ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DAJATVE BISTRIŠKIH PODLOŽNIKOV RAFAEL OGRIN Sredi poti med Vrhniko in Borovnico, ob izviru Bistre, leži nekdanji kartuzijski sa- mostan, po letu 1782 državna last, nato graščina, danes pa gozdarski, lesni in lovski oddelek Telijiiškega muzeja Slovenije. Nekdanje obsežno samostansko gospostvo se je razprostiralo na desnem bregu Male in Velike Ljubljanice od izvira v Močilniku pri Vrhniki do Podpeči, od tod dalje proti jugu preko Preserja in Rakitne do Slivnice (1114m), dalje mimo Cerknice na Škrilje (734 m) in proiti severu preko Ljubljanske- ga vrha (815 m) zopet do izvira Male Ljub- ljanice. Ta zaokrožena posest je merila tri kvadratne milje ali nad 22,5 kvadratnih ki- lometrov.' Ločeno od te posesti je imel samostan še kmetije v Podlipi, ob Tunjici in v Mali Ligojni, več kmetij onkraj Save na Goirenjskem, nadalje vinograde na Vi- pavskem, oljčne in vinske nasade pri Pasji vasi (Dekanih) ter solarne pri Kopru, po- zneje pri Trstu, dokler jih ni moral samo- stan leta 1732 odstopiti cesarju. Skupno je imel samostan okoli 600 večjih in manjših kmetij, domcev in bajtarjev. Vse gospostvo je bilo razdeljeno na 16 žu- panstev in sicer na županstvo Verd z vasjo Mirke, županstvo Zavrh z vasmi Dražica, Laze, Lašče, Pristava, Dol, Goričica, Poko- jišče in Padež; županstvo Borovnico z vas- mi Pekel, Ohotnica in Prevalje, županstvo Sobočevo z vasema Brezovica in Niževec. Nadalje županstvo Rakitna na Rakitniški planoti, županstvo Begunje in Bezuljak v Menišiji, prva z vasmi Selšček, Topol in Brezje, druga z vasema Dobec in Kožljek. Pri Cerknici je ležalo župamstvo Loško, nekdanji plemiški dvoirec. Dalje je samo- stan dokupil leta 1725 nekdanji deželno- knežji županstvi Kamnik z vasmi Prevalje, Goričica in Pekel ter županstvo Preserje z vasmi Spodnja in Zgornja Brezovica in Podpeč. Ločeno je bilo županstvo Podlipa in štiri županstva onkraj Save na Gorenj- skem: Rašica, Topol pri Mengšu, Šenčur pri Kranju'in Moravče. Slednjič je imel samo- stan še županstvo v Planini pri Vipavi. Samostansko gospodarstvo je bilo skraj- no avtarkično: vse, kar je samostan potre- boval razen blaga za oblačila, je imel ali prideloval sam. V lastnem gospodarstvu je imel tri pristave, svoj ribji lov v Mali in Veliki Ljubljanici, Lubiji, Bistri, Borovni- ščici, Zali in Cerkniškem jezeru. Vino je do- bival ž Vipavskega, olje iz Pasje vasi (De- kanov) ter sol iz Kopra ali Trsta. Poleg tega je dobival samostan od svojih podlož- nikov še dajatve v denarju, naravi in de- lovno moč ali tlako. Tlaka je bila dvojna, odrejena ali iie- odrejena. Pri prvi je bilo delo, ki so ga morali podložniki opraviti, določeno; pri drugi pa je bilo določeno le število dni, ki so jih morali podložniki opraviti na teden ali leto. Podložniki samostana Bistra so imeli odrejeno tlako. V prvi vrsti je bila naloga podložnikov, da so obdelovali tri samostanske pristave. Prva je bila pri samostanu. Obsegala je njive za 110 mernikov posetve, velik vrt in travnik, kjer se je nakosilo 100 voz sena. Druga pristava je bila na Padežu, kjer je bil travnik za 20 voz sena. Tretja je bila pri plemiškem dvorcu Loško, kjer sta bila dva velika vrta, njiva za 120 mernikov po- setve in trije travniki za 58 voz sena. Podložniki županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo so morali obdelovati vrt in njive pri samostanu, sejati in pleti, žeti žito in ga spravljati v kozolec. Žito so mo- rali nato omlatiti in prerešetati. Prav tako so morali žeti in meti proso. Nadalje so mo- rali kositi, sušiti in spravljati seno tako pri samostanu kaikor tudi na Padežu. Sekati so morali stavbeni les in drva za samostan in opekarno, dovažati drva in kamnje za apnenico ter led za ledenico. Popravljati so morali poslopja in ceste. Za lov so do- stavljali lovce in gonjače. Izmenoma so eno leto verdski, drugo leto pa borovniški podružniki prevažali samostance v Ljublja- no, kjer je imel samostan svoj dvor. Največji del tlake so morali opraviti podložniki zgoraj naštetih županstev. Dru- ga županstva so imela lažjo tlako. Podlipski podložniki so morali vsako četrtletje izkidati samostanske hleve, mla- titi žito, pripravljati drva in jih spravljati v samostan. Županstvo Loško je imelo premalo pod- ložnikov za obdelovanje pristave. Zato so morali pomagati podložniki županstev Be- gunje in Bezuljak. Ti pa so se branili de- lati na Loškem, ker je samostan kupil to posest šele leta 1662 in je bila ta tlaka pre- ko iiste, ki so jo morali podložniki oprav- ljati pred tem nakupom. Prihajali so na tlako okrog poldneva in odhajali, preden je sonce zašlo. Medtem so pa delo le hlinili. Samostan je imel veliko škodo, ker so ob žetvi naželi več plevela kot žita. Samostan je zato s podložniki teh dveh županstev 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sklenil posebno pogodbo, v kateri se je ob- vezoval, da jim bo dajal za večjo tlako na leto 10,5 mernika pšenice in 20 mernikov ovsa. Delati pa so morali brez hrane. Poleg tega so vozili s Cerkniškega jezera steljo, za kar so dobivali za vsako vožnjo po 6 krajcarjev. Štiri županstva onkraj Save na Gorenj- skem, kakor tudi županstvi Kamnik in Pre- serje so odplačevali tlako z denarjem, prva zaradi oddaljenosti, zadnji dve pa je samo- stan tako prevzel ob nakupu. Županstvo Rakitna je bilo siploh oprošče- no vsake tlake, tako delovne kot tudi v de- narju. Na vprašanje rektifikacijske komi- sije, zakaj je to županstvo brez tlake, je prelat odgovoril, da je tako že »ab antiquo« — od nekdaj. Kot tlako so šteli tudi tovorne vožnje, s katerimi je ibil samostan v zvezi s svojimi jKJsestvi na Vipavskem in v Istri. Samostan je razlikoval dvojne tovorne vožnje: velike in male. Na veliki tovorni vožnji so morali podlipski podložniki prepeljavati vino z Vipavskega. Vsaka cela kmetija je morala opraviti eno tako vožnjo, to je, prepeljati tovor vina (dva mala sodčka, ki sta držala okrog 100 bokalov vina), kar je šibek vol prav lahko spravil z Vipavskega v Bistro. Podložniki iz Menišije (Begunj in Bezulja- ka) so morali prenašati vino in olje iz Pasje vasi (Dekanov) in sol iz Kopra ali Trsta. Podložniki iz županstev Verd, Borovnica, Za vrh in Sobočevo so namesto vožnje plače- vali od cele kmetije po 3 fl 58 kr, od mamjše kmetije pa sorazmerno manj. Ta denar so lahko tudi sami odslužili, če so sami do- stavljali vino z Vipavskega. Malih tovornih voženj so se morali ude- leževati podložniki "vseh zgoraj omenjenih županstev. Z njimi so se prevažala živila in druge potrebščine na Vipavsko in v Istro. Poleg tega so tovorniki morali pomagati oib trgatvi in s konji prenašati nabrano grozdje v kleti. Podložniki iz Menišije so oskrbovali v prvi vrsti Pasjo vas, Koper ali Trst, podlož- niki iz Podlipe kakor tudi iz županstev Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo pa dru- ge kraje kot Planino, Gabrje, Erzelj in Št. Vid, kjer je imel samostan svoje vinograde in kleti. Vsaka cela kmetija je morala plačevati za malo tovorno vožnjo po 1 f 1 8 kr, manjša sorazmerno manj. V prvi vristi so uporab- ljali za te vožnje podložnike, ki so imeli zaostanke v dajatvah, da so tako laže pla- čevali svoje dolgove. Kolikor ni bilo mogoče z veliko tovorno vožnjo spraviti vsega vina z Vipavskega, je bil za to predviden še poseben prenos, ka- terega je samostan posebej plačal. Skupno število vseh takih voženj je bilo okrog 250. Ko je bilo vse vino dostavljeno, so vsako leto napravili obračun. Za vsak kraj na Vi- pavskem in v Istri, kamor so hodili samo- stanski tovorniki, je hil določen zaslužek, ki se je gibal po oddaljenosti krajev med I fl in 2 fl. Mitiiino so morali tovorniki sami l)lačevati. Tlaka je bila s hrano in brez nje. Naj- večkrat so dobivali tlačani samo kruh. Ce so na tlaki prenočevali zunaj doma, so do- bivali poleg kruha še moko in slanino, da so si kuhali sami, ali pa so dobivali že ku- hano hrano. Dovoz kuriva, kamna in peska je bil brez hrane. Po opravljeni tovorni vožnji je dobil vsak tovornik maseljc vina, kos kruha in na štiri osebe pol bokala kaše. Po izjavi ob rektifikaciji je jjorabil samo- stan za prehrano tlačanov 200 mernikov žita. Koliko dni so morali podložniki tlačaniti, je težko zanesljivo ugotoviti. V prvotnem seznamu podložnikov, kjer so bile vpisane vse njihove dajatve, je bilo vpisano za vsa- kega posebej tudi število tlačanskih dni. Polzemljaki županstva Verd, Borovnica, Zavrh in Sobočevo so imeli po 12 vprežnih in 58 ročnih delovnih dni na leto, to je, manj kot poldrugi dan na teden, medtem 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ko so podložniki nekaterih drugih gospo- stev imeli štiri do pet dni tlake na teden. Vsi drugi podložniki so bili manj obreme- i njeni. Polzemljaki v Begunjah in Bezulja- j ku so moirali delati na leto štiri dni z vpre- j go in štirinajst dni ročno. Podlipčani so j imeli le 30 ročnih delovnih dni. Cetrtzemlja- j ki so tlačanili polovico manj kot polzemlja-1 ki. Podružniki so delali po 50 dni, bajtarji j po 40 ali 30 dni na leto ali pa /tudi manj. j Proti tej prijavi je prelat pozneje ugo- i varjal in trdil, da se je to pomotoma prija- i vilo. Zahteval je, naj se vpiše za vse pod- I ložnike enako, to je, da so dolžni tlačaniti i toliko dni, kot je to običajno na Kranj-1 skem. Trdil je, da prihajajo podložniki zelo i pozno na delo, da pošilj ajo na tlako nedo- j raslo mladino in najslabšo živino, tako daj se večkrai komaj v treh dneh opravi, kar bi I se lahko naredilo v enem dnevu. Če se i zahteva zato kak dan več tlake, kot je j predpisano v podložniških knjižicah, na-, daljuje prelat, se podložniki takoj pritožijo i na okrožni urad. Rektifikacijska komisija i je prelatu ugodila. ' Po prelatovem pojasnilu k prijavi za: rektifikacijo naj bi potreboval samostan le' okrog 275 vprežnih dni in 1020 dni ročne! tlake na leto. Po »Informaciji o tlaki«, ki jo • je izdelal samostan za vsako županstvo po-1 sebej in kjer je popisana vsa tlaka, našteto ■ število podložnikov, ki jo mora opraviti,' koliko dni je za to potrebno in kjer je do-' ločeno, koliko hrane dobijo podložniki pri i delu, je prelatova prijava prenizka in je i bilo število tlačanskih dni skoraj enako številu, ki je bilo vpisano v prvotnem pod- loižniškem seznamn. Po iem številu je bil j samostan ob rektifikaciji tudi obremenjen I med prejemki. i Za tlako sio bili podložniki nekoliko od- i škodovani s sekanjem lesa v samostanskih 1 gozdih in z njegovo prodajo v Ljubljano, j Samostan je imel ogromne gozde, od katerih ' je bilo nekaj prihranjenih za samostanske ; potrebe, v nekaterih pa je bilo dovoljeno • sekati tudi še podložnikom županstev Verd,: Borovnica, Zavrh, Sobočevo, Preserje, Kam-' nik in Rakitna. Za pravico sekanja so pla- j čerali majhno pristojbino. Za rezanje lesa j so imeli srenjiske žage, tako na primer soj stale ob izviru Ljubljanice kar štiri takei žage. Les in drva so prodajali v Ljubljano. Ta je potrebovala velikjo lesa in bistriški podložniki so vedno bolj izrabljali dovolje- nje iza sekanje. Samostan je hotel vzeti to tngovino v svoje iroke. Temu se je uprl ljub- j Ijanski magistrat in s pritožbo na Dunaj i dosegel, da je moral samostan pustiti i>od-j ložnikom prosto prodajo. Seveda so natoj samostanski podložniki še bolj izkoriščali! svoj privilegij. V rcktifikacijski prijavi se ; pritožuje prelat, da bo po krivdi »oderu- i škega« ljubljanskega magistrata v treh le-' tih ves bukov les izsekan, »neumni« kmet ? pa ne uvidi, da je to v njegovo največjo < škodo. Ce bo gozd izsekan, tudi kmet ne bo mogel plačevati svojih dajatev, kaj šele, če se davki povečajo. Pravica podložnikov, da so lahko sekali les v samostanskih gozdovih ! in ga smeli prodajati, je podložnikom nam- \ reč zelo olajšala plačevanje davkov in dru- i gih denarnih obveznosti. Dajatve podložnikov v naravi so obsega- le večinoma krušna žita kot pšenioo', rž, ječmen in ajdo. Skupno je dobival samo- stan od podložnikov okrog 1000 mernikov krušnega žita (pšenice, rži, ječmena), okrog 500 mernikov ajde, kakšnih 1150 mernikov ovsa in 380 mernikov prosa. Poleg žitaric so dajali podložniki tudi nekaj nad 3700 jajc, 80 kokoši in 40 funtov prediva. V denarju i so plačevali kot najemnino 1535 fl na leto. i Nasprotno so donosilci najemniškega žita, prejemali od samostana 60 hlebov kruha in ; mernik kaše za kuhanje. Pri oddaji prosa , v vrečah so dobivali za vsak mernik osmin- i ko bokala vina, nabiralci desetine pa letno 12 fl. Župani so bili tlake prosti. Za izterja-: vanje dajatev in za druge dolžnosti pa so dobivali, kadar so prišli v samostan po; opravkih, hrano in nekaj denarja v skupni j vrednosti 150 fl. Na velikonočni ponedeljek i so morali župani prinesti samostanceni po-, gače in pirhe. Osem županov z Verda, Bo- rovnice, Zavrha, Sobočevega, Begunj, Be- zuljaka, Rakitne in Podlipe je moralo dati prelatu vsak po 12 parov, upravniku po 8 parov, sodniku po 2 para pirhov. Prvi štirje župani so morali preko tega dati prelatu še'; eno krono (1 fl 52,5 kr) in tri pogače, uprav- niku po dve pogači, sodniku eno pogačo. Drugi bratje so dobivali par pirhov in po- j gačo. Zadnji štirje župani so dajali vsem j bratom po dva para pirhov brez pogač, j Samostan jim je dajal ob tej priliki kosilo j in malico, vino so pa morali sami plačevati, j Še neko dajatev so imeli bistriški pod- > ložniki. Ta je bila v zvezi -z deželskim sod- \ nikom, ki je imel svoj sedež v Bistri. Ob j cerkvenih proščenjih je pobiral sodniki sodni denar in sicer v Borovnici in Soboče- i vem od vsake cele kmetije po 12 soldov i (7kr), v Begunjah, Bezuljaku in Verdu odi vsakega ognjišča po 1 repar (4kr), na Pa-{ dežu in Pakem vsako leto po 6 reparjev. Dajatve, ki jih je moral dajati bistriški podložnik, so pregledno vidne iz listine, ki je ohranjena v privatni zbirki. Listina je sicer iz leta 1800, ko je bilo samostansko; 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO posestvo Že v državni upravi, vendar se te- daj dajatve niso 'bistveno spreminjale. To leto je bila popisana zapuščina triosminske kmetije v Verdu ih. št. 13, kamor se je pri- ženil leta 1768 Gregor Sternen, praded sli- karja Matevža Sternena. Posest je nato po- dedoval slikarjev stari oče Tomaž. Kmetija je obsegala 13 njiv, 11 travnikov, 5 delov gozda in pravico do letno šestdnevne upo- rabe srenjske žage. Donos posestva na leto je bil ocenjen na 9411 14 kr. Letne dajatve so bile: i t. Deželnemu knezu fl kr d fl kr d Kontribucija........ 2 9 3/4 Davek........... 2 18 1/4 Mesni krajcar....... 12 Prispevek za vojaf;ke name- stitve .......... 6 4 46 2. Gospostvu a) v denarju Najemnina......... 5S Pravica sv. Jurija...... 31 1/4 Pravica sv. Martina..... 32 a'4 Pustna pravica....... 20 3/4 Denar za najemninski oves . . 1 3 23 2/4 b) v naravi 2il bokalov najemninske pšeni- ce po 6 1/2 kr ...... 2 16 2/4 3 1/4 bokala kaše po 9 1/4 kr . 30 25 1/2 bokala prosa v vrečah po 4 5/8 kr........ 1 57 2/4 7 1/2 povesma prediva po 1/2 kr 3 3/4 2 kobala= 8 bokalov tlačanske- ga ječmena po 2 fl 22 kr . . 5 19 2/4 10 bokalov kupnopravnega ječ- mena po 4 1/2 kr..... 45 7 1/2 jajc po 1/4 kr ...... . 17/8 3 3/4 pesti prediva po 1/2 kr . . 1 7/8 10 66 3. Kaplanu n a V r h n i k i 6 bokalov pženice po 6 1/2 kr . 3i9 6 bokalov prosa po 4 6/8 kr . . 27 3/4 9 soldov ali........ 5 2 povesma prediva po 1/2 kr . 1 1 12 3/4 4. Z o r n i č a r j u 6 bokalov pšenice po 6 1/2 kr . 39 39 5. Učitelju na Vrhniki 3 bokade pšenice po 6 1/2 kr . . 19 1/2 6 bOikalov prosa po 4 5/8 kr . . 27 3/4 9 soldov ali........ 5 52 1/4 6. Cerkovniku v Verdu 3 bokale pšenice po 5 1/2 kr , 19 1/2 6 bokalov ajde po 4 1/4 kr , . 25 2/4 9 soldov ali........ 5 50 Vsota letniii dajatev..... 22 39 2/4 2S 39 2/4 ali 24 odstotkov letnega donosa. Ce se od letnega donosa ... 94 14 odštejejo dajatve...... 22 39 a'4 ostane čisti donos...... 71 34 2/4 Skupno je moral podložnik oddajati če- trtino donosa, tri četrtine so mu pa ostale za lastno uporabo. Vrhničani so bili mne- nja, da se Virjanom ni nikoli slabo godilo. OPOMBE Viri: Glavni urbar samiositana Bistra v 2 delili iz leta 17t29; Rektifikacijski dom. akti št. 2, po- sitojnisko oknožje (oboje v Državneim arhivu SRS v Ljubljani). 1. Hitzing«r, Das Kartliauserstift Freudental; Klun, Archiv für Land, gesch. 2. u. 3. Heft, 1854. — 2. Kobal = 2 mernika = 32 bokalov = 54 litrov. 168