vGorica" ;' izhaja vsaki torek in sotfiirfco. Ako pad« na ta dneva prarafc, dan poprej. UrtMlništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vctturini St. 9, kamor je naslavljuti pisma. .. Nft'raiikii'iina pisma se ne sprejemajo,'v^hako se ne uvažujejo pisma brez "podpisa. Rokonisi dopisov se ne vracajo. GORICÄ „(iorica" stane na lcto 10 K, za pol ltta h K, za četrt leta 2 50. l praviiištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /;t eni govoru jasno in razločno povedal. kaj se je do sedaj v tern oziru /goi'Mo. Naglasal je vaznost položaja za ončine vipavske doline tor resnost tega velevažnega podjetja. Ysi navzoei so soglasno in z nav- dušenostjo sprejeli predlog, dascizbere odsek županov, ki niorajo to nainero po možnosti izvesti tor skrbeti za to. da se ta ideja uresniči. Y odsek so- bili izbrani znpani iz Dornberga, Sv. Kri/a. Rihemberka, >em- petra in Prvačine in prof. Berbuč. Obširno poročilo o teni za vipav- sko dolino velevažnem shodiipriiiesenio kasneje. Parlamenfarni položaj. Danes se budc na Dunajti skoro gotovo odločilo. ali bo državnozborsko zasedanje še nekaj dni trajalo. ali pa da se isto odgodi aii zaključi uze koj po današnji seji po izvolitvi v delega- cije. Ylada in njcnc strankc so prišle do prepricanja. da se s silo slovanske obštrukcije nikakor ne da prcmagat:. Baron Bienerth. ki jc šc pred pardnevi v gosposki zbornici izjavil. da se noce z nobeiio stranko pogajati ter da je iniuul čas koneesij se je moral premi- sliti in začel se je hočeš nočeš poga- jati. Olavna pomagača sta inn pri tcm dclu Ceha poljedclski minister Bras in pa češki minister rojak Žaček, pa tudi predsednik poljskega klub (ilabinski se tnidi. ako bi niogel kaj primešetariti. Ysi ti spravili so se najprej na češke agrarce. katerim ponujajo nekaj gospo- darskih koneesij. Zdi se pa. da brez političnili koneesij nikakor ne pojde. kakor tudi da nc pojde brez pogajanja z Jugoslovani. nasproti katerim se je ministerski predsednik dosedaj skrajno prezirljivo vedel. Xekateri nemski listi se sicer iiadejajo. da puste češki agrarci v zadnjem hipu .lugoslovane. posebno pa Sloveuce na eedilu. Po- sebno se pa vesele raznih pojavov v slovenskili libeialnib listih. med kate- rimi se najbolj odlikujeta ..Slovcnski Narod"in „Xarodni Dnevnik". ki so v tcm prav kritienem nioinentu vladi prisko- čili na ponioe s tern, da rujejo pruti vsei'iu, kar dr. Susteršič. ki igra dan- danes v slovanski opoziciji glavno ulogo. namerava. Ali zdi se. da vladi vsi ti pojavi in poma.gaci ne bodo me koristili in da se ho moral baron Bie- nerth. ako bo hotel spravili pod strcho kak zakonski načrt še v tein zasedanju. ponizati ter se zaeeti pugajati tudi z dr. šusteršičein in ne saino z vodite- ljem čeških agrarcev dr. I'drzalom. Do tega prepricanja so prišli baje tudi iKi najvišjem mestu. kajti poroea se. da je iniel v soboto zvečer minister- ski svet dolgo sejo. v kateri je baron Bienerlit poroeal o zadnji avdijenci. ki jo je imel pri cesarju in ki je trajala nad poldrugo uro. Kakor poroeajo listi. je v omenjeni seji baron Bienerth po- veda!. da mil je eesar izrazil željo, da naj vlada priene pogajanja s „Slovansko Jednoto" na koukretni podlagi ter da je ministerstvo v sedanji sestavi končalo svojo nalogo z zakljuckom sedanjega drzavnozborskega zasedanja. Ako se to potrdi in se bode danes slovauska opo- zicija prepričala. da ima ta vest reelno podlago. potein je mogoee. da bode že v tcm zasedanju sedanji vladi se kaj dovolila. Saj ako izgine s koncem se- danjega državnozborskega zasedanja mi- nisterstvo v sedanji sestavi s pozorišča. potem je slovanska opozieija doseg'a to. kar je nameravala: strmoglaviia je .natnreč ministerstvo. ki je vladalo proti Slovanom na tako grd naein. kakor ina- lokatero ministerstvo pred njim. Pa tudi glede italijanskega vseučilišča se vrše med Italijani in Jugoslovani pogajanja. Jutri ee nc uzc danes bodo namree .Iu- goslovani naznanili Italijanom pogoje. pod katerimi bi bili pripravljeni odne- hati od nasprotstv.i proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. Da bi uže se- daj prišlo v teni pogledu do kakega sporazuma. je malo upanja. kajti glavne besede pri takem sporazumljenju ni- majo italijanski državni poslanci, pač pa jo ima italijanska liberalna stranka v Trstu. ki razpolaga v mestnem svetu z dvetretjinsko večino. In ta stranka je preintrasigentna. kakor da bi hotela ustanavljati v Trstu slovenske ljudske sol1.-, ki tvorijo pri pogajanjih poleg dru- gih zahtev jednega iz med glavnih po- gojev. Iz vsega tega se vidi torej. da je danasnji dan za nas parlament kri- tičen dan prve vrste in je popolnoma opravičena radovednost vseh onih. ki se pečajo /. iavnim zivljenjein. kaj nam ta dan prinese. Oopisi. Iz Tomaja. Dne 2". in on. ju- nija priredile so gojenke tukajsnjega ..lilizabetisca" veselico z bogatim vspo- redoin. Da bodo ueenke vse točkedobro izvajale. to smo vedeli uže naprej. a da bodo njih dolge uloge v igri ..Naj- dena hči" tako lepo in ganljivo izvrse- vale. nismo prieakovali. Yidelo se je. da sc je vsaka v svojo ulogo uglobila. Žele so zato obilo pohvale. Ako nas je ta igra ganila. nam pa je druga \J\o- vačev student) provzročila innogo sme- ha. I'delezba je bila na praznik mno- goštevilna. drugi dan zaradi zjutranjega dežja nekoliko slabejsa. Ta dan je po- castil veselico s svojim obiskom tudi blagor. g. namestniški svetnik A. Rebek z g. soprogo in ličerko. Izvrstno je tudi pel mešani zbor pod vodstvom g. Al. .^onca oba dneva. Av^e. Nase ,.Kat. slov. izobraže- valno društvo" je imelo v nedeljo 27. junija predavanje ,.<) cerkvi in šoli". Predaval je preč. gosp. dr. J. Srebr- n i Ü. za kar se mu odbor najtopleje zahvaljuje. Po predavanju se je vršila revizija društva. PoliHčni pregled. Ogrska ministerska kriza. Cesar je vsprejel v soboto mini- sterskega predsednika dr. W'eckerla ter mu je izrazil željo. naj bi W'eckerle se nadalje vodil posle ministerskega pred- sednika. Dr. W'eckerle je naznanil to cesarjevo željo tudi ostalim ininistrom. ki so se izrekli. da tudi oni hočejo do jeseni voditi posle svojih resortov. S tern je rešitev ogrske krize odloženana jesen. Pred grško-tursko vojsko. Turčija nadaljuje z nirzlicno na- glostjo oboroževanje v Tesaliji. Yele- vlastim je naznanila. da več kot avto- nomije Kreti ne dovoli. Krečanski gu- verner ne sine biti odvisen od grskega kralja. Najmanjsi napad na tursko su- vereniteto povzroci vojsko. Položaj še poostruje poročilo. da so napadli grški vojaki pri lijlassonu 2000 mohame- dancev. ki so šli na žetev v Tesalijo-. Sumljivo je tudi obnasanje Bulgarov. Bulgarska je namree listom prepove- dala poročati o vsaki izpremembi cet, o pozvanju pod orožje in o vseh voja- ških odredbah. Iz Soluna poročajo. da je ondotni 111. turski armadni zbor že popolnoma pripravljen za akcijo proti Qrski. Tudi artiljerija v .Monastiru je pripravijena. da lahko takoj odide na Grsko. Junaki. ^aljiv prizor. Spisal Dragotin Vodopivec. (Konoc.) R ob a vs. (Jczno.) Kdo pravi. da ne veva, kaj govoriva? K o 1 i č c k. Jaz, občinski redar. ki scm zato postavljen, da gledam in pa- zim za javno varnost v občini. Zato tudi pravim in rečem, da bom tistega Turka ulovil, zvezal, zaprl, in če bo treba tudi obesil! Rob a vs. Nikar s? ne toliko širo- kousti, Količek, da se ne boš kesal! Rob ota. In loviti ti ga tudi ni treba okoli po vasi! Lahko ga kar tukaj zvežeš in obesiš — sčij je tukaj pri krč- marju. Kol i ček. Kaj praviS? Kje je? Rob ota. Ne vein kje je sedaj! Ravnokar je bil tukaj. Količek. Kdo je bil tukaj? Rob ota. Kdo drugi, kakor zamo- rec! Kmalu bi bil znorel, ko sem ga za- gledal. Količek. (Se ozira prestrašeno okoli.) Kaj res? Rob a vs. Ha, ha, prej je rekel, da ga bo zvezal. Zdaj se mu pa hlače od Kol iče k. Kaj tueni ? Kdo pravi to? Zakaj pa imam sabljo za pasom ? (Slisi se ropot po stopnicah.) Kolieek. (Smukne pod mizo.) Krčmar. (Wslopi.) Kaj pravi strah. Robota? (Zagleda Kolieka pod mizo, za- eudeno.) Kolieek! Kaj pa delate pod mizo? Robota. Alislil je, da prihaja za- morec! Pa se je tako ustrasil. da se je od strahu pod mizo skril. Kolieek. (Ki je med tern zlezel iz pod mize.) (hit! Kdo jaz? Kdo pravi to. Rob a vs. No, kaj si pa iskal pod mizo ? Količek. To ni tebi eisto nič niari. Alzo, jaz sein občinski redar in imam pravico iti kamor hočem. Robota. Seveda. Najbrže si mi- slil, da se je skril kaksen tat pod mizo! Robavs. Ne vein, kam so občin- ski možje gledali, ko so izvolili takšnega plašljivca za redarja. Robota. Ker niso imeli zanj no- benega pripravnejšega dela, so mu dali službo občinskega redarja. Robota. Kdo je plašljivec, jaz, ki sem bil v vojski na TurSkem. Revšeta, mene bodeta zmirjala s plasTjivcem, vidva, ki sta skoraj dušo izgubila, ko stavim. da se jib ne bojim. ce jih pride dvajset, ne eden. Robavs. :>e eden, če pride, bo prevee! Kol iče k. Za tebe, ki nisi za nie. ker te je tvoja stara doma že vsega v strah spravila. Ampak za mene. ga bo še premalo. Robavs. Kaj tebe briga moja stara? Ti turska sabija zanikerna! Kar hoces stavim s teboj. da ee kje zagle- daš ono čruo lnidobo. ali kaj jaz vem kako se imenuje, ker nima kristjanskega imena. tako bos letel. ne le pod mizo kakor prej. ko je krčmar vstopil. ampak skozi zid, da ne bo ne duha ne sluha več o tebi. Razumeš? K r cm a r. Liter vina se vedno sta- vim, da Kolieek ni taksen plašljivec, kakor mislis ti. Robavs. ((ire.) K o 1 i č e k. Kaj, jaz sem plasljivec ? Sto zainorcev naj pride - ne bojim se jih! R o b a v s. Kaj sto ? Pred ednim bos tekel. Količek. Ysi bodete prej tekli, kakor jaz! Robota. (Ystane.) Kaj se prepi- rata, kateri bo prej tekel pred njim. Oba vain recem. takega strahu noeem več za lep denar doživeti. (Yzame kos v roke.) Sedaj moram iti pogledat še v sosednjo vas. Z Bogom. (Ore.) Koiiček. Le pojdi. saj nisi za drugo. kakor da jajca prodajaš. Robavs. (Ystane.) Jaz moram iti tudi pogledat domov. če so kaj južine skuhali. ((ire do vrat.) Ojej! (Odskoči.) Zamorec gre! K ol i č ek. (Prestraseno.) Kam gre? R o b a v s. 0 sveta Barbara! Ravno sem gre! K o 1 i č e k. Ojej! Kaj bo pa zdaj ? Robavs. Skrijmo se! Skrijmo se! (Skoči k skrinji in jo odpre.) Kolieek. (Plane pred njim v skrinjo.) R o b a v s. (ires ven. ti tutka zelena! (üa povleče iz skrinje.) Prej si reklo. da se ne bojiš tudi če jih pride dvajset. K o 1 i ček. (Hitro.) 0 ljubi moj Ro- bavsek, vzemi še mene v skrinjo! (Se ga oklene.) R o b a v s. Pojdi kamor hočes! (Ga pahne preč skoči v skrinjo in jo zapre.) Zamorec. (Ystopi.) KoliCek. Ojej! — Ojej! — Ojej! Pomagajte (Hoče bežati, pade od strahu Tl 41 O \ Iz Bolgarske. Vlada je izdala ukaz. s katerim strogo prepoveduje priobčevati vesti o gibanju armade, o mobilizaciji in o dru- gih vojaskih odredbah. Brzojavni uradi so dobili v tem oziru potrebna navo- dila. Kakor se govori, namerava vojna uprava z ozirom pa vladajočo napetost med Turčijo in Grško izvesti delno mo- bilizacijo, da bi Bolgarska bila priprav- Ijena za vse slučaje. ako bi prišlo do kakega konflikta radi Krete. Drobne politi ne vesti. Bivšega turškega sultana Abdul Hamida baje postavijo pred sodišče. — Papežu v Rimu se je poklonilo posebno turško odposlanstvo. ki inu je naznanilo zasedenje prestola po Alehmedu V. — Na Dunaju je umrl državni poslanec Gregorig. — Škandalozni veleizdajniški proces v Zagrebu je dobil sedaj drugo smer. Trdi se. da je sodni dvor prišel do prepričanja, da ni najti na celern do- sedanjem preiskovanju nič veleizdajniške propagande na obtožencih. — Prvi spo- pad med Orki in Turki je bil dne 3. t. m. Eden Turek je ubit, dva pa ranjena. — Listi pišejo. da so se na črnogorski meji spoprijeli avstrijski in črnogorski vojaki; eden avstrijski vojak je baje mrtev. Oarovi. Za „Š olsk i Do m" je došlo našemu upravništvu: lv. Bed- narik v Gorici in Josip Patek v Gorici darujeta namesto vstopnine k veselici po 1 K. Domače in razne vesti. Razstava ročnih del učnih zavo- dov „Šolskega Doma" je letos preko- Šala vse dosedanje. Krasna umetna dela smo videli razstavljena. V strokovno oceno se danes ne bomo spuščali. to storimo prihodnjič. a to konstatiramo. da je n.apredek velikansk v vsakem oziru. Vidi se, da so učiteljske moči za- vodov „Šolskega Doma" strokovno do- bro podkovane. Rastavo je obiskalo v nedeljo in včeraj mnogo ljudstva: zlasti naše dame so se zelo zanimale za krasna umetna dela. Živahno vrvenje je vladalo ta dva dni v „Solskem Domu" in obiskovalci razstave so hodili iz ene v drugo šolsko dvorano. V petih šolskih dvoranah je bilo razstavljeno blago ter vse lepo razvrščeno. Razstavo je obiskalo mnogo odlične gospode. Omenimo naj sol- skega svetnika g. Št. Križniča, voditelja goriškegaokrajnega glavarstva namestni- štvenega tajnika g. Gasserja okr. šol. nadzornika g. Finžgarja. itd. Razstavo je posetil tudi državni strokovni učitelj za krojače g. Kunc. ki se je jako la- skavo izrazil o res lepem napredku zla- sti sole za krojenje' in šivanje oblek za ženske in otroke. 0 ti soli se je izrazil g. Kunc tako-le: Tako za vse potrebe praktično urejene sole za krojenje in šivanje ženskih in otroških oblek ni v vseh alpskih deželah, ne na Kranjskem, ne na Koroškem, ne na Štajerskem, pa tudi na Tirolskem in na Solnograškem ne. —Pa tudi mnogo laških dam in go- spodov, ki se zanimajo za umetna dela je obiskalo razstavo. Vsakdo je zapu- ščal „Šolski Dom" s prepričanjem. da so ti zavodi res zavodi prave omike, pravega napredka in da so vredni vse podpore slovenskega naroda. — Odbor „Solskega Doma" si štejo lahko cast, da se slovensko meščanstvo tako za- nima za delovanje istega, katerega vo- dijo rodoljubi, katerim je blagor in napredek slovenske dece v mestu nad vse! lapiti. — Včeraj so se vršili vsprejemni izpiti za 1. razred na tu- kajšnii c. kr. via* realki. —. Učenci pri- pravljavnicc za srednje sole društva „Solski Dom" v „Malern Domu" razen enega so bili vs i sprejeti. Našl poslanci na delu za ljudstvo. Državna poslanca dr. (j r c g o r č i č in Pon sta vložila v sobotni seji držav- nairn ilnnra ti n i n i n r i> (1 I n ir ia nn. delitev državne podpore kmetovalcem, ki trpijo vsled suse in toče. Imenovanja v sodni stroki. Za sodne avskultante so imenovani sodni praktikanti in sicer gg. Josip Rojec za Gorico. Evgen Marko vie in l;me- rik Pe p en za Trst. Že mnogokrat smo dokazali. da je ..Soca" lažnjiv list. To lastnost jepo- kazala ta laži-torba tudi to dni s trditvijo, da je „mladi izprijenec", ki je baje poslal poslancu A. Gabrščeku neko nesramno in surovo pismo. iz Rejec- Capudrove sole. S to lažjo je obreko- vala „Soča" dva slovenska gimnazijska udtelja ter obenem spodkopavala tudi ugled goriške gimnazije. Da bi bila laž verjetnejSa. je „Soča" trdiln. da že pozna doticnega „izprijenca". in je pi- sala. da ga bo tudi imenovala. Minulo je že pol ineseca —- a „Soca" dozdaj še ni objavila imena dotičnega nesreč- nega ..katoliškega smrkavca". To je neki „Slovenčev dopisnik konstatiral, na kar je sobotna „Soca" zopet trdila, da ji je ime ..tistega izprijenega štu- denta znano". Obenem je namfgnila. da ni še imenovala dotičnika. ker mti noče škodovati. To naj kdo veruje listu. ki je zagrešil že toliko grdih ovadeb! Očividno je. da je „Soča" združila z lažjo še grdo hinavstvo! Nam je po tem hrabrem umikanju popolnoma jasno, da „Soči" ni prav nič znano ime „tistega izprijenega stu- denta" in da je tudi v tem slučaju lagala. Okritje H. Volaričevega sporne- nika. Odsek za VolariČevo slavnostnam je doposlal ta-le poziv s prošnjo. da ga objavimo: Slavna slovenska društva! Kakor je bilo že naznanjeno v raznih časopisih. praznovala se bode letos v Kobaridu dne 8. septembra lepa slav- nost. odkritje spominske plošče in spo- menika ranj. H. Volariča. Vse slovensko razumništvo pozna Volariča osebno a!i po delih kot nadarjenega, marljivega skladatelja, eel narod pozna in prepeva njegove pesmi; zato pa se fa slavnost ne sme omejiti samo na Kobarid. am- pak biti mora odmev celega slovenskega naroda. kakor so njegove skladbe last vsega slovenskega ljudstva. In kedor pozna Volariča kot nadarjenega neu- mornega skladatelja. njegov oživljajoči društveni dull, njegovo požrtvovalnost in navdušenost za napredek in izomiko svojega naroda. priznati mora, da je to majhno javno priznanje po smrti po- polnoma zaslužil. Najbolj pa to doka- zujejo njegova dela, njegove skladbe. Ni sicer dolgo živel in je dospel kamoj do popolnosti. a vendar nam je podal mnogo v kratki dobi svojega življenja. Malo je skladateljev, katerih bi se pesmi tako udomačile in tako priljubile slo- venskemu ljudstvu, in malo je sklada- teljev, katerih pesmi bi se tako rade in pogosto peie, kakor Volaričeve. Nje- gove pesmi se prepevajo po celi Slove- niji, pri vseh pevskih zborih, pri vseh veselicah in slavnostih, one so last ce- lega naroda. Zato je pa cela Slovenija dolžna se pridružiti Kobaridu ter dati neko priznanje in počeščenje Volariče- vemu imenu in njegovim zaslugam in upamo, da slovenski narod to tudi na- redi. Vabimo tedaj vljudno vsa cenjena učiteljska in druga društva. vse pevske zbore, da nam pridejo na pornoc ter tako skupno počastimo in oživimo Vo- laričev spomin. Ona društva pa, katera bi se ne mogla vdeležiti celotno, naj bi se udeležila vsaj po zastopstvu. Pro- simo tudi. da bi vsako društvo nazna- nilo svojo vdeležbo do konca tega me- seca „Odseku za Volaričevo slavnost" v Kobaridu, kakor tudi pesem, katero bi samo želelo peti. Tolminsko učitelj- sko društvo bo pelo sledeče pesmi : Gospodov dan, Slovan na dan, Pogovor z domom in Ne zveni mi. Splošna želja je pa, da bi veličastno \'olaričevo pe- sem „Slovan na dan" pela pred odkrit- jem spomenika skupno vsa vdeležena društva, zato jih tem potom vljudno prosimo, da bi blagovolila vpoštevati nnin ^plin Narod. kateri ceni svoje zaslužene inože, dokazuje s tem svojo zavednost. svojo zrelost; zato pa upamo. da bomo imeli cast marsikako cenjeno drustvo pozdraviti v Kobaridu. — in Kobarid ,vas sprejme z največjim veseljem ter se bo vedno s ponosom spominjal tega dneva. V Kobaridu, due 4. julija 190*>. Odsek za Volarkevo slavnost. Dekanijska konferenca duhovščine komenskega in tomajskega dekanata se bo vršila prihodnji Četrtek. dne S. t. m. Veselica šolskodomske inladine, ki se je vrsila, kakor smo uže naznanili v soboto ob 5. iiri popoludne in se je po- novila v nedeljo ob isti uri v veliki dvorani „Central", se je obnesla nad pričakovanje dobro. Nismo se rnotili. ko smo v zadnji številki rekli. da nam je učiteljski zbor zavodov „Solskega Doma" porok, da bomo videli in slišali kaj lepega ta dva dni. --¦¦ Najprej je sa- niozavestrio nastopil in pozdravil v vzne- senih besedah mnojjobrojno občinstvo učenec pripravljavnice „Malega Doma" Bogomil UdoviC tako-le: „Slavna gospoda! Prisrčno nas, učence in učenke društva „Solski Dom", veseli, da ste nas tudi letos počastili v tako obilnem številu. Hvala vam. Da- našnjo veselico priredili smo. da vam pokažemo. kaj smo poleg obveznih šol- skih predmetov ^e drugega se naučili. ki nam bodi v razvedrilo in zabavo. Do- volite mi. slavna gospoda! da izrazim na tem nies tu zahvalo svojemu vrlemu učiteljstvu. ki nas je poučevalo z jekleno potrpežljivostjo in izredno požrtoval- nostjo. — Srčna hvala tudi vsem Vam. navzočim in nenavzočim, ki podpirate to jjrekoristno društvo „Solski Dom" v (ioiici. Posebno zahvalo pa izrekam v imenu vseh učencev inučenk „Šolskega" in „Malega Doma" slavnemu društvu „Šolskega Doma" in njega vrlemu na- čelstvu ter mu kličem: Društvo „Šolski Dom" naj se čedalje razvija in cvete na slavo in cast našega naroda. „Solski Dom" naj živi!" Zastor se je pri drugi točki dvignil in pokazal se nam je na odru velik ženski zbor, ki je pel pod vodstvom g. učitelja K o rš i č a res lepo čvetero- glasen zbor „Pogled v nedolžno oko". S. Gregorčičevo deklamacijo ^Kmetski hiši" je z jasnim, odločnim glasotn in z lepim povdarkom deklamovala Zora Podmenik, gojenka II. tečaja pri- pravljavnice za žensko izobraževališče. „Üve utvi", to enoglasno pesem so pele učenke. katere je spremljal na glasovirju voditelj g. Benigar. Kompozicija je lepa ter so jo pevke krasno pred- našale. Dvogovbr „Prepirka med veli- kostjo in malenkostjo", ki je vspel dobro, sta prednašali gojenka I. tečaja pripr. M akuc Josipina in obrtnica Man z o n i, za kar gre hvala g.čni učiteljici A r k o. Naslednja točka je bil kuplet „Kofek", katerega je pela gojenka Pod- menik krasno. Veselila se je ,,Koieka", a nesreča je hotela, da ji je skledica s kofekom padla na tla. Žalostna nad to „hudo" nesrečo je pela otožno, a kmalu se je utolažila ter rekla, da si drugega napravi, ter vesela izginila z odra. I^ela je naravnost krasno. Njen cist, zvonk glas je lepo donel po dvorani. V na- slednji točki so nastopili mladi telovadci, katere je dresiral učitelj g. K o r š i č. To je bilo nekaj za občinstvo. Telova- dili so gibeno, spretno in precizno. Ploska- nju ni hotelo biti ne konca ne kraja. Pod vodstvom voditeljaL. Ben igarja so pele obrtnice vedno lepo pesem „Slovenskim mladenkam". Prizor „V soli" je bil kra- sen, (j. učitelj Koršič je s to točko pripravil občinstvu lep užitek. Na odru je bila postavljena cela učilnica, kjer je mladi učiteljček moško nastopal v svo- je m razredu ter pevajoč izpraševal in podučeval licence, kateri so mu tudi pevajoč odgovarjali in potem unisono končali. Občinstvo se je pri tem prizoru imenilno zabavalo. Ženski zbor „Na straži" z alt solo, katerega so pele go- innk'p nrinravlinvnico nnfl vsKlvnin ir nčitclja K o r š i č a je ugajal občinstvu, kar je kazalo viharno ploskiinje. Zadnja točka igra „Stara inamica" uspela je na splosno zadovoljnost prav dobro. G.čni uciteljici Pavli M a k u č e v i. ki je imela pri poučevanjn te igre mnogo truda, iskreno čestitamo ! (iospa Alirodolska je bila gojenka VI. razreda Ivanka Strel, limica. Zora, Rožica in Milka. njene ličcrc, sta bili učenki VI. razreda P e- č e n k o Lilija in S k r 1 Dragica. ter tičenki ill. razreda Stepančič liinka in Roznian i\larija: .lelenova. stara mamica je bila gojenka pripravljaviiice I. tecaja Sob an, Roza, kuharica pa Cus Olga, gojenka II. tečaja priprav- ljavnice. G.čna jMakučeva je svoje igralke tako pripravila za to lepo igro, da bolje ni mogla. Vse igralke so bile na svojem mestu ter resile svojo nalogo častno. Hvala učiteljskemu osobju za trud. V plačilo naj mu bode zavest, da se je trudilo zasveto narodno stvar, za podkrepitev slovenskega šolstva v Oorici. Uaeležba je bila v soboto velika, v nedeljo pa ogromna. V nedeljo je bila nanirec velika dvorana natlačena ob- cinstva. da malokaterikrat tako. Prire- ditve se je v soboto in v nedeljo ude- ležilo mnogo odličnih oseb. Tako je n. pr. v nedeljo posetil veselico tudi Nj. Prevzvišenost naš knezonadškof dr. Pran- čišek Borgija Sedej, šolski svetnik g. l$t. K r i ž n i č ter več drugih. Sploh smo se uverili. da je v vseh slojih slovenskega goriškega prebival- stva. ki je dobre volje. prodrlo nasproti vsem nasprotnim poskusom prepričanje, da so šolski zavodi „Solskega Doma" v Gorici in njih napredek in procvit najimenitnejša in najpozitivnejša trd- njava slovenstva v goriškem mestu. Samo razdiranje. — Pod tem na- slovom je priobčil četrtkov „Prim. List" jako umesten članek. v katerem člankar opisuje. da liberalci skušajo podreti, kar narede naši možje do- brega za naše ljudstvo. Vsem je znano, koliko so se naši možje truuili lan- sko leto, da bi po ceni preskrbeli na- šim kmetovalcem seno. To ogromno delo je prevzel dezelni odbor nase. „Primorski List" piše: Razume se tudi samo ob sebi, da se pri takem podjetju ne more vse gladko izteči. Splošno se pa priznava, da je deželni odbor izvrstno izvršil svojo na- logo. To priznanje izrekajo vladni krogi, pa tudi županstva. In vendar se je na- šel državni poslanec, Alojzij S t r e- kelj. ki je to delo javno grajal v držav- nem zboru. V interpelaciji, ki jo je sta- vil v zbornici na Dunaju dne 17. ;unija t. 1. in v kateri prosi vladne ponioci za seno tudi za 1. 1909. so tudi te-le be- sede: „Nakup in razdelitev sena naj se n e i z v r š i p o d e ž e 1 n e m o d b o ru v G o r i c i, marveč po o k r a j n i h glavarstvih, ki se sporazumejo z župani, da ne bo dobivalo naše ubogo kmečko prebivalstvo plesnivega in čisto pokvarjenega sena iz podpore, kar se je, žal, v zadnjem času zgodilo". Tako zahvalo je dobil dezelni od- bor! Mnoge občine so upale, dabovzel tudi letos dezelni odbor to zadevo v roke, a sedaj je upanje splavalo pi; vodi, kaj ti dezelni odbor se pač ne bo silil. Ta napad je izvršil Alojzij Strekelj brez povoda in edino-le iz mržnje do naših mož, ki sede v deželnem odboru. Kako se more ljudski zastopnik tako spozabiti. da hoče izroeiti to zadevo nemškim in laškiin uradnikom po na- ših glavarstvih rajši ko od ljudstva izvo- Ijenim poslancem deželnim odbornikom! Ali je policija bopa ko ljudski za- stopniki ? Alojzij Štrekelj je se svojo inter- pelacijo spet le podrl to, kar smo imeli dobrcga. Zanimivo je, da je poleg „Soče" objavil Strekljevo iiiterpe'acijo tudi „Kmečki glas", ki caplja za„Soco" vselej, ko upa, da bi lahko kaj razdrl, kar so naši možje zasnovali. Ali misli Strekclj, da so vladi neznani ncčedni slucaji. kiso jih povzro- rili nri lav zobozdrovnišlii atelier. Ordinira se: od 9. ure zj. do 12. dop. in od 2. ure do 5. popoldne. Dr. Ivan Eržen. zobozdravnik. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-A p oth e ke, Frankfurt A. M. Tudobi tozadevno brošuro brezplačno. POZOR! Edini specialist - oplik Goriea na Korim št. 13, priporoča svojo hogato zalogo optičnih predmctov kakor: raznovrsina o č a 1 a bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itj. se le po zdrav- niških pic-dpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov,. zdravniških toplorr.erov, kukal za lovce in hnbolazce, vdge za vino, žganje in razne druge tekočine, rrikioskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejotočno in po zmernih cenah, -- Cena blagu konkurenčna. Na željo se r>osilja blago tudi na dom. Za mnogobrojiia na roči la se toplo priporpca J. Priinožie, optik. Fani Dra&fiek, zaloga šrvalnih strojev Goriea, Stolna ulQca hiš. St. 2. P o iaja *troje tudi ua teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji to iz prvih tovarn ter najboljše kakovosli. Priporoča -, st^infoldsko pivo Ivnlke Heiniugliaus. uuuvno ])ivo. Torijo s<* tudi izWorua bris- ka in furlanska vina ter kraški loran. Izvrstua itnlija.11— ska in neniska kuhinja, Cimio /jnerne. Postrežba skrbna in tona. Ferdinand Baumgarfen. JMaznamio. Maimfakturna ti-govina IVAN MAltt'UZZI (dediči) se preseli s 3. juuijem t. 1. Ob euem uazuauja ceuj. odjemaleeui. da s 3. junijem do 30. juuija bo razprodajal vse svojo l»lau;o ki so sedaj nahaja ua T R A V N I KU (Piazza Grande) št 24 s 30°o do 50°0 popusta. u In št 11. BOHICil na Km 111. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje inia v za'ogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. --• Izvršuje in sprejema v poprav rii/iicne koleseljne in kočje. Popravila st izvšujejo točno. — |J^~ CtTlt IJÜtRTlt. ~W0§. naslednik T. Slabanja srebrčir in pozlafar u Eonci uio IofsIH IZ od ikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveiiim oskrbnistvom za vsakovrstna izgolovila cerkvenega orodja Placuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izkijučena. Cenike gratis iranko na dom. Imate že šivalni stioj? A'o ea nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in uajboljšega izdelka. Pc dolg »letnih skušnjah sva prisla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le uajboljši. Qripal-tTictoria stroji «.u-:,,,, še po 10 letni uporabi brezšumno. Oriyinal-Victoria stroi so nepiekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Qriginül-Victoria stroi so m]VuVv^n-^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Origins-Victoria stroi so najboijsi nn^k vseh dusedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarnaa (odgov. L Lukežič.)