Françoise Proust Kaj je dogodek? Deset let j e že, kar je bilo objavljeno delo L'Être et l'événement. To delo j e — resda p rek Sartrovega L'Etre et le néant in kljub zvestobi navezave na Sartra, na katero opozar ja sam avtor1 - odgovor in replika na Sein und Zeit. Dejansko določa Bit in čas sodobno misel kar v dveh pogledih. Po eni strani naloži filozofiji, da misli, d rugače povedano, od mišljenja zahteva, da se a f i rm i r a in loči od vsega s tarega in m o d e r n e g a (anal i t ičnega oz i roma komun ikac i j skega ) neokantovstva . Zato bi lahko to de lo poimenoval i ontologija, ko l ikor je n a m r e č mišl jenje biti oz i roma miš l jenje ont ično- onto loške razlike in ne raziskovanje kognitivnih postopkov ali pa repre- zen ta t ivn ih o z i r o m a komunika t ivn ih procesov. Po d rug i s trani pa bit n a v e z u j e n a čas, to se pravi , n a p rezen t i f ikac i jo ali, kot pravi pozn i Heidegger , na dogodek (Ereignis) oziroma »aproprirajoči dogodek«. Badioujeva misel se vpisuje, tako kot vse velike francoske misli zadnjih t r idese t ih let, Lacanova, Derr idajeva , Deleuzova, Foucaul tova, v post- heideggerjanstvo, to se pravi v mišljenje Biti in časa. Badioujev specifični k o n c e p t j e d e j a n s k o k o n c e p t dogodka , to se pravi začetka. Po pravici povedano j e Badiou edini mislec dogodka. Pravo ime za deleuzovski dogodek j e nastajanje: neskončna variacija, kontinuirana metamorfoza, ki se razodeva v tej ali oni kre tn j i ali drži, v tem ah o n e m barvnem od tenku ali zračni vibraciji. Zeleno zeleni, nož reže, kopist kopira: to je neskončni dogodek, ki se vpisuje v linijo nastajanja, ki se ne neha, ki se ni nikdar začelo in ki se ne bo končalo. Pravo ime za derridajevski dogodek j e razloka /différance/: vsaka eno tnos t ali istost j e zmerom že razlikovana, vsak izvir j e zmerom že ponovitev, diseminacija; in narobe, suplement dogodka j e zmerom hkrati n e k i p r e s e ž e k , n e k o n e k a l k u l a b i l n o nak l juč j e in zapo ln i t ev m a n k a , kalkulirana ali zvijačna unifikacija razpršitve. Edino badioujevski dogodek začenja. A s tem se »Bit in čas« v celoti preobrne. Zato da ne bi dogodek bil zgolj guba ali p r ihod biti, pač pa tvegana prekinitev, mora biti mišljen »na robu biti«, a to hkrati tudi pomeni , da mora biti ontično-ontološka razlika na novo premišl jena. Medtem ko j e v luči heideggrovske razlike vednost, zlasti matemat ična vednost v obliki mathesis universalis vednost o bivajočem, ' A. Badiou, »Saississement, dessaisie, fidélité,« Temps modernes, spécial Sartre, št. 531- 533, str. 14-22. Filozofski vestnik, XLX (1/1998), str. 9-19. 9 Françoise Proust medtem ko j e mišljenje mišljenje biti kot pr ihoda v prezenco, pa Badiou zatrdi prvič, d a j e vednost o biti-kot-biti , to se pravi on to log i j a prav matematika, in drugič, da dogodek kot nadštevno naredi luknjo v biti, kar pomeni, d a j e daleč od tega, da bi bil preoblika biti, vse prej j e nebit oziroma se vsaj odteguje biti. To pa pomeni, da se mora tudi misel odtegovati času. To ne pomeni zgolj odtegovanja zgodovini, pač pa sami časovnosti kot taki. Dogodek je lokalen: če rajši vznikne na tem ali onem kraju, kakor v tem ali onem trenutku, j e to zato, ker ga edino spacialnost varuje pred tem, da ne bi ponovno padel v bit, k i j e od Heideggra naprej vedno znamenje zave- zanosti času. Zastavki so, kot lahko vidimo, veliki. S p o m n i m o se, čeprav zgolj shematično, izjemno kompleksne konstrukcije koncepta dogodka v Biti in dogodku. Obs ta ja jo oz i roma lahko obs t a j a jo p o s e b n a mnoš tva , ki so prezentirana, ne pa tudi reprezentiranav neki določeni situaciji oziroma stanju.2 Ta mnoštva pr ipadajo situaciji, ne da bi bila vanjo vkl jučena: so n j en i elementi, nekatere člene mnoštva j e mogoče šteti k situaciji, ne da bi zato mogli reči, da so deli oziroma podmnožice situacije, kvalificirana stanja oziroma atributi. Prav na ta »negativen« način oziroma skozi svojo »notranjo izključitev« se odtegujejo situaciji, to j e »štetju-za-enega«; nj ihovo mesto oziroma kraj, kjer so prisotno-odsotni, j e »na robu praznine«: mnoštvo lahko nastane iz p redhodne kombinacije, edino če j e mnoštvo ničesar oziroma če je prvi člen, oziroma edino če je čisto mnoštvo. Jasno je , da dogodkovno mesto ni nikdar tako »na sebi«: dogodek je edino v tej situaciji in zanjo. Zato je tudi lokalen: j e točka-kraj nereda oziroma prekinitve v situaciji, kjer se pokaže, da le-ta ni normalna , pravilna, s tabi lna ali nevt ra lna , pač pa h is tor ična: nekaj se zgodi, česar p r e z e n t a c i j a vztraja v s o r a z m e r j u z odtegnitvijo vsaki reprezentaciji, to se pravi, biti-kot-biti, oziroma, konec koncev, he ideggrovskemu b iva jočemu. T a k o j e z n e k o logiko , k i j e pa radoksna zgolj z vidika s tanja oz i roma bivajočega, d o g o d e k hkrati odtegni tev: j e neb i t z vidika biti, p rezen tac i j a brez r ep rezen t ac i j e in suplementacija, nadštevni člen: j e pr ihod, hkrati anormalna , ilegalna in izsiljena nebiti v biti. V jeziku heideggeriziranega Kanta, k i j e Kant iz let, ko je bila knjiga Bit in dogodek napisana in ki g a j e uporabljalo veliko izmed nas, bomo rekli: dogodek oziroma sublimno j e »prezentacija neprezenta- bilnega«. To formulo j e treba razumet i m a n j kot »prezentaci jo , d a j e nep rezen tab i lno« , kot j e dejal Lyotard , to se pravi, ko t p resežek ali neskončno rezervo smisla v vsaki prezentaciji, kakor kot »dejstvo prezen- tiranja neprezentabilnega«, kot j e dejal Lacoue-Labarthe: dejansko j e o dogodku mogoče govoriti vsakič, ko se nekaj neprezentabi lnega vendarle 2 Tu ne ločujem med situacijo in stanjem situacije. 10 Kaj je dogodek ? prezentira, četudi v obliki, k i j e nu jno fragmentarna in razpršena. »Blesk prezentacije«: dogodek j e kot strela, ki bežno razsvetli, četudi odločilno, brezoblično pokrajino.3 Ta »nebivajoči blesk eksistence«, kot pravi Badiou (str. 204), ta pojavitev-izginotje dogodka , Badiou po imenu je »skrajni-eden«. S tem »skrajnim-enim« j e treba razumeti tole: dogodka ni, razen če se dogodek kot ne- reprezentabi lno , a prezent i rano, sâmo ne prezent i ra oziroma, v matemat ičnem jeziku, četudi ga le-ta absolutno prepoveduje, razen če ne pr ipada samemu sebi. To samo-pripadanje (ali samo-prezentacija ali samo- nanašanje ali lastno ime ali označevalec) je razpoznavno znamenje dogodka, j e tisto, kar j e dogodku lastno. Poslej j e dogodek man j mnoštvo kakor »Eden« ons t ran vsakega ločevanja med enim in mnoštvom. Kajti če j e singularno oziroma čisto mnoštvo, se pravi, mnoštvo ničesar, j e to zato, ker se pojavi kot zareza, poteza, »poteza enega«. Singularni dogodek nedvomno vznikne v tej ali on i situaciji , skratka, j i j e i m a n e n t e n , toda hkrat i j e dogodkoven, kot nekakšen emblem samega sebe, kot emblem, ki ga označi kot takega. Vid imo, v čem j e p rob lem: kaj omogoča zapopasti dogodek kot odločilni dogodek neke določene situacije, dogodek, ki bi mu lahko rekli lastno ime za sekvenco, ki j o j e sam tudi odprl? Dejansko j e nujno, da dogodek zadovolji dvema, na prvi pogled antagonističnima pogojema: na eni strani mora biti dogodkoven, nanašati se mora le nase, ne da bi bil v kakaršnem koli razmerju s stanjem, toje, biti mora opora za »potezo enega«, po drugi strani pa mora pripadati situaciji, saj v nasprotnem primeru tvega, da ni nič. Ta dva pogoja bi lahko formulirali tudi takole: dogodek je lahko izničen kot čisti označevalec brez reference , kot ime brez pomena , ki odmeva v praznini: »Maj 68? Ja in kij potem?«; po drugi strani pa da j e ravno tako lahko nevtraliziran kot družbeno dejstvo: »Maj 68? To ni politični dogodek, pač pa upo r mladine, ki je omogočila Franciji, da ujame svojo družbeno, politološko in kulturno zamudo.« Vprašanje, kako izluščiti dogodke v neki situaciji in razglasiti dogodke situacije, ni novo. Postavil ga je in nanj na svoj način odgovoril že Kant. Manj gre za to, pravi Kant, da ločujemo med dejstvi in dogodki, kakor za to, da ločimo glede istega dejstva med tem, kar j e posledica, kot pravi, »empiričnega vzroka«, se pravi, neskončne verige vzrokov in učinkov, ki določajo njegovo »čutno naravo«, in tistim, kar j e posledica »umnega vzroka«, to se pravi, »vzročnosti kot svobode« in ki razodeva njegovo »umno naravo«. Določiti s Tu uporabljam svoj lastni besednjak iz tega časa, k i j e bil močno benjaminovsko obeležen. Cf. na primer mojo razpravo »L'image spectrale« v: Point de passage, Kimé, 1994, str. 130. 11 Françoise Proust »čutno naravo« pojava sodi v zgodovinsko, sociološko, ps ihološko itn. vednost, ki presoja pojav glede na, če smemo tako reči, »znotrajsituacijske« učinke. Gre skratka za to, kako ugotoviti, ali gre tudi za »umno naravo« tega istega pojava oziroma, če že hočete, njegovo singularno potezo, to pa j e zadeva mišljenja. To si namreč prizadeva razločiti, katere nove ideje se prezent i ra jo in na kakšen način. Ali rajši, diagnosticirat i take dogodke pomeni hkrati napovedati njihovo vrnitev, kajti, pravi Kant, prezentaci ja neke ideje, potem ko s e j e že pojavila, se nikdar več ne pozabi: sled pusti, in to toliko bolj, ker se v trenutku svoje prezentacije čas oziroma časovna sinteza pretrga, kakor da bi v trenutku čas postal »noumenalen«, kakor da bi se rojstvo dogodka dokončno in nezadržljivo vpisalo že od začetka. Toda t rebaje še v samem dejstvu dojeti idejo, ki nastopa tam kot znamenje , treba je še razvozlati znamenja, t r eba j e še odločiti, da so tu znamenja . Toda ta odločitev ima, kot pravi Kant, »vodilo«: »zgodovinski znak« sp reml j a »občutek entuziazma«, ki zagrabi nezainteresiranega gledalca ob napovedi nekega dogodka. Kot lahko vidimo: izhajajoč iz posebne konstrukcije se zdi, da Badiou pove nekaj podobnega. Vrnimo se zdaj k našemu razvijanju, in sicer na tisto točko, kjer smo se prekinili. Z gledišča situacije j e p r ipadan je ali nepri- padanje dogodka tej situaciji neodoločljivo (Kant bi rekel: dogodek j e z gledišča antiteze dejstvo). Iz te neodločljivosti ne izstopimo, če vednosti ne razločimo od resnice (Kant bi rekel: razuma od uma) , se pravi z intervencijo v resnici in glede na resnico. Intervencija j e po eni strani odločitev, stava, ki se opira na prepričanje, d a j e ta pojav sled oziroma da nosi potezo Enega (Kant bi rekel: Ideje), da se j e dogodek dejansko zgodil in da ni zgolj čista p razn ina ; po drugi s t rani pa j e in t e rvenc i j a i m e n o v a n j e : s amo ime , prilepljeno nekemu dejstvu. Le-to spremeni dogodek v dogodek situacije, to se pravi, za nazaj razglasi njegov obstoj (Kant bi rekel: na ravni Ideje velja enkrat za zmerom). Vseeno pa osta ja ta tako odloči tev ko t i m e n o v a n j e sama na sebi neodločljiva. Po eni strani »ostaja neodločljivo, a l i je to odločitev o neodlo- čljivem kdor koli sprejel« (str. 228). Po drugi strani pa ostaja imenovanje ujeto v krog lastnega imena (označevalca) in občega imena (prazne besede). Iz tega kroga potemtakem ni mogoče dokončno izstopiti drugače, kakor s pomočjo zanke, k i j o j e treba označiti kot časovno in ki je zanka pr ihodnjega preteklika. Ta po eni strani oznanja, da ni n o b e n začetek »prvi oziroma radikalen«: pred vsakim začetkom j e že bil p r edhodn i začetek, po drugi strani pa j e prezentni dogodek, namreč dogodek »situacije«, to postal »naknadno«, to se pravi, v luči prisotnih učinkov p redhodnega dogodka. Badiou tu uporablja lacanovski besednjak: »Dogodkovna r eku renca j e tisto, 12 Kaj je dogodek ? kar u t emel ju je intervencijo. Intervencijska zmožnost obstaja le v mreži posledic p r e d h o d n o odločene pripadnosti.« (str. 232). Ta besednjak bi lahko prevedli v drugega: v benjaminovskega namreč. Tako bi lahko rekli: vsak prisotni dogodek spomni na (pretekli) drugi dogodek in prikliče (še prihajajoči) pr ihodnj i dogodek. Reafirmira predhodni dogodek s tem, da naredi, da se zasvetlika zdaj v resnici, a ta zdaj bo proizvedel njegovo resnico šele v prihodnosti , ko se ga bo le-ta »ponovno spomnil«, to se pravi, ko ga bo aktualiziral. Dejanska intervencija potemtakem odloča, kolikor reanimira neko preteklo, kvazi-mrtvo odločitev in spodbuja neko drugo intervencijo, ki jo j e treba šele udejanjit i . Ta zanka v pr ihodnjem pretekliku je hkrati retroaktivna in mesijanska. Verificira se v primeru, zgledu, ki ga Badiou ponovno povzame v svojem Svetem Pavlu: smrt Boga na križu je odločitev le v tisti meri, v kateri retroaktivno izpolni židovsko obljubo Mesije in kolikor čaka na, zahteva in kliče poslednjo sodbo, se pravi, vstajenje. A k l jub t e m u besedn j aku , ki se zdi skupen tako Badiouju kakor Benjaminu: prekinitev, intervencija, prihodnji preteklik, Badioujev svet ni Benjaminov svet. Benjaminovska intervencija nikdar ne koincidira s svojim prezentom, zmerom j e v razkoraku, razmiku med zahtevo po pravici neke spodle te le ali p r e m a g a n e preteklosti in odreši lnega mesijanstva, ki se n e n e h n o odmika. Badioujevska intervencija paje , ravno nasprotno, aktualna in povsem koncentr i rana v sebi. Po pravici povedano, aktualnaje zgolj zato, ker j e utemeljitvena. Resnično ime za intervencijo j e imenovanje , kajti označitev nekega dogodka z njegovim imenom (»maj 68«) je nerazdružljiva od deklaracije zvestobe. Imenovati dogodek, to ne pomeni biti obvezan glede nanj, pač pa biti angažiran: to pomeni razglasiti se za zvestega dogodku, vesti se kot njegov militant. Na tej točki našega razvijanja bi se lahko zaustavili in izpostavili, kar ne bo nikogar presenetilo, dve bistveni točki: začetek in ime. Začnimo torej z začetkom. Ena izmed najbolj posebnih Badioujevih invencij j e nedvomno povezava začetka s krajem (prostorom) in ne, kot bi pričakovali, s t renutkom (časom). Ne samo da dogodek vznikne na nekem čisto d o l o č e n e m kra ju , k i j e na splošno situiran »na obrobje« nekega pol jubnega stanja, pač pa se zdi, kakor d a j e »zunaj časa«: indiferentni do k rono loškega časa, akter j i niso več »ujeti« v čas, kar j im omogoči , da razgrnejo svoj prostor. Dogodek na novo začrta in preoblikuje drugi prostor; tako na red i , da se pojavi nov prostor , kjer bi se obstoječe razvilo do maks imuma svojih zmožnosti oziroma popolnosti, kot bi dejal Spinoza. Odpret i zaprt prostor, prostor, kjer ni mogoče dihati, to j e tisto, kar naredi dogodek. Toda če se ta gesta odprtja imenuje prekinitev, je to zato, ker pretrga s temporalnim, l inerarnim in zaporednim redom. To pretrganje opredeli 13 Françoise Proust Badiou takole: »Nekaj se zgodi zdaj in ta zdaj j e ime našega časa«. Ta zdaj j e tak ne le z vidika p r e d h o d n i h t renutkov , temveč ravno tako z vidika predhodnih zdajev, kot to priča prihodnji preteklik, ki u jame v zanko tri razsežnosti časa. Začetekje potemtakem zmerom hkrati lokalen (spacialen) in t renuten ( temporalen) . Ne zapopasti njegove temporalnost i pomen i pomešati čas z zgodovino ali celo z že zdavnaj opuščenim historicizmom. Po pravici povedano j e razlog za to jasen: badioujevski z a č e t e k j e utemeljitelj neke »sekvence«. Nedvomno moramo biti pozorni na nenavadno singularnost, ki loči »dogodek« od »nekega dogodka«. Za Badiouja se dejansko lahko zgodi v eni sami situaciji mnoštvo dogodkov ali »dogod- kovnih mest«. Korelativno pa to pomeni , da mora radikalno ločevati med »nevtralnimi situacijami« ali »naravnimi situacijami«, ki j ih po imenuje tudi »praznina« in »zgodovinskimi situacijami« oziroma »sekvencami«. Prav v tem j e j edro vprašanja. Tu se opiram na Foucaulta, ko zatrdi, da zbuja svoje nasprotje ne samo vsaka situacija, pač pa vsako stanje ali vsako bivajoče, kajti vsaka situacija ni nič drugega kot zbir ali sveženj bolj ali manj reguliranih in bolj ali manj stabiliziranih moči, pri čemer so ta nasprot ja tudi sama hkrati mnoštvena in pestra: ker niso nikdar zunanja točkam moči, tudi točke odpora niso čistejše ali bolj »eno« od teh moči. Kot »dogodek« bi lahko poimenovali tako točko odpora . Po eni s t rani se ta d o g o d e k nedvomno začne. Na neki točki se proizvede n e n a d n a eksplozija, ki bi j o lahko formulirali takole: »Dovolj! Dajte nam zraka! Hočemo ven! Poslej ne bomo sprejemali več, da j e naš obstoj utesnjen, zadušen, celo strt. Odslej naprej in to s pomočjo naših lastnih deklaracij bomo razdrli pravila razmerij, v katera smo ujeti, s čimer bomo v naš življenjski prostor vnesli igro.« Po drugi strani pa se dogodek ne začne: d o g o d e k j e n a m r e č zgolj sestava, začasna koagulacija razpršenih mikrodogodkov po površini biti, ki ne konvergirajo in se ne koncentrirajo v eno samo mesto, v en sam trenutek, kakor v razmerju z ugodno konjunkci jo , se pravi, mešano in tervenci jo (radikalizacije) in (naključne) konjunkture. Pravila in izjeme se m e d sabo mešajo, premeščajo, reorganizirajo: s topajo v agonis t ične konfl ikte , se medsebojno izključujejo, se medsebojno preobračajo, a hkrati vzpostavljajo razdaljo drug glede na drugega in se spoštujejo. Odpor i so lahko izjemni ali pa navadni, lahko so politični ali pa eksistencialni, izjemni ali vsakdanji, veliki ali majhni itn. Če se torej dogodek po eni strani začne kot izjava in napoved novih pravil in omogoči, da se odpre nov prostor, j e po drugi strani kristalizacija in zgostitev mikrodogodkov, ki se po definiciji niso nikdar začeli in ki se nikdar ne nehajo in ki afortiori ne utemeljujejo in tudi nikdar ničesar ne bodo utemeljevali. 14 Kaj je dogodek ? Po pravici p o v e d a n o j e videti badioujevski d o g o d e k , pr is i l jen v utemeljitev, »na robu praznine«, k i j e drugo ime za platonovsko »Dobro onstran biti«, kot transcendenca. To sicer priznava tudi sam Badiou: »Ce na j b o d o pol i t ična revolucija, l jubezensko srečanje, znanstveni izum, umetn i ška stvaritev mišljeni kot razločene neskončnosti pod pogojem inkomenzurabilnih ločitvenih dogodkov, j e treba žrtvovati imanenco (o tem sicer nisem čisto prepr ičan , toda tu niti ne gre za to) (...), bom to tudi storil.«4 Nevarnost transcendence je dejansko navzoča. Brž ko dogodek ni navezan na bit kot zgolj z enim členom, je prisiljen zasesti mesto zunanjosti, drugosti ali absoluta. Tu bi se lahko, presenetljivo, spomnili na Derridajevo kritiko Lévinasa iz Violence et métaphysique, ki se opira, ko izpeljuje pojma Dobrega in Neskončnega, kot je znano, taistega platonovskega »Dobrega onstran biti«: Absolut (skrajni-eden) in Zunanjost (čisti začetek) ne moreta biti absolutno zunanja biti, ne da bi nehala biti; absolut se zaradi struktur- nega učinka p reobrne v svoje nasprotje, zato je ta skrajni člen obsojen na neskončno regresijo. Res je sicer, da je Badiou danes ta besednjak opusti l : začetki so absolutni edino, če odpre jo neko sekvenco, k i j e hkrati redka in končna v času (denimo: sekvenca »1968-75«), Začetki kot utemeljitelji »razločenih neskončnosti«, se pravi, večne in univerzalne sekvence, kij ih druge od druge ločuje praznina, so drug glede na drugega v svoji absolutnosti vsi »isti«. Toda zdi se mi, da s tem problema še nismo rešili. Kajti pravi red imanentnosti ne p o z n a n e drugost i , ne istosti, pač pa zgolj igro istega in drugega: mikrodogodki so razpršeni po površini biti, nebit ali rajši, če uporabim svoj besedanjak, protibit p a j e umeščena v osrčje biti in samo ugodna konjunkcija hkrati spravi na dan javno njihovo prezenco, zmerom že prezentno, ter premest i in modificira na čutni, toda nikdar ireverzibilni način njihova razmerja. Nadal jujmo z imenom. Badioujev objekt in cilj je lastno ime dogodka, »poteza enega«, s pomočjo katere se dogodek sam označi, j e hkrati tudi ime situacije, se pravi, n j ena resnica. Tako denimo »sekvenca montanjarske Konvencije med 1. 1792 in 9. termidorjem, nosi podpis Robespierra in Saint- Justa.«5 Edino imenovanje glede na resnico lahko utemelji zvestobo. Toda kako smo lahko zvesti mnoštvu imen, ki so resda bolj ali manj močna, bolj ali m a n j obe tavna , bol j ali m a n j intenzivna, ki pa so m e d seboj tako prepletena, da lahko nekatera izmed njih zgolj začasno vzniknejojasna, tako da ubežijo drugim? Badiou bo nedvomno prvi, ki bo pritrdil, da se lastno 4 A. Badiou, La clameur de l'être, Hachette, 1997, str. 136. S svojo običajno poštenostjo sam Badiou opozori, da mu j e Deleuze očital transcendenco. r' A. Badiou, Conditions, Seuil, 1992, str. 234. 15 Françoise Proust ime izolira zelo redko, na tvegan način iz občega imena, in j e vedno v nevarnosti, da se v njem ponovno raztali. Toda ključno vprašanje j e prav v tem, ali j e lastno ime sploh mogoče in, lahko bi nadaljevali, zaželeno. Lastno ime oziroma ident i te taje zmerom sveženj niti oziroma filiacij, konglomerat različnih moči, ki so zmerom na tem, da se razpletejo, da se razvozlajo, razpustijo, da se med seboj d rugače spletejo. Izhaja joč iz te perspektive ni mogoče iti do konca v smeri , ki jo p red laga Deleuze z deteritorializacijo ali Blanchot z brezdel jem (désoeuvrement), do skra jne točke, kjer postane ta postopek neoseben, neopazen, a n o n i m e n in brez lastnosti. Rekli bomo, da na točki križanja in zatorej medsebojne prekinitve lastnega in občega imena vznikne tajno ime dogodka. »Tajno ime« seveda ni skrito ime, tretje ime, znano samo članom tajne skupnosti. Kajti to ime se v ničemer ne razlikuje od lastnega oziroma občega imena: »maj 68« ali »Michel Dupont«, ime, ki ne obstaja kot tako. To j e ime, ki vznikne kot izžarevanje ali blisk dogodka, ko le-ta, sijoč s tisoč plameni, ki napovedujejo že njegov konec, omogočajo bežno videti ali slišati nekaj njegove neuničljive resnice. To je nedvomno moč ljubezenskega izkustva, da namreč razkrije ljubimcema njuno tajno ime, k i j ima je neznano in hkrati zmerom že znano, ki pa ga poslej lahko edino ljubezen naredi neizbrisno. Toda ali j e mogoče s parom začetek-zvestoba povsem pojasniti to izkustvo? Videli smo: imenovanje predpiše zvestobo, ki pa tudi sama postane za nazaj preskriptivna. Badioujevska zvestoba j e n e d v o m n o re formulac i j a lacanovske »ne popustiti glede svoje želje«. Toda ta ponovitev j e vseeno nekaj posebnega. Toda to ni zvestoba želji, pač pa dogodku. Ta zvestobaje imperativ nadaljevanja, vztrajanja in prav to nadaljevanje šifrira resnico nekega subjekta in ne narobe. Po pravici povedano j e »subjektivno vztra- janje« aksiom vsake »etike resnic«, tako da dedukcija, ki fiksira matematično konsistentnost, nič drugega kakor drugo ime zvestobe. A kaj pravzaprav predpisuje zvestoba? Je zvestoba formalni in brezpogojni imperativ vsake odločitve (vsake maksime)? Toda kaj j e njena vsebina? Mar ni konec koncev speljana zgolj na formo forme? »Bodi zvest zvestobi,«1' pravi Badiou. Zdi se, kakor da gre tu za formalizem.7 Toda tako kot j e treba razločiti to, kar v začetku začenja in zato, kot smo videli, »zaplete« začetke, takoje treba slišati tisto, kar v dogodku zahteva, d a j e o h r a n j e n o ali, rajši, rešeno, če tudi imperativ zvestobe ne pove, ne kaj j e to, ne kako j e treba ravnati. 11 To je prav formulacija, ki jo uporabi sam A. Badiou v L'éthique, Hatier, 1993, str. 43, slov. prev. str. 39. 7 Neka vrsta kantovstva, ki pa tokrat ni heideggerizirano, se vedno bolj vztrajno kaže pri Badiouju. Po pravici povedano, brž ko Badiou razglasi, da hoče utemeljiti novo metafiziko (in njene kategorije: Resnično, Dobro, Eno, Isto, Univerzalno itn.), artikulirano na utemeljitveno znanost (matematiko), j e ta podobnost neogibna. 16 Kaj je dogodek ? Badioujevo branje Hôlder l inaje tu dovolj dobro ponazorilo. V Opazkah ob Ojdipu, ki so j ih tako pogosto komentiralli v osemdesetih letih, precizirajo, da se v tragičnem »bog in človek pogovarjata v popolnoma pozabljeni figuri nezvestobe.« In res, tako bog, katerega »nezvestoba j e tisto, kar j e največ vredno, da se ohrani«, kakor človek, »ki pozabi samega sebe in pozabi boga, ki doživi p reobra t , ne da bi zato nehal biti pobožen, kot izdajalec,« sta nezvesta, ker čas »v nekem določenem trenutku kategorično sili k temu.« Za kater i čas gre? Gre za čas pre loma: v Kralju Ojdipu prav Teirezijas razodene Ojdipu njegovo dvojno napako in ga s tem obsodi na blodenje; v Antigoni je to soočenje s Kreontom, ki j o obsodi na to, d a j e živa zazidana v grobnico; t o j e skratka čas tragične prekinitve, čas, kjer se »začetek in konec ne skladata več«, kjer se življenje neizprosno razcepi: to je čas dogodka. Toda Badiou , ki brez vsakršnih ozirov zanemari , tako kot j e to storil že pri Mallarméju, Hôlderlinove teoretske tekste v prid pesnitev, ponuja drugačno branje: v teh pesnitvah odkrije Hôlderlina »trajne zvestobe« in »praznovanja miru«, sklicujoč se pri tem na nekaj verzov iz znamenite himne Mnemozine: »Et t ou jou r s /Un désir va vers le dé-lié. Mais beaucoup/Est à maintenir. Et r equ i se la f idél i té«, v teh verzih bere »presojno svetlobo po nevihti,« (podčrtala FP) kraj (»domovino« vHolderl inovemjeziku), ki je nedvomno minil v žaru prezence in uje t v blodenje, ki pa je poslej »v mirnem veličastju njegovega števila« (str. 248), v spokojni ohranitvi mesta. Ta zvestoba, k i j e d ruga po vrsti in k i j e morala iti skozi »rojstno odvrnitev«,je toliko bolj trajna. Toda kdaj vemo, daje treba oditi (prekiniti), rajši kakor vrniti se (nadaljevati)? Ali sploh vemo, čemu smo zvesti, kadar smo zvesti? Mar ni zvestoba, ki nas mora izvleči iz neodločljivega, tudi sama neodločljiva? Mar niso (militantne) zveste zvestobe včasih zveste same sebi in nezveste zvestobi »skrajnemu enemu«, mar ne more jo biti bolj zveste nov im in m i k r o s k o p s k i m d o g o d k o m ? Na splošno bi lahko rekli : če sprejmemo, d a j e resnica dogodka njegovo »tajno ime«, potem to ime ne predpisuje ničesar: ne zvestobe, ne nezvestobe. Je neuničljivo, karje, bi rekli, že zelo veliko! S tem smo prišli do zadnjega člena naše poti: do resnice. Povzemimo konstrukcijo iz L'être et l'événement na točki, na kateri smo j o pustili. Iz tega, d a j e dogodek naključen, iz tega, da j e njegova pripadnost situaciji odločljiva zgolj retroaktivno, kar omogoči šele imenovanje, se pravi, subjektivna odločitev, izhaja, da sta subjekt (oziroma proces subjektivacije) in resnica reverzibi lna: subjekt j e ime »sledi v situaciji mnoš tvenega posta janja neke resnice. Ta pot oziroma ta sestava sta hkrati naključna, obešena na naključje nekega srečanja, a hkrati nista prazna, kajti vanju se vpisuje resnica prek katere j e »naključje točko po točko premagano« (izraz j e treba vzeti dobesedno: gre za člene mnoštva, se pravi, srečanj). Toda če 17 Françoise Proust se proces resnice plete v subjektu, pa ta kot vsako »malo biti« na sploh ni drugega kakor lokalna opora, kajti resnicaje zmerom ne-vedena in v vsakem primeru presega vednost, ki j o je zmožno neko biye. Strinjajoč se v veliki meri s temi trditvami, se bom osredinila na eno samo vprašanje, namreč na vprašanje negacije. Reči, da subjekt dolguje svoje malo biti zgolj svoji zvestobi resnici, kakor se prezentira z dogodkom, pomeni pri Badiouju hkrati že reči, d a j e subjekt nesmrten. »Smrten« je namreč beseda, s pomočjo katere opredel i stanje individua ali situacije. To pa pomeni, da negacija ni dogodek. Tako kot niso možni subjekti, ki so pod vplivom nekega dogodka postali p o p o l n o m a sovražni, tako tudi smrt, naj si bo subjektova smrt, na ka te ro je subjekt obesil svojo resnico, ali pa njegova lastna smrt, tista, ki j o vidi, kako neuklonljvo prihaja in s katero se bojuje z vso svojo šibko močjo, ni dogodek. Tega očitno ni mogoče sprejeti. Če ime dogodka prihaja od resnice, potem j e negacija (sovraštvo, t rpl jenje , smrt, un ičen je itn.) ravno tako dogodek. Rajši kakor da bi uporabljali izraz »nesmrten«, mračnjaški izraz, k i je ponavadi prihranjen za Gospodarje, vodje partij in akademij vseh vrst, se mi zdi bolj umestno govoriti o »neuničljivem«. Po eni strani j e vsako srečanje, vsako trčenje z realnim dogodek ali začetek: svet se reorganizira, pravila se premeščajo, izhodi se odpirajo. Toda po drugi strani izvira moč odločanja nekega dogodka iz tega, kar razkrije, pri čemer tega razkritja ne smemo razumeti ne v smislu razodetja, ne v smislu apokalipse, namreč kot neuničljivo skalo, za katero se zdi, kakor d a j e zmerom že tu: neodločljivost njene biti (je to moč življenja ali moč smrti?) se bežno razpusti pod učinkom in čas n j e n e učinkovitosti, zato da pos tane življenje ali čista afirmacija, preden se vrne v to nerazločno stanje biti in protibiti, ki se kaže kakor zakon narave. To j e tudi razlog, zakaj se mi zdi koncept odpora sprejemljivejši: odpor je moč nasprotovanja, zmožnost nasprotovati nekemu bivajočemu, nekemu stanju ali neki biti in hkrati afirmativna prezenca, ki vztraja, k i j e neuničljiva, celo uničena. Pri tem se postavlja vprašan je , kako a r t iku l i ra t i a f i r m a t i v n o ali deklarativno moč, konstitutivno za dogodek, moč kot indiferentno do biti oziroma do stanja, in za katero Badiou pravi, d a j e »na robu biti,« in n j eno moč intervencije, torej neposrednost ali posrednost boja in borbe prot i omenjeni biti oziroma bivajočemu. V L'être et l'événement j e Badiou glede točke p o p o l n o m a jasen: dogodek , ker j e »dobra novica«, ne un iču je : »Uničen je j e stari uč inek nove s u p l e m e n t a c i j e v pre jšnj i« (str. 446) . Sprejmimo, d a j e uničenje prejšnjega retroaktivna posledica, kot nekakšna spremljava invencije novega prostora in ne resnica neke novice, ki naj bi bila na sebi dobra. Kot ponovno zatrdi sam Badiou v Conditions, oporajoč se pri 18 Kaj je dogodek ? tem zlasti na Antropologie du nom S. Lazarusa, bi morali prej reči, da se sekvenca odpre in nato zapre, kakor d a j o uniči prihod naslednje. Vsaka sekvenca j e ločena od druge s praznino, ki ni drugega kot praznina biti in časa, ne pa z odpravo. Toda ali j e vsaka negacija dejansko destrukcija? Kako ne priznati, d a j e vsaka deklaracija odgovor na neko drugo, kiji j e nasprotna in hkrat i sodobna? Če j e t reba sprejeti, da »politika misli« in da »ljudje mislijo«, kako naj iz tega ne izpeljemo, da zmerom obstajajo politike in da se le-te med sabo spopadajo? V Conditions Badiou precizira: upirati seje treba v svojem lastnem, e n k r a t n e m imenu, ki si prilasti in ki naredi za svojo emancipacijo: politika zahteva več spremenljivih imen, ki j ih je treba izumiti glede na situacije. Toda ali iz tega ne izhaja, da ima lahko ena in ista situacija več imen in da gre za ta imena, pa naj sodijo v krajevni ali časovni red? Ali lastno ime »maj 68« dopušča kot svoj sinonim »Rue Gay-Lussac« ali pa »RenauId-Billancourt«?Je francoska revolucija isto kot Konvencija, Komite za javno rešitev ali Sekcija sanskilotov? Brž ko obstaja ime, obstaja tudi boj. Toda ali j e ta boj naper jen proti pozicijam ali proti imenom? Ali so za to p o t r e b n a lastna imena , emblemi , fiksne točke oziroma identi tete? To vprašanje smo že postavili. Kako torej imenovati dogodek, katerega afirmacija ne bi bila negacija negaci je , dogodek , ka te rega negacija stanja ali bivajočega bi bila afir- mativna? Prekinitev, intervencija, pravi Badiou. Naj mi dovoli, da dodam še: odpor . Prevedla Jelica Sumič-Rilia 19