2IVL7ENJE IN fVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ŠT. 8. V LJUBLJANI, 22. FEBRUARJA 1936 KNJIGA 1» ЗТМДКХ ŠPORT BELO ZLATO GOSPODARSKA VELESILA BOMBAŽ OBLAČI TRI ČETRTINE ČLOVEŠTVA NADALJEVANJE aleč v ospredju zavzemajo prevladujočo vlogo v proizvodnji bombaža obširne plantaže juž-novzhodnih Zedinjenih držav. Tod se širi v nedogled tako __zvaina »črna prerija«, kjer po večini neštevilae družine zamorskih priseljencev nabero leto za letom velikanske množine bombaža. Se vedno pa čakajo ogromne pokrajine na robu nasadov boljših časov, ko naj bi tudi vanje planila žetev belega zlata. Po vsakem obiranju se zbirajo v Hou-etoou veliki transporti ameriškega pre-diva, odkoder se milijoni bal prevažajo preko glavnih izvoznih tank, Galveatona in New Orleansa v predilnice vsega sveta. S tako zvanim uplandskim, povsod cenjenim amerišlkim bombažem lahko tekmuje dandanes le še belo vlakno iz Egipta, dočim je še finejša ameriška vrsta »Sea Mand« prediva nenadkrilji-va. Poslednje leto pred vojno so nabrale pridne roke obiračev vseh delov sveta 25 milijonov bal bombaža. Nad polovico pridelka, 85% so pospravile Zedinjene države, 19% žetve je tedaj odlpadlo na Britsko Indijo, 6% na Egipt, 17 na osta-e le bombažne nasade sveta. Do tedaj že se je bila naglo povzpela tekstilna industrija. Samo v modemih predilnicah Evrope je nad 102 milijona vreten tika/o mehko bedo predivo v najraznovrstnej-fie blagovne izdelke. Nad polovico, 57 milijonov je odpadlo na predilniško industrijo grofije Lancashiire. Med vojno je tekstilna industrija za-etalla, uničenih je bilo mnogo tovarn in se je samo v Franci ji ustavilo nad 1.300.000 vreten. Skrčila se je tudi svetovna žetev bombaža, ki je napolnila L 1917 le še 17 milj. bal. Komaj da je naš globus imel novo začrtane meje dr-žav, že se je znova sprožila velika, tiha borba za posest bombaža in prevlladajo-čo besedo na svetovnem tekstilnem trgu. Zedinjene države so v času, ko je stari svet tonil v medsebojnem ldamju, zgradile v južnih mestih, v neposredni bližini bombažnih nasadov ogromne modeme predilnice, ki so hitele z izdelki preplavil jati svet. Poživi j eni velekapital Lancashirea pa je z odločno pomočjo vlad angleškega imperija razširili, izboljšal stare, pa obdelal nove nasade bom-baževca v vseh svojih dominionih. Poseben institut za proučavanje podnebja tal in prilagodljivih, boljših vrat bombaža je pripomogel angleški podjetnosti, de je že po desetletju vztrajnega napora navezala Britanija velik del nujnega uvoza belega zlata na lastne kolonije. In ko je še Rusija pospravila zmerom večji pridelek bombaža ter je Niponska izven bližne azijske celinske interesne sfere vložila obilo denarja v plantaže Peruja, Brazilije in Paragvaja, je mrzlično tekmovanje preseglo višek. USA se je izmuznil iz rok dotlej nedotakljivi monopol, starim kulturam bombaža so zrasli novi tekmeci v deželah, ki si vztrajno prizadevajo zagotoviti zemlji in ljudem na račun belega zlata čim donosnejši dobiček. Primer svetovne žetve v letih 1931/32 do 1935/36 svedoči, kolikšne množine belega vlakna je dozorelo pod vročim soncem tropskega neba: Starejše kulture bombaža: T 1000 tonah letal porprefek Zedinjene države 11.523 4.031 Brit Indija 3.644 906 Kitajska 2.406 598 Egipt 1.329 330 Skupaj 18.922 Pokrajine novih bombažnih nasadov: r 1000 tonah letal ротргебек Rusija 1.672 424 Sred. in J. Amerika 1.669.41 420.9 Afrika 572.92 141.81 Azija in Avstralija 534.05 140.43 Evropa 58.58 13.86 Skupaj 4:506.96 Prvotne zibefli bombaževca zavzemajo kljub vsem naporom mlajših kultur še vedno tri četrtine svetovne žetve. Pridelek stare kulture je padel za 22 odstotkov, dočim je bera bombaža v mlajših nasadih, porazdeljena na 12 držav srednje in Južne Amerike, 27 pokrajin Afrike, 15 Azije in Avstralije, pa 6 držav južne Evrope narasla za 50 odstotkov. Preokret svetovne bombažne proizvodnje na škodo USA beleži zmerom manjši izvoz. Še 1932. so Zed. države izvozille 8,754.000 bal bombaža, 1933. že 328.000, lani celo 3,969.000 ba'. manj. Takšen padec povpraševanja za 45% je tem po- membnejši, ker je ameriški bombaž med najboljšimi in je skoraj vsa tekstilna industrija imela svoja vretena prirejena za njegovo dolžino. V času, ko je Anglija povečala bombažna polja v Indiji za 2 milij. ha neob-ljudene zemlje, je že moral Roosevelt 1. 1933 odobriti podporo farmarju, ki je bil prisiljen opustiti del nasadov nekdaj tako dobičkonosne rastline. Zastoj v predilni industriji je prisilil tudi Angleže, da so ustavili nad 10 milijonov vreten. Enaka usoda čaka Nipon-ce, kjer je nagla industrializacija nad 10,300.000 vreten daleč presegla potrebe domačega trga. Ideja posedovanja čim večih nujno potrebnih sirovin je pognala Niponce v obrobne pokrajine severnovzhodne Kitajske. 2e od L 1915 ko je Tokio zahteval razširjenje svojega interesnega področja na pokrajino Šan-tuing, so si pionirji Daljnega vzhoda pri. zadevali prilastiti izključno pravico do starih kitajskih bombažnih nasadov. Setev ameriškega semena je izboljšala kitajsko bombažno vlakno. Postopno ni-ponsko gospodarsko prodiranje v Kitajsko je v 1. 1930. povečalo kulturo bombaža za 54, pridelek celo za 55.5 odstotka. Z osvajanjem severnih kitajskih pokrajin se bo počasi tudi Niponska osvobodila od ameriškega uvoza bombaža. Strokovnjaki vzhodnega carstva menijo, da bodo iz novih pokrajin dvignili žetev bombaža na 1 milijon bal, ostali del potrošnje, 3.4 milij. bal se nadejajo kriti iz številnih plantaž Južne Amerike, kjer je prav z niponskim posredovanjem zadnja leta porasla proizvodnja za skoraj 80%. V 1. 1934 je bilo od celotne kitajske bombažne kulture že 43% v ni-ponski interesni coni. Za potrebe svoje cenene, izključno predelovalne industrije so poželi lani Niponci že tretjino uvoza bombaža na svojih in novo pridobljenih tfleh. Zedinjene države ameriške, Anglija, Rusija in Nipon so prepregle svet v veliki borbi za belo tkanino. Od februarja do jeseni se vrste armade obiračev, da pospravijo nakodrane glavice najkoristnejše industrijske rastline. Ali tudi tam, kjer zemlia in nebo ne nudita vseh pogojev, je vztrajnost človeka priklenila kulturo bombaža nase. V kratki, tem,bolj vroči dobi južno vzhodnega sibirskega poletja, pa na planotah gornjega Sudana in Peruja dozoreva vlakno bombaževoa. Nič ne de, da včasi zgodnja si- birska slana uniči dobršen del žetve in da vsahne pod vročim soncem ob pomanjkanju vlage občutljivo grmičje. Človek je ustvaril ogromne naprave za namakanje, da bi bila tako skorajšnja žetev čim donosnejša. Izrazito siuibtropski, sredozemski tip podnebja je pripomogel, da goje tudi južnoevropske države bombaž. Zanimivo je dejstvo, da zavzema skoraj dvanajsti-no bombažnega pridelka Španije, Itattije, Grčije, Bolgarije in Turčije na evropskih tleh Jugoslavija. Spodnje Povar-darje in Strumiška dolina, kjer s'edi zimskemu deževju vroče in suho poletje je prav povoljno za rast dragocene rastline. DALJE GILLISOVE DEŽELE NI Ruski ledolomec »Sadko«, ki je več tednov križaril po Ledenem morju, je razširil po svetu novico, da ni našel nikake zemlje severnovzhodno odOstrovic (Spitzberga). ki jo je 1. 1707 odkril Nizozemec Comelius Gillis, a ne stopil nanjo. Tri dni se je sukal v okolici, kjer naj bi štrlela iz mokrega elementa, in avion je z največjo pažnjo pregledal pokrajino: niti za ped kopnega1 A za Gillisom je ruski general Makarov 1. 1899 menil, da vidi suho zemljo, potrdil jo je potem še 1. 1925 neki angleški ka-petan. »Sadko« trdi točno in določno: Gil-lisova dežela se mora zbrisati z zemljevida! Plovbeniki so bili žrtev zrcaljenja po severnih morjih: za otok so smatrali gomilo plavajočega leda. SMUČAR (Firzlaff—izrezanka) NA MEJI MED ZIMO IN POMLADJO ebruar je nesimpatilen mesec. Moč zimskega mraza je sicer ^__ zlomljena, bela snežna odeja ck>-h;va tu in tam rjave &е, pciter ki dn reke pričenjajo pod priito- ■ _kom snežilioe naraščati. Toda tu in tam se še zgodi, da v ledenem vetru vse spet otrdi. Razume se, da govorimo o februarjih y normalnih letih, ne o takšnih, kakršen je letošnji, ki nam je zimo prav za prav šele prinesel Toda tudi sedaj se žliivljenje previdno in počasi zbtija- Ko smo v normalnih letih stopali preko zasneženih polj, so pred nami vzleta-vale verige jerebic. To njihovo družno zfimsko življen e gre sedaj h koncu- Blaža. se jtai namreč čas ljubezni in parjenja in tu zadostujeta dva. Veriga se pričenjajo razčlenjata v pare. Ptice nas sploh že presenečajo z izrazi svojih pomladnih občutkov. Vodni škorec pričenja graditi gnezdo, krivo-kljuni, ki gnezdijo žie v januarju, valijo še dalje, skalni jereb se pari in proti koncu meseca se mu pridruži še cela vrsta drugih ptfic, kakor vran, kavka, sraka, uharica, čuk 5n v milem vremenu tudi kos- Znaki bližajoče se pomladi se torej množi(jo navzlic neprijaznim vremenom. Da, če sonce kdaj toplo posije, se oglasi/ta tudi že škrjanec in dreskač- Lepi zimski gostje, ki so nas obiskala v mrzlem času iz severnih krajev, kakor pegam, snežni strnad in drugi, nas spet zapusta A zato ne zmanjka ptic. Ka>t1 že se vračajo tudi pfcioe iz toplelfših južnih krajev, kakor škorec, drozgi, pribe an tudi samoi ščinkavci. Ni dvoma, da je zime že konec, na-vzl5c mrzlim dnem in mrzlim valom-Tudfi sesalci nam kažejo nevidno moč prihajajoče pomladi. Jazbec se včasi prikaže iz svojega brloga, da bi raztegnil тпиј1к> ude, Iki so mu otrpfli od zimskega spanja. Tud'i -netopirji končujejo svoje zimsko spanje in tu in tam zafrfoitaio. Zajec, lisica, bober, kunec in vse vrste kun se ženijo. Ce je bila zlima zelo huda, tedaj dobe zajci sedaii prve zajčke, dočiim so v miliih letih pričeli s tem že januarja- Proti koncu meseca februar a si je jazbica uredila v svojem brlogu otroško sobo. sttari srnjaki si odrgmejo rogovje, kapitalni jelen' ga odmetu eio. Dosti več živalskega življenja v februarju ne vidimo- Le če je vreme zelo ugodno, opazimo proti njegovemu koncu kakšno žabo, kakšno kuščarico. O sladkovodnih ribah, ki se mnoge med njimi po zimi drstijo, ni dosti povedal*!, le ščuka se drsti sedaj. Tudi žuželke se ne kažejo prav, ne zaupajo niti toplim sončnim žarkom. In dobro ie zanje tako, kajti nimajo lastne krvne toplote, in če se vrne mraz, tedaj otrpnejo aH pa celo od mraza poginejo- Prav tako počasi kakor živalstvo se zbuja rastlinski svet. Med topečim se snegom se prikaže nežni zvonček, prav tako talog in kurje črevo ter lapuh- To so pa vse preosg sknte cvetke in jih ne na,deš kar tako. Očitnejše je cvetenje leske, bede in črne jelše. VeJiki čas lovcev se je končal. Vsa bistvena zverjad je sedaj pod zaščito, katlti bliža se čas novega poikoienja in vsak resnnčrii lovec ve, da deilia v svojo korist, če da živalim v tem času mir in jih kvečjemu krmi. Toda ribiči imajo še polne roke dela. Morske in sladkovodne rilbe so še okusne, mar-sikotjeri jegulji in lososu se konča življenje, da bi rabijo v hrano človeškemu življenju. Trnkar mora ščuki sedaj dati sicer mir. toda za suloe in losose so čaisi kar najpripravnetfši. Mnogo dela iimao sedaj tudi vrtnarji in kmetovalci, ker je treba obrezovati, kopaiti, orati. saditi in v prav lepem vremenu tudi cepiti. Spi h je ta čas odvisno prav mnogo od tega, da !i so dnevi im noči toplejše aili hladnejše. Мподо bodočega življenja zavisi od nekoliko sitopinj Celzija. V februarju se pričenja tista velika napetost v nacavi, ki označuje pomlad. Niti Ijudjle se je ne morejo odtegniti, pa naj si smo naravi blizu al od nje oddaljeni. Pomlad čutimo v svojih udih, boflj nego jo morda zunaj vidimo. Kajti mi smo prav tako živa bitja, kakor jazbec, ki se zbuja iz zimskega spanja, koikor jelen, ki izgubi ta čas svoje ponosno rogovje, ali zvonček, ki zazvoni v pomlad. Tudi mi smo oteženi v velikem krogoteku leta. Po razpravi dr. Graupnerja —kb S t a v ske pogreške: V^članku »Heine in ženske« beri na str. 106.-v zadnji vrsti tretjega odstavka: rakve iz žimnic. Na str. 110. beri v rubriki Nove knlige in revije v šesti vrsti prvega odstavka: ki vsaj doslej, na isti strani v zadnji vrsti drugega stolpca pa beri: večidel. orna je bila v Ajacciu. S 14. letom so jo poročili s Karlom Bonapartejem, ki je bil jurist _ in privrženec Paskvala Paolija, vnetega branilca korsiških svoboščin. Las Cases poroča v svojem Memoire de Ste^Helene: »Ko je bil Paoli na višku MATI KRALJEV, LETIZIA BONAPARTE (24. Vni. 1750 — 2. IL 1836) Letizia BONAPARTE (po Gćrardovi sliki) svoje moči, je moral sprejeti dip4oma>t-sko poslanstvo iz Tunizije. Hoteč m« pokazati, kaj premore Korsilka, je zbral vse otoške krasotice. Palmo »o pocteffli gospe Bonapartejevi.« Leticija je dala svojemu možu ■ trinajst ero otrok. Ob očetovi smrti jih je živelo še osmero, pet sinov in tri hčerke: Jožef (španski кгаШј), Napoleon, Lucian (princ Kaninski), Lmdovik (krailj Nizozemske), in Hieronim (kralj Vestfailske). Njen poslednjiček je tačas štel котзј par mesecev Njegova maiti je znala brpiti, pisaiti in računati. Francoščine pa se nikoli ni pošteno naučila. Toda odrasla je po stari šegi svoje domačije v spoštovanju do NAPOLEONOVA MATI na mrtvaškem odru (risal Jos. Tunner, poznejši ravnatelj štajerske gale-,rije slik) staršev, iv strahu božjem, v ljubezni do domovine in zvestobi do svojega plemena. Napoleon je trdil, da gre zahvala za njegove uspehe izvrstnim načelom in aglediu njegove matere. Poglavitna poteza v značaju te žene pa je bila vedrina, kakršna je ni zapustila niti ob najburObnejših urah. To je pokazala L 1793. Uvodoma omenjeni P. Pandi je po nesrečni bitki pri Pontenuovu 1769, kjer je podlegla korsiška stranka proti Francozom, na angleškem brodu pobegnil v London. Po 24 Getih, ko je bil na Mi-raibeaujev nasvet pamiloščen, se je zmagovito vrnil na Korsiko. Napoleon je z vesefljem "pozdravil njegovo imenovanje za predsednika otoku. Ko pa je Paoli porival Anglijo zoper Francijo, ae je Napoleonova l jubezen izprewrgila v arepo sovraštva Prevrat, ki ga je Napoleon poskusil v Ajacciu, se je izjalovil. Ljudstvo je obsodilo Bomaparteje v »večno prekletstvo in sramoto«, hišo so jim porušili, Leticija je morala z otroki bežaiti v hosto, odkoder je po neštetih nevarnostih prišla na Francosko. Tu je živela v hudi bedi. Iz te dobe je ohranjeno Na-pofleonovo pismo, kjer se sin pritožuje, da min mamica ni vrnila 6 posojenih frankov. Kakor je neomajno prenašala siromaštvo, tako se ji tudi ob omotic« nem podvigu njenega drugorojenca in njegovih bratov ni zvrtelo v glavi. »Kdo ve,« je govorila, »če se ne bodo kedaj vrnili vsi ti kralji, da se nasitijo za mojo mizo?« Eden redkih francoskih stavkov, ki jih je rada jemala v usta, se glasi: »Pouirvou que ca doure« (če pojde le tako dalje). Prav je imela. Ko so odrinili kraljevski orli proti Waterlooju, je Leticija krenila s svojim po poli bratom kardinalom Fesch-om v Rim, kjer ji je papež nudil zavetje. S prihranki je svojim otrokom še dolgo pomagala, celo Karo- lini Muraitovi, navzlic političnemu nesporazumu z njo. Zaman je zaveznike, ki so imeli 1818 sejo v Ahenu, prosila, naj ji vrnejo sina. Tedaj ga je mislila obiskati na Sv. Heleni. Svojo ljubezen je prenesla na rimskega kralja, svojega vnuka. V starosti si je bedro zlomila in je morala stalno bivati v sobi. Pomalem jo je tudi vid zapustil. V oporoki, pisani po italijansko, je izrazila željo, da bi njeno srce počivalo v Ajacciu. Ugodili so ji in na njenem grobu stoji preprosti napis: MARIA LETIZIA RAMOLINO BUO. NAPARTE MATER REGUM. D. GLAVNI DOBITEK DB. VALENTIN KORTJN Vrata v spoilnico se naglo odpro in predme stopi uradtnik banke, v kateri kupujem srečke državne loterije. — Cesititam, gospod ravnateE! -zakfiče in mi pomoli roko. Zaikatj? se začudim. Saj ne praznujem ne srebrne poroke ne petdesetletnice rojstva. Sicer bi bili časniki poročali o tem kajpada tudi za širšo javnost važnem dogodJku. — Ali imaite trdne živce? je pohitel. — No, tako za silo. Pa zakaj vprašate? — Da bi vas kap ne zadela. — Ka,p! Bodite brez skrbi! Ko bi mi založnik vrnil rokopis mojih povesti, bj biila res nevarnost, da hi mj od jieze počil žolčnik, odvrnem. Vi mi imate pa vendar nekaij veselega povedati, ker mj čestiltate. — Vedite torej, da je vaša srečka pri zadnjem žrebanju zadela — Zdaj je za nekaj trenutkov umolknil, da bi me pripravil na razburljivo novico, in sicer — spet je pomolčal, s.avni dobitek. — Bežite, bežite! To ni mogoče. Saj vaša banka je kakor zakleta. V njej kupljene srečke se nikdar ne izžrebajo. Ta opazka ga je zbodla. UžaJffem je odgovoril: — Verjemite ali ne verjemite! Tu je brzojavka. — Kaj?! Ali je res?! sem vzkliknil, ko sem brzojavko prebral. Naito sem segel v miznioe, vzel'iz nje tisočak ter ga stisnil uradniku v roko. To je za DR. VALENTIN KORUN (karikatura N. Pirnata) vaš trud, keir ste tako ljubeznivi, da ste mi prišft osebno česitfitat, sem rekel. Pa veste kaj? Še en tisočak dobite, ako ne boste nikomur ocavffi o tem dogodku. Saj si lahko mtsKite, da bi ne imel miru, ko bi se zvedelo o mojem nerodnem obogaterrju. — Zanesite se! Nikomur. Cez nekaj tedinov siem prejel mffi-joroček: prav lep kupček samih novih tisočakov. Zdaj ravnatf pa pametma, funt, da ne zbudiš suma! sera rekel sam pri sebi. Polagoma si izboljšuj življenje, po malem si obnavljaj pohištvo! Najprej, kar je potrebno, nato šele, kar je odvečno! Tako sem se le korakoma predevljal v bogatinca. Od začetka sem si samo sem ter tja, ob praznikih, privoščil kako piško ali zajca. Pa še ob tem so se spogledoval. — Kako si postal potraten! Prtej si se zadovoljil z mesom kake stare krave, zdaj pa taka nasladnosit, mi je očital sosed Knebdj. — Nekoliko potraten sem res, sem se liinavsko obtoževal. Pa kar se pišk tiče, iz socialnih ozLrov, da pride kaj denarja med kmete; zajce dobim pa itak za slepo ceno od divjih lovcev. — No pa vendar, mi je ugovarjal. Ondan sem videl, da ti je služkinja prinesla kar dve desetinki vina. Dosiie,' si bil vendar neizprosen antialkolik, trdeč, da je alkohol hud strup. Zdaj ga pa sam žleviš! — I seveda sem antialkohollk in še vedno trdim, da je ailkohofl hud strup. Pa stvar je takaCe: V telesu je vse polno strupenih cepljivk, ki miu razjedaoo staničje. Da se te §kodljivke uničijo, se mu mora zdaj pa zdaj nuditi proti-strup. Tak profetrup je pa alkohol. Vidiš! — No torej! Saj jaz zmerom pravim svoji ženi, da pijem vino le zaradi zdravi.ia, je Knebeltj vzkliknil; pa mi babnica ne verjame. Saj kadar izpraznim takole tri ali štiri kupice danna-ttinca, kar čutim, kako mi niči tiste peklemanske cepljSvke v telesu, zlasti v možganih. In kako to dobro dene! Nebeško! Zacmokal je, nato je pa od-brzel naravnost v dalmatinsko klet. Cez čas, ko so se sosedi* p-ivadiii ptđkam, zajcem in dvema deseitinka-ma vina, sem sii začel obnavljati pohištvo. Najprej sem kupil odrgačo za brisanje obuval in sem jo položil vrh stopnic pred vrata. — Kaka mobflesa! je zajavkala gospa Podrgajska, ko jo je zagledala. AK bi ne bila stara cunja dobra, če že mora kaj biti pred vraiti? Pri nas si kar ob stopnicah drgnemo blato in vendar nam še nihče ni očital, da ne spadamo med pestllenoo. Moralno, ali kakor bi ona rekla, ma-retno ogorčena je bila, ko je videla, kako sem si r tudi osebo, ki se proti njej obrača. Ne« zaupanje, ki je zvezano z njo, spod« kopava vse, kar je samo na sebi ne« dolžno, sumniči in zbada tudi tam, kjer ni objektivno nobenih razlogov za takšno početje ter ustvarja tako med ljudmi ozračje, ki je nevarno na« bito z napetostjo in bojaželjnostjo. Čeprav je njeno glavno področje raz« merje med spoloma v ljubezni in za« konu, razširja svoj vpliv še daleč pre« ko tega, na vsa življenjska razmerja, ki dajejo povod, da je človek nevošč« ljiv na prednosti in uspehe drugih lju« di, a'' kjer se čuti utesnjenega v svo« j; veljavi in vsaj zapostavljenega. Ta« ko ee pojavlja ta občutek nič manj če« sto in nič manj mučen tudi med po« klicnimi tovariši ali v boju za družab« no veljavo. V nasprotju z nevoščljivostjo, ki drugemu človeku, kakor pove že označba sama, ne privošči, kar bi rad imel, je ljubosumnost lastnost, ki na« stopa z zahtevo po izključni pravici in pretežno gre tu za posamezno ose« bo, za katero se bojimo, da izgubimo nje naklonjenost ali zvestobo. Če spa« da ljubosumnost v prirojeni, nespre« menljivi značaj človeka, tedaj nimamo proti njej nobenega pravega zdravila. Ljubosumnež po naravi, ki muči sa« mega sebe. se ne da prepričati z nobe« nimi dokazi, da se moti. če misli, da je v svojem zaupanju in svoji ljubez« ni do druga varam. V človeku, ki je tako ustvarjen, ee ta občutek razrase proti vsej pameti in vsemu razumu v tisti »zelenooki nestvor«, o katerem govori Shakespeare v svojem »Otelu« največji drami ljubosumnosti, kar jih imamo. Kjer ljubosumnost nima stvar nih, dokazljivih podlag, tam temelji večinoma v negotovi, preobčutljivi za« vesti lastne vrednosti ali tudi manj« vrednosti, ki jo lahko pretrese že vsa« ka navidezna nebriga. V splošnem se da izvajati ljubo« sumnost iz užaljene ničemurnosti, ki se čuti zadeto v svojih zahtevah po veljavi in upoštevanju. V takšnih pri« merih je razmeroma malo nevarna in se da odpraviti z uspehi v drugih pod« ročjih. Globlja in bolj tragična je v svojih učinkih, če gre za razmerje med ljudmi. Zelo razširjeno, a zmotno je mne« nje, da zaupanje, ki je zvezano z lju« beznijo, izključuje ljubosumnost. Na« sprotno, v sposobnosti do ljubosumja je lahko dokaz za globino in moč lju« bežni. Saj je povsem naravna želja, da bi imeli človeka, s katerim smo notra« nje zvezami, popolnoma zase. Za vse, ki se globlje in strastno ljubijo, so po« trebna pred vsem notranja jamstva, da lahko verujejo drug v drugega in se zanašajo drug na drugega. Že mi« sel, ki jo drug zadržuje v sebi in še bolj v sebi zadržano čutenje in doživlja« nje lahko občutimo kot ravnodušnost in celo rahlo nezvestobo. Ljubezen ne zahteva samo izključne posesti, temveč tudi vsestranske dušev« ne skupnosti, in se čuti v svojih za« htevah ter pravicah prikrajšano, če ne more vsega deliti z drugim. Po« trebna je že visoka kultura ljubezni in zakona, da spoštuje pravico do taj« nosti in samosvojosti partnerja. Ta širokoprsnoet in odličnost v mišljenju je tistim, ki se ljubijo brez ovir in obvladovanja samih sebe, neznana. Do kakšnih strašnih posledic se lahko stopnjuje ljubosumnost, nam poroča« jo zmerom znova poročila iz vsakda« njega življenja in njih umetniška ob« delava v romanu, drami im filmu. Še jasneje govorijo sodni akti im žgodbe duševno bolnih. Majhna doza ljubo« sumnosti pa je lastna memda vsem za« ljubljencem in jim pod nekimi pogoji lahko pozivi ter ohranja medsebojno ZACETUICA, čuvstvovanje. Na ta način se samo« dopadljiva zavest posesti, ki se čuti ta* ko rada neranljivo, obvaruje neupra« vičene samogotovosti in ljubezen, ki je prisiljena, da si tu pa tam na novo osvaja, se v svoji vrednosti dviga. Za kar se moraš vedno znova potegovat ti, to se človeku zdi bolj vredno in po« željno ne^o tisto, kar lahko ima vsak trenutek in samo po sebi. Pred vsem utegnejo žene s priložnostnim »koketi« ranjem« z drugimi povečati v očeh svojih mož svojo vrednost m svoj mik. Potrebno je le to, da iz pametno uporabljene »vojne zvijače«, s katero napraviš druga malo ljubosumnega, ne postane navada in resna nevarnost. Za pravilno ocenitev ljubosumnosti pa ne smemo pozabiti, da je skoraj splošno človeško zlo in da smemo tam kjer je nič ni, sklepati prej na nedo* statek nego na prednost. Samo popol* noma nevtralni in stvarno ukrojeni ljudje ali pa takšni, ki se smatrajo za »nepremagljive«, sc lahko ponašajo z dvomljivo slavo, da so za ljubosum« nost neobčutljivi. Toda ljubosumnost je strast, ki jo je treba obsojati, če sumniči brez podlage in se sprevrže v opravljanje, zasramovanje, surovost in zločin. dr. k. b. „ANEKSIJA" RODBINSKIH PRIIMKOV I. K O S TI AL »Gottscheer Kalender« za 1. 1936 je objavil poleg beletrističnih spisov tudi ne» kaj poljudno znanstvenih: »Vrednost kočevskega gospodstva v 2. polovici 16. stoletja (Jurij Vidmar v Celovcu), »•Razvaline Friedrlchstein« (Joa Perz, nadučitelj v p. v Dolgi vasi). »G r o s-einsheintvrantok« = veliki Šmaren (Maks Term i č, upravitelj mešč. šole v Radgoni), »Hišna in poljska imena ▼ Zajčjem polju in Črnem potoku« (Jos. Perz), »Župnija Koprivnik«. nadaljevanje (župnik A. Schauer) in »Domače slike«: košnja in pastirsko življenje (los. Konig). Le eden spis ni vreden hvale: »Današnji kočevski priimki« S tem člankom se je Jos. Perz, nadučitelj ▼ p., zares blamiral. V drugem odstavku namreč poudarja, da je sprejel v svoj seznam samo nemške priimke («Im voraus «ei be-merkt, dass in dieses Verzeichms n u r die deutschen Gottscheer Familiennamen aufgenommen wurden« — pridevnik je podčrtal Perz sam!) *) — Med njegovimi »nemškimi« priimki pa so tudi trije italijanski: Asoli, Morocutt' in Pelle« grini; nadalje štirje češki: Formdnek, Kratochvil, Porubsky in Pospišil — in nazadnje okoli 50 slovenskih: Agnič, Brezar, Bučar, Dornik. Gašoarič, Jaklič, Jelen Juran, Jurman, Kofre, Kobe-tič. Kožar. Kozlar, Klun, Lešič, Loretič *) Značilna je Perčeva pripomba k temu: »Priimki tistih rodbin, ki govore da» nes tudi kočevski dijalekt, a so prišle šele pred kakim polstoletjem ali pozneje iz sosednih krajev v »deželico« ter se tukaj naselile, niso sprejeti v tale seznam, tako tudi ne priimki onih rodbin, v katerih oče ni Kočevar, dasi je družinski jezik le kočevski«. Ta opazka se nanaša na Ribniča« ne in druge Slovence, a tudi na Cehe, Lahe, Poljake in razne nemške priseljence iz alpskih in sudetskih provincij stare Avstrije. (nekdaj LovretiČ), Lukan, Majfem, Medic, Mihič, Miklič, Naglič, Pangretič, Prajdič (nekdaj Brajdič) .Rožič, Svetič, Stanič, Semič, Šušteršič, Tomič in Tomic, Perše, Pere, Petelin, Peče, Primož, Plut, Ramor, Zarnide in Zamide, Zbašnik, Štrbenc. Ski-bar, Zupan, Švadnik, Sešarek (nekdaj Če-šarek), Šubic, Trampož, Črne, Tomažek, Vogrin, Vesel. Seveda piše g. Pere s c h, t s c h namesto š, ž, б, včasih tudi g namesto k. S tem pa ne more pretvoriti slovenskega priimka, v nemškega. — Kombinacijo nevednosti s fanatizmom, ki sem jo ugotovil v »Žisu« z 21. X. 1934. (knj. XV!.. štev. 16., str. 301) v počenjanju Maksa Tomiča, kaže torej tudi Jos. Pere iz Dolge vasi. Po njegovem »sistemu« bi se dala tudi imena v Aziji, Afriki in Ameriki anektirati za. nemško »nacijo«. M M SI RAST OTROK IN LETNA DOBA Mati, ki sledi rasti svojega otroka, m is K običajno, da raste otrok vse leto enakomerno, in si deLa skrbi, če v nekem času opaizi, da tehtnica ne beleži nobenega napredka. Takšne materinske skrb; pa so brez podlage. kajti otrokova rast ni odvisna samo od prehrane, temveč tudi od letne dobe. To je dokazal prod časom halleški profesor Lange s celo vrsto meritev. 110 zdravih otrok je redno tehtal in je pri tem ugotovil zelo vidne nihaje v zvezi z letno dobo Od septembra do decembra se je vsem otrokom teža zelo večala, od maja do avgusta je bil napredek neznaten, od januarja do aprila pa normalen, t. j. srednji. Isti pojav je potem raziskaval pri 54 starejših otrocih, t. j. od 3. do 6. leta. Tudi fcu se je pokazala ratzločna odvisno** med porastom teže :n letnim časom. Največja je biila od junija do novembra, najmanjša od decembra do marca, srednja pa od maja do avgusta. Tudi tu se kažejo tri sezonske periode v rasti teže. Čisto drugače je z rastjo v dolžino. Tu so periode štiri. Dveletni otroci so rasli v dolžino najh'treje pomladi in v začetku poletja od aprila do junija, najpočasneje pa pozimi od decembra do marca. Jeseni so zabeležili majhno rast pri malih otrocih, v avgustu so otroci rasli sicer bolj nego pozimi, a še davno ne toliko kakor pomladi in poleti. Tud; pri otrocih od tretjega do šestega leta je bilo opaziti vpliv štirih letnih doib na dolžinsko rast, im sicer natančno tako kakor pri malih otrocih. Tako moramo torej pri meritvah in tehtanju otrok upoštevati ne samo prehrano, temveč tudi letno dobo. IZ LITERARNEGA SVETA VZORNI KMET Za Miklavža 1933 so dobili Švicarji čedno delce: Fritz Ernst »Kleinjogg, le раУвап modele«. Na posestvu Katzenrflti blizu Curiha je v 2. polovici 18. stoletja gospodaril Jakob Gujer, ki so mu sovaščani rekali Chlijogg, t j. Jakec. Curiški zdravnik Haus Kaspar Klein jogg ffirzel mu je pridobil skoraj evropski sloves, izdajal je namreč njegov življenjepis in dolgovezno razlago njegove filozofije kakor tudi modrosti, s katero je Gujer upravljal svoje imetje. Nekateri znameniti sodobniki, Goethe, Rousseeu, prosvetljeni princ Wiir-temberški. so se z navdušenjem zanimali za teSa »selskega Sokrata« in često romali na Katzenriitihof. Curih je bil ta čas središče Iepoznancev ali krasoumcev. Pesnik Bodmer — njegovi verzi so nam danes dolgočasni — je znatno vplival na izobraženo mlado Nemčijo. S svojimi slovstvenimi načeli je ta Cunšan občutno izpodkopal vpliv tedanjih pedantov. med njimi Gottscheda iz Lipskega. Spričo številnih Bodmerjevih stikov, spričo pisate lja Salomona Gessnerja in modrijana Lava-terja, čigar izum — fiziognomonija — se danes vrača v modo, je Curih zavzemal edinstveno stališče v književnenm svetu one dobe. Mesto z 10.000 duš je štelo malone 800 Kteratov, vmes nekaj veljakov. k Med temi 800 je bil tudi lečnik in Ijudo-mil H. K. Hirzel, ki ja posvetil skoro 1000 strani v 2 zvezkih Chlijoggu, spremenivši ga v književno obliko Kleinjogg. Čeprav je bil položaj kmeta v 18. stol. po vsej Evropi jako "beden in boren — v Švici je bil ta stan malo na boljšem kakor po sosednih državah — Je bilo po kantonih med Bernom in Curihom nekoliko takih vzornih kmetovalcev, a nobeden ni tako slovel kot Jakec. Mirateau. veliki govorčln, ki je ob preku-ciji branil ideje fiziokratov, je poznal francoski prevod Hirzelove knjige in napisal laskave besede o Kleinjoggu. Rousseau bi bil rad — da mu je zdravje dopuščalo — dovršil svoje dni pri tem »seljaku pridnej-šem, pametnejšem, umnejšem od vseh modrijanov na svetu«. Goethe je z Lavaterjem in drugimi obiskal Kleinjogga ter se vrnil bogatejši, priznava v nekem pismu. Ugleden kipar je v nizkem reliefu upodobil Kleinjogga in beneškega senatorja, ki je bil prišel tja na poset Poljski kralj je pozvedal po švicarskem kmetu in ameriški koloni so si jemali za zgled njegove besede. Dodajmo 5e to, da se naš Sokrat ni prevzel: njegovi potomci še danes kmetujejo na tistem poeestvu. D. E. ARNAUD, RECHERCHES DE LA VfiRITfi Edouard A., profesor visoke šole za lepe umetnoerti, je pred nekaj meseci izdal knjigo o »Iskanju resnioe« (umetnosti, veda, okultiaem, vera) v Parizu pri Leymarieju. Kritika ga šteje med one mislece, ki so skušali dvigniti »Izidino zagrinjalo«, torej med osebnosti, kakršne so Platon, Mai-monides, Boehme, Paracetoij, Blaviacka, Tomaž Akvinski itd — Resnica, tako nas uči pisec, sodi med absolutno , ne iz razno, j nespoznavmo. Se oelo če bi spoznali vso uganko skrivnostnega kozmosa ali vesolj-etva, bi nam to raizodelo zgolj eno plat resnice: pokazalo bd nam stavbo, a ne stavbenika. Spošni enciklopedist, opremljen z vsem, kar v preteklosti in sedanjosti predstavlja človeško znanje: v vedi, zgodovini, verstvu, filozofiji, metafiziki, okultizmu, skratka v vseh področjih, koder je delovala mis«l iskalcev; enciklopedist, ki bi z vsem tem bajnim znanjem družil prvovrstne vrline vrojenega vida (intuicije), analize, sinteze, sodbe — bi mogel zgraditi kozmično hipotezo, preprosto in obenem veličastno podlago za delo, ki bi vsaj za zdaj predstavljala najboljši simbol resnice kakor si jo more človek zamisliti. A. D. GOETHEJEVA POBOŽNOST Francoski kanonik Delfour je letos objavil uspeh svojih raziskav po delih nesmrtnega Olimpijca glede njegovega verskega čuvstvovanja. ki se je odevalo v raznih oblikah, neredkokdaj težko umljivih in osup- ljivih. Avtorja vznemirja proti koncu knjige to, da ei hitlerjevci lastijo Faustovega očeta, češ: »Prosveta, kakršno je poznal Goethe, nima nič skupnega s to kulturo, katere razvoj organizira Hitler. Naš Mojster je bil svobodnomislec, pelagijanec (= sumljiv krivoverstva), miroljub, nasprotnik vseh ozkosrčnih narodnostnih strank, naklonjen vsem plemenitim težnjam svetovljanske umstvenosti«. K. NOVE KNJIGE IN REVIJE DAVORIN RAVUEN: POT K MRTVIM BATALJONOM (Izdala in založila Vodnikova družba, 1935) Med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe je poleg Šorlijevih »Petdesetih odstotkov« (Pratika. ki jo je uredil dr. P. Karlin, je poglavje zase) pač najzanimivejša Rav-ljenova »Pot k mrtvim bataljonom«. Ravljenovo ime je znano našemu beročemu občinstvu iz dnevnikov in drugih listov. Vodnikova družba je izdala njegovega »Tulipana« (1932.) To pot je strnil v celoto svoje »zapise in spomine 8 poti od Sušaka do Krfa« o priliki romanja naših parlamentarcev na grobove nesrečnih srbskih žrtev v svetovni vojni. Navzlic temu ni knjiga zgolj priložnostnega značaja, da-siprav zaradi tega ni takšna, kakršna bi bila potrebna Slovencem, ki še ne Poznajo naše Dalmacije. Ravljen se previdno izo-giblje propagandne težnje, domoljubnost in spoštljivost v zvezi z namenom potovanja sta pa očitni, kar seveda še ni minus, saj po Mazziniju »domovina ni ozemlje; ozemlje je le njena podlaga. Domovina je ideja, ki se dviga na tej podlagi; je ideja ljubezni, čuvstvo skupnosti, ki objema vse sinove tega ozemlja« (Dolžnosti človeka). Kraji in ljudje se vrste kakor v filmu. Bolj prehitro n^go prepočasi. Tu pa tam poživi jedrnato pripovedovanje kratek zgodovinski spomin ali zemljepisni opis. Vsekako sta družba in avtor storila lepo delo z izdajo te spominske knjige. Tu imamo vsaj kolikor toliko celoten ("čeprav le filmsko kratek) pregled naše riviere, o kateri so slovenski dnevniki in obzorniki zbrali že bogato literaturo, ki je pa praktično nedostopna. Ravljenov način pisanja je svojevrstna književna reportaža. Po delu in poklicu je Ravljen novinar, dober novinar, o katerem se ne more reči. da »ni k novinam za bra-šno prinesel trdnega jezikovega znanja«, da potem »v zadregi jame po vseh kotih svoje glave pometati, kako bi to ali to rekfel« (Fran Levstik. Razgovori), vendar se mu je pripetilo, da je zagrešil nekaj pravopisnih DAVORIN RAVLJEN (karikatura N. Pirnata) odnosno jezikovnih pogreškov. N. pr.: bakla, zaplankan, okrenili smo (pravilno: smo se), od časa do časa, kukati, naenkrat, go-rostasen, prečkati, očali, zavdarja, ruševina, silueta, zenit, dirigirati, harpunirati. Ruska prelestna skrušenost je nepotrebna. Prav tako besede: otasit, prepustnica, ribar (trgovec z ribami, ne pa ribič!), čestiti (župnik), razgranjen. provesti zasedbo, pre-gaziti Bosno (gazi se voda, sneg). Jedrega je menda stavska napaka (pravilno: jedre-nega). Prav tako nemara dubrovški poleg Pravilnega dubrovniški. miestral, Arnauti. Za mošejo se zdi pravilnejša džamija. Nesrečni prislov nekam je proti koncu knjige preveč sumljiv. Neenotno so pisani izrazi: skoro — skoraj, včasi — včasih — časih, vnanji — zunanji. Koriti in ogovarjati koga je pravilno tudi za one, ki tega ne vedo. »Nabiksane noge« na Sušaku so odveč, pršut in oštarije v Dalmaciji tudi. V knjigi je dosti zemljepisnih strokovnih izrazov po Cvijiču. ki jim bo treba najti primernih besed v slovenščini. Pripomniti bi še bilo, da je v Dalmaciji prav tako malo »mestec« kakor izvirnih slik Tiziana in dni