— 89 —
Otroške igre na prostem zraku.
Otroci! dobro vem, da imate zdaj po letu mnogo veselja zunaj na prostem zraku v zelenej naravi. Vsaj vas vsaki dan lehko vidim, kako veselo se gibljete in skačete, pa vain tega veselja tudi ne kratim. S primernim kretanjem, posebno pa s kretanjem na prostem zraku se kri hitreje in bolje po žilah pretaka, zvikšuje se naravna gorkota, pa tudi želodec bolje prebavlja. S primernim gibanjem se ves život oživlja, krepoa in nterjuje. Gibanje telesu toliko tekne, da se ravno z gibanjem večkrat odpravi mnogo telesnih in dušnih bolezni. Torej le radi se kretajte in gibljite na zdravem zraku pod milim nebom, ker to je iiajboljša podlaga k terdnemu zdravju. Samo toliko glejte, da se kdo kam ne udari in ne pobije, kakor tudi na to, da se pri vseh igrah, ki je vam bodem priobčil, lepo in spodobno obnašate, potem vam nihče ne bode branil, ako radi tekate, skačete in se igrate. Ce bote pridni in marljivi, vam bode ,,Vertec" večkrat prinesel enakih iger, kakor so naslednje:
1.   Šivanka  in nit.
Pri tej igri se dekliee zber<5 in vstopijo dve in dve skupaj v versM ena za drugo. Na čelu je ena sama, ki se načelnica imenuje. Kedar na-čelnica z rokama ploskne, berž zleti zadnji par na čelo, toda vsaka deklica od svoje strani. Obe si prizadevate, da bi se spredaj zopet združile t. j. z rokama sprejele. Ako se jima to posreči, potem se vstopite na čelo kot pervi par. Načelnica zopet ploskne z rokama in zadnji par stori ravno takd, kakor poprejšni. Načelnica ima nalogo, da brani letalkama, da bi se na čelo prišedši ue mogle sprejeti. Kakor Mtro se ktere dotakne, preden si v roki sežete, postane zadeta deklica za načelnico in poprejšna načelnica stopi v pervo versto z nezadeto deklico v pervi par. Na ta nacin se igra ponavlja. To se ve, da si načelnica mnogo prizadeva, da bi se ktere letalke dotaknila, ter se takd svoje težavne naloge znebila, kajti še to jej ni do-voljeno, da bi se smela nazaj azreti.
(Tudi dečki to igro lehko igrajo, todft rselej dečki posebej, detlice posebej.)
— 90 — 2.    G o s j a   p o t.
Igralci te igre se vstopijo v eno versto, brez da bi se prijeli. Pervi j« najurnejši in zel<5 gibčen. Kar ta stori, to morajo storiti vsi drugi. Ko-likor bolj je v o d n i k prebrisan in kolikor bolj težavne in umetne naloge daje za izpeljevati, toliko bolj je igra mična. Vodnik pelje celo versto zdaj preko kakega hriba, zdaj zopet čez kak germ ali jarek, preskakuje zav<5re, kmalu se zopet zažene v tek i. t. d. Vsa versta mora delati to, kar dela on, kdor zaostane, ali prav ne naredi, zadene ga sramota.
3.    Ptica zdaj prosta si.
Eden izmed družbe prodaja ptice, drugi je kupuje. Vsi drugi so ptice. Prodajalec zversti vse igralce enega zraven druzega, ter da vsakemu posebno ime n. pr.: ščinkovec, škerjanec, slavec, repnik, senica, kauarček, tašica, penica itd. Vsaka ptica po svoje p6je. Kupec pride in se pozdravlja s prodajalcem. Natd poprašuje po razuih ptičih, ako je ima in po čein je proda. Ako ime-nuje ptico, ktere ni v versti, prodajalec nikavno odgovori; ako pa imenuje ktero ptico iz verste, potem se kupčija prične, ki se s tem konča, da kupec prodajalcu tolikokrat na rok<5 vdari, za kolikor tolarjev sta se pogodila. Med plačevanjem govori prodajalec:
Slavec, oprosten si zdaj,                      Slavec oprosten zdaj si,
Verui kmalu se nazaj.                         Hiti sicer vjet boš ti.
Slavec oprosten zdaj si                   ¦   Ptica, zdaj le prosta si,
Kupec za teboj hiti.                            Hiti sicer vjeta si.
Imenovana ptica leti do določenega kraja in odtod zopet nazaj. Med-tem moti prodajalec kupca ter ga skuša zaderžati. Vzletela ptica pa je prosta, ako je zopet nazaj na svoj prejšni prostor dospela. Kupčija se potem začne zopet od konca. Ako se pa kupec ptice le dotakne, potem je njegova. To se ponavlja toliko časa, da so vse ptice razprodane.
4.    Platno beliti.
En deček je platnar ali posestnik belnice, drugi je stražni pes, tretji tat, četerti žandarm, ostali so pa ,,platno." Ti se vstopijo z raztegnjeninii ro-kami blizo kake stene, plota ali kakega droga. Platnar premeri s paličico, koliko vatlov je platno dolgo, po teia izroči platno v varstvo stražnega psa. Ta pa zaspi. Tat pride ter pokrade nekaj platna, včasih pa tudi vse. Zdaj začne pes razsajati. Gospodav pride ter ovnlati lehkomišljenega stražnika, pokliče žandarma na pomoč iu vsi trije hite za ubežniki, ki so se daleč in dobro poskrili. Zgubljeno platno spravijo zopet vkup, tatu zgrabijo, zvežejo, na sodišče pripeljejo, sprašujejo, obsodijo ini naposled ob glavo denejo, kar se zgodi, ako mu kapo iz glave zbijejo.
™^,-~^,              "              F  Stegnar   .