Št 16.
<4
V Trstu, sredo 21. aprila 1880.
Tečaj V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V Ari-nottl J» moi*.
-Mtoo*" i»M» vsako .«do; c.a * vh, leta je 4 g«. 50 kr.. z. polu leta 2 gld. 30 kr., » «ut lata 1 „M. I	Naročnina naj se poi,lja upravuištvu (Ved,,«, Romana *,. 106) - V,e drug,, urrdnUtv«. _ Nefraukiraa.
^	"T"' ul "f f1!'. J-* " "*'*dn0 ,ri",OP"" Tr"t0: 25 kr *	' krW' "	" " '',r	"	brez posebne vredno«! ». mt^o. - Posan,,,*, Številke se dol/lvaj...... ,o kr. v okullci,
ti>k» i U	P" prostoru. Pri večkraimn luknji je cona v primari manj*. \ Na OpAinab. na Prošeku. v Karkoli, v Bazovici. Nk-d»ji in M Magd
Hrvatske Sole v Istri.
Teško je pisati o kaki stvari, koje ni, tako bi bilo skoraj s hrvatskimi šolami. Šolski nadzorniki pri vsaki priliki odgovarjajo, da ne morejo hrvatskih sol v živenje spraviti, ker učiteljev pomanjkaje.
Slavno ministerstvo podeljuje podpore pripravnicam in učiteljiščem zarad tega, da bi se pomanjkanje učiteljev hitro odstranilo. Ministerska podpora je gotovo le za učiteljev potrebno revno ljudstvo, koje si brez državne podpore nemore pomagati. Pri raz-delovanji taci h podpor so pa naši gospodje nadzorniki najmero-dajniši faktor, kako se imajo podpore razdeliti, in njih izgovor jih po glavi bije, ker se za najpotrcbniše hrvatske učitelje premalo skrbi. Vsak za svoje najprej skrbi, ostanek pride še le sosedu ; Hrvatom pomanjkuje domačina, ki bi imel srce na pravem mestu.
Talijani imajo na Primorskem učiteljev odveč, Slovenci zadosti in Hrvatje le kakih 10 po novih postavah izobraženih. Ministerska podpora bi se tedaj v naj pr vej vrsti morala rabiti za izobraženje hrvatskih učiteljev. Če tudi je potreba ljudskih učiteljev na hrvatskem Primorju največja, vendar je podpora v ta namen najmanjša. Hrvatje imajo le eno pripravnico v Vrbniku, Talijani eno v Tržiču in Slovenci dve, med tem ko bi Hrvatje za sedaj tri potrebovali.
Drngi vzrok pomanjkanja hrvatskih učiteljev je preinala podpora hrvatskih dijakov na koprškem učiteljišču. Tam bi sc moral hrvatski živelj najbolj podpirati zarad navedenega in ne-ovržljivega vzroka, toda tudi tam je vse nusprotno, ker številke, na koje se opiram, so iz zanesljivega vira. V podporo Slovencev se trosi 7970 goldinarjev, Talijanov 4540 gold. in zn podporo Hrvatov 2550 goldinarjev. Te številke nam jasno pričajo, da sc Hrvatje v Kopru ne podpirajo tako, kakor vladni ukaz veli, naj se pri podelovanju podpor posebno na Hrvate gleda, ker vlada ve, da jim najbolj nčitcljev pomanjknje.
Preiskovajoč te za Hrvate žalostne razmere sem prišel do zaključka, da so naši nadzorniki mnogo sami in potem pa tudi učiteljstvo koprskega učiteljišča krivi, da ae Hrvatje nezadostno podpirajo. Največje zaupanje imamo še v vrlega poslanca Vitezica, ki se gotovo tudi v tem obziru na pravem mestu za Hrvate oglasi. *)
*) Veseli nas, da se moremo oglasiti tudi za Hrvate in tako jasno pokazati svoje južno slovansko stališče.	(Ured.)
Katere gledališke igre so primerne našemu občinstvu?
To prašanje se nam vriva, ko Čitamo v „Slov. Narodu" popis zadnjega koncerta v gledišču „Fenice". Tam čitamo, da se je igra „Visoki O dobro igrala, a da nij primerna našemu ob-
FERDO F R K.
Humoreska, spisal F. Z. Temniiki, Nikodemov referent.
Dnevi pred 4. dnem 1875. aprila, ko so v Gorici pričakovali cesarjevega prihoda, bili so za navadne vaščane mirni, le za župana Frka ne. Le on si je glavo ubijal i tri. A kaj bi si je tudi ne bil? Saj ga nij razen njega ni v vasi ni po vsej okolici, ki bi se s časopisi toliko pečal. Kcdor pa novine marno čita, ta da nij ki,kov slamorezec. Kes da ne; kajti, rekli bi, da mora tak imeti vrhu tretje še četrto desko v glavi. Toda pustimo to.
Po časopisih zvedevšeuiu, kako se dolu v Gorici delajo velikanske priprave za cesarjev prihod, nij dajalo več Frku miru. To pač nij bilo po nikakem kaj napek. Saj da je drugoč le kde v katerem listu čital: tu ali tamkaj bode ta ali ta dan narodna veselit a, tabor, beseda ali kaj tacega, še v misel mu nij prišlo nikedar, da bi se z mesta ne genol; mariveč koj je začel promišljati, kako bi z vspehom Čegar koli zapreke moški premagal, sosebno denimo, ako bi županja Polonka, njegova žena, kaj ugovarjati imela. Zmerom je toraj vse pustil ter šel v takih zadevah. Pa da bi se šketil, kedar ima priti satu s vitli cesar? Kaj še! Frk res nij bil nigdar kak političen matador ali zvononosec, i še zdaj nij menda tako tehten politik, kakoršen je bil, denimo, rajnki Deak tam na Ogrskem. Še prav ne pojema onih sentunih stvarc,
nirria l#ni ig,
činstvu. Ta sodba se nam dozdeva tako plitva, da jo moramo kar naravnost zavrnoti.
Priznano je od estetično izobraženih ljndi, daje ta igra ena boljših našega domačega, še skromnega repertoira, ker je v njej čisto nedolžna šala in tudi sujet igre vzet prav iz živenja; take igre pa, ki ne segajo v neestetično dejanja in mišljenja, morajo biti popolnoma primerne našemu še mlademu in še ne poka/.e-nemu narodu. Človek, ki zbira igre za naše ljudstvo ne sme ra-čuniti le z okusom ljudstva, ampak paziti mora, da povzdigne ljudstvo na više stališče okusa in dovršenosti.
Neslana, surova in pretirana šala pač ne more ugodno vplji-vati na nravne čute prostega ljudstva. Namen igranja na javnih odrih mora biti namreč ta, da se ljudstvo blaži, da sc uči lepega vedenja in kretanja, da vidi nastopke slabega ali neumnega dejanja in da sploh spoznava, kako je treba živeti na svetu, da človek ne postane smešen, zaničevan ali celo črten. Oder poinenja svet na deskah, a svet je treba ljudstvu tako kazati, kakor je želeti, da bi bil iz nravnega in estetičnega stališča, pa ne tako, kakor ga vidimo v največej slabosti in nagosti. Lep podučljiv predmet za igro bi bil na pr. ta-lc : Mlad, neskušen, malo izobražen človek sanjari o lepi bodočnosti, ker je čital tu pa tam v časnikih ali knjigah, kako jo ta ali oni postal imeniten zgodovinsk človek. — Fantazija vedno bolj vroča ga goni, dokler ne dozori v njem sklep, da hoče tudi on postati kak O (Jonel. Pri živahnejšem političnem gibanju našega naroda začenjajo snovati sc čitalnice i druga društva, tudi naš junak porabi priliko in sc spusti v vrtinec tega gibanja.
Nek večer ga vidimo na odru, ko seje ravno odprla majhna čitalnica. Mož sc je trudil 8 dni, da je skrpal majhen govor, v katerem je več Spartancev, Rimljanov, več svol>odnjnkov, narodnjakov in drugih „nli-kali-jakov", nego jih morejo prebaviti preprosti in krepki živci poslušalcev, kateri torej od samega „nc-vem-si-ga-kaj" — začnejo klicati obligatni „živio".
Naš junak nij spal tisto noč in narisal si je bil načrtov toliko, da sc mu je začelo vrteti v glavi. — Nij bilo več slavnosti, niti pojedine, kder ne bi govoril bil naš junak; fraza za frazo — to je slo, kakor v mlinu, a ker je bilo vedno eno in isto, vedeli so poslušalci uže natanjko, kdaj jc treba zakričati, „Živio", kedaj: Dobro, kedaj „Slava* i. t. d. Naš junak je splezal tudi na Pe-gasa in postal je celo literat. Vsak večer jc čital svojim prijateljem kak spis, v katerem prorokuje, da v 50. letih Kinezi podjarmijo vso Evropo in potem bo boljše, ker Kinezi bodo tudi Slovencem pravični. Tako sc suče i razvija ta reč, naš junak jc v svojoj (antaziji postal drugi Garibaldi.
Prišlo jc tako daleč, da je izdal manifest, v katerem svari vse Slovence pred obupanjem, kajti dokler drži on slovenski prapor — ne sme se zgoditi nobenem Slovencu najmanjše krivice. — V drugem manifestu napove vojno vsej Evropi, kajti oni, koji bi se tipali napasti Slovence, opraviti iinajo s Kinezi, Afganci in drugimi narodi iz Azije, ki vsi Čakajo le trenotka, da jih on po-
ki vsako toliko laze po časopisih kakti prodrzni mravljinci, i ki se jim na kaj čuden način reka: Federalizem, dualizem, centralizem ; potem pa zopet: aristokracija, demokracija i tako dalje vsa taka i enaka kodrčija; kajti le malo hlačic jc pornzgulil po Šolskih klopeh. Bog, da se je navadil kaj slovenskega čitati i pisati v onih časih, ko je 6talo v knjigi:
„Riba, Fiscli, Miza, Tiscli; Kost, das Bein, Pust* me zmirom: Lasa micli sein."
ali k večjemu o kozi, ki je bila na dilje priletela.
Naj se pa meBi i gnjete politika, kakor koli, Frk šc zmerom ne praša po ničemer nego po tem, ali je Avstriji ugodna, in ali se slovenstvu privošči kak košček politične gubanice. Frkov bistrouui se je pa užc z davna bil prepričal, da jc presvitli cesar jako moder, pravičen i blag gospod. Prvikiat prebravši cesarjev 19. paragraf, nij vedel, kaj bi počel samega veselja. Ker pa več očij več vidi, sosebno če so še kacega pravcatega dohtarja, šel je mahom k nečemu odvetniku na posvet, i je položil tam samo za to cel forint stare veljave. Pa mu je tudi povedal vse čiBto kako i kaj. Na vse zadnje, ko je Frk dalje študiral, od kod da neki našim rečem veje tako zoprn veter, moral je zvedeti, da so bili le nekateri opravilniki krivi.
Po Frku je uže več dnij vrelo, osobito v njega razvnetej fantaziji je bilo kaj živahno. Da si je dobro vedel, da so Gori-
kliče; skrivnih zvez ima naš junak vse polno, še celo z duhovi je sklenol tako skrivno zvezo.
To gre nekoliko let tako dalje. — Kar naglo pa pride res zadrega; ubogi Slovenci nadlegovanj od vseh stranij, prosijo pomori našega junaka; on kliče zopet na pomoč vse svoje zaveznike in dobre in slabe duhove — a vse — zaliadava in vsi oni, koji so mu vedno kričali „živio" in „dobro" smejajo se mu zdaj na glai ; naš junak pa sc prime zu glavo in vsklikne: O moji liribovi, moji voli, moje krave, moji osli — kde ste vi! Kako srečen bi bil jaz, da nisem nikoli klical tistih duhov, katerih nisem poznal niti od dalečne! i. t. d.
Mislite si vmes še kako ljubezen, ki je šla rakom žvižgat, kakor hitro jc Dulcinea zvedela, da so bili zlati gradovi le v oblakih, mislite si vmeš šc kako malo vojaško episodo — in imate lepo igro, ki bode kratkočasila naše poslušalce prav na nedolžen način. — Kazen tega pa bo ta igra jako podučljiva, vsem onim, ki hrepene po zlatih gradovih in gazijo lastno srečo, ki jih išče v skromnim krogu. Da pa je nam Slovencem potreben tak poduk, tega sc lehko vsak dan prepričamo. — Torej take in enake igre so gotovo prav dobre in podučljivc in igro „Visoki Cu *) sinemo z mirno vcBtjo vštevali mej nje. — Da sc jc igra zadnjič tudi dobro igrala, to mora vsakdo priznati; le žal nam je, da jc naš poročevalec pozabil pohvaliti izvrstnega predstnvljavca, starega profesorja Trnovca, gosp. Koricki jc to rolo tako dovršeno igral, da sc jc prcccj videlo, da jc on izvrsten igralec in mi smemo čestitat slovenski „Taliji" v Trstu, zarad tc nove pridobitve. — Cc pa je šla igra dobro, nij to zasluga šepetovalcu, on je celo vreden, da ga inalo pokaramo, ker nij bil zadosti previden.
Mi smo pisali to malo obravnavo zarad tega, da bode dobro vpljivala na one, ki zbirajo igre za razne veselice, naj bi torej svoj namen dosegla **)
♦) Lo to jo napačno, da jezik v tej igri nij lep. To veliko napako pn je odvrnol odbor, ki je igro vodil, ker je napake popravil,	(Ured.)
'*) Uredništvo su popnlnom ujema s tem spisom, kateri nam je poslal mo/, ki ji; vešč o tacih rečeh. Odbor, ki je imel izbrati igro, izbral je poiteno igro, ker v tem odboru so sedeli možje, ki imajo o dramatiki brea dvoma prvo besedo. Ca se repenči človek, ki se pod ljubim svetom nič ni učil, ki nema nobenega pojmu o tem, kuko se mora izobraževati ljudstvo, gotovo je to žalostno. To sc ve, da tak mož nič ne ve, kako so so itobraževali stari Grki v svojih gledališčih, da mu ni znanu latinska prislovica: „Nitimur in vitium, cupimusque negata", i da tedaj iii vse dobro, kar jo množici po všeči, — Da je tudi časopis ,Sloboda" izlila svoj strup na besedo, iz katere so dobili ubožci nase dežele 514 gold., temu se ne čudimo. Kes je, da bi mogoče bilo, nekoliko več pomoči pridobiti našim ubožcem, ali treba je bilo poleg tega pokazati, da je tudi .Slovan človek, kateremu umetnost ni ptuja. I to je veliko, ker našo umetnost so jako hvalili vsi italijanski časniki, razen enega, ki jo strogo irredentarsk. Da nismo delali tako, kakor smo, zaklenoli hi bili vrata za sabo. Dopisnik v „Slobodo* naj pomisli, da Trst ni Sušak I da je itraino grdu grajali koga, ki j« dal kon kruha lieraču. — Prvemu koncertu sc niso očitali visoki troškK kako je tedaj to, da su očitajo druzemu, če tudi su manjši pri boljšej uredbi? Še to moramo pristaviti, da ja bila muzika slovanska, ne ptuju, — Od kod temu koncertu veje .mrzel veter", to le predobro vemo.	(Ured.)
čanje tudi v tacih zadevah, kedar gre namreč sprejeti vladarja, kaj okusni ljudje; vendar s teška bi bili mogli ustreči vsem Frkovim željam i črtežem, ko bi jim on inženeril. Da te vendar! To bi moralo biti vse iz susega zlata, vse svila i drago kamenje vseh različnih barv. Kam po toliko denarja? Pred vsem bi moral pa stati na Travniku (Vrlo, g. referent! Travnik, ne Piazza grandc. Od kedaj je Gorica italijansko mesto, i kedaj je poprej bila? Stavčeva opomba.) velikansk slavolok s čisto slovenskimi barvami, goriškim Novolatinčckom v trepet i grozo. Kako bi se jim kozja brada pomajala, ugledavšim naenkrat, meni nič tebi nič, sredi mesta strašno visoko slovensko zastavo! Hohohoho! To bi bilo smeha i paše slovenskim oččm, to! Kako bi jim slavolok še lc posvetil, da marsikak vatalnik ali režikrača izmeju njih stoji na slovenskih tleh i da grudi slovensko polento i krompir. ■Jej, kaj bi dal Frk, da bi uže zdaj užival ta velesijajni prizor. Frk pa risa nadalje v svojej fantaziji. V slavna vrata bi bilo pa napeljati za ponočno osvečavo devetkrat več plina, potem pa bi morale iz njih švigati nehotične rakete v vseh slovenskih barvah, naj bi tam v Vidmu zijala prodajali v nje, da bi vse križem pokalo, i strašno veliki topovi naj bi grmeli vmes, ter VBeglušeči živio-klici naj bi doneli velečastno, da bi Lahoočekom še zadnji koB poguma šinol dol v pantalone.
Take naklepo kuje sedaj Frk, trte obrezuje, na domačem holmci. To da bože, ko ne bi se mu nekateri v Gorici upirali, htečemu na Travniku takova slavna vrata po slovenskem kroji, ančeš potem, da je Gorica slovensko mesto. Turška matika! se tega bi se jim manjkalo! Kako pa! Potler bi ti taki prav lehko
Dopisi.
V Tolminu, dne 8. aprila
Naš velezaslužni rojak g. Andrej \Vinkler, postavni predsednikom deželne vlade na Kranjskem, odpovedal se je toraj za trdno poslanstvu v goriškem deželnem zboru. Gotovo je, da bo-demo njega tani ljuto pogrešali, saj si še misliti ne moremo Človeka, ki bi svojemu narodu mogel storiti toliko koristnega, kolikor je storil za nas g. Andrej Winkler. Med vsemi deželnimi zbori v slovenskih pokrajinah jedini je goriški deželni zbor, kder ima slovenski jezik častno veljavo. Za to se imamo pa v prvej vrsti g. Andreju Winklerju zahvaliti. On je zdaj zasedel častno, ali težavno mesto, ktero je po svojih krepostih zaslužil, i nam, nam je pa skrbeti za to, da dohodemo v deželnem zboru njemu vrednega nastopnika.
Kazincre v goriškem deželnem zboru od naše plati niso prav vesele, kajti pravih delalnih moči imamo tamo premalo. Ker je g. Andrej \Vinkler odstopil, ker je drugi naš deželni poslanec g. Anton Gorjup ostarel i tako uže opešal, da mu ne bode več mogoče teških del izdelovati, ostanejo nam v deželnem našem zboru skoraj samo tri delalne moči, namreč gg. dr. Ahram, Pa-gliaruzzi i dr. Tonkelj, kterim je mogoče vsak referat izročiti. \ si drugi naši deželni poslanci so sicer pošteni, tudi značajni, vse hvale vredni možje, ali preveč imajo posla, ali pa prilike niso imeli prisvojiti si potrebne kterim manjka temeljita, višje znanstvene omike. Deželni zbor ni prosta sedelnica, ampak je živa delaluica, zlasti pri nas, ki moramo tekmovati s prebrisanim, nevarnim sodeželanom, ki je ves druzega mišljenja, nego smo mi.
Deželni naš poslanec mora biti ne le pošten, trezen narodnjak kremenjak, temuč tudi znanstveno popolnoma izobražen mož, zakonoznalec, kteri mora našim friulskim sosedom imponirati i svojim znanjem, i svojim poslovanjem i svojim krcincnitiin značajem.
Volitev se bliža. Mi smo prepričani, da si bodo znali naši vrli volilci, kakor vselej, izbrati pravega moža, ki pozna do jedra njih bede i nadloge; ki bode gotovo vreden nastopnik i zamenik g. Andreju VVinklerjti.
Z Oprin, dne 11. aprila.
Danes je bil na Opčinah slovesen praznik umeščenja ali instalacije novega čvrstega župnika v. č. g. Fr. čebular-ja. Lepo število duhovnih bratov in obilna množica ljudi iz vse okolice se je vdeležila te nenavadne ljudske veselice. Vreme ugodno spomladansko, pokanje možnarjev, vihrajoče banderc, z bršljanom oviti slavolok pred cerkvenim vhodom in napis: „Srčen pozdrav — openski farani — svojemu župniku", je povzdigovalo slovesnost, ter glasno pričalo o spoštovanji in dobrem srci, ki ga ljudje vedno hranijo do svojih dušnih pastirjev.
V jedernatem govoru je prečast. mnsgr. dr. Sust, kakor okoličoi dekan, dokazal veliko važnost duhovnikov, vzlasti župnikov v človeški družbi, ter čestital Opencem, da dobe tako odlič-nega vrlega župnika.
Tri maši in večernici so nptnski pevci izvrstno peli, da jc bilo veselje jih poslušati Hvala za to gre ondašnjemu zaslužnemu gosp. učitelju, ki jih je tako dobro izuril.
Navzoči so bili odlični gospodje: velečast. g. Hrovatin, open-ski rojak, častni kanonik, vitez Franc. Jožefovega reda, župnik največje tržaške fare novega sv. Antona, ki ima 42,000 duš; gg dr. Slokovič, Burgstaller, in dr. Lozer, mestni odborniki, in mnogo drugih.
Pri obedu so se vrstile napituice in živahne narodne pesmi do večera, ki je prehitro prišel. Gotovo ostane dan poštenim Opencem še dolgo v spominu.
C. g, župniku želimo najboljši vspeh v novem njemu izročenem važnem področji. Na mnogaja leta!
jev, katere je slavna .slovenska čitalnica" tržaška v družbi s tamošnji ni slavnim političnim društvom .Edinost" kot del čistega dohodka tako sijajno izvršenega konceita dne t. m. semkaj poslati izvolil«, z blagodusnim namenom, da se ta znesek obrne v pomoč stradajo«'itn prebivalcem nase dežele.
Za ta sprelepi dar, sad iskrenega, človekoljubnega delovanja pohvaljenih društev, izreka podpisani najtoplejšo zalivalo ter Vas prav uljudno prosi, da sporočite ta iiraz odkritosrčne hvaležnosti tudi slavnemu odboru „Edinosti".
Z odličnim spoštovanjem
Predsednik: Pajtr.
N. pr.
Velecenjeni gospod Matej Pollich predsednik „slovanske čitalnice itd.
v	Trstu.
I [lokanja s topiči in vmes sviranja narodne cesarske pesni je osta-vil Komen ter je odpotoval skozi Tomačevico v Štanjel in iz Štanjela skozi Vipavski trg v Ajdovščino. V Komin sta bila napravljena v njegovo sluvo dva slavoloka. V Toinačevici in Ko-j Ijiljej glavi po eden, v Štanjelu pa dva prekrasna slavoloka.
Povsod se je mogel gospod mestodržec prepričati, da to letos po nesreči uimoj zadeto ljudstvo gori za cesarsko hišo, ter da presvitla habsburška krona nema boljših podložnikov od kraških.
V Pazinu, dne 16. aprila.
Slavno predtedniitvo „alovanske čitalnice* in drvitva „Edinost"1
v	Trstu,
Podpisana potrjujeta, da Bta istinito prijela 150 (sto in pedeset) goldinarjev kakor del čistega dohodka koncerta v gledišču „Fenice" osnovanoga dne 3. aprila 1880, ter se imenovanima društvoma in vsem onim, ki so h tolikemu uspehu pripomogli najsrčneje in topleje zahvaljujeta.
V imenu odbora za stradajoče Istrane: Fr. Matej ne	S. Berbu?
predsednik.	tajnik.
V Gorici, dne 10. aprila.
Velecenjeni gospod ! Podpisani predsednik podpornega društva za stradajoče na Goriškem potrjuje, da je resnično prejel sto in pedeset goldinar*
Na Krasu, dne 18. aprila.
Predpoludne 14. aprila je dospel v Sežano iz Opčiu c. kr. primorski mestodržec. Z njim je bil c. kr. kotarski glavar sežanski. Starešinstvo repenske županije je napravilo gospodu mesto-držcti svoje poklone na ustji repentaborske ceste nad Opčinami. V Sežani tik starega Gradu pred prekrasnim slavolokom odiče-nim primirnima napisoma: „Dobro došli" in „Sežanceoi v čast" pozdravili so gosp. incstodržca z burnim živio-kliccm sežanski župan, z vsemi žtipanijskimi sovetniki, vsi duhovniki sežanske županije, vsi činovniki c. kr. državnih u redov in vse druge državne in deželne oblasti. Domača godba je spremila gosp. mestodržcu »kozi Sežano pred poslopje c. kr. kotarskega soda, kder ga je šolska mladež s petjem cesarske pesni, s trikratom živio-kliccm pozdravila. Ljudstva je bilo vse natlačeno po živej Sežani. Sežana jo bila praznično oblečena. Toliko slovenskih in avstrijskih zastav nijsmo tamo šc nikdar videli. V stanovanji gosp. c. kr. kotarskega glavarja se je predstavilo gosp. mestodržcu vse osebje vseh rasnih sežanskih oblasti in gospod mestodržec je potem obiskal cerkev, in vse urede državne in deželske v Sežani, ogledal je potem novi kal., javni vrt in ljudsko šolo. Brati smo mogli na njegovem licu, da je bil popolnoma zadovoljin. Vmes grmenja to-piČcv jc zapustil gosp. meBtodržcc nekoliko predpoludne Sežano, ter se je odvedel skozi drugi slavolok mej sviranjem cesarske pesni skozi Lcškovje proti Tomaju.
Nad vse ga je zanimalo delo na cesti, ktera se prav zdaj predeluje mej Sežano in Leskovjem. Da so ga tamo delalci srčno pozdravili, ruzntncva se samo ob sebi, saj v prvej vrsti imajo se njemu zahvaliti, da se ona cesta predeluje, ter da si pri njej mar-sikak krajcar prisluže.
V Križi, Tomaji v Dutovljah kakor tudi v Krajni vasi so bili napravljeni slavoloki s primernimi napisi in povsod je ljudstvo presrčno sprejemalo visoccga gosta cesarskega zamenika. V Tomaji in Dntovljih je gospod mestodržec cerkve in šole obiskoval in povsod jc svoje zadovoljstvo izrazil. Mej Krajno vasjo in Komnom je ogledal na skladnej cesti dela, ktera pa po naših mislih niso kaj srečna.
Dospevši v Komen pred drugo uro popoludne bil je gosp. mestodržec od vsega ljudstva iskreno, presrčno pozdravljen in sprejet. I'o obedu v gostilni gospoda Svara, znanega narodnjaka, ogledal je goBpod mestodržec cerkev, šolo in razne urede in vmes
rekli mu: „Nu, Frče, zdaj še grad vzemi! Zdaj boš sit, ko imaš vse! Da, da! Vrlo dobro bi nam ti inženeril ...."— Misliti pa je, da bi se ti prvlc šc kaj drugače ž njim menili. Nemara oelo zarentačili bi nad njim: „Poberi se, ti prodrzni Slovenčun! Ovdc idi past po vaših hribih; ne pa, da bi nam tukaj ukazoval!"
Frkova fantazija pa nij, da bi se dala tekoj v kozji rog ugnati, ko kaka šaloharda. Lejte, zdaj se Frk nekako slovesno namuzne — odjenjavši, kakor jo spodobno, od dela — i tako-lc Labonom najpreje v miroljubnem duhu odgovori: „Tiho! .lažne iščem niti krega niti drugih besedij. Cc ste pa le količkaj razumni, stavim, ne vem kaj, da porečete: Frk ima vendar le prav Nič ne mara pa, da menite, du sem prišel delat vutn preglavico. Kikel kokel, gospoda! Prav rad setu na miru povsodi; vendar, kur je prav, tega ne zamolčim. Lejte, gospodje, no bodeino so tu kaj na progle lovili, tudi ne streljali drug druzega niti z revol verji niti.z igelnicami. Le pameti bodetno pridno izpraševali....'
Strela! Ko bi pa Frk to izrekel, na vso moč bi gospodje zaropotali: „Grlo te bolelo, jezik za zobmi! Ti nas bodeš pameti učil. ti, zabiti hribovec?- — „Križana lesa!" — misli si sedaj
frk _ kar je preveč, se s kruhom nij dobro, i taki mene! Frk
se zaradi tega kaj srdito odreže; kajti toliko žal beseda se mu je vendar preveč pod nos pokadila: „Da se vendar! Kaj pa ste vi, gospodje? Vem, da vam hribovci nekaj vodo kale. Zato vam nijso pogodi; vendar so vam njihovi kapusi pa krompir jako po všeči. A naj bode!"
„Kaj nas bodeš ti učil, kako je treba tiikove reči prijeti, ki nijgi še videl nu svetu druga od vaših pustih hribov?"
„Križem halta! Meni to ? — ujezi se Frk v domišljenem pogovoru —, ki sem bil po svetu nemara več, nego vsi vkupe, kar vas je tukaj."
„Hohoho!" — zagrme ti gnriSki gospodiči.
„Ilohoho! ali hehehc! vse euuko. Vam se ne bodem odgovarjal, kod se m uže hodil. Jedel i pil sem za svoje novce, kder sem koli bil. Toda: pika! Jaz mariveč to pravim, da bi vas vsi pametni ljudje hvalili, ko bi i vi bili dobri Avstrijci, i da bi Slovencem po prnvici kaj privoščili."
„Saj vemo — kriče oni razjajeni — kde le črevelj tišči, vemo, vemo. A pusti nas na miru. Kaj bi Slovenci v Gorici?"
Frk na to ves nataknen : „Kaj bi? Ej, da je res! Marsikoga izmeju vas znam, čegar oče je na Travniku slovenske žeblje prodajal, i marsikoga mati je žuro i sirkov kruh v Gorico na prodaj nosila !u
„Oh grdoba slovenska! Da ne držiš gobca, gorje ti!"
Frk se pri trtah iz vsega srca zahrohota, res zadovoljen, da jo jc Novolatinčekom tako zagodel, ter zamrmra: „Kedor išče, ta najde."
Nasmijavši sc do dobra, otide domov.
„Polonka! Dej, pripravi mi za jutri pražnjo obleko! —Ta vojaški ukuz je izustil Frk z neko opravičeno samosvestjo vedoč, da dober general svojih zapovedij ne ponavlja. Tudi se mti nij treba zdelo, da pristavi, kam da pojde, ali kaj tacih rečij. Vendar Polonka je ženska, i ves svet ve, osobito moški, da so ženske grozovito radovedne.
Kritični politični pregled.
Domaće dežele.
Za gotovo se pripoveduje, da pojde cesar s carjevičem pre-stolnim nastopnikom početkom meseca septembra k vojaškim vajam na Gališko, i da ostane dva dni v Levovu.
Pod cesarjevim prvosedstvom je bil 11. t. m. ministerski zbor, v katerem so se sklenole nekatere promembe brambene postave.
V poslanskej zbornici je bila predzadnji ponedeljek končana generalna debata. Govorila sta ta dan še minister vojaštva i grot Taaftc; poslednji je zopet povdarjal enakopravnost vseh narodov, kar je centralistom jako nevšečno bilo. Glavna govornika sta bila Iferbst in knez (Jzartoryski; prvi je svetoval, naj se ne preide na specijalno debato, drugi pa je to predlagal i predlog poslednjega je bil skoraj soglasno sprejet. V specijalno debato sc je 100 govornikov vpisalo; ako bi vsi govorili, potem sain Bog ve, kedaj bi bilo konec besedovanja.
Jako važna seja jc bila predzadnji vlorek. Vlada jc namreč, kakor vsako leto, tako tudi letos zahtevala 50,000 dispozicijncga zaloga, a dr. IIcrbBt jc v imenu centralistov izrekel, da tega zaloga ne dovoli i da s tem izreče vladi nezaupanje. Poslanec Gro-holski pa jc rekel, da dovolitev dispozicijnega zaloga s politiko nema nič opraviti. Grof Taaffe jc potem vstal ter govoril: „Užc Skene je leta 1870 izrekel, da jc dispozicijni zalog državna potreba, če tudi itna opozicija z odbitjem ugodno priliko, vladi ne* zaupanje izreči. Ako sc mi dispozicijni zalog dovoli, rabil ga bom za lastno brambo." Pri imenskem glasovanji se je dovolitev dispozicijncga zaloga z 154 proti 152 glasov odbila. To je osup-nolo vso zbornico in galerije. Levičarji so začeli vriskati, Herbat jc od samega veselja skočil sredi zbornice, kričal i se vedel in vil, kakor bi bil zbesnel. Hrup jc bil tak, da ni bilo mogoče zborovati, klici, naj se seja konča, bili so brczvspešni, ker sc ni moglo dotrditi, ali jc večina za to, ali ne. K sreči desnica nij zgubila glave. Nikakor ni hotela tega izida spoznati za tacega, ki vladi izrekuje nezaupanje, da bi zarad njega rainisterstvo moralo odstopiti.
Zato sc je sklenolo, nuj se seja nadaljuje. Ni se čuditi, da so zmogli centralisti, ker sc 26 poslancev federalistične stranke seje ni vdeležilo, centralisti pa so vse svoje skupaj zbobnali. Če tudi so bili nepričujoči telegrafično vabljeni, naj gotovo pridejo v sejo, vendar niso slušali nujnega vabila, i to nemarnost moramo ostro grajati. Će tudi je odbitje dispozicijnega zaloga grof Taaffe sam nekoliko zakrivil z njegovo neodločnostjo, vendar je bila dolžnost vsacega uda federalistične stranke vdeležiti se tako važne seje; premala vdeležba je kriva, da je dobila nasprotna stranka v roke orožje, katero dobro porabi v gosposkej zbornici, pri svojih privržencih na dvoru i sploh * javnem živenji i menjenji
Dobrih nastopkov to nikakor ne more imeti, i kedo nam more biti porok, da ne bode imelo slabih ? „Neue Fr. Pressc" je takoj poročila, da jc grof Taaffe odstopil, od drugih strani so se imenovali nže novi ministri, mej njimi Hohenwart, i — Bog nas varuj! — tudi Schmerling. — Ta zapletka, ko to pišemo, ni še rešena i za gotovo vemo, da sc ministerski zbor, h kateremu je bil tudi minister Ilorst iz Gorice poklican, s to zadevo peča.
Zamolčati ne moremo, da povsod slišimo veliko nevoljo nad poslanci, ki svoje dolžnosti niso spolnili i ta nevolja je gotovo opravičena, kajti ljudstvo uže teško pričakuje boljših dni, otetbe iz dolgoletnih stisk i krivic.
„Kam pa pojdei ?" — vpraša Polonka z neustrašenim pov-darkom.
„Aj, aj!" — popraska se Frk za ušesom, i vsled tega se mu primerno zazdi, vojaško suknjo sleči, ter prav civilno i krotko nadaljevati: „Zlata Polončica ! Vem, da si dobra Avstrijka...
Ko Frku zaigra lisjak iz oči, odgovori Polonka: „Ženske menda uijso za to, da bi politiko uganjale. Vendar menim, da sem poštena državljanka. Toda nekaterim, sosebno kmečkega stanu, se tudi nič kuj ne prilega, ako preveč politikujo . ..
Udarec na Frku; a mož, čc ima le količkaj možjan pod klobukom, nij, da bi se zato ustrašil pred žensko, naj je še tako jezičnu i dovtipna. Na vse zadnje — misli si Frk — ženska je vendar le ženska. Ta premislek mu du novo moč i plemenitost. Pa, ali nij sveta reč, da vzvišenost, po moči kaj žrtovati za domovino ?
„Prašala si, kam pojdem ? Nu, vedi: Samega cesarja pojdem gledat, i to tudi po glavarstvenem odloku."
„Glavarstveni odlok le to želi..."
„Vem sicer, da ti nij zmerom po godi, kedar stopim iz hiše; vendar takrat je druga. Vse, kar more, pojde jutri v Gorico, i župan Frk du bi ta dan domii prečepcl ? O Polonka, raji me koj pokoplji. Saj me imaš šc kaj rada, kali ?"
„Vse prav, ali . . . ."
Salomenski: ali! — misli si Frk, vendar tako, da obdrži usta na smehljaj.
Polonka pa na dalje: „Tri dni bi te ne bilo nazaj. Kedo bo vladal 50 delalcev meju tem? Saj nij menda, du moraš tudi

Na mesto Szlavija, ki je bil imenovan skupnim finančnim ministrom, izvolila je peštanska zbornica za svojega prvosednika poslanca Pechy-ja z 172 glasovi zoper 62 glasov.
V	Zagrebu je finančni vodja David ukazni sneti hrvaški grb znad njegovega urada ter na njegovo mesto nataknoti madjar-ski. Mestni župan Mrazovič mu je nezakonitost očital i rekel, da on ne prevzame nobene odgovornosti za nastopke, ki bi utegnoli iz tega nastati. Ljudstvo je zelo razdraženo.
Pogodba mej Avstro-Ugersko in Serbijo zastran zidanja že* leznic je bila 8. t. m. na Dunaji podpisana. Serbija se je zavezala, da v 6 mesecih dobi dovoljenje od skupščine; Avstrija pa je o bulgarskem prašanji sprejela serbske predloge. Zastran mosta mej Zemunom i Belgradom se Serbija dogovori pozneje z oger-sko vlado.
Kupčijska pogodba mej Avstrijo i Nemčijo se je podaljšala do 30. maja 1881.
Tuje dežele.
Vedno bolj se razodeva trohljivost berolinske pogodbe in očito je, da ne bo dolgo, ko se bo zopet kri prolivala. Vzlasti je stanje v Rumeliji nestrpno. Uže posebna, nenaravna razmera te dežele k bulgarskej kneževini in ostanjkom turškega posestva v Evropi provzročnje težnje, katerih nikoli nobena vlada ne bo mogla zadušiti, pa naj dela, kar hoče. Bulgarsko ljudstvo teži po zedinjenji z Bulgarijo i muhamedani imajo vero, da jih turška vojska prej ali slej zopet spoji s turškim cesarstvom. To jc vzrok, da se Bulgari i Turci zdaj šc veliko bolj sovražijo, nego so sc poprej, ko je šc Turčija tu gospodovala; obe stranki hočete vladati, obe ste nezadovoljni, zato ni nobenega reda, veden prepir, vedni boji so; uboštvo raste pri tacih razmerah od dne do dne; »čuvanje od znotraj i zunaj jc toliko, da ena vest pobija dru^o. Vradniki se danes jemljo v službo, jutri odstavljajo, celo knez Vogorides se je uže naveličal svojega prestola, ker vidi, da mu ni mogoče v deželi reda napraviti. Turška vlada neti razpor, ker bi rada vzbudila vstajo v tej deželi i pri tej priliki Rumelijo spojila s Turčijo.
A temu je zdaj prepozno i čas ni več tako daleč, ko se Kumelija spoji z Bulgarijo ter vresniči Sanštefansko primirje. Nova vlada na Angleškem gotovo pospe&i, da se turški vpliv tam zuduči i deželi svoboda i bodočnost zagotovi.
Tudi na Bulgarskem so javne zadeve še jako zmedene. Turci tam ne dajo ni mirti, ni pokoja. Turške roparske čete napadajo, vzlaBti na mejah, mirne prebivalce. Ti roparji imajo glavno gujez-do v Dobruči tako, da je bila bulgarska vlada primorana obrnoti se do rumunBke vlade i zahtevati, naj Dobručo očisti teh divjakov.
ltulganki knet je 4. t. m. narodno sebranje odprl. V pre-stolnem govoru je mej drugim to-le rekel: Ker poznam čutila globoke hvaležnosti mojega naroda do carja rešitelja, i ker sem bil prepričan, da spolnim željo mojega naroda, zato mi je bila sveta dolžnost popotovati na Rusko, da njegovemu veličanstvu o preliki pomenljive slovesnosti 25 letnega slavnega, na dobrotah tako obilega njegovega vladanja posebno proti nam Bulgarom, izrečem naše veselje i čestitke. Pri tej priliki sem izročil carju rešitelju album in razne narodne izdelke, katere sem dobil od prebivalstva. Njegovo veličanstvo car je vse to sprejel s ganjenim srcem, i večkrat mu je naročeval, naj izrečem bulgarskemu ljudstvo nespremenljivo njegovo naklonjenost; veseli me, da morem v tem slovesnem trenotji to naročilo naznaniti vam, gospodje poslanci.
Sijajni i prijateljski sprejem, kakor tudi velika ljubezen i sočutje, katero je kazal car do naše domovine, vse to mi jc pričalo, kako ljub i drag je carju rešitelju bulgarski narod i kako tesne vezi vežejo bratski ruski narod na Bulgare.
V	Kursumlje in Vranjo je pridrlo 3000 oboroženih Arnautov; strahovito so tam razsajali, plenili, požigali i morili. Poslali so se sicer vojaki zoper to divjo četo, ali kaj more to koristiti po izvršenih grozab. Tam doli na vshodu je zaCela osoda koračiti z naglim korakom. Evropa ne bode mogla več mirno gledati tega, kar se ondot godi. Da bo pa mogoče red napraviti i narodom po Človeški živeti, mora bc konec storiti turškemu gospodarstvu v Evropi, vsu druga zdravila nič ne pomogo.
V	nekaterih krajih Turki celo z vstajo preti'- v zabodnje kraje so se morali poslati vojaki, da ukroti uporno drhal.
Turško-črnogorska pogodba je sklenena i podpisana. Vsled tega je turška vlada izdala proglas prebivalcem onih kraj.-v, katere imajo dobiti Crnogorci, naj se ne upirajo Črnogorcem. Tistim Turkom, ki se hote izseliti, dade turška vlada zemljišč v Prištini i Bitoliji. V Skadru bodo pričujoči vseli velevlastij konzuli v tistem času, ko ce bode isročalo novo ozemlje Črnejgori.
V	italijanskem parlamenti) je bil po dolgem parlamentarič-nem boji za prvosednika izvoljen poslanci? Cappino z 155 glasovi proti 74, katere je dobil Zanardelli.
Mej Uimom i Berlinom so uže dolgo dogovori zastran pravic katoliške cerkve. Pruska vlada jc pred nekaterimi leti prišla navskriž s katoliškimi škofi, ker je katolikom ovire delala. Ker so se škofi ustavljali krivicam, odstavila jih je ona in iz dežele izgnala. Zdnj gre zato, da se škofi zopet nazaj pokličejo. Pruska vlada neki zahteva, naj se škofi pismeno obrno na cesarja, i naj ga prosijo, da jih pomilosti i na svoje sedeže nazaj pokliče.
Na Kuskem Loris Melikov izvrstno dela. Trdnjave in ječe spraznuje in z vsemi ujetniki človeški ravna. Njegovo geslo jc: ostra pravica zoper hudodelce, nagla svoboda nedolžnim.
Na Španskem je bil obešen Otero, ki jc na kralja streljal.
Na Francoskem seje začel hud boj mej duhovščino in vlado. Škofje zahtevajo, naj vlada prekliče dekrete, katere jc izdala zoper samostane i njih zavode; pariški škof pravi, da bi izvrševanje teh dekretov prozvnlo boj mej zakoni in vestjo ter bi nastale notranje zmešnjave. Tudi papežev tajnik, kardinal Nina je uže poslal v Pariz protest zoper omenjene dekrete.
Razmere mej Francijo in Rusijo, ki so bile zbog dogodjaja Ilartmannovega skoro neprijateljske, zboljšalc so se zopet in ruski poslanik knez Orlov sc vrne zopet v Pariz.
Na Angleškem so liberalci sijajno zmagali pri volitvah v parlament. Imajo okoli 100 glusov večine. Navdušenje jc mej ljudstvom jnko veliko. Gladstone dobiva čestitko od vseh krajev, ne le z angleškega kraljestva, tetnuč tudi iz družili držav. V Londonu ga sloveBtio sprejmo; njegovej ženi poklonijo velikansk šop iz cvetic, vsega sveta, njeinu pa podarijo kočijo i konje, s katerimi ga b kolnice v mesto pripeljejo. Liberalni časniki zahtevajo, da mora on biti prvi minister. V nečem govoru jc Gladstone ostro označil Beukonsfieldovo vlado z besedami: „Od nas je ta vlada podedovala 60 milijonov letnega prebitka, zapustila pa jc nam 80 milijonov primanjkljaja.
Na Avfganskem se Angležem vedno slabše godi; vsa deželo jc prijela za orožje.
ti povsod biti, kder se ljudje shajajo? Presvitli cesar te ne bodo pogrešali, da, se rekla bi, da bi ti zelo zamerili, ko bi zvedeli, da tako zanemarjaš gospodarstvo, ko tc je doma tako silno treba. Da, da! zamerili bi ti!"
Kedo naj bi imel še kaj zdatne moči v jeziku zoper tukove točke? A Frk nij mevža, temveč mož. Ko meni pes, da ima uže lisico, ta koj naj stran šine, oes nekako: va banquc!
Vse, kar morem, storim. — Frk izdere zadnjo točko: „Ilm! ali si pa pozabila mojega prednika Jurca, ki nij dal razprostreti zastave, ko je bila imenitna svečanost cosarska? Dobil je tako po nosu od zgoraj, da so ga celo njegovi podpiralniki zapustili. Kajti tako je to, kakor mi je pravil naš učeni gospod tajnik da je neki Kimljan zapel:
„Dokler sc v sreči iivis, prav dosta imel bos prijatlov;
Kader zmrači se nebo, sarnsi ostaneš gotov."
„Nu, Bog obvaruj« - spregovori vsa ganjena Polonka -da bi ti jaz kako nesrečo nakopala na glavo. Le idi, a podvizaj sc zopet domov !"	J
Frk se jc toraj zopet prepričal, da nijso ženske tako grozno svojeglavne . nevsečne, kakor bi kedo mislil; le treba znati ž njimi, kako i kaj. Treba je, najti prave točke, ki kaj velja. Uta-jivši veselje ponosnega zmagovalca, otide ua dvorišče, hlapcem delit ukaze za jutrišnji dan, i ko tam zapoje petelin: Kikeriki!
postane Frk naenkrat poet, i navdušen pristavi na glas: „Lubonom na kosti!"
Pravila
„Gospodarskega društvu v Skednju".
(Dalje).
Bilanca,
§. 17. Konec meseca decembru vsacega leta sestavlja se račun po knjigah iti dela sc bilanca toko-lc:
Spisujejo sc v aktivo posojilnico: gotovina v denarju, terjatve, vrednostne listine po dnevnem knrzu, premakljivo in nepremakljivo premoženje po natanjčni cenitvi; v pasivo pa: vrednost deležev vseh družabnikov, dolžne svote raznim upnikom i. t. d., primerja sc potem aktivo s pasivo i konečno sc pokaže, koliko je društvo v prešlem letu dobilo ali zgubilo.
§. 18. Ravnateljstvo mora to bilanco objaviti vsem udom najdalje do 1. marcija, t. j. 2 mcscca po sklepu računov, ob enem pa tudi nntanjčno dobro motivirano sporočilo o stanju društva s potrebnimi nasveti i. t. d,
§. 19. Družabniki imajo pravico to bilanco in vse knjige pregledati in ravnateljstvo jim mora na zahtevo pokazati, kar bc tiče računov; razen tega voli občni zbor izmej udov tudi U pre-gledovalcc računov, nli ccnzorjc, ki imajo nalogo, pregledati natanjčno letne račune in vse knjige, in račune ali potrditi ali pa zavrniti z opazkami. — Dolžnost pregledovalcev je tudi, da sporočajo občnemu zboru, kako so našli račune in stavijo tudi račune zadevajoče predloge.
§. 20. Kako sc ima ravnati z dobički?
Kar ostane čistega dobička, pripada k fondu, dokler ta fond ne naraste na 10,000 gold.
Kako ravnati z fondom, kadar enkrat uže doseže 10,000 gld. o tem veljavno Bklcpa občni zbor družabnikov,
§. 21. Občni zhor družabnikov pa ima pravico, porabiti od letnega dobička en del zr povzdigo kmetijstva z raspisovanjein daril za nusajenje in požlahtnjenje sadnih dreves, trt, napravo dobrega vina i. t. d. v zmishi §. 2, lit. b) teli pravil.
Uprava društva.
§. 22. Občni zbor izvoli ravnateljstvo.
Ravnateljstvo zastopa društvo v zniislti §. 19 postave od 19. aprila 1873 in obstoji iz 9 članov, namreč iz ravnatelja, tajnika, denarničarja in 6 odbornikov. Ravnateljstvo jc voljeno za 1 leto. — Občni zhor voli vseli 9 odbornikov, ti p:i izmej sebe ravnatelja, tajnika in denarničarja.
§. 23. Ravnateljstvo podpisuje za društvo tako, da dva njegova člana pripisujeta svoji imeni k firmi, ali napisani, nli pa s timbrom natisnjeni.
§. 24. Ravnateljstvo rešuje vse društveno zadeve v sejah, katerim predseduje ravnatelj, ;tli pa najstarejši odbornik, če je ravnatelj zadržan.
Da so seje Teljavne, mora biti nnzočih najmanj 5 odbornikov in da obvelja kak predlog, mora zanj glasovati absolutna večina nazočih. — O sejali ravnateljstva sc vodijo natanjčni zapisniki. — Odborovc kakor tudi sklope občnega zbora razglasa ravnateljstvo s posebnimi oznanili, nabitimi v pisarni društva.
§. 25. Ravnateljstvo jc odgovorno društvu za natanjčno poslovanje, ono mora skrbeti, da so knjige vedno v redu, kukor to
zahteva trgovski zakonik in da bode denar, vrednostni papirji in druge listine varno naložene, oziroma s k ranjene.
f 26, Ravnateljstvo dovoljuje posojila na osebni kredit, presoja podane menjice in druge zastavljene reči.
§. 27. V dvomljivih in pruvdarskih stvareh ima pravico, postaviti /a društvo pravnega zastopnika,
§. 28. Koncem meseca decembra sklepa ravnateljstvo račune in jih predloži najdalje do 1. man ija občnemu zboru.
29. Ravnateljstvo zastopa društvo proti tretjini osobam, sklicuje občne zbore in odloča dnevni red pri njih.
§. 30. Za opravljanje posla ne gre ravnateljstvu nobena plača, razen če mu hoče občni zbor dati kako nagrado.
Ravnatelj
:>l sprejema vse spise došle na posojilnico, odkaznje k plači vse stroške in podpisuje s tajnikom vred vse spise, katere pošilja društvo svojim udom ali tretjim osobam in tnadnijam.
(Jc jc ravnatelj zadržan, ga o tem namestnje najstarši odbornik.
Tajnih
32	vodi društvene knjige, vpisuje drnštvenike v društvene matice, katere ima sploh v svoji skrbi, kakor tudi vodi zapisnike pri od borovih sejali in občnih zborih. —• Pisma podpisuje s predsednikom vred. — Vsak mesec mora poročati odboru o denarnem stanju društva.
Jjrnarntiar
33	oskrbuje vsa denarna opravilu društva, sine pa le po ukazu ravnatelja sprejemati iu izplačevati denar. — Oenarničar vodi dnevnik ali denarno knjigo, pa jo inora vsak mesec skleniti iti oddati tajniku, da tu iz njo prenese dohodke in stroške v glavno knjigo. — Oba skupaj, tajnik in donarničar sestavita konccm leta bilanco. — Denarničar jc porok za denarnico, h kateri imata on in ravnatelj skupaj ključa.
Obrni zbor.
34. Redni občni zbor sklicuje ravnateljstvo enkrat v lotu in sicer saj do I. marcija, do kadar mora biti končana bilanca. Izvanredni občni zbori sc sklicujejo, kedar to zahteva najmanj 20 udov pismeno in ob enem naznanjajo ti udje, o čem se mora razpravljati. — Občni zbor mora ravnateljstvo osem dnij poprej razglasiti h posebno okrožnico do vseli udov in po kakem časniku.
To naznanilo ima obsegati dan, uro in kraj občnega zbora, in pa dnevni red.
§. 35. Občnemu zboru predseduje ravnatelj, ali pa najstarejši odbornik.
§. 86. Glasovati na zboru ima pravico vsak ud. — Vsak družabnik pa ima lehko tudi več glasov, iti sicer tako-le: Kedor ima 1 delež ima 1 glas, kedor ima 5 deležev ima 2 glasu, kodor jih ima 10, ima 3 glase, za vsakih nadaljnih 10 deležev ima vsak družabnik le šc po cn glas več, torej kedor ima 20 deležev, ima le 4 gl.iNe, kedor ima 30 deležev le .r» glasov i, t. d. — Kedor želi porabiti «vojo pravico na občnem zboru, mora si vzeti pri ravnateljstvu legitimačni list, na katerem jo naznanjeno število glasov, za kolikor ima glasovati. — Za skupne in nedoletne osobo glasujejo postavni pooblaščenci.	(Dalje prihodnjič").
Domače stvari.
Tržaški inertni župan jo odboroma društva „Edinosti" i tržaške Čitalnice z dopisom od 14. t. m. št. 201/1' gorko hvalo izrekel, ker sta inu izročila iz dohodkov zadnjega koncerta 214 gold. za uboge tržaškega mesta iu okolico.
Odbor za atradajole Istrane v Pazinu je do sedaj nabral 6448 gold. 97 kr. v gotovini, 50 koccv, 400 kil. repo in zelja, 2311 kil. krompirja, 4700 kil. žita, 455 kil. moke, 403«) kil. su-čivja in 1 zaboj stare obleke.
Ako sc pomisli, da je ravno v onih kronovinnh, v katerih sc je največji del one svote nabral, tudi slaba letina, kakor n. pr. na Notranjskem in v Slavoniji, pripoznati se mora, da so imenovane svote v gotovini in živežu lepo, nepričakovane. Odborov klic na pomoč nesrečnim bratom nij bil torej klic upijočoga v pustinji, znani izrek „Slovan povsod brate ima" nij prazna beseda. Iu da bode to na tužnega, od brezvestnih ljudi odvisnega Istrana jako ugodno upljivalo, ko Bprevidi, kde so njegovi pravi prijatelji in njegovi bratje, to jo brezdvomno. Res je, da je še mnogo njih, ki ne vidijo pijavk, katere vsak dan njih kri pijejo, dosti zaslepelili pri zdravih očeh, kojim ptujci njih kruh dele in se jim vsled tega uklanjujo in dobrikajo, toda tudi v Istri zarja poka.
Iz Sežane smo prejeli te-lc vrstice: V sredo 14. aprila t. 1. jc posetil živo našo Sežano primorski mestodržec. Sprijetje jc bilo srčno, vzvišeno, kakor je spodobno cesarskemu zameniku. On sc je mogel prepričati, da imadc pod svojo oblastjo udano ljudstvo, kteremu v zvestobi do visoke cesarske hiše ni skoraj para v širnem cesarstvu.
Drugi dan potem jc ostnvil vredne svoje ovčice naš vele-priljubljeni duhovnik Fran Matičič. On jc sicer mulo časa meju nami bival, ali v tem kratkem času si je znal se Bvojo vljudnostjo, prijaznostjo, sc svojo gorečnostjo za narod i božjo službo, sc svojo krščansko ljubeznijo, pokornostjo in udanostjo pridobiti vsa srca vsekoliko župe (fare) sežanske. Mi nemoremo drugo, nego da mu k odhodu zaviknemo trikratni srčni „živci", ter da mu želimo v novem njegovem službovanji v sosednej Preloki vse dobro s prošnjo, naj naše živo Sežane nikdar ne pozabode. Mi ga ohranimo v najboljšem spominu.
Hrvaški zastopniki v pestauskini zboru, kakor tožijo „Narodne Novine", obravnav se večidel ne vdeležujejo. Vzrok tega, pravijo, jc ta, ker nc znajo madjarskega jezika. Priporoča se tedaj vsciu zastopnikom, ki so brez dvombe jako daroviti ljudje, naj bc uče mudjarščino. Mi smo tega menjenja, da bi drugi nauki še koristniši bili.
Srbsko društvo v Trstu. Te dni smo dobili Pravilnik	prvi vrsti, pa tudi vs*-ui Slovencem priporočamo to knjigo, ki
trbtkog druMra u Trijentv, katero se je zadnje dni tukaj nstano-	stane le 30 sold iv, in se dobiva pri gosp. pisatelju, Iliju (intesi
vilo. Podajemo i/, njega to le:	v Zagrebu.
§. 2. Društvena je svrha pouka i zabava.	Otinje prestane bili Crnogorska prestolnica; nova prestol-
a) Pouka se sastoji ti itfenjn srbskog j.zika i književno-	„j,.* |ma ,,09iati Danilovgrad.
sti, tumačenju i predavanju srbske povjesti; pa u go-|	0beienee je oživel. V K»bu na Ogerskem je bil ▼orima, pismenim sastavcima, i u svemu onome što smijera da se Srbin narodno izobrazi.
Moji
teden obešen nek Takacz, ker je lani zaklal dve ženski. Obe-
šenca so z vešal odr< zali i prenesli v mrtvašnico, a tu so zapa-b) lod zabavom sc razumijeva: besjede, pozonštno pre- ^ ^ m mrtev ZdraTniki ,„ ^ ^^ j ^ da m„ rabe)j
stavko, šetnje po okolicama varoši Tnjesta, i zadružne m zlomij ti,nika Obejweo je 24 „, živel, potem pa umrl.
igre 11 stanu društveneme (isključujući samo svaku igru karata).
§. 3. Društvo će bc služiti u pisanju samo ćirilicom.
Iz teb paragrafov se vidi, da je društvo strogo srbsko, i 5 določa še, da more biti „rješavajući član samo onaj član, koji pripada srbekoj narodnosti." — Mi želimo društvu najboljši vspeli.
Zagrebško gledali*««1 zaprt«) nemščini. Hrvaška vlida je izdala opravilni red za zagrebško učilišče. Po tem opravilniku se imnjo dajati dramatične predstavo in opere v hrvaškem jeziku.
Da se Madjari malo uče, to jo znano, da pa še obešati ne znajo, to pa je u/e kaj posebnega.
Naseljlliki v Bohiio. Ni še dolgo, kar se je naselilo nekoliko Tiroleev v Bosni. Zdaj pa se pripoveduje, da se k malu naseli nekoliko kmetov iz VVurteinbcrga okoli Novega na Uni. Nekateri Wurtembcrčani so namreč tam nakupili okoli (iOO oralev zemlje, za katero so platile le okoli 100 gold. Ako se bode tem niseljnikom po volji godilo, pridejo za njimi še drugi, tako jc pisala „\Viener Allg. Zeitung". To je „Drang nach Osten", na katoii lii morali južni Slovani posebno pozornost obračati. — O
Ako bi pa ne bilo dosti hrvaških moči za opere, sme se peti | neniškem mostu do Adrije se uže vsak dan govori i piše i na
italijanski, ali francoski; nemški je prepovedano.
(■oriškn Vitalnim, kakor poroča „Soča", v kratkem prirodi v prostornoj dvorani „pri zlatej zvezdi" velik koncert v dobrodelen namen. Sodelovala bo tudi slavnoznana pevska dvojica, goBp. Fran Grbie i njegova soproga.
Odlikovanje, 6. t. in. je sežanski okrajni glavar slovesno izročil zlati križec za zasluge vrlemu našemu rojaku, gosji. Aloj-ziju Abramn, ki bo jc kakor ud c. kr sežanske okrajne eenilne komisije se svoje marljivosti i zvedenostjo pridobil veliko zasluge.
C1, kr. dvorno kobilišče v Lipici na Krasu bode praznovalo na binkoštno nedeljo 300 letnico svojega obstoja. To ko-biliščc jc ustanovil vladar Notranje Avstrijo Karol, ker so kraški konji od nekdaj jako Bloveli.
Laski pesnik Cavalotti jc prišel 14. t. m. v Trst, in 16. se je imela njegova igra „La sposu di Mencolc" igrati; 15. pa ga je policijski vodja prijazno k Bebi povabil ter mu razodel, da mu bivanje v avstrijskih deželah z ozirom na javni red ni dopuščeno. Zoper to naredbo sc jc smel Cavalotti v treh dneh pritožiti, ali rečeno mu je bilo, da se igranje njegove igre prepove, ako pritožbo vloži i gledišče zapre. Zatoraj Cavalotti ni vložil pritožbe ter jc 16. t. m. Trst zapustil. Igra sc je potem igrala, ali občinstva ni ogrela. — Cavalotti je kazal pri množili prilikah sovraštvo do Avstrije, zato ga je policijski vodja odpravil iz države, katero sovraži. — Cc je s tem duhove pomiril, ali raz-dražil, o tem ni trebu govoriti.
Znan domači slikar gosp. H. Ogrin, stanuje zdaj v Kimu viu Kasella N." 21, piano III in izdeluje tudi tam vsakovrBtne sliko po klasičnih obrazcih. — Priporočamo gospodom duhovnikom in ludi posvetni gospodi, čc imajo kako krasno slikarsko delo v naročbi, naj se obrnejo do omenjenega gospodu, ki je prav nmetuik.
Primorskem se moramo užc boriti zoper nemške kulturtraegerje, ki so naslanjaju na Bismarka ter zaničljivo ozirajo nn Slovane. Cc no bomo bolj pazljivi i se ne borno bolj brigali za novo pridobljeno slovansko Bosno, utegno se tudi tam vgnjezditi Ncmci i delati nemški most na vshod. Tam si Ncmci trebuh napaso, mošnjo napolnr, a srca no bodo imeli za deželo, ampak za pruski trebuh.
(»ladstone o zunanjej politiki. Nek dopisnik v zunanje časnike se jc pogovarjal z Gladstonom, katerega stranka jc na Angleškem pri volitvah v parlament tako sijajno zmagala; on pripoveduje o tem to le: Gladston jc rekel: „Kriva misel je vera, da bodo politika veliko liberalne stranke o vshodnjem prašanji ruskim pridobitvam na vshodu ugodna. Nikoli ne razsnjem tistih trdnjav, ki so v resnici trdnjave zoper to; ali Kusiji so za bodočnost v roko delali i žalostna sredstva so jim rabila. Očitali so mi, da som hudoben, ker sem sc vtaknol v avstrijske zadeve. Nisem bral vsega, kar seje o tein pisalo; mogoče, da vse ni resnično. Jaz poznam razloček moj prejšnjo i sedanjo svobodoljubno avstrijsko vlado. Ni mi na misli, da bi zanikal zasluge posameznih avstrijskih vlad za napredek, ali v zunanjej politiki nemam zaupanja do njih. Jaz sovražim Metcrnihovo ime, da, trikrat pravim, jaz sovražim vse, kar kolikor toliko spominja na sistem vmešavanja v zadeve narodov, ki se prizadevajo za svobodo. Naj se pušča, da si tam doli osvobojeni slovanski rodovi sami svojo bodočnost vtrde, ali njihovih dežel naj si drugi ne lasto. Kdor vc, kaj pomenja angleška beseda „hunds oft'!" (roke strani), pozna mojo politiko. „Hands off!" pravim šc enkrat. Kar sem zadnjič o avstrijskoj zunanjej politiki rokel, to je bila moja dolžnost. Jaz sem pes čuvaj, ki laja. Dober pes čuvaj mora storiti svojo dolžnost. Nisem rekel, da jc vse tako, utegne se pa tako zgoditi, Pes čuvaj svari. — K meni naj sc ne hodi s krinko
na obrazu ; ni, da bi se moralo vse tako pripetiti, ali jaz sem pes „Edinost" in „Indipendente". Zadnjo saboto ob enoj po- 1 c.nvaj( kj ]ajn> l>onftvljam: Jaz čislam, jaz spoštujem svobodo-
poludne jc nesel eden izmej naših dveh urednikov nekoliko rokopisa v Lloydovo tiskiirnico; rokopise je imel v žepu, v dosnej roki pa do petnajst časnikov: nemških, hrvaških, srbskih, čeških i. t. d. italijanskega mej temi ni bilo nobenega. Kar naglo ga jc ustavil nek policaj na trgu Pontcrosso z bcBedo: „Indipcndcntc!" ter mu začel preiskavati „neindipendovske" liste. Potem je rekel: „Escuse signor, credeva cho sia „Indipcndcntc". Da jc naš so-urednik pri tej priči zvedel, da je moral biti ta dan „Indipen-dente" zaplenen, tega ni treba praviti, ali da je precej potem opazil gospode z visooimi pinami, ko so sprehajali sc po korzi in v obeh rokah (ue enej) nosili „Indipendento11 i da jih noben policaj ni ustavljal, to pa jc treba opomniti.
Razne stvari.
Ruske cesarice zdravje se jc tako pohujšalo, da so zdravniki izrekli, da ni več zdravila za njo; tudi kneza Gorčakova ure so štete, zapuščajo ga vodno bolj moči in vsak hip se pričakuje njegov« smrt. On je sedaj v 82. letu svojega živenja i bil je 24 let ruski državni kanclcr.
Književnost. Dobro dć srcu pravega Slovana, ako čita brošurico, katero je spisal gosp. Ilija Guteša, vrli južno slovanski rodoljub v Zagrebu. Mož naui jc govoril v tej brošuri, ki se zove „Upoznajmo sc" prav iz srca. LOn zamotava in hudo šiba posebno ono mržnjo mej Srbi in llrvati, katera ima svoj temelj v verstvu. Starovcrec sovraži katoličana in katoličan staroverca, ako-pram sta po rodu olm brata. Ta raspor prav dobro uporabljajo sovražniki Slovanstvu, da nas vladajo pod gaslom: „divide et impera". Gospod Guteša pravi, da bi morali moj južni Slovani jenjati neumni mejsobojni prepiri; v tu namen bi so morali sklicati shodi v Ljubljani, v Zagrebu in Belgradu, da bi na tokih shodih odlični možje pogovarjali so in sklepali, kako jo postopati, da pridemo do zaželene edinosti v vsakem obziru. — Mi se s to idejo toliko bolj strinjamo, ker vidimo in skušamo tukaj v Trstu, kako sc Srbi odtegujejo od nas Slovenccv celo tukaj v Trstu, kder bi vendar mej Slovani morala vladati izgledna vzajemnost. — Da so pa tukaj Srbi vsega krivi, to jc več nego dokazano; bili so pred leti skoro vsi bolj odlični Srbi udje „Slovanske čitalnice" in Slovenci, akoprain v ogromni večini, dajali smo jim v odboru in povsod prednost; vkljub temu pa so osnovali zdaj svoje „iz-kljućljivo srbsko" društvo in tako pokazali, da nočejo z nami nobene vzajemnosti^ — Gospodom osnovateljim onega društva v
ljubje, domoljubje avstrijskega ljudstva in vsake svobodoljubno avstrijske vlade, ali „liuuds o H'"! od družili svobodnih ljudstev vlastninc i njih dežel. Govori se o nemško-avstrijskej zvezi in angleškem pristopu k njej, pa vedeti bi trebalo še veliko več, prodno sc lohkoiuišljeno kaj podpiše. Kar som govoril v spisu „Fricnds and focs of Kussiu" (prijatelji i sovražniki Kusiji), o tem nemam nič več pristaviti, taka je bila vsikdar moja politika."
Koliko stanejo volitve v angleški parlament. Preračunih sc jc, da kandidatje v angleški parlament pri vsakih volitvah potrosijo nad 20 milijonov goldinarjev. Letos jc potrosil Gladstnnu nasprotni kandidat nad polu milijona, pa jc pri vsem toni sijajno — padci. Ta naBprotnik jc vojvoda Bucclch, sila bogat mož, ki jc 200 novih hiš zidal ubogim, da jim jc pridobil volilno pravico i da so njemu glasove dali. Zmago Gladstonova je pri tacih okolinostih toliko sijajnisa ter jc provzročila mej liberalno stranko nopopisljivo veselje i navdušenje, konservativce pa jc strašno potrla. Ta za angleško državo jako zaslužni mož je učakal vesolje, da bosta v parlamenta ž njim vred sedeta oba njegova izvrstna sinova; posebno hvalijo mlajšega, ki jc po svojem očetu podedoval vse dobre i lepe lastnosti,
lstoc> i barski j udje. Znano jc, da jc v ogcrskeui državnem zboru poslanec Istocy hudo govoril zoper jndc i nasvetoval, naj se nasele v obečanoj deželi. — liurški judje so mu vsled tega poslali pismo, v katerem ga porogljivo prosijo, naj jim priskrbi vožnje liste za polovico cene do Jeruzulema. Gospod Istooy jim pa je takoj po brzojavu odgovoril, da jim z velicim veseljem rad preskrbi vožnjo ne le za polovico plačila, tcuiuč celo brez vsegi plačilu, ;iko iuu hočejo dati poroštvo, da sc iz Palestine nazaj ne vrno.
Oproščen rob. Te dui jc ruski cesar sprejel ruskih žcleznic kralja, prevzvišenega državnega svetniku Petra Gubonina, ki bc mu je zahvalil za nek znamenit dar. To ne bi samo ob sebi nič posebnega bilo, da ta mož nekdaj nij bil rob v notranjej Kusiji. Ko je vsemogočna carjeva beseda odpravila robstvo v llusiji, kmalu jc postal ubogi pa razumni rob Gubonin trgovci1, potciu podjetnik pri železnicah i nazadnje ruskih žcleznic kralj, mnozib milijonov gospodar i državni svetnik, ki jc cesarju k 25 letnici njegovega vladanja podaril jako dragoceno sreberno čašo. Car se mu jc gorko zahvalil za krasen dar i še bolj za preprosti uapis na njom, ki se glasi: „Daruje Peter Gubonin, poprej rob, pod slavno vlado carja Aleksandra II. oproščeni kmet."
Izobražen konjski tat. Madjar Joško Meginegyi, znau konjski tat, nedavno je ukral v aradskej županiji triletno žrebe,
a bil je pri tej kradbi zasačtn. Sodnija ga je obsodila v triletno ječo. Kakor je to navada, vprašal ga je sodeč po proglašenoj obsodbi, jc li z njo zadovoljio, i tat Joško mu odgovori: „Vrag bi s tako sodbo bil zadovoljili; take hodbe ne bi našel človek na vsem svetu. Pri nas v Salonii, ako kodo par lepih kočijaških konj ukrade, pride na poludrugo leto v ječo, jaz pa bi za to smrkavo žrebe sed ol tri lota! Jaz vem, kako kazen sem zaslužil, i zato se hočem tudi pritožiti,"
Mala loterija nabere denarjev vsako leto nad osem milijonov goldinarjev. Poprek en človek stavi 18 kr. na enkrat. Na 100 ljudi pride 494 stav, tedaj vsak človek poprek 5krot na leto stavi. Ce se pomisli, koliko je otrok in takih, ki nikoli ne stavijo, potein si je lahko misliti, kolikokrat moiajo nekteri staviti, da pride na vsacoga človeka 5 btav v letu. 100 ljudi zastavi poprek 91 gold., a vleče dobička 49 gold., tedaj ostane državi 42 gold. dobička pri 100 ljudeh.
Zahvala.
Slavni „odbor u Hrvatskoj za sakupljanje darovali strada-jućim Istranom" poslal mi je iz Zagreba 100 gold., nrj za nje razdelim semena siromašnim stanovnikom Podgradskc i Jelšauskc občine.
Izvršujem prijetno dolžnost, zabvaljevaje se prisrčno slavnemu odboru za zdatno pomoč, ki ima tem večjo vrednost, kor znači sočutje naših bratov Hrvatov.
France Šabec, trgovec v Podgradu. ---++----
Tržno poročilo.
Ker so tržne cene zadnji teden niso spremenili, zato smo poročilo izpustili.
Dunajska Borsn
dne 20. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih....................72 gltl.	90 kr.
Enotni državni dolg v »rebri...........73	„	30 „
Zlata renta.................88	„	95 „
1860. državni zajem..............130	„	25 „
Delnice narodne banke...................837	„	— „
Kreditne delnice............... .	279	„	50 „
London 10 lir sterlin.............119	„	05 „
Srebro...................—	„	— n
Napoleoni...........................9	-	47'
C. kr. cekini..................................5	„	63 „
100 državnih mark..............58	„	55 „
Listnica uredništva.
Gosp. M. S. v R. Ljubše nam je dobro vrezano Vaše pero.
Listnica upravniitva.
(iosp. P. V. v II. Prejeli I g1d. 20 za prve 3 mesece leta 1880.
!! Skoraj v dar!!
Vsled likvidacijo falirane velike fabrike o srebrnr-stvu Britania na prodaj je teh le 45 kosov prav dobrih Britania srebrnih reči za le 6 gold. 95 kr. to jc le
četrtina zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer:
6 izvrstnih namiznih nožev, Britania srebro s pravimi
angleškimi srebrnimi ostrinami. 6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa. 6 teških žlic iz Britania srebra. 6 žlic za kavo iz Britania srebra najboljše vrste. 1 velika teska žlica za mleko iz Britania srebra. 1 velika žlica za juho iz Britania srebra. 6 podkladeev za nože iz Britania srebra. 6 fino ciziliranih pladenj za postrežbo. 3 kupice za jajca iz ltritania srebra.
1	krušna pletenica, teška iz Britania srebra.
2	krasna ntiziia svečnika iz Britania srebra.
1 miztti zvonček z srebrnim glasom iz Britania srebra. 45 kosov. Vsi ti kosi so zliti iz najboljšega Britania srebra, ki jc edina na svetu znana kovina, ki ostane vedno bela, in sc od pravega srebra še po 20 letnej rabi ne loči, za kar se daje poroštvo.
Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo se zdaj po le 6 gld. 95 kr.
Napis in edino naročišče za c. k. avstrijsko-ogerske
dežele:
General-Dopot der I. engl. Britania-Silber-Fatoriken:
Blau & Kami, Wien, I. Elisabethstrasse Nr. 6.
Pošiljatev brez odloga proti poštnemu povzetji.
(4)
in ur—iiir~nr"Mir
Najboljši isterski refošk
po 1 gold. botelja-
Kdor ga želi kuj kupiti, naj se obrne do
(13)	Upravništva.
Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tiik avatrijskega Llojda.