239. številka. Trst, v četrtek 18. oktobra 1900. Tečaj XXV „Sdlnost,, I .naja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ <» _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-fofbe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon ftt». »70. &din cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogodi i Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani riovisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sme-jema upruvniŠtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia Štv. 12. Upravnlštvo, in sprejemanje inseralof v ulici Molili piccoio štv. 3, II. nadatr. I«iajatoij in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „Edinost*4 v Trsta Kalo se delajo volitve v Istri! * (Zvršetek.) Kaj hočete, da vam rečem o volitvah v poreSkera okraju? Po onem krasnem in junaškem narodu so uprav bljuvali po zadnjih volitvah po raznih irredentovskih in lažilibe-rainih italijanskih in nemških novinah ; slikali so ga kakor da je najhuji tolovajski narod. Ali tolaži naj se : sod daje od sebe, kar ima v sebi. . .! Ali, ko že govorim o tem, naj mi bo dovoljeno navesti dogodek, ki ga je doživel jeden mojih mladih prijateljev in ki nam kaže blago ali tudi žarko srce našega siromašnega seljaku. Bilo je ravno za čas volitev leta 1897., ko je moj prijatelj šel iz Višnjana proti Ka-rojbi. Na poti je srečal nekega visokega ali razmršenega ter slabo oblečenega kmeta. Ta moj prijatelj je bil pravnik, torej je nosil meščansko obleko. Kmet se je čudil, kako da ta pravnik tako lepo hrvatski govori. Iz-prašavši ga, kaj je in odkod je, ter doznavši, da se misli posvetiti odvetništvu, je kmet izrazil željo, da bi moj prijatelj prišel za odvetnika v Poreč. In tedaj je potegnil iz žepa svojo novčarko, v kateri ie bil shranjen jeden dosetak, katerega je ponudil pravniku z besedami: « Vzemite to, potrebovali boste v šoli ; dal bi vam več ali — nimam! Ako bi vam pa trebalo, pišite mi, nabirati hočem po vasi. Samo pridite pozneje v naše kraje, da bomo tudi mi imeli svojih ljudij, kajti do onih, ki so sedaj, nimamo zali panj a !» Na tak način ne postopa tolovajski narod ; ali tolovajsko postopa oni, ki takemu n »rod u krati šolo in na o b r a ž b o , a to le zato, da izkorišča nevednost tužnega seljaka. Ali povodom zadnjih volitev so se gospoda poreška vendar bali zavednosti tega naroda, kajti volilne komisije so bile spremljane od vojakov. Tudi tedaj se je — pod varstvom bajonetov — popravljalo glasovanje volilcev na korist italijanske irredente ad maiorem Italiae gloriam. Razni najeti ljudje so glasovali po 6- 7- in večkrat. Ako je kdo naših opazil to in prijavil, so ga takoj odveli z mesta po orožnikih, češ, da širi nemir. Naših ljudij niso pripuščali na glasovanje iz jednega ali drugega razloga, kakor oni že znajo tako. Da, izdan je bil nalog, da nikdo, ki ni volilec, ne sme v volilni kraj — seveda je veljalo to le za Hrvate; tako, da je celo jeden dr. Laginja moral čakati na Va- brigi, kajti v Tar ni smel, dočim se Porečani tam slobodno mešctarili. Se jedno lepo iz Tara. V listah za V. kurijo nista bila vpisana oče in sin. Vložila sta utok ter priložila krstni list sina, na katerem je župnik potrdil, da oče še živi. Sina so vpisali v liste, oče ta pa ne, ker da ni dokazano, daje dovršil 24. leto!!! Evropa strmi ! Na tak način so postopali z našim narodom! V tem narodu je vse kipelo; naj-priprosteji seljak se je zgražal na kratkovidnosti vladnih organov, ki so kumovali takemu postopanju. Ali vsaki dan je donesel našim volilcem novih dokazov, kako više oblasti skrbe in mislijo zanje. Da obrani Italijane, ki so mešetarili okolo, dala jih je vlada spremljati od vojakov, in ■ to proti našemu narodu, ki noče nikomur storiti kaj hudega, ako niso izzivanja dosegla uprav mejo brezobraznosti. No, proti na-hujskani in pijani druhali, izobraženi in neizobraženi, ki vsakega Hrvata žali in napada iz jednostavnega razloga, ker je Hrvat in ne renegat, proti taki druhali vojaki niso branili v Poreču naših volilnih mož V. kurije. Onega dne ni bilo v mestu nobenega vojaka. Da, ko so naši čuli neke grožnje in so radi tega zahtevali na okrajnem glavarstvu, naj jih jeden orožnikov spremi iz mesta ven, ni se jim dovolilo niti tega, in so pozneje res morali bežati, da ne puste v mestu svojega življenja. Druhal je navalila za njimi in jih obsuvala s kamenjem. Med tem pa so se italijanski volilni možje mirno vozili na svoje domove, a na v s a k i k o č i j i j e s e d e1 po jeden orožnik!! * Že vse to je bilo od sile. AH ko so nedeljo potem, dne 15. marca 1897, Porečani napadli Vrvarane, došle k maši, več njih težko ranili ter zopet grozili, da bodo z glavami naših volilnih mož 4. kurije igrali po trgu kakor s pomarančami, ako dne 17. marca pridejo na volišče, tedaj je bil le jeden glas po vsem okraju: «Nikdo noče braniti naših volilnih mož, a oni morajo vendar iti volit in braniti jih hočemo — mi sami !» In res, v torek dne 17. marca 1897 je stalo pred Porečem preko 4000 (štiri tisoč) oboroženih ljudij, doŠlih, da branijo življenje svojih zaupnikov, da branijo svoja prava. Žalostno je za vsako državo, v kateri je miren, pošten in marljiv poljedelec prisiljen, ria nastopa na tak način. Seveda, da so si na nasprotni prizadevali, da bi odgovornost odvalili od sebe, in to s tem, da so čr- nili in smradili ta nesrečni ali junaški narod! Niti zmenili se niso za to, da so dejstva vse drugače govorila. i u kaj naj bi pisal dalje-o zadnjih volitvah ? Saj že to, kar sem povedal gole resnice, meče več nego žalostno luč na to «satrapijo». Samo to naj si zapomnijo vladajoči krogi, da oni sicer morejo nadaljevati s prizadevanji, da svet ne vidi resnice in da se mu kažejo Potemkinove vasi ter da morejo še popravljati volilno srečo, ali vsakako se tudi njim, prej ali slej, slabo konča ta igra, ker: Denn das ist der Flueh der bosen T bat, Dass sie fortzeugend immer Boses muss gebaren ! Delovanje jol društva „Edinost" v minolem društvenem leti (Poročilo, sestavljeno po tajniku, dru. Edv. S 1 a v i k n.) Tudi po volitvah je odbor prirejal javne shode in sicer na 2. in 9. septembra pri sv. Jakobu v Trstu, oba ob velikanski udeležbi, a dne 23. septembra se je udeležil shoda v Babičih. Shod dne 2. septembra je imel namen, da spomni vlado na nje dolžnost v perečem vprašanju radi slovenske ljudske šole v Trstu, ki se vlači že 16 let, ne da bi mogli doseči vsaj konečno rešitev (pa bodisi tudi neugodno) v zadnji vladini instanci, da se potem tabko obrnemo na upravno sodišče. Na shodu se je pojavila nezaslišana ogorčenost proti nezaslišanemu postopanju vlade v tem vprašanju ter je bila vsprejeta resolucija, ki poživlja vlado, da nam vendar e n-enkrat da definitiven odgovor na našo prošnjo. Ob enem je bilo sklenjeno, da se obrnemo do vseh Slovanov v Avstriji in zunaj Avstrije za materijalno pomoč v svrho vzdrževanja šol. II. Shod pri sv. Jakobu pa se je pečal s predstoječim ljudskim štetjem. Govorniki so opozarjali na kričeče krivice zadnjega ljudskega štetja, pootičevali ljudstvo, kako se mu je ravnati letos v tem pogledu ter so bile sprejete primerne resolucije, zahtevajoče, naj vlada prevzame operat v svoje roke, ali vsaj strogo pazi na to, da se ne ponovijo take krivice kakor dosedaj. V kratkem izda politično društvo »Edinost« kratek pouk za ljudstvo, kako se ima vesti posebno glede naredb o občevalnem jeziku. Poleg tega se je imel baviti odbor z drugimi manj i mi opravili. Branil je povsod tolikokrat kršene narodne pravice primorskih Slovencev, in sicer je branil po intervenciji na vladi in s pritožbami. Pridruževal se je narodnim slavjem ali po zastopnikih ali pa po pismenskih čestitkah. Omenjam posebno slavje petdesetletnice škofovanja največega Jugoslovana, v obče obožavenega škofa Stross-maverja (Viharno vsklikanje), kateremu je odbor čestital po primerni brzojavki. V zadnjem času pa se je začel odbor pripravljati na volilno borbo za predstoječ državnozoorske volitve. O vzrokih prezgodnjega razpusta državnega zbora in vsled tega nastalem položaju Vam bo poročala spret-nejša moč. Omeniti hočem le, da je odbor že pričel svoje delo s tem, da se je obrnil na vlado za pravično razdelitev volilnih sekcij po Istri in za pravilno izvrševanje volitev. Prihodnji odbor pa bo imel težavno nalogo, izvojevati volilno borbo, v kateri pa društvo »Edinost« računa na pomoč vseh onih^ ki ljubijo svoj narod. No, o tem bo govora v poznejši točki današnjega dnevnega reda. Najbolj pa se je odstopajoči odbor posvetil nalogi, vzbujati mej ljudstvom narodno zavest in ponos, vcepljati mu ljubezen do svojega naroda in materinega jezika, navduševati je za skrajno berbo proti brezobzirnemu našemu sovražniku in vzajemnost in slogo mej seboj. In v tem obziru je seme obrodilo dobrega sadu. Povsod smo opažali, kako napredujejo narodna zavest, rodoljubje in navdušenje za našo sveto borbo, kar se je prikazovalo po obili udeležbi in živem zanimanjem na shodih političnega društva » Edinost* in na narodnih slavnostih, v društvem gibanju in vseh pojavih javnega življenja. In posebno to nas navdaja z radostjo, da se pri nas v Trstu in Istri še ni pojavil Črv, ki skoro povsod razjeda vse javno delovanje — domači prepir. Tu v Trstu in Istri vidimo še ganljiv prizor, kako se Slovenci in Hrvatje iz različnih slojev, delavec in gospod, uradnik in obrtnik, posvetnjak in duhovnik borijo v bratski slogi, rama ob rami za napredek in blagor našega naroda, le-tu porabljamo vse svoje sile proti v n a n j e m u sovražniku in ne zdi se nam potrebno, da bi najboljši d e 1 svojih moči izčrpali v borbi brata proti bratu. (Splošno pritrjevanje.) In le tej neskaljeni slogi imamo se zahvaliti za svoje razmerne vspehe. P * > I) ], I S T E K Zgubljeno življenje. Slika: S 1 h v o I j u b P o d s 1 a p i n s k v. Po obedu je Marijana poučevala svojo nečakinjo, kako se ima vesti v službi. Veš Micika — tako jej je pripovedovala — svoji gospodinj i moraš reči vedno »milostljiva gospa«; ee boš govorila z gospodom, mu moraš reči »milostljivi gospod«. in dvema hišnima hčerama moraš tudi reči »milostljivi gospici«. Sicer te vse drugo že nauči sedanja sobarica, ki se poroči in ostane le še par tednov v službi, in sicer zato, da nauči tebe vsega, kar je potrebno. Zdaj pa je čas, da odidevi, da te predstavim tvoji bodoči gospodinji. In odšli sti. Micika pa je po poti zopet občudovala velike ulice, krasne palače in čudne izložbe. Ona, ki je živela vedno v svoji domači vasici, ko ni prišla v svojem življenju še nikdar iz svojih domačih gorft, ona si je p red s ta v-Ijela ves svet tako, kakor je bil v njeni domači vasi, v njenih gorah. j^In ko je videla, da je tu mnogo, mnogo drugače, nego si je ona predstavljala, se jej je zdelo, da je v nekem novem, drugem svetu. In zopet jej je postalo nekam tesno pri srcu in stavila si je vprašanje : Kako bo zanjo to novo življenje, kako se razvije njena bodočnost ? Mej tem se je Marijana ustavila pred veliko in lepo palačo in pritisnila na mali gumb na zidu. Znotraj je pozvonilo in za hip so se odprla vrata, za katerimi je stal slu-žabnik-vratar v livreji. Mož je vprašal naši znanki, kaj želiti. Marijana mu je povedala s par besedami namen prihoda in vratar jima je velel vstopiti, velč jima, naj gresti po stopnicah v prvo nadstropje. In obe — Micika in Marijana — sta stopali po stopnicah, pogrnjenih s finimi preprogami. V prvem nadstropju jima je prišel nasproti drugi služabnik v livreji. Tudi ta je vprašal, kaj želiti ? Marijana mu je povedala, on je pogledal Miciko po strani, zmignil z rameni, jima velel vstopiti v sprejemno sobo in je odšel. Marija je sela v fotelj elegantne spre-jemniee, ter je velela Miciki, naj stori isto-tako. Tudi Micika je sela. Ogledovala si je opravo v sobi. Zagrinjala na oknih so bila svilena, fotelji in naslonjači prevlečeni z bar- i žunom. In one proge po tleh ! Pri njih doma ! še za postelje niso imeli tako lepih pregrinjal ! Še nikdar ni videla kaj tacega ! Mi-t cika je bila pač večkrat pri učitelju ali ' župniku, in videla je, da so imeli tam jako ' lepo, a tako lepo, kakor je tukaj, ni videla niti pri župniku niti pri učitelju. In oni slu-i žabniki, ki so hodili okoli kakor strahovi, I tako skrivnostno, vse to se jej je zdelo, kakor bi bila v kakem začaranem gradu. In njeno dušo je objela neka temna slutnja ; neki notranji glas jej je skrivnostno govoril, da ona ne izide srečno iz te palače. Ko sti tako, vtopljeni vsaka v svoje misli, čakali kakih deset minut, začulo se je šumenje obleke in na pragu se je prikazala gospa Angela Orsini, soproga velikega trgovca Frančiška Orsiuija, lastnika ene najimenitnejših tržaških trgovskih hiš : F. Orsini in sin. Ob vstopu gospe Orsini sti ustali obe, Marijana in Micika, in se jej globoko priklonili. Micika sicer ni bila navajena in se ni znala priklanjati, a ob vstopu gospe Orsini, svoje bodoče gospodinje, je sledila nekako instinktivno izgledu svoje tete in napravila je tudi ona globok poklon. Gospa Orsini je velela obema sesti in sela je tudi sama. B'la je to gospa blizu petdesetih let, elegantne, iraponujoČe zunanjosti. Poznalo se jej je na prvi hip, da v svojem življenju še ni imela nikdar druge skrbi, razun one za ohranitev svoje telesne lepote in skrbi za svoje lastno udobnost. Ona je par trenutkov merila Miciko od nog do glave, a potem se je obrnila proti Marijani, rekŠi : — Torej to je ona deklica, katero ste mi priporočila za sobarico .J — Da, milostljiva gospa! — Dobro! Dekle mi ugaja, nadejam se, da se kmalo priuči za svojo službo. No, kako vam ugaja tukaj ? S slednjim vprašanjem se je obrnila do Micike, ki je odgovorila naivno : — Lepo je, milostljiva gospa ! — Ce vam ugaja, se že priučite. Samo obleko vam priskrbimo drugo. Sedanjo oblek lahko pošljete domov. Nato je gospa Orsini stopila k steni ii* pozvonila. (Pride še.) V tem delovanju za probujo in složnost naroda nam je, poleg shodov, glavno sredstvo naše društveno glasilo »Edinost«, ki je vedno o s t a 1 o z v e s t o s v o j e m u geslu, svojemu imenu, svojemu programu. Ivaš list navdušeno in nevstrašeno stoji na braniku slovenske vzajemnosti, vzlie vsem ojstrim napadom od raznih, tudi domačih strank in oseb, ter neutrudno pmbuja narod in ga izobražuje ter navdušuje /a narodne idejale. Največjo zaslugo na tem ima glavni urednik gospod M a k s o C o t i e, ki je listu posvetil vse svoje moči, vse svoje nemale zmožnosti in kateremu je letos odbor izkazal svoje popolno priznanje in zasluženo zahvalnost s tem, da je primerno oslavil spomin desetletnice, odkar stoji gospod Cotič našemu listu na Čelu. Priznanja, ki so dohajala gospodu Coticu od vseh strani, naj mu bodo v dokaz, da stoji na pravem stališču in da si je zbral prava sredstva in pravi smoter. In tako delujmo tudi mi, kakor dosedaj, nevstrašeno in nevtrudno za svoj mili tako teptani narod! Bodimo složni in prijenljivi meti seboj in le na tak način nam bo mogoče premagati svojega mogočnega sovraga, kajti le : — V edinosti je moč ! — Politični pregled. V TRSTU, dne IS. oktobra 1900 Volilno gibanje. Poseben znak te volilne kampanje je, da glavarji tiste nemško-liberalne stranke, ki je v narodu samem zgubila vsa tla, nastopajo z neko posebno usiljivostjo in se z neko posebno aroganco uri vajo državi, kakor nje rešitelji ! Po tem bi sodili, da jim njih pokrovitelji in zaščitniki v visoki birokraciji dajejo izredno dobre nade, da pride zopet do nekdanjih časov žalostnega spomina, ko je bila država objekt za vzajemno zavarovanje koristi nemško-židov-ske plutokracije in onih birokracije! Tako arogantno je govoril pred včeraj njem bivši nemško liberalni dunajski poslanee \\'rabetz, ki je proglašal dogmo, da oni se ne bore za nemštvo, ampak za državo. Saj nemštvo da je zdaj silneje nego kedaj poprej, ali država da mora trpeti radi nje naklonjenosti do Slovanov. Komedijaši: jutri pa bodo zopet jokali o obupnem položaju Nemcev v Avstriji. Znani neslanež Noske pa je dokazoval, da je bila nemška obstrukcija opravičena, ker je bila le čin silobrana, dočim treba češko obstrukcijo pobijati. In zopet hinavci ! Da, hinavci, nad češko obstrukcijo se zgražajo, a v jedni sapi je zakričal neslani Noske, omo bratom v Istri še izdatneje hiteli na pomoč, in sicer moralno in materijalno, da bodo v teh težkih dneh vztrajali v mukotrpni borbi za narodni obstanek, vedoči, da smo vedno žnjimi, s srcem in dušo, besedo in dejanjem. Ako kedaj, nam mora biti sedaj geslo: pomozimo Istri. Urednika obsojena radi razia-ljenja veličanstva. Kakor javljajo iz Be-legagrada, je tamošnje sodišče prve stopinje obsodilo odgovornega urednika in sourednika »Malih Novin«, ki so pod prejšnjo vlado bile oficijozno glasilo, a so po padcu Gjor-gjevica nehale izhajati, zaradi razžaljenja veličanstva, in sicer prvega v petletno, drugega ; v sedemletno ječo. Bivši drž. poslanec Daszynski obsojen. Včeraj je končala v K rakovem razprava proti bivšemu državnemu poslancu, znanemu socijalnemu demokratu Daszvnskema radi nasilstva proti redarstvu ter je bil isti obsojen v 10 tednov zapora. Daszvnski je bil pred dvema letoma uprizoril demonstracijo v krakovskem gledališču, ko so predstavljali neko dramo, katere tendenca je bila naperjena proti voditeljem socijalne demo-: k racije. Poprej niso mogli postopati proti Daszvnskemu, ker je, kakor posianec, užival imunitelo. V Nemčiji se je kar hkratu izvršila velika prememba: državni kancelar princ Hohenlohe je odstopil in na njegovo mesto je imenovan minister grof Biilow. Vzrok tej spremembi vidijo nekateri v visoki starosti princa Hohenlohe, drugi pa menijo — in ti utegneje imeti prav —, da je odstopil, ker faktično že sedaj ni bil več vodja vnanje politike, ampak grof Biilo\v. Tržaške vesti. t Fran Košuta. V sv. Križu je umrl sinoči gospod - Fran Košuta, veleposestnik in glavar širom poznani rodbini. Naj počiva v miru! Spoštovani rodbini po izrekamo svoje sožalje. Pogreb bo jutri popoludne ob 3. uri. Dr. Rybar med svojimi volilci. Javili smo bili že, da je dež. poslanec in občinski svetovalec, gospod dr. Otokar Rvbaf, za minolo nedeljo predpolndne povabil svoje volilce na prijateljski pogovor v g<»stilno »pri lovcu«. Sešlo se je nepričakovano veliko vo-lilcev, ki so kazali veliko zanimanje za javne stvari, dotikajoče se njih koristi, ter so natančno obveščali svojega zastopnika o svojih željah in potrebah. Sploh so kazali veliko zadovoljstvo na tem, da so naši zastopniki začeli s takimi pogovori stopati v tesen kontakt z volilci. Gospoda zastopnika pa je posebno veselilo, ko je videl in čul, kako so volilci ravno tega, od mestne gospode toli zanemarjenega okraja — da-si jim je bil toliko časa zvesto udan — jeli uvidevati, kje nimajo prijateljev, ter umevati, kako se jim krati vse, kar jim je občina, kakor davkoplačevalcem, dolžna storiti. Zlasti pa so nejevoljni, ker je šola pri Revoltelli že leta prazna in da se ustanova v ta namen ne ! uporablja, da se torej volja blagega pokojnika ne vrši. Spoznanje je jelo prodirati, a da to i spoznanje prodre na vsej črti, za to naj skrbe naši zastopniki po nepretržnem kontaktu se : svojimi volilci ! Stavka na južni železnici. Kakih 600 tukajšnjih delavcev južne železnice — skoro | sami Slovenci — je začelo stavkati, ker ravnateljstvo na Dunaju ni ugodilo njihovim zahtevam, ki gredo v glavnem za tem, da se odpravi subakord ter da se delavcem zviša plača. Ker se nam poroča, da so delavci krivo obveščeni o tem, v kolikor je ravnateljstvo pripravljeno popustiti, in ker želimo, da oi naši delavci mirnim potom dosegli kar jim gre, naj navedemo tukaj nekoliko avtentičnih podatkov, kakor smo jih izvedeli direktno od kompetentne strani. Delavci I. kategorije služijo sedaj po 2 K 80 st. na dan, delajo in služijo tudi ob nedeljah. Razven tega imajo tantijem do 72 st. na dan. Tem je dovolilo ravnateljstvo, da so vsako drugo nedeljo slobodni, a da o tem vendar dobivajo gori navedeno plačo. Delavci II. kategorije dobivajo po 2 K 60 st na dan in 30 st. tantijeme. Ta vrsta dosedaj ni imela zaslužka ob nedeljah ; sedaj jim je železnica dala delo tudi ob nedeljah in vsako drugo nedeljo slobodno, a da o tem dobivajo plačo in tantijeme. Suhakordanti, ki so bili dosedaj pač zelo na slabem, ako ni bilo mnogo blaga na postaji — zaslužili so povprečno približno 2 K do 2 K 40 st. na dan — bodo postajali od sedaj zanaprej po petih letih službe delavci j II. kategorije s plačo in tantijemami te vrste. Po nadaljnih 10 letih,- torej po 15-letni službi, postanejo delayci I. kategorije z dohodki iste. Po nadaljnih petih letih se jim zviša dnevnina za 20 st. na dan. Razven tega pa se je subakorda ntom zagotovil dnevni zaslužek 1 krono 60 stotink na dan. Prvi kategoriji delavcev se je sedaj garantiralo 16 K tantijem na mesec, s čemer pa ni rečeno, da bi ne mogli zaslužiti tudi več. Drugi kategoriji se je istotako zagotovilo tantijem najmanj 8 kron na mesec. Glede penzij še sicer ni ničesar določenega, a že sedaj da je v navadi, da daje južna železnica delavcem, ki so onemogli v njeni službi, ako so dosegli 65. leto starosti in služili do 20 let, penzijo, ki znaša 50 °/o (dnevne plače, ki so jo imeli; onim pa, ki so j bili v službi južne železnice nad 20 let, daje 60°/0 dnevnine kakor pokojnino. Delavcem, ki še niso dosegli 65. leta starosti, se določa penzijo od slučaja do slučaja. Isto, kar smo navedli tukaj o delavcih v skladiščih, velja tudi za delavce, ki premikajo vozove. Tudi ti postanejo čez pet let. delavci II., a čez deset delavci I. kategorije ! z dotičnimi dohodki, imajo pa po 20 st. do-klade na dan, dokler so pri primikanju vozov. To so torej podatki, za katere smo naprosili na kompetentni strani in ne moremo seveda prevzeti nikake odgovornosti za istinitost istih. Kakor smo čuli, tako smo povedali. Tudi v tem slučaju stojimo mi na starem svojem, po našem menenju, edino korektnem stališču : vsakemu delavcu bodi zasluženo plačilo, katerega minimum pa bodi vsaj tolik, da more živeti življenje, dostojno človeka; delavec pa, glej. da ne posezaš po skrajnih sredstvih, dokler je nade, da se stvar poravna mirnim potom. Saj nam zgodovina delavskega gibanja iz najnovejih časov podaja kričečih izgledov — glej štrajk premogarjev na Češkem ! — kako štrajk, ki ni dobro premišljen in dobro vodjen, lahko donese najusodnejih posledic za delavca in njegovo rodbino. Le če res ni druge poti, bodi štrajk ! Z o žiro m na naš konkretni slučaj bodi nam dovoljena še ena odkrita beseda. Šanse vsakemu gibanju so tem veče, čim širša mu je zaslomba v javnosti, zlasti v novinstvu. Ako je voditeljem železniških delavcev res le za stvar, potem pa se nam Čudno zdi, da niso apelirali do vsega no\instva in so nas nekako ostentativno izključili, da-si bi morali vedeti, da imamo tudi z našega narodnega stališča interes na tem, da se v Trstu slovenskemu delavcu kolikor le možno dobro godi. Želja naša je torej, da se, če le možno, štrajk železniških delavcev poravna v zadovoljstvo obeh strani. Nečuveno! o protekcijonizmu in nepotizmu, ki vladata na naši mestni oblasti, ; smo čuli že najhujših stvari, ne tla bi bile veljavno ovržene. Tudi današnji « A vanti> pripoveduje, kako da camorra nc pridržuje za ! svoje satelite le mastnih služb, ampak tudi najbedneje službice, službice dijurnista, ne dobi nikdo, kdor ni pod okriljem camorre I Ali kar nam rečeni italijanski list pripoveduje nadalje, to je res že nečuveno. Za predstoječe ljudsko štetje potrebuje mestni statistično-anagrafiški urad več dijur-n isto v. Za te službice se je potegovalo vse polno domačinov, očetov družin, sposobnih, ki bi hvalili Boga, ako bi bili, se svojimi nesrečnimi rodbinami vred, vsaj za par mesecev čez zimo obvarovani — gladu ! Zastonj so upali. « A vanti» pravi : «Nič ni pomagalo, da je dotičnik oče velike družine in tla je že doigo brez dela : nič ni pomagalo, da je avstrijski podanik in tržaški občan, da ima vsa potrebna svojstva, da pozna ital. jezik in da je že dolgo služboval v kakem takem uradu. Marveč je bil potre- ! ben dokaz, da je bil dotičnik od nekdaj in do zadnjega hipa — zvest camorri ! In tako je dr. Friihbauer te dni za dela ljudskega štetja vsprejel v statistično anagra-fični urad 27 d ij urni s to v, med temi šest italijanskih podanikov, dočim so Tržačani, očetje družin in jako potrebni, ki so imeli najbolje kvalifikacije — ostali na cedilu !» Torej tudi to pot — vsklika cA vanti* — so delili polento med sabo, v familiji ! Stenibenrer coiitra Hrovatin. V kratkem včerajšnjem poročilu smo že povdarjali, da je župnik Hrovatin na svojem zaslišanju j radi dogodkov pri sv. Jakobu povodom pro-i cesije sv. Rešnjega Telesa tako izpovedal o kapelanu Stembergerju, da se je ta poslednji moral čutiti globoko užaljenega; povedali smo, da toženi župnik 'ia včerajšnji razpravi niti poskušal ni, da bi dokazal resničnost SVOJO izpovedbe, ampak seje le izgovarjal na druge ljudi in na svojo — vest, in slednjič smo povedali, da tudi iz motivacije sodnikove zveni priznanje, da izpovedbe župnika Hrovatina niso odgovarjale resnici. Dane-? pa moramo dostaviti še to in ono z včerajšnje razprave. Najprvo so se prečitale izpovedbe gospoda župnika na onem zaslišanju. In te izpovedbe pričajo, da je gosj>od župnik nc 1<* vrl, ampak prevrl boritelj za — krščansko resnico! Ali ni n. pr. kakor pribito, ako je župnik rekel : da slovenski napis na zastavi bratovščine sv. Cirila in Metoda bi mogel žaliti čut velike italijanske večine ž u p l j a n o v p r i s v. d a k o b u !! ! Isto tako fenomenalen dokaz o resnicoljubju g. župnika je njegova izjava, tla mu je kurija — »per motivi di prudenza« — naložila, naj ne dovoli omenjeni zastavi v procesijo in da je kurija tudi b r a t o v š č i 11 o o b v e-stila o tej prepovedi! Resnica je sicer ta, da škof ne 1 ni bratovščini ničesar prepovedal in je marveč izrecno izjavil v svojem pismu, da jej kakor cerkveni družbi n e more p repo ve tla t i in dajo le prosi, naj za letos odneha od svoje namere! Ta resnica sicer ni sta, ki je na strani gospoda župnika — ali gosp. župnik je vendar velik resnicoljub. Gospod župnik je imenoval neko žensko, ki mu je pripovedovala, kako sta kapelan Stemberger in posestnik Luka Seražin stala pred zakristijo ter hujskala ženske, naj gledajo, tla za vsako ceno dobe zasta v o. Obdolžil je kapelana Stembergerja, da je moralni provzročitelj izgredov ter da je to »fanatičen politik, ki je pod pretvezo vere Slovence, bivajoče pri sv. Jakobu, šuntal na izgrede«. Priče, na katere se je skliceval g. župnik, sicer n i s o potrdile tega hudega obdolženja na škodo kapelana Stembergerja, ali gosp. župnik je vendar velik — resnicoljub ! Ona ženska, katero je imenoval g«>sp. župnik, je izrecno izjavila na zapisnik, da ona ni nič rekla župniku, da bi bila Stemberger in Seražin šuntala ženske; ali gospod župnika resnicoljubja tudi ta izjava ni omajala, ampak je včeraj točno izjavil po resnici in pravici: da pa je morala biti kaka — druga ž e n s k a, ki m u j e p o-vetlala to!! Tako resnicoijubje zaslužuje po resnici in pravici, da dobi vso pohvalo v »Amico«, »Avvenire« in še kje drugje, kjer votlijo menda posebno evidenco o »vrlih boritelj i h za krščansko resnico«. Vsa vrlina duhovniška župnika Hrovatina pa seje kazala na včerajšnji razpravi v njega neprestanem prizadevanju, tla bi dokazal, tla gospod Stemberger ni dober duhovnik. Drugi ljudje menijo sicer, tla to. ali je Stemberger marljiv ali neumrljiv duhovnik, nima prav čisto nič opraviti z gornjim nezaslišanim obdolženjem na škodo stanovskega tovariša in tla sodba o kakovosti ti u-hovnika Stembergerja spada pred neko drugo oblast — ali gospod župnik je hotel, da njega resnicoijubje pride hitro danes potom »Piccola« do zaslužene publicitete in zato je je razobesil na včerajšnji razpravi. Ali to jedno naj si zapomni župnik Hrovatin : da se je danes med onimi župljani pri sv. Jakobu, ki poznajo toliko Stembergerja, kolikor Hrovatina, razlegal homeričen smeh, ko so izvedeli, kako je Hrovatin za-trjal, da k ti o drugi ni dobe r <1 liho v n i k ! ! Na svidenje, župniče, na vsklieni razpravi, kjer boste zopet mogli govoriti po svoji vesti, drugi pa — po svoji ! ! Kedo je potreben i Pišejo nam : Ko smo se minole nedelje zvečer vrnili iz Bar-kovelj v mesto, mi je nekdo {ker sem ga vprašal, zakaj da ni prišel v Barkovlje), ta ko-le odgovoril : »Na j gre, kedor je potreben pouka!« Ta nekdo je naglasu narodnjaka. A ravno zato so me njegove besede zabolele v srce, osobito ko sem čul, tla se je slično izrazil tudi proti drugim osebam! •laz mislim namreč, da ga ni človeka na svetu, ki bi znal — vse! Zato menim. i bili tudi lahko rekli, da so vse to, ali slično že videli in slišali ! Ali prišli so in poslušali z najvećim zanimanjem, kar je v dokaz, da so občutili potrebo slišati kaj novega in koristnega za naše nadaljne življenje, a posebno še z obzirom na predstoječo volilno oorbo. Moje me ne nje je (a sem gotov, da ni -samo moje), da naj bi naše politično društvo sklicalo še več shodov v mestu, ker z vsakim shodom si pridobiva novih boriteljev za narodne pravice. Le obsojati je torej vsakogar, ki s tem ali onim ničevim izgovorom odvaja rojake od prepotrebnih shodov. Osobito pa ni lepo, da nekateri iz same lahkomišljenosti govore: »Kaj bom delal tam (na shodu), saj že tako in tako ne bo nič !« Bratje! Vseh nas je potreba in to povsod, j "kjer gre za to, da. pomagamo svojemu mi- j lemu narodu ! In ker smo potrebni vsi, bo- j dirao tudi vsi na svojem mestu ! Nesreča v livarni Grecnham. Včeraj v jutro se je pripetila v tukajšnji livarni j tvrdke Greenham v ulici Cologna štev. 6 ! -strašna nesreča. Delavci so imeli nalogo vz- j digniti in nasloniti na zid veliko in težko železno ploščo. Vzdigali so jo seveda z žrja-vom. Ko so spustili verigo in posunili ploščo proti zidu, pa je ista trčila v veliko dno od kotla, ki je bilo tudi naslonjeno na zidu. I Dno se je začelo premikati in kotati na tisto ■stran, kjer so se nahajali delavci. Nadzornik, ki je vodil delo, je zauka/al takoj, da skočijo na stran. To se je res zgodilo, le 30-letnega Ivana Batističa je dno zagrabilo in ubilo. Na delu je ponesrečil 50-letni Ivan Trevisan. Delal je na parniku »Clio«, zasidranem pred hangarjem št. 14. Nesrečnežu je padel na nogo težek zavitek jute na nogo ter mu jo stri. Trevisana so prenesli v bolnišnico. Goljufija s »srečkami«. Alojziju V. j je ponujal neki agent srečke. Mož, ki bi rad postal bogat, kakor marsikdo drugi, je kupil J list, ki pa, kakor se je pozneje pokazalo, ni bil srečka, ampak samo navaden loterijski prospekt brez vsake vrednosti. V. je dal za ta košček papirja 2 K 00 st. Sedaj je javil dogodek redarstvu, ki mu bo pa težko moglo pomagati do denarja. Čuvajte se goljufov ! Iz-pred sotlišca. Na deželnem sodišču •so sodili danes nekega 33-letnega Angelo Comelija radi zločinstva proti nravnosti, storjenega na škodo nekega — 3-letnega otroka. 'Gnjusobi so prisodili 2 leti ječe. Dražbe premičnin. V petek, dne 19. oktobra ob 10. uri pred pol u d ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Skednju Št. 125, sir; v ulici Majolica št. 10, hišna oprava; na Korzu št. 22, kože; T ulici S. Giovanni (hiša Salem), moka; v ulici S. Franeesco št. 16. in 32, lušna oprava : v ulici Marco Polo st. 2, hišna oprava; v j ulici Poste Nuove št. 4, stroji. Vremenski vest u i k. Včera j: toplomer ob 7. uri zjutraj 10.1, ob 2. uri popoludne 17.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(51.8 — Danes plima ob 6.48 predp. in ob 7.0 predp.; oseka ob 0.20 predpoludne in ob 1.2! popoln dne. »Tržaški Sokol« naznanja svojim členom in prijateljem telovadbe, da se je pričela gojiti telovadba v novi društveni telovadnici prav resno in marljivo. Odbor nabavil je v to svrho vsega potrebnega in modernega orodja, tako, da se na različnih orodjih vsaki člen lahko popolnoma zadovolji v telesnem gibanju. Da pa zadobijo telovadci še večje zanimanje do telovadbe in da se telovadba pri našem vrlem »Sokolu« povzdigne na kolikor mogoče visoko stopinjo, priredi »Tržaški ■Sokol« koncem meseca decembra t. 1. javno telovadbo s tekmovanjem mej mlajšimi členi in tudi mej gojenci. Natanjčnejši vspored objavi se pravočasno. Na zdar ! »Dalmatinski Skup«. Ker je namest-ništvo potrdilo pravila novega društva »Dalmatinski Skup«, poživljajo se vsi oni Dalmatinci in bratje Istrani, bivajoči v Trstu, ki namerjajo pristopiti k novemu jako važnemu •društvu, na prijateljski sestanek in dogovor •glede sklicanja glavne skupščine, ki bo v soboto dne 20. t. m. ob l1/*. uri zvečer v »Delavskem podpornem društvu«, (Via Molin gticeolo št. 1.:) iti mora oženjen, to-d a imeti ne sme okrok,. kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novem *stu motili. Prošnje, opremljene sć spričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni pros telji do 'Ji), novembra podpisanemu vodstvu. Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu. dnč 11. oktobra 1«.>00. R. Doline St. 11(152 Razpis Zahvala. Za mnogeštevilne dokaze srčnega sočutja in odkritosrčnega sožalovanja, kateri so nam doSli ix bližine in daljave, povodom velike nesreče, smrti nn5eg:i | ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina. brata, zeta iu svaka, gospoda Frana Pečenko, ces. in kr. poročnika, računskega vodje, j kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo raznih društev pri pogrenu pokojnika, izrekamo, ker nam je nemo- , goče, vsakemu posebej se zahvaliti tem potom vsem, j našo najiskrenejšo iu najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali rodbine Peeeiiko-liollet. Vojaških invalidov velika \ ZadnJ' mesec zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: GObOOO KR0N v gotovini z 20% odbitkom. INVALIDNE PRIPOROČAJO : Josip Bolaffio. Schieffmann. SREČKE PO 1 KRONO Mandl & C.te, Mercurio Triestino. Ign. Neumann, Henrik pf- ^M^^I^J^t vrvf One naše gosp. kupee ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili t iulico Gommerciale štv. 3 (v bližini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.) i. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. ♦OOOOOOOOOOOOOOO^ Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianisti) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu 1'JOO »Srebrna kolajna«, ki je naj« višje odlikovanje Avstro-Operske y.n pianoforte. Pekarna M. Moder TRST — Ulica Riborgo št. 15 — TRST. Zaloga raznovrstnih sladčič, kakor tort, kro-kandov, koufetov, biškotov itd. Štirikrat na dan svež kruh, koji pošilja franko na dom, trgovcem v razprodajo pa s primernim popustom. Prevzema kruh«v pecivo in vsako narofibo za poroke, pojedine in druge domaČe slavnosti po zelo nizkih cenah. službe hišnega duhovnika v deželni prisilni deialnici v Ljubljani. Provizorno se oddaje služIm liišnejp« duhovnika v deželni prisilni deialnici v Ljubljani s plačo 1.600 K pole«; prostega stanovanja, kurjave in osvetljave proti obojestranski poluletni odpovedi. Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnje do 15. novembra 1900. pri deželnem odboru Kranjskem. Kazun stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško-spricevalo. Od deželnega odbora kranjskoir;i v Ljubljani, dne 12. oktobra 1(J. Mladenič. ki je izvršil šest gimnazijskih razredov, išče službe v kaki pisarni. Ponudbe na upravnistvo »Edinosti«. izdeluje A vabila k veselicam In plesom, plakate, račune (fakture), zavitke in listov ni papir z natisnjeno tvrelko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizftnicc s primernimi in elegantnimi skatljicami. listke za oddajo i ii sprejem blasra in pošilja tov, opo-in i nj al niče. dopisnice, tiskovine po uzorcu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, porodna nazna-O O o O nila itd. itd. O O O O IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo ,,Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v s 1 o v e n s V e ni p r e v o d u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". cr> cd o CC <£> cd Ustanovljena leta mi. Telefon št. 870. * M M Telef Telefon št. 870. Ulica Carintia štv. 12. ® T R S T © Ulica Carintia štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. oo oo oo oo o o o o oo oo oo oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. ^ Ose točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- KflOr poflpira Mim MilOSt" doljubov v podporo listu „Edinost" ter se 'o.io..o..o..o..o..0!.oVTo..o..o. ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje poftpira M list „EMllOSl" 11 tega glasila tržaških Slovencev. mmmmy io.To..o..o..o..o..o"o™;.o,,;; POZOR! < < < < < < < < < \ < < < i < < < s < < c < < < < < < < < B^ „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Špitalske ulice št. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promeie k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlofc na vložne knjižice, na tekoči račun in na gfirokonto s 41obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.