi dan na poti, jih je zajel vihar. Mr. Howard je možato koi’ačil po zibajočem se krovu, objemajoč Dafno okrog pasu.
»To je pravo vreme zame,« je vzkliknil. »Na Floridi me je nekoč zalotil vihar na odprtem morju pri ribarjenju...«
»Mislim, da bo bolje, če grem \ kabino in malo ležem,« ga je prekinila Dafna.
Mr. Hovvard ji je večkrat šel na živce, posebno zdaj, ko mu je dala besedo in je jel uveljavljati svoje pravice bodočega soproga. Slabo vreme je bilo primerno opravičilo in izvrstna pretveza, da se bo vsaj za nekaj ur odtegn’:a njegovi preljubez-nivi družbi.
»Ubogo dekletce,« je deial Hovvard. »Peljal to bom v tvojo kabino in ti poslal ladijsko strežnieo.«
»Hvala, ne potrebujem je,« je hitela zatrjevati Dafna. »Samo nekoliko spala bi rada — to je vse. Razen tega ima Mary dovolj dela z ubogo Mrs. van Bouldnovo.«
Dafna se ie Marvne družbe še bolj bala kakor Hovvardove.
Ko sta prišla do njene kabine, ji je Hovvard poljubil roko, jo potrepljal po licu in pustil naposled samo.
Navaditi se moram, da bom čisto neosebno mislila nanj. si ie prigovarjala. Navaditi se moram, da bom mislila nanj, kaker mislim na njegov denar. In predvsem se moram odvaditi. primerjati ga z Markom. Dober je do mene, velikodušen in pozoren. In najbrže bo vse boljši zakonski mož kakor Mark, ki bi me pač zmerom jezil. Morda res ni tako zabaven in duhovit kakor on. da. kmalu me bo jel strahovito dolgočasiti, toda zato bo zmerom dober z menoi in razen tega mi ne bo treba večno računati, kako vsak vinar obrnem. Vseeno je pa boljše, da ga kar najmanj vidim, dokler nisva še poročena.
Na tihem se je Dafna iela bati, da se bo vseeno premislila. Nekje na dnu srca ni bila sama s seboj prav nič zadovoljna, še celo nič več ni bila
tako lepa in sveža kakor nekdaj. Bilo ie, kakor da bi njena lepota ugasnila tisti trenutek, ko se je bila odločila, da bo živela samo zaradi denarja in zaradi same sebe. l
V njen obraz, ki je bil. njega dni tako miren in lahno podsmehljiv, tako spokojen in prisrčen, se je zdaj naselila senčica nemira in d vortia. Večkrat je morala gubati čelo. kadar je napeto pazila, da se ne bi'kaj Nagovorila. Zmerom je morala biti na preži, nikoli več se ni mogla prav sprostiti in odpočiti. Celo v sanjah bo io preganjale f urile strahu in jo budile iz sna.
Dafna j« vzdihnila, zakopala glavo v blazino in skušala zaspati.
Nekaj ur pozneje — Dafna je še zmerom budna ležala na postelji in se skušala odkrižati neprijetnih misli •— je opazila, da so stroji jeli drugače teči, Ropot ie postajal vse in vse počasnejši... ladja je komaj še vozila... guganje je postajalo vse hujše in hujše... in naposled so stroji sploh utihnili. Nekaj se ie moralo zgoditi.
Skočila je iz postelji, si ogrnila plašč čez domačo hal.io in stekla na krov. še zmerom je lilo kakor iz škafa in valovi so imeli bele grebene. Približno sto mestrov oddaljena od jahte jo stala neka tuia ladja in s te ladje je proti ,Mayflower-Castlu‘ veslal majhen čolnič.
Hovvard je stal na krovu in opazoval skozi daljnogled čolnič, ki se ie boril z valovi.
»Kaj se ie pa zgodilo?« je vprašala Dafna.
»Policiiski čoln,« ie odgovoril Hovvard. »Zdaj so stražo na tem delu obale zelo pomnožili. Prišli bodo na krov, da pregledajo, ali ne vozimo morda alkohol!« Že pri sami tej misli je bušil v gromek smeh.
»Kaj bodo pa storili? Ali bodo preiskali jahto? Kako zoprno! Če nas bodo dolgo zadrževali bomo še dan pozneje prišli v Newyork.«
»Nič ne skrbi.« jo je miril Ho vvard. »Bom že iaz govoril z njimi, če bodo prišli na*krov. In oe )H>do mene videli, bodo vedeli, da je na tej jahti vse v redu.«
»Saj imamo vendar angleško. ,zastavo,« se je razburjala Dafna. »Prav nobene pravice nimajo, da nas nadlegujejo.«
Howard se je zasmejal.
»O, to je že star trik prevejanih tihotapcev alkohola. Bogve, koliko sodov alkohola plove po morju pod britansko zastavo. Brez s^rbj liodi, dekletce, ne bodo nas d^lgo zadrževali. Takoi. ko bodo prišli na krov. bom govoril z njimi.«
Vsi gostje, ki se niso ustrašili vremena, so bili na krovu, ko so trije možje plezali po pletenih lestvah, ki so jim jih bili vrgli ob bok ladje. Miss. Spencerjeva ie bila vsa razburjena. Kakšno zanimivo doživetie. da jih imajo za tihotapce alkohola!
»Rada bi vedela, i-”' bi storili z nami, če bi res imeli kai alkohola v trebuhu ladje,« ie vsa vzhičena vpra Sevala.
fOnlie vrihodrinč)
Škotska
»Slišal sem, da se bo tvoja hči poročila. Koga bo pa vzela?«
»Pametnega, varčnega in pošteneqa moža. Vsak večer pride k nam na obisk, ugasi luč in si posadi svojo zaročenko na kolena «
»In to se ti zdi pametno in pošteno?«
»Seveda. Tako prihrani elektriko in uporablja samo en stol «
Na sodišču
»Zakaj so te zaprli?«
»Zato, ker sem nosil obleko, ki io je nekdo druqi odložil «
»Beži, beži. za to ie vendar niso zaprli«
»Da, prav zato. Nosil sem namreč obleko, ki jo ie na bregu pustil neki kopalec.«
Dijaška
Pctošplec obišče svojega profesorja, ki leži v bolnišnici. Pred poslopjem ga čaka več sošolcev in vsi napeto pričakujejo, kako ie s profesorjevim zdravjem.
»No, kako je?« navale vsi hkrati nanj, ko se vrne iz bolnišnice
»Brezupno, prijatelji.« meni žalostno petošolec. »Pojutrišnjem pride že v šolo.«
Uboqljiva služkinja
»Ančka, preden odnesete krožnike z mize, vprajiraite vselej vsakeqa gosta posebej, ali še želi jesti,« poučuje qospodinia svojo služhinto
Ančka obljubi, da bo nboqala. Ko imajo prvič qoste. stopi takoi. ko so pojedli juho, k enemu izmed oostov in qa vljudno vpraša: »Ali želite še juhe?«
»Da, prosim,« odqovor qost.
»Je ni več,« mu vljudno pojasni služkinja.
Bistra buča
»Kar žalostna sem, če pomislim, kako se človek stara.« toži Korenova Danica svoji prijateljici. »Pomisli, letos bom stara že devet in trideset let.«
»Saj si mi vendar že predlanskim rekla, da si toliko stara,« jo zlobno zavrne prijaetliiea.
»No. tedaj sem se ti pač zlagala «
SVIDENJE
h A P i S A L P. GLUCKSMAN
Števen Stephens ie pravkar vstopil v razkošno vilo. ko ie hišni zvonec sunkovito zazvonil. Števen se ie na-sm hnil. Prav dobro ie vedel, kdo stoji zunai in čaka nanj. Sanjav smehljaj ie spet švignil čez njegov obraz, toda koi nato se je zresnil, se vzravnal in odprl vrata.
»Dober dan. Evelina.« ie mirno pozdravil.
»Dober dan Števen,« ie odgovorila Evelina. Ne da bi vprašala, ie vstopila v razkošno sprejemnico. Nekoliko zasopla si ie ogledovala dragocene slike ik> stenah, čudovite orientalske preproge in prelepo pohištvo.
»Zakaj si izpremeni) svoie ime. Števen? Na vratih sem brala: Charles Clifford.«
»Izpreinenil sem svoie življenje, zakaj torej ne bi izpreinenil svojega imena?« ie nekoliko pikro vprašal Števen.
Bleda je nadaljevala: »Minila so leta. Števen, dolga, trda leta samote. Nikar ne misli, da sem v stiski ali da sem prišla semkai zato. da bt te prosila za posojilo Nič drugega nisem hotela, kakor govoriti s teboj...«
Števen ie molčal.
»Menda si nehal letati.« ie naposled vprašala.
»Nepotrebno vprašanih. Sama veš. da sem bil tedaj ob oko, ob letalo, ob pilotsko diplomo, ob svoio bodočnost. ob vse hkrati...«
»Da. in nekai dni nato. rane se ti niso še dobro zacelile, si me zapustil, mene. svoj rojstni krai in svoio dor movino. Rekel si.jla boa ostal v tujini samo nekaj dni... In zdai ie minilo pet dolgih let. in še se nisi vrnil domov. Števen!«
Kainak se ie vsega spominjal tako natanko, kakor lij se bilo včeraj zeo dilo. Ali naj bo njegova ljubljena, lepa Evelina vse življenje žena pol-slepega. pohabljenega letalca brez letala. brez poklica in brez bodočnosti?
Njena družina ie tako zmerom spletkarila proti njemu, proti poroki z njim in proti njegovemu poklicu. Torej bo njej in Evelini prav. če io bo zapustil, če ii bo spet vrnil svet vseh možnosti...
»Ali ti gre dobro. Evelina?« ie vprašal nekoliko mebkeie
:Ne tako dobro kakor tebi. Števen.£ ie trpko odgovorila, sče nai sodim no tei hiši. po tei sold...«
»Naredil sem si pač nekai denarja...« ie v zadregi odgovoril
»Zakaj si me zapustil?« ie spet vprašala. »Samo to bi rada izvedela.«
Zdai ie bilo tu. to vprašanje ki se ga ie bil zmerom tako bal. Videl ie. da so njene sinje oči uprte vani in bral je v njih globoko iskreno sočutje. O. kako ie sovražil to sočutje! Prebledel ie »Ker te nisem več ljubil. ker sem te bil sit... Zdaj veš!«
Vsa barva ie izginila z njenih lic. Omahnila ie proti vratom.
»Števen, ko sem te bila danes zagledala. sem šla za teboi. Bila sem prepričana, da te bom pregovorila da se boš vrnil Srce mi ie obstalo, ko sem te zagledala. Videla sem. kako si šel. počasi, sključeno. Vendar sem mislila, da se samo pretvarjaš. Morda nočeš, da te bi spoznala iz vzroka, ki ga ne poznam.« Za čas je utihnila, potem pa mirneie nadaljevala: »Hotela sem ti samo povedati, da sem čakala nate. Čakala, upaioč. da me boš morda le potreboval in se vrnil k meni. Zdaj pa ko sem videla tvoj novi dom. razumem, da ti ni do mene. In niti za trenutek ne maram ostati v hiši. kjer sem nezaželen gost Zbogom Mr. Clifford!« ie še zaklicala in vrat . so se zaprla za njo.
Negibno ie Števen obstal v sprejemnici. Tedaj ie zazvonilo. Morda le ni prepozno morda se ie vrnila? Vse ii bo razložil se ii izpovedal. Mogoče ga bo razumela? Spet ga io zvonec zbudil iz premišljevanja. Avtomatsko je odprl vrata in vljudno stopil vstran, ko ie vstopil v sprejemnico debelušen gospod v krznenem plašču.
Dober dan Mr Clifford.« ie "A zdravil Števen
»Upam. da mi boste drugič hitreje odprli vrata. Števen, nemarnih ljudi ne trpim okrog sebe...«
VM/M
MAČEHA
PROBLEM, KI GA MORA VSAKA SAMA REŠITI
Poznopoletni dan se je nagibal k večeru. V jrejah stare Upe ;e tiho šumel večerni veter. Oba lesena naslanjača sta stala prazna' Na pisanih blazinah so se poigravali poslednji sončni žarki. Medtem ko je moj mož pospremil Lizo na postajo, sem premišljevala, ali sem ji prav svetovala. Vedoč, da njen problem ni edini in da ga mora rešiti mnogo žensk v podobnem položaju, bom obnovila najin popoldanski razgovor.
Liza je bila več let v tujini in se je šele oh začetku vojne vrnila v domovino. Takoj je prijela za delo pri neki vojni gospodarski organizaciji. Tamkaj je spoznala nekega zdravnika, ki ji je postal čudovito doživetje, kakršnega dotlej ni poznala.
»Stvar pa je ta, da je dr. W. vdovec s trerpi otroki. Odkar je za to izvedela moja družina, mi ne da miru z dobrimi nasveti. Vsi mi skušajo dokazati, da drvim v nesrečo, da je nevarno biti mačeha. To, da nj prava sreča zame. Celo to so mi dejali, ,da mi vse to res ni potrebno'. Kaj pa ti praviš, ko si vendar sama mačehii?«
Veselila sem se, da je Liza tako odkrita. In prav tako sem bila vesela, da je prav mene za svet vprašala.
»Liza, prav imaš,« sem rekla, »le pejdi po svoji poti dalje. Ne daj se premotiti vsem mogočnim dvomom in nasvetom svoje okolice. Kajpak ni lahko biti mačeha. Imeti moraš čut za prilagoditev in takt. Se dobro se spominjam, da sem se zdela sama sebi v začetku kakor jadrnica, ki sl mora utirati svojo pot med nevarnimi čermi.
Vedela sem, da je moj mož prosil otroka, naj mi ne rečeta ,tetka', temveč mama. Desetletni Aleks me je takoj rad tako klical, Ninetta, tri leta starejša, pa ni mogla tega spraviti čez ustnice. Ni kazalo drugega, ko da sem ji sama pomagala, premagati problem, ki jo je težil.
Nekega večera, preden je zaspala, sem ji rekla: ,Ljuba moja, prav dobro razumem, da bi mi rajši rekla tetka, kakor mati, toda zdaj smo ena družina, ki spada skupaj, zdaj imaš poleg očeta spet mater. Svoji pravi materi pa si rekla mamica in tako jo boš za zmerom ohranila v spominu. Z nekaj dobrimi besedami sem pre magala njen odpor in uredila zmedo v njenih mladih možganih.
Res, večkrat se je Ninetta spozabila in mi rekla ,ti' ali nekajkrat celo ,he‘, toda vse to se mi ni zdelo tragično. Z Ninetto sem imela sploh dosti več težav kakor z Aleksom. Zelo občutljiva narava je. Večkrat sem opazila, kako je ljubosumna na očeta. Morala sem biti še posebno previdna, da ji nisem dala povoda za ljubosumnost. Pogosto bi rajši šla sama z možem ven, pa sem vseeno vzela Ninetto s seboj, da se ni počutila zapostavljena.
Najhitreje in kar najbolj neopazno so me pa združile z otroki njihove domače naloge. Kako sta bila oba vesela, ko sta videla, da sem si znala vselej utrgati nekaj časa, da sen jima pomagala, posebno ko se je Ninetta pričela učili tujih jezikov in so ji delali težave. ?.e marsikaj sem pozabila iz tistih dni, toda nikoli ne bom pozabila, kako sem bila vesela, ko sta mi otroka položila pod skodelico za kavo listič, na katerem je bilo napisano: ,Vesela sva, da si tukaj/
Kajpak marsikdaj doživiš hude preizkušnje, ki le spomnijo, da si mačeha. Marsikaj te zaboli. Pridejo sorodniki, ki ne znajo skriti presenečenja in zamolčati trpkih opazk. Vendar človek ne sme izgubiti poti pred seboj, ohraniti mora samozavest in gledati naprej. Glavno je, da izpolnjuješ svoje dolžnosti, materinske in gospodinjske, in da ustvariš v domu tisto vedro ozračje, kjer se mož in otroci dobro počutijo.«
(n)
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 262
Sestavila dr. Kraemer in v. Holzliauseti
Beli: Kb8; Pb7, c6. d5. e4, f3, g2. (7) Crni: Kb6; l.ql; Pb2.
Beli na potezi remizira.
267. Indijska obramba
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, obiavlien v tej rubriki, plačamo 10 lir
Rožičeva torta
Vi kile presejane rožičeve moke in Vi kile enotne moke zmešaj s pol litra mrzlega mleka ali mlečnega nadomestka. Dodaj 10 dek sladkorja in 1 zavitek pecilnega praška, in če hočeš tudi eno jajce. Vse skupaj zmešaj in pusti počivati. Med tem olupi jabolka in jih nastrgaj na rezance. Polovico testa zlij v namazan tortni model. potresi povrhu jabolka, cimet in sladkor. Potem zlij še drugo polovico testa in speci v neprevroči pečici.
T. H.. Vrhnika
Pečeni paradižniki
Paradižnike obriši, prereži ploskoma na polovico, odstrani peške, osoli, potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem, strtim česnom in poprom. Paradižnike zloži druq poleg drugega v kozico, polij z oljem in peci v pečici 15 do 20 minut. Lahko jih pa pečeš pokrite tudi na štedilnikovi plošči.
Pečeni paradižniki so zelo okusni, serviraš jih same, s polento ali makaroni.	M. O.. Ljubljana
Palačinke iz koruzne moke
Vžvrkliaj v loncu pol litra mlečnega nadomestka ali lU litra mleka m '/♦ litra vode. 1 jajce ali jajčni nadomestek in pičle 3h litra koruzne moke j esto mora biti tekoče, kakor za i,: • palač nke Peci oa' 'čibke na masti ali maslu, oa tudi na olju so žeto dobre Se tople namaži s poljubno marmelado, zvij in dai na mizo. tako pripravljene palačinke so še tople Prav. tako rahle in dobre, kakor če bi jih spekla iz pšenične n,°ke	M. O Novo mesto
Rožičeva »čokolada«
Prav hitro in z majhnimi stroški pripraviš za palačinke Praženec in podobno dober nadomestek za mezqo.
Skodelici rožičeve moke dodaj dve žlici ah tudi manj sladkorja, vaniliiev sladkor, žlico olja, žlico mleka v prahu m 7 žlic mrzle vode. Zmes dobro zmešaj, da postane gladka. Če ie pregosta, ii po potrebi dodaj Še nekoliko vode. M. Z.. Ljubljana
čebra, ni potrebno, da praznujemo god ali rojstni dan. ali imamo v načrtu kakšno drugo praznovanje. Skratka, nekaj v naši notranjosti nam zaupljivo pove, da bomo imeli dober dan.
Na takšen dober dan nam gre delo kar samo od rok. Ne da bi se zavedali, naredimo med iutrnio telovadbo nekni vai več. Dihanje pri odprtem oknu nam ie prava zabava. Se mrzla prha nam je v zadovoljstvo in nas tudi nič ne jezi. Voda teče na nas prav tako kakor si želimo, po tleh ostane vse suho, prihranjeno nam je brisanje, kar nas vselej jezi. Ko se oblačimo, nam v naše veiiko zadovoljstvo in veselje ne odleti prav noben gumb, še celo svilene nogavice se izkažejo. Ostanejo prožne in pet-ljice. ki tako rade zbežijo vzdolž cele noqavice, nam prizanesejo.
Če se na takšen dober dan pogledamo v zrcalo, celo v povečevalno zrcalo, opazimo, da se gube okoli oči niso prav nič poglobile, da. še celo so skoraj izginile. Pokažejo. se le. če se nasmehnemo ali zasmejimo. Polt ie čista, svetla, prožna in qladka, da je tisti dan ni treba bogve kako negovati.
Lasje se že po nekaj potegljajih s ščetko lepo svetlikajo in jih lahko hitro uredimo. Noben zatrgan noht nas ne spravi v slabo voljo. Zdi se nam, da gre na dober dan vse kakor po maslu!
Kadar zjutraj nerazpoloženi in nejevoljni vstanemo, takrat nam gre vse narobe. Kaj rado se zgodi, da upehani pritečemo na postajališče cestne železnice, tramvaj nam pa pred nosom odpelje. Na dober dan se nam to ne bo nikoli zgodilo. Še ljudje, ki ji h srečamo, so po navadi samo tisti, ki iih imamo radi in ki se iih vselei razveselimo; kadar koli jih srečamo Prav tako nam delo v službi ne dela preglavic Na takšen dan si brez posebnega truda naredimo zlato rezervo za vse tiste slabe dni, ko ne moremo z delom nikamor naprej.
Ko se opoldne vrnemo domov, nas dišeče kosilo že čaka na mizi. ostane nam še toliko časa, da se posve-limo za četrt ure sami sebi in negi
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, pla--čarno 10 lir Znesek dvignete lahke* takoj po_ objavi v naši upravi Po pošti pošiljamo šele takrat, ko sc j nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Količek za praktične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 253.
1. Lokvenc — P. Keres
Praga, 16. aprila 1943.
(Ti trije modeli to risani Izrečno za »Pružinskl tednik« in niso bili Se objavljeni.;
Za lepe jesenske dni so dokaj primerne oblekce naših qornjih modelov. Prva je športna temnorjava obleka, ^pošita z zelenimi pošivki. Torbica, rokavice in ovratna ruta so rjavordeče črtaste. Čez temno obleko oblečemo neke vrste jopico brez rokavov v nežno kockastih barvah, lopica je ob straneh odprta in jo zapenjamo samo s pasom. Zadnja obleka je tudi športnega kroja, svetlorjave barve, krasita jo pa dva žepa. Krilo ima spredaj in zadaj gubo.
i4 1p di- „Sf6-	c4,	e6.	X	Sc3,	I.b4.
našega obraza in da latiko še peš gremo na delo. Vse se lepo zliva drugo v drugo, da smo ves dan veseli, srečni in zadovoljni. Tako smo razpoloženi, da se naše dobre volie naleze še naša okolica. Če nas pa kdo vpraša, zakaj smo dobre volje, prav za prav točno ne vemo. Zbudili smo se že dobre volje, svet gledamo v lepši luči. kakor je v resnici, in ljudje se nam zdijo veliko boljši, kakor v resnici so. Morda nam ie narava darovala takšne dobre dni v poplačilo za vse tiste slabe, da ne bi Sili vse življenje nezadovolim in ne-srečni.	.
V našem živliemu ie mnogo slabih dni Začno se prav tako ziutraj. ko se zbudimo, kakor veseli in dobri dnevi. Navsezqodaj nas zbudi budilka, ki nas s svojim grdim brnenjem tako zelo zjezi, da io potlačimo pod odejo ali blazino in nalašč naprej zaspimo. Ko se pa zbudimo, je že tako pozno, da na telovadbo niti misliti ne moremo več. Iz postelje sfrči-mo naravnost v kopalnico, kjer imamo gotovo takšno smolo, da polijemo vse po tleh in moramo kljub temu, da se nam že tako zelo mudi. še brisati.
Prav tako nam pri oblačenju rado nagaja. Če se nam ne utrga kje kakšen gumb. nam petlja na nogavici tako hitro zbeži po vsej noqavici. da ne moremo narediti nič druqeqa, kakor da jih sezujemo in obujemo druge.
Zrcalo nam pokaže nejevoljen, skremžen obraz, lasje nikakor nočejo v red, ker jih le bežno počešemo z glavnikom, ker na ščetko še pomisliti ne smemo. Noht na palcu se nam zalomi, kava ie tako vroča, da se opečemo' in če na čudežerr način pridrvimo do tramvajskega postajališča, nam tramvaj pred nosom odpelje. Tako in p*dobno se prično naši slabi dnevi in že do!qo si želimo, da bi. našli za takšne dni res dober m učinkovit pripomoček.
Z.a začetek bi se morali sprijazniti z budilko, ki nam bi morala biti prava prijateljica. Vstajati bi morah točno, ko nas ura pokliče, premagati spanec in se prisiliti, da bi telovadili. Če izpolnimo ta dva osnovna poqoia za dober dan. poskusimo še s tretjim. Dopovedati si moramo, da se moramo na takšen dan se bolj negovati, da vsaj na .zunaj skrijemo svojo slabo voljo in kisli obraz. Nega nam ne bo vzela preveč časa, nasprotno že ob pogledu v zrcalo, bomo sami s seboj zadovolini, nasmehnili se bomo in dobra volja bo spet tu-
zapovedi za nego obraza
1. Vsak. večer, preden ležete, si morate očistiti obraz, čistoča ie tudi za obraz v pravem pomenu življenjsko potrebna.
2. Dobro, hranljivo kremo s prsti narahlo vtrite v kožo, da dobi polt tudi od zunaj hranljive snovi. To že vse veste, vendar vselej sproti pozabile.
Dobri in flabi dnevi
Velikokrat se zgodi, da zmtrai ko idpremo oči, že vemo, da nas čaka lober in zadovoljen dan. Ni polreb-io, da sije sonce, lahko lije kakor iz
Lepa torbica z dolgimi ročaji: Obesimo jo čez ramo. Zunaj je črna, znotraj pa lepo pisana. Ima več predalov za ročno delo in drugo drobnjarijo. Lahko jo pa uporabimo tudi kot predpasnik. če naramnice odvežemo in jih privežemo okoli pasu.
3. Zjutraj, ko vstanete, si umiiele obraz. Umivate ga v topli ali mrzli vodi, z milom ali brez, kakor pač vaša polt zahteva. Ko je obraz čist. si ga natrite z dobro dnevno kremo. Med vtiranjem kreme, si obraz zmasirajte. posebno čelo, kjer sc naiiaiši delajo prve gubice.
4. Medtem ko poli vsrkava kremo, si oščetkajte lase. Preko las potegnite v vseh smereh vsaj petdesetkrat, l asje se bodo lepo svetili, postali bodo mehki in lepo valoviti.
Dc2, 0—0. (Keres se ne sklada s splosmm mnenjem, po katerem bi bilo pravilno predvsem d5 ali Sc6 ali za silo c5; najnovejša izkustva mu dajejo prav. Poteza ima to prednost, da prožno čaka, kako se bo odločil beli.)
5. a3 (5. Lg5, h6. 6. Lh4. Sc6. 7 e3. Ie8. 8. f4 zelo prihaja v poštev; igrano velja za najenergičneiše) LXc3+.
6. DXc3, b6. iTo je vsekako boljše
5. Ko oščetkate lase. z mehko krpo J kakor d6. /. q3! De/. 8. Lg2, e5. 9. d5. ali mehkim papirnatim prtičem zbri-*a5. 10. b4 s prednostjo.) 7. Lq5 (To je
šile preostalo kremo z obraza.
t kmalu črnemu v dobro, pa riaj bi za-n 7A„; i„ut. ■ ■ i i •	**° raiši razvijal kraljevsko krilo, lov-
./daj se lotite obrvi in_ trepalnic, gca pa verjetno najbolje na b2.)
„ Lb7. 8. Sf3, d6. 9. e3. Sbd/. 10. Le2. [Ie8. 11. Dc2 (Na 11. 0—0 preide črni
Svetlolaske so te nege še vse bolj j potrebne kakor temnolaske. Z mehko j ščetkico si namažite primeren tuš na< .	„ . , .
trepahiice. Sčmtkati morate od spodaij?	‘ako	v	p	-	--
navzgor, da ostanejo trepalnice lepo	,	,	i'	,	,
navzgor zavihane. Prav tako natanko	' L, na’	-1
namažite obrvi. Izbirati morate tak-* 1 Pozneie z b4 prepodil, marveč šen	tuš,	ki ni škodljiv.	ih1’ pripravlja za rosadni	napad.) 15.
.	*h3 (?) (Kmalu	se izkaže	kot nepri-
7.	Rdečilo namažite	na uslnice	ta-lietna slabitev,	toda beli	si je iiotel
ko,	da	poudarite njihovo obliko.	Z5obdržati lovski	par) c6! (Rahlja belo
njim lahko popravite obliko ustnic, ♦ središče, v spoznanju, da se beli ne ker lahko potegnete črto višje ali*bo mogel lahko znesti nad šibkim
nižje. Kakor se vam zdi, da se vam bolje poda.
J kmetom d6. Igra brez nujnega uslvar-'lanja slabosti ie sploh nemogoča; ure
—  -,—-------—*—	lis	IIIV/MUV.U,	O	i	s,
8. Če hočete, da vam bo puderfg*'	»ln
.držal’ vsaj nekaj ur, se ne smete sa- i' t cd] J1, Vbosti, lastnih in na-mo narahlo napudrati, vendar ga mo-J '	, i ...
rate v kožo takorekoč vtolči.	♦	16. dc6 (Senene strani razodeva
,, , .	....	,	,	Ztudi:	16.	e4.	cd5. 1/. ed5, Sq6. 18. Lg3.
9 Kdaj pa kdaj si na obraz poIa-*Tc8 z grožnjama, da bodisi vzame na gajte obkladke Dobro ie. ce si iak-*d5 ali ob priliki nadalje ruši z b5.) šno delo določite zmerom za isti daniLXc6. 17. 0-0, Sq6. 18. I.q3, Se4. v tednu. Za obkladke si pripravite 119. Lh2, 15. 20. Tadl, Te6. 21. Sel kakšen dober domač rastlinski od-J (črni je pretil nadalje pritiskati z Df6 cedek.	*in	Sg5)	Dg5	(Df6. 22. f3, Sg5. 23. f_4
10. Za parjenje obraza potrebuiete]	c°5	™ieta)
skledico ali umivalnik in debelo fro-tSPo^- c5,»gra,se vse bolj zapleta)
najboljše irivajalno sredstvo
b5. 25. a4 (Beli še vedno lovi kvaliteto z Lc4) Tb8. 26. S13, Sg5. 27. Sd4
(Na to ie črni prežal in to še tem .boli, ker se je beli vse boli pogrezal tv časovno stisko) ed41! 28. LXb8. SXh3+! 29. Khl (?)
fNa Kh2 ne bi bilo Keresu tako lahko zmagati, n. pr. TXe3. 30. TXf5. TXe2? 31. TXf6, TXc2. 32. TXc6; toda Dh4! 31. q3. Dd8! (De4. ?M. DXe4, LXe4. 33. Lg4!) 32. Ld6, Let i33. Ld3, TXd3. 34. TXd3. LXt5. 35. ?at)5 (Dd2. Sg5. 36. ab5, Dd7 — b5 ali iiakoj ba4. 36. TXd4. Sq5 dobi) So5 ‘ (Dg5. 36. Dc4+ in TXdt) 36. b6 (36. Dc4 + , Kh7. 37. TXdl. S(3 + . 38. Kod,
♦ SXd4. 39. DXd4, De8. 40. Dc4, Del
♦ m Le4 odloči - 37 D> "
 	. DXd4, De8! 3(.
* 1 e3, DXb5 tudi dobi) Dc8. 37. Dc4 + , JKh7. 38. TXd4 - 38. DXd4. Le4 -| Sf3+. 39. Kg2 (39. Kh1. Le4). Dc6.
♦ 40. Kf2 (Td5, Le6). SXd4 in zmaga. 4 Možno ie še 32. Tf3 (namesto Ld6).,
LXf3. 33. LXf3, T 13. 34. DXg6. za-, to rajši 32. ... IX13. 33. LXf3. LXf3 itd. Dovolj, sai bi lahko napisali celo knjigo. Kdor ima veselje, naj dalje razpreda. Keres bi 'gotovo pravo našel.1
29.... Sh4. 30. ab5 T30. Lf3, SXt3
tirko. Skuhajte kamilice ali lipovo*31. gf3, de3 itd.; 50, ed4, Da5 30. L>3 cvetje, toda samo toliko, da vstajajoč(30. Tql, LXg2+. 31. Kh2, (41), SXf3. prve pare. Obraz pustite, da se pariX31. gf3 (grozilo ie Sf2+ in Dh5+ z v pari, medtem ko glavo dobro pre-J matom) Dh5! in zmaga ie zagotovlie-krijte s frotirko. Paziti morate, dajna; v podrobnosti se ne moremo spu-vam pod frotirko ne uhaja mrzelJščatil LXq2+. 31. Kh2, I Xe3. 32. zrak da se predolgo ne parite in datld3, LXfl. 33. I Xe3, de3. 34. LXfl(?) v sobi, bolje prostoru, kjer se parite, J [Čas je vražji priganjači Z 34. Dc4 + ni prepiha ali mraza. Z e samo šibak J bi si še precej ppdališal živlienie. ker
prepih more povzročiti neprijetno vnetje oči ali prehlad.
Tudi za namakanje perila
vzemite »EVO« pralni prašek, ker si s tem prihranite polovico dela.
Z »EVO« pralnim praškom oprano perilo je snežno belo in ima prijeten svež duh.
Pralni prašek »EVO« je sestavljen iz temeljito preizkušenih, perilu popolnoma neškodljivih sredstev.
bi dama nadzirala četrto vrsto; rešiti bi pa partije ne utegnil nič več: Kh7. 35. I.Xfl. Sf2l, beli kralj ie v stalni nevarnosti in črni kmetic tako močni, da bi beli ne utegnil več pognali svojih damskih kmetov, n. pr.
36. c6 (ali Lh3), Sf3f. 37. Ko2. Se4l ali 36. Lq3, Se4L 37. De2, Dg5. 3*. 1.1)8, 14 ali 36. Df4, Sg4 + . 37. Kh3. Sg6. 38. Df3, Sf2+. 39. Kh2, Dh4+. 40. Lh3. f4. ozir. 37. Kal, Dal z e2 dob.; ali 36. Lg2, SXq2. 37. KXg2.
LSc4l 38. Dc2. DIV4 ali 36. Le2. Dg5.
37. Dd5. Sc4 ali 38. De2 ozir. 38. D<45. 14 z ev. Sg6 ter odločitvijo in podobno.! 34.... S13+. 35. Kq3, Dq5+, in takoj mat.
Izvrstna Keresova partija tako v strateškem, kakor v kombinacijskem in taktičnem pogledu. Glede na pravilnost je bila vredna natančneise preiskave, ki io ie dobro prenesla Opazimo lahko precejšnjo sorodnost med Aljehinom in Kcresovini t slogom.
Herausgeber; K. Bratuša, Joumalist; vernutwor(licher Redakteur: 11. Koru, .lournalist; Druckerei: Merkur, A, O. in Ljubljana; f ii r die Druckerei verant\vortlich: O. Mihalek — ali e in Ljubljana. — izdaja K, Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani. — F.ditore: K. Bratuša,
gioraalisla; reduttore respousabiie: H. Keru. ciornalisUi; ti|>ografia: Merkur 9. a-. Ljubljana; reaponsabile per la tipografia; 0. Mihalek — tutti in Ljubljana,