jHT?iwŠWIWALTCCHAFT MARBUKb Eingelangt «n 17 SEP. 13 «U Beilagaa ribor, dne 17. septembra 1914. List ljudstvu v pouk in zabavo. četrtek in velja • K. Kdor bodi sam dobivajo poštnino vred in t Maribora p-oaj, plača na leto samo 3 K. brca posebne naročnine. — • pošiljanj Naročnina *e pošilja isti «ti etn na dom za celo leto UpravniŽtvo Posamezni 4 K, pol leta 2 K hi za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčij« 5 K, za druge tvo „Sl< " --- - .. ......... m plačuje M eoostopne petltvrsta n enkrat 19 vio, za Ija na: Upravniitvo »¡slovenskega uospodarja* t Maribora. — Ust i stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cest» fcev. 4. — Rokopisi cesta štev. 5, ysprejema naročnino, inserate in reklamaciji dvakrat 25 vfn., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primere« popust taaerati Maribor«. — List se dopošitja do odpovedL — Udje JM, se ne vračalo. — Uoravništvo: Karata zaprto reklamacij« m poštnine proste. se sprejemajo tlo torka opeida*. — Avstrijsko-rusko bojišče. Maribor, dne 14, septembra. Druga bitka pri Lvovu j« končana! Vrhovno in vojno poveljstvo je naše čete umaknilo ter jih zbralo na novem, tudi naravno dobro zavarovanem torišču. Tam je omogočen izmučenim četam potreben oddih, da se okrepijo za nove boje. Druga bitka pri Lvovu se je začela, kakor sedaj izvemo, že v ponedeljek pred Malo (Jospojnieo dne 7. septembra ter je trajala do petka dne 11. septembra, Ker se je še tudi v petek bojevalo, je trajala torej druga bitka celih pet dni. Čete zapadno od Lvo-va (Lemberga) so dne 7. t. m. začele prodirati proti izhodu, Auffenbergove čete proti jugoizhodu, Pri Ra-va-Ruski pa je Auifenbergova armada trčila ob mnogo številnejše ruske bojne sile, Tam so Rusi s pomočjo železnice zbrali vse v zadnji bitki pri Zamoscu in Komarovem preostale čete ter jih združili s Četami, ki so jih v brzih nočnih marših pritegnili s svojega levega krila in ki so jih imeli še v ozadju pripravljeno. Vse te združene čete so postavili Auffenbergovi armadi nasproti. Vsled te velikanske izredne premoči ni mogla Aufienbergova armada a svojimi napadi u-speti. Tudi uspešno, krepko prodiranje naših čet od Lvova sem ni moglo položaja za Auffenbergovo armado ugodno izboljšati. 9 Armada pri Lvovu, ki je, ojačena s prej južno razpostavljenimi četami, začela prodirati v istem času, ko je Auifenbergova armada severno-zahodno za-' čela pritiskati na levo krilo ruske glavne armade, je dosegla zares krasne uspehe, kajti ujela, je nad 10.000 Rusov s topovi in vojnim gradivom. Toda splošnega položaja ni mogla več spremeniti. Rusi so z neprestanim dovozom po železnicah pomnožili tudi pri Lublmu svoje čete, ki so stale Danklovi armadi nasproti. Za-raditega je pretila nevarnost ne samo Danklovi armadi, ampak navsezadnje tudi Auffenbergovi, v slučaju namreč, ako bi se Rusom posrečilo, da bi se z močnimi četami vrinili med Danklovo in Auffenbergovo armado ter ju ločili. Iz teh razlogov je naše vrhovno poveljstvo bitko pri Lvovu še pravočasno ustavilo ter vse naše bojne čete zbralo na ugodnem torišču, kjer si bodo lahko za nekoliko časa oddahnile ter- imele dovolj" zavetja, da se pripravijo za nove boje. Druga bitka pri Lvovu ustavljena. Dunaj, dne 12. septembra. (Uradno.) V bitki pri Lvovu se je posrečilo našim bojnim četam, ki so razvrščene ob cesti pri Gro-deku (zapadno od Lvova) in na južni strani te ceste, po petdnevni vroči bitki vreči sovražnika nazaj. Naši so ujeli 10.000 Rusov ter dobili v roke mnogo sovražnikovih topov. Vendar se ta uspeh ni dal popolnoma izrabiti, ker je naše severno krilo pri Rava-Ruskfr (severno od LvovaO1 po ruski premoči zelo ogroženo. Polog tega pa še silijo nove ruske čete proti armadi generala Dankla (v okolici Lublina) kakor tudi v prostoru med Danklovo armado ter bojiščem pri Lvovu. Ker ima sovražnik napram naši armadi veliko premoč, se je našim četam, ki se že skoro tri t e d -ne neprenehoma junaško borijo, posrečilozbra- pri Lvovu konč ti na ugodnem taborišču, kjer so pripravljene za bodoče bojevanje. Čete se umaknejo in na novo zbirajo, Z bojišča, dne 13. septembra. Ko se je naša lvovska armada po bitki prostovoljno umaknila v okolico Grodeka (zahodno od Lvova) in se tam zbrala, je začela že v ponedeljek, dne 7. septembra pri grodeški glavni cesti, 2 km od Lvova, prodirati (ofenzivo) in s tem začela drugo bitko pri Lvovu. Prodiranje je krasno uspelo. Toda med tem se je pri Lublinu zbrala velikanska množica sovražnih čet, tako, da je bil Danki prisiljen, se umakniti* Tudi severno krilo Auffenbergove armade, ki je stalo s četami proti jugu, je prišlo v nevarnost. Ta položaj je prisilil vThovno poveljstvo, da je umaknilo in zbralo vse čete, ker je malodane vsa ruska vojna moč razpostavljena proti nam. i '¿l-Biir,-, . ^ A jr i'ČS/3TO* O .cf v L"- ^unha: - te;' A 34 Zemljevid za hoje pri Lvovu (Lemherg). Danklova in Auffenbergova armada v nevarnosti. Armada generala Danki se je borila pred Lub-linom in armada generala Auffenberga je nameravala vpasti v bok ruski armadi pred Lvovom, ko so prodrle nove ruske čete med armadi generalov Danki in Auffenberg. Vsled tega vpada ruskih čet je bil stik med glavno avstrijsko armado ter med četami Dankla in Auffenberga zelo ogrožen. Spoznavši ta težek položaj, je bila naloga Auffenberga, da se njegova armada združi takoj z glavno silo avstrijske armade. Na novo zbirališče« Z bojišča, dne 14. sept. ob 1. uri 33 pop. 'Odhod naših čet v nove postojanke se je vršil v miru in redu, ne da nas bi bil sovražnik, ki je bil vsled dolgih bojev zelo onemogel, kaj mnogo vznemirjal. Naše čete so si bile sveste izvojevanega uspeha, ujele so 10,000 Rusov in zaplenile 80 ruskih topov. Zavzele so nove postojanke le iz vojaških (strategič-nih) ozirov, da se zopet zberejo za nov udarec. Duh. ki preveva naše čete, je vkljub slabemu vremenu iz-boren. Kratek odmor za naše čete. Z bojišča, dne 13. septembra ob 4, uri pop. Pretekli petek, dne 11. septembra, ko so imeli zastopniki Časopisov priliko, opazovati bitko pri Gro-deku, je doseglo naše desno krilo južno od Lvova zopet novih velikih uspehov. Vse vojne čete v bližini Lvova, tudi desno krilo, so neprestano prodirale do zadnjega trenotka, dokler ni bila bitka prekinjena. Proti armadama generalov Danki in Auffenberg so pritegnili Rusi velikanskih ojačenj, vrhu tega so spravili na bojno polje veliko število težkih topov, kar je dalo povod, da se je ustavilo prodiranje teh dveh armad in da sta se jeli počasi u-mikati. Armada generala Auffenberga je prišla v nevarnost, da bi bila odrezana od glavne armade. Zbiranje čet v sedanjem prostoru, ki je ugoden za odbijanje sovražnih napadov, nudi možnost, da dobe naše utrujene čete toli potrebnega odmora, ker so stale že več kakor 3 tedne v vročem boju in so morale napraviti silno težavne marše. Avstrija vojni načrt spremenila. Z bojišča,-dne 15. septembra. Druga bitka pri Lvovu, ki je trajala 5 dni; še vedno ni prinesla odločitve. Zdi se, da tudi ni bilo preraičunjeno, da bi bila ta bitka odločilna, ker ima borba avstrijske armade najbrž le važno nalogo, da krije hrbet zaveznici Nemčiji in da tako dolni je stemnilo in padel sem na skrinjo za strelivo, Še-le 2 dni pozneje sem se prebudil v bolnišnici. Srapnel mi je raztrgal levo pleče, k sreči samo meso. Naši vojaki so spodili sovražnika, ki je imel veliko izgub. V tem boju sem prejel krst s svinčenkami. Slovensko junaštvo brez primere. Častnik nekega lovskega bataljona, ki se je u-deležil zadnje dni meseca avgusta bojev v izhodni Galiciji in je bil tam ranjen, pripoveduje: „Naš bataljon je bil razpostavljen v neki manjši vasi in je imel skupno a oddelki 3 infanterijskih polkov nalogo, da zadržuje velike, proti naši armadi prodirajoče ruske čete. Jaz sem dobil povelje, da moram s svojo četo, ki je štela 90 mož, prodreti do nekega gozdnega roba in od tam opazovati prehod ruskih kozaških čet, katere so naše kavalerijske patrulje naznanile. Mi smo ležali dobro zavarovani v gozdu, ko je iz bližnjega, nam nasproti ležečega gozda, prijahal kozak, se oprezno ozrl na vse strani, potem pa v skoku dirjal na prosto polje, ki je ležalo med našim in nasprotnim gozdom. Kozak je potem mirno obstal pod nekim drevesom v naši bližini. Prvemu ko-zaku so kmalu nato sledili še drugi. Ko ta kozaška predstraža ni opazila nič sumljivega, je v manjših presledkih prijahal še kozaški oddelek kakih 30 mož, Z veliko težavo sem zadrževal svoje moštvo, da ni začelo Streljati na kozake. Držati sem se moral strogo danega povelja, da ne izdam z nepremišljenim streljanjem prodiranja naših čet ter obenem tudi izsledim, v kateri smeri se bo vršilo prodiranje ruskih oddelkov. Cez nekaj časa. se je kozaška patrulja odstranila; jaz sem takoj poslal našemu bataljonu poročilo o tem, kar sem opazil. Po tem dogodku nam ni bilo več dolgo čakati in že smo prišli v boj z mnogo močnejšo sovražno četo. A sovražnik je bil napram nam močnejši samo po številu. Junaštvu naših čet se je do dobra posrečilo, zadržati sovražnika in mu pri-zadjati velike izgube, Naši vojaki se niti za trenotek niso strašili smrtonosnih krogel, ki so frčale mimo naših glav. S skoroda neprimernim junaštvom so šli naši fantje in možje, večinoma Slovenci, proti sovražniku. Kljub vsem velikim naporom, katere so že pred bitko prestali, ne oziraje se na naporno hojo in veliko vročino ter vse neprilike, katere smo prestali v težavnem, blatno-peščenem ozemlju, so naši vrli slovenski vojaki vedno naskakovali sovražnika z veliko prožnostjo in srditostjo." Slava našim domačim slovenskim junakom! Slovenec zaplenil rusko zastavo. Slovenski ranjenci pripovedujejo, da je v boju z Rusi Slovenec Lovšin zaplenil zastavo nekoga ruskega polka. V hudem boju, v katerem so bili slovenski fantje, je iztrgal Rusom rusko zastavo in si jo ovil okoli telesa ter se boril dalje. Ix>všin ni ranjen ter se bori dalje na ruskem bojišču. Kaj pripovedujejo naši fantje o kozakih. Pravega poguma Rus nima, a utrjeni so bili dobro. Stali so v izkopanih jarkih, nad jarki so imeli deske in streljali in streljali, češ, enkrat bo že zadelo. Kadar smo pa naskočili, takrat so pa izgubili pogum. Bežali so ali pa dvigali roke kvišku. Ce bi ne bilo njihovih topov! Pa kozakil Tega nismo prej vedeli. Mnogi imajo na konjih pritrjene male topovč-ke; prijaše skupina kozakov in vrti na konjih te to-povčke, ki učinkujejo kakor strojne puške. Iz dnevnika slovenskega vojaka. V bolnišnici II. državne gimnazije v Ljubljani se nahaja rezervist Jožef Horvat, 27. domobranskega polka, doma iz Kamenvrha pri Zagradcu, ki je na bojišču popolnoma izgubil glas. Horvat je natanko popisal svoje doživljaje v vojski. Tz njegovega dnevnika prinašamo sledeče zanimivosti: .,V ogenj srno prišli dne 26. avgusta. Ob 8. uri zjutraj so pričeli leteti na nas ruski šrapneli. Mi se pa nismo prav nič ustrašili, ampak se še celo šalili. lavenskik vojakov. Svojemu tovarišu sem rekel: „Poglej, kako Rusi spuščajo čebele na nas". Ob 3. uri popoldne smo se toliko približali sovražniku, da smo pričeli streljati iz pušk. Jaz sem bil dobro krit. Izstrelil sem okoli 100 patronov. Naenkrat pa pade 1 m pred menoj granata, eksplodira, utrga vso zemljo, ki me je krila in me vrže kake 3 m nazaj. Ležal sem nekaj časa nezavesten. Ko sem prišel zopet k zavesti, nisem mogel več govoriti, Došli sanitetni oddelek me je peljal do obvezo-vališča, kjer so me umili po obrazu; bil sem poln prsti. Ko sem se pokrepčal, so mi rekli, naj grem do prve bolnišnice. Vzel sem svojo puško in šel po cesti. Kmalu sem jo pa zavil čez nek hrib in skozi gozd. Naenkrat zagledam v daljavi 4 ruske kozake, ki so dirjali proti meni. Hitro dvignem puško v zrak in jo vržem proč. Kozaki so nato jezdili korakoma. Ko pridejo v bližino 300 korakov, hitro pograbim za puško, pokleknem in začnem streljati na nje. Dva kozaka sta padla, tretjemu sem pa s strelom izpodbil konja, četrti je pa pobegnil v gozd. Tudi jaz sem nato hitro odšel naprej. Posrečilo se mi je, priti brez nesrečo vi vojno bolnišnico." Svoje precej obširne zapiske konča naš vrli junak s temi-le besedami: „Hudo je bilo, pa le prijetno. Voiak mora vse vzeti za dobro,. Avstrija mora zmagati!" Slovenci v drugi lvovski bitki. Z bojišča, dne 13. septembra. „Slovenčev" vojni poročevalec brzojavlja: V veliki bitki pri Lvovu so se naše čete, med temi tudi naš tretji kor, po 3tedens!kih neprestanih bojih bojevale z neprimerno požrtvovalnostjo. Vojni poročeval, ci, ki so bili navzoči pri bojih, so polni hvale o naših rojakih. Poročila, došla v sredo 16.sept. Avstrijsko=rusko bojišče. Danki in AufFenberg pri glavni armadi. Z bojišča, dne 14. septembra. Danklova in Auffenbergova armada sta se združili z glavno armado. To je zelo veselo poročilo, ki nam potrjuje, da se je tudi drugo umikanje izvršilo mirno in redno po načrtu. Po drugi bitki pri Lvovu. Več 100.000 Rusov mrtvih in ranjenih. Poročevalec lista „Reichspost" poroča z bojnega polja: Naša armada je v svojih novozavzetih postojankah po naravnih in umetnih obrambnih napravah dobro zavarovana. Častniki kakor tudi moštvo naše armade si bo lahko v teh postojankah malo odpočilo od dosedanjih napornih bojev, bo lahko tam skrbelo za snago svojega telesa in dobilo tudi dovolj hrane. Sempatje bo moglo tudi mirno spati, česar so čete dosedaj že delj časa silno pogrešale. 'Obenem se bo za utrjeno črto sedaj lahko mirno skrbelo, da se naše čete izpopolnijo, da se armada dovolj preskrbi z vsemi potrebnimi vojnimi potrebščinami, kar ji je dosedaj manjkalo za uspešno ustavljanje mogočno pripravljene in v veliki premoči proti nam prodirajoče ruske armade. Naše orožje je prizadjalo Rusom že ogromne izgube. Te izgube znašajo več stotisoč mož mrtvih In ranjenih. Vsa sila ruskega naskoka je buknila ob našo armado. Ni nam sicer bilo mogoče se otresti tega silnega naskoka, a prenesli ga vendar smo, ne da bi bila naša vojna sila zrahljana ali pritisnjena ob stran. Sovražnik je bil prepričan, da. se mu bo posrečilo, samo z enim silnim udarcem razdrobiti našo očetnjavo. A hudo se je zmotil! Kakor je iz dosedanjih bojev razvidno, se je Rusija že od letošnje zgodnje pomladi tajno, a strastno pripravljala na vojsko. Njena armada je bila že več mesecev pred izbruhom vojske do dobra pripravljena za bliskovit nasilen napad na avstrijske postojanke. Za naglost se je poskrbelo posebno vsled tega, ker so bili naši sovražniki prepričani, da bo tudi nemška armada v naglem prodiranju napadla Francijo. Vpad nemške armade v Francijo se je v resnici izvršil in se tudi popolnoma posrečil, akoravno je trčila nemška armada na močno in po angleških in pa belgijskih armadah pomnoženo in ojačeno irancosko vojno silo. Poleg tega je morala nemška armada naj-prvo streti veliki francoski trdnjavski obroč. Glavni uspeh dosedanje evropske vojske leži v tem, da Francija zaman kliče Rusijo na pomoč proti Nemčiji. Rusija je namreč vsled močnega odpora naše avstrijske armade kljub svoji mogočni armadi zvezana ter se ne more premikati, kakor so si gospodje Rusi želeli, Rusija je s svojimi 175 milijoni prebivalcev napram Nemčiji v tako neugodnem položaju, da ne more proti njej postaviti večje armade, kot jo je postavila mala Srbija proti Avstriji. Nemčija je poslala v Izhodno Prusijo proti Rusom skoro same pruske domobranske in črnovojniške čete, katerim se je posrečilo, da so premagale in uničile najboljše ruske čete, med njimi cel ruski carjev gardni kor. Tako dobro so se dosedaj držale avstrijske in nemške zavezniške čete proti Rusiji, ki ima v Evropi izmed vseh držav največje število prebivalstva. Vsled tega gojimo tudi upanje, da bo končna zmaga na celi črti na-ša! Avstrijci ujeli skupaj 50.000 Rusov. Budimpešta, dne 15. septembra. Poročevalec lista „Pester Lloyd" piše: Naše čete so do današnjega dne še nepreinagane. Le vsled velikanske ruske premoči je nastal zadnji čas položaj tak, da se je morala naša armada umakniti s prejšnjih postojank in si poiskati novo, boljše zbirališče naših čet. Radi tega je bilo ustavljeno zmagovito prodiranje Danklove armade; ob enem pa tudi general Auffenberg ni mogel popolnoma izrabiti svojih zmag ter doseči določen mu namen. Kakor pripovedujejo naši vojaki, je na mestu, kjer je padlo 10 Rusov, stopilo v nastalo vrzel 20 novih mož. Sedaj bo najbrž zopet nastopil kratek odmor v bojevanju, da se naše čete, katere že mnogo noči vsled naporne hoje niso skoro nič spale, z/opet malo odpočijejo. Naši oddelki se le s 'težavo zadržujejo, da v svojem velikem navdušenju ne naskočijo na lastno roko prodirajočega sovražnika. Naša armada je prešla nezlomljena v de-fenzivo, to se pravi, da je spremenila svoj napadalni vojni načrt tako, da se bo odslej, dokler ne bo prišla zopet ugodna prilika za napadalno bojevanje, samo branila pred rusko premočjo. Ruska armada se bo ob tej naši trdni skali skoro gotovo razbila. Prednost naših novih postojank obstoji v tem, da je našim Četam mogoče kriti in varovati prometne zveze — železnice in oeste — 'ter sploh zveze z vsemi deli naše armade. Odločilna zmaga, katera je bila že skoro v naših rokah, je izostala, ker so se severno od vojne črte pri Rava-Ruski (proti Auffenbergovi armadi) pojavile ogromne nove ruske čete. Kljub temu novemu pojavu so naše čete še vedno napadale sovražnika, Akoravno se nam ni posrečilo, da bi popolnoma iz-vojevali zmago nad sovražnikom, vendar smo z dosedanjim bojevanjem dokazali našo nezlomljivo voljo. Na, naši novi obrambni bojni 'črti bodo v kratkem času zbrane vse naše razpoložljive vojne sile. Ko bodo te naše čete razvile svojo popolno moč, bo prišlo tudi do končne odločitve. Naše čete, katere so svoje napadanje še-le vsled ponovnega povelja prekinile, so do sedaj ujele najmanj 50.000 Rusov. Naša armada je prej ko slej močna in silna ter se ne boji nobenega sovražnega navala. Ko dobijo naši čitatelji današnjega „Slovenskega Gospodarja" v roke, se bodo pričele naše junaške čete., med njimi tudi naši vrli slovenski fantje in možje pripravljati na nove boje. Bog ž njimi! Rusi aretirali nadškofa Szeptyckega. Lvov, dne 15. septembra. Grško-katoliškega nadškofa v Lvovu, grofa Szeptyckega, ki ni hotel zapust ti Lvova, ko so se Rusi mestu pribbžali, so ruske vojaške oblasti aretirale. Avstrijsko=srbsko bojišče. Na našem južnem bojišču, ni o Črnogorcih nič več slišati, pač pa Srbi redno vpadajo v Slavonijo, kar pa se redno končuje z njihovim porazom. V Srbiji sami je razpoloženje zelo potrto. Ljudstvo je nevoljno nad kraljem in prestolonaslednikom, ki sta ga tirala v vojsko, od katere nimajo nič pričakovati, razven konec srbskega kraljestva, V Novi 'Srbiji je upor čisto javen in tam se Srbi sploh ne morejo smatrati več za gospodarje. Uvoz živil in streliva izi Soluna postaja vsled tega vedno bolj težaven. Da tudi v Stari Srbiji ljudstvo ne revolucionira, ga krmijo vojaški krogi z najdebelejšimi lažmi o svojih in ruskih zmagah.Toda laž ima kratke noge. Boji v Slavoniji. Srbske čete so vpadle v Slavonijo tudi v bližini Belgrada ter pri Ciganskem otoku prekoračile reko Donavo in prodrle do avstrijskega mesta Zemun. Srbi so mesto Zemun obstreljevali. Avstrijske čete se takoj zgrabile Srbe in jih zopet pognale nazaj čez Donavo. Kot odgovor na obstreljevanje Zemuna so avstrijske čete 2 dni obstreljevale mesto Belgrad. Mesto Belgrad je deloma zgorelo, deloma so ga pa porušili avstrijski topovi. O bojih pri Belgradu. Iz Zagreba prinaša uradno pregledani „Gra-zer Volksblatt" dopis svojega dopisnika, očividca o bojih pri Belgradu, ki poroča sledeče: Naše bombardiranje iz Zemuna je bilo silno. Težki obrežni topovi, ki se nahajajo na betoniranih tleh in so tako skriti, da jih sovražnik ne more opaziti, so neprestano streljali na Belgrad, k,er se je vnelo skladišče bencina in pokrivalo s svojim dimom mesto. Monitorji so se izborno obnesli. V mesto Zemun so od časa do časa padali šrapneli, ki pa niso povzročili veliko škode Ljudje so prvotno govorili, da imamo 1300 ranjencev, a pokazalo se je pa, da jih imamo samo 300, in to zaradi tega, ker smo zasedli otok Ciganija, ki leži ob izlivu Save v Donavo. Ta otok, ki je gosto zaraščen, so že po noči zasedli četaši in obesili na vrbe toliko bomb, da je neki ranjeni častnik rekel, da ni nobeno božično drevo tako bogato obloženo z darovi. Vrhu tega je sovražnik streljal na nas s topovi iz Belgrada,, med tem, ko so četaši streljali med vejevjem. Nastalo je peklensko prasketanje, ker so pričele, zadete od krogel, eksplodirati bombe. To nam je napravilo nekaj škode. Končno smo otok popolnoma zasedli in posadko deloma pobili, deloma zajeli. Ciganska godba v Nišu. Sofija, dne 14. septembra. Srbski listi so pred kratkim razširili vest, da se je srbski armadi posrečilo ujeti c e 1 a v s t r i j-skipolkz godbovred. Od takrat res svira v mestni kavarni v Nišu godba, katere člani imajo avstrijske uniforme. Vsi so trdili, da je to ujeta avstrijska godba. Sedaj se je pa stvar drugače pojasnila: Srbi so preoblekli 30 srbskih ciganov v avstrijsko vojaško uniformo in godba je bila gotova. Zvijače Srbkinj in srbskih četašev. Neverojetno je, kako zvito. Srbi zadajo našim škodo in izgube. Ženske se skrijejo v luknje, da jih ni mogoče videti, čez glavo pa polože velike liste neke rastline. Ko so odšle naše čete mimo lukenj, pri-čno streljati iz ozadja na naše ljudi. Četaši se vleže-jo na polje, kakor da so mrtvi. Puško polože čez prsi. Komaj gre naš vojak mimo njega,, ga pa ustreli ali pa udari od zadej s kopitom puške._ Nemško=rasko bojišče. Ruske čete je zadel v izhodni Prusiji udarec za udarcem. Poražene pri Neidenburgu, Ortelsburg-Tannenburg, so se umikjaile proti prusko-truski meji Ko so se nekoliko zbrale, so bile vnovič poražene še pri Lyk, Ostanki poražene ruske armade so se pomikali proti reki Njemen. Toda tudi tukaj jih je zadela ista usoda. Zopet so bili poraženi. I V izhodni Prusiji ni sedaj nobenega ruskega vojaka. Nemška armada pa prodira proti Varšavi, Vodi jo general pl. Hindenburg. Kedaj si je ustvaril general Hindenburg svoj vojni načrt. General pl, Hindenburg se je nahajal prvotno na. zahodnem francoskem bojišču in še-le pozneje mu je bilo poverjeno vrhovno poveljstvo na izhodnem bojišču proti Rusiji. V teku 24 ur se je moral odpeljati s posebnim vlakom iz zahodnega na izhodno bojišče. Med vožnjo je dobival neprestano brzojavna poročila o stanju vojne na izhodu. Svoj vojni načrt je izdelal na potovanju in od vsake postaje^ kjer so menjali lokomotivo, je odposlal povelja na svojo izhodno armado. Ko je prišel na bojišče, je bila bitka že v polnem tiru.. Kakor nekdaj slavni rimski vojskovodja Cezar, je tudi on lahko zaklical: Veni, vidi, vici! (Prišel, videl, zmagal.) Od tega časa naprej je sledila zmaga za zmago. Poraz 1 je rusko Narew-armado južno od Mazurijskih jezer, kjer je padel neki ruski vrhovni poveljnik in 2 ruska velka kneza, vjei čez 90.000 Rusov in zaplenil skoro vse ruske topove. Nato je general pl. Hindenburg dal svoji armadi nekoliko dni odmora, da se pripravi za boj proti oni ruski tako-zvani Njemen-armadi, ki se je nahajala severno od Insterburga. Porazil je tudi to armado, čeprav mu je nameraval vpasti v bok 22. ruski armadni zbor. V izhodni Prusiji ni nobenega ruskega vojaka več. Trditev, da bi se nahajali Rusi v Gornji Sleziji ali pa. na Poznanjskem, je popolnoma izmišljena. General Hindenburg je prekoračil prusko-rusko mejo in je zase-del rusko vladno okrožje Suwalki. Nemško-francosko bojišč Pozornost celega sveta je obrnjena sedaj na velikansko borbo med Francozi-Angleži in Nemci pred Parizom. Vse drugo je stopilo v ozadje, ne samo boji okoli Belforta, ampak tudi dogodki na belgijski meji. Ako Nemci dosežejo popolno zmago, in vsa znamenja baje govorijo za to, potem bo mnogo njihovega vojaštva slobodnega, za vojskovanje proti Rusom, s katerimi imamo dosedaj samo mi opraviti. Berolin, dne 14. septembra. Na zapadnem francoskem bojišču se vršijo ob desnem krilu težki, dosedaj še neodločeni boji. Francoski poizkus, da se prodre skozi nemške čete, je bil po Nemcih zmagovito odbit. Na drugih krajih še bitka ni privedla do odločitve. Na morju. Jadransko morje. Angleško-francoska mornarica se zadržuje ob izhodni grški obali, v bližini otoka Krf ter noč in dan pazi na morsko ožino Otranto in na albansko vodovje. Premog, živila in strelivo dobiva iz Malte,, Toulo-na in Bizerte. V Jadransko morje si sovražno brodovje ne u-pa zaradi gosto posejanih avstrijjskih min. Pošilja le majhne ladje, da pobirajo avstrijske mine. Ali se jim bo to posrečilo, je pač drugo vprašanje. Japoncem ušli. Japonci so prežili na nemško brodovje, ki je bilo ukrcano pri Tsingtau ter mu hoteli zapreti izhod. Toda njih nakana se jim ni posrečila. Nemci so Japoncem ušli in nemške laclje delajo sedaj Angležem velike preglavice, ker lovijo angleške trgovske ladje. Sv. Oče in Avstrija» Avstro-ogrski poslanik v Vatikanu, knez Scbon-burg-Hartenstein je izročil dne 13. t. m. kot prvi izmed zastopnikov velevlasti papežu poverilno pismo svoje vlade in je imel ta-le nagovor na papeža: „Sv. Oče! Ker me je Njihov,o Veličanstvo, cesar in kralj, moj prevzvišeni vladar, blagovolil milostno imenovati za izrednega poslanika m pooblaščenca, si štejem v v soko čast, da izročim cesarsko lastnoročno pismo, v katerem se me imenuje za poslanika. Izpolnjujoč posebni ukaz Njili Veličanstva, porabim to priliko, da izrazim Vaši Svetosti spoštovanja polno udanost mojega prevzvišenega gospoda ter veliko veselje, ki mu je napravila srečna izvolitev Vaše Svetosti za stolico sv. Petra. Otroška udanost do sv. stolice in neomajna zvestoba do naše sv. matere katoliške Cerkve, ki so znak dolgoletnega, slavepol-nega vladanja Njih apostolskega Veličanstva, sta Vaši Svetosti že itak znani. Ne vedel bi na boljši način si zaslužiti visokega zaupanja, s katerim me je počastil moj vzvišeni vladar, nego da združim vse svoje delovanje v smoter, da ohranim in utrdim izvrstne odnošaje, ki tako srečno vladajo med sv. stolico in avstro-ogrsko vlado. Ponosen in srečen na izročen mi nalog, si upam prositi Vašo iSvetost, da mi pomagate pri izpolnjevanju moje naloge in mi milostno podelite zaupanje, kakor je to storil umrli papež slavnega spomina. Vse moje prizadevnje bo, da se l>om tega vrednega izkazal." Papež se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za ¿zzažene čestitke in /a vnovič doprinešene dokaze udanosti in zvestobe cesarja do sv. stoliee. Nato je zaprosil papež poslanika, da izroči svojemu vzvišenemu vladarju zagotovilo hvaležnosti. Nič ne rnore bolj odgovarjati želji papeža, kot to, kar je označil poslanik kot za svojo najvažnejšo nalogo: Vedno o-hraniti najboljše odnošaje med Vatikanom in Avstrijo. Veliko ljubezen in spoštovanje PijaX. za Njegovo c. in kr, apostolsko Veličanstvo simatra on kot dragoceno dedščino, katero hoče skrbno varovati in o-hraniti. _ V zadnji uri še mislil na svojo ženo. Iz Brna se poroča: Med častniki, ki so padli na polju časti, je padel tudi stotnik pehote, Moric Navratil. V bitki pri Krasniku je prodrla ruska krogla stotniku prsi in pljuča. Stotnik Navratil se je zgrudil, a je imel še toliko moči, da je segel v žep, potegnil iz njega pismo na svojo ženo s že spisanim naslovom. Izbrisal je besedo „stotnikova žena", zapisal „stotnikova vdova" in izročil pisano nekemu vojaku svoje stotnije, da je izroči naprej. Holšmo! Ponižno Te prosimo, o Bog, obvaruj v tem hudem vojnem času našega preljubega cesarja in kralja Franca Jožefa in njegovo vojsko! Raz-svetlji vojskovodje, užgi in ohrani vojakom moč in pogum, blagoslovi orožje, ki naj v pravičnem boju izbr.še neštete krivice, vodi vse v blagor naše mile domovine. Prosimo te, o Gospod, pomagaj s srojo milo stjo ranjencem, bolnikom in betežnim, ozdravi nji hove rane, podeli jim ljubo zdravje. Vsem tistim pa, ki jih pokličeš s tega sveta, dodeli po svojem usmiljenju večni mir! Slednjič Te prosimo, o Gospod, podpiraj s svojo milostjo tudi one, ki so v skrbeh in žalosti doma ostali! — Amen. Razne novice. * Duhovniške vesti. C. g, Andrej Keček, župnik v Stoperoah, je stopil v stalni pokoj. Vest vojaškega kurata. Vojaški karat, c. kr. profesor Janez Kociper, je poslal te dni prevzvišene-mu nadpastirju udanostno pismo iz vojnega polja, v katerem se priporoča v molitev. .¿Slovenski poslanei na straži. Iz Dunaja se nam piše: Prejšnji teden so vsi poslanci S. K, Z. temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh civilnih in vojaških oblast'h v Gradcu, in sicer z vspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. Jankovič že prejšnji teden informiral. Te dni pa sta poslanca dr. Suster-žič in dr. Benkovič posredovala na Dunaju pri vseh merodajnih civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Grde nakane nasprotnikov se bodo popolnoma izjalovile. Slovencem kličemo: mirno kri! — Zadnjih 14 dni se je opravilo ogromno delo, da se vsako nadaljno gonjo v kali zaduši. Krivce bo dosegla roka pravice. Vsak slučaj hujskarije naj se poslancem, ali pa še boljše, naravnost državnemu pravdništvu z dokazi naznani. Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se aiflim poroča: Nadalje so iz preiskovalnega zapora izpuščeni: Franc Segula, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Jožef Cižek, dekan v Jarenini; Martin Medved, župnik v Laporju; abiturifent Franc Sev-nik; I. Rihtarič, živinozdravnik v Ljubnem; Simon Pušnik, župan v Crešnjevcu; Vinko Möderndorier, učitelj na Koroškem. K temu poročilu še izvemo: V Ptuju je bil izpuščen na prosto č. g. Rafael Potrč, kaplan pri Sv, Trojici v Halozah, Svoječasno poročilo „Marburger Zeitung", da sta zaprti učiteljica Ko-reti v Fra.mii in učiteljica Janežič v Slovenski Bistrici, je popolnoma neresnično. — Iz preiskovalnega zapora sta še izpuščena, kakor se nam poroča ob sklepu uredništva: Ivan Roškar, poslanec v St. Juriju v Slov. gor. in Evald Vračko, župnik v St. llju, v Slovenskih goricah. * J}/oti obrckovalcein. Obrambno društvo za duhovite lavantinske škofije je poslalo dne 15. septembra 1914 na uredništvi „Grazer Volksblatt" in pa „Bonifatius-Korrespondenz" to-le brzojavko: Lavan-•tinsko obrambno društvo za duhovnike ugovarja z največjo ogorčenostjo in z vso odločnostjo proti članku vseučiliščnega profesorja dr. Janeza Ude v „Bonifatius-Korrespondenz" z dne 1. septembra 1911, kolikor zadevlje našo škofijo. NadaJjne korake si društvo pridržuje. — Pripomba uredništva: Kakor izvemo, se bo proti dr. Ude-ju, grofu Galenu in uredništvu „Bonifatius-Korrespondenz" dvignila tožba pri posvetnem in cerkvenem sodišču. * Eroti obrekovanju. IzHoč se nam piše: Znan posestjpfk Miha Kac v Razvanju je proti gosp. Reč-niku pred kratkim rekel: „Ali je Še v Reki (Pivoli) kaj Srbov? Zupan Lebe je že eden tistih!" Radi tega drznega in nesmiselnega sumničenja je g. župan Lebe tožil Miho Kaca radi razžaljenja časti. V torek, dne 15. septembra, bi se bila morala vršiti sodaijska obravnava. A gospod Lebe je Kacu velikodušno odpustil storjeno pregreho. Miha Kac pa mora plačati 20 K za avstrijski Rudeči križ ter mora poleg tega nositi vse nastale stroške, Obrekovanje. Iz Majšberga se nam piše: Ignac Frlež, posestnik v Narapljah, je obdolžil č. g. župnika, cla so pobirali za Srbe, Za to obrekovanje mora plačati za avstrijski Rudeči križ denarno svoto in sodnijske stroške. * Odlikovana slovenska usmiljena sestra. Cesar je odlikoval usmiljenko Marijo Tornec v Ljubljani kot zaslužno oskrbovalko sirot s srebrnim zaslužnim križcem s krono. * Odlikovan slovenski junak. Praporščak Anton Thaler je bil na bojišču dne 5. t. m. odlikovan z veliko srebrno kolajno za hrabrost. Odlikovan je bil, ker se je junaško boril s kozaki. V eni izmed bitk je Thaler sredi kozaških čet neustrašeno branil brzojavno postajo in jo držal do konca kljub vsem napadom. Thalerju je čestital sam ekscelenca vitez Auffen-berg, s slavo ovenčani zmagovalec v bitki pri Zamos-cu in Komarovu. General je bil z junaškim praporščakom nad vse ljubeznjiv. Vprašal ga je, kje je doma, in ko mu je Thaler povedal, da je Ljubljančan, se je prijazno nasmehnil in rekel: „Tudi moja soproga je Ljubljančanka". Z odlikovanjem, ki ga je dobil Thaler na bojišču iz rok takšnega znamenitega vojskovodje, kakor je Auffenberg, je počaščen ves slovenski narod, ki je ponosen na to, da se bore njegovi sinovi za dom in cesarja tako junaško, da jim zmagoviti poveljnik sam izreka svoje priznanje in pohvalo. * Zasluženo odlikovanje slovenskega častnika. V bojih v Srbiji ranjeni poročnik g. Pavel Cvenkel, o kojega vojnih dogodljajih smo poročali, dobi zlato hrabrostno svitinjo z vojnim okraskom. * Ranjeni slovenski častniki. Podpolkovnik 17. pešpolka, g. Hrašovec, leži ranjen v bolnišnici v Keč-kemetu. Praporščak dr. Jožef Lebar, poštni koncipist v Gradcu, pešpolk št. 12, je ranjen v nogo in leži v Sarajevu. * Slovenski vojak pri Lvovu.. Piše se nam: Dne 8. septembra 1914 je bil v bitki pri LvOvu navzoč tudi poddesetnik Jožef Sltergar, pešpolk št. 87, doma iz Kapel pri Brežicah. V svoji zvesti službi do presvit lega cesarja in domovine se je izvrstno izkazal. Pred navzočim g. majorjem in nadporočnikom je ustrelil v 10 minutah 2 ruska častnika in 8 pešoev. Bodi mu slava junaška! * Slovenski vojak piše z bojišča. Premizl, dne 28, avgusta 1913. Toliko Vam lahko naznanim, da gre vse prav po sreči, vse za dom in za cesarja! Res, kolikokrat smo govorili: Vse za vero, dom in za cesarja, in sedaj vidimo in zmagujemo, ker Bog je z nami in Marija, Ker so pri naši siotniji večinoma Slovenci se ne boje umreti danes ali jutri, samo, da bode zmaga naša, Čeprav pustimo svoje mlado življenje tukaj, imamo vendar upanje, da se bodo še naši potomci spominjali svojih pradedov, k!i so se borili proti tej zahrbtni Rusiji. Rusi so mislili nas zahrbtno napasti, ali pregovor pravi: Človek obrača, Bog p a o b r n e! In resnično se je zopet ta pregovor izkazal. Priporočamo se vsi slovenski fantje in možje v molitev. Mihael Skodič. — (To pišimo nam je poslal prijatelj našega lista.) * Pismo ranjenega slovenskega učitelja, doma iz Žegerja pri Prevorju, Gospod Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju, korporal pri 26. pešpolku, sedaj v Sza. badka (Ogrsko), Armenhaus, piše sedaj svojim znanim 9. sept.: „Predragi! Kratko naznanim, da ležim ranjen v bolnici v Szabadka na južnem Ogrskem. Dobil sem rusko kroglo v levo nogo in je obtičala v kolenu. Kaj bodo z menoj naredili, še ne vem! — Kaj pa g. Blažon? — Iskrene pozdrave! (Szabadka ali Maria-Teresiopel leži ravno severno od Šabaca med Donavo in Tiso blizu Szegedina, na ogrski planjavi.) * Najmlajši ranjenec. V zagrebški vojaški bolnišnici se nahaja 121etni dečko, ki je bil ranjen v bojih pred Valjevem. Nameščen je bil kot voznik pri nekem vojaškem transportu in sovražna krogla ga je zadela v nogo. Z drugimi ranjenci vred so ga prepeljali v Zagreb. Mraz v Galiciji. St. K. Z. in S. K., S. Z, sta že dne 28. avgusta v posebnem oklicu na spodnje-štajersko slovensko ljudstvo, pozvali naše rodoljubne Slovenke, naj pripravijo za vojake na bojnem polju za pozno jesen in zimo toplo spodnjo obleko, volnene zapestnice, havbice, nogavice itd. Na na&em bojišču v Galiciji in Rusko-Poljskem nastopi napireč zgodaj mraz. Ubogi vojaki, ki prelivajo kri za cesarja in domovino, 1 potrebujejo tople obleke. Vojska še ne bo hitro končana. Radi tega hitite, domoljubne Slovenke, s pripravljanjem in nabiranjem tople obleke. Zdravniki, ki so se vrnili z ranjenci vred z ru-sKega bojišča, pripovedujejo, da je v Galiciji že set-daj, ko so pri nas še tako izredno topli dnevi in pa prijetne noči, po noči 3 stopinje mrazu. Usmilite se ubogih nagih vojakov na bojišču, * Prepovedane knjige. Dunajsko deželno sodišče je z razsodbo z dne 5. t, m. odločilo, da je razširjanje romana „Gospodin Franjo" od Podlimbarskega, ki jo je izdala ..Slov. Matica" v Ljubljani, radi cele svoje vsebine po § 58 c (veleizdajstvo) prepovedano. Vsled tega se mora odstraniti iz javnih knjižnic. * Slovenski gimnazijski razredi v Celju. Vpisovanje in sprejemanje učencev v o. kr. samostojne slov.-nemške gimnazijske razrede v Celju se vrši dne 21. septembra t. 1, in sicer od 8,-10, ure za I. razred. Od 10. ure naprej za TT.—IV. razred. Od 10. ure naprej se vrše sprejemni izpiti za I. razred. — Ponavljaini in dopolnilni izpiti se vrše istega dne od 8.—10. ure. Sprejemnina za učence, ki na novo vstopijo, znaša 4 K 20 vin., učni prispevek 2 K, prispevek za mladinske igre 1 K, skupaj 7 K 20 vin. * Poslancu se omraeil um. Poslancu češke agrarne stranke, Vaclavu Kotlarn, se je omračil um. Ivotlara so oddal; v olaznico. (Poslanec Kotlar je tudi nam Slovencem znan. Govoril je na ustanovnem shodu Vseslovenske Ljudske Stranke v Ljubljani.) * Podražitev čaja. Te dni je imel klub trgovcev s čajem m rumom sejo, v kateri se je povdarja-lo, da so skoro vse čajeve zaloge na Dunaju in v Trstu pokupile vojaške oblasti. Ker vsled vojske ne bo mogoče uvažati čaja, je pričakovati, da se bo čaj znatno podražil. * Sneg. Na nekoliko višjih gornještajerskih pla-ninah je ob zadnjem deževju zapadel sneg. Živino so morali spraviti s planinskih pašnikov v dolino. * Naročitev sadnih drevesc. Iz deželnih drevesnic v Celju, v Gleisdoriu in Bruku ob Muri, se lahko pri deželnem odboru naročijo jabolčna in liruš-kova sadna drevesca. Skupno se bo prodalo1 28.000 sadnih drevesc. Naročila sprejema deželni odbor od 15. oktobra t, 1. Več v današnjem inseratu. * Vurberg. V našem malem kraju smo nabrali za Rudeči križ in Beli križ svoto 331 K 28 vin, V cerkvi smo nabrali 65 K 10 vin., kar smo poslali na pre-čast. škofijski ord.narijat v Mariboru. Občina, društva in občani smo zbrali 266 K 18 vin., kar se je poslalo o. kr. okraj"-emu glavarstvu v Ptuj. * Ormož. Za župana v Ormožu je bil dne 11. septembra izvol,:en trgovec Otmar Diermayr. . * Sv. Juriji ob južni žel. V nedel o, dne 20, septembra, dobi cerkev Matere božje 7 žalosti na Botrič-nici tri nove zvonove. K slovesnosti posvečenja zvonov pridejo prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napot-nik. * St. Vid na Planini. Poročil se je v Celju g. učitelj Ivan Ličar z gospico Jožico Bračičevo, hčerko g. nadučitelja v St. Vidu na Ranini. Naši ranjenci. Izkaz o naših padlih slovenskih junakih še ni izšel. Za sedaj smo izvedeli le za sledeče: V celjski bolnišnici se nahaja medicinec Prane Bratanič iz Rogatca, ranjen v Galiciji. — V tržaški armadni bolnišnici leži težko ranjen naš vnet pristaš Josip Ketiš iz Št. Jakoba v Slov. goricah. — V ljubljanski bolnišnici se zdravijo sledeči: Anton Videršek, od 17. pešpolka, 11. stotnije, doma iz Slov. Bistrice; Ivan Kohne od 35. pešpolka, 1. stotnije, doma iz Poljčan; Zabukovšek Franc, od topni-čarskega polka št. 7, doma jz Cejja. V Pulju leži bolan Cimer-man Prane, doma v Babincih pri Ljutomeru. V Gorici se nahaja: Peter Lapak, kanonir 8. polj. top. polka, doma iz Št. Pavla na Sp. Štajerskem, bolan. — Na bojišču je bil tudi ranjen korporal (enoletni prostovoljec) Anton Ivanuša, od trdnjavskega top-ničarskega bataljon«* št. 2, 4. stotnije, doma iz Andrencev v o-kraju Ptuj. — Med ganjenimi in padlimi se še nadalje nahajajo: Od 87. pešpolka: Ivan Hribovšek, strel skozi levo stegno, v vojaški bolnišnici Sarajevo; inf. Leskovčik Josip, strel v oko, vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Mlaker Jakob, strel v spodnjo desno ¡leht, vojaška bolnišnica Sarajevo;; korp. Molžblk Andrej, obstreljen, vojaška bolnišnica Mostar; Koren Alojzij, obstreljen, vojaška bolnišnica Mostar; inf. Opreschnik Josip, obstreljen, vojaška bolnišnica Mostar; inf. Oratsch Ivan, obstreljen, vojaška bolnišnica Mostar; inf. Ostermann Vincenc, strel v desno ramo, vojaška bolnišnic^ Sarajevo; inf. Plemenitaš Jurij, strel in bod-Ijaj v desno stegno, vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Polanec Jakob, strel v desno ramo, vojaška bolnišnica Sarajevo; infant. Prečolar Franc, strel v desno koleno, vojaška bolnišnica Sarajevo; inf. Praprotnik Alojzij, strel !trao 6. SLOVENSKI GOSPODAH 17. septembra 1914. srcem polagali svoj dar na žrtvenik domovine ter mnogi le obžalovali, da jim pri sedanjih, kritičnih, razmerah ni mogoče več utrpeti za ta blagi namen. Pozivali pa so nabiralce, naj se pozneje oglasijo še enkrat, ako se bode hmeljska kupčija obnesla le količkaj ugodno. Darovali so vi denarju: po 50 K: občina Go-milsko in krajni šolski svet Gomilsko; 30 K občina Grajska vas; po 20 K: č. g. župnik J. Grobelšek, nadučitelj Ivan Zotter; po 10 K: Julijana Cukala, Anton Hočevar, Martin Orožim, Štefan Kunst,, Pavel Košenina, Albina Zotter, -Fani Čulk; po 6 K: Li-zabeta Brišnik; po 5 K: Orožim Franc, Helena Turk, Božič B., Jožei Rančigaj (Lončarič), Anton Virant, Frančiška Virant, Ka-rol Praznik, Julijana Čater, Jožefa Cizej, Jožef Brinovc, Vincenc ba v Grajski vasi; po 4 K: Franc .Rančigaj, Helena Grah, Ne-Drča, Anton Novak, Neža Rak, Marija Fonda, Požarna brain-ža Grah, Anton Sajovic, Liza Virant, Boldin Jakob, Frančiška Vaš, Antonija Kovča, Anton Lobnikar, Cizej Ivan; po 3 K: Marija Leve, Luka Brezovar, Julijana Rizmal, Anton Turnšek, A. Vaš, Jožef Košenina, Franc Culk, Marija Kunst, Franc Boldin, Jakob Planko, Jožef Šketa, Cizej Marija, Marija Sorn, Andrej Fonda, Franc Turk, Helena Mohor, Jurij Komar, Anton Drča; po 2 K: Sorčan Antonija, Jurij Čulk, Franc Blatnik, Cizej Ana, Franca Plaskan, Franc Rančigaj, Cilika Ulčnik, Vincenc Culk, Marija Praznik, Jožef Laznik, Kati Završnik, Marija Ocvirk, Cecilija Fonda, Franc Topovšek, Anton Zupan, Marija Drča, J. Podgoršek, Roza Lobnikar, Neža Lončar, Blaž Drča, Mar. Drča, Jožef Pošebal, Rezar Boštjan,, Vesolak Jurij, Gela Slander, Martin Jerneje, neimenovan, Krevsl Franc, Jožef Korun, Franc Drča, Valentin Divjak, Ivana Svajger; K 1.80: Franc Jurhar; po K 1.40: Marija Potočnik in Marija Tunda; po K 1.20: Marija Plaskan in Mici Turk; po 1 K: Orešnik Helena, Antonija Mežnar, Terezija Janežič, Matevž Sorčan, Ignac Koprivšek, Potočnik Franca, Marija Cater, Karol Cizej, Ivan Cizej, Melhijor Habjan, Ignac Završnik, Jožefa Topovšek, prane Tjopovšek, Urška Bukovec, Antonija Sorčan, Ivana Turk, Jožefa Basle, Rn-?a Turk, Franc Rančigaj. Basle Ivan, Ivan Plaskan, Marija Turk, Janez Turk, Janez Leskovšek, Helena Kunst, Kališek Marija, Franc Drča, Franc Korun, Alojz Turk, Kok-. Ferdinand, Zupan Franc, Topovšek Franc, Ocvirk Martin, Kosem Franc, neimenovana, Valentin Borin, Verder Franca, Katarina Papež, Matevž Ocvirk, Pavel Rojnik, Marija Bolte, Lobnikar Ivan, Iv. Markošek, ¡Laznik Florjan, Ludovik Jeretin, Pavel Kovča, Korun Andrej, Marija Turk, Ivan Strojanšek, Martin Petrove, Marija Javoršek (Trnava), Ivan Savinek, Franc Rojnik, Marija Javoršek (Gomilsko); 87 v Sram Miha; po 80 v: Jožefa Skok, Pavel Grah; 60 v Marija Groznik; po ¡50 v: Marija Jeretin, in Neža Cizej; po 40 v: Jakob Vitane, Valentin Sirk, Ivana Muho-vic, Janez Rot; po 30 v: Gašpar Cilenšek, Marija Sorn ml., m Matija Medvešek; po 20 v: 1 Baslei Helena, Karol Urh, Franc Čulk, Franc Gačnar, Ivana Podbregar, Lesjak Marija, Borin Polona, Marija Šmidl, neimenovan, (Jožef Pošebal st., Marija Šlander, Jurij Bukovec, Grah Ana. — ' V živilih so darovali: Vasle Franc 2 mernika pšenice in 2 mernika turšlce; Anton Korun 1 mernik pšenice; po pol mernika ¡pšenice: Marija Praprot' nik, Anton Piki, Lucija Turk; 15 kg pšenice Savinek Janez: Luka Kok 5 mernikov krompirja; Jožef Cizej 3 ¡mernike krompirja; po 2 mernika: Anton Pirnat, Jakob »Plaskan, Ivan Cizej, Ivan Rančigaj, Jakob Cizej; po 1 mernik krompirja: Franc Božič, Jakob Virant, Frančiška Virant, Jurij Pesan, Marija Kok; po pol mernika krompirja:, Miha Vajncerl, Marija Praprotnik in Marija Knez. Našim naročnikom! Tiste naročnike, ki so imeli zadnjič na ovitku rndtči križ, pa so poslali denar v soboto ali nedeljo, opozarjamo, da jim križ tudi tokrat še nismo mogli izbrisati, ker dobimo mi denar še le v torek in sredo, ko nam njihovih ovitkov izmed 17000 naročnikov ni več mogoče poiskati. To velja tudi za tiste, ki so se izkazali, da so naročnino za 1. 1914 že plačali. Prihodnjič ne bodo imeli več kaj na ovitkih Rudeče križe smo še tudi, tokrat napravili na ovitke vsem tistim, ki še za leto 1914 lista niso plačal1. Prosimo, da kmalu storijo svojo dolžnost. Denar se nam naj pošlje po nakaznici, ker poštnih položnic zdaj sploh ne pošiljamo, še enkrat nujno prosimo, da naročniki na rob nakaznice na-pi»ejo svoje ime, bivališče in p št ; zraven naj pristavijo ali so novi ali stari naročniki; stari naročniki naj še pristavijo tudi tisto številko^ ki jo imajo na ovitku Potrebno je tudi, da na nakaznico napišejo, za kaj se naj porabi poslani denar, ali satuo za „Slov. Gospodarja'1, ali tudi za ponedeljkovo „Stražo". — .,Slovenski Gospodu'' starje celo leto 4 K, četrt leta 1 K. od zdaj do novega leta K 130. Isti naročniki „SI. Gospodarja", ki želijo dobivati do noiega leta tudi pondeljkovo »Stražo« naj vpošljejo v ta namen 60 vin. po poštni nakaznici ter izrecno napišejo, da je to poštnina za pondeljkovo ..Stražo." Na kaznica se naslovi na uptavništvo „Slov. Gospodarja'', Maribor. Mi imamo pri listu velike st o^ke in moramo zdaj ob času vojske papir in druge potrebščine že naprej ali vsaj takoj plačati, ako ,jih hočemn dobiti iz tovarne Zato pa moramo tudi naše naročnike prositi, da nam list naprej plačajo. Kdor t»i bil po krivici terjan, noj nam po dopisnici naznani, kdaj je plačal in koliko. Pisati samo, da je list plačan, je premalo, treba je tudi vedeti za dan plačila in a znesek, ako hočomo tukaj stvar preis kati. Krivic« nočemo nikomur delati! Zadnja poročila, došla v četrtek« 17. sept. Noben Srb več na avstrijskih tleh. Srbi so razširili izven Avstrije lažnjiva poročila, da se je srbskim četam posrečilo vdreti v Avstri- jo in zasesti velik del avstrijskega ozemlja. Poročilo avstrijskega generalnega štaba pa poštarja srbske vesti o zmagah srbske armade popolnoma na laž, U-radno poročilo se glasi: Djunaj, dne 16. septembra. Srbija skuša izven Avstrije raznesti poročila o porazih avstrijske armade. Na.ša uradna poročila pa te srbske vesti postavijo pojx>lndma na laž. Po naših uradnih vesteh so namreč naše čete celo prekoračile Drino. Sovražni poizkusi, da bi se srbska armada u-trdila v Sremu in Banatu (Slavoniji), so bili popolnoma in sijajno odbiti. Srbski upadi odbiti. Dunaj, dne 15. septembra. Uradno se razglaša: Srbske vojne čete, ki so udrle čez Savo, so bile povsod odbite. V Sremu in Banatu ni torej nobenega sovražnika več. Dosedanji avstrijski uspehi. Dunaj, dne 15. septembra. Avstrijski generalni štab razglaša, da smo do-sedaj v vseh bojih na severu in jugu ujeli 41.000 Rusov in 8000 Srbov ter zajeli čez 300 topov. Velike izgube na odeh straneh. Dunaj, dne 15. septembra. V petdnevni bitki priLvovu je bilo na obeh straneh veliko izgub. Posebno pri Rava-Ruski, kjer so nas Rusi večkrat po noči napadli, je teklo veliko krvi, ko smo jih odbili. Sin generalstabnega načelnika padel. Diunaj, dne 16.. septembra. Načelnika generalnega štaba, baron Konrad-Heeendorfa je zadela bridka izguba. Njegov sin Herbert, ki je služil kot poročnik pri dragonskem polku št. 15, je v bojih pri Rava-Riuski padel. Tudi nečak deželnobrambnega ministra, nadpo-ročnik Friderik Georgi, je padel) na severnem bojišču. Poveljnik našega 47. pešpolka padel. V bitki pri Grodeku (zahodno od Lvova) je bil poveljnik pešpolka št. 47, polkovnik Rihard Mayer, zadet od treh sovražnih strelov, in sicer od 2 krogel iz pušk in enega, šrapnela, kateri ga je zadel od zadaj. Polkovnik je padel s konja in kjmalu nato izdihnil. Padli poveljnik, ki je že v aadnjih bojih dobil lahko rano na glavi, je bil pri svojem polku zelo priljubljen. Rešeni Mariborčan križarke „Zenta". Med rešenci potopljene avstrijske križarke „Zenta" se nahaja tudi Mariborčan Franc Reistenhoier, Nepristranost Italije. Kodanj, dne 15. septembra. (Uradno.) Italijanski poslanik v Kodanju se je izrazil, da si italijanski narod ne želi ničesar bolj vroče, nego, da bi v sedanji evropski spor ne bil zapleten. To željo Italije razumejo v Nemliji. Anglija v škripcih. Berolin, dne 16. septembra. Nemška poslanika v Haagu in Kodanju poročata, da se Anglija v resnici boji, da bo Turčija, vpad-la v Egipt. Indijske čete v množini 40 do 50 tisoč mož, ki bi morale priti na pomoči, dosedaj še niso prišle. Razlog, ali kolera ali upor. Ki'tajska je Japonski u-radno naznanila, da je v Indiji upor. Pred Parizom. Maribor, dne 17, septembra. Pred Parizom še tudi po najnovejših poročilih ni prišlo do odločitve. Za Nemce je vse odvisno od tega, ali se bo armadi nemškega prestolonaslednika l>osrečik> pri Verdunu prodreti francosko bojno črto ali ne. Padli in ranjeni od 87. pešpolka. Med ranjenci in padlimi se še nadalje nahajajo: poddesetnik Jakob Jan, ranjen; pešec Anton Jančar, ranjen; nadomestni rezervist Ivan Jančar, ranjen; pešec Franc Jančič, ranjen; korporal Franc Jančič, mrtev; pešec Andrej Kamenež, mrtev; pešec Kamenšek (krstno ime ni v izkazu), mrtev; rezerv, pešec Ivan Keržan, ranjen; trobentač Luka Klučar, ranjen; pešec Blaž Ko-kot ranjen; rezervist Alojz Koren, ranjen; rezervist Jernej Kos, ranjen; pešec Jakob Kovačič, ranjen; rezervist Franc Kranker, mrtev; reziervni irajtar Fr. Križa,i, ranjen; rezervist Leop. Leber, ranjen; rezervist Ivan Les, mrtev; korporal Lesjak Rudolf, ranjen; pešec Ivan Leskovar, ranjen; korporal Jos, Le-skošek, ranjen; rezervist Jos, Marinšek, ranjen; če-tovodja Jakob Megla, ranjen; pešec Jos. Mesarec (oddelek za strojne puške, št. 1), ranjen: korporal Andrej Močnik, ranjen; rezervist Anton Ocvirk, ranjen; rezervist Ivan Ogrizek, ranjen; pešec Ivan Orač, ranjen; pešec Franc Osojnik, ranjen; rezervist Vinko Ostermau, ranjen; frajtar konrad Pešec, mrtev; če-tovodja Franc Petrovič, ranjen; pešeo Podjaveršek (krstno ime manjka), od oddelka strojnih pušk, ranjen; frajtar Alojz Poljanšek, ranjen; rezervist Anton Polner, mrtev; rezervist Potočnik (krstno ime?), ranjen; rezervist Anton Povh, ranjen; korporal Fer-do Piko, ranjen; pešeo Filip Jakob Puklavec, mrtev; rezervist-frajtar Anton Rajh, ranjen; rezervist Ant. Režek, ranjen; pešec Anton I Somih, ranjen; rezer- vist Josip Sagmeister, ranjen; rezervist Andrej Za-vodnik, ranjen; pešec Rudolf Sesjak, mrtev; rezervist Siter (?) ranjen; korporal Nikolaj Starki, ranjen; narednik Jožef Strelec, ranjen; pešec Franc Stuhec, mrtev; rezervist Emil Sušnik, ranjen; pešec Anton Terbuč, ranjen; rezervist I. Valenti, ranjen; korporal F, Vielner iz Ljutomera, mrtev; rezervist Gabriel Verhnjak, ranjen; rezervist Anton Zadravec, mrtiev; rezervist Jožef Zakšek, ranjen; narednik Jakob Zamuda, ranjen; rezervist Ludovik Žnidarič, bolan; topničar Franc Kumlano iz Trbovelj, ranjen v Lvovu. Listnica uredništva. Malanedelja. Zakon o vojnih dajatvah z dne 26. dec. 1912 je v veljavi, torej tudi § 4 in § 5. Sedaj se ni nič spremenilo. Smo vedno radi na razpolago. Polzela., Se bo porabilo v „Straži!."' Št. Pavel pri Preboldu. Nasprotniki se niso spremenili. Vaš poslanec dr. Korošec ni niti za trenutek ubežal, ampak je ves čas doma. Studenci pri Mariboru. Seveda je vse zlagano. Zadevo smo naznanili na pristojno mesto. Pulj. Pride v izvlečku ali v „Straži" ali pri nas. Učenec se sprejme v manufaktur-no in spec trgovino L KrautBdor fer, St. Duh—Loče pri Poljčanah. Dobri ljudje so prošeni vieti 6 ali 3 leta sta-roga zdravega fanta, od ubožnih staršev za svojega. Zglasite so na „Prijatelj otrok" poštnoležeče, Sv. Trojica v Slov. gor. 823 Učenec v trgovin z mešanim blagom se takoj sprejme. — Rudolf Dergan, Laško. 811 Hiša 2 sobi in kuhinja, vit in vse, kar se potrebuje, se takoj proda 1600 kron na štiri l kron. Richard-VVagnerjeva nlica 5, Pobrežje pri. Mariboru. 828 fSiidi se prodajo čez 200 polovnjakov, 70—1000 lit. vsebine iz štaj. hrastovega lesa. Franc Sorec, Breg pri Ptuju. 810« iazglas dražbe Vsled dovoljenja c. kr. okrajne sodnije v Gornjem Gradu z dne 9, septembra 1914 A 164-14 - 7, se bo vršila v zapuščinski zadevi po umrlem g. župniku. Antonu Fischer-ju v župnišču v Mozirju dne 21. sept em b r a 1914' in po potrebi tudi dne 22. septembra 1914 vsakokrat od 9. ure popoldne naprej Prostovoljna javna dražba V zapuščino spadajočih premičnin, kakor sobne" in namizne oprave, obleke, žita,, mrve, vina, sodov, 1 krave, več svinj vozov itd. Dotični predmeti se bodo prodali le za ali nad cenilno vrednost. Kupnino morajo kupci takoj v roke sodnemu komisarju plačati in kupljene stvari odstraniti. 826 Gornji Grad, dne 10, septembra d914. Avgust Drukar, c. kr. notar kot sodni komisar. Slovenci pozor Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, te pod ugodnimi pogoji proda. Vt pove upravništvo pod štev. 432. S n bo išče mož, oženjen, 47 let star, z delavsko pomočjo, voj. izvežbane šarže, zmožen pisave slovenskega in nemškega jezika, delavec vseh kmetijskih del, z dobrim spričevalom večletne službo občinskega tajnika, prevzame službo kakega redarja večje občine ali oskrbnika na kakem veleposestvu. Več pove upravništvo. 818 Proda se takoj žito vsake vrste, kr mpir, krmilo za svinje, dr a za kurjavo, mlad konj z vozom in konjsko opremo. — Vprašati je pri Zofiji Tišler, Slov. Gradec. 8(6 Usnjarski pomočniki in pomoini delavci se sprejmejo za dobro plačilo in imajo stalno službo pri Lovro Lauriču. usnjar, Konjice, Spod Štajersko. 827 KrSčanska slov. o bitelj v Mariboru išče služkinjo nad 20 let staro katera je že bila v kaki službi. Nastop 1. ali 15. oktobra. Ponudbe pod „Služkinja" na uprav, tega lista. 819 Službo cerkovnika želi nastopiti mladenič, star 80 let. Enako službo je že dalj časa opravljal. Vajen tudi kmečkega dela. Vprašanja pod „Cerkovnik" št. 829. TgiIp posrrežlia Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni ne in optičnih stvari po vsftk* ceni. Tudi na obroke! Ilusirov. canlkl zastonj. Gramofone od "0-200 K. Niklasta remoat.-ura K 8'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10"— Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani K 2-— Srebrne verižice K "J-— Večletna jamstva, Nas!. Oietinger Thsod. Fehrenbach urar io očs ar Maribor fiospo&k ailoa 26 Kupujem zlatnino in srebro * i ni čar s štirimi ali 5 delavskimi v r*mi se sprejme pri stavbenemu mojstru I. Glaser v Mellinghofu pri Mariboru. 816 f f S Štefan Kaufman Jj trgovec z ielezom I£t»a o 25 tc Posojilnica v Mariboru („Narodni Dom") 825 razpisuje za prihodnje šolsko leto 1914-15 podpore za obisk 1, Deželne kmetijske šole v Št, Jurju ob južni žel., in sicer 2 po 280 K. 2, C. kr. državne obrtne šole v Ljubljani po 300 K. 3, Slovenske trgovske šole v Ljubljani po 280 K. Prošnje, opremljene s krstnim listom in domov-nico ter zadnjim šolskim spričevalom je vložiti do 1. oktobra t, 1. priPosojilnioiv Maribo-r u („Narodni Dom), Ravnateljstvo. Znano je, da se kup pri staroznani domači zanesljivi ^trgovini ne sa co po oeni ampak tudi prav dobrot Sukneno blaga (štofi za moške in dečke.) NivomodnO volni za ženske in dekleta, Najnovejše perllnO blago za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, Bago za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace, Sra|ce Izgotov jene vseh velikosti za moške in ženske Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmlraj nuvosti roboev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatore) pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. K. Wersch® Maribor Gosposka ul. 10. (Herreng, tO) Kadi za zelje iz trdega in mehkega lesa v vsaki velikosti za vedno v zalogi. Močni transportni SOdi od 300 litrov vsebine naprej. Liter a 10 vin. Velika zaloga. Fran Sulcer sodar , Kaserngasse 7. Hn 930ietj@ priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — vse po jako nizki e.eni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam M. E. ŠEPEC, Maribor Bur^platz štev. 2. 8g Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. Zsa veselice rca prostem priporočam v največji izberi in najnižji ceni: Lampljčne Papirnate krožnike Konfete Papirnate servlete Serpentine Dopisnice za šaljivo pošto Zalepke za šaljivo pbšto Karte za tombolo. Največja slovanska trgovina 8 papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jngu na debelo in drobno. GoriSar s Lesko vlek Celje Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem. mm JOŽEF NEKREP tesarski mojstei in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.st.59 ■") priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim 83 točno in Bolidno. Močen in priden učenec se takoj sprejme proti meBečni plači in celotni oskrbi v nmetnem in valjčnem mlinu gosp. Štefana Lešnik v Framu pri Mariboru. 799 Učenec, zdrav, močan, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožen slovenskega je zika kakor tudi nemškega, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Josip. Wagner, Šmarje pri Jelšah. 800 ."MyîMWÔZ-W m m s o m O a m £1 m O st» (A O a POZOR S Ne kamudite! Za Jesen in zimo I Domači in narodni trgovec Franc Lenart v Ptuju priporoča bogato izbiro modernega novodošlega jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte. Kdor bo i blagom aadovoljon, naj pove svojim inaneem, Kdor bo i blagom neiadovoljen, na] pove meni. Priporoča se Franc Lenart v Ptnjn. 5 o v» 5 MM U m 6 O «N sr ti ' i«'-. Št. n. 39491/5094. Razlgas. v Ii deželnih drevesnic v Gleiadorfu. Brucku ob Muri in v Celjn se bodo oddale Štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1914 oziroma spomladi 1915 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj krog 28.000 komadov dreveso. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina „nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1914., Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po.-$bjavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Vfcč kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vBaditi na svojem lastnem posestni. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali drage vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbliSnjo^mto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali p» odkloni. če se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, csebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoi pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek devesc. jabolk in hrušek. ki se bodo oddajale v sadni dobi 1914/15 iz deželnih drevesnic: Št. -7----- 1. Jabolke /S', -.-y- , jSÍM ■ a) t Gleisdorfu « b) t Brnckn c) ▼ Celjn Visoko deblo Na pol ▼is. deblo pritljikavo drevje Visoko deblo Na pol vis. deblo pritljikavo j drevje ViBoko deblo Na pol vis. deblo pritljikavo drevje 1 jf' Štajerski mošanci..... 4490 280 600 10 _ 1600 _ _ 2 Vel. renski bobovec .... 1376 23 — 2200 30 — 750 — _ 3 Ananas rajnete...... 84 ■ — 65 — — — 160 — 40 4 Baumanova reneta .... 497 65 2 370 15 100 6'0 — 20 5 Damason reneta..... 55 — — — — — 200 — _ 6 Kanada reneta ..... 8 35 — — — — 76 — — 7 Belefleur rumeni...... 120 13 5 — — — 190 — 20 8 Astrachan beli...... _ — — 160 15 45 — _ ___ 9 Šarlamovski ...... 32 6 8 600 130 100 280 _ _ 10 Grevens te iiier...... 50 — — 900 82 200 — — _ 11 Prestolonaslednik Rudolf . . . 553 — — — — — _ _ 12 Kardinal plemenasti .... 354 — — 195 13 — 320 — — 13 London pepinek..... 224 — 2 — — — 250 — — 14 Ribstonov pepin..... — — — 465 12 50 360 — 15 15 Schöner od Boskoopa .... 225 — 102 — — — — — — 16 Lesnika rudeča...... 560 4 — 600 — — — — — 17 Hubeijeva moštna jaboljka . . 262 — — — — — — — — 18 Danziger jaboljko (Kantapfel) . — — — 435 40 — — — — 19 Plemenito jaboljko (rumeno) — — — 480 75 45 — — — 20 Landsberška reneta .... — — — 800 60 30 — _ — 21 Zimska zlata parmena . . . — — — 300 40 — — _ — 22 Rudeči j es* neki kalvil . . . — — — 280 35 45 — _ — 23 Renski zakrivljeni steblovnik . 372 16 — 370 30 — 800 — — II. HruSkc 1 Dielova maslenka . , . . . 45 2 i 160 115 16 70 40 »i 60 2 Postrvovka....... 12 — 78 — — — 140 — — 3 Dobra Louisa iz Avranches . . 23 3 128 145 13 EO — — 50 4 Liegeljeva maslenka .... — — — — — 10 — — — 5 Olivier de Serres..... — — 80 — — — — — 45 6 Pastorka........ 55 3 67 60 3 70 80 — — 7 Salcburgerica....... 7 2 — 60 — 55 — — 20 8 Zimska dehanteka hruška . . 40 4 45 — — ■ — — — — 9 Jelenka........ 406 23 — 480 40 — — — — 10. Weiler'jeva moštna hruška . . 390 20 — 470 30 — 200 — — 11 Boskovka podolgasta .... — — — 135 12 — — — — 12 Tepka ......... — — — — — — 150 — — 13 Štajerska mcštnica..... 160 — ■ — — —. — — — — 14 Rodeča deželni hruška . . . — — — 50 — — — — ¡ r— Skupaj . . : i if- ■ -1'' _ . 10 300 499 742 9270 695 j 870 1 6445 - j 270 r Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 450 komadov orehovih visokih drevesc, 50 pritlikovih breskev in 200 pritlikovih marelic iz drevesnice v Celju in Gleisdorfu, 750 kom. črešnjevih in 200 kom. višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. i i Gradec, dne 7. septembra 1914. Od itajerskega deželnega odbora. Turške srečke Glavni dobitki po 400.000 in 200.000 frankov. — Prihodnje žrebanje 1. oktobra <914. Srečke avstrijskega rudečega križa! Srečke ogrskega rudečega križa! Vsaka srečka Ima vrednost gotovega denarja, vsaka srečka gotovo zadene. — Mesečni obrok od 2-— nadalje. — Poja-jasnila daje.za češko industrialno banko: Srečfcovno zastopstvo 15, LJnblJana. Pozor! OZNANILO Pozor! Lojzka Horvat:: Maribor Burggasse 10. SchillerstraRe 9» uljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici, da je prevzela s 1. septembrom od g A Eiletz trgovino z drvami in premogom na drobno in debelo ter prodaja izvrstno haloško in šentpetersko vino, pivo in jabolčnik v steklenicah. Izvrstno blago Postrežba toina ]ozor! Ustanovljeno 1880 Radi opustitve najstarejše narodne manuiakturne trgovine Karela Vaniča, Celje, Narodni rionr se prodaja vse pod lastno ceno. Kdor hoče dobiti? za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prva slevesake apoto j a Štajerske razpeilljahtlee" J.N. ŠoStarifi, Maribor, Gosposka ulica št. 3 Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna sa samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka E 8*60, 20 m posebno močnega sa 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 E. Za enako ceso kakor dmk se dobijo tndi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se poSljejo franko. Zamenjava dovoljena. 680 Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki : Celje « ■r-^mí!. Graika ulica Stev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. K p * o ts 9 s.*'1- pohištvo! Ugodno kupite v trgovini Spalne -sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in nevest® im@jO PGPUStl Kazpešilja na vse strani! Cene primera — Brez konkurence! — Prosti ogled! tapetarska in mzarSKa delavnica nasproti IlOteSa Mohr Gosposka ulice 25, MARIBOR E. ZELE je zaželieni kauiiik.podpetnik -'j-J?VJn j