Z NAMI NA POT Matej Gabrovec, Irena Mrak, Jernej Tiran Peš iz dolin do višin V hribe z javnim prevozom Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Ko prelistavamo stare številke Planinskega vestnika, lahko o nekdanjih potovanjih najdemo marsikateri zanimiv opis. Navajamo dva kratka odlomka iz članka Josipa Westra Še trikrat na Triglavu iz leta 1952: "Bilo je jasno jutro dne 10. avgusta, ko sem dovolj rano dospel na zjutranji gorenjski vlak, da sem dobil še ugoden sedež v čednem pulmanu. Oni, ki so se bili zakasnili, so morali pač stoje uživati udobnosti sodobnega potovanja /…/ Šele na postaji v Bohinj- ski Bistrici se je hlapon menda kar oddahnil, ko se je iz vlaka usula množica izletnikov in planinsko opremljenih turistov." V  nadaljevanju avtor navaja še zgodbo svojega tovariša: "Pravil mi je, kako se je žuril do Sv. Janeza, da je dobil še avtobus. Vozilo pa je bilo natrpano polno. Zlezel mu je na streho, kjer se je vkotil med prtljago ter se na tako vzvišenem prostoru pripeljal na bistriško postajo. V glavni sezoni je vožnja z avtobusom pač kočljiva zadeva." * * * Ko smo si v poznejših desetletjih lahko privoščili nakup osebnega vozila, se je večina takim "kočljivim zadevam" začela izogibati, za pot v hribe dandanes le redkokdo uporabi javni prevoz. Novim razmeram se prilagajajo tudi planinski vodniki. Pred dobrimi sto leti je Rudolf Badjura v prvem obširnem planinskem vodniku po Sloveniji z naslovom Jugoslovenske Alpe opise poti začenjal na železniških postajah, na koncu vodnika pa so bili dodani tudi vozni redi poštnih kočij. Dandanes so v rubriki Z nami na pot te revije kot iz- hodišča praviloma navedena parkirišča, dodan pa je podroben opis dostopa z avtomobilom, podobno je tudi na spletnem portalu hribi.net. Uporaba osebne- ga avtomobila ima marsikatere prednosti, vendarle pa ima njegova množična uporaba tudi svojo temno plat. Nanjo je že pred dobrega četrt stoletja v evrop- skem letu varstva narave (1995) opozorila Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) pri Planinski zvezi Slo- venije. Izdala je zloženko Gorništvo, promet in varstvo okolja, Igor Maher je v njej med drugim zapisal: "Več kot polovico vseh kilometrov prevozimo zaradi dejav- nosti v prostem času. /…/ Zato da se povzpnemo za nekaj sto višinskih metrov, vsak konec tedna prevozi- mo sto ali več kilometrov. Zavedati se moramo, da s tem postajamo nezanemarljiv onesnaževalec okolja." Opozarjal je tudi, da "promet z obilico avtomobilske pločevine zmanjšuje turistično privlačnost". Čez Kraški rob se lahko spustimo s Slavnika v Hrastovlje. Foto Aljaž Hrvatin 32 cesto. Ob njej so se vrstila parkirana vozila planincev, ki so se od tod odpravili na Golico opazovat narcise. A tisto nedeljo na vršnem delu Golice narcis še ni bilo. Pri koči je bila nepregledna množica planincev, ki so komajda videli kako posamezno narciso. Splača- lo se je torej priti peš iz doline, poleg narcis sta lahko opazovala tudi kolesnice stare rudne poti ob kapelici svete Barbare. KVGN je v letu 2022 sprožila akcijo Peš iz dolin do višin. Cilj akcije je razbremenitev občutljivega gorske- ga sveta negativnih učinkov motornega prometa, ki jih s svojim obiskovanjem gora povzročamo planinci. Zaradi obsežne motorizacije, spremenjenih prosto- časnih navad in čedalje hitrejšega tempa življenja je v zadnjih desetletjih opazen trend, da se obiskovalci pri- peljejo na najvišje možno izhodišče in od tam nadalju- jejo pot proti vrhu. Če se odrečemo vožnji z avtomo- bilom visoko pod vrhove, izboljšamo tudi kakovost obiska gora drugih planincev, ki jim ni treba požirati prahu mimo vozečih vozil in niso obremenjeni s pro- metnim hrupom. Poleg tega imamo pri hoji iz doline priložnost videti marsikaj lepega in zanimivega: opa- zujemo lahko na primer pestrost gozdnih sestojev na različnih višinskih pasovih, občudujemo kulturno po- krajino ter obiščemo naravne in kulturne spomenike. Promet povzroča tretjino izpustov toplogrednih plinov in s tem pomembno prispeva k podnebnim spremembam, ki jih zaznavamo v obliki vse pogo- stejših neurij, poplav in vročinskih valov. Če želimo te spremembe ublažiti, moramo spreminjati tudi svoje potovalne navade. Zato spodbujamo k čim manjši uporabi osebnih vozil, po možnosti že do izhodišča pridimo peš ali s kolesom, v primeru oddaljenih ciljev pa z javnim prevozom ali sopotništvom. Številne mar- kirane poti se začenjajo že v dolinah na železniških in avtobusnih postajališčih, vendar pa so ponekod v spodnjem delu slabše shojene in vzdrževane. S hojo iz dolin želimo spodbuditi tudi markaciste k njihovi obnovi. Zakaj ne bi ture začeli v dolini? Ilustracija Samo Jenčič (iz zloženke V hribe z javnim prevozom) Zakaj peš iz dolin Na lepo sončno majsko nedeljo pred sedmimi leti se je eden izmed avtorjev s hčerjo vzpenjal iz Jesenic proti vrhu Golice. Ko sta prispela na rovte pod Črnim vrhom, sta uživala v hoji med obširnimi narcisnimi poljanami. Vzpenjala sta se naprej in na višini okoli 1300 metrov pod Pustim rovtom prispela na gozdno Ali želimo biti med njimi? Ilustracija Samo Jenčič (iz zloženke V hribe z javnim prevozom) PLANINSKI VESTNIK september 2023 33 Zakaj z javnim prevozom Poleg koristi za okolje ima javni prevoz v primerjavi z osebnim avtomobilom na planinskih turah števil- ne koristi za posameznika, na katere prepogosto pozabljamo. Avtomobil resda uteleša ideal svobode sodobnega človeka, saj se na pot z njim lahko odpra- vimo kadar koli in skoraj kamor koli. V endar je vožnja z avtomobilom marsikdaj utrujajoča in posledično tudi nevarna, sploh po naporni planinski turi, na javnem prevozu pa lahko ta čas namenimo počitku. Pri uporabi avtobusa ali vlaka odpade iskanje par- kirnega mesta, ki je nemalokrat stresno, v vedno več primerih niti ni brezplačno. Javni prevoz imajo radi tudi otroci, ki jim je vožnja posebno doživetje. Ena od pomembnih, a nemalokrat spregledanih prednosti javnega prevoza je ta, da se nam ni treba vračati na izhodišče – izlet ali planinsko turo lahko končamo na povsem drugi lokaciji. S pomočjo javnega prevoza je že zdaj najlaže načrtovati večdnevne ture, še zlasti pa poti po številnih planinskih obhodnicah. Svoboda, ki naj bi jo omogočal osebni prevoz pri izvedbi planin- skih tur, je tako v številnih primerih zgolj navidezna. V Sloveniji vlada soglasje, da je sistem javnega prevoza slab in nekonkurenčen osebnemu avtomo- bilu zaradi premajhne pogostosti voženj, dolgih poto- valnih časov, slabe dostopnosti informacij in drugih kazalnikov kakovosti. T o v marsičem drži, vendar pa sistem ni tako slab, da ne bi bil uporaben vsaj za dolo- čene poti. V nekaterih koridorjih javnega prevoza (na primer v Zasavju) je pogostnost voženj zadovoljiva, javni prevoz je avtomobilu tudi časovno konkuren- čen, železniška postajališča pa so izhodišča za številne planinske ture. Obenem je bil v zadnjih letih deležen nekaterih izboljšav, kot so sezonske turistične linije v Alpah, hitre avtobusne linije med večjimi regional- nimi središči, cenovne ugodnosti in vzpostavitev dr- žavnega voznorednega iskalnika. V letu 2024 se bo s podelitvijo novih avtobusnih koncesij število povezav še povečalo. Čim pogosteje bodo ljudje za pohodni- štvo uporabljali javni prevoz, tem večja bo spodbuda za odločevalce, da bodo njegov sistem izboljšali. Uporabo javnega prevoza ali sopotništva nenaza- dnje omenja tudi častni kodeks slovenskih planin- cev (člen III/7) in je stvar planinske etike. Ta ne sme biti omejena samo na vestno odnašanje odpadkov v dolino, temveč naj bo njen sestavni del tudi skrb za čim nižji ogljični odtis. Štirideset planinskih izletov po Sloveniji Ne glede na okoljske in individualne koristi ter posto- pno izboljšanje ponudbe javnega prevoza je dejstvo, da je načrtovanje poti z avtobusom, vlakom ali drugimi trajnostnimi potovalnimi načini zahtevnejše v pri- merjavi z načrtovanjem poti z lastnim avtomobilom. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMA TE, katerega cilj je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in s tem blaženje podnebnih sprememb, smo se zato odločili, Številne markirane poti se začenjajo na avtobusnih in železniških postajah. Foto Irena Mrak Načrtovanje poti z avtobusom, vlakom ali drugimi trajnostnimi potovalnimi načini je zahtevnejše v primerjavi z načrtovanjem poti z las tnim a vt o m o bilo m. Ilustracija Samo Jenčič (iz zloženke V hribe z javnim prevozom) 34 da planincem olajšamo načrtovanje potovanj z javnim prevozom. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije smo v okviru omenjene pobude Peš iz dolin do višin zasnovali 40 izletov, ki ne zahtevajo vračanja na izho- dišče in jih je tako najlaže izvesti z javnim prevozom. Izleti so razmeroma enakomerno razporejeni po Sloveniji in so primerni za poldnevni ali celodnev- ni obisk vsak dan v tednu. Izhodišče posameznega izleta je vedno postajališče javnega prevoza, kjer je v jutranjem ali dopoldanskem času vsak dan, vključno s konci tedna in prazniki, vsaj en prihod vlaka ali av- tobusa iz bližnjega regionalnega središča. Poti razen redkih izjem potekajo po označenih planinskih poteh čez doživljajsko bogate predele, polne naravnih in kul- turnih znamenitosti, čez razgledne vrhove in mimo planinskih koč, kjer se lahko obiskovalci oddahnejo in okrepčajo. Po obisku vrha ali koče pa se trasa ne vrne Predlaganih štirideset izletov smo razporedili po vsej Sloveniji. na izhodišče, temveč nadaljuje v drugo smer, kar v primeru obiska z lastnim vozilom ne bi bilo mogoče. Posamezen izlet se konča na drugem postajališču javnega prevoza, kjer je tudi popoldne ali proti večeru vsaj en odhod vlaka ali avtobusa, ki pelje do bližnjega regionalnega središča. V večini primerov smo zaklju- ček poti predvideli v krajih z gostinskim objektom, tako da se med čakanjem na javni prevoz lahko odže- jamo ali okrepčamo. Z izjemo Grintovca so vsi izleti enodnevni in večinoma potekajo po sredogorju, v prihodnje pa se bo seznam izletov predvidoma daljšal, tudi z večdnevnimi visokogorskimi turami. Zavedamo se, da velik del prebivalcev Slovenije nima v neposredni bližini doma ustreznih povezav z javnim prevozom, še posebej ne ob koncih tedna, vendar- le pa ima večina na voljo zadovoljiv javni promet na nekaj kilometrov oddaljenem avtobusnem ali železni- Kočevski vlak nas med drugim pripelje do izhodišč poti na Stojno in Malo goro. Foto Aljaž Hrvatin škem postajališču, do koder se lahko pripelje z avtom ali morda s kolesom. V nekaterih primerih pa lahko javni promet koristno uporabimo za pot med končno točko izleta in izhodiščem ter se tako izognemo vra- čanju s hriba po isti poti. Marsikje v Sloveniji je na voljo samopostrežni sistem izposoje koles, v Savinjski dolini se tako na primer lahko odpeljemo s kolesom do Polzele ter nadaljujemo peš na Goro Oljko. Spletna aplikacija V hribe z javnim prevozom v povezavi z maPZS Teh štirideset izletov predstavljamo v obliki spletne aplikacije V  hribe z javnim prevozom (vhribezjpp. zrc-sazu.si). Aplikacija ima številne funkcionalnosti, ki so namenjene tako načrtovanju izletov kot njihovi izvedbi. S klikom na vsak izlet se odpre pojavno okno s ključnimi informacijami: osnovnim itinerarjem, okvirnim časom hoje, zahtevnostjo poti, literaturo Planinske založbe, izhodiščnim in končnim postaja- liščem javnega prevoza ter morebitnimi opombami in opozorili. Dodane so tudi povezave do postajališč v državnem voznorednem iskalniku. V enem izmed zavihkov v aplikaciji je tudi filter, ki nam pomaga izbrati izlet glede na želene značilnosti. Vsak izlet je bil sestavljen v programu PlanGIS in je tako povezan z aplikacijo maPZS, v njej pa so na voljo dodatne in- formacije o poti (višinski profil, točke ob poti ipd.). Podobnega spodbujanja javnega prevoza v hribe so se lotili tudi avstrijski planinci, ki so v svojo ponudbo v začetku septembra vključili tudi slovenske hribe. Njihove predloge izletov si lahko pogledate na spletni strani zuugle.si. * * * Zavedamo se, da je prostočasne in potovalne navade ljudi težko spremeniti in da javni prevoz v Sloveniji še ni na ustrezni kakovostni ravni. Vendar kot družba nimamo druge izbire, kot da spremenimo svoj ži- vljenjski slog in tudi zanamcem zapustimo svet, na katerem bodo normalno živeli, in gore, ki jih bodo še naprej lahko občudovali. T a sprememba pa ne pomeni odpovedovanja pohodništvu, temveč prilagajanje in uporabo drugih, tudi manj znanih poti iz dolin, ki niso manj privlačne. Okolju prijaznejše obiskovanje gora lahko povežemo z zanimivejšim doživetjem. m Odlično prevozno sredstvo Ilustracija Samo Jenčič (iz zloženke V hribe z javnim prevozom) Informacije Kako do izhodišč z javnim prevozom: V aplikaciji V hribe z javnim prevozom je na voljo povezava na postajne železniške in/ ali avtobusne vozne rede na izhodišču in koncu izleta. Če klikne- mo na posamezen odhod, se nam odpre itinerar posameznega avtobusa ali vlaka, naveden je tudi prevoznik. Zaradi morebitnih obvozov ali nadomestnih avtobusnih prevozov zaradi obnov že- lezniških prog je smiselno vozni red preveriti na spletnih straneh prevoznikov, najpogostejši so naslednji: Slovenske železnice (po- tniski.sz.si), Arriva (arriva.si), Nomago (nomago.si), Ljubljanski po- tniški promet (lpp.si) ter Avtobusni promet Murska Sobota (apms. si). Zaradi neažurnih voznih redov uporabo Google Zemljevidov odsvetujemo. Nakup in cena vozovnic: Ob koncih tedna in praznikih so na voljo enotne vozovnice IJPP (integriran javni potniški promet) s 75-od- stotnim popustom. Na voljo so enkratne in dnevne vozovnice, ki omogočajo tudi prestopanje. Če potujemo več kot 80 km daleč, se splača kupiti dnevno vozovnico za celotno območje Slovenije za 3,80 EUR (ob delavnikih je taka vozovnica 15 EUR). Za nakup vozov- nice potrebujemo kartico IJPP, ki jo kupimo na avtobusnih in žele- zniških postajah. Vozovnice kupimo na avtobusnih in železniških postajah, na železniških kartomatih ter po spletu. Priporočamo nakup na Arrivini spletni strani (ijpp.arriva.si) ali telefonski aplikaciji Grem z vlakom, ker omogočata shranitev številke kartice IJPP. Vo- zovnice lahko kupimo tudi pri sprevodnikih na vlaku (vendar le, če na vstopni postaji blagajna ni odprta) in pri voznikih na avtobusu, vendar pri njih ne moremo kupiti prestopnih in dnevnih vozovnic. Če gremo na izlet z vlakom med tednom, se nam članom Planin- ske zveze Slovenije splača izkoristiti 30-odstotni popust.