Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (13/22 0C), soboto (15/23 0C) in nedeljo (14/18 0C) bo pretežno oblačno in deževno.
Četrtek, 9. junija 2016
številka 23 | leto 63
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
-O
■in ■in
=čž> :u-> ii»l ¡o
■h-
Prikaz kmečke ohceti navdušil
Velenje, 4. junija - Turistična zveza Velenje je z društvi, ki so vključena vanjo, ter Društvom podeželske mladine Vinska Gora, ki je imelo glavno vlogo, v soboto dopoldne na Cankarjevi prikazala, kako je nekdaj potekala kmečka ohcet.
Šege in navade, od klicanja neveste do šranganja in ohceti vključno s prikazom jedi, ki so jih na ohcetih stregli, si je ogledala
množica ljudi. Marsikdo od starejših je ob prikazu obujal svoje spomine.
»Tudi jaz sem jo doživel pred 42. leti. Tako lahko rečem, da smo tokrat z njo obnovili tudi del tistega, kar se je na kmečki ohceti dogajalo meni,« je rekel Franc Špegel, predsednik Turistične zveze, ženinova priča na prikazu in scenarist dogodka. »Obiskal sem kar nekaj ljudi, predvsem tistih starejših od
80 let. Pripovedovali so mi, kako je bilo na ohcetih nekoč.«
V prikaz je bilo vloženega veliko truda in škoda bi bilo, če je ne bi ob priložnosti prikazali še kje. »Če nas bodo kam povabili, gremo z veseljem,« je rekel.
a mkp
Sindikat
v
TES
»ustavil« izdajanje pogodb
Izvajanje kadrovskega prestrukturiranja v Termoelektrarni Šoštanj je naletelo na veliko neodobravanje zaposlenih. Sindikat je zahteval arbitražo, ki bo pregledala vse dosedanje aktivnosti. Delo naj bi opravili do 20. junija. Do takrat naj vodstvo delavcem ne bi izročalo nadaljnjih delovnih pogodb. Predsednik sindikata Danilo Tajnik upa, da bodo dogovori uspešni in da jim ne bo treba napovedati stavke.
a mz
Kdo bodo letošnji nagrajenci?
?
Velenjski svetniki bodo junijsko zasedanje opravili 21. junija. Med drugim naj bi na njem potrdili tudi letošnje občinske nagrajence. Komisija za priznanja, ki jo vodi mag. Dragica Povh predlaga za podelitev grbov Gimnaziji Velenje, Skakalnemu
klubu in igralcu Marku Mandiču. Za plakete občine pa so predlagani Andragoško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje, Plavalni klub Velenje in Emilija Marija Kovač.
a mz
Afere, ki ne škodijo le bolnikom
Tatjana Podgoršek
Nepravilnosti, goljufije, kraje in še kaj, ki jih odkrivajo mediji, so v družbi zelo odmevne. Na premnoge sicer sčasoma pozabimo, česar pa ne moremo trditi za afere, povezane z zdravjem in reševanjem življenj. Razumljivo, posledice napak so prehude. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji zaradi njih umrlo od 200 do 300 bolnikov na leto, 15 tisoč pa naj bi jih utrpelo škodo.
Dogajanja v zvezi z otroško srčno kirurgijo so jemala dih mnogim. Komaj so se stvari nekoliko polegle, je na površje izbruhnil primer Radan, ki je vzbudil dvome o strokovnosti dela na nevrologiji. Vrhunec prejšnjega tedna je bila afera Zimmermann, ki je poleg (tako je vsaj videti) nestrokovnega dela z metodo, ki v Sloveniji ni priznana, z njo pa v tujini»zdravi« slovenske bolnike, razkrila sicer znano, a nikoli glasno izrečeno orokavičenost zdravniške organizacije, zdravništvo z značilno lažno solidarnostjo ter lagodnost do skrajnosti zbirokrati-zirane zdravstvene politike. Hkrati pa tudi čeri pravne države z zastarelo zakonodajo, ki lahko usodno vpliva na še vedno mnogo strahospoštljivih, nemočnih bolnikov. Čakanja na operacije v vse daljših čakalnih vrstah, odpravljanja katerih se odgovorni v državi lotevajo bolj po polžje, mnoge bolnike spravlja v obup. Zato se ti zatekajo tudi k slabšim zdravnikom zasebnikom. Med njimi takšnim, ki jim je pomemben predvsem zaslužek. Tega pa bolniki ne vedo, dokler tega ne okusijo na lastni koži, ko je škoda že storjena. Da je odpovedal sistem, je več kot očitno, čeprav nas strokovna in politična srenja še vedno prepričuje, da ga kaže le malce popraviti. A kdaj in kako vendar? Je vprašanje, kaj bo z bolniki in njihovim zdravjem dotlej, odveč? Kdo ščiti nemočne bolnike, ki so - vsaj tako kaže v zadnji zdravstveni aferi - še naivni in še vedno polni zaupanja v bele halje, ne glede na to, koliko madežev se je že prilepilo nanje. Ker za vse javnost ne ve, bolniki še naprej hodijo k njim. Po zdravje! Zdravništvo pa molči ali se spreneveda. Recimo zdravnika Zimmermanna ne poznajo, za njim pa iz leta v leto, iz dneva v dan menda popravljajo napake. Zdravstvena zavarovalnica to veselo plačuje. Ministrica za zdravje, ki je sicer ovadila Zimmermanna zaradi malomarnega zdravljenja, pa vsem, ki nameravajo na operacijo v tujino, svetuje, naj se pozanimajo, komu bodo legli pod nož! Komu to koristi? Pacientom zagotovo ne. Temeljno zaupanje, ki je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, se je že davno začelo izgubljati in to bo zelo težko popraviti. Toliko bolj ob naslednjem podatku v povezavi z uvodnimi vrsticami: od skupaj 14 milijonov pregledov, diagnostičnih postopkov in operacij bolnikov, kijih vsako leto izvedejo v Sloveniji, je bil po dosegljivih podatkih kazenski sodni postopek uveden proti dvema ali trem zdravnikom oziroma drugim zdravstvenim delavcem.
107,4 MHfc
Radio Velenje
Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
9. junija 2016

LOKALNE novice
Namesto Rezarja Šorli
Protest javnega sektorja pet pred dvanajsto
Ljubljana, 2. junija - Sindikati javnega sektorja so za danes (četrtek, 9. junija) napovedali protest. Sindikalna vodstva v razširjeni sestavi se bodo pet minut pred dvanajsto zbrala pred poslopjem vlade. S protestom želijo, kot so navedli v skupni izjavi v četrtek, izraziti nasprotovanje vladni odločitvi, da izstopi iz pogajanj in opusti socialni dialog.
a mkp
Obnovljen podkrajski vodovod
Velenje, 31. maja - V zadnjih dneh maja so delavci na javnem razpisu izbranega izvajalca del Nivig končali dela pri obnovi 522 metrov vodovoda v Podkraju. S tem so prebivalcem zagotovili vodooskrbo s primernimi tlaki. Obenem so popravili 500 metrov ceste na Jakca. Dela so bila opravljena v treh tednih, vredna pa so bila dobrih 58 tisoč evrov.
a bš
Celjani proti hitri cesti Velenje-Šentrupert
Celje, 31. maja - Udeleženci posveta o tretji razvojni osi so izrazili nestrinjanje z izgradnjo hitre ceste F2-2 od Velenja preko Braslovč do Šentruperta. Ocenjujejo namreč, da je obstoječa trasa F6 Velenje-Arja vas naravni koridor in glede na analizo dnevnih migracij s končnim ciljem v Celju tudi upravičena trasa. Celjski župan Bojan Šrot je poudaril, da je Celje logistično središče s tovorno železniško postajo in tudi Velenje in Koroško najbolje vpenja v najpomembnejše prometne povezave.
a mz
Zaključena obnova vodovoda v Podkraju
Velenje, 31. maj - V krajevni skupnosti Podkraj so zaključili obnovo 522 metrov vodovoda in ob tem obnovili tudi cesto na Jakca. Dela so veljala slabih 60 tisočakov, izvajalo pa jih je podjetje Nivig iz Šoštanja.
Svet zavoda Bolnišnica Topolšica imenoval vršilca dolžnosti - Šorli si je premislil po pogovoru v kolektivu - Rezar morda v Zdravstveni dom Velenje
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 6. junija - Poročali smo že, da svet zavoda Bolnišnice Topolšica na seji sredi maja ni izbral nobenega od dveh prijavljenih kandidatov za direktorja in da ponujene funkcije vršilca dolžnosti dosedanji direktor Bolnišnice Topolšica - primarij Leopold Rezar - ni sprejel. Čeprav mu pogodba poteče v teh dneh, bolnišnica ni brez direktorja. Rezarja je na direktorskem stolčku namreč zamenjal Jurij Šorli, specialist interne medicine, pnevmologije v bolnišnici in Rezarjev protikandidat na razpisu za direktorja. Svet zavoda ga je za vršilca dolžnosti imenoval na seji 25. maja do izbire novega direktorja oziroma največ za dobo enega leta. Po informacijah je Šorli že bil krajši čas strokovni direktor bolnišnice, v to zdravstveno ustanovo pa je prišel z Golnika. Z družino živi v Topolšici.
Kot nam je povedal Leopold Rezar, je tako kot on na seji sveta zavoda sredi maja tudi Šorli zavrnil možnost imenovanja za vršilca dolžnosti direktorja, a si je nato premislil na osnovi dogovora, ki so ga imeli v bolnišnici po omenjeni seji sveta zavoda.
Ocenili so namreč, da je izbira nekoga iz bolnišnice boljša, kot če bi svet zavoda imenoval osebo iz drugega okolja. Zdravstvena ustanova je namreč v resnih likvidnostnih težavah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje oziroma izvajanje operativnih nalog. »Pred 30 leti sem vstopil v bolnišnico in mi ni vseeno, kaj se bo z njo dogajalo v prihodnje. Primopredajo poslov sva opravila prvi dan v tednu.«
Rezar je še dejal, da zavrača očitke predsednice sveta zavoda o nepravilnostih pri izvajanju projekta energetske sanacije, saj je že leta 2013 revizijo zahtevalo ministrstvo, ta pa ni pokazala večjih nepravilnosti. Poleg tega so svetu zavoda pripravili celotno gradivo z vsemi pogodbami in aneksi, vsemi naročilnicami in poročilom o vseh naročilih, pa tega gradiva sploh nikoli niso obravnavali. »Če bi obstajali indici, da je bilo kar koli narobe, bi se ministrstvo zagotovo temu primerno odzvalo. Tako pa svet zavoda o tem sploh ni razpravljal, nikoli mi niso ničesar očitali.« Na vprašanje, če je potem v ozadju njegovega neimenovanja morda politična odločitev, je Rezar odgovoril: »Ponovne revizije se ne bojim, saj menim, da ni-
smo delali nič narobe. Pogosto pa izpostavljajo pogodbo z vodjo projekta Franjem Bartolcem. Z njim smo sklenili med obnovo več pogodbenih razmerij, vsa so v skladu z zakonom o javnem naročanju. Povprečno izplačilo v štirih letih je na mesec znašalo 1.600 do 1.700 evrov, vključno s kilometrino, nismo pa plačevali odsotnosti zaradi dopusta, bolniškega staleža in regresa. Menim, da je to skromno plačilo za vodenje tako zahtevnega projekta, v katerem je bil delavnik pogosto dolg 12 ur in več. Slišal sem
namigovanja, povezana z Bartol-čevim članstvom v SDS, vendar smo pogodbe z njim sklenili kot z dobrim strokovnjakom in nimajo z njegovim političnim prepričanjem nobene zveze.«
In kje bo Leopold Rezar sedaj iskal izzive? »Pogodba z Bolnišnico Topolšico mi je potekla. Z glavo skozi zid na vrta na nos ne nameravam nikjer. Morda bom dobil priložnost v javnem zdravstvenem zavodu Zdravstveni dom Velenje,« je še povedal Leopold Rezar.
Pogovor s Krkovičem in Dernovškom
Šoštanj - Mestni odbor SDS Velenje, Občinski odbor SDS Šoštanj in Območno združenje VSO Šaleške doline vabijo ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije na pogovor z brigadnim generalom Tonetom Krkovičem in Zoranom Dernovškom, ki je sestrelil helikopter nad Igom. Pogovor bo potekal v petek, 10. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Šoštanj.
Krkovič bo osvetlil tedanji čas, obudil spomin na prisego prve generacije slovenske vojske v učnem centru na Igu ter ustanovitev Manevrske strukturne narodne zaščite, priprave na osamosvojitveno vojno in njen potek. Dernovšek pa bo govoril predvsem o tem, kako je sestrelil helikopter na Igu.
a mz
Za mladinske razpise veliko zanimanja
Velenje - Letos je bil javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti vreden 15 tisoč evrov, javi razpis za sofinanciranje in financiranje projektov za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV pa 45 tisoč evrov, kar je za 10 tisoč več kot pretekla leta. Na oba razpisa je prispelo 67 prijav - na prvega 19, kar je dve manj kot lani, na drugega pa 48, kar 11 več kot leta 2015. V sofinanciranje se je uvrstilo 17 mladinskih projektnih aktivnosti in 27 projektov, ki sledijo ciljem mladinske strategije. Na razpisu za sofinanciranje mladinskih projektih aktivnosti so bili najbolj uspešni KUD Koncentrat, taborniški rod Jezerski zmaj Velenje in Društvo podeželske mladine. Na razpisu za projekte, ki dosegajo cilje lokalne mladinske strategije, pa so največje zneske - 4.000 evrov - dobili Zavod eMCe plac, Šaleški študentski klub, Triatlon klub in društvo Cogo.
a tf
Spominska soba Bena Hvale
Ljubno - Prejšnji teden so v prostorih klubske hiše Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC na Ljubnem odprli spominsko sobo Benu Hvali. Hvala je bil svetovno znani režiser največjih športnih dogodkov in avtor številnih mednarodno nagrajenih športnih filmov, edini Slovenec, ki je prejel tri priznanja ter nagrade za življenjsko delo: Prešernovo, Bloudkovo in Tomšičevo. O pomenu njegovega dela med drugim dokazuje podatek, da je bil režiser prenosov s 17 olimpijskih iger. Z Ljubnim je bil najbolj povezan v zadnjem desetletju, ko je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami sooblikoval tekmovanja v smučarskih skokih za ženske ter ime Ljubnega in tamkajšnjega smučarsko skakalnega kluba uvrstil med prepoznavne kraje na svetovnem zemljevidu. Pred leti mu je lokalna skupnost za njegova prizadevanja podelila naziv častnega občana.
a tp
Mesto po meri človeka
V sklopu izdelave celovite prometne strategije Mestne občine Velenje bo potekala 16. junija med 16.30 in 20. uro prva javna razprava z naslovom Mesto po meri človeka v Vili Bianca v Velenju. Občane vabijo k sodelovanju, saj bodo le na takšen način lahko zastavili strategijo, ki bo prispevala k ravnovesju med družbeno enakostjo, kakovostjo življenjskega okolja in gospodarskega razvoja ter trajnostne mobilnosti v občini.
Savinjsko-šaleška naveza
Hvale o železni in še kritike o hitri cesti
Pozor: policisti na cesti - »Prometno« Celje - Po »stezi« okoli morja - Pri obnovi še drugi korak
Konec je lahko tudi dober začetek! Zato začenjam s koncem stavke policistov. S tem, kar so iztržili od države, so sicer malo »razjezili« ostale javne uslužbence, vendar mnogi opozarjajo, da stvari ne gre enačiti, saj so pri njih popravili stare grehe: stare obljube. Vozniki seveda še ne vedo, ali naj bodo zaradi konca stavke veseli ali naj vozijo zdaj bolj previdno. Slednje je seveda priporočljivo. Pa ne le zaradi policistov. Svoje pa naj bi dosegel tudi Erjavec: še letos naj bi upokojenci dočakali izredno uskladitev pokojnin. Po petkovem sestanku koalicije sta ostali le še dve »majhni« neznanki: kdaj in od kod naj bi vzeli denar. V primežu se bo gotovo znašel prvi državni finančnik Mramor.
Niso pa bile oči javnosti (kot običajno) usmerjene le proti Ljubljani, zadnje dni tudi proti Mariboru. Tam so iskali Vinka. Nevarnega! Ne gre za kakšnega posebnega znanega človeka s tem imenom, ampak za želvo. Hlastavko. Ime je primerno tudi za mnoge ljudi, ki tako hlastajo za čim. Ne vem, če je ona hlastala po svobodi ali pa je lastnik »hlastal«, da se je znebi.
V »soju žarometov«je bilo tudi Celje. Tu se je zgodilo kar nekaj pomembnih stvari, ki so med sabo nekako povezane. Proslavili so 170-letnico, odkar je v tja prisopihal prvi vlak, pripravili so še enega od posvetov o trasi hitre ceste od Velenja proti avtocesti, Mestna občina pa je tudi podpisala pogodbo za izdelavo celostne prometne strategije. Proslava je bila pomembna za osvetlitev dogodka, ki je pomemben za razvoj knežjega mesta in drugih krajev ob južni železnici, ostala dva za prihodnost. Kdor je zamudil samo »železniško« proslavo, si lahko v celjskem Pokrajinskem muzeju ogleda razstavo o izgradnji južne železnice, ki so jo postavili v sodelovanju s slovenskimi in avstrijskimi železnicami. Gre za dvojezično potujočo razstavo, z njo bodo gostovali po več slovenskih in avstrijskih krajih. 170-le-tnico prihoda prvega vlaka so proslavili tudi v Šentjurju. Tam imajo ob železniški postaji tudi lepo urejen muzej južne železnice. Načrtovanje te železnice ima nekaj podobnosti z iskanjem trase ceste tretje razvoje osi. Tudi tedaj so tehtali med različnimi trasami,
a ve se, kdo je odločal. Civilnih iniciativ pač še niso poznali. Celjani pa so ob tokratni razpravi o trasi hitre ceste (znova) pokazali, da jim ni vseeno, kje bo potekala. Še vedno jim je najbližje »stara« trasa Velenje-Arja vas. Tokrat so jo podpirali skupaj z arhitekti in ob močni podpori ekipe z braslovškega konca. A slišati je bilo tudi podporo »velenjski« trasi, ker le ta rešuje promet v samem Velenju. Po tem posvetu je še manj slutiti, kdaj bo projekt 'cesta postala', saj so nekateri napovedali še uporabo pravnih sredstev. To pa vemo, kaj pomeni. V čisto celjski domeni pa je seveda celostna prometna strategija Mestne občine. Po pogodbi, ki so jo s krškim podjetjem podpisali pred dnevi, naj bi jo dobili čez eno leto, večino denarja za njeno izdelavo (112 tisoč evrov) bo pokrilo ministrstvo za infrastrukturo.
V	krajevni skupnosti Slivnica pri Celju (da ne bo pomote, ta je v šentjurski, ne v celjski občini) imajo posebnost: asfaltno cesto, ki je kolesarska steza. Po tem, ko so obnovili še nekaj občinske ceste, so odprli »turistično-kolesarsko stezo ob Slivniškem jezeru« oziroma Kozjanskem morju, kot imenujejo to jezero. Seveda poteka ta »kolesarska steza« po cesti, cesta pa marsikje kar daleč od obale, tako lahko kolesarji še dalj uživajo. Morajo pa seveda biti bolj previdni. In vozniki motornih vozil tudi.
V	občini Šmarje bodo še ta mesec naredili drugi korak za dokončno obnovo ceste Mestinje-Lemberg-Nova vas, ki je velikega pomena za tamkajšnje prebivalstvo. V prvi fazi so obnovili odsek Mesti-nje-Lemberg, v drugi fazi, ki naj bi jo končali do konca novembra, bodo obnovili dobra dva kilometra ceste od križišča v Lembergu do Nove vasi. Cesto bodo tudi razširili s štirih na pet metrov. Tako bo veliko varnejša kot doslej.
Pa še to: če bi se uresničile naše osamosvojitvene sanje, bi bili zdaj že druga Švica. In bi morda tudi mi izvedli referendum o univerzalnem temeljnem dohodku. Da bi vsak polnoletni državljan dobil mesečno okoli 2.300 evrov. Me prav zanima, če bi tudi mi, če bi se odločili za tak referendum, glasovali proti!
a k

■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 3
9. junija 2016
""^Jis
AKTUALNO
3
Kako prebuditi zasanjani center?
Razprava o oživitvi mestnega središča pokazala, da bo dela veliko - MO Velenje bo skušala pomagati podjetnikom tudi s subvencijami najemnine
Velenje, 31. maja - V Mestni občini Velenje so na začetku leta na pobudo župana Bojana Konti-ča oblikovali odbor, ki se ukvarja z razvojem mestnega središča. Iščejo predvsem nove priložnosti za oživitev mestnega jedra, ki zajema ne le Cankarjevo ulico in okolico, ampak tudi nakupovalne centre in lokale v treh nakupovalnih centrih v njihovi bližini. Odbor, ki ga vodi vodja kabineta župana Saša Sevčnikar, je za to, da bi sploh vedeli, kaj si želijo prebivalci Velenja, spomladi izvedel anketo. Zadnji dan v maju pa so v občinsko hišo prvič povabili trgovce in podjetnike, ki že delujejo v središču mesta. Želeli so jim predstaviti, kaj je pokazala anketa in kaj pripravljajo v okviru občine, da bi jim stopili nasproti. Zavedajo se namreč, da brez njihovega sodelovanja ne bodo prišli daleč, v interesu vseh pa je, da center mesta s svojo ponudbo postane spet privlačen za prebivalce in obiskovalce. Zato so se lotili projekta t. i. mestnega marketinga.
»Popoldne je Velenje kot mesto duhov. V centru je premalo trgovinic in tudi drugih lokalov, ki bi ljudi prepričali, da pridejo nazaj. Banke, zavarovalnice, notarji in odvetniki pa zaprejo vrata,« je povedal eden od najemnikov go-
Odziv najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov v centru mesta ni bil tako velik, kot so pričakovali na MO Velenje. Upajo, da bodo tesneje sodelovali, saj je v interesu vseh, da center mesta spet
postane bolj atraktiven.
stinskih lokalov v strogem središču mesta. To ni bilo le njegovo mnenje. Ko smo župana Bojana Kontiča, ki je s svojo prisotnostjo prišel podpret idejo o oživitvi centra mesta vprašali, kaj lahko občina sploh še naredi v centru, kjer ni lastnica praznih prostorov, mnoge elitne lokacije pa so zasedli prav prej omenjeni,
nam je odgovoril: »Center mesta je tudi poslovno središče. Glede na to, kako radi se Slovenci pravdamo, odvetniki in notarji sodijo vanj.« Z idejo mestnega marketinga, ki sicer ni inovativ-na, so se začeli spopadati tudi zato, ker je pojav trgovskih centrov tako kot v mnogih drugih mestih povzročil praznjenje lo-
Ugotavljali potrebe v MOV
NOVUS je sklical posvet predstavnikov raznih organizacij ter pripadnikov različnih družbenih skupin na temo njihovih potreb, možnosti napredka in izboljšav
Velenje, 24. maj - V sklopu projekta Regionalno stičišče NVO savinjske regije NOVUS so se prvič srečali pripadniki različnih družbenih skupin in organizacij - upokojenci, invalidi, mladi, izumitelji in drugi, ki so najprej prepoznali pozitivne plati tako osebnega kot tudi poklicnega življenja v mestni občini Velenje. Ugotovili so, da občina svojim prebivalcem nudi veliko, izpostavili pa so tisto, kar jim še manjka in bi bilo treba še postoriti, da bo življenje v Velenju še boljše in še bolj zadovoljno.
Med drugim so izrazili željo po še več urejenih kolesarskih poteh in tekaških stezah (npr. na relacijah Velenje-Dolič, Ve-lenje-Zavodnje). Predlagali so pasji park in boljšo organizacijo prireditev, saj se velikokrat zgodi, da se hkrati dogaja veliko zanimivih stvari. Izrazili so skrb zaradi brezposelnosti med mladimi in visoko izobraženimi osebami ter zaradi premajhnega povezovanja in sodelovanja institucij in organizacij pri razvoju in izvajanju storitev. Želijo tudi boljšo ponudbo aktivnosti za upokojence - spodbujanje gibanja, druženja, telovadbe z namenom zmanjšanja socialne izključenosti starejših.
Udeleženci posveta so zbrali predloge za razvoj novih storitev in rešitev. Samostojni izumitelj in inovator je predstavil svoj koncept Vizije srečnega mesta, ki ga je razvil po vzoru mesta Marinaleda na jugu Španije. Vizija vključuje tri ravni: mesto polne zaposlenosti (spodbujanje podjetništva, inovativnosti in izumiteljstva že v osnovnih in srednjih šolah ter tudi pri odraslih), ohranjanje in spodbujanje ekološko zdravega mesta (zagotavljanje pestre športne, rekreativne ponudbe, povečanje stopnje samooskrbe in ponudbe zdrave hrane na tržnici, povezovanje okoliških kmetij s prebivalci, ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu pri vseh starostnih skupinah) ter povečanje prepoznavnosti Velenja v Sloveniji in svetu - razširiti turistično ponudbo mesta, se povezati s turističnimi agencijami v svetu, ustvariti novo turistično zanimivo ponudbo za različne ciljne skupine.
Predlagali so tudi spodbujanje samozaposlovanja med brezposelnimi (subvencioniranje sa-mozaposlovanja iz občine, sofinanciranje najemnin za prvo leto poslovanja) in spodbujanje prostovoljstva predvsem med brezposelnimi mladimi in vi-
soko izobraženimi z namenom pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc, razvoj projektov za brezposelne z namenom reševanja občinskih potreb, denimo izvajanje družbenokoristnih aktivnosti. Opozorili so na potrebe povezovanja in aktivnega sodelovanja javnih in zasebnih institucij ter organizacij, ki izvajajo iste, podobne ali sorodne aktivnosti, z namenom razvoja novih storitev ter programov, izboljšanja ponudbe ter povečanja promocije. Predstavili so tudi idejo o novem javnem prostoru za združevanje in povezovanje z namenom razvoja novih storitev in programov za izboljšanje življenja v mestu ter razvoja podjetniške ideje.
Podobni posveti potekajo v vseh občinah v savinjski regiji, ki imajo upravne enote. Ko bodo zbrali predloge, bodo na Novu-su ocenili možnosti pri ustanovah in organizacijah, kaj se da pri njih vzpostaviti in kje najhitreje priti do rezultatov, nato pa eno izbrali, da bo predlog aktivno pripravila in ga izvedla v obdobju enega ali dveh let.
■ tf
kalov v ožjem mestnem središču. »Ljudje hodijo v trgovske centre, tudi če tam nič ne kupujejo. Želimo si, da v centru mesta dobimo nazaj, kar smo že imeli; da se v center vrnejo trgovine, lokali z različno ponudbo. Želimo si, da mesto živi. Velenje je v zadnjih letih doseglo nekaj premikov, žal pa imamo verjetno tudi premalo idej in nezainteresirane podjetnike, predvsem pa je v centru preveč praznih prostorov. Da to premaknemo z mrtve točke, ne bo lahko delo," nam je še pove-dla župan. Zato, da bi pospešili oživitev centra, bodo verjetno že v letu 2017 poskrbeli s subvencijami najemnin za zanimive dejavnosti, ki jih trenutno v mestu primanjkuje. Te so v preteklosti
že delili, letos pa se zanje niso odločili.
Po tem, ko sta Saša Sevčnikar in Žiga Brodnik iz AV studia prisotnim predstavila idejo portala Lepi center, ki ga trenutno pripravljajo, na njem pa se bodo lahko vsi, ki poslovno že delujejo v centru mesta, predstavljali skupaj, so najemnike in lastnike lokalov vprašali, kaj si pravzaprav želijo in kako vidijo sodelovanje v prihodnje. Slišali smo, da si želijo več lepo urejenih izložb, ki jih v centru skorajda ni več. Eni so si želeli, da bi mesto poskrbelo za več prireditev na njihovem pragu, najemnica lokala v Nakupovalnem centru Velenje tudi, da bi k njim vozili avtobuse s turisti. Vse so pozvali,
da svoje ideje v roku 14 dni pošljejo na občino.
V občinski sejni dvorani se je zbralo precej podjetnikov, a so jih po besedah Saše Sevčnikar pričakovali še več. »Želimo, da aktivnosti odbora za mestni marketing uskladimo z željami podjetnikov in prebivalcev. Anketa je pokazala, da si tako prebivalci kot podjetniki želijo več ponudbe in dogodkov v centru mesta. Zato jim bomo ponudili več komunikacijskih kanalov, pričakujemo pa, da bomo odslej delovali bolj z roko v roki. Odvisni smo drug od drugega, saj sicer uspeha ne bo.«
■ Bojana Špegel
V Plešivcu bodo gradili kanalizacijo
Mestna občina Velenje bo sofinancirala izgradnjo dobrih 250 tisočakov vredno kanalizacijo, na katero se bo lahko priključilo 18 gospodinjstev
Mira Zakošek
Velenje, 6. junija - Velenjski župan Bojan Kontič, predsednica krajevne skupnosti Plešivec Nada Pirnat in direktor podjetja Nivig Luka Petrak so slovesno
700 metrskega sekundarnega omrežja.
Gre seveda za naložbo v čisto in zdravo okolje, je poudaril župan Kontič, ki je vesel, da so se v krajevni skupnosti, v kateri so bile prvotno predvidene male
tudi zavihali rokave in marsikaj opravili udarniško. Na projekt so se pripravljali dalj časa, zanj varčevali, omogočeno pa jim je tudi obročno odplačevanje. Pomen projekta je poudaril tudi Uroš Rotnik, ki je dejal, da se tisti, ki
Pri slovesnem podpisu pogodbe so sodelovali Štefan Oderlap in Franc Doler, predstavnika gradbenega odbora, dr. Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, Luka Petrak, direktor podjetja Nivig, župan Bojan Kontič, Nada Pirnat, predsednica KS Plešivec in Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti.
podpisali pogodbo v vrednosti 255.475 evrov za izgradnjo kanalizacije v Plešivcu. Primarni kanal bo dolg 2.049 metrov, nanj pa se bo priključilo 18 gospodinjstev. Gradbena dela se bodo začela v nekaj dneh, sklenili pa jih bodo do oktobra. Potem jih čaka še izgradnja malo manj kot
čistilne naprave, odločili za to bolj celovito rešitev, ki vsekakor pomeni nadstandard. Nada Pirnat je poudarila velik pomen tega projekta za nadaljnji razvoj kraja, ki sodi med demografsko ogrožene. Krajani si ga želijo in bodo poleg tega, da bodo sami prispevali po blizu tri tisočake,
smo že dolga leta priključeni na kanalizacijo, sploh ne zavedamo, kako pomembna je ta. Izrazil je željo, da bi čim več krajanov sledilo Plešivčanom, sami pa bodo poslanstvo opravili, ko bo vprašanje odvodnjavanja odplak rešeno prav za vse prebivalce.

5D
Lvww.ohiraniniQjaYnD5.Dlslvio.fi
Strokovni svet za izobraževanje, kulturo in šport
in nam pomagaj ohraniti javno šolstvo.
Zbiranje podpisov 11. junij 2016, od 9:30 do 12:30
na Cankarjevi ulici v Velenju
Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
9. junija 2016
Leto presežkov se nadaljuje
Zavod Rdeča dvorana ŠRZ lanske dobre trende prenesla v letošnje leto - Gradnja skakalnic bo zaznamovala letošnje poletje
Bojana Špegel
Velenje, 27. maja - V zavodu Rdeča dvorana - Športno rekreacijski zavod (ŠRZ), so po tem, ko so potegnili črto pod leto 2015, več kot zadovoljni. Kot nam je povedal direktor Marjan Klepec, so lani podirali rekorde ali pa vsaj dolgoletna povprečja. Odlično je, ker se dober trend nadaljuje tudi letos. Že podatek, da je Rdeča dvorana do konca leta skoraj povsem zasedena, je zgovoren. Zavod, ki upravlja vse pomembnejše športne objekte v MO Velenje, pa je zadovoljen tudi z obiskanostjo zimskega bazena in mestnega stadiona. Lani je zavod ustvaril 911 tisoč evrov prihodkov. Ko so odšteli odhodke, jim je ostalo 18 tisoč evrov, ki jih bodo letos namenili za nove investicije in vzdrževanje športnih objektov. Med večjimi bo zamenjava razsvetljave v Rdeči dvorani, za katero je postopek javnega naročila že v teku, največji pa bo izgradnja dveh nadomestnih skakalnic na grajskem hribu, ta je stekla v teh dneh.
»Leto 2015 bo zapisano v zgodovini delovanja našega zavoda kot eno plodovitejših. Samo v Rdeči dvorani smo izvedli 11 večjih prireditev, kar je največ v zadnjih 25 letih. Gre za zabavne in podobne prireditve, poleg tega je bilo v dvorani kar 141 športnih tekem na različnih ravneh, od tega preko 20 tekmovanj šolskega športa.« Športna tekmovanja se odvijajo v dobrih 6 mesecih, ko
so za to pogoji najboljši, to pomeni, da so mesečno pripravili najmanj dve zabavni prireditvi in 30 tekem. Proste zmogljivosti Rdeča dvorana namenja tudi za rekreacijo občanov, klubov in društev. Pri tem so opazna nihanja, povezana tudi z vremenom. Takoj ko se zima poslovi in je vreme lepše, se rekreativci preselijo na prosto. »V primerjavi z letom 2014 je bila zasedenost
stadion. Zadovoljni so tudi z obiskom, saj so na stadionu lani zabeležili preko 8 tisoč obratovalnih ur in 180 tekem. »Na stadionu trenirajo vse starostne kategorije, v glavnem ga koristijo nogometaši in atleti, pogosto tudi šole za športne dogodke,« doda Klepec. Lanska naložba, nova umetna trava, je odlično sprejeta, zadovoljni pa so tudi v atletskem klubu, saj so dobili precej
V ponedeljek so podpisali pogodbo, priprava na gradnjo 55- in 35-metrske skakalnice pa so že stekle. Rok za izgradnjo je kratek, le 120 dni.
rekreaciji namenjenih terminov lani nekoliko nižja. Na to je vplivalo več tekmovanj in prireditev v dvorani, malce pa tudi finančna kriza,« doda naš sogovornik. Bazen bodo zaradi rednih vzdrževalnih del zaprli konec julija, ponovno ga bodo odprli 5. septembra.
Mestni stadion in bazen dobro izkoriščen
ŠRZ Rdeča dvorana sodeluje tudi pri upravljanju in vzdrževanju mestnega stadiona. Veseli so, da so v zadnjem obdobju, sploh letos, uredili pogodbene odnose med vsemi, ki sodelujejo v procesu upravljanja in tako spet skupaj urejajo in vzdržujejo mestni
nove opreme.
Tudi na zimskem bazenu lansko poslovno leto merijo v presežkih. Povprečni indeks rasti obiskanosti bazena je 112. »To nas zelo veseli. Sploh, ker smo zabeležili tudi več rekreativcev. Starši se namreč pogosteje odločajo, da otroke iz vrtcev in osnovnih šol vključijo v redno delovanje klubov in društev. Veseli tudi dejstvo, da v našem bazenu plavalno opismenjujemo otroke od Slovenj Gradca do Zgornje Savinjske doline, kar uspešno izvajamo v sodelovanju s plavalnim klubom,« izvemo.
Skakalnici do konca septembra
V ponedeljek dopoldne so župan MO Velenje Bojan Kontič, direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec in predsednik nadzornega sveta podjetja Esotech mag. Robert Hudournik podpisali pogodbo, s katero se začenja izgradnja dveh skakalnic v Smučarsko skakalnem centru Velenje. Na javnem natečaju izbrano podjetje - izbrali so ga med petimi prijavljenimi, bilo pa je najugodnejše - je v teh dneh že začelo gradnjo skakalnic K55 in K35. Rok za izvedbo del je kratek, 120 dni, a Hudournik je prepričan, da se ga bodo držali. Sploh, ker so imeli tudi pri gradnji v Ljubnem kratek rok, a so skakalnico pravočasno in uspešno končali. Z novima skakalnicama bo velenjski smučarsko skakalni klub dobil odlične pogoje za treninge fantov in deklet doma, organizirali pa bodo lahko tudi večje državne in evropske tekme. Gradbena dela bodo vredna dobrih 449 tisoč evrov, od tega bo 12,5 % prispevala državna Fundacija za šport, vse ostalo pa mestni proračun. »Denar je zagotovljen; večino sredstev smo zagotovili po zakonu o financiranju občin in izvrševanju proračuna RS, za 3 % vrednosti investicije pa smo najeli ugoden kredit,« je ob podpisu pogodbe povedal župan.
Naročila sprotna, tveganja večja
Urban Primožič eden najmlajših obrtnikov v občini Šmartno ob Paki - S čim zapolniti mrtvo zimsko sezono?
Tatjana Podgoršek
Urban Primožič iz Rečice ob Paki je eden najmlajših obrtnikov podjetnikov v občini Šmartno ob Paki. Pri 19 letih se je odločil za samostojno pot, brez izkušenj, primerov dobrih praks ...
»Zame je bil to izziv. Priznam pa, da je za takšno odločitev potrebnega kar precej poguma,« je povedal. Po končani triletni šoli za avtoserviserja ni razmišljal o zaposlitvi v avtomehanični delavnici ali v kakšni proizvodni hali, ker to delo ni zanj. Veseli ga teren, že od malih nog rad upravlja bager. Ko se je odločal za samostojnega obrtnika, je bila odločitev nekoliko lažja, ker so
Urban Primožič: »Bolj mi leži delo na terenu kot v avtomehanični ali
kakšni drugi delavnici.«
imeli omenjeni delovni stroj že doma. Po dobrem letu dni samostojne podjetniške poti odločitve ne obžaluje, čeprav so naročila sprotna, tveganja pa zaradi tega večja, ugotavlja. Za zdaj večjih težav nima. Najbrž tudi zato, ker
je edini v širšem okolju, ker je fleksibilen, odziven, » za stranke pa je pomembna primerna cena in kakovostno opravljeno delo. Malo jih »moti« moja mladost, saj mladim obrtnikom ne zaupajo preveč, zato so marsikdaj na-
prezanja za pridobitev njihovega zaupanja kar precejšnja.«
Po mnenju Urbana Primožiča gre država premalo naproti mladim, ki se odločijo za samostojno pot. Tem bi prišle še kako prav večje subvencije, kakršne poznajo - na primer mladi prevzemniki kmetij. »50 odstotna oprostitev plačila davka v prvem letu delovanja je glede na precejšnje obveznosti do države preskromna spodbuda. Meni so na srečo lahko pomagali starši, pri poslu mi pride prav znanje av-toserviserja, saj si lahko stroje popravim sam in s tem znižam stroške.«
Dolgoročnih načrtov nima. Obrt je še vedno v zagonu, pojasni, poravnati je potrebno tudi precejšnja začetna vlaganja. Bolj kot s čim drugim se v tem trenutku ukvarja z iskanjem odgovora na vprašanje, s kakšno dejavnostjo zapolniti mrtvo zimsko sezono. Zaslužek v preostalih letnih časih mu namreč večmesečnega »prisilnega« dopusta ne dopušča.
(r.
GOSPODARSKE novice
Prodan tudi Hotel Oleander
Hotel Oleander v Strunjanu, ki je bil v lasti Premogovnika Velenje, je za 1,28 milijona evrov kupilo izolsko podjetje Oleander Resort v lasti Igorja Krumpaka. Prejšnji torek je potekala primopredaja objekta in prenos zaposlenih, tako da je od začetka junija hotel že v lasti novega lastnika.
Pogodbo o prodaji je Premogovnik podpisal že aprila. Merilo za izbiro ponudnika je bilo poleg najvišje ponujene cene in najugodnejših plačilnih pogojev tudi nadaljevanje turistične dejavnosti, ki omogoča razvoj celotnega kompleksa, ter prevzem vseh sedmih zaposlenih.
V Premogovniku Velenje so s prodajo tega hotela nadaljevali odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Letos so tako celjskemu Eurotasu prodali tudi Hotel Barbara v Fiesi; kupnina je dosegla 2,85 milijona evrov.
S Prvo osebno zavarovalnico je Premogovnik Velenje februarja poleg tega podpisal pogodbo o prodaji Centra starejših Zimzelen v To-polšici, zdaj pa čaka le še na prenos koncesnine na novega lastnika.
Pozeb: TEŠ 6 bi lahko ustavili
Ljubljana, 2. junija - Preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6 je v četrtek zaslišala nekdanjega prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne Viljema Pozeba. Kot je poudaril, je iz HSE odšel na lastno željo, ker ni verjel, da je TEŠ 6 možno financirati. Po njegovi oceni bi ga bilo leta 2009 še možno ustaviti. Pozeb je ocenil, da je šlo pri odločitvi, da se projekt pelje naprej, za nemoč politike, ki ga ni znala ustaviti.
Rotnik znova na preiskovalni komisiji
Jutri se bo nadaljevala delno zaprta seja preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Nadaljevali bodo zaslišanje nekdanjega direktorja dr. Uroša Rotnika.
Podjetje Skaza nagradilo najboljšega študenta
Plačana enoletna praksa in delo v podjetju Skaza ter enoletno mentorstvo - to so nagrade, ki jih bo prejel eden od študentov GEA College Fakultete za podjetništvo. Podelitev bo nocoj. Sodelovanje med podjetjem in fakulteto poteka že od februarja in predstavlja primer dobre prakse, ki mladim omogoča boljše zaposlitvene možnosti. Študentom dodiplomskega študija ponuja pridobitev referenc in praktičnih izkušenj ter učenje od najboljših.
Sicer pa je podjetniška odličnost del filozofije podjetja Skaza, čemur so pritrdili tudi drugi in na 3. mednarodnem poslovnem srečanju MBA & Business Gala Dinner v Hotelu Mons Ljubljani za podjetniško odličnost nagradili tudi Ano Lauro Rednak.
Vrečka na vrečko za manj plastike
Ljubljana - Ekologi brez meja bodo to soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na največji Ljubljanski tržnici opozarjali, da so plastične vrečke škodljive za okolje, ter pokazali praktične alternative. Mimoidočim in prodajalcem na tržnici bodo razdelili pralne vrečke za sadje in zelenjavo, v zameno za (video) obljubo, da plastičnih ne bodo več uporabljali.
Celjske mesnine v večmilijonske naložbe
Celje - Celjske mesnine načrtujejo velike naložbe, vredne kar 11 milijonov evrov. Proizvodnjo bodo širili in posodobili v Celju, na Krasu in v Gornji Radgoni. Družba je že začela graditi prizidek k obratoma za predelavo klobas in pripravo mesa. Naložba je vredna šest milijonov evrov. V Lokvi, kjer imajo Celjske mesnine pršutarno, bodo za nakup nove tehnologije in razširitev zmogljivosti za soljenje in sušenje pršutov vložili tri milijone evrov.
Širitev zmogljivosti za pridelavo srebrne penine v Gornji Radgoni jih bo stala dva milijona evrov. Po nakupu kompleksa Kapelskih goric, ki so v stečaju, imajo Celjske mesnine zdaj v Gornji Radgoni 100 hektarjev vinogradov.
Za prodajo srečk ni treba davčne blagajne
V skladu s spremenjenim pravilnikom računov ne bo treba več izdajati tistim nepridobitnim organizacijam z manj kot 5000 evrov letnih obdavčljivih prihodkov, katerih cilj ni doseganje dobička oziroma morebitnega dobička ne delijo, ki jih vodijo večinoma prostovoljci, njihove cene pa niso višje od odobrenih oziroma nižje od cen konkurenčnih zavezancev. Kot primer take dobave so na finančnem ministrstvu izpostavili prodajo koledarjev gasilskih društev ter srečk, od katerih se zbrani denar nameni za delovanje društva.
a mz mkp
■

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 5
9. junija 2016
""^Jis
GOSPODARSTVO
5
Termoelektrarna sili Občino v rebalans
Odškodninski sporazum podpisan, z izplačilom se zatika - Občina Šoštanj še vedno upa na dogovorjena dobra dva milijona evrov
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Potem ko je Ter-moelektrana najprej zelo omejila (beri 'ukinila') sponzorstva društvom in klubom v Šoštanju, zdaj sega po najbolj »svetem« -odškodnini, o kateri sta se TEŠ in Občina Šoštanj sporazumno dogovorili tudi za letošnje leto in predstavlja pomemben prispevek k razvoju Šoštanja in dvigu kakovosti življenja njenih občanov. Ne gre za majhen denar. Gre za 2 milijona 100 tisoč evrov, za katera vsaj za zdaj nič ne kaže, da bodo pritekla v občinski sporazum.
V Šoštanju dogovarjanje, pogovarjanje, prepričevanje, in če bo to nujno potrebno, tudi izvensodne ali sodne postopke sicer nadaljujejo, a obenem pripravljajo rebalans letošnjega proračuna, ki bo - upajo da samo začasno - preprečil nekatere za letos načrtovane naložbe.
ča izplačilo odškodnine, mi pa smo prisiljeni - vsaj za zdaj -ustaviti nekatere načrtovane naložbe,« pravi župan Darko Menih.
Pripravljajo predlog rebalansa, ki naj bi ga svetniki obravnavali na seji 29. junija. »Izpad dobrih
sploh, ker imamo na drugi strani od države predpisane številne obveznosti, za katere moramo v proračunu imeti denar,« pravi.
Česa letos ne bo?
Trenutno kaže, da bo treba ustaviti gradnjo prizidka h glasbeni šoli, da ne bo denarja za investicijsko vzdrževanje nekaterih cest, za gradnjo parkirišč,
velikega energetskega objekta in lokalne skupnosti stane, odpadle. A v Občini Šoštanj še upajo, da bo do pametnega dogovora le prišlo. »Termoelektrarna je odgovorno korporativno podjetje, ki se mora s svojim delovanjem ozirati tudi na Šaleško dolino, zlasti pa na Šoštanj, in kot taka delovati po visokih etičnih standardih do vseh udeleženih v poslovnem svetu in okolju,« pravijo v Šoštanju.
Ne bodo popuščali
Darko Menih: »Mi smo vse naredili. V okviru državnega lokacijskega načrta smo sprejeli 28 odlokov, zato da je bil blok 6 zgrajen pravočasno. Zdaj, ko je zgrajen, pa so na nas pozabili. Ampak mi bomo vztrajali.
Prav tako kot ne mislimo popuščati pri zahtevi, da se zgradi nov zračilni jašek, ki je bil načrtovan v okviru gradnje novega bloka, pa se je menda dokumentacija nekje izgubila.«
>
Rebalans bodo svetnice in svetniki obravnavali na seji 29. junija.
Župan Darko Menih: »Pravijo, da imajo likvidnostne težave. Ja kdo jih pa nima?«
Pogovori in dogovori na točki nič
»Za zdaj so naši dogovori in pogovori na točki nič, saj novo vodstvo Termoelektrarne zavra-
dveh milijonov evrov, na katerih smo (tudi) gradili razvoj, je za nas zelo zelo velik. Brez teh sredstev nikakor ne bomo mogli uresničiti načrtovanih naložb,
zlasti tistih pri gasilskem domu v mestu, nekaterih kanalizacijskih in vodovodnih sistemov. Odpadla bo ureditev Kajuho-vega obeležja pri Žlebniku in prepo-trebna obnova notranjosti občinske stavbe. Slednjo v Šoštanju načrtujejo že nekaj let. »Pa nas vedno doleti kaj, zaradi česar moramo načrte z njo ustaviti ali jih omejiti,« pravi Menih. A to so le nekatere naložbe, ki bodo, če v TEŠ ne bodo uvideli, da sobivanje tako
Vabljeni na dan odprtih vrat
EU PROJEKT, MOJ PROJEKT
v soboto, ll.junija 2016,
od 9. do 12. ure, na Cankarjevo ulico v Velenju,
od 10. do 12. ure na tržnico v Šoštanju in
od 11. do 13. ure pred Mladinski center v Šmartno ob Paki.
Komunalno podjetje Velenjeje s projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini sodelovalo v kampanji EU PROJEKT, MOJ PROJEKT, kijo organizira Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko.
V kategoriji »Varstvo okolja - področje voda«je bil naš kohezijski projekt na podlagi zbranih glasov izbran
za najboljšega v svoji kategoriji.
Uspešna izvedba projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolinije pomembna za širše lokalno in družbeno okolje, zato vas prijazno vabimo, da podprete naša prizadevanja in nas obiščete na dnevu odprtih
vrat.
V Velenju bo obiskovalce ob 9. uri pozdravil župan Mestne občine Velenje, Bojan Kontič, v Šoštanju ob 10. uri župan Občine Šoštanj, Darko Menih in v Šmartnem ob Paki ob 11. uri župan Šmartnega ob Paki, Janko Kopušar. Prav tako bo na vseh treh lokacijah obiskovalce nagovoril tudi direktor Komunalnega podjetja Velenje, dr. Uroš Rotnik.
Prijazno vabljeni!
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
Če se bo ta situacija vmes popravila, v kolikor sredstva, do katerih so upravičeni, dobijo, bodo takoj, pravi župan, prešli nazaj v načrtovano projektno situacijo.
Šoštanjčani z grenkobo opazujejo
Pa Šoštanjčani? Ti ne samo z grenkobo in razočaranjem, ampak tudi z ogorčenjem gledajo to, kar se jim dogaja. »Vsi direktorji do sedaj so imeli posluh za Šoštanj. Razumeli so, da je tukaj zrak slabši, da nas tukaj trese, da zaradi nezgrajenega zračnega jaška premogovnika na dvorišču termoelektrarne pri nas smrdi ...,« pravi župan. »Saj so bile kakšne težave že tudi prej. Tudi odškodnine so bile plačane z zamikom. A smo jih s pogovorom, strpnostjo rešili. Takega sodelovanja si želimo tudi zdaj.«
Država? »Saj pišemo in razlagamo. Odgovor ministra Gašper-šiča je šel v smer, da jih to, kar se v Šoštanju dogaja z odškodninami, ne zanima ... «
Občine stopile skupaj
Za odškodnine si skupaj prizadevajo vse tri šaleške občine, tudi sosednji Mestna občina Velenje in Občina Šmartno ob Pa-ki, ki sta prav tako prikrajšani, čeprav ne za toliko kot Šoštanj. Želijo, da so odškodnine postavljene na bolj trdni osnovi. Poleg izplačanih odškodnin za letošnje leto hočejo od prihodnjega leta pa vse do konca obratovanja bloka 6 neke vrste rento. Imenovali so komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vseh treh šaleških občin, Termoelektrarna Šoštanj je
>
»Premog se koplje, elektrika proizvaja, dolina pa propada.«
sestavila svojo. Komisiji sta se srečali že dvakrat, a za zdaj bistvenega napredka še ni.
Pa argumenti TEŠ, da ne izpolni sporazuma, ki je za letošnje leto podpisan? »Da imajo likvidnostne težave. Ja kdo jih pa nima? Čudno, ko pa blok 6 dela s polno močjo, elektrika se prodaja, le denar do nas ne pride.«	a
Prva javna razprava o CPS
Šoštanj, 1. junija - V sredo je v prostorih vile Mayer v Šoštanju, v sklopu izdelave Celostne prometne strategije za občino Šoštanj (CPS), potekala 1. javna razprava na temo ''Analiza stanja prometa z vidika organizacij, podjetij, zavodov in ostalih ustanov na območju Občine Šoštanj ter analiza možnih rešitev'', ki se je je udeležilo preko 30 predstavnikov različnih organizacij. Ti so podali svoja videnja o prometnem sistemu v občini. Pohvali so sistem BiCy, peš povezavo Šoštanja in Topolšice, prisotnost letališča, kolesarsko povezavo Šoštanja in Velenja.
Obenem so opozorili na težave tranzitnega prometa skozi center mesta, na prometne zastoje, na težavo neurejenih nivojskih prehodov čez železnico.
Udeleženci pripravili tri scenarije razvoja prometa v občini in jih ovrednotili. Največ podpore so dobili predlogi, ki predvidevajo nadaljnje povezovanje pešpoti in pločnikov, ozaveščanje uporabnikov o pomenu pešačenja, urejanje varnih peš prehodov, načrtovanje novih kolesarskih stez do strnjenih naselij, razširitev BiCy sistema, postavitev pitnikov, povezave pomembnih točk v občini s peš in kolesarskimi potmi, uvedbo brezplačnega Lokalca in boljšo povezavo sistema javnega potniškega prometa z Velenjem.
Namesto varovanih stanovanj
■ »v I	v»v v	I • »v v
hiše, krozišče, parkirišča
V Šmartnem ob Paki nastaja načrt za prostor med železniško progo in osnovno šolo - Želijo rešiti prometne zagate
Tatjana Podgoršek
Na območju med železniško progo in cesto proti osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je stavbno zemljišče, za katerega je treba pred začetkom kakršnekoli gradnje na osnovi veljavnih prostorskih aktov sprejeti podroben občinski prostorski načrt. Po informacijah naj bi se v minulih dneh lokalna skupnost aktivnosti v zvezi s tem že lotila.
Šmarški župan Janko Kopušar je informacijo potrdil. Pojasnil je, da je na pobudo družbe Primata iz Šoštanja, ki je lastnica večjega dela zemljišče, pred leti lokalna skupnost že pripravljala osnutek pozidave, ki je predvidel izgradnjo objekta za potrebe varstveno-delovnega centra ter varovana stanovanja, a so takrat postopek na željo predlagatelja
ustavili. Kasneje je lastnik zemljišča želel na območju zgraditi večstanovanjske objekte, kar pa za takratne občinske svetnike ni bilo sprejemljivo. »Sedaj smo se na občinski upravi sami odločili za sprejem občinskega podrobnega načrta za območje, na katerem želimo zgraditi nekaj individualnih hiš ter storitveni center. Predvsem pa želimo rešiti težave z ostalo infrastrukturo, v glavnem cestno, ki je na tem delu v konicah in ob športnih dogodkih kritična. Predvidevamo ureditev cestnega dostopa do šole, umestitev krožišča, razširitev ceste ter površine za parkirišča, kolesarje in pešce. Pripravljen bo tudi nastavek za ureditev podhoda pod železniško progo v kasnejših letih.«
Za zdaj obstaja omenjeno v idejnem načrtu. V teh dneh ga
bodo obravnavali člani odbora za gospodarstvo, in če se bodo do njega opredelili pozitivno, bodo postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta nadaljevali. Pričakujejo, da bi ga lahko jeseni tudi že sprejeli.
Bodo takrat že stekle predvidene aktivnosti? Sprejem načrta je, po besedah Kopušarja, osnova za izdajo gradbenih dovoljenj. Lokalna skupnost v tem trenutku nima denarja za rekonstrukcijo ceste, izgradnjo parkirišč, vendar če bo načrt sprejet v predlagani obliki, bodo denar v prihodnje načrtovali in se izvedbe tudi lotili. »Sicer pa je načrt tudi osnova za pridobitev gradbenih dovoljenj za zasebnega investitorja, za katerega pa ne vemo, kdaj se bo projekta lotil,« je še dejal Janko Kopušar.	a
■
Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
»»WAS
9. junija 2016
OD SREDE do torka
Sreda, 1. junij
Avstralska organizacija Walk Free Foundation je objavila podatke, ki zatrjujejo, da v Sloveniji okoli 4700 ljudi živi v t. i. modernem suženjstvu.
Komisija za preprečevanje korupcije pa je istega dne objavila svoje poročilo in oceno stanja v zveui s korupcijo, v njem pa je ugotovila, da je v Sloveniji še vedno precej sistemske korupcije.
Evropska komisija je Varšavi poslala pisno mnenje v povezavi z zaščito pravne države, s čimer je zaostrila ukrepanje proti Poljski.
Mojca Štruc
tudi predsednika vrhovnega sodišča, umakniti iz DZ-ja.
Ministrici Anji Kopač Mrak, ki jo čaka interpelacija, so podporo napovedali v DeSUS--u, podprl pa jo je tudi premier Miro Cerar.
Žabja perspektiva
V Švici so slovesno odprli najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu.
V	Švici so slovesno odprli najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu St. Gotthard, ki je dolg več kot 57 kilometrov, pripomogel pa bo k večjemu prevozu tovora skozi Alpe po železnici.
V	malijskem mestu Gao so v napadih neznancev umrli trije ljudje, dva pogodbena sodelavca Združenih narodov in pripadnik modrih čelad.
Četrtek, 2. junij
Državni zbor je na izredni seji dobrih pet ur razpravljal o razmerju med plačanimi prispevki in javnimi dobrinami, ki jih država nudi zanje. Pogledi poslancev na davčno politiko države so tudi po razpravi ostali različni, so se pa v več poslanskih skupinah strinjali o potrebi po davčni razbremenitvi srednjega sloja.
Anja Kopač Mrak bo interpelacijo očitno
prestala.
Nemčijo in Francijo so zajele hude poplave, v katerih je v sredo umrlo najmanj pet ljudi, več tisoč gospodinjstev je bilo brez elektrike.
Predsednik največje hrvaške vladajoče stranke HDZ Tomislav Karamarko je dejal, da premier Tihomir Oreškovic nima več podpore njegove stranke, zaradi česar je bila hrvaška vlada tik pred razpadom.
Na konferenci o bližnjevzhodnem konfliktu v Parizu je francoski predsednik Francois Hollande tako Izrael kot Palestince pozval, naj sprejmejo pogumno odločitev za mir.
Sobota, 4. junij
Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je potekala 27. obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja.
Policisti so začeli z »Akcijo 0,0 Šofer - Trezna odločitev«, ki vključuje povečan nadzor alkohola in prepovedanih drog med vozniki v prometu ter tudi v gostinskih lokalih.
Poslanci so več kot pet ur razpravljali o razmerju med plačanimi prispevki in javnimi dobrinami, kijih država zanje nudi.
Sindikati javnega sektorja so po vladni odločitvi, da odstopi od pogajanj s sindikati, napovedali protest pred poslopjem vlade.
Po več kot pol leta policijske stavke so vlada in oba policijska sindikata podpisali stavkovni sporazum, po katerem bo država letno za zahteve policistov plačala dodatnih 10,3 milijona evrov.
Nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta v Berlinu dejala, da si zavezništvo želi konstruktiven dialog z Rusijo, ne pa konflikta.
Nemška policija je aretirala tri Sirce, pripadnike Islamske države, ki so v Dusseldorfu načrtovali teroristični napad.
Nemški parlament je z resolucijo opredelil genocid nad Armenci v obdobju Otoman-skega cesarstva, zaradi česar je Turčija že opozorila na krhanje odnosov med Ankaro in Berlinom.
Petek, 3. junij
Odbor Državnega zbora za pravosodje je podprl dopolnila vlade k predlogu novele zakona o odvetništvu glede vpisnin v imenik odvetnikov.
Minister Klemenčič je na Dnevih sodstva nagovoril sodnike in ob tem izrazil prepričanje, da bi morali imenovanje sodnikov,
čilo regresa potrebnih 113,8 milijona evrov.
Talibani so napadli sodišče na vzhodu Afganistana, v napadu pa je bilo ubitih pet ljudi.
Na ulicah Varšave se je zbralo več deset tisoč protestnikov zoper konservativno vlado, ki jo obtožujejo, da jim krati svoboščine. Na nazadovanje poljske demokracije so opozorila prihajala tudi iz EU.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da bi bilo treba prosilce za azil v članicah EU zadržati na otokih, neposrednega dostopa do Evrope jim ne bi smeli dovoliti.
Švicarski volivci so na referendumu z veliko večino zavrnili pobudo za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Proti je glasovalo 76,9 odstotka volivcev.
Ponedeljek, 6. junij
Zgodaj zjutraj so pred tovarno Rog v središču Ljubljane pripeljali bager, ki pa ni začel rušiti. Nasprotniki rušenja so namreč postavili barikade, župan Jankovic pa je v odzivu dejal, da bo storil vse za zaščito občinske lastnine.
Borci IS so se zaradi silovitih napadov odločili za spremembo taktike: svoje sile nameravajo razširiti po vsem svetu.
Papež je objavil dekret, v katerem je zapisal, da naj bi bili škofje, ki so »zanemarjali svoje dolžnosti« v povezavi s spolnimi zlorabami otrok, odpoklicani.
Sirski vojski je ob podpori ruskih zračnih sil uspelo vstopiti v provinco Raka, v kateri je tudi mesto Raka, ki velja za glavno mesto t. i. Islamske države.
V nemškem kraju Mendig južno od Bonna je na rockovskem festivalu udarila strela, pri čemer je bilo poškodovanih več kot 50 ljudi, med njimi 15 huje.
Nedelja, 5. junij
Mediji so nas opomnili, da bodo javni uslužbenci z majsko plačo dobili izplačan regres za letni dopust. Na ministrstvu za javno upravo so ob tem ocenili, da bo za izpla-
Napovedano rušenje tovarne Rog se ob protestih ni začelo.
Pod strogimi varnostnimi ukrepi se je prvič po aprilskih volitvah sešel sirski parlament, medtem pa so vladne sile izvedle številne zračne napade na cilje upornikov v Alepu in njegovi okolici.
Ukrajinske oblasti so prijele francoskega državljana, ki naj bi načrtoval vrsto terorističnih napadov v Franciji med evropskim nogometnim prvenstvom.
V belgijskem mestu blizu Liegea je prišlo do nesreče vlakov, v kateri so umrli najmanj trije ljudje, še devet jih je bilo ranjenih.
Torek, 7. junij
Stranka SDS je predstavila svoj reformni program za zdravstvo.
Uporabniki Roga so enako kot župan Zoran Jankovic napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva - uporabniki zato, da bi še naprej lahko delovali v nekdanji zapuščeni tovarni koles, ljubljanski župan zato, da bi s tem prenehali.
Ob imenovanju nemškega strokovnjaka Jurgena Sorgenfreia za nadzornika Luke Ko-
Za razvoj?
Špela Kožar
Hrvaški se obetajo nove volitve.
per je premier dejal, da bo vlada ukrepala, če se bo izkazalo, da je kaj narobe.
Na Hrvaškem so člani kluba Domoljubne koalicije zbrali dovolj glasov za postopek odstavitve premierja Tihomirja Oreškovica.
Na Poljskem so se začele obsežne vojaške vaje zveze Nato, na katerih prvič sodeluje tudi Slovenija.
Švicarji so odločno zavrnili pobudo za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.
Ko sem pri osemnajstih letih prišla v Ljubljano, je bila megleno zaspana kotlina. Nobenega občutka, da gre za eno od evropskih prestolnic.
Strategija razvoja nekega mesta ni lahka naloga - je odraz volivcev, ki zaupamo županu in hkrati od njega veliko pričakujemo. Vsak volivec je drugačen, a nečesa si gotovo želimo vsi - da se naše mesto razvija. Ali pač?
V teh dneh se »dogaja« Rog, propadajoča stavba v mestnem jedru, nekdanji ponos istoimenske blagovne znamke. Prvi prispevek za TV-dnevnik o prenovi Roga sem pripravila leta 2007; novi kulturni center se bo gradil pod javno-za-sebnim partnerstvom; bivša tovarna se je preimenovala v Center sodobnih umetnosti Rog; na arhitekturnem natečaju je zmagala zasnova biroja iz Barcelone; decembra 2010 je občina oddala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Nobeden od navedenih korakov ni spodbudil javnega upora. Pa čeprav se je šele leta 2012, pet let po razgrnitvi načrta, projekt ustavil, saj ni bilo več zasebnega kapitala. A novinarji smo še naprej poročali o tem delu mesta - ker Ljubljana ni opustila namere po vzpostavitvi kreativnih industrij. In ko desetletje slediš dogajanju okoli propadajoče tovarne, ne moreš prezreti tihe želje mesta, saj prevečkrat zaznaš ne-dialog med državnim aparatom in ljubljanskimi odločevalci kot posebno obliko rivalstva. Ljubljana se je namreč v tem času kulturno in posledično turistično prebudila, državna raven kulture pa ohranja status quo. In Ljubljana bi z Rogom državi pokazala, kako zelo je zaspala pri strateškem preporodu domače kreativne baze, za samo prestolnico pa obnova tega dela pomeni tudi razširitev mestnega jedra.
A danes, junija 2016 poročamo o tem, da je prišlo do ne-dialoga z rogovci, skvoterji, ki so se naselili v prazne prostore in jih napolnili z novimi vsebinami. V njihov bran so jim stopili številni in prišlo je do nasilja, z obeh strani, saj so varnostniki s silo ustavili rogovce, hkrati pa so eno od varnostnic hospitalizirali. Spet ne--dialog. Medtem pa je na drugem koncu mesta ljubljanski župan stopil pred mikrofone, kamere, fotoaparate, pametne telefone. Petnajstminutna novinarska konferenca je potekala ob vznožju stopnic, ki vodijo v rotovž. Župan je govoril o večtisočih prijaviteljih na razpisu za neprofitna stanovanja, o nevarnosti stavbe, o viziji mesta, novinarji pa o nenavadni odločitvi, da se pošlje bager sredi noči, o interesu kapitala, o nezavedanju pomena rogovske dejavnosti. Ponovno ne-dialog.
Rog je v zadnjih dneh postal sindrom narodove ujetosti v črno in belo; drugače si vseh prejšnjih javnih ne-akcij ne znam razložiti. V tej državi smo očitno prekleto siti marsikoga/marsičesa, ki/ kar diši po denarju. Pred dnevi, pravzaprav pozno zvečer, s kozarcem žgane pijače pred seboj, ko je pogovor tekel v prijetnem tonu, smo se nenadno sporekli. Razlog: Rog. Vztrajala sem, da rogovci že mesece ne pristajajo na pogovor, da se sploh ne želijo udeležiti sestanka pri županu, da je slednji odšel do njih, skratka, da ne odobravam take ultimativne samodrže. In nekdanja direktorica enega vidnejših ljubljanskih festivalov mi je ostro odvrnila: Ti ljudje pač ne sprejemajo tega sistema. In pika. Tudi med nama se je vzpostavil ne-dialog.
Ampak v tem sistemu živijo, živimo. In kaj zdaj? Mar ne bi bila veliko bolj uspešna obuditev vstajniškega gibanja, da se na Trgu republike obračamo od parlamenta do NLB-ja in nazaj? Ljubljana se je v zadnjih letih spodbudno spremenila. (In na tej poti je tudi Velenje).
Inšpektorji v javnih zavodih
Inšpektorji so v 62 vrtcih, šolah in domovih za ostarele po Sloveniji našli nekatere nepravilnosti, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Najslabše je bilo stanje v šolskih kuhinjah. Inšpektorji so bili še najbolj zadovoljni v vrtcih, a so tudi tam izdali nekaj odločb.
V Šaleški dolini se je na tapeti znašla Osnovna šola Šmartno. Inšpektorji so ugotovili plesen po stropu in stenah, deli stene so črni, ponekod se lušči omet.
S Flixbusom po Evropi
V Slovenijo prihaja nov avtobusni prevoznik, Nemški Flixbus, ki bo prisoten kot tranzitni prevoznik. Ponujal bo prevoze iz Ljubljane
do 35 krajev po Evropi, s prestopi pa celo do 200 mest.

■

Naš čas, 23. 6. 2016, barve: CM K, stran 11
23. junija 2016
S
ZANIMIVO
7
Na pevski prireditvi Pozdrav poletju je ob spremljavi profesorjev velenjske glasbene šole zapelo kar 8 vrtčevskih pevskih zborov. Z nastopom so ganili in navdušili. (foto: mz)
V teh dneh se vrstijo prireditve, s katerimi v Vrtcu zaključujejo šolsko leto - Vse so odlično sprejete - Redni vpis novincev dober tako v mestu kot na podeželju
Bojana Špegel
Velenje, 2. junija - V teh dneh tudi v Vrtcu Velenje zaključujejo šolsko leto. Zaključne prireditve so prisrčne, kar močno veseli tako strokovne delavke kot starše. V Vrtcu so zadovoljni tudi z vpisom v novo šolsko leto, ki ga že načrtujejo, starši pa lahko otroke še vpišejo vanj. Tudi zato se število vpisanih otrok nenehno spreminja in se še bo. Trenutno imajo vpisanih 276 novincev. Kot kaže, pa prav nihče ne bo ostal brez mesta v vrtcu, lahko se zgodi le, da ne bodo mogli izpolniti vseh želja staršev za izbrano enoto vrtca. Trenutno je zelo
veliko zanimanje za enoto vrtca na Gorici, kjer so letos dobili veliko novih prebivalcev. Ker je vpis dober tudi v vseh manjših okoliških vrtcih, bodo jeseni ostali odprti vsi, tudi enota v Cirkovcah.
Prisrčen pozdrav poletju
Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler najprej obudi spomin na prireditev Pozdrav poletju. Prejšnji torek zvečer je 8 pevskih zborčkov Vrtca Velenje skupaj s profesorji velenjske glasbene šole tam pred polno dvorano pripravilo prisrčen koncert. Da so lahko nastopajoče videli vsi starši, so pravzaprav pripravili kar tri. »Še vedno sem ganjena, tako le-
po je bilo. Gledati toliko otrok, ki pojejo s srcem, je res čudovito. V dvorani je nastala nepopisna energija, sploh ob skupnem nastopu zborčkov in profesorjev glasbene šole,« pripoveduje. Da otroci res radi pojejo, pove podatke, da v vsaki enoti Vrtca Velenje deluje vsaj en pevski zbor, v večjih enotah pa tudi po dva. Prejšnji teden so bili ponosni tudi na male bralce, ki so jim v četrtek podelili predšolske bralne značke. »Vsako leto imamo več dobitnikov Ostržkov. Knjigo otrokom približujemo celo predšolsko obdobje, hkrati spodbujamo starše, da otrokom berejo. S tem krepijo otrokov besedni zaklad.« Pred poletnimi počitni-
cami bodo pripravili še eno večjo prireditev, ki bo plesno obarvana. Hkrati vedo, da bodo prihodnje leto maja gostili vseslovenski posvet koordinatorjev Eko vrtcev, kar bo hkrati čast in izziv.
Prostora bo dovolj za vse
Vrtčevsko leto, ki se izteče z začetkom šolskih počitnic, je bilo po besedah ravnateljice plodno in naporno. Vse, kar počnejo, redno objavljajo na spletni strani vrtca. Letos je med utrinki na njej veliko dogodkov iz sklopa eko vrtca, fit vrtca, sodelovanja s starši, med-generacijskih dejavnosti ... Tako bo tudi v novem šolskem letu. »Septembra, ko bomo začeli novo vrtčevsko leto, ostajamo eden največjih vrtcev v Sloveniji. Kot trenutno kaže, bomo imeli 79 oddelkov. Lani septembra smo jih imeli 77, trenutno jih imamo 81. Letos po
novem letu smo namreč odprli tri nove oddelke in razvojni oddelek, v katerem imamo 4 otroke, ki se imajo pri nas zelo lepo,« izvemo. Trenutno je v Vrtcu Velenje 1425 otrok, za jesen imajo vpisanih 1412. Računajo, da se bo število vpisanih še spreminjalo. Ker bo MO Velenje poskrbela za prenovo vile Mojca, v kateri bo prostora za tri oddelke, tudi med vrtčevskim letom ne bodo imeli težav z oblikovanjem novih oddelkov. Čez poletje bodo manjše enote vrtca zaprte, v vseh bodo osvežili prostore.
Ker so velenjski mestni svetniki na majski seji sprejeli nov pravilnik za vpis otrok v vrtec, nas je zanimalo, ali prinaša spremembe. Izvemo, da ne. V njem so zapisana vsa pravila za vpis, tudi to, kako vključujejo vpisane otroke, če prostih mest ni. A v novem šolskem letu s tem ne bodo imeli težav.	a
Najboljše čase smo zamudili
Občina Rečica ob Savinji je stara 10 let - Zadnje leto najbolj zaznamovala vlaganja v infrastrukturo - Načrtovanih potreb za več kot 3 milijone evrov
Tatjana Podgoršek
13. junija bo minilo 10 let, odkar se je občina Rečica ob Savinji izločila iz Občine Mozirje in krenila na samostojno pot. Uradno je začela delovati 1. januarja 2007. Vse od prvega dne samostojnosti jo vodi župan Vinko Jeraj. Na vprašanje, na kaj je najbolj ponosen, je odgovoril: »To, da je občina samostojna, čeprav moram ob tem poudariti, da smo dejansko najboljše čase zamudili. Na samostojno pot smo se podali, ko je začelo denarja za večja vlaganja primanjkovati, razpisi države in EU pa niso bili več tako prilagojeni potrebam naše lokalne skupnosti. Težav nam ni manjkalo, a menim, da smo z lastnim denarjem in denarjem iz razpisov naredili marsikaj za dobrobit naših občanov in občank. Če pa moram izpostaviti pridobitve, sem najbolj ponosen na izgradnjo mostu čez reko Savinjo, čeprav naložba v celoti še ni končana, in na to, da smo v dobršni meri opremili naselja s kanalizacijskim omrežjem.«
Posodabljali ceste in odpravili večji plaz
V teh dneh so v lokalni skupnosti začeli prireditve, s katerimi bodo zaznamovali občinski praznik. Več kot 20 so jih predvideli v programu praznovanja. Po
besedah Vinka Jeraja so zadnje leto najbolj zaznamovala vlaganja v infrastrukturo. Posodobili so tri lokalne ceste in odpravili posledice drsenja večjega plazu.
Vinko Jeraj: »Čas do naslednjega občinskega praznika bo kar pester.«
Blizu 300 tisoč so jih stala vlaganja, od tega so dve tretjini denarja dobili iz države.
Med pridobitve je sogovornik uvrstil še občinski prostorski načrt. Pridobili so ga po 9 letih naprezanj, občinski svet ga je potrdil pred mesecem dni. Ni takšen, kot so ga prvotno želeli, a so morali popustiti v svojih zahtevah, sicer bi občani še čakali na možnost individualne gradnje.
Povezovalna cesta, Medgen borza, čistilna naprava ...
Časa za praznovanje ne bo veliko, pravi Vinko Jeraj, saj bodo morali pošteno zavihati rokave, če želijo uresničiti predvidene načrte. Aktivnosti za ureditev povezovalne ceste na Pobrež-je, razširitev ceste v naselju Trnovec so v polnem zamahu, čaka jih razširitev dovozne ceste v kamp Menina. V zgornjem delu objekta Medgen borze, ki je postalo priljubljeno stičišče vseh generacij, načrtujejo ureditev knjižnice, v mansardnem delu pa dve stanovanji za prodajo. Velik zalogaj bo obnova mostu čez reko Savinjo v Spodnji Rečici. »Računamo na razpise za pridobitev dodatnega denarja za ureditev trškega jedra in vpadnic, brez dodatnega denarja ne bomo mogli uresničiti že več let načrtovane obnove Tavčarjevega dvora, prijavili smo tudi projekt Savinja med prodnimi biseri.« Z občinama Mozirje in Nazarje so se lotili posodobitve in razširitve čistilne naprave v Lokah, letos jih čaka še plačilo obveznosti za zemljišče za dograditev zdravstvenega doma v Nazarjah ... Vrednost omenjenih potreb presega 3 milijone evrov. a
V Topolšici urbano vrtnarili
Topolšica, 4. junija - V
soboto je v Topolšici potekal sejem urbanega vrtnarjenja. Drugič zapored ga je organiziral Lončarski center Bahor s ciljem širjenja vrtnarskih znanj, spodbujanja samooskrb-nega vrta ter razvoja ekološkega vrtnarjenja.
Sejem je bil majhen, prisrčen, odvijal pa se v lepem ambientu zdraviliškega parka, kar je omogočilo, da je bil stik med razstavljalci in obiskovalci res pristen.
Na sejmu so obiskovalci našli dogovore na številna vprašanja, saj so v sklopu sejma potekala tudi predavanja. Spoznavali so olla posode, vrtnarjenje
v vertikalnih in visokih gredah, dobili številne ideje o tem, kako transportne palete spremeniti v vrtno pohištvo, in tudi konkre-
tne napotke s področja zelenja-darstva in okrasnih rastlin.

Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 8
flil^CAS	9. junija 2016
8
SOCIALA
Stiskam ljudi ni videti konca
Karitas Velenje stalno pomaga blizu 230 občanom - Premalo hrane, premalo prostovoljcev - Za delo niso plačani
Milica Kovač:» Mislim, da v skoraj 15 letih ni nihče šel iz skladišča praznih rok. Če drugega ne, smo mu dali kilogram in pol
makaronov.«
Tatjana Podgoršek
Poleg Območnega združenja RK Velenje, Odbora za pomoč občanom in občankam se vključuje v reševanje stisk prebivalcev Mestne občine Velenje tudi Karitas Velenje. Vodja Milica Kovač pravi, da vse težje pomagajo s paketi hrane, sploh pa z denarjem za plačilo položnic vsem, ki trkajo na njihova vrata. Potrebe so namreč večje, kot so njihove možnosti.
Blizu 230 stalnih strank
Na seznamu upravičencev imajo blizu 230 stalnih strank. Od tega je približno tretjina posameznikov, ostalo so družine, običajno z več otroki. Iz evropskega sklada so letos dobili dve pošiljki hrane, naslednja bo šele oktobra. »Na srečo se oskrbujemo še iz drugih virov, iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, več virov ima naša krovna Škofijska Karitas Celje. Ta se med drugim prijavlja na različne razpise in nam nameni od tega nekaj denarja,
Karitas Velenje pa se prijavi vsako leto na razpis lokalne skupnosti. A vse to ne zadošča, zato se trudimo zagotoviti še svoja sredstva. Pri tem pride do izraza naša iznajdljivost. Naše skupine starejših šivajo prte, izdelujejo velikonočne, božične in druge vizitke. Tu in tam organiziramo srečelov, vse manj pa je donacij. V jeseni spravljamo pridelke z njiv. Kmetje rečejo: mi smo pobrali, kar smo mislili, tam je njiva in poberite. Poberemo zelje, ga skisamo in upravičence tako oskrbimo tudi s kislim zeljem, drugimi poljščinami, jabolkami in podobnim.«
Deset ali enajstkrat na leto delijo pomoč: s 1. so prešli na 15. dan v mesecu. Ljudje, pravi Kovačeva, bi radi dobili standardni paket vsak mesec, a ne gre. Tudi težko razumejo, da ti niso vedno enaki. Kaj in koliko je v paketih, je odvisno od razpoložljivih zalog.
Kriza z denarjem
Poleg hrane in oblačil, za katerimi je povpraševanje vse ve-
čje, Karitas Velenje priskoči na pomoč občanom v stiski tudi z denarjem za plačilo položnic. Pri tem pa je letos velika kriza, pojasnjuje sogovornica. Prav v tem času rešujejo družino, ki ji zaradi neplačila položnic grozi odklop elektrike, vode. Družina ima prihodke, a so ti prenizki za plačilo obveznosti. »To je letošnji
prvi »denarni« primer, a se bojim, da jih kaj več ne bomo mogli reševati. Imamo nekaj strank, ki vsak mesec sprašujejo po denarju za plačilo položnic. Takim, ki pridejo in hočejo, da jim pokrijemo položnice, lahko samo odkimamo, kajti tudi pri tej pomoči morajo ljudje sami iskati rešitve.« Osemdeset odstotkov
denarja, ki ga pridobijo, namenijo za nakup prehrambnih artiklov, nekaj ga namenijo za plačilo stroškov za petdnevno letovanje otrok iz socialno šibkih družin v domu Karitas v Portorožu in za enodnevni izlet na morje. »Zanj je vse več zanimanja. Nisem mogla verjeti, da so med nami ljudje, ki pri svojih šestdesetih letih morja še niso videli. Načrtujemo, da bomo izlet omogočili desetim upravičencem.« Kot še pravi Milica Kovač, se res po najboljših močeh trudijo pomagati vsakomur, ki se znajde v socialni stiski. Ob tem še toliko bolj bolijo - milo rečeno - očitki nekaterih, da so jim pomoč dolžni zagotoviti, ker so za to plačani. Vsaj polovica tistih, ki jim pomagajo, hvaležnosti ne pozna. Jih pa »gor držijo« starejši in bivši Vegradovi delavci. Ti so neizmerno hvaležni za vsako stvar. Pot do njih v zadnjem času najde tudi vse več Romov.
Upravičenost stalno preverjajo
Kot zagotavlja Milica Kovač, upravičenost do pomoči stalno preverjajo. Zahtevajo vse dokumente, od potrdila o stalnem prebivališču v mestni občini Velenje, izrezkov pokojnine, plačilnih list do potrdila o prejeti po-
moči za brezposelnost. Imajo še svoj interni pravilnik, po katerem delijo hrano.
Ni prostovoljcev
Velika težava pa je v zadnjem času, da je vse manj prostovoljcev. Premalo jih imajo, saj so to praviloma starejši z zdravstvenimi omejitvami. Letos so izvedli akcijo pridobivanja novih sodelavcev, jih 12 tudi dobili, a po treh, štirih mesecih so nekateri že odšli, drugi pa so pripravljeni delati, a z različnimi omejitvami. »Za takšno delo moraš imeti nekaj v sebi, čutiti potrebo po tem, da v svojem prostem času pomagaš sočloveku.«
15 let delovanja
Prihodnje leto bo Karitas Velenje praznoval 15-letnico delovanja. Jubilej želijo primerno zaznamovati. Sicer pa se bodo tudi v prihodnje predvsem trudili pomagati pomoči potrebnim »z novimi - starimi sodelavci, podpira nas lokalna skupnost, tudi vaš obisk kaže, da večini ni vseeno, v kakšnih razmerah živijo naši občani. Dokler bo šlo, se bomo trudili, da bo Karitas Velenje uspešno izvajala svojo dejavnost,« je sklenila pogovor Milica Kovač.
En dan v Centru Hiša
Na poziv k zavezi se je odzvalo sedem posameznikov - Stanovalci so bili družbe veseli, z njihovim delom pa zadovoljni - Za večerjo so si skuhali golaž
Tina Felicijan
Velenje, 3. junij - V programu za brezdomne osebe Center Hiša so že tretje leto povabili občanke in občane ter posameznike iz raznih institucij, da vstopijo v hišo med vrtovi in se zavežejo k enodnevni izkušnji življenja uporabnikov. Tako prispevajo k njihovi socialni vključenosti, krepitvi njihove notranje moči v boju z življenjsko situacijo ter vzpostaviti okoliščin za spreminjanje družbenih stališč, povezanih s stereotipi o brezdomnih osebah.
>
dem obiskovalcev skušalo na lastni koži izkusiti drobec pojava brezdomstva, občutij in doživetij oseb, ki so brez svoje strehe nad glavo ali se soočajo z negotovimi in neprimernimi pogoji bivanja. »Z vsakim razbitim stereotipom je narejen en korak, pa četudi
>
Iz Centra Hiša se je pred kratkim izselil večletni uporabnik, ki se je s podporo programa uspel ozdraviti zasvojenosti, se okrepiti in si stkati socialno mrežo ter si poiskati drug dom.
Neposredna izkušnja za odpravljanje stereotipov
Pri zavezi ne gre le za druženje med uporabniki Centra Hiša in zunanjimi obiskovalci, ampak za prevzem odgovornosti, obveze, da ne bodo kar tako izstopili, ko imajo dovolj, je povedala strokovna delavka v programu Brigita Šinigoj. V 24 urah je se-
»V življenju moraš biti priden. Zakaj ne bi še za druge naredila kaj dobrega.« Klementina Petermanec
samo pri enem človeku. Informacije gredo od ust do ust. Še vsak, ki je prvič vstopil v našo hišo, je pričakoval nekaj drugega - pričakujejo zavetišče za brezdomne kot nekaj slabega - nato pa so vsi presenečeni tudi nad tem, da so uporabniki aktivni, ne pa brezdelneži, ki ležijo in popivajo. Svojo vrednost skušajo dvigovati tako, da prispevajo k programu in krepijo svoje veščine, osebnost in se trudijo narediti korake dalje.«
Devet stanovalcev Centra Hiša preživi dneve delovno, pravijo. Ko opravijo vse po hiši, se po popoldanskem počitku lotijo vrtnarjenja. Izmenjujejo si semena s sosedi vrtičkarji, pridelano zelenjavo pa še posebej radi podarijo socialno ogroženim. Obiskovalce so sprejeli dopol-
dne. Ti so se lotili vsakodnevnih zadolžitev in obveznosti, kakršne uporabniki visokopražnega programa imajo: dopoldanskega čiščenja in hišnih opravil ter delovno-okupacijskih aktivnosti od 15. do 19. ure na vrtu in cvetličnih gredicah, ko so pred hišo postavili kozolček za plakate in obvestila, s keramiko obložili štirno, kakor pogovorno rečemo vodnjaku, zasadili vrtnice in balkonsko cvetje, kako sadno
>
Po tem, ko so obiskovalci dopoldne natančno očistili hišo, so se popoldne lotili vrta in priprave večerje.
»S pozivom k zavezi skušamo ozaveščati o pojavu brezdomstva. Čeprav to ni nekaj, s čimer bi se ljudje radi ukvarjali, je med nami - tudi v Velenju.« Brigita Šinigoj
drevesce, ki so ga priskrbeli stanovalci, opleli vrt. Tako so tudi dobrovoljni in na delo pripravljeni udeleženci zaveze imeli podroben program, saj so jim stanovalci, ki so prevzeli vlogo mentorjev, odredili delovne naloge, pripravili razpored uporabe kopalnice in jim dodelili mesta za prenočitev.
Z njihovim delom so bili zadovoljni, Klementini Petermanec pa so dali celo diplomo za naj čistilko, ker se je tako izkazala
pri čiščenju kuhinje. Ta je poziv k zavezi sprejela brez predsodkov, saj je že pred 12 leti imela dobrega prijatelja brezdomca, a si takrat ni ustvarila celotne slike. »Zanimalo me je, kako živijo, kakšni so prostori, kake delovne obveznosti imajo. Hiša je sicer urejena, a to so le fantje, zato je bilo podrobno čiščenje kuhinje dobrodošlo,« je povedala obiskovalka, ki je v Centru Hiša preživela lep in ne preveč naporen dan. Po večerji in druženju ob kitari je bila tudi noč kar mirna, čeprav so nekateri smrčali in škripali z zobmi. »Celotna izkušnja je bila dobra in bi jo še ponovi-
la,« je sklenila.
Poletje bodo uporabniki programa Center Hiša preživeli na vrtu. Hladili pa se bodo kar v Velenjskem jezeru. 24. junija jim bo o higieni in poteh prenosa okužb
predavala medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Velenje, odpravili pa se bodo tudi na planinski pohod.
>
Vedno jim primanjkuje rjuh in nogavic, veseli pa bodo tudi pripomočkov in sredstev za delo, ki jim jih lahko prinesete v hišo na cesti Simona Blatnika 21.

Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 9
9. junija 2016
«»SÜAS
IZOBRAŽEVANJE
9
SCV letos podelil 73 priznanj
Izjemni dijak Šolskega centra Velenje je postal Jaka Jenko z Elektro in računalniške šole
Velenje, 26. maj - Velenjski šolski center že vrsto let spremlja dosežke svojih dijakov, tistim najbolj uspešnim in prizadevnim pa ob koncu srednješolskih dni podeli priznanja za njihovo delo in dosežke. »Maj je pri nas tradicionalno mesec žlahtnih priredi-
kovnik s šole za rudarstvo in varstvo okolja, Jaka Jenko z elektro in računalniške šole pa je postal tudi izjemni dijak ŠCV. Sprva je bil plah, tih in neopazen fant, so zapisali v obrazložitev častnega naziva. Danes pa se je z marljivostjo, vestnostjo in vedoželjno-
je izpolnil Unescovo poslanstvo dobre šole in jo predstavljal tudi drugje. V spominu mu bo ostalo veliko stvari, pravi. »Vse od maturantskega izleta, obiska Rusije pred nekaj tedni, vse je bilo super.« Ob podelitvi priznanja, ki je zanj potrditev, da je v štirih le-
Izjemni dijaki (z leve): Jan Vodušek (Gimnazija), Xiaoli Y (šola za storitvene dejavnosti), Dejan Sevčnikar (strojna šola), Jaka Jenko (elektro in računalniška šola in izjemni dijak ŠCV) Velenje in Janja Zabukovnik
(šola za rudarstvo in varstvo okolja).
Rekli so > Mag. Ivan
Kotnik: »Našim dijakom dajemo cel kup znanj, za katera pravimo, da so znanja za življenje. In ta so vsaj ravno tako pomembna, če ne bolj, kot tista, za katera junija dobijo spričevala o zaključnem izpitu, poklicni ali splošni maturi.«
tev, ko tiste, ki nekako izstopajo, še posebej izpostavimo. Šolskega leta sicer še ni konec, a že sedaj smo prepričani, da bo letošnje uspešno, morda še bolj, kot je bilo lansko,« je dejal ravnatelj ŠCV mag. Ivan Kotnik in dodal, da je vsako leto težje izbrati tiste, ki izstopajo, ker je dobrih zelo veliko, to pa potrjuje, da je šolski center na dobri poti.
Tako so letos podelili 66 priznanj in eno skupinsko. Imenovali so tudi izjemne dijake posameznih šol: Jan Vodušek z gimnazije, Xiaoli Ye s šole za storitvene dejavnosti, Dejan Sevčnikar s strojne šole, Janja Zabu-
stjo razvil v samozavestnega, pokončnega in izobraženega fanta s pozitivnim vplivom na ljudi okrog sebe. Vedno je bil pripravljen pomagati sošolcem, ostalim dijakom in učiteljem na šoli. Izkazal se je kot sijajen dijak v izobraževanju in pri organizaciji različnih dejavnosti. Uspešen je bil na številnih tekmovanjih - matematičnih in geografskih, na raziskovalnem področju, ko je v drugem in tretjem letniku pripravil raziskovalni nalogi, v četrtem pa celo na drugi šoli in tako spodbudil sodelovanje. Bil je aktiven v podjetništvu, pomagal je pri različnih dejavnostih in strokovnih izobraževanjih v okviru šole in zunaj nje. Poleg tega
Med 73 priznanji uspešnim dijakinjam in dijakom zaključnih letnikov ŠCV je tudi 37 priznanj vsem, ki so dosegli odlični uspeh. Največ jih je bilo na gimnaziji (14) in elektro in računalniški šoli (10), na šoli za storitvene dejavnosti jih je bilo pet, po štirje pa na šoli za rudarstvo in varstvo okolja ter strojni šoli. Največ priznanj ŠCV so prejeli dijakinje in dijaki gimnazije in šole za storitvene dejavnosti, sledijo pa elektro in računalniška, strojna in šola za rudarstvo in varstvo okolja. Skupinsko priznanje pa so prejeli dijaki šole za rudarstvo in varstvo okolja.
tih veliko dosegel, čeprav bi lahko še več, je povedal, da je ERŠ ena najboljših šol, na katere bi se lahko vpisal. »Res sem zadovoljen s tem štiriletnim programom. Naučil sem se, kar sem se le mogel. Mislim, da s šole odhajam poln znanja.« Ker ga najbolj zanima programiranje, je v šoli pridobljeno znanje v prostem času še nadgrajeval, kolikor mu je čas dopuščal, pa se je loteval različnih obšolskih dejavnosti. Jaka bo izobraževanje nadaljeval na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko.
■ tf
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v
Magistrski študijski program Energetika
(II. bolonjska stopnja, redni in izredni študij)
ter
Doktorski študijski program Energetika
(III. bolonjska stopnja, izredni študij)
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKUUE1ÄZA BNERGETKO
krško - velenje
Nagrade za pridne bralce razdeljene
Leseni Ostržki, ki so jih prejeli mali bralci iz vrtcev v Šaleški dolini, ker so vse leto pridno brali, bodo še en lep spomin na leta, ki so jih dobitniki preživeli v vrtcu. Verjetno pa bodo radi brali tudi, ko jeseni
postanejo prvošolčki.
Velenje, 2. junija - Prejšnji teden so tisti, ki radi berejo, dobili bralne značke. Zato je tudi letos poskrbela MZPM Velenje. V ponedeljek so še en spomin na osnovnošolska leta dobili de-vetošolci, ki so vsa leta osvajali Kajuhovo bralno značko. Kar 193 je letos v Šaleški dolini zlatih bralcev, priznanje pa so jim izročili v velenjskem domu kulture na prireditvi, ki so jo namenili tudi podelitvi regijskih priznanj za vse učence in mentorje, ki so sodelovali v letošnjem natečaju Evropa v šoli.
Zagotovo pa so bili bralnih značk veseli tudi najmlajši bralci, ki v večini še berejo s pomočjo odraslih. V sredo so predšolske bralne značke prejeli bralci iz Vrtca Šoštanj, v četrtek iz Vrtca Velenje in v petek iz Vrtca Šmartno ob Paki. Tisti, ki jeseni odhajajo v prvi razred de-vetletke, so dobili lesene Ostrž-ke, mlajši pa posebna priznanja. Skupno število predšolskih bralnih značk malih bralcev v Šaleški dolini je letos 644, kar je več kot lani. Petletna Lana iz Vrtca Velenje nam je povedala, da rada
bere. Malo zna že sama, še raje pa ima, če ji bereta ati ali mamica. »V vrtcu smo se potem pogovarjali o knjigah, pa tudi risali smo. Letos sem se vpisala tudi v knjižnico, zato bom veliko brala tudi poleti. Knjige so res fajn,« je priznala. Bila je le ena do mnogih, ki so ponosno sprejeli priznanje zato, ker imajo radi knjige. Ponosni pa so bili tudi njihovi starši, ki so jih spremljali pri tem pomembnem dejanju, ki pripomore k vzgoji novih bralcev.
a bš
Mikrogravitacija kometov
Dijak Luka Jevšenak raziskoval gibanje modela Philae ter težnostno polje kometa in prejel državno zlato odličje
Tatjana Podgoršek
Med dobitniki zlatega priznanja na letošnjem državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije je bil tudi dijak 2. letnika velenjske gimnazije Luka Jevšenak. Prejel ga je za nalogo Mi-krogravitacija kometov, ki jo je izdelal pod mentorstvom Petra Jevšenaka. Zanj to ni bilo prva, ampak že tretja raziskovalna naloga, in tudi prejšnji sta bili nagrajeni z visokim priznanjem.
»Mentor je našel v časopisu podatke o misiji vesoljske sonde Rosetta spomladi leta 2014, ki je ujela svoj cilj - komet 67P. Svet so obšle slike nebesnega telesa v obliki sprimka dveh kep. Eden od vrhuncev misije je bil spust modela Philae na komet. Tema se mu je zdela zanimiva, mene pa ni bilo težko pridobiti, saj me preplet programiranja in fizike zelo zanima,« je pojasnil razloge
Luka Jevšenak: »Pomembne so znanje in izkušnje, zlato priznanje pa je češnja na torti.«
za izdelavo naloge sogovornik.
Prvi cilj, ki si ga je zadal pri raziskovanju gravitacijskega polja v okolici kometa, je bilo z analizo gibanja modula Philae določiti težni pospešek na površju in z njim izračunati maso
kometa. Drugi pa raziskati te-žnostno polje kometa - telesa zelo nenavadne oblike. »Ugotovil sem, da so v gravitaciji podobnosti med kometom in okroglimi telesi, obstaja pa tudi nekaj zanimivih razlik. Najbolj ta, da ni nujno, da telesa proti kometu padajo po premici, ampak bi lahko pri tem naredila enega ali dva rahla zavoja.«
Luka priznava, da je naloga zahtevala več dela in časa, kot je načrtoval, a se je trud poplačal. Bolj kot priznanje šteje pridobljeno znanje in izkušnje.
Področje, ki se ga je v nalogi lotil tokrat, ga zelo zanima in vsaj za zdaj razmišlja, da bi nadaljeval tudi študij v tej smeri. Že danes je v precejšnji meri odločen, da bo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sodeloval prihodnje šolsko leto. Z mentorjem razmišljata znova o ideji s tega področja.	a
Porihtajmo si Smartno
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so lani prvič organizirali počitniško delo za dijake in študente. Akcijo so poimenovali Porihtaj-mo si Šmartno. Možnost za skromen zaslužek dijakom in študentom bodo omogočili tudi letos.
Včeraj je namreč občinska uprava na svojih spletnih straneh objavila razpis za možnost opravljanja počitniškega dela. To bo potekalo v treh terminih (od 18. do 22. julija, od 25. do
29. julija ter od 8. do 12. avgusta). Delo skupin, ki bodo delale osem ur na dan pet dni v tednu, bodo usmerjali mentorji. Prijave bodo zbirali do 17. junija, o izboru pa bodo izbrani obveščeni do 30. junija.
Tako kot lani bo priložnost za opravljanje počitniškega dela dobilo 10 dijakov in študentov.
■ tp
Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
«»^AS
9. junija 2016
Pevci s pesmijo navdušili Francoze
Šaleški akademski pevski zbor je minuli vikend gostoval pobratenem mestu Velenja, francoskem Vienne, in z obema koncertoma navdušil poslušalce
 LT IE RM ATO R
Zbor se je odzval vabilu organizatorjev iz društva za mednarodne odnose iz Vienna in v petek, 3., ter v soboto, 4. junija, pod vodstvom dirigentke Danice Pirečnik izvedel dva koncerta v mestu na jugovzhodu Francije. V sodelovanju z dvema lokalnima zboroma so pripravili koncerta ter odpeli program, sestavljen iz sakralnih pesmi ter v drugem delu slovenskih ljudskih pesmi. Kljub jezikovnim razlikam je poslušalce glasba prevzela. Vienne z Velenjem sodeluje že vrsto let in gostitelji so se še posebej potrudili ter za naše pevce lepo poskrbeli. Sprejeli so jih tudi v mestni hiši, kjer so predstavniki poudarili pomen sodelovanja dveh mest. »Zdi se, kakor da bi stopil v nov svet, Francozi so zares hvaležna publika, ki dobre izvajalce primerno nagradijo. So izjemno srčni ljudje in čudovito je ter izjemna čast hkrati, da smo bili njihovi gostje,« pove predsednica Šaleškega akademskega pevskega zbora Klavdija Žerdoner. ŠAPZ ni bil prvi zbor, ki je gostoval v Vienne, tam so
Zbor pripravlja na Velenjskem gradu v soboto, 11. junija, ob 20. uri koncert 'Kje so tiste stezice'.
že v preteklosti navduševali Rudarski oktet, Šaleški študentski oktet in Mešani mladinski zbor ŠCV, takrat tudi pod vodstvom Danice Pirečnik. A že sedaj si domačini želijo kmalu ponovnega obiska Velenjčanov.
Šaleški akademski pevski zbor letos končuje izjemno bogato sezono. Že marca so izvedli v Velenju celovečerni abonmajski
koncert, izdali novo zgoščenko Magnum Mysterium, maja so se udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja v avstrijskem Bad Ischlu, kjer so osvojili zlato priznanje in postali zmagovalci v svoji kategoriji. Po gostovanju v Franciji pripravljajo nov projekt: v sodelovanju z zamejskim zborom Podjuna iz Pliberka pripravljajo na Velenjskem gradu
v soboto, 11. junija, ob 20. uri koncert z naslovom Kje so tiste stezice. Projektov se vselej lotevajo premišljeno in tehtno, njihov namen je izvajati kakovostno glasbo, utrditi vezi med zbori ter ljudi navduševati z zborovsko glasbo.
a Ana Špes
Nostalgične Velenjske zgodbe
Glavni krivec, da je knjiga nastala, sta dr. Matjaž Kmecl in tednik Naš čas - Knjigo je izdala Knjižnica Velenje - Danes prva javna predstavitev knjige
Velenje, 9. junija - Nocoj ob 19.19 bodo v preddverju velenjske mestne knjižnice predstavili drugo knjigo Bojana Glavača. Večina domačinov ga pozna kot profesorja geografije in dolgoletnega ravnatelja Gimnazije Velenje. Zadnja leta je tudi čarodej Boy, pripomočke za izvajanje trikov ima skoraj vedno s seboj. Ena od njegovih ljubezni pa so tudi zgodbe. Rad jih posluša in pripoveduje, zadnja leta pa jih tudi pridno zapisuje. In tako so nastale Velenjske zgodbe.
»Moje prve zgodbe so izšle v časopisu Naš čas. Skupaj jih je bilo 25, v knjigi pa jih je 46,« nam razkrije avtor, ki hudomušno doda, da so zgodbe kratke tudi zato, ker v časopisu nikoli ni dovolj prostora. To je pogosto slišal od našega urednika, potem pa se je tega držal tudi, ko je nastajala knjiga. »Spomini mi niso dali miru. Vedno bolj sem se spominjal dogodkov iz svojega življenja, sploh tistih, ki so povezani z Velenjem v predvojnem, medvojnem in povojnem času. Da sem obujal spomin, sem se srečeval tudi z nekdanjimi sošolci. Največkrat sva številne dogodke premlevala s sošolcem Jožetom Hudarinom starejšim, ki sem mu res hvaležen za to,« izvemo. Ker večina zgodb govori o življenju v Velenju, mu je prijatelj dr. Matjaž Kmecl, ki mu jih je v vpogled najprej poslal le nekaj, predlagal, da knjigo preprosto poimenuje
Bojan Glavač: »Zgodbe sem začel pisati zato, ker so me preganjali spomini.«
Velenjske zgodbe. Prav on ga je spodbudil, da je napisal še več zgodbic, saj mu je rekel: »Ta knjiga mora nastati.« In je, kot izvemo, v dokaj kratkem času. Uvodno besedo h »Glavačevim zanimivim in malce nostalgič-nim Velenjskim zgodbam« je napisal kar dr. Kmecl. Glavač pravi, da se mu zdi, da ga je
v njej kar preveč pohvalil. Bralci se verjetno ne bodo strinjali s tem. O zgodbah v knjigi pa nam je avtor povedal še nekaj zanimivosti. »Zagotovo je v vsaki moji zgodbi nekaj avtobiografskega, v njih vidim sebe. Včasih so spomini tako živi, da se spomnim podrobnosti, celo muhe, ki leti po kuhinji. Danes jih imam 86, pri teh letih stvari, ki so se zgodile pred mnogimi leti, bolj prihajajo na površje. Novejše pa pozabljamo,« razloži. Prve zgodbe je pisal na roko, počasi je osvojil tudi računalnik. Nadomešča mu pisalni stroj, tudi elektronsko pošto uporablja.
Bojan Glavač, ki se je z družino preselil v Velenje pred drugo svetovno vojno iz Krškega, se ima za starega Velenjčana. V srednješolskih letih je pesnil, žilico pa je obudil v sivih letih. Tako je nastala pesniška zbirka Pesmi iz klobuka. Sedaj, ko je še bolj siv, pa raje piše zgodbe. Da so izšle, je hvaležen dvema direktorjema - Vladu Vrbiču (Knjižnica Velenje) in Borisu Zakošku (Naš čas, d. o. o.). Zapise je lektorirala Alenka Šalej, knjigo je z ilustracijami opremila mlada umetnica Juma Valenčak, oblikovala pa jo je Janja Košuta Špegel z Našega časa. Natis knjige, ki jo je izdala Knjižnica Velenje, je sofinancirala MO Velenje.
a bš
Galerija uradno del Festivala Velenje
Velenje, 31. maja - Zadnji dan maja je bil Javni zavod Galerija Velenje uradno pripojen k javnemu zavodu Festival Velenje. Javni zavod Galerija Velenje je s tem kot javni zavod prenehal obstajati. Naj spomnimo, da je Mestna občina Velenje lani končala temeljito prenovo stavbe galerije, ki je predvidena kot nosilec kreativnih in kulturnih industrij. Sodobno tehnično opremljena galerija se bo
aktivno vključevala tudi v dejavnost gospodarstva in turizma, saj bo z novimi programi krepila ustvarjalnost v kreativnem sektorju gospodarstva. Združitev Galerije in Festivala je, kot ocenjujejo na občini Velenje, smiselna tudi v lokacijskem smislu. Osrednja objekta sta neposredna soseda, kar predstavlja lahko prilagoditev organizacije zavoda, tudi z vidika kadrovskega in tehničnega upravljanja.
a bš
Mozaiki
Matjaž Šalej
Spustil se bom na polje umetnosti, ki ga strokovno res morda manj poznam, sem se pa zadnjih nekaj let na svojih kulturnih potepanjih mnogokrat srečal z njim. S tem si na svoj način dovolj uspešno širim in povezujem svoja umetnostnozgodovinska spoznanja. Med obiskovanjem svetovne kulturne dediščine in UNE-SCO-vih seznamov civilizacijskih kulturnih zapuščin sem na različnih lohkalitetah po vsem Mediteranu (in Balkanu) naletel na mnogo izjemnih primerov ohranjenih mozaikov, ki datirajo vse od zgodnje antike Starih Grkov do srednjega veka. Pela, Vergina, Heraclea, Stobi, Piazza Armerina (Villa Romana), Monreale, Aquilea, Ercolano, Pompeji, Vienne in številni drugi kraji povedo zgodovinarju in umetnostnemu zgodovinarju toliko, da ni treba posebej komentirati kvalitete lokalitet ter poudarjati, da vse to sodi na spisek presežkov svetovne kulturne dediščine. Ko naletim na to zvrst umetnosti, si sam pri sebi rečem »Oh, spet ti mozaiki!«, a me vedno znova in znova po ogledu navdušijo in prepričajo - po večini neznani avtorji -, da je bila ta umetnost pred dvema do tremi tisočletji izjemno razvita ter je svojo lepoto ohranila še daleč v srednji in novi vek. Na potovanjih sem zasledil in osebno odkrival ob »mozaičnih« obiskih vse vrste tematik na umetninah. Raznorodnost motivov je izjemna. Spoznaval sem podobe zgodnjih starogrških mozaikov z motivi geometrične faze in oblik, ki so jih kasneje prevzele tipične podobe arabesk. Zgodovinska obdobja so se nadaljevala preko antičnih mitoloških motivov, ki se v grški zgodovini mešajo z motiviko stare grške religije, nadaljujejo preko rimskega obdobja v sorodne motive rimskih bogov. Posebno poglavje so motivi zgodnjega obdobja krščanstva ter zgodnje krščanske simbolike, ki se kažejo predvsem v specifičnih živalskih motivih. Nekatere živali na teh mozaikih so v ostalih obdobjih redkejše (motiv pava, dveh košut, rib ...). Motivi so seveda odvisni tudi od tega, kje so se mozaiki uporabljali, od templjev, aristokratskih vil, term in kopališč, mestnih bivališč do bazilik in drugih objektov.
Seveda je ohranjanje, konservacija in prezentacija teh dosežkov javnosti, povsem druga zgodba. Kulturna politika in predvsem finančna sredstva narekujejo državam in skupnostim različne načine konservacije ter predvsem kvaliteto le-te. V Makedoniji sem se kar zgrozil ob dejstvu, da so v Bitolski Herakleji (Heraclea Lyn-cestis) izjemni mozaiki izpostavljeni velikim atmosferskim razlikam in ni sredstev za potrebno zaščito. Med tem pa se v njihovi prestolnici Skopju postavlja na stotine spomenikov in skulptur z namenom vzpostavljanja nekakšne nacionalne kulturne identitete in kultov osebnosti iz pretekle in polpretekle zgodovine. Vsekakor imajo kulturne politike in stroka različne prijeme pri ohranjanju te dediščine, a predvsem v Franciji in Italiji je zaslediti vrhunske načine ohranjanje takšnih mozaikov. Pa vendar, bolj ko razmišljam in podoživljam za nazaj, najlepše doživetje je, vsaj v obiskovalcu, videti umetnino na mestu, kjer je stala in nastala. Zato se mi zdi neprimerljivo postavljati, prestavljati in rekonstruirati mozaik na mesto, kjer ga nekoč ni bilo. Seveda je v nekaterih primerih to neizogibno in nujno ter edino možno. Čeprav sem pred kratkim obiskal izjemen arheološki muzej v partnerskem francoskem mestu Vienne (Musée Gallo-Romain de St. Romain en Gal), kije izjemen, imam najlepše vtise vseeno z lokalitet, kjer vidiš zaščiteno umetnino na mestu, kjer je nastala, in sedaj na istem mestu privablja ljubitelje zgodovine in lepega. Pa da ne bo kakšnega nerazumevanja, muzej ob reki Roni je izjemen, eden boljših tovrstnih, kar sem jih obiskal, pa vendar so občutki tudi drugje lepi. Sam bi si navsezadnje zelo želel, da bi imeli kakšno vsaj podobno antično nahajališče tudi v naši državi, da ne omenjam morda katerega od makedonskih, v zibelki antike - Grčiji in Italiji - pa je podobnih seveda toliko, da se lahko celo odločajo, katerim bodo posvetili več pozornosti.
■
Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 19
16. junija 2016
»»WAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Obveščamo,
vabimo,
spodbujamo
Kulturna naj bi bila sestavni del vsakega našega vsakdana. Če je tako ali ne, je odvisno od nas samih. Delavci in sodelavci Radia Velenje pa smo prepričani, da je tako, zato sta sestavni del vsake oddaje na frekvencah 107,8 mega herca pregled kulturnih dogodkov in minute za kulturo. Obe rubriki sta namenjeni obveščanju o kulturnem dogajanju v Šaleški dolini in tudi njeni širši okolici, povabilo nanje ter ne nazadnje tudi spodbujanju ljudi h kulturni ustvarjalnosti.
Za pregled kulturnih dogodkov na Radiu Velenje že nekaj časa skrbi radijska sodelavka Katarina Rošer, za minute za kulturo
GLASBENE novice
ga uporabil v svoji uspešnici Sorry. Z glasbenikom je poskušala doseči dogovor, a se ta na njene pozive sploh ni odzval. Zato so njeni odvetniki vložili tožbo, v kateri od Bieberja, pro-ducenta skladbe Skrillexa in založbe Universal, zahtevajo celoten profit, ki ga je kanadskemu zvezdniku prinesla uspešnica. Mimogrede, na Youtubeu je uspešnica Sorry zabeležila že skoraj milijardo in pol ogledov.
Prince umrl zaradi
prekomernega
odmerka
protibolečinskih
tablet
pa od letos dalje najpogosteje Tina Felici-jan. »Minute so vedno prekratke. Vsak dan dajemo priložnost tako poklicnim kot ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, da predstavijo sebe in svoje delo na različnih kul-turno-umetniških področjih, prav tako društvom in podobnim organizacijam.« Kot še
dodaja Tina, vedno poskuša poiskati aktualne dogodke. Če teh slučajno v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ni, »seže« po kulturni ustvarjalnosti še v sosednje regije - na Koroško in v Savinjsko, predstavi izdelke umetnikov, kakšen zanimiv razstavni eksponat iz muzejskih razstavišč ali predstavi dolgoletnega uspešnega ustvarjalca. Pri izbiri je posebej pozorna na to, da so izvajalci iz različnih okolij, ali so na sceno stopili prvič oziroma po daljšem času, da je vsebina dogodka kakovostna. Vedno so zanimive, dodaja Tina, jubilejne prireditve. »S sogovorniki se pogovarjam o tem, kaj mu pomeni kulturno-umetniško ustvarjanje, koliko je to pomembno za skupnost, v kateri deluje in za širšo okolico. Odziv je pri večini zelo dober, saj so zadovoljni, da smo se jih spomnili. Je pa tako, da se včasih moji sogovorniki lažje izražajo v kultur-no-umetniških delih in je njihovo govorno sporočanje nekoliko bolj šibka točka,« je še povedala Tina Felicijan.
■ tp
Maja Oderlap predstavlja novo skladbo
Pred nekaj dnevi je luč sveta ugledala nova pesem Maje Oder-lap z naslovom Me znaš še objeti. Skladba je tokrat prišla izpod peresa Irene Vrčkovnik, besedilo je dodal Igor Pirkovič, aranžma pa Boštjan Podlesnik. »Glede na to, da živimo v čudnih modernih časih, ko vse prevečkrat hitimo drug mimo drugega, sem prepričana, da se bo marsikdo v tej zgodbi našel,« pravi Maja in dodaja, da so za skladbo že posneli tudi videospot. Glavno besedo pri nastajanju pesmi in videa so tokrat prevzela dekleta, saj je spot, ki bo kmalu na ogled, nastal pod žensko režisersko taktirko Alene Milkovič.
Justinu Bieberju grozi tožba zaradi plagiatorstva
Glasbenica Casey Dienel, bolj znana z imenom White Hinterland, je vložila tožbo proti kanadskemu zvezdniku Justinu Bieberju, ker naj bi domnevno ukradel del njene skladbe Ring the Bell in
glasbenika 21. aprila na njegovem posestvu Paisley Park v Minnea-polisu. V preiskavi njegove smrti so zaslišali tudi zdravnika Michaela Schulenberga, ki je bil pri Princu dvakrat v tednu pred njegovo smrtjo, nazadnje dan pred tragičnim dogodkom. Zdravil naj bi ga zaradi abstinenčnih simptomov, povezanih z odvisnostjo od opia-tov. Maja so ameriški mediji sicer poročali, da je imel Prince pri sebi protibolečinske tablete, ki jih je dobil na recept.
Alex v iskanju samega sebe
Mladi slovenski glasbenik Alex Vo-lasko po treh letih od izida debitant-skega albuma Tvoji nasmehi napoveduje novega. Zmago-
nju samega sebe, tudi pet popolnoma novih skladb. V eni gostuje raper David, s katerim Alex tesno sodeluje tudi pri ustvarjanju glasbe skupine D Base, ki se je letos predstavila na Emi s skladbo Spet živ.
Smola na festivalu Rock am Ring
Znameniti glasbeni festival Rock am Ring, ki že dve desetletji v Nemčijo privablja svetovne glasbene zvezde, so minuli vikend morali najprej prekiniti, nato pa tudi odpovedati. Vzrok za težave je bilo slabo vreme. Že v noči s petka na soboto se je nad prizoriščem festivala, ki leži kakšnih sto kilometrov od Frankfurta, razbe-snela huda nevihta, v udaru strele pa je bilo poškodovanih na desetine ljudi.
V bolnišnico so prepeljali 72 ljudi, med njimi tudi hudo poškodovane, o smrtnih žrtvah pa na srečo ne poročajo. Slabo vreme se je nadaljevalo tudi v soboto in nede-
Legendarni glasbenik Prince je umrl zaradi prekomernega odmerka protibolečinskih tablet, je potrdil patolog v Minnesoti. Po njegovih navedbah je bila smrt glasbenika nesreča, ki jo je povzročil fe-tanyl, močan opiat za blaženje bolečin. To je pokazala obdukcija, ki so jo opravili po smrti 57-letnega
valec pop rock večera letošnjega festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe, na katerem je slavil s skladbo Pesem in poljub, album napoveduje s skladbo z naslovom Ne bom te zgubu, ki bo ena od enajstih pesmi z novega albuma. Vse so avtorske, poleg že slišanih pa je na albumu, ki nosi naslov V iska-
ljo, oblasti pa so nazadnje umaknile dovoljenje za nedeljsko izvedbo festivala. Tudi organizatorji so bili mnenja, da je tako najbolje, saj je varnost na prvem mestu. Na festivalu, kjer se jezbralo 90.000 ljudi, bi morali med drugimi nastopiti Red Hot Chili Peppers, Black Sabbath, Tenacious D in drugi.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SEVERINA, GORAN KARAN, DANIJELA, GIULIANO - Manta me jubav
2.	CELINE DION - Encore un soir
3.	ALEX VOLASKO - Ne bom te zgubu
Manta me jubav je naslov drugega singla iz muzikala Naša bila štorija, ki nastaja pri naših južnih sosedih. Po napovednem singlu Šta je svit, v katerem sta zapela Se-verina in Goran Karan, sta se jima v drugem pridružila še Danijela in Giuliano. Skladba in novi videospot nas vodita v sončni Split 70. let, kot si ga je zamislil režiser spota Danko Drinovac.
ALICE COOPER
Bliža se slovenski nastop mojstra teatralnih rock spektaklov Alicea Cooper-ja. V ljubljanski Hali Tivoli bo nastopil v nedeljo, 12. junija, z novim šovom Spend The Night With Alice Cooper, v katerem bo moč slišati njegove rock klasike, kot so Poison, School's Out, I'm Eighteen in druge.
VASJA MIHAJLOVIČ
Jutri, v petek, 10. junija, ob 21.00 uri bo na terasi pred eMCe placom v Velenju nastopil velenjski folk-country-blues glasbenik Vasja Mihajlovič. V letih 2014/2015 je na štop potoval po Evropi in igral po ulicah mest. Pred kratkim je posnel svoj prvi album Travel Songs, ki je nastajal na poti, skladbe s tega albuma pa bo predstavil na jutrišnjem koncertu.
I'VAN & PERO LOVŠIN
I'van, slovenski avtor, aran-žer, kitarist in vokalist, je združil moči s Perom Lovšinom. Končni rezultat je na-
vihana skladba Vsak dan, ki govori o ... ženskah. I'van in Pero sta skupaj delovala že v Sokolih, I'van pa je z Lovšinom stal na odru tudi kasneje kot član njegove spremljevalne skupine.
BILBI
Bilbi in Direktorji v poletje vstopajo z aktualnim sin-glom Zaradi bolezni v ansamblu z albuma Toskana. Avtorja besedila in glasbe sta Bilbi in Gregor Ster-mecki, skladba pa se ponovno spogleduje s pripovednimi elementi šansona. Bilbi bo 28. julija v okviru Poletnih kulturnih prireditev nastopila tudi v Velenju.
ZORAN PREDIN
Glasbena legenda Zoran Predin svoje občinstvo s področja nekdanje skupne države razveseljuje z novo skladbo z naslovom A sad adijo. Skladbo predstavlja v sodelovanju z znanim gipsy swing kitaristom Damirjem Kukuruzovicem. Skupaj pripravljata še več skladb, ki naj bi izšle na albumu spomladi prihodnje leto.
Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 12
12
«»WAS
9. junija 2016
^^Selfieje fotografija, na kateri nekdo upodobi samega sebe (in še koga), najpogosteje s pametnim telefonom ali spletno kamero, in nato sliko objavi na spletu. Prav to je storil tudi poslanec SD v državnem zboru Jan Škoberne. Čvek ne ve, ali je zadovoljen zaradi družbe ali zaradi še ene fotografije več na facebooku. Boris Lambizer, poveljnik Gasilske zveze Velenje, obrambna ministrica Andreja Katič ter Jože Dro-bež, predsednik gasilske zveze Šaleška dolina (od leve proti desni), njegovim nameram niso oporekali. Seveda, Čvek je ovekove-čil vse.
^^ Čeprav se je strokovna delavka v programu za brezdomne osebe Center Hiša Brigita Šinigoj dobro znašla tudi kot keramičarka, svojega poklica, ki mu je povsem predana, na srečo uporabnikov ne bi zamenjala. Ti ji vsaj enkrat na leto naložijo kako delo s seznama svojih vsakodnevnih opravil okrog hiše, da preizkusijo tudi njene druge veščine. Letos se je izkazalo, da ima tudi pri ročnih delih veliko potrpljenja.
aa.Jani Horvat, član upravnega odbora Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, predsednik Društva upokojencev Šalek, je navdušen fotograf, česar na raznih prireditvah upokojencev ni težko zaznati. Tudi na nedavni otvoritvi Zlatega kotička v Mercatorjevem centru v Velenju je skrbno beležil dogajanje s svojim fotoaparatom. Nekatere je s pritiskanjem na sprožilec navduševal, druge spravljal v slabo voljo. Po fotografiji sodeč je bil med slednjimi tudi voditelj tombole na TV Golica Robert Pečnik - Peč. Bolj, ko se je Jani trudil pridobiti njegovo pozornost, bolj je Peč obračal glavo drugam. Zakaj, tudi Čveku ni znano.
frkanje
» Levo & desno «
Na cesti
Na cesti se je znašlo spet večje število policistov. Ne zaradi kakšnega odpuščanja, le dolgotrajno stavko so zamrznili. Kljub zamrznitvi bo lahko zdaj nekaterim voznikom vseeno bolj vroče.
Še vedno kdaj in kje
O umestitvi hitre ceste med Velenjem in avtocesto še vedno ni miru. Kar je država že domala potrdila, bi nekateri še kar spreminjali. Ob še kako aktualnem vprašanju, kdaj (naj bi) cesto začeli graditi, je za nekatere še vedno aktualno tudi vprašanje, kje naj bi res potekala.
Pestrost
Na Velenjskem jezeru in okoli njega je že zelo pestro. Čeprav je vreme še vedno bolj ali manj pusto.
Prebarvani
Celjski rokometaši Pivovarne Laško so postali državni prvaki v celjski dvorani Zlatorog. Laškim košarkarjem Zlatorog v svojih rožnatih Treh lilijah ni uspelo. »Prebarval« jih je Helios.
ZANIMIVOSTI
Napetost
^	—	\/ Toči i i o čo vorlnn
Ljubosumni štrk se je znašal nad vsem mogočim
Prebivalci nemškega mesteca Glambeck na vzhodu države so si šele prejšnji teden oddahnili od podivjanega štrka, ki je zaradi razočaranja v ljubezni napadal vse mogoče. Odkar je maja prispel v kraj, je že večkrat na-
je bil drugačen. In očitno uspešen; njegov tekmec, se namreč prejšnji teden ni vrnil v gnezdo in razdraženi štrk je takoj zgrabil priložnost in sam smuknil vanj.
Tekmovanje v kopanju grobov
Če vam kri zaledeni v žilah že, ko samo pomislite, da boste nekoč pokopani nekaj metrov pod zemljo, potem tekmovanje, kot so ga minuli vikend pripravili na
mentiral Zoltan Juracsik, podpredsednik madžarske zveze po-grebnikov. Zmagala je ekipa iz lokalnega Debrecna, ki se bo na regionalnem tekmovanju pomerila z zmagovalci iz Poljske, Češke in Slovaške.
Užitna embalaža
Potem ko so švedski strokovnjaki poročali, da so se ribe v morju na odpadno embalažo navadile do te mere, da jo pri prehrani izberejo celo pred plankto-
Kenguru ji je poškodoval prsne vsadke
Kolesarka Sharon Heinrich se je s prijateljico odpravila na krajšo kolesarsko pot po Avstraliji, ko je ob robu ceste zagleda-
dogaja nekje tam, kjer so počena rebra,« je povedala kolesarka.
Zmajček dobiva bratce in sestrice
Prvi človeški ribici, ki se je pretekli teden v Postojnski jami izvalila iz januarja izleženih jajc, se bosta očitno pridružili še najmanj dve. Le malo po tem, ko se je iz jajčeca izvalil prvi mali »zmajček«, je iz drugega začel lesti še njen bratec oz. sestrica, le da si je ta vzel malo več časa in se le počasi prebijal skozi
padel štorklji par, ki tam gnezdi, nemalo kdaj pa se je lotil tudi trkanja na okna stanovalcev. Po ocenah strokovnjakov ga je k temu vodila jeza nad tekmeci, saj se je v ljubezenskem zanosu zaganjal celo v svoj odsev. Najbolj so štrka sicer motile strehe avtomobilov temnejših barv, zato so jih lastniki, da bi se izognili praskam na pločevini, raje pospravili pod strehe. »Očitno so ga vodili hormoni. Po navadi se štrk odpove gnezdu, ko ga premaga tekmec,« je pojasnila Nadine Bauer z nemške organizacije za zaščito živali Nabu. A ta štrk
Madžarskem, ni za vas. Grobarji iz vse države so se namreč pomerili v kategoriji kopanja grobov. 36 grobarjev se je v dvojicah preizkusilo v hitrosti in spretnosti ravnanja z lopato, pravila pa so bila dokaj enostavna: zmagata tista dva, ki najhitreje izko-pljeta 1,6 metra globok, dva metra dolg in 0,8 metra širok grob. »To je poklic in kolegi, ki danes tukaj tekmujejo, so lahko ponosni nase, zaslužijo pa si tudi naše spoštovanje,« je tekmovanje ko-
nom, so se v ameriški državi Florida odločili za izdelavo embalaže plastičnih držav v obliki obro-čev (ki držijo »šesterček piva«), ki je užitna. V pivovarni Saltwater so zrna pšenice in ječmena, ki so jim ostala od varjenja piva, predelali v biološko razgradljive in za živali užitne obroče. »To je nov sistem pakiranja »šesterčk-ov«, ki bo živali nahranil, ne pa ubil,« je dejal predstojnik in soustanovitelj pivovarne Chris Gove. »Uporaba ostankov zrn po varjenju piva nam daje možnost predelave, ki je boljša od recikliranja,« je še dodal.
la ljubkega kenguruja. »Pomislila sem 'oh, ali ni ljubek', in nato je bil naenkrat na meni,« je povedala. Kenguru je kolesarko uporabil za nadaljnji odskok, kar je povzročilo škodo na njenih prsnih vsadkih. Od nje se je odbil še od prijateljice in šele nato je odskakljal dalje. »Bil je večji od mene in zelo težek,« je še dodala Sharon in povedala, da živali ni nič zamerila ter da ga je poimenovala Skip. Heinrichovi je kenguru raztrgal silikonske prsne vsadke, ima tudi tri zlomljena rebra, praske in ohromljeno nogo, njena prijateljica pa pretres možganov in poškodbo vratu. »Vsadki so iz silikona in fiziološke raztopine. Slednja bo preprosto stekla skozi telo, a silikon se sedaj strjuje, kar je boleče - to se
membrano jajčeca. Kot je znano, se je prvi proteus izvalil zelo hitro. »Naš prvi zmajček se je v življenje dobesedno izstrelil, v enem samem poskusu. Tudi zaradi tega so posnetki z infrardečo kamero neprecenljiva dediščina, tako za biologe kot javnost, kajti izleganje proteusa še ni bilo posneto,« so povedali predstavniki Postojnske jame in dodali, da ne smemo pozabiti na vse negotovosti, ki pretijo na mlade 'zmajčke'.
V	Tešu je še vedno napetost. Hvala bogu, da bi bila le električna.
Vprašanje v zraku
2e nekaj časa je jasno, da so Celjani v rokometu postali državni prvaki. Nekaj pa jih še vedno ugotavlja, kdo je bil najboljši.
Mednarodna udeležba
Letošnji izbor najboljše inovacije v Saši je imel mednarodno obeležje. V inovativni ekipi Gorenja so bili tudi Japonci. Gospodinje bodo novi pralni stroj vseeno razumele.
Združitev?
V	enem naših dnevnikov so zapisali, da stranko SLS vodi 2idanšek. Ker ta priimek vsebuje tudi ves priimek predsednika druge stranke, SD, nekateri sprašujejo, če v tem dnevniku vedo že kaj več o kakšni levo-desni koaliciji.
Naše hoste
Zadnji čas pri nas vendarle bolj skrbimo za urejanje gozdov. Pa ne zato, da bi »šli še kdaj v hoste«.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
13. junija 2016
«»SÜAS
REPORTAŽA
23
Bo plavajoče mesto še na vodi?
Vodno mesto nima ustreznih dokumentov, da bi lahko še naprej sprejemalo obiskovalce Velenjskega jezera - Prvotna ideja ni nikoli zaživela
Tina Felicijan
V letu Evropske prestolnice kulture je industrijski oblikovalec Elvis Halilovic pod okriljem Mladinskega centra Velenje in v sodelovanju z Mestno občino Velenje zgradil ploščad s štirimi trifrekvenčnimi geodezičnimi kupolami in jo splavil na Velenjsko jezero. EPK projekt Vodno mesto in izolacijski teden umetnosti je obetal rastlinjake, samozadostni sistem, delovne in bivalne prostore za umetnike, ki bi v izolaciji ustvarjali na Velenjskem jezeru, objekt bi se lahko uporabljal v izobraževalne in raziskovalne namene s področja energetike ali eko-bioloških študij, so opisali projekt. Po tem ko je bila maketa - tako ji danes pravi Halilovic, saj je Vodno mesto živelo le nekaj tednov po otvoritvi, »nato pa so vse obljube in dogovori padli v vodo, ker se nikomur ni dalo s tem ukvarjati, jaz pa sem imel službo in nisem več hotel delati kot gradbeni delavec po študentski ceni,« - dobrodošla točka za oddih rekreativcev in jezerska destinacija izletnikov, zdaj propada ob škalskem nabrežju.
Objekt potrebuje spričevalo o plovnosti
Lastnik Vodnega mesta MC Velenje je februarja 2012 podal vlogo za soglasje za poseg na vodnem zemljišču na Urad za upravljanje z vodami Agencije za okolje, »saj je pri izvedbi projekta šlo za ukrep, ki se nanaša na ohranjanje narave in izboljšanje hidromorfoloških ter biolo-
ških lastnosti površinskih voda,« so sporočili z Mestne občine Velenje. Ker do junija povratne informacije niso dobili, so zaradi »molka organa in nevarnosti, da zaradi neodzivnosti soglaso-
tega pa les ni bil ustrezno zaščiten in ga je kmalu začel načenjati čas. »V nadaljevanju smo iskali dodatne vsebine in se povezali z društvom Revivas, ki je prav tako v sklopu EPK pripravilo raz-
če naprave,« na podlagi tega pa odločil, da se do ugotovitve sposobnosti plavajoče naprave za varno uporabo in vpisa v register plavajočih naprav prepove uporaba Vodnega mesta, »da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi.« Pri-tržnik pravi, da se je o pridobivanju dokumentacije posvetoval z MOV, od koder so sporočili, da je »postopek zelo zahteven, drag in dolgotrajen, zato smo se od-
li nove kupole na manjših ponto-nih, za kar letos ne bo denarja.
Da je bilo Vodno mesto dobra pridobitev za turizem, saj je bilo velika atrakcija, kakršne v Sloveniji ni bilo, pravi vodja TlC-a Urška Gaberšek. Bilo je destinacija za veslače, jadralce, suparje, razstava pa zelo pripovedna. Zato ga je TIC oglaševal in izkoriščal za vabljive foto motive. Samo s pletno ga je na leto obiskalo med 350 in 400 ljudi. Zdaj pa je zani-
dajalca večletni projekt 'pade v vodo', menili, da je vloga rešena pozitivno in soglasje podano,« pa je v uradni zaznamek zapisal direktor MCV Marko Pritržnik. Med tem je Premogovnik Velenje, upravljalec prostora, kjer je bil zasidran splav, podal soglasje za uporabo prostora pod pogojem, da se ploščad po zaključku projekta odstrani z gladine jezera.
Čeprav za celostno izvedbo projekta niso dobili dovolj denarja, so v MCV vztrajali, da ga izvedejo, ker so v njem videli potencial in se zavedali pomena projekta za Elvisovo kariero. A ostalo je pri maketi, ki so jo v prvih letih napadali vandali, poleg
stavo Izgubljeni kraji v novi luči, razstavo o delu Škal, ki so danes pod vodo prav tam, kjer je bilo zasidrano Vodno mesto. Muzej Velenje pa je prispeval časovni trak razvoja mesta. Oboje je sestavljalo zanimivo razstavo, do katere so lahko obiskovalci pripluli s pletno.« To je kupil Festival Velenje, upravlja pa jo Klub vodnih športov, ki je objekt od leta 2014 tudi zasilno vzdrževal, pri sidranju in popravilih pa je sodelovalo tudi Društvo za podvodne dejavnosti Jezero.
Avgusta lani je inšpektor za plovbo po celinskih vodah z uprave za pomorstvo ugotovil, da MCV »še ni pridobil spričevala za varno uporabo plavajo-
ločili, da objekt do takrat umaknemo in ne dovolimo njegove uporabe.« Za enkrat ne bodo začeli pridobivati dokumentacijo, pravijo.
»Škoda bi bila, da propade«
Tako pravi predsednik KVŠ Boris Potrč, saj so klubovci opazili, da je bilo Vodno mesto med obiskovalci jezera, ki so šli na vodo s pletno ali drugimi plovili, priljubljena postojanka, na kateri so se izkrcali »in imeli občutek svobode, ko so stali na njej.« Po njegovi oceni bo objekt, takšen kot je danes, težko registrirati, zato so v klubu predlagali, da bi ga umaknili in na jezero postavi-
manja za turistično plovbo brez določene destinacije manj.
»Treba ga je umakniti«
Elvis Halilovic se je po tem, ko z ostalimi udeleženimi niso našli skupnega jezika in so ti »brez moje odobritve grobo posegli v videz plavajočega mesta,« odrekel Vodnemu mestu. »Ko so ugasnile luči, so vsi pozabili, da ima Vodno mesto višjo funkcijo kot to, da tam plava in počasi gnije. Bolelo me je, da je to propadlo. S projektom sem ljudem želel nekaj pokazati,« pravi Elvis, ki je imel vizijo, kaj bi se lahko na jezeru dogajalo. Po njegovem mnenju celostne podobe, kako naj bi jezero izgledalo, nima nih-
če. Meni, da je poleg pomanjkanja denarja in interesa težava tudi v tem. Odgovornost, da Vodno mesto ni v celoti realizirano, pa si po njegovih besedah delijo vsi. »Sedanje plavajoče mesto je treba čim prej porušiti, umakniti z gladine, ker meče slabo luč tako na občino kot name.«
Kakšna bo torej usoda Vodnega mesta?
Sogovorniki se strinjajo, da je poleg dokumentacije problematično predvsem to, da tako Vodno mesto kot celotno območje še nimata generalnega upravitelja. Idej pa jim ne primanjkuje, pravijo. V KVŠ so razmišljali, da bi ga zasidrali v bližini škalske strani in ga uporabljali za nudistično plažo. Nekaj podobnega Vodnemu mestu si prav želijo, saj menijo, da je Velenjsko jezero postajalo bolj prepoznavno tudi po njegovi silhueti na gladini, saj česa podobnega druga jezera nimajo. Gaberškova meni, da bi bilo smiselno nadgraditi predvideno vsebino. Morda z možnostjo prenočitev na njem, morda z izvajanjem prireditev, postavitvijo atrakcij. Če bo Vodno mesto ostalo, v MCV predlagajo, da ostane tudi razstava, ki je imela krasno lokacijo prav nad gladino, pod katero so ostanki vasi, objekt pa se lahko vključi v program drugih prireditev ob jezeru. Na MOV pa »skrbno spremljamo evropske in državne razpise, pri katerih ocenjujemo možnosti pridobitve finančnih sredstev za posodobitev Vodnega mesta, ki bo obenem imelo tudi vsa potrebna dovoljenja za uporabo.«
Tako zadnja beseda še ni bila izrečena in Vodno mesto še ni povsem padlo v vodo.
■
Več kot odlična sezona Drevove
Šmartno ob Paki, 18. maja - Na rednem občnem zboru Kluba športnih navdušencev Šmartno ob Paki (v tamkajšnji dvorani Marof) je predsednik kluba Marjan Knez naštel tekme, ki so se jih udeležili in ob progi bodrili svojo junakinjo Ano Drev. Knez je menil, da je bila smučarska sezona 2015/2016 za »fenovce« več kot odlična, saj se je Ana
zaključku sezone v St. Moritzu.
Ker v klubu spodbujajo tudi druge slovenske športnike, so si organizirano ogledali še moške smučarske tekme v Kranjski Gori ter smučarske skoke na Ljubnem in v Planici. Za zaključek lanske sezone in za uvod v letošnjo se bodo člani predvidoma septembra srečali na tradicionalnem pikniku.
v Flachavu prvič v karieri zavihtela na stopničke. Po teh je sicer dišalo že decembra v Lienzu, ki so ga prav tako obiskali. Konec januarja so se množično udeležili domače tekme v Mariboru. Poleg omenjenih tekem so bili prisotni še v avstrijskem Soldnu, slovaški Jasni in na
Obetajo si, da si bodo v prihajajoči sezoni poleg tradicionalnih tekem (Sölden, Semmering, Maribor) ogledali še svetovno prvenstvo, ki bo v St. Moritzu.
Zaznamovali dva jubileja
110 let čebelarjenja v Šoštanju ter 50 let od razvitja prapora Čebelarskega društva Ravne pri Šoštanju
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 3. junija - Čebelarsko društvo Ravne pri Šoštanju je pripravilo v kulturnem domu v Šoštanju prireditev v počastitev dveh jubilejev: 110 let čebelarjenja v Šoštanju ter 50 let razvitja prapora društva.
Slavko Drev, predsednik društva, nam je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je bilo na območju občine Šoštanj pred 100 leti veliko čebelarjev, katerih želja je bila ustanoviti organizacijo, ki bi jih združevala, izobraževala, srečanja članov pa pripomogla k izmenjavi izkušenj. Cilji delovanja društva so še danes enaki, jih pa lažje uresničujejo od lanskega novembra, ko so v občinski stavbi pridobili svoje prostore, ki jih s pridom izkoriščajo. Izrazil je zadovoljstvo, ker se jim pridružujejo novi člani, na osnovi šoli pa deluje tudi čebelarski krožek. Prepričan je, da je podmladek porok za delovanje društva v prihodnje. Več kot 60 članov z 800 če-
beljimi družinami si poleg utečenih aktivnosti prizadeva za ureditev manjšega parka s čebelnjakom, v katerem bi lahko izvajali praktična izobraževanja. Z vodstvom lokalne skupnosti društvo odlično sodeluje in tudi ta je že podprla njihovo pobudo. Slavko Drev je opozoril še na pomen čebel za družbo, v kateri nekateri zmotno razmišljajo o tem, da dela čebela le v prid čebelarjem.
Šoštanjski župan Darko Menih se je zahvalil društvu za aktivnosti, ki jih izvaja, ob tem pa menil, da so ponosni na visoke jubileje vsakega društva, saj so dokaz, kam vodi vztrajnost, volja ljudi in tvorno sodelovanje.
Franc Šmerc, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je pozval člane društva, naj izkoristijo bogastvo narave na svojem območju. »Tam, kjer delata lokalna skupnost in društvo z roko v roki, se lahko marsikaj zgodi.« Udeležence prireditve je seznanil, da se zveza pripravlja na razglasitev svetovnega dneva čebel, prizadeva pa si tudi za organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa v Sloveniji čez 5 let.
Priložnostni kulturni program so pripravili mladi folkloristi iz Vrtca Šoštanj, učenca šoštanjske osnovne šole, Konovski štrajharji in ansambel Smeh.


Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
"«WAS
9. junija 2016
Poskrbeli za odlično razpoloženje
Šmartno ob Pa-ki, München -
Tudi letos smo se člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika iz Šmartnega ob Pa-ki maja potepali po svetu. V dobri organizaciji Marjana Kneza smo z vlakom obiskali prestolnico bavarske - München.
V zgodnje sobotno jutro smo nekateri dobro spočiti, drugi pa zaradi nočnega prepevanja na avtobusu prijetno utrujeni prispeli v München. Po kratki panoramski vožnji smo obiskali Generalni konzulat Republike Slovenije, kjer smo konzula Jožefa Keče-ka pozdravili z domoljubno slovensko pesmijo. Čez dan smo si ogledali kulturne, zgodovinske in umetniške zanimivosti, ki jih ponuja mesto. Zaradi dobro urejenega javnega potniškega prometa smo se po mestu vozili s
podzemno železnico, kjer so za dobro vzdušje in začudene poglede domačinov poskrbeli fantje iz zbora, ki se vso pot niso mogli ločiti od instrumentov in so tudi na podzemni veselo igrali.
Ob poznih popoldanskih urah smo obiskali slovensko kulturno društvo Lipa München. V kratkem kulturnem programu se je zbor z ubranim petjem predstavil navzočim. Pretirane gneče ni bilo, saj so bili binkoštni prazni-
ki, ki jih je večina zdomcev izkoristila za obisk domovine. Večer smo utrujeni sklenili v znani lokalni pivnici s kračo in ta velikim »kriglom« piva.
Nedeljo dopoldan smo izkoristili še za zadnji ogled in nakup spominkov, malo čez opoldne pa se z vlakom dobro razpoloženi vrnili domov.
Potovanje smo sklenili z mislijo, da se bomo v München zagotovo še kdaj vrnili.
a Borut
Kuhali so za pet
Celje, 26. maj - Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju je potekalo sedmo regijsko tekmovanje za Zlato kuhalnico, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Na njej so se mladi kuharski mojstri sedmih osnovnih šol pomerili v pripravi oženjene kaše in ajdovega krapca. Pet ekip je za svoje kuharske spretnosti prejelo srebrna priznanja, dve ekipi pa zlato priznanje. Med njimi sta bili tudi ekipi osnovnih šol Antona Aškerca in Gustava Šiliha iz Velenja. Prva ekipa, ki jo je vodila Alenka Felicijan, je prejela zlato priznanje. Tako se bodo osmošol-ke Neja Simončič, Alenka Cokan in Liza Tamše oktobra predstavile na državnem tekmovanju. Druga ekipa, ki jo je na tekmovanje pripravljala Suzana Pustinek in je zlato priznanje prejela lansko leto, pa je tokrat osvojila srebrno priznanje.
■ tf
Ekipa OŠ Antona Aškerca gre po zlato kuhalnico
oktobra.
Moj dvajseti maraton
Pred dvajsetimi leti je bila moja odločitev, da se prvič udeležim pol maratona (21 km) v Radencih.
Ni mi bilo lahko; poleg psoriaze sem imel še neprijeten psoriatični artritis. Priprave na tek so potekale redno vsak teden štiri do pet dni, moj poligon pa je bila steza okrog Velenjskega jezera. Vsak dan sem pretekel od šest do osem kilometrov. Na začetku sem del poti prehodil.
Po petih mesecih sem se končno počutil pripravljenega in sem se maja prijavil na radgonski Maraton treh src kot član tekaške sekcije Gorenje.
Takrat sem bil eden redkih, če ne edini tekmovalec s to neprijetno boleznijo. Takrat sem bil star 59 let.
Ta moj prvi maraton mi je dal zagon in veselje do tovrstnih podvigov in druženj, zato se še danes, po 20 letih, maratona redno udeležujem.
Letos aprila sem zaradi poslab-
šanja psoriaze, bolečin in slabega počutja pristal v bolnici Celje za celih 46 dni. Med bivanjem me je skrbelo, kaj bo z mojim 20. maratonom. A nisem obupal. S podporo zdravnice Kosir-jeve sem vsak dan treniral hojo po stopnicah iz pritličja do četrtega nadstropja, kjer je dermato-loški oddelek. Dnevno sem prehodil približno 830 stopnic, tudi okolico bolnice sem dodobra
spoznal, saj so bili sprehodi v lepem vremenu zelo prijetni. Tako sem vzdrževal kon-dicijo in bil pripravljen, da se udeležim tudi letošnjega, mojega jubilejnega, 20. maratona.
Zelo sem vesel, da mi je tudi letos uspelo premagati vseh 21 tekaških kilometrov po prekrasni prekmurski pokrajini. Pokazal sem, da človek lahko doseže vse dobre in zdrave cilje, samo ustaviti se ne sme ob prvih ovirah. Imam srečo, da me v mojih športnih aktivnostih v celoti podpirajo vsi člani moje velike družine, še posebej mojih 8 vnukov in 3 pravnuki. Po tihem vem, da jim s tem dajem koristen zgled.
Moja želja je, da me volja in kondicija tudi v prihodnjih letih ne bosta zapustili, saj bi rad v svoje 80. leto pritekel maratonsko - kot zmagovalec!
a Drago Blagus
Bo Kokarski klobuk skuhal svoj lastni konec?!
Praznovanje lončarskega praznika v Kokarjah vse bolj le krajevna zanimivost
Če se spomnimo velikega »odkritja« nekdanje lončarske obrti v Zadrečki dolini z osrednjim dogajanjem v letih 1740, prej in še kasneje, na območju Kokarij, Potoka, Gornjega Grada in vse Zadrečke doline, ko so tamkajšnji krajani v tamkajšnjem Matjaževem kozolcu prirejali srečanja lončarjev, zgodovinarjev, etnologov, domačih umetnikov ter s podstrešij ter kleti izbrskali še dobro ohranjene kokarske lončene piskre, pekače, flaško-ne in okrasno posodje, je ponos kar dišal po zmagoviti ideji. Črna lončevina, izkopana glina sredi Goric med Dobletino, Ko-karjami in Pustim Poljem ter Tr-novcem in Pobrežjami na drugi strani vitalnega gozdnega kompleksa, je bila takrat ponos obrtnikov in malih ljudi, ki so si z izdelavo in trgovanjem rezali bel kruh. Lično izdelane posode za uporabo v gospodinjstvu ter širšo uporabo so prodajali daleč po deželi vse tja do Bele krajine, na Hrvaško in na severu do meja avstrijskega cesarstva. Poleg lesa je bil to pomemben vir za preživetje, kokarsko lončarstvo pa je postalo znano tudi daleč po svetu. Vrli zgodovinarji, raziskovalci in muzealci so po več sto letih poizkušali odstraniti patino zapostavljenemu spominu.
O nekdanjih lončarjih so izsle-
dili veliko dokumentiranih dokazov, vse pa so povezali v lončarsko zgodbo Kokarski klobuk in izdali etnografski vodnik. V okviru Muzeja Vrbovec v občini
Nazarje in KS Kokarje se je iz pepela lončarskih peči dvignil kredibilen obetajoč zgodovinski projekt »od cegunc do kokarske-ga piskra«. Tako so začeli tradicionalni, vsakoletni lončarski praznik, ki je bil že kar ponos organizatorjem. A je bilo v času suhih krav, recesije in »šparaliza-cije« s sredstvi za društva in kul-
turo na voljo vse manj proračunskih sredstev. Na srečo ljudem še ni povsem pošla volja, krajani KS Kokarje še živijo za ta predvsem krajevni praznik, a se zdi, da postaja spominski dogodek vse bolj domača interna stvar. V soboto, 28. maja, so na rekreacijskem prostoru na Lazah priredili še eno v nizu prireditev, pripravili skrbno postavljeno razstavo izdelkov lončarskih mojstrov ter šolske lončarske delavnice s spremljajočim kulturnim programom. Razstavljena dela so navdušila tudi tiste bolj redke obiskovalce od drugod. Po osrednjih pozdravih predsednice KS Kokarje Andreje Zupan in župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika pa je namesto po pečenki in klobasah iz peči in njihovega znamenitega kokar-skega klobuka »zadišalo« po čevapčičih in drugem mesu na žaru. Ali bo aktualna občinska ekipa v sodelovanju z domačini Kokarij le dojela veličino ohranjanja vsega lepega in dobrega na temo lončarstva za mladi rod, pa je ob letošnji prireditvi na ravni krajevnega praznovanja še vprašanje.
a Jože Miklavc
Med sošolci v Valjevu
Obisk Valjeva, mesta v Srbiji, je za osnovno šolo Gustava Šiliha že tradicija. Naša šola se že vrsto let druži z učenci pobratene šole Sestre Ilic. Tudi letos smo tri dni preživeli z njimi in na lastni koži doživeli njihovo pregovorno gostoljubnost in prijaznost.
Na pot smo polni pričakovanj
učenci so nas odvedli domov, kjer smo se namestili. Sledil je prizor, ki nas je spremljal še naslednja dva dni; obilni in pogosti obroki hrane so njihova posebnost. Na ogled mesta smo se odpravili skupaj z gostitelji. Celotno mesto je kar precej drugačno od naših, s številnimi lokali s
nas, mlajšo generacijo, a gledalci so predstavo nagradili z bučnim aplavzom.
Gostitelji so nam seveda vsak dan pripravili ogled njihovih zanimivosti, ob slovesu pa so se še posebej izkazali s priložnostnimi darili in obilno popotnico za lajšanje lakote med potjo do-
krenili že ob treh zjutraj. Prvi del deseturne vožnje smo večinoma prespali. Ko pa je vzšlo sonce, smo skozi okna avtobusa opazovali nam neznano ravno pokrajino. Le na vsakih nekaj kilometrov smo opazili skupek hiš, ki naj bi predstavljale vas ali manjše mesto.
Končno smo prispeli v bližino šole, kjer smo dočakali skoraj kraljevski sprejem. Prišli smo k prijateljem. Kratek kulturni program v znak dobrodošlice je potekal v njihovi šoli. Tamkajšnji
hrano ali pijačo bolj spominja na kakšno obmorsko letovišče. Kultura sprehajanja je močno razvita, saj to nekako sovpada z njihovim načinom življenja.
Letos smo prijateljem v Va-ljevu predstavili šolsko gledališko predstavo. Čeprav je morala naša mentorica zaradi bolezni ostati doma, smo dokazali, da zmoremo to nalogo opraviti tudi sami s pomočjo učiteljic in gospe ravnateljice. Čeprav smo »bivši bratski narod«, so razlike v govoru kar precejšnje, sploh za
mov. Slovo, ki so nam ga priredili učenci, starši in učitelji, je bilo ganljivo. Videti je bilo, da jim je res žal, da jih zapuščamo. Mi pa smo, obogateni s prijetnimi izkušnjami in z lepimi vtisi, že razmišljali o domači postelji. Upam, da smo se nekaj njihove gostoljubnosti nalezli tudi mi in da jim jo bomo znali vrniti, ko septembra pridejo k nam.
a Vita Burič, 8. B OŠ Gustava Šiliha Velenje
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
15. junija 2016
«»SÜAS
VI PIŠETE
23
Letni koncert MePZ Gorenje
Petek, 27. maj - Mešani pevski zbor Gorenje je v veliki dvorani glasbene šole Velenje izpeljali letni koncert, ki je imel tudi dobrodelno noto, saj smo izkupiček namenili naši sopevki.
nevalle in Banchierievo baročno Capriciatto. Naša altistka Urška Bider je odpela čudovit solo pri Missonovi Pomladni. Večer nam je popestril glasbeni gost Urban Meža, ki je spretno ubiral strune
kritiko, saj nam dajejo elan za nove pevske izzive in podvige.
Tako smo se pretekli vikend udeležili VII. mednarodnega tekmovanja Zlatna lipa Tuhlja, na katerem smo osvojili zlato plake-
Zvestim poslušalcem smo se predstavili s pestrim programom, ki ga je premišljeno izbrala naša zborovodkinja Špela Kasesnik. Vestno in prizadevno nas 'pevsko pili' že drugo sezono. Poseben izziv je bila za nas premierno izvedena pesem Pa ne pojdem prek poljan skladateljice Tadeje Vulc, v kateri gre za veliko ritmično, melodično in zvokovno prepletanje šumov, šepetov, žvižgov in topotanja. Upamo, da smo presenetili tudi z Rossinijevo kon-trapunktično mojstrovino Il Car-
klasične kitare v treh stavkih Ca-stelnuovo - Tedescove Sonate za kitaro v D-duru.
Letni koncert smo zaključili s Cohenovo Hallelujah in dodali May it be iz filma Gospodar prstanov. Pri tem ne smemo pozabiti na našega pianista Tonija Acmana, ki je s spremljavo na klavirju pripomogel, da so izbrane pesmi zvenele še bolj melodično. Občinstvo je navdušeno zaploskalo našemu novemu repertoarju. Z veseljem smo sprejeli vse pohvale in tudi kakšno
to. Žirijo smo prepričali z energijo, stabilnim zvokom in dobro interpretacijo, Špela pa z izvrstnim umetniškim vodenjem zbora, za katerega je prejela plaketo najboljše zborovodje na tekmovanju. Predstavili smo se s Cantate domino, Caritas et Amor, Kemu si dala rožice in Šurka je Tisa. Do zaključka sezone pa nas čaka le še snemanje novitet in gostovanje v Markovcih.
Pevski pozdrav in kmalu spet na slišanje.
a Vaš MePZ Gorenje
Cvetje v čevljih
Vinska Gora - Moji čevlji so že spet premajhni. Joj, pa še luknjo imajo na podplatu!
Tudi bratec jih ne bo mogel nositi. Kaj pa zdaj? Spomnim se, da smo lani stare čevlje in športne copate prinesli v šolo. Tam smo vanje posadili cvetoče rožice. Saj res, učiteljica je rekla, da naj jih tudi letos prinesemo, pa
še kakšno rožico zraven.
Tako smo šolarji in učiteljice zbrali velik kup starih čevljev in v šolo prinesli različne cvetoče rastline in zelišča. Naša četr-tošolka Eva nas je razveselila s kar dvema zabojčkoma rož, saj je njen dedek, gospod Dolinšek, vrtnar. Prijavili smo se na projekt Cvetje v čevljih. Na travnatem griču za šolo je zraslo veliko drevo s posebnimi cvetovi. Na drevesu je v starih čevljih zacvetelo pisano cvetje. Namesto da bi odsluženi čevlji končali na smetišču, jih vsak dan občudu-
jemo in zalivamo rožice v njih. S skupnimi močmi in z malo domišljije smo spet popestrili del našega lepega šolskega vrta.
Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali!
a Učenci in učiteljice POŠ Vinska Gora
Peta obletnica MePZ Skorno
V nedeljo, 29. maja, se je v kulturnem domu Šoštanj spet dogajalo. Po polni dvorani je odmevalo ubrano petje iz grl mladih pevcev mešanega pevskega zbora Skorno, ki so svojih 5 let delovanja proslavili, kot se spodobi. Kar 10 naših članov je prejelo bronasto Gallusovo značko ter tako priznanje za 5 let aktivnega udejstvovanja v ljubiteljski glasbeni dejavnosti, ki jih je podelila Nina Mavec Krenker. Pri praznovanju so se nam pridružili naši
glasbeni prijatelji Šaleški študentski oktet, ki so s svojim nastopom popestrili koncert. Me-PZ Skorno je v svojem delovanju postal kar precej prepoznaven v občini Šoštanj in tudi zunaj nje. V petih letih delovanja se lahko pohvalimo s številnimi nastopi na zborovskih prireditvah, kot so Pozdrav pomladi v Velenju, Šola poje Šoštanj poje, Pesem v maju na Ponikvi in Pesem pomladi Bočna. Najbolj pa smo ponosni na magistrski koncert
naše zborovodje Vesne Pirečnik, ki smo ga predlani izvedli v Ka-zinski dvorani v Ljubljani, ter na osvojeno srebrno priznanje lani novembra na regijskem tekmovanju v Žalcu. V zboru upamo in si želimo še veliko obletnic ter upamo, da se nam pridruži tudi kakšen nov pevec ali pevka. Saj veste, več nas je, lepše se imamo. a Tadeja Skornšek, foto: Matej Vranič
Velenjske plesalke druge v Poreču
V Poreču že nekaj let poteka mednarodno plesno tekmovanje v organizaciji Evropske plesne zveze, imenovano Dancestar. Število udeležencev narašča iz leta v leto in tako se je letos več kot 55.000 plesalcev različnih plesnih zvrsti iz vsega sveta pomerilo na kvalifikacijskih turnirjih, ki potekajo vse leto po po-
sameznih državah, najbolje uvrščeni posamezniki in skupine pa se med seboj pomerijo v velikem finalu, ki poteka v Poreču. Že drugo leto zapored so se ga s pomočjo MO Velenje udeležile tudi plesalke iz Velenja. Tokrat je plesna šola Spin v zvrsti plesa Urban style sodelovala z dvema skupinama, ki jih trenira Ta-
dej Oprešnik. V kategoriji junior je devet mlajših plesalk v starosti do 13 let in z imenom DBTS po uvrstitvi v veliki finale doseglo zelo dobro 9. mesto, starejše plesalke z imenom PowerKickz pa so presegle vsa pričakovanja in se zavihtele na izvrstno drugo mesto.
Pripravljajo se na kresno noč
Velenje, 4. junij - Vodja Plesnega studia N Nina Mavec Krenker ima tudi ob koncu tega šolskega leta lepe vtise, saj so njene varovanke in varovanci dosegli nekaj odličnih rezultatov na državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1. Na regijski plesni reviji v Laškem so predstavili pet koreografij in pričakujejo rezultate za uvrstitev na državno srečanje, trenutno pa pripravljajo plesni del proslave ob dnevu državnosti 22. junija.
Čez leto usvojene gibe je 110 plesalk in plesalcev strnilo v predstavi Kresna noč. Najkrajša noč v letu namreč že od nekdaj buri domišljijo ljudi, saj takrat s pomočjo čarobne praproti oživijo čarobna bitja, rastline dobijo posebno zdravilno moč, živali pa spregovorijo. Snov za predstavo so črpali iz mitološkega in ljudskega izročila o šegahh
ob kresni noči, kako vse so ljudje skušali obdržati sonce na nebu in kaj se je zgodilo, ko je sonce vseeno zašlo. Tako so v več kot desetih koreografijah uprizorili čarobnost in
obenem vsakdanjost, kresne noči.
vpeto v praznovanje
a tf, foto: Dejan Tonkly

Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
9. junija 2016
Rudar z novim vodstvom
Nogometni klub Rudar Velenje želi nadaljevati vizijo uspešnega in stabilnega kluba
Velenje, 7. junija - V torek zvečer je bila letna skupščina kluba NK Rudar, na kateri so člani soglasno potrdili poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2015. Sprejet je bil tudi predlog sprememb statuta kluba, ki sedaj dopušča uvedbo spletne klubske trgovine, istočasno pa so statut v nekaterih določbah uskladili z veljavno zakonodajo. Kot so dejali na seji, bo NK Rudar Velenje, kljub nekaterim drugačnim namigom, še naprej deloval v skladu z Zakonom o društvih, kjer je najvišji organ kluba skupščina, upravni odbor pa operativno vodi delovanje kluba. Predstavljeno je bilo tudi sodelovanje z novimi partnerji oz. podjetjem Novi Rudar, d. o. o., ki naj bi bilo transparentno, z jasno opredeljenimi obveznostmi obeh pogodbenih strani in v nobenem primeru ne posega v s statutom določenih pristojnosti organov kluba.
Na seji je bil imenovan tudi nov upravni odbor kluba, saj je zaradi prevzema novih službenih obveznosti odstopno izjavo podal dosedanji predsednik Mitja Kamenik, ki je uspešno vodil klub v preteklem letu, ko se je reševal njegov obstoj. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen Gašper Škarja, dosedanji član upravnega odbora. Nov upravni odbor sestavljajo večinoma dosedanji člani, vključno s bivšim predsednikom Mitjo Kameni-kom in bo še naprej sestavljen iz predstavnikov sponzorjev, lokalne skupnosti in zainteresirane javnosti.
Vodstvo kluba si bo prizadevalo, da bi NK Rudar Velenje ostal stabilen prvoligaš, ki bo izpolnjeval vse kriterije za pridobitev tekmovalne licence NZS. Vizija kluba pa je delo z mladimi domačimi igralci, zato bo veliko pozornosti namenjeno delovanju nogometne šole, ki mora po-
Mitja Kamenik in Gašper Škarja (z leve), stari in novi predsednik
stati temelj nadaljnjega razvoja kluba. Z dobrim delom želimo k sodelovanju pritegniti tudi nove sponzorje, ki bodo želeli biti del uspešnega lokalnega projekta. Proračun in jedro članske ekipe za naslednjo sezono sta sestavljena, tako da bo klub lahko normalno začel priprave.
Kot so še dejali, je vodstvo kluba optimistično in verjame, da
bo imelo Velenje ponovno konkurenčno ekipo, ki se bo borila za najvišja mesta v vseh tekmovanjih in da se bodo na tekme vrnili gledalci. Ob tem se je vodstvo tudi zavezalo, da bo s trdim in poštenim delom izpeljalo projekt uspešnega lokalnega športnega kolektiva.
■ S. Vovk
Kaj pravijo namigi?
Rudar, ki je letošnjo sezono končal s precejšnjimi nihanji v tekmovanju, se je ves čas, poleg s tekmeci, spopadal s finančnimi težavami, ki še niso v celoti sanirane. Delovanje kluba je bilo za javnost dokaj netransparentno. Že 20. aprila pa je bilo na njegovem naslovu ustanovljeno podjetje Novi Rudar. S to potezo so želeli v klub pripeljati nove investitorje. Rešitelje so očitno našli v Srbiji. Gre za skupino podjetnikov, ki se ukvarja z dejavnostjo športnih stav, ki pa, kot ugotavljajo novinarji drugih medijev, v Sloveniji v športnih krogih niso poznani. V klub naj bi menda vložili 700 tisoč evrov. S tem bi pokrili skoraj vso prihajajočo sezono. Ker klub prevzemajo lastniki športnih stav, so novinarji sprožili seveda vrsto vprašanj o legalnosti takšne usmeritve, vendar zakonodaja takšne poteze ne preprečuje. Na skupščini je zato novo vodstvo vse namige zavrnilo in obljubilo večjo transparentnost delovanja.
Zadnji krog brez presenečenj
Prvenstvo so v soboto sklenili tudi v 3. ligi - sever. Zadnji krog je bil tako rekoč za vseh osem klubov formalnost, Šentjurčani so bili prosti. Moštvo iz Rogaške Slatine pa je tudi uradno postalo novi tretjeligaš.
Prvak je bil odločen že v predzadnjem krogu na derbiju v Šoštanju, kjer sta se Rogaška in Šoštanj razšla z neodločenim rezultatom (1 : 1) in vodilno moštvo je imelo pred zadnjim krogom dve točki prednosti pred Šošta-njčani. Slednji so imeli tudi po tem remiju še teoretične možnosti za osvojitev prvenstva in napredovanje v 3. ligo. Da bi se to zgodilo, bi morali Rogaškosla-tinčani v zadnjem krogu izgubiti na gostovanju pri predzadnjih Štorah. Čudeža ni bilo, domači so izgubili z 0 : 5 in igralci Rogaške so prvenstvo sklenili z dvema točkama prednosti pred Šoštanjem, ki je bil v Kozjem še za
gol bolj učinkovit (6 : 0). Tudi na drugih igriščih so bili rezultati pričakovani. Vsekakor pa so se najbolj namučili Žalčani. Gostili so moštvo Mozirja in ga premagali 'samo' z 2 : 1. Tudi to je bilo dovolj za prepričljivo osvojitev tretjega mesta s štirimi točkami
več, kot jih imajo četrti Zrečani. Ob morebitnem porazu bi bili tretji Zrečani, ki so si dali duška proti zadnjemu Vojniku. Zmagali so s 14 : 1.
■ vos
Vladimir Rizman novi trener Elektre
Mladinci v 1. SKL
V skupini s Podčetrtkom, ECE Celje in Dravogradom so mladinci KK Elektra osvojili prvo mesto in se tako veselili uvrstitve v 1. slovensko ligo. V jesenskih dodatnih kvalifikacijah se bodo s Slovanom pomerili še za uvrstitev v 1. A ali 1 B državno ligo.
Na mladinski ekipi Elektre je bilo letos veliko breme, saj so prav ti igralci tvorili jedro članske ekipe, nekaj fantov pa je še kadetov, tako da so v enem vikendu nemalokrat odigrali kar tri tekme. Izkušnje na članskih tekmah, pod vodstvom Duška Maličeviča, so uspeli uspešno unovčiti v mladinski konkurenci, kjer so v kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev 1. ligo prepričljivo osvojili prvo mesto.
Na zadnji tekmi z Dravogra-
dom so jim nekaj težav povzročile poškodbe, a so šoštanjski košarkarji kljub temu zmagali s 85 : 76 ter si tako zagotovili napredovanje v 1. ligo. Trener Maličevič je bil po tekmi zelo zadovoljen: »Za nami je borbena in na koncu tudi malo nervozna tekma. Po dobrem začetku in zanesljivem vodstvu z 18 točkami so se nam v 3 minutah poškodovali 3 nosilci: Stropnik, Praunseis in Tadej Kosi. Cel drugi polčas smo odigrali brez njih, kar so borbeni domačini izkoristili in razliko znižali, vendar zmaga ni bila pod vprašanjem v nobenem trenutku. Čestitam fantom za zmago in upam, da omenjena trojica čim prej okreva.«
Duško Maličevič pa v novi sezoni ne bo več glavni trener članov. Tudi na lastno željo bo v prihodnje še naprej delal s perspektivno mladinsko ekipo. Predse-
Poenostavljena prisilna poravnava
Vodstvo kluba že od nastopa funkcije gromno pozornosti posveča finančni prenovi kluba. Edino rešitev so videli v poenostavljeni prisilni poravnavi, s čimer bodo dolg kluba znatno zmanjšali.
dnik kluba Stane Breznik je podpisal pogodbo o vodenju članske ekipe z Vladimirjem Rizmanom,
ki bo poleg članov vodil še kadete.
V klubu so ponosni tudi na Jana Kosija, ki je kot član državne reprezentance U18 v košarki 3 x 3 na svetovnem prvenstvu v Astani v Kazahstanu osvojil 7. mesto.	■
V Lajšah igrajo škuljo
Po slovensko naj bi se igri reklo »prstomet« - Škuljanje je šport, ki je še najbolj podoben balinanju - V Sloveniji zdaj deluje pet klubov
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Ko se nas ustanovni člani Športnega društva Škulja Lajše seznanili, da je pri njih potekal že drugi mednarodni turnir v škuljanju, smo si rekli - ja, kaj je pa zdaj to?
Gre za šport, ki je še najbolj podoben balinanju, le da se namesto balinčkov mečejo diski
>
Igrajo mladi in stari, moški in ženske, tisti, ki so kilogram težak škulj sposobni vreči dlje kot 10 metrov.
(težki kilogram) iz različnih materialov, na travnati podlagi in po posebnih pravilih. Po slovensko naj bi se škuljanju reklo »prstomet«. Škulj, ki ga mečejo, ima namreč utor za prst, s katerim mu igralec omogoča rotiranje.
»Škulja izvira iz Istre Pred davnimi leti so igro s kamni igrali pastirji na paši. Zelo dobro je razvita na Hrvaškem, kjer deluje preko štiride set klubov, organiziranih v zve zo,« pravi predsednik Turistič nega društva Lajše (društvo le tos praznuje dvajsetletnico de
lovanja) in zagret »skuljaš« Ivan Kavnik. Ta ima tudi največ zaslug, da so začeli igrati tudi pri nas. Navdušil ga je nečak Miran Kumer, član ŠD Barje z Brezovice pri Ljubljani. Prve korake v škuljanje pa so v Lajšah naredi-
li pred tremi leti, letos pa ustanovili klub, peti v Sloveniji. Ustavni zbor ŠD Škulja Lajše so imeli konec aprila, zdaj pa čakajo na uradno registracijo kluba. »S škuljanjem mislimo resno. Organizirano bomo razvijali ta šport s treningi, udeležbami na tekmovanjih v Sloveniji in zunaj meja. Prepričani smo, da se bo ta šport, ki ga danes poleg Hrvatov navdušeno igrajo tudi
Dva (ali več) igralca mečeta za dlan veliko ploščico, težko kilogram, proti balinčku, ki je oddaljen od osem do dvanajst metrov. Zmaga tisti, katerega škulja je najbližja balinčku. Igrišče je ravna travnata površina v merah, ki so določene s pravili o škuljanju. Poleg kamnitih se uporabljajo tudi škulje iz aluminija.
Italijani in Španci, širil po svetu,« pa pravi Darko Lihteneker,
prvi predsednik ŠD Škulja Laj-še. »Veseli smo, da smo škuljanje prav mi pripeljali v štajerski del Slovenije. Že kakšnih deset let pa škuljo navdušeno igrajo Primorci in Ljubljančani.«
Treningi potekajo vsako nedeljo popoldan na letališču Lajše. Če koga zanima, pa lahko pride in se preizkusi. Potrebno je samo veselje do igre, za vse ostalo bodo poskrbeli tam.

Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 11
16. junija 2016
"«WAS
ŠPORT
17
Plezanje
Stopničke za plezalce ŠAO Velenje
V Logu - Dragomer je minuli vikend potekala 1. tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Za plezalce ŠAO Velenje je bil začetek sezone zelo uspešen, saj so več kot odlično opravili s konkurenco. Skupaj so osvojili tri zlate, dve srebrni in tri bronaste kolajne.
Kilian Čop in Janja Garnbret sta si v kategoriji kadetov in kadetinj priplezala 1. mesto, Tjaša Slemenšek pa 3. mesto. Na najvišjo stopničko je tokrat v kategoriji mladincev stopil še Nejc Dvoršek, Sara Lukič pa je osvojila bron. Janja, Tjaša in Nejc so se pomerili še s konkurenco v kategoriji članov ter se po uspešnih kvalifikacijah uvrstili na 2. mesto (Janja Garnbret), 3. mesto (Tjaša Slemenšek) in 4. mesto (Nejc Dvoršek).
Na 1. tekmi pa so bili uspešni tu-
di plezalci mlajše generacije. V kategoriji mlajši dečkov so tekmovali Lovro Črep (5.) in Jakob Drevenšek (6.). Pri starejših dečkih si je Žiga Slemenšek priplezal 9. mesto. Pri mlajših deklicah sta bili Zala Kame-
nik 8. in Gaja Štalekar 17., v kategoriji starejših deklic pa Tjaša Dvoršek 11. in Neli Poličnik 17.
a S. R.
Tenis
ITF turnir v Športnem parku Jezero
Šaleški teniški klub je še enkrat več organizator mednarodnega teniškega turnirja pod okriljem mednarodne teniške zveze ITF in pokroviteljstvom Mestne občine Velenje.
Ženski turnir, ki bo potekal na teniških igriščih Športnega parka Je-
zero, je eden treh ženskih turnirjev, ki jih bo v letošnjem letu gostila Slovenija, nagradni sklad pa je 10.000 ameriških dolarjev.
Turnir se je s kvalifikacijskimi dvoboji pričel že prejšnji petek, kjer se je za uvrstitev v glavni turnir potegovalo 48 igralk. V glavni turnir so se skozi kvalifikacije prebile tri Slovenke. Moni Potrč, Ana Oparenovič in Kristina Tina Godec. Od Slovenk so po WTA točkah neposredno na glavni turnir že uvrščene Manca Pi-slak, Polona Reberšak in Eva Zago-
rac, medtem ko so posebno povabilo organizatorja prejele Kaja Juvan, Saška Klaneček in Leeloo Obrul.
Prva nosilka turnirja je Madžar-ka Anna Bondar, ki je trenutno 316 igralka sveta. Druga nosilka je Čehi-nja Gabriela Pantuckova, 360 igralka sveta.
Finalni dvoboj med dvojicami bo na sporedu v soboto, posameznice pa se bodo za turnirsko lovoriko pomerile v nedeljo.
a DČ
Ultra trail
Potočnik tretji
Vipava, 14. maja - Tilen Potočnik iz Šoštanja je na zadnjem Ultra trailu v Vipavi, teku na 105 km po različnem terenu s približno 5.000 m vzpona, dosegel odlično 3. mesto s časom 12 ur in 20 minut. Tekmo je zmagal Toni Ven-celj, takoj za njim so bili Marjan Zupančič, Tilen Potočnik in Ivan Hrastovec.
Za Potočnika je uspeh toliko bolj pomemben, saj je bila konkurenca huda, sam pa v tej preizkušnji tekmuje šele drugo leto. Pred tem je bilo aprila tekmovanje
Balinanje
Druga liga sklenila prvi del
V torek dopoldne je ekipa Topol-šice gostila Premogovnik, kar je bil zaključek prvega dela lige. Presenetljivo so domačini z lahkoto ugnali letos zelo zagnane igralce Premogovnika z rezultatom 6 : 2 in veliko točkovno razliko.
Popoldne je sledil še derbi v Gorici pri Slivnici med domačini in neugo-
v Istri na 100 milj (170 km), kjer je prav tako dosegel odlično šesto mesto. Računa, da bo z vztrajnimi treningi, trenutno dela po 100 km teka v naravi na teden, izkušnjami in brez poškodb nadaljeval v tem ali še boljšem tempu.
Potočnika smo do predlani poznali predvsem kot tekmovalca Adventure racinga. Po tekmi v Franciji leta 2014 se več dni trajajočih tekmovanj ni več udeleževal, tekmoval je samo na krajših AR. Letos pa se namerava z novo ekipo udeležiti tudi preizkušnje v Velenju, ki bo junija.
a MBK
Atletika
Maja Mihalinec prepričljivo najboljša
Nova Gorica, 4. in 5. junija - Na dvodnevnem atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici je bila najboljša slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihali-nec iz Atletskega kluba Velenje v soboto prepričljivo najboljša v teku na 100 m (11,53).
V obračunu na 200 m pa je v nedeljo sobotni zmagi dodala še eno in s 23,55 sekunde ugnala Sabino Veit. Od atletov AK Velenje je zmagala tudi Jerneja Smonkar na 800 m (2:12,46).
Medobčinska članska liga Celje Golgeter, 18. krog
Odred Kozje - Šoštanj 0:6 (0:3)
Strelci: Tilen Celcer (8., 17.), Semir Agic (15., 81.), Žan Špacapan (68.), Žan Miše-tič (71.).
Šoštanj: Music (od Ajdin Barukčič), Miše-
dnimi gosti s Polzele. Gostje so tudi tokrat dokazali, da ne zasedajo po naključju prvega mesta v ligi, saj so po hudem boju domačinom odvzeli točko, rezultat je bil 4 : 4.
V sredo je bilo kljub rahlemu dežju precej vroče na tekmi med Šentjurjem in gosti Gorenja, saj so gostje narekovali tempo srečanja, a so v zadnjem morali oddati točko domačinom. Rezultat srečanja je bil 4 : 4. V Konjicah je v četrtek gostovala ekipa Kavč. Gostje so morali priznati premoč domačinom 6 : 2.
Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela, 12
TAKO so igrali
tič, Gegic, Pirnat; Omerovic', Vozelj, Špa-capan, Šmon, Agic', Cafuta, Celcer (od 82. Andraž Bosilj). Trener: Ervin Plovšak. Drugi rezultati: Kovinar Štore - Rogaška 0:5 (0:3, Žalec - Mozirje 2:1 (1:0), Zreče -Vojnik 14:1 (11:0). Šentjur je bil prost. Vrstni red: 1. Rogaška 16 tekem - 37 točk (56:5), 2. Šoštanj 16 - 35 (47:18), 2.
točk, 2. Šentjur, 9, 3. Gorica pri Slivnici, 8, 4. Konjice, 8, 5. Premogovnik, 7, 6. Kavče, 4, 7. Gorenje, 4, in 8. Topolšica, 4.
Odigrana je bila prestavljena tekma v drugi ligi med Vinsko Goro in Šmartnim ob Paki, ki so jo domači dobili s 6 : 2. V drugi se bo tekmovanje nadaljevalo septembra.
Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica, 9 točk, 2. Velenje, 8, 3. Dobrna, 8, 4. Vinska Gora, 8, 5. Vrbno, 2, 6. Šmartno ob Paki, 1.
a T. F.
3. Žalec 16 - 34 (31:14), 4. Zreče 16 -30 (47:14), 5. Mozirje 16 - 22 (27:22), 6. Šentjur 16 - 22 (27:34), 7. Kozje 16 - 13 (16:50), 8. Štore 16 - 9 (21:52), 9. Vojnik 16 - 4 (10:73).
18. (zadnji) krog (4. junija): Kozje - Šoštanj, Štore - Rogaška, Žalec - Mozirje, Zreče - Vojnik; Šentjur prost.
Za Adventure race so že ogreti
Slovenski pustolovski izziv pripravljajo v Društvu tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje
Velenje, Slovenija, 17.-19. junij
- Bliža se vse bolj priljubljeno in tudi skrivnostno tekmovanje Adventure race Slovenia. Tudi 13. športno-rekreativno avanturo prirejajo člani velenjskega taborniškega društva Rod Jezerski zmaj, ki za športne in adrenalinske navdušence vsako leto pripravijo zanimivo traso, ti pa jo morajo pravočasno premagati vsem žuljem in utrujenosti navkljub. Kje bo potekala letos, nam Zoja Lešnik ni izdala, je pa povedala, da taborniki celo leto raziskujejo zanimive kotičke po Sloveniji, da med njimi izberejo tiste najbolj atraktivne. Tako tekmovalce vsako leto presenetijo še neodkriti razgledi, za katere se je potrebno posebej po truditi. »Za zdaj lahko povem le, da bo start nekje na zahodu Slovenije, pot bo vodila preko celotne zahodne in osrednje Slovenije, cilj pa bo v Velenju,« je povedala soorganizatorica.
Tekmovanje, ki je namenjeno odlično pripravljenim športnikom
pa tudi tistim, ki so jim fizični in psihični napori bolj v užitek kot v breme, bo trajalo tri dni, sodelujoči pa se bodo razdelili v dve kategoriji. Mešane štiričlanske ekipe v kategoriji Raziskovalec čaka 440
Udeleženci adrenalinske dirke vsako leto spoznajo kak skrit kotiček Slovenije. Taborniki RJZ si namreč prizadevajo, da jih pošljejo tja, kamor zahajajo le redki. Le kam jih bodo letos?
kilometrov dolga proga, ki jo bodo morali premagati v 50 urah. V kategoriji Popotnik pa bodo tekmovale dvočlanske ekipe, ki bodo za 265 kilometrov dolg izziv imele 30 ur. Prvega izziva se bo lotilo 12 ekip, drugega pa 11. Avanturisti iz Slovenije, Češke, Poljske, Francije,
NK Šoštanj pripravlja nogometni kamp
Šoštanj - Nogometni klub Šoštanj vabi nadobudne nogometaše in tiste, ki bi to želeli postati, na nogometni kamp. Odvijal se bo od 13. do 17. junija. Vabljeni so otroci starosti od 5 do 15 let, tako tisti, ki že trenirajo, kot tisti, ki še niso aktivni, pa bi želeli poskusiti, tako dečki kot deklice. Učili se bodo nogometnih in nasploh športnih veščin, se družili na svežem zraku in se zabavali. Cena kampa je 30 evrov, v ceno je všteto strokovno vodenje in varstvo, vsak dan malica in osvežilna pijača, spominska majica, darilo presenečenja, diploma ... Prijave in informacije so na voljo v klubu.
Na Kum z osnovnošolci
Maj je čas vseh mogočih izletov in naš je bil planinsko obarvan. Mladinski odsek PD Velenje, poimenovan »Lepi čeveljc«, v katerem so se združevali učenci velenjskih osnovnih šol, njihovi starši in mentorji, je tudi doživel spremembo ob uvedbi davčnih blagajn.
Tako smo se z njegovim delom, učenci in njihovimi spremljevalci osnovne šole Gorica, pod katere okrilje sodi tudi podružnična osnovna šola Vinska Gora, v naselju Podkum podali na pot. Ta nas je vodila v nedrje Krajinskega parka Kum in kmalu smo sredi gozda prispeli do kapelice z zgodbo o pastirjih črede ovac, nesrečni Ne-žici in Turkih. V toplem sončnem dnevu se nam je hlad gozda prile-gel in obsijan vrh Kuma, poimenovan tudi zasavski in dolenjski Triglav, je bil obdan s cvetjem okrog poslopij, ki so značilna za ta obsežni predel Kumljanskega pogorja.
Predali smo se počitku in okrep-čilu ter se razgledali po širnih prostranstvih, ki jih je možno videti od tod. Pred odhodom je sledilo skupinsko fotografiranje. Pot nas je vodila mimo razstave slik v naravi našega vsestranskega mojstra Matevža Lenarčiča.
V gozdu je bilo čutiti vonj po čemažu, ki se še cvetoč poslavlja. Ustavili smo se ob zanimivi viseči piramidi kiparja Zorana Pozniča. Zanimivo, kakšna ideja, ki bi po-
Hrvaške, Italije in Nemčije bodo psihofizične meje premikali na tre-kingu, kolesarjenju, orientiringu, v jamarstvu, veslanju, plezanju in supanju, še kaj pa ostaja skrivnost, pravi Zoja.
Adventure race Slovenia že od nekdaj pripravljajo taborniki, ki si organizacijo predajajo iz ene generacije v drugo, s tem pa tudi znanje o izvedbi podobnih prireditev, ki je zanje zelo dragoceno. »Prvi Adventure race je bila drzna poteza in velik zalogaj, smo pa taborniki s tem pokazali, da smo pripravljeni na trdo delo. Z leti je avantura postala vse bolj prepoznavna, danes pa številne ekipe pridejo iz tujine. Letos je celo neka Avstralka iskala kandidate za svojo ekipo,« poroča Zoja in dodaja, da je imela ekipa med pripravami polne roke dela. »Pridobiti smo morali veliko dovoljenj, da so tra-serji sploh lahko postavili progo, izbrati smo morali člane in predsednika častnega organizacijskega odbora, poiskati je bilo treba prostovoljce, ki bodo na sami tekmi na kontrolnih točkah, veliko dela je bilo s promocijo, seveda moramo priskrbeti še hrano in pijačo ter nagrade, tik pred zdajci pa bomo postavili sam start in cilj.« Tako ni dvoma, da bo tudi tokratna »najzahtevnejša preizkušnja poletja,« kakor obljubljajo taborniki, uspešna. Upajo pa, da bo koga navdušila za oktobrsko Velenjsko avanturo, ko bodo tekmovanje za adrenalinske navdušence priredili v mestu in okolici.
a tf, foto: Nejc Sušin
Po hribih
Raznolika skupina planincev vrh Kuma
trebovala komentar. Spotoma smo opazovali razne podobe narave, prečili cvetoča travišča Čebulove doline, po kateri nas je pot vodila v smeri Zagorja. Od prikupne cerkvice sv. Mihaela na zanimivi lokaciji in skednja z zajčki, mimo katerih tudi nismo mogli kar tako, nas je čakal strmejši spust po gozdu.
Iz njega smo prišli prav na izhodišču Naravoslovno-zgodovinske učne poti Prusnik ob regionalni cesti Trbovlje-Zagorje ob Savi. Nad to reko se dvigajo strma skalna ostenja. Iz osmih informativnih tabel kilometer dolge krožne poti izvemo marsikaj o tem
zanimivem področju, kjer je v letih 1759-1780 - vse do prihoda železnice v te kraje - deloval ladijski urad. Ladje so poimenovali tombasi, ki so jih zaradi močnega toka reke obvladovali s pomočjo vprežne živine. Kamniti zidani ostanki nekdanjega posestva so še lepo vidni.
Kar težko se je bilo posloviti od tod, zato se bo treba sem še vrniti. Sedli smo na avtobus, zahvaljujoč mentorici Branki za (vedno) skrbno izbran in z informacijami obogaten izlet.
a Marija Lesjak
■

Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 18
18
GASILCI, MODROUflA KRONIKA
«»^AS
9. junija 2016
Gasilska tekmovanja tudi družabni dogodek
Na prvem večjem letošnjem gasilskem tekmovanju v regiji Saša nastopilo 126 desetin - Ekipe, ki delujejo dalj časa, odlično pripravljene
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. in 5. junija
- Gasilska zveza Šaleške doline je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Šmartno ob Paki pripravila na tamkajšnjem nogometnem stadionu prvo večje letošnje gasilsko tekmovanje. V soboto so preverjale svojo usposobljenost desetine pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, v nedeljo pa člani, članice, starejši gasilci in starejše gasilke. Tekmovalo je 126 desetin.
Pionirji, pionirke, mladinci in
mladinke so nastopili v treh disciplinah, in sicer vaji z vedrov-ko, v štafetnem teku na 400 metrov z ovirami ter v vaji razvrščanja. Ekipe so tekmovale za pokal Šaleške doline, hkrati pa je bila to tudi prva pokalna tekma sa-vinjsko-šaleške regije. Nastopilo je 60 desetin, od tega za pokal Gasilske zveze Šaleška dolina 37. Pri pionirkah je slavila desetina Šoštanja, pri pionirjih Lokovica 1. Pri mladinkah je nastopilo 6 desetin, zmagala je ekipa Šmartnega ob Paki, pri mladincih pa je bila med 9 najboljša
Člani in članice so med ""drugim preverjali usposobljenost za gašenje z motorno brizgalno.
Konec tega tedna bo v Kopru potekalo državno gasilsko tekmovanje. Nanj se je iz Gasilske zveze Šaleška dolina uvrstilo 12 desetin, in sicer pionirji Lokovice, mladinci Lokovice, mladinke Gaberk, v konkurenci članic A bo tekmovala Lokovica, pri članicah B pa desetina Pesja. Pri starejših gasilkah bodo Šaleško dolino zastopale desetine PGD Šalek, Gaberke, Šoštanj in Bev-če, pri starejših gasilcih pa Šalek, Velenje in Škale.
desetina Lokovice. Zmagovalci prve pokalne tekme regije Saša so pri pionirkah in mladinkah Andraž, pri pionirjih in mladincih pa Lokovica.
Člani in članice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, v štafetnem teku na 400 metrov (letos brez ovir) ter v vaji razvrščanja. Skupaj je nastopilo 51 desetin, zmagovalci pa so bili: pri članicah A Lokovica pred Gaberkami 1 in Paško vasjo, pri članih A pa Lokovica pred Velenjem in Pa-ško vasjo 1. V konkurenci članic
V konkurenci pionirk, pionirjev, mladink in mladincev je nastopilo 60 desetin. Priznanja za najboljše.
B je slavila desetina Topolšice, druga je bila ekipa Gaberk, tretje pa Velenje. Pri članih B je bil vrstni red: 1. Gaberke, 2. Šoštanj, 3. Premogovnik.
Starejše gasilce in gasilke je čakala vaja s hidrantom in vaja v raznoterosti. Pri starejših gasilkah so zbrale največ točk predstavnike PDG Šalek pred Gaber-kami in Šoštanjem. Pri starejših gasilcih je zmagala desetina Ša-leka, druga je bila ekipa Velenja, tretja pa Škale 2.
Tekmovanje desetin je oba dni med drugimi spremljala tudi ministrica za obrambo Andreja Ka-tič, tekmovanje mladih pa poleg nje tudi Jan Škoberne, poslanec SD v državnem zboru.
Rekli so ) Boris Lam-
bizer, poveljnik Gasilske zveze Šaleška dolina: »Poleg preverjanja znanja operativcev so takšna tekmovanja tudi športni in družabni dogodek. Pomembno je, če je v ekipi dovolj tekmovalnega duha ter da se člani med samo dobro spoznajo. Takšna ekipa dosega boljše rezultate. To se je pokazalo tudi na tokratnem tekmovanju. Ekipe, ki delujejo že dalj časa, so pokazale zvrhano mero pripravljenosti, začetnice pa čaka še kar nekaj dela. Menim, da članom desetin pomenijo uvrstitve veliko, sploh tistim, ki se uvrstijo na državno tekmovanje.« Andreja Katič, ministrica za obrambo: » Zagotovo je preverjanje usposobljenosti, pripravljenosti in motiviranosti gasilcev eden najpomembnejših segmentov delovanja gasilstva, če želimo imeti usposobljene gasilce, ki učinkovito nudijo pomoč takrat, ko je ta potrebna. Tekmovanja so pika na i, na nih pa se preveri, kateri so najboljši. Ne smemo pozabiti, da gasilstvo temelji na prostovoljnosti. Če tega ne bi bilo, je vprašanje, ali bi lahko nudili zaščito v takšni obliki, kot jo. Treba je tovrstno dejavnost negovati, gasilce pohvaliti za njihovo lastno usposobljenost in pripravljenost ter prenašati izkušnje in znanje na mlajše.«

Vnelo se je olje
Velenje, 1. junija - V sredo zvečer je zagorelo v stanovanju na Kersnikovi. Krivo je bilo olje, ki se je vnelo. Požar je lastnik pogasil sam, pri gašenju pa se je telesno poškodoval.
Dan, ko so se nesreče kar vrstile
Velenje, 31. maja - Zadnji majski dan je bil na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje poudarjen s prometnimi nesrečami. Zgodilo se jih je več kot
Fotografirajte svoje kolo
Velenje, 31. maja - V torek dopoldan je neznanec v kolesarnici ukradel zaklenjeno kolo znamke Nakamura Genesis. Lastnika je oškodoval za 250 evrov. Zvečer pa je izginilo gorsko kolo znamke KTM, bele barve, z napisom.
Policisti svetujejo, da svoja kolesa dosledno zaklepate, da jih fotografirate, dokumente o kolesu pa shranite, saj bodo tako v primeru najdbe kolesa lažje našli pot k lastniku.
Iz
običajno, k sreči pa so se vse, razen ene, končale le z zveriženo pločevino.
Prometna nesreča s telesnimi poškodbami seje zgodila vTopolširi. Zakrivilajo je vožnja po levi strani. Vnesreči sta dva udeleženca utrpela lažje telesne poškodbe.
Hudo poškodovan motorist
Žalec, 3. junija - Petek je zaznamovala huda prometna nesreča, ki se je zgodila nekaj po 18. uri zunaj naselja Pernovo.
80-letna voznica osebnega avtomobila je v križišču lokalne ceste Galicija-Velika Pirešica zaprla pot vozniku kolesa z motorjem, ki je pravilno pripeljal po lokalni cesti iz smeri Galicije. Prišlo je do trčenja.
V prometni nesreči se je hudo poškodoval 49-letni voznik kolesa z motorjem. Voznica osebnega avtomobila in njen sopotnik v nesreči nista bila poškodovana.
Vlom v klet
Velenje, 5. junija - V nedeljo je bilo vlomljeno v klet stanovanjskega bloka na Foitovi. Vlomilec je odnesel tri škatle z orodjem, vrednim 150 evrov.
Sošolca sta se sprla
Velenje, 6. junija - V ponedeljek dopoldan so bili policisti obveščeni o medvrstniškem nasilju na eni od velenjskih osnovnih šol, kjer sta se sprla sošolca. V sporu je eden drugega ugriznil. Policisti bodo o dogodku obvestili center za socialno delo.
Ukradli golfa
Žalec, 7. junija - V noči na torek je bilo v Žalcu ukraden osebni avto znamke VW Golf, serije V, sive barve, registrskih oznak CE NA 727. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo v Rakovljah.
Trezna odločitev
Ta teden se je začel prvi del preventivne akcije 0,0 Šofer - Trezna odločitev, ki vključuje povečan nadzor nad alkoholom in prepovedanimi drogami med vozniki v prometu in v gostinskih lokalih. Poleg policijskih in inšpekcijskih aktivnosti bo poudarek tudi na preventivi in promociji.
V okviru akcije, ki so jo v preteklosti izvedli že večkrat, bo potekal poostren policijski nadzor vožnje pod vplivom alkohola na slovenskih cestah ter prepoved prodaje in ponudbe opitim, poostren nadzor pa bodo izvajale tudi inšpekcijske službe. S promocijsko akcijo Slovenija piha 0,0 pa bodo trezne voznike začetnike vabili k sodelovanju v nagradni igri na facebooku
Velenje, 3. junija - Od 27. maja do 3. junija so petošolci velenjskih osnovnih šol opravljali kolesarske izpite.
V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne ob-
čine Velenje so zadovoljni, ker se za opravljanje kolesarskih izpitov odloči večina učencev. S tem je dosežen cilj, ki ga želijo doseči: višja prometna kultura, predvsem pa varnejše ravnanje
otrok v prometu.
Voznike pozivajo, da vozijo previdno in so pozorni na mlade kolesarje.
a mkp
Petošolci imajo kolesarski izpit
Oba sta grešila
Velenje, 1. junija - V sredo zvečer je Velenjčanka policistom prijavila, da jo po telefonu zmerja in žali znanec. Ko so policisti opravili razgovor z njim, pa se je izkazalo, da sta kršila oba, in obema so napisali plačilni nalog.
Obležal na trgu
Velenje, 1. junija - V sredo okoli 23. ure je na Kardeljevem trgu obležal moški. Bil je močno opit. Ko se je streznil, je najbrž z obžalovanjem gledal v plačilni nalog, ki so mu ga napisali policisti.
Tast udaril zeta
Šoštanj, 1. junija - Malo pred polnočjo so v sredo policisti šli v Lokovico, kjer je tast udaril zeta. Zaradi udarca si je zaslužil plačilni nalog.
V avto zaprl psa
Velenje, 2. junija - V četrtek dopoldan so policisti posredovali na Šaleški cesti, kjer je imel občan v avtu zaprtega psa. Zaradi kršitev Zakona o zaščiti živali so mu izrekli opozorilo.
Drage gozdnejagode
Šoštanj, 4. junija - V Ravnah pri Šoštanju je prišlo v soboto proti večeru do spora pri pobiranju gozdnih jagod. Javni red in mir sta kršili dve osebi in obe sta za to prejeli račun.
Spor zaradi telefoniranja med vožnjo
Velenje, 6. junija - V ponedeljek sta se voznica in voznik sprla zaradi prometnega prekrška. Ona naj bi telefonirala med vožnjo, zaradi česar naj bi ovirala promet. On jo je prehitel in ustavil, nato pa se do nje nesramno vedel. Ker sta oba storila prekršek, so ju policisti oglobili.
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
19. junija 2016
«»SÜAS
UTRIP
23
Bolj kot tekmovanje je pomembno druženje
Center starejših Zimzelen je bil organizator tradicionalnih športno-družabnih iger stanovalcev petnajstih domov za starejše s celjskega območja
HOROSKOP
Milena Krstič - Planine
Topolšica, 1. junija - Skoraj sto petdeset stanovalcev in tistih, ki so jih spremljali, ter njihovih navijačev petnajstih domov za starejše z območja celjske regije se je na prvi junijski dan zbralo v Topolšici na tradicionalnih športno-družabnih igrah. Gostitelj tokratnih je bil Center starejših Zimzelen.
Ekipe s štirimi tekmovalci so se po svojih najboljših močeh med seboj pomerile v ruskem kegljanju, podajanju vrečk, metanju obročev in miselni igri.
Priprave na igre pa so potekale ves maj. Udeleženci običajno igre vzamejo zelo zares, čeprav je bolj kot tekmovanje pomembno druženje med stanovalci in srečanje zaposlenih, ki tekmovalce spremljajo.
Silvo Dobnik iz Slovenske Bistrice je prišel na srečanje z ekipo doma dr. Jožeta Potrča Polj-čane. »Na tekmovanje se nismo posebej pripravljali in trenirali. Bomo pa ta boljši,« je v šali napovedal. Pa se je uštel. Ta boljša, torej zmagovalna, je bila ekipa doma Ob Savinji Celje. »Naši ekipi je bolj kot tekmovanje, čeprav tudi tekmujemo radi, pomembno druženje,« je dejal. In
tega je bilo veliko še posebej po koncu tekmovanj, ko so se udeleženci zbrali pod šotorom - malo je namreč nagajalo vreme -, ko se je peklo na žaru, plesalo, kot sta pela in igrala duo Lipovšek in poslušalo, kako ubrano poje pevski zbor Zimzelen.
Začetek je bil tudi slovesen. Za igre se to tudi spodobi. Pozdravili so jih godbeniki UNI za 3. življenjsko obdobje in direktorica Zimzelena Andreja Štefan Bukovič.
Velenjčanka Metka Mahne je bila del ekipe Zimzelena. »Dogodek je nekaj enkratnega,« je
rekla in pohvalila organizacijo. »Naša Janja Koželj, delovna terapevtka, ki je imela vse niti v svojih rokah, je mislila na vsako podrobnost.« Povedala je, da se je z ekipo, v kateri so bili poleg nje Ivo Atelšek, Vili Romih in Jože Koren ter rezerva Ivica Urh, na igre pripravljala dober mesec. »Tekmovanje smo vzeli zares. Ne napovedujem nam zmage, bomo pa visoko! Jože, steber ekipe, sicer ni bil najbolj zadovoljen pri zadevanju
Silvo Dobnik: »Pomembno je druženje.
Metka Mahne: »Tekmovanje smo vzeli zares.«
tarč. Na treningu mu je šlo bolje, a je bil, po moje, vseeno odličen,« je rekla. Ni se uštela. Ekipa Zimzelena je bila zmagovalcem tik za petami.
Dogodki
Novo srečanje Alzheimer Cafe	Škalski lovci vabijo na srečanje
Velenje - Danes (četrtek, 9. junija) ob 19h bo v dvorani Centra Nova novo srečanje Alzheimer Cafe, ki ga skupaj organizirata Center starejših Zimzelen in Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci.
Gost tokratnega srečanja bo Zvezdan Pirtovšek, dr. med., specialist nevrolog, ki večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen.
a mkp
mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje;
-	12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Sto-jana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje;
-	13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole, ki je žal v tem kraju ni več;
-	v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni meri urejena z udarniškim delom številnih Šalečanov;
-	14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčica; svečano so ga odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev
Lubela, 18. junij - Lovska družina Škale je pred kratkim zaznamovala 30-letnico svojega lovskega pevskega zbora, ki je ob tem priredil veliki jubilejni koncert. Zdaj vabijo še na srečanje s souporabniki prostora, na katerem gospodari škalska lovska družina. Zbrane bodo z izvrstnim lovskim golažem, glasbo domačega narodnozabavnega ansambla in žlahtno kapljico pogostili v soboto, 18. junija, ob 15. uri pri Lovskem domu LD Škale na Lubeli.
a tf
godili se je
od 10. 6. do 16. 6.
-	10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc, ki je od leta 1894 do leta 1898 kot kaplan služboval v Škalah pri Velenju; spomladi leta 1898 je bil na lastno prošnjo upokojen; po dogovoru z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem je zaprosil za službo arhivarja na ljubljanskem magistratu; do julija 1898 je med čakanjem živel v Celju, potem je bil začasni arhivar v Ljubljani, stalni pa od decembra 1899 do smrti (umrl je zaradi kapi v ljubljanski deželni bolnišnici);
-	11. junija 1981 so vsi trije zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), da se
Otvoritev velenjskega Turističnega jezera (Foto Arhiv Muzeja
Velenje)
obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«;
■ 15. junija je god sv. Vida, enega naših najbolj priljubljenih svetnikov; posvečeno mu je veliko cerkva, po njem pa ima ime tudi precej slovenskih krajev; ljudje so se mu priporočali za zdravje živcev in oči, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji ugriz, epilepsijo in krče ter za ohranitev studencev; za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji, rudarji, kovači, gledališki igralci in plesalci; sv.
Vidu je v Šaleški dolini posvečena cerkev v Šentvidu nad Za-vodnjami, pa tudi glavni oltar cerkve sv. Andreja v Šaleku, ki velja za enega najlepših »zlatih« renesančnih oltarjev na Slovenskem;
- rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo.
a Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Če boste iskreni, težav sploh ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v svoji glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moči in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Ni dvakratza reči, da bozaostanekprideluvsakdanvečji,akaj,kosine bosteznali pomagati.
Ko boste na glas priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti, bo vse lažje. Potem vam tudi ne bo več težko prositi za pomoč. Čeprav prave poletne vročine še ne bo, boste v teh dneh že čutili večjo željo po ljubezni in življenju v dvoje. A boste morali prej malo spustiti visoke kriterije, ki so povsem nerealni. Če želite letošnji dopust preživeti v dvoje, ne čakajte. Poglejte se v ogledalo in bodite iskreni tudi do sebe. Telesno se boste počutili dobro, težave boste imeli le s svojo zmedeno dušo.
b
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le s tistimi, ki so v teh dneh del vašega vsakdanjika. Niti domačim ne boste povedali vsega, kar se vam dogaja. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zato ne bo nič čudno, če boste naravnost evforični. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda vas bo partner malo čudno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Poskrbite, da ga hitro pomirite in mu pokažite, koliko vam pomeni. Pri delu vas bodo pohvalili le, če boste sami tako želeli. Tokrat vam bo dovolj, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi. In da ste projekt pripeljali do konca. Vzel vam je veliko energije, kajne? A je bilo vredno.
5
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Veselite se naslednjih junijskih dni, sploh konca tedna, ko imate prav posebne načrte. S pozno pomladnimi dnevi, ki že močno dišijo po pravem poletju, bo za vas prišel tudi čas sanjarjenja. Saj se boste tega zavedali, a ne boste imeli čisto nič slabe vesti. Upali boste, da se bodo časi, ki vam niso bili najbolj naklonjeni, spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Še prej vas čaka spoznanje, da vam zadnje čase nekatere stvari v vašem življenju res ne gredo na roko. Zelo verjetno je, da boste, ko boste spoznali, da se je nekdo močno obrnil proti vam, najprej silno jezni. Sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finančnih težav. Izhod boste našli le, če zmanjšate želje in potrebe. Priznajte si, da vas je potrošništvo vsrkalo vase. Brez prave potrebe se jezite nase in na vse okoli sebe.
G
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Čeprav ste zadnje čase precej samozavestni in le redko očitno pokažete, če vas kaj zmede ali če čutite strah, tokrat ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. Četudi boste nasmejani, bo vaš nasmeh bolj grenak. V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resnično dolgo, a nikoli niste zbrali poguma, da bi to res storili. Ves čas govorite, da si želite drugačno, bolj polno življenje. Sedaj, ko bi ga lahko imeli, pa se boste krepko ustrašili. Tudi zato, ker bi stopili v polje neznanega. Pustite ob strani kaj mislijo drugi, kajti ob koncu bo najbolj hudo vam! Prav vi boste tisti, ki se bo moral odločiti. Ker boste posledice odločitve, dobre ali slabe, prav tako najbolj občutili prav vi. Včasih se premalo zavedate, kako hitro teče življenje. Še manj pa, da je vsaka zamujena priložnost poraz. Ne dovolite si, da ga doživite v naslednjih dneh. Ni potrebe.
V,
Lev od 23. 7. do 22. 8.
Da, odločitev je bila drzna. Vsi okoli vas bodo zato kazali zaskrbljen obraz, vi pa se boste odločili, da se ne boste več vnaprej živcirali za stvari, ki se še niso zgodile. Ste pa zanje s svojo odločitvijo postavili dobre temelje. Sedaj vam ne preostane nič drugega, kot da počakate na razplet dogodkov. Dejstvoje, da na njihov razplet vsaj še nekaj dni ne boste imeli pravega vpliva. V nedeljo vam bo že bolj jasno, kam pes taco moli. Potem boste bolj mirni, tudi spanec bo sproščen. Dogodki preteklih tednov pa se bodo vseeno vlekli za vami. Zato, ker boste morali zaradi njih spremeniti nekaj kratkoročnih načrtov, pa tokrat ne boste slabe volje. Več kot stokrat se vam bodo vaša premišljenost, delo in dejanja, že kmalu povrnila. Če bo pomagalo, se potolažite s kakšnim pregrešnim nakupom. Ali pa osebnim razvajanjem. Da sami sebe spomnite, kako dragoceni ste.
Tnfjp
Deviea od 23. 8. do 22. 9.
Želite si prave poletne vročine. Takoj, ko se bo vreme končno popravilo in bodo dnevi minevali brez ploh in neviht, boste povsem drug človek. Zadnje čase ste namreč precej odvisni od vremena, saj vam telo rado pove, kdaj se bliža sprememba. Računali boste, da si boste v vročih dneh hitro nabrali energijo, ki vam ježe nekaj časa primanjkuje. Zato zagotovo še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni, dobra novica pa je, da vam bodo zvezde pri zdravju kar nekaj tednov stale ob strani. Le vi sami lahko poskrbite, da bo tako tudi ostalo, saj dobro veste, kaj smete in kaj ne. Volje nimate prav veliko, saj radi grešite. Sploh pri hrani in pijači. To pa sta le dva vzroka za vaše ne najboljše počutje. Tretji je vaše čustveno življenje. Ne, niste zadovoljni z njim. Velikokrat pomaga, če na svet gledamo z bolj pozitivnimi očmi. V teoriji to poznate, v praksi pa vam ne g re, kajne?
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Žal še nekaj dni ne boste mirni. Stres bo spet postal vaš vsakdanji spremljevalec, tudi zato, ker se bodo nepredvidljivi dogodki kar vrstili. Vse dobre zaobljube, ki ste si jih dali med kratkim predpoletnim dopustom, bodo hitro kopnele. Tudi tista, da boste več naredili za svoje dobro počutje in zdravje. Prav na tem področju ste najbolj popustili, kar se vam že pozna. Utrujeni boste, ne le telesno, tudi duševno. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korakv pravo smer, potem pa bo šlo že lažje. Prihodnji teden bo zelo pomemben za vašo prihodnost. Sprva se tega sploh ne boste zavedali, a boste k sreči še pravi čas zaznali, da tokrat ne smete le zamahniti z roko in čakati, kaj se bo zgodilo. Nekdo namreč računa prav na to. Prekrižajte mu načrte! Odlična dneva zato bosta torek in sreda, ko vam bo šlo vse kot po maslu.
w
Škorpijon od 23. 10. do 22. 11.
Naslednji dnevi vam bodo pisani na kožo. Čeprav boste imeli toliko dela in obveznosti, da se vam bo pogosto zdelo, da nimate časa niti uživati v lepih zgodnje poletnih dneh, bo vaše počutje odlično. Dobra volja indobrotelesno počutje pa ne bostadolgotrajala.čene boste tudi zares iskreno uživali v vsem, kar se vam bodogajalo. Nekdo od družinskih članov bo izpolnil svoje in vaše sanje. Pokažite mu, koliko vam to pomeni! Vzemite si čas, da proste urice preživite v njegovi družbi. Oba bosta imela veliko od tega. Prosti čas preživljajte bolj telesno aktivno, saj imate dovolj moči zato. Ker se želje po njej pri vas pojavljajo ciklično, uresničujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti načrt. Naredite to že danes,jutri boste verjetno imeli preveč drugega dela. Saj se poznate, kajne? Ob tem se zavedajte, da bo neka pomembna poslovna odločitev padla, če boste hoteli ali ne. Izid bo dober, čeprav sprva ne bo kazalo tako. To boste spoznali v ponedeljek, ko bo do vas prišla še ena več kot odlična novica. Denar? Pazljivo z njim. Zadnje čase vam prehitro polzi iz denarnice.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zadnji vikend vam je odprl oči. Odločili se boste, da ne boste več čakali na boljše čase, ampak se boste sprememb lotili takoj. K sreči se vaše življenje že nekaj časa vrti tako, da se vam ni treba bati ne za delo in ne za denar. Obojega boste imeli več kot ste si lahko mislili, kar vas bo po eni strani spravljalo ob živce, podrugi pa pomirjalo. Partner bo nekaj dni še razumel, da nimate časa zanj. Prav dolgo pa tega ne bo več molče prenašal. Sploh, ker ima občutek, da si ga ne vzamete več. Dobro vas pozna, zato ga ne boste mogli preslepiti. Zato poskrbite, da ne boste ob tem, ko boste sicer poskrbeli za eksistenco družine, uničili družinske sreče. Čeprav ne veste čisto natančno kaj si želite na ljubezenskem polju, dobro veste, da si ne želite biti sami. Zato poskrbite, da se to ne bo zgodilo, ker je to le v vaši moči.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Če bi bilo zadnje čase vse tako kot ste si želeli, bi bili vi povsem drugačen človek. Žal so dogodki v prvih dneh junija poskrbeli, da si sploh niste več podobni. To, da se tega zavedate, je dobro. Manj dobro pa je, da ne najdete poti iz nastale situacije. Zavedate se, da bi morali zelo pomemben službeni projektže končati. Vi pa še začeli niste. To vas bostiskaloza vrat, a težava bo v tem, da tokrat res ne boste vedeli, kako začeti. Nimate več časa čakati, zato požrite osebni ponos in poiščite pomoč. Zelo verjetno je, da boste morali zanjo zaprositi nekoga, ki je pogosto vaša konkurenca. Tokrat ne bo, zato se mu čim prej približajte in mu iskreno povejte, zakaj ga potrebujete. Verjemite, presenetil vas bo. Zelo pozitivno. Od nedelje dalje boste spet verjeli, da je življenje lepo. Tudi smejali se boste veliko, tokrat iskreno.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Obdobje čakanja na razplet nekega precej neprijetnega položaja se bo podaljšalo. To vam ne bo všeč, saj še vedno upate, da se bo reč razpletla še pred vašim odhodom na poletni dopust. Zavedate se, da ta ne bo tako sproščen kot bi lahko bil, če bi vedeli, kaj vas čaka v preostanku letošnjega leta. Ker pa danes ni več ničgotovo, se boste tja dotorka sprijaznili stem.da še ni prišel čas, ki bi vam pomagal videti v vašo prihodnost. Marsikaj se še lahko zgodi v naslednjih tednih, zato ne tuhtajte preveč. Zato, da se boste vznemirjali, bo čas, ko boste vedeli, kaj se vam obeta. Do takrat pa izkoristite čas za študij ali nabiranje novih znanj. Česarkoli na polju izobraževanja se boste lotili, boste izjemno uspešni. Zadovoljni boste tudi z zdravjem. Pridno boste skrbeli, da bo tako tudi ostalo. Partner se bo pogosto potil skupaj z vami.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zadnji dnevi so vam odprli oči. Sedaj vam je jasno, da nikoli več ne boste obudili stare ljubezni, pa čeprav ste dolgo upali, da vam bo uspelo. V delu boste iskali uteho pred čustvenimi težavami. Pravzaprav boste takoj, ko se boste lahko predali brezdelju, razmišljali le o tem, kako nezadovoljni stevvaši partnerski zvezi. Obtemvam bo jasno, da sovaša čustva do partnerja še vedno zelo velika in iskrena, partner pa se je povsem ohladil. Z mislimi bo čisto drugje, le doma in pri vas ne. Nič čudnega ne bo, če boste zato bližnjo prihodnost planirali brez njega. Enostavno vam bo jasno, da morate čim manj stvari temeljiti na dvojini in več na vas samih. Ob tem pa boste vse pogosteje razmišljali o nekom, ki vam je že dolgo zelo blizu. Doslej si niste upali pokazati, da si želite več kot le prijateljstvo. Sedaj boste začeli razmišljati o tem. Konkretno pa se ne bo zgodilo še nič. Žal se bo to, kar se vam dogaja, odražalo tudi na počutju. Ne bo najboljše, slabo pa tudi ne.

r
Četrtek, 9. junija
Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
9. junija 2016
Petek, 10. junija
Sobota, 11. junija
Nedelja, 12. junija
Ponedeljek, 13. junija
Torek, 14. junija
Sreda, 15. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Z vrta na mizo
11.40	Turbulenca, svet. odd.
12.20	Na vrtičku: Bodinamika
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Dosje: Latentna vojna
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil: Boris Groys
17.00	Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Zagodac
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.35	Ugriznimo znanost
01.00	Osmi dan
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Klepar, 2. del
06.25	Na vrtičku: Štajerke
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Jani Nani
08.10	Vetrnica: Bolna punčka
08.15	Zgodbe iz školjke: Po dolini
rečice Idrije
08.50	Točka, glasb. odd.
09.50	Na lepše
10.50	Slovenski magazin
11.30	Halo TV
12.15	Dobro jutro
15.20	Kino Fokus
15.45	Čas za Manco Košir: Ljubezen
17.00	Halo TV
18.00	Golica, dok. film
18.55	Fletni Gaji, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Slovensko olimpijsko stoletje, 4/11
21.10	David Backham, dok. odd.
22.50	David Guetta, otvor. koncert
Uera Euro 2016
23.50	Ali pred sodiščem, dok. odd.
01.20	Točka, glasb. odd.
02.05	Halo TV
03.05	Bleščica, odd. o modi
03.35	Zabavni kanal
05.15	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	MasterChefSlovenija
21.30	Gorski zdravnik, nan.
22.30	24ur zvečer
23.05	Battle Creek, nan.
00.00	Policijska družina, nan.
00.55	Vohun v nemilosti, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 17.25 17.30
18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.15 21.20
21.50 23.20 23.25
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Z vrta na mizo
Ugriznimo znanost
Na poti: Z boso nogo
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Brez reza: dr. Janko Prunk -narodni vzpon Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.
Studio kriškraš: Znanost Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice
Čhavoro, dok. film Kioka, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Alpski večer, 1. del Na lepše
Odmevi, šport, vreme Veličastni Ambersonovi, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Alpski večer, 1. del, ponov.
05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25
15.00 15.10 15.40 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.40 01.10 02.00 03.15 Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Čistilec
objektov, 1. del
06.25	Na vrtičku: Biodinamiki
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Luna sama prečka most
08.10	Zgodbe iz školjke: Radoživa
Portugalska
08.45	Točka, glasb. odd.
09.45	Bleščica, odd. o modi
10.30	Na obisku
11.00	Halo TV
11.55	Dobro jutro
14.05	O živalih in ljudeh
14.30	Na vrtu
15.00	Posebna ponudba
16.00	Mehek kot skala, dok. odd.
17.00	Halo TV
17.45	Državljani sveta za boljši jutri,
posn. koncerta iz New Yorka
18.50	A veš, koliko te imam rad:
Jabolko
19.00	Fletni Gaji, ris.
19.10	Firbcologi
19.35	Čhavoro, dok. film
20.00	Nogomet, ep 2016, Francija :
Romunija, prenos iz Saint-Denisa
23.15	Nogomet, ep 2016, vrhunci tekme
23.30	Polnočni klub: Kviz
00.40	Točka, glasb. odd.
01.30	Halo TV
02.25	Nogomet, ep 2016, Francija :
Romunija, posn.
04.20	Alpski večer, 1. del, ponov.
pop
06.00	24ur
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Izvleček, am. film
21.45	24ur zvečer
22.15	Eurojackpot
22.20	Recept za romanco, am. film
00.05	Smrtna tišina, am. film
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Pop corn: Kingston
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: Bonton na pokopališči in pogrebu Mladi za Veleje: Poletno dogajanje za mlade v Velenju Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: ans. Šepet, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika
Regionalne novice 3
Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
©
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Korenčkova pita
07.20 Biba se giba, ris. nan. 07.40 Smrkci, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Narobe svet 08.25 Vetrnica: Koza 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 10.00 Lisa, kraljična za en dan, dok. film
10.15 Čhavoro, dok. film
10.30 Razred zase: Seks, otroci in vse
ostalo 11.55 Tednik
13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.50 Rokomet, Slovenija - Norveška, kvalif. za SP 2017 (M), prenos iz Celja
Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Jedi za vsak dan z Rachel Allen Ozare Zu, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Kot ženska, ang. film Tone, javi se!, dok. film Poročila, šport, vreme Pretesna koža, ital. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Tv arhiv
17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 21.30 22.45 23.15 00.45 01.10 02.00 02.55 Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Emilija, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Kioka, ris.
07.35	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.45	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.55	Emilija, ris.
08.00	Sara in Raček, ris.
08.10	Medo in Mica, ris.
08.15	Peter Zajec, ris.
08.25	Traktor Tom, ris.
08.35	Zu, ris.
08.50	Robotki, ris.
09.00	Pujsa Pepa, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Bacek Jon, ris.
09.25	Nabriti detektivi, 2/13
09.55	10 let novomeške škofije, dok. odd.
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Alpski večer, 1. del, ponov.
15.05	Poletje v školjki 1. del, slovenski film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vse je mogoče, ponov.
18.45	Pujsa Pepa, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Modna hiša Velvet, 5/16
21.20	Intervju: Miha Kovač
22.10	Poročila, šport, vreme
22.35	Žrebanje Lota
21.45	Potovanje skozi nevidno vojno,
dok. odd.
00.15	Prisluhnimo tišini, ponov.
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Jedi za vsak dan z Rachel Allen
10.35	10 domačih
11.05	Na lepše
11.45	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.20	Podobe Slovenije: Pivška kotlina,
dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Brez reza: Janez Janša in Igor Bavčar
16.20	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Razred zase: Čudoviti spomini in
priročna pozaba
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer: 90 let APZ Tone Tomšič
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.00 Info-kanal	02.35 Info-kanal
TVSLO(2j TVSLOT TV SLO H
05.45 Točka, glasb. odd.	■ w	*	■ » WfcW
05.45 Točka, glasb. odd. 06.35 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Nogomet, EP 2016, Francija : Romunija, posn. 12.25 Kajak-kanu, sp, SL na divjih vodah, prenos 14.50 Nogomet, EP 2016, Albanija :
Švica, prenos iz Lensa 17.00 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 17.50 Nogomet, EP 2016, Wales :
Slovaška, prenos 20.00 Nogomet, EP 2016, Anglija :
Rusija, prenos 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem
23.45 Državljani sveta za boljši jutri, posn. koncerta iz New Yorka, ponov.
00.45 Bleščica, odd. o modi 01.15 Aritmija, ponov. 01.50 Artimični koncert: Red five point star
03.00 Zabavni kanal
03.50 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami,
ponov. 04.20 10 domačih 04.45 Polnočni klub: Kviz
pop
24ur
OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Grozni Gašper, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Space Jam, am. film Tv prodaja
Nepremagljivi dvojec, 5. del Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
Recept za romanco, am. film Kuža na igrišču, am. film Čista desetka, nan. 24ur vreme 24ur
Da Vincijeva šifra, am. film Krojač iz Paname, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.25 07.50 08.20 08.40 09.10 09.35 09.45 10.10 10.35 10.50 12.40 12.55 13.50
14.20 16.05 18.00 18.55 18.58 20.00 23.15 01.25
©
08.55 Nap
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža: ans. Šepet,
Harmonikarski orkester Roberta Goličnika
11.50 Strokovnjak svetuje: Bonton na
pokopališči in pogrebu 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Južna Italija
21.00 Regionalne novice 3
21.05 Velenje, mesto rocka: Chateau in
Tomaž Domicelj 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
06.00 Duhovni utrip 06.15 Živo - življenje in voda na Krasu, dok. odd.
06.30 Glasbena matineja: Spevoples
Zeleni Jurij, 1/2 07.30 Nogomet, EP 2016, Albanija :
Švica, posn. 09.40 Nogomet, EP 2016, Wales :
Slovaška, posn. 11.55 Kajak-kanu, sp, SL na divjih
vodah, prenos 13.00 Nogomet, EP 2016, Anglija :
Rusija, posn. 14.15 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 14.50 Nogomet, EP 2016, Turčija :
Hrvaška, prenos iz Pariza 17.00 Žogarija
17.50 Nogomet, EP 2016, Poljska : Severna Irska, prenos iz Nice 20.00 Nogomet, EP 2016, Nemčija :
Ukrajina, prenos iz Lilla 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem
23.45 Vse je mogoče, ponov. 01.10 Nogomet, EP 2016, Turčija :
Hrvaška, posn. 02.55 Zabavni kanal 04.50 Aritmični koncert: Red five point star
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Zebra Zigbi, ris. 07.25	Tačke na patrulji, ris. 07.50	Radovednica Bibi, ris. 08.20	Gospodična Žuža, ris. 08.40	Winx klub, ris. 09.05	Lego Nexo vitezi, ris. 09.30	Grozni Gašper, ris. 09.40	Lovci na zmaje, ris. 10.05	Ninja želve, ris. 10.30	Tv prodaja
10.45	Kuža na igrišču, am. film
12.45	Tv prodaja
13.00	Nepremagljivi dvojec, nan.
13.55	Krojač iz Paname, am. film
16.05	Denis pokora, am. film
18.00	Čista desetka, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Ljubezen po domače
21.05	Nasmeh Mona Lise, am. film
23.25	Samo ti, am. film
01.35	Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš,
09.40 Ustvarjalne iskrice (164), Hodulje
iz pločevink in kolebnica 10.00 Mura Raba TV 10.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija 4 18.30 Mladi za Veleje, Poletno
dogajanje za mlade v Velenju 19.10 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2397. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 20 let Veselih Štajerk, posnetek
2. dela koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Dober večer, gospod predsednik Marjan Mačkošek, predsednik GZS
23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Žogarija 4
10.05 2396. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek
2397. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Strokovnjak svetuje: Pogodba o delu za določen čas Iz našega arhiva: Ivek, kdo te je ubil? dokumentarni film 20 let Veselih Štajerk, posnetek 2. dela koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz glasbenega arhiva VTV, Še pomnite prijatelji 3 Videostrani, obvestila Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: Bonton na pokopališču in pogrebu Ustvarjalne iskrice (163), Etui za sončna očala
Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje
Pop corn: Kingston Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Šepet, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika Jutranji pogovori Flaying Picket, posnetek koncerta 23.50 Videostrani, obvestila
10.30 10.35 10.45
11.10 11.15
11.45
12.35
13.35 14.30
15.40 17.25 17.30
18.00
18.20
19.00 20.00 20.05
21.20 22.50
06.05 To bo moj poklic: Čistilec
objektov, 2. del 06.25 Na poti: Z Boso nogo 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.55 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris.
08.05 Zgodbe iz školjke: Gromozanski krokodili
08.10 Zgodbe iz školjke: Fran Milčinski 08.50 Nogomet, EP 2016, Turčija :
Hrvaška, posn. 10.55 Nogomet, EP 2016, Poljska :
Severna Irska, posn. 12.45 Nogomet, EP 2016, Nemčija :
Ukrajina, posn. 14.50 Nogomet, EP 2016, Španija :
Češka, prenos iz Toulousa 17.50 Nogomet, EP 2016, Irska :
Švedska, prenos iz Saint-Denisa 20.00 Nogomet, EP 2016, Belgija :
Italija, prenos iz Lyona 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem
23.45 Spomini: Majda Šlajmer Japelj in
Igor Japelj 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Bučke, satir. inform. paradija 02.30 Nogomet, EP 2016, Španija :
Češka, posn. 04.10 Zabavni kanal 05.05 Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Italijanska nevesta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Komisar Rex, nan.
13.45	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	24ur zvečer
22.30	Battle Creek, nan.
23.25	Policijska družina, nan.
00.20	Vohun v nemilosti, nan.
01.15	24ur zvečer, ponov.
01.50	Zvoki noči
©
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Z vrta na mizo
11.40	Obzorja duha
12.15	Prašna dežela?, 1/2
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city, ponov.
14.20	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.35	Muk, ris.
15.50	Ribič Pepe
16.25	Profil: Jani Novak
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Klekljana čipka v risu časa, 1/3
17.55	Novice
18.00	Utrinek, izob. odd.
18.05 Jani Nani, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Anno Domini, 12/12
20.55	Vse duše mojega telesa, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci, pogov. odd.
00.55	Klekljana čipka v risu časa, 1/3
01.25	Alpe, Donava, Jadran
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Dnevnik, ponov.
03.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00 To bo moj poklic: Zlatar, 1. del 06.25 Podobe Slovenije, dok. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.10 Neli in Cezar, ris. 07.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Olivija, ris. 07.50 Medvedek, ris. 08.00 Emilija, ris.
08.05 Vetrnica: Sedem majhnih kozic 08.10 Zgodbe iz školjke: Korenčkova pita
08.30 Žogarija 09.10 Alpski večer, 1. del 10.40 Tv arhiv
11.30 Nogomet, EP 2016, Španija :
Češka, posn. 13.40 Nogomet, EP 2016, Irska :
Švedska, posn. 15.45 Nogomet, EP 2016, Belgija :
Italija, posn. 17.50 Nogomet, EP 2016, Avstrija :
Madžarska, prenos iz Bordeauxa 20.00 Nogomet, EP 2016, Portugalska : Islandija, prenos iz Saint-Etienna 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem
23.35 Fičo balet, 1:0, tv prir. plesne
predstave 00.15 Slovenska jazz scena 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Aritmični koncert: Red five point star
02.50 Nogomet, EP 2016, Avstrija :
Madžarska, posn. 05.10 Točka, glasb. odd.
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Slovenski vodni krog:
Borovniščica
11.40	Platforma
12.25	Na vrtičku: Irma in Mišo
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Miha Kovač
14.20	Prava ideja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Karmina Šilec
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Dolnja briga
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Za nič na svetu, španski film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Žrebanje Lota
23.15	Besi, 2/4
00.20	Turbulenca, svet. odd.
00.45	Vse duše mojega telesa, dok. film
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Dnevnik, ponov.
03.00	Info-kanal
TV SLO T
06.00 To bo moj poklic: Zlatar, 2. del 06.25 Prašna dežela?, 1/2 06.55 Kioka, ris. 07.00 Ulica sanj, ris. 7.10 Neli in Cezar, ris. 07.15 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Olivija, ris. 07.50 Medvedek, ris. 07.55 Emilija, ris.
08.00 Zgodbe iz školjke: Jaz sem jaz in ti si ti
08.15 Zgodbe iz školjke: Dečko s srečko 08.45 10 domačih 09.30 Tehnika ljudstvu, dok. film 10.40 Nogomet, EP 2016, Avstrija :
Madžarska, posn. 12.45 Nogomet, EP 2016, Portugalska :
Islandija, posn. 14.50 Nogomet, EP 2016, Rusija :
Slovaška, prenos iz Lilla 17.50 Nogomet, EP 2016, Romunija :
Švica, prenos iz Pariza 20.00 Nogomet, EP 2016, Francija : Albanija, prenos iz Marseilla 23.15 Nogomet, EP 2016, vrhunci tekem
23.45 Rokomet, kvalif. za SP 2017, Norveška : Slovenija, posn. 01.30 Aritmični koncert: Happy Ol'
McWeasel 02.30 Točka,glasb. odd. 03.10 Nogomet, EP 2016, Rusija :
Slovaška, posn. 05.10 Točka, glasb. odd.
uj. lu locKa,glasu. ouu.
pop pop
24ur, Donov.
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Dr. Oz, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Preverjeno
22.10	24ur zvečer
22.45	Battle Creek, nan.
23.40	Policijska družina, nan.
00.35	Vohun v nemilosti, nan.
01.30	24ur zvečer, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.15	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Wendy, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Dr. Oz, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	24ur zvečer
22.30	Battle Creek, nan.
23.25	Policijska družina, nan.
00.20	Vohun v nemilosti, nan.
01.15	24ur zvečer, ponov.
01.50	Zvoki noči
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2397. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Popotniške razglednice: Maroko
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami
21.00	Regionalne novice 3
21.05	20 let Veselih Štajerk, posnetek
2. dela koncerta
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Župan z vami
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike - Taborniki
za lepši svet
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2398. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dotiki gora: Šentjungert 20.50 Videospot dneva
20.55	Napovedujemo
21.00	SVIT - V skrbi za posameznika
21.30	Mura Raba TV, informativna oddaja
22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2398. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25	Videospot dneva
11.30	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice, (UI 165),
Kresničke
18.20	Žogarija	5
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Pain is
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 2. 6. 2016, barve: CM K, stran 17
21. junija 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
23
KNJIŽNI kotiček
G
FREEDMAN, Claire: Andrej in Piki
ml - mladina / C-Sz - Cicibani -slikanice v zabojnikih
Andrej in Piki je kratka zgodba o prijateljstvu. Andrej se je iz vasi preselil v veliko mesto in se počuti osamljenega. Nekega
deževnega jutra med sprehodom po sivem, neprijaznem mestu naleti na izgubljenega kužka z rdečo ovratnico. Takoj se spoprijateljita in mesto postane obema naenkrat prijaznejše. Kljub vsemu pa se zdi, da Piki nekoga še vedno pogreša ... Navdihujoča zgodba s prisrčnimi ilustracijami bo zagotovo navdušila najmlajše ljubitelje knjig.
SEVER, Matic: Vroče trajnice
od - odrasli / 635.9 - Okrasne rastline
Matic Sever, ki se poklicno ukvarja z gojenjem in prodajo trajnic, je tudi soavtor knjige Trajnice za vse letne čase in avtor pri-
ročnika Vroče kombinacije, predhodnice knjige Vroče trajnice. Če je prejšnjo knjigo namenil predvsem začetnikom pri spoznavanju in načrtovanju zasaditev trajnic na zahtevnih legah, pa v novem priročniku zelo natančno in poglobljeno predstavi sorte in vrste trajnic, primerne za sušna območja. V priročniku, ki je opremljen z nazornimi fotografijami, najdemo poleg jedrnatih opisov trajnic, ki uspevajo v naših krajih, tudi spremembe poimenovanj rastlin in preglednico z opisom cvetenja, rasti, tipom tal, življenjske dobe, odpornosti proti suši in klimatskega območja.
PILIČ, Sanja: O mamah vse najboljše
od - odrasli / 821.311.2-32 - Kratke zgodbe
Po naslovu sodeč bi to morala biti zgodba o popolnih mamah. V noveli, ki je bila večkrat ponatisnjena, spoznamo nepopolno mamo, vpeto v sodobni čas, ki živi več vlog in si upa sanjati, jokati, biti raztresena in hkrati ljubiti svojo družino. V spoznanje, da nas napake bogatijo z izkušnjami in nas naredijo zanimivejše, nas avtorica vpelje s samosvojim načinom podajanja zgodbe. Sanja Pil ic je priznana hrvaška pisateljica, ki ima korenine v Sloveniji; njena babica je bila pisateljica Zofka Kvedrova, mama pa je prav tako znana hrvaška pisateljica Sunča-na Škrinjaric.
DAKERS, Diane: Na svobodi
ml - mladina / M - leposlovje od 13. leta dalje
Fiona je najstnica, ki preživlja posebno izkušnjo; njen oče se po šestnajstih mesecih prestajanja zaporne kazni vrne domov. Kljub prepričanju, da je bil zaprt po nedolžnem, se Fiona sprašuje o marsičem. Težko prenaša buljenje vrstnikov, pikre opazke in sodbe sošolcev, neumne pogovore z odraslimi, redkobesednost staršev ... Ko naključno naleti na sovrstnico iz skupine prestopnic, se zaplete v zanimiv pogovor. Fiona začne obiskovati zabave, na katerih je prisoten tudi alkohol in nekega večera odkrije resnico o očetu. Knjiga je izšla pri založbi Miš v zbirki IZIberi, znane po krajših zgodbah s problemsko tematiko, s katero naj bi pritegnila mladostnike, ki redko posegajo po knjigah.
a vgp
V Plešivcu za kulturo skrbijo že 40 let
Plešivec, 11. junij - Kulturno društvo Ivan Cankar Plešivec bo v soboto ob 17. uri na športnem igrišču pred OŠ MPT Plešivec obeležilo svojo 40-letnico. Društvo je nastalo leta 1975, ko je idejni vodja in začetnik Alojz Klančnik z nekaj somišljeniki predlagal organizacijo srečanja ansamblov. Ideja je prerasla v tradicionalno prireditev, društvo pa danes pripravlja tudi srečanja harmonikarjev (zadnjo nedeljo v mesecu decembru). V društvu so aktivne tri sekcije: pevski
zbor, sveti trije kralji, ki koleda-jo po Plešivcu in nato povabijo na klobasarijo, in izdelovalci Pusta Plešivškega. V letu 2015 se je društvo nekoliko prevetrilo ter zamenjalo predsedstvo in izvršni odbor. Zdaj ga vodi Katja Borovnik. Ob pogostitvi, kulturnem programu in zabavo z ansamblom Škorpijoni bodo obiskovalci lahko obujali spomine tudi na pohode, na katerih so spoznavali domači kraj.
tf
I
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem * naših medijih!
mm BMW ffi I
038981750
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 9. junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Kviz iz nauka o glasbi 1 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Kviz iz nauka o glasbi 2 18.00 Gostišče Kavčič v Saleku
Bridge turnir 19.00 Dvorana Centra Nova
Srečanje Alzheimer cafe 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Velenjske zgodbe Bojana Glavača, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert dijakov vzporednega izobraževanja
Petek, 10. junij
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Strelovec 19.00 Amfiteater na velenjski promenadi Večeri v amfiteatru - Večer Plesne šole Spin 21.00 Terasa eMCe plac
Koncert Vasje Mihajloviča -Woodyja: predstavitev albuma »Travel songs«
Sobota, 11. junij
5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Grobničke Alpe 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod Planica - tamar 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
25. pohod bosih na Goro Oljko 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica
BazArt, razstavno-prodajna umetniška tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Atrij na Kersnikovi ulici 2 b
4. Medimursko proščeje v Veleju 9.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
ulica
Predstavitev projekta EU projekt, moj projekt 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Tematsko turistično vodenje za občane: Zgodovinska zanka, interaktivni sprehod skozi preteklost 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 37. Spin Show 17.00 pri OS Plešivec
40. obletnica Kulturnega društva Ivan Cankar Plešivec 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert študentov violine Akademije za glasbo v Gradcu 20.00 Velenjski grad
Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora in glasbenih gostov iz Pliberka
21.00 Oder pred Domom kulture Velenje Big band KK - Depeched - Tribute to Depeche Mode (moZZajik festival) 21.00 eMCe plac
Klubski večer - DJ Dežurni
Nedelja, 12. junij
14.30 Klub eMCe plac
Tarok turnir 16.00 Amfiteater na velenjski promenadi Večeri v amfiteatru - Glasbena šola Goter
17.00 KAC, Efenkova 61 b
Stezosledci, mesečno srečanje
Ponedeljek, 13. junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: romantična drama Moj kralj
Torek, 14. junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Kačji pastir na obisku 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Pogled skozi objektiv družine grofov Herberstein 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Baletna predstava Lepotica in zver 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Zoe Zvezdni Prah Energijski napoj samo zate
Sreda, 15. junij
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna
16.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Pisani metulji, ustvarjalna delavnica za otroke in družine 16.30 Hospic, Zdravstveni dom Velenje, 2. nadstropje Dovoljenje za žalost 19.00 Velenjski grad
Predavanje dr. Luke Vidmarja Prepovedane knjige na Slovenskem od 16. do 18. stoletja
ŠOŠTANJ
Petek, 10. junij
19.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Potopisno predavanje - Indija, Darjan Hudournik Ponedeljek, 13. junij
X Stadion Široko
Nogometni kamp za otroke stare 5-15 let
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 14. junij
13.00 Vila Mayer, podstrešni prostori Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle Sreda, 15. junij
13.00 Središče za samostojno učenje
Vratolomni festival uspel
Velenje, 4. junij - Člani društva za promocijo metal subkul-ture Železni aktivizem so lani -v prvem letu svojega delovanja - priredili prvi metalski festival Vratolom, ko so na celodnevnem dogajanju v Letnem kinu predstavili tetoviranje, pierca-nje in suspenzijo. Letos so festival zaradi skromne lanskoletne udeležbe omejili na večerne koncerte, ki so zaradi slabega vremena tokrat potekali v eMCe placu. »Letos nam je uspelo organizirati koncert splitskega benda Inverted Pussyfix, ki smo ga vabili že lani, a so zadnji trenutek odpovedali nastop. To-
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
NINJA ŽELVE: IZ SENC
Teenage Mutant Ninja Turtles: Out of the Shadows (ZDA)
Akcijska komična pustolovščina, 112 minut
Režija: Dave Green
Igrajo: Megan Fox, Will Arnett, Alan Rit-chson, Noel Fisher, Pete Ploszek, Jeremy Howard idr.
Petek, 10. 6., ob 18.00 Sobota, 11. 6., ob 19.45 Nedelja, 12. 6., ob 18.00
MINUTA ZA UMOR
(Slovenija) FILMSKI DAN v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom! Detektivski film iz leta 1962, 80 minut Režija: Jane Kavčič
Igrajo: Demeter Bitenc, Vanja Drach, Zlat-ko Madunic, Duša Počkaj idr. Petek, 10. 6., ob 20.00 - mala dvorana
MATERINSKI DAN
Mother's Day (VB) Komedija, 118 minut Režija: Garry Marshall Igrajo: Jennifer Aniston, Kate Hudson, Julia Roberts, Jason Sudeikis, Britt Robertson, Shay Mitchell idr. Petek, 10. 6., ob 20.15
WARCRAFT: ZAČETEK
Warcraft (ZDA)
Akcijska epska avantura, 124 minut Režija: Duncan Jones Igrajo: Travis Fimmel, Paula Patton, Ben Foster, Dominic Cooper, Toby Kebbell, idr. Petek, 10. 6., ob 22.30 Ponedeljek, 13. 6., ob 17.30
TOP MAČEK: NA ZAČETKU
Don Gato: El Inicio de la Pandilla (Mehika) Animirana komična pustolovščina sinhro-niziran v slovenščino, 90 minut (Mehika)
Režija: Andrés Couturier Slovenski glasovi: Rok Kunaver, Matevž Mueller, Uroš Buh, Martin Jelovšek, Štefan Kušar, Nino Ošlak idr. Sobota, 11. 6., ob 18.00 Nedelja, 12. 6., ob 16.00 - otr. mat.
POLETJE S SANGAIL
Sangailes vasara (Nizozemska, Litva, Francija), poletna romanca, 88 minut Režija: Alanté Kavaité Igrajo: Julija Steponaityte, Aiste DiržiOte, Júrate Sodyte, Martynas Budraitis, idr. Sobota, 11. 6., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 12. 6., ob 19.00 - mala dvor.
MOŽ, KI JE POZNAL NESKONČNOST
The Man Who Knew Infinity (VB) Biografska drama, 108 minut Režija: Matt Brown
Igrajo: Jeremy Irons, Dev Patel, Stephen
Šoštanj
Računalniška delavnica: Facebook -nadaljevalni 2 16.00 Vila Mayer, podstrešni prostori Analiza stanja prometa z vidika individualnih uporabnikov na območju Občine Šoštanj ter analiza možnih rešitev
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10. junij
21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC SoP Premiera spevoigre Lumpacij Vagabundus
Sobota, 11. junij
10.00 Prireditveni prostor pod kozolcem pri MC SoP
Čisto moj izdelek iz gline; obvezna predhodna prijava na 064 167 940 ali pisarna.mc@gmail.com,
21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC SoP Ponovitev spevoigre Lumpacij Vagabundus
Nedelja, 12. junij
21.00 Prireditveni prostor ob JZ MC SoP Ponovitev spevoigre Lumpacij Vagabundus
Torek, 14. junij
X Kulturni dom Smartno ob Paki Valeta devetošolcev OS bratov Letonja,
18.00 Sejna soba v Hiši mladih
Delavnice uporabne nemščine
Lunine mene

krat smo veliko bolj zadovoljni tako z organizacijo kot z bendi in obiskom,« je povedala programska vodja festivala Urša Verdev, ki ugotavlja, da ima metalska skupnost v Velenju vedno več pripadnikov, ki so tudi bolje informirani o dogodkih zanje. Zato bodo Vratolom zagotovo nadaljevali in aktivnosti mladega društva še dalje razvijali. Naslednji koncert načrtujejo ob drugi obletnici v začetku jeseni, napovedujejo pa tudi zimski metal koncert v eMCe placu.
a tf, foto: Anže Kovač
12 junija, ob 10:10, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 9. 6., 14.00-19.00 Bio-tržnica
•	Petek, 10. 6., 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 12. 6., 11.00 Pravljične urice v Džungli, Grdavši in dež
•	10.-12. 6. Slovenska vojska se predstavi
•	10.6. Cityband 2016 13.00 Krekov trg Koncert skupine Mi2, predskupina: dva finalista natečaja Cityband 2016
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču:
•	Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Fry, Toby Jones, Jeremy Northam idr. Sobota, 11. 6., ob 22.00
HOUSTON, IMAMO PROBLEM!
Houston, We Have a Problem! (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Režija: Žiga Virc
Nastopajo: Josip Broz -Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr. Nedelja, 12. 6., ob 20.15
MOJ KRALJ
Mon roi (Francija) Romantična drama, 124 minut Režija: Maiwenn
Igrajo: Vincent Cassel, Ludovic Berthillot, Louis Garrel, Emmanuelle Bercot, idr. Ponedeljek, 13. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 16. 6. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»Was
9. junija 2016
Nagradna križanka Mobtel
Paket brezskrbni B
Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila.
Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB.
* več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
' prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
' Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
Fj prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20. 6. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Nagrajenci križanke »Nitka«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. maja 2016, so:
•	Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 15 €);
•	Zdenka Terglav, Pod parkom 13, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 15 €);
•	Jožef Mikoletič, Prešernova 22/b, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 10 €).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: NITKA JUBILEJ
TV kanal Naš čas
Mi
ustvarimo
sliko!
24 ur na dan
365 dni na leto •
v analogni in digitalni
shemi •
vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih
info: 898 17 50
ČETRTEK, 9. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 10. junija
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 11. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 12. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 13. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 14. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 15. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 30. maja do 5. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 30. maja do 5. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 9. 6. 2016, barve: CM K, stran 23
9. junija 2016
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
ISCEM
IŠČEMO moškega za pomoč pri hišnih in vrtnih delih. V zameno nudimo hrano in stanovanje. Gsm: 041 683 580 IŠČEM DELO - pomoč, nega in varstvo starejše pokretne osebe v dopoldanskem času (Savinjska regija). Gsm: 041 461 819 (Metka)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
mali OGLASI
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMICNINE
V NAJEM vzamem hišo v okolici Velenja. Tel.: 03 5868 578 POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji - trgovina, gostinstvo, storitvena dejavnost, stanovanja -prodam za 165.000,00 evrov. Možnost menjave, 10 parkirnih mest. Po dogovoru tudi najem lokala (800,00 evrov mesečno). Gsm: 041 714 488
PRIDELKI
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst
žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
TELIČKO limuzin, težko 155 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 JAGENČKE, težke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 542 798 OSLIČKO, staro eno leto, prodam. Gsm: 041 258 811
RAZNO
LESENI čolniček, 2.80 m, primeren za ribičijo, z vesli in jopiči prodam za 250,00 evrov. Gsm: 041 714 488
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 8 898 17 50
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. in 12. 6. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, KoroSka 48, Veit ;
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
4-sobno stanovanje v Velenju, na odlični lokaciji, desni breg, 93,9 m2, adaptirano 2006, 3/5 nad.ER: D (60-105) kWh/m2a. Cena 80.700 evr.
2-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, 51,9 m2, adaptirano leta 2000, P/8nad. ER: D (60-105)kWh/m2a. Cena: 46.592 evr.

13
I
več na
www.habit.si
UNIFORES7
PRODAJALNA
Vrtna kosilnica JONSERED LM2153CMDA
57900 €
163 cm3 lv2,4 kW @ 2900 min širina košnje 53 cm l samohodna l variabilna hitrost l pobiranje l mulčanje l stranski izmet
Motorna kosa MCCULLOCH T26CS
152"€
26 cm5 I 0,75 kW možnost namestitve raznih priključkov I 5,0 kg
@ Husqvarna
Nitka za motorno koso Husqvarna
od
331 €
naprej
PFANN-R?

pewag
4 GARDENA
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
tAli^eš kam bežno angeli h izgubijo fpojakrila? ko fpetlo noč zapusti sijaj tn ko ndi>a jutra solze so umila?
NAŠ ČAS online www.nascas.si
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Krajner Mitja, Nazarje, Zavodice 10 in Mravljak Anita, Velenje, Škale 44; Volk Roman, Velenje, Plešivec 38 in Koba-le Maja, Velenje, Plešivec 38; Herman Denis, Prebold, Hmeljarska cesta 19 in Konec Nina, Prebold, Hmeljarska cesta 19; Sejdinovic Mevludin, Velenje, Tom-
šičeva cesta 17 in Haračic Mirela, Bih, Tuzla, Simin Han 6.
SMRTI
Jež Berta, roj. 1930, Luče, Podveža 3; Jazbec Marija, roj. 1930, Velenje, Gub-čeva cesta 6a; Klobčar Ivan, roj. 1939, Velenje, Finžgarjeva cesta 12.
PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, tel.: 03/425-35-19
Specialisti in zdravila
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO P0GRE8N0 POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
HERMINA JUVAN
iz Velenja 28. 10. 1929 - 30. 5. 2016
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, bližino in sočutje. Hvala zdravniku dr. Slaviču, osebju ZD Velenje, patronažni službi, zdravnikoma dr. Polesu in dr. Rijavcu ter osebju Bolnišnice Topolšica, Centru za socialno delo za pomoč na domu, Društvu upokojencev Velenje, pevcem ter govorniku gospodu Kolarju, gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
»Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.« (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča
MARIJA JAZBEC
(Strnakova Micka) 14. 12. 1930 - 1. 6. 2016
Ob preranem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom in prijateljem, zdravnici
dr. Štekovičevi za dolgoletno zdravljenje, delavkam Centra za socialno delo, še posebej Urški Berlak, za izjemno skrbno nego, sestram patronažne
službe, duhovniku Marku Rakunu za obiske v času njene bolezni, duhovniku Janku Rezarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Mepz
Svoboda Šoštanj za sočutno petje, Marjani Kotnik za čudovit govor in pogrebni službi Usar. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste se v teh težkih dneh z dejanji ali v mislih in molitvi spomnili nanjo ter nam stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 2. 24. 2016, barve: CM K, stran 24
Po mestu varno, zunaj njega pa še ne
Kolesarji si želijo še več urejenih poti - Letos v celoti povezali mesto z rekreacijskim območjem ob jezeru - Kolesarske poti proti Koroški še nekaj let ne bo, prej verjetno v Dobrno in Mozirje
Bojana Špegel
Velenje, 27. maja - Kolesarji v toplih dneh preplavijo tudi ulice Velenja. Žal povsod še nimajo urejenih varnih kolesarskih poti, čeprav jih je iz leta v leto več. Na Mestni občini Velenje se že nekaj let trudijo, da jih dograjujejo. Letos so pohiteli, saj so maja odprli nov odsek kolesarske poti, ki povezuje Tomšičevo cesto in pot ob železnici proti TRC Jezero, kjer so jo uredili že v preteklosti. »S to povezavo smo povezali mestno središče z območjem ob jezeru, ki je zelo obiskano. Sedaj imamo v mestu urejenih 13,5 kilometra varnih kolesarskih poti, kar nekaj odsekov pa še manjka,« nam je za uvod povedala mag. Katarina Ostruh, ki je na MO Velenje zadolžena za projekte, povezane s kolesarskimi potmi.
Na občini se zavedajo, da morajo še na nekaj odsekih urediti bolj varne prehode s ceste na kolesarsko stezo, omrežje pa želijo dopolniti še na Gorici, Selu in v Šaleku. Kolesarsko pot želijo urediti tudi ob Efenkovi cesti, Prešernovi cesti in Cesti talcev.
»Prva bo na vrsti prenova Goriške ceste, istočasno bomo uredili tudi kolesarske poti. Ne morem pa zatrditi, da se bo to zgodilo še letos,« izvemo. Še letos bodo po mestu postavili nekaj stojal za kolesa, trenutno še opravljajo analizo, kje jih najbolj potrebujejo. Hkrati so začeli z izdelavo Celostne prometne strategije v MO Velenje. Gre za strateški dokument, ki bo zajel tudi vrsto ukrepov za čim boljšo mobilnost prebivalcev po mestu. Z njim bodo dobili tudi boljši vpo-
gled v potrebe vseh ranljivejših skupin udeležencev v prometu (od kolesarjev do rolkarjev ...), saj bodo ti dobili prednost pred avtomobili.
Dolgi postopki in visoki predračuni
Žal se postopki pri umeščanju kolesarskih poti, ki bi Velenje bolj varno povezale z drugimi mesti in regijami, vlečejo že leta. Kot smo izvedeli, se bodo še. Kolesarji se lahko za zdaj iz Velenja varno pripeljejo le do Šo-
Urejajo kolesarsko rekreacijsko omrežje
Da bi bilo kolesarjenje čim bolj varno, MO Velenje ureja rekreacijsko kolesarsko omrežje. To je omrežje, ki teče po obstoječih lokalnih cestah. Nekaj jih je že urejenih, predvsem po Vinski Gori in kolesarska pot na Paški Kozjak. Skupaj z občinami Zgornje Savinjske doline (pod vodstvom SAŠA ORA) sedaj pripravljajo zemljevid vseh rekreacijskih kolesarskih poti po občinah SAŠA regije. Nadgradili ga bodo tudi z mobilno aplikacijo. Vse kolesarske poti, ki še niso označene, bodo dodatno opremili z usmerjevalnimi tablami. MO Velenje je za ta projekt pridobila 85 % sredstev na razpisu Ministrstva za infrastrukturo.
Mag. Katarina Ostruh: »Verjetno bo prej prišlo do gradnje kolesarske poti od Dobrne proti Mozirju kot do povezave Velenja s Koroško.«
štanja, mnoge pa zanima, kdaj bodo za njih prijaznejše vedno prometne državne ceste proti Celju, Zgornji Savinjski dolini in Koroški. Sploh slednja povezava je zelo atraktivna, saj so od Doliča proti avstrijski meji kolesarske poti že odlično urejene. »Gre res za atraktivno kolesarsko povezavo, ki pa je del državnega kolesarskega omrežja, zato pri načrtovanju te kolesarske poti sodelujemo z republiško direkcijo za infrastrukturo. V občini se trudimo, da bi do izgradnje
prišlo čim prej. Zato smo leta 2014 izdelali zasnovo kolesarske poti od Velenja do Mislinje, občina se je sama lotila izdelave prostorske dokumentacije, pa čeprav to ni naša naloga. A ker želimo postopke pospešiti, smo se odločili za to.« Izdelan imajo idejni projekt, naslednja faza je pridobitev projekta za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Kolesarska povezava proti Koroški je po novem vključena v projekt Savinjske regije, ki ga od konca leta 2015 koordinira celjsko podjetje Simbio. »Letos je država namenila za urejanje kolesarskih povezav 300 tisoč evrov. Računamo, da bomo del tega zneska dobili mi, a le za izdelavo pro-
jektov. Gradnja se zagotovo še ne bo začela,« nam razloži sogovornica. In ko jo vprašamo, kdaj bi lahko do nje prišlo, izvemo, da zagotovo ne tako kmalu, saj gre za naložbeno izjemno zahteven projekt. Predračunska vrednost je zaradi številnih tunelov in nadvozov kar 8,5 milijona evrov, zato bodo poskušali sredstva pridobiti tudi v EU. Govorimo torej o nekaj letih. Bolj verjetno se zdi, da bodo lahko prej začeli urejati kolesarsko pot med Dobrno, Velenjem, Šoštanjem, Šmartnim ob Paki in Mozirjem, saj so ti projekti manj zahtevni.
■
Pisano rajanje na 6. Metuljevem dnevu
Na tržnici poklicev in prostočasnih dejavnosti ter velikem odru se je predstavilo okoli petsto razstavljalcev in nastopajočih
Topolšica, 5. junij - Vsako prvo nedeljo v juniju se krajani To-polšice in obiskovalci zberejo na Metuljevem dnevu. Pred šestimi leti je namreč Turistično društvo Topolšica - podeželje v parku ob Termah Topolšica postavilo otroško igrišče in ga odprlo s prireditvijo, ki so jo poimenovali
Metuljev dan. Lom nad Topolši-co, od koder turistično društvo izhaja, je namreč zaradi prisojne lege domovanje največjega števila različnih vrst metuljev v Sloveniji - od tistih, ki so značilni za alpski, do tistih, ki jih najdemo v kraškem svetu, pravi predsednica društva Petra Lipičnik. »Vzrok za to, da je ERICo pred leti tu naštel več kot 470 vrst metuljev, je tudi ta, da v Topolšici nimamo težke industrije, do nas vodi samo ena cesta, dim iz Termoelektrarne Šoštanj se kadi v druge smeri, zato je onesnaženost nizka in imamo čist zrak ter neokrnjeno naravo.«
Ker je bil prvi Metuljev dan uspešen, so ga naslednje leto po-
novili, zdaj pa vsako leto kaj dodajo, povabijo več razstavljalcev in glasbeno-plesnih skupin, pride pa tudi več obiskovalcev. Tudi letos so sodelovale glasbene in plesne skupine iz cele Šaleške doline, tradicionalno tudi mažoretke iz Steklarne Hrastnik, predstavili so se razni kulturni, športni, obrtniški klubi, društva, zavodi in posamezniki, ki so otroke navduševali za poklice, kot so policist, vojak, reševalec, pilot, kmet, avtovlekar, čebelar, lovec, voznik relija in podobno. Za turistični kraj Topolšica je prireditev še kako dobrodošla, pravi Lipičniko-va in dodaja, da se njihovo društvo trudi, da bi v sodelovanju s termami in drugimi čez celo leto ustvarilo za krajane in turiste zanimiv program.
■ tf
»Cvetje v čevljih« že ocenjujejo
Prijave lepo urejenih okolij v akciji Velenje - mesto cvetja, zbirajo do 20. julija - Akcija bo končana oktobra
Velenje, 2. junija - Na majskem spomladanskem cvetličnem sejmu je stekla letošnja akcija izbire najbolj urejenih okolij. Organizatorji tradicionalne akcije Velenje - mesto cvetja, MO Velenje, Turističnega društva Velenje, TlC-a Velenje in podjetja PUP - bodo prvi del akcije končali že v teh dneh. Do 20. maja so namreč zbirali prijave šol in vrtcev za sodelovanje v lani začeti akciji Cvetje v čevljih. Odziv je bil veliko boljši kot lani, ko sta se za sodelovanje odloči-
la le ena enota Vrtca Velenje in ena osnovna šola. Letos so cvetje v čevlje sadili kar v sedmih osnovnih šolah, Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje in treh enotah vrtca, komisija pa si jih bo ogledala in ocenila že v teh dneh. Zagotovo so s sodelovanjem v akciji polepšali tudi okolico zgradb, v katerih delujejo.
Tudi letos 4 kategorije
Predstavnica organizatorjev akcije Nataša Dolejši nam je pove-
dala: »Letos smo akcijo zastavili podobno kot prejšnja leta, nam jo je pa uspelo nadgraditi in popestriti. Zaključna prireditev bo oktobra v vili Bianca, na njej bomo razglasili zmagovalce v posameznih kategorijah. Ves oktober bomo skrbeli, da bo vila ocvetličena, kar bo nadgradnja prejšnjih let.« Naša sogovornica je ena od štirih članov strokovne komisije, peti član je strokovnjak za hortikulturo Simon Ogrizek.
Z akcijo Velenje - mesto cvetja, bi organizatorji radi tudi letos spodbudili občane k še večji urejenosti okolja. Akcija bo potekala do konca septembra, prijave pa bodo zbirali do 20. junija. Organizatorji želijo, da se občani dobro ozrejo naokrog in
prijavijo vse objekte, ki so vre dni pozornosti. Tudi letos ko misija ne bo sama iskala lepo urejenih okolij, saj so prepriča ni, da prav s pomočjo občanov najdejo najlepša okolja. Računajo, da bodo na terenu prijavljena zunanja okolja ocenjevali do konca avgusta. Ocenjevanje urejenosti zunanjih okolij bo tudi letos potekalo v štirih kategorijah; okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij in drugo. V slednjo kategorijo umestijo gasilske domove, bencinske servise, domove krajev-
Nataša Dolejši: »Prijave zbiramo do 20. junija, komisija pa bo delo opravila do konca avgusta.«
nih skupnosti, stanovanjske bloke . Prijave za letošnjo akcijo potekajo preko posebne dopisnice, izdane prav za to akcijo. Letos je še
lepša kot prejšnja leta. Dobite jih v vseh PUP-ovih cvetličarnah in vrtnih centrih, Knjižnici Velenje in TIC-u Velenje. Prijavnico najdete tudi na strani Turističnega društva Velenje s klikom na ikono Velenje - mesto cvetja.
a bš