Kakovostna starost, let. 25, št. 4, 2022, (59-60)
© 2022 Inštitut Antona Trstenjaka
IZ GERONTOLOŠKE LITERATURE
Lafferty, A., Phillips, D., Dowling-Heterington, L., Fahy, M., Moloney, B., Duffy, C., Paul, G., Fealy, G. in Kroll, T. (2021). Colliding worlds: Family carers' experiences of balancing work and care in Ireland during the COVID-19 pandemic
TRK SVETOV
Izkušnje družinskih oskrbovalcev z usklajevanjem plačanega dela in oskrbe med pandemijo koronavirusa na Irskem
Pandemija koronavirusa je od začetka leta 2020 pa vse do danes močno vplivala na številna področja, med drugim tudi na dolgotrajno oskrbo in trg dela. Večina držav je za omejitev širjenja virusa sprejela številne zdravstvene in socialne ukrepe, ki so (začasno) spremenili vsakdanja življenja ljudi. Ukrepi so zajemali tudi omejitve na področju dolgotrajne oskrbe - zapirali so se domovi za starejše, dnevni centri, omejilo se je delovanje podpornih storitev in oskrbe na domu. Vse to je povečalo odvisnost starih in drugih pomoči potrebnih ljudi od neformalnih virov pomoči (družine, prijateljev, svojcev, prostovoljcev). Hkrati so ukrepe za zajezitev širjenja virusa sprejemali tudi na področju plačanega dela; večina držav je namreč za poklice, ki niso bili kritičnega pomena za zajezitev širjenja virusa (zdravstveni delavci) in za tiste, ki jim je narava dela to omogočala, odredila delo na daljavo. Za zaposlene družinske oskrbovalce je to pomenilo, da sta se področje plačanega dela in oskrbe v veliko primerih združila - oz. je usklajevanje postalo precejšnji izziv. Dodatno obremenjeni so bili sendvič oskrbovalci, saj so pogosto plačano delo od
doma usklajevali s skrbjo za oskrbovance ter s skrbjo za šoloobvezne otroke.
V članku se avtorji naslanjajo na Hob-follovo (1989) teorijo ohranjanja virov, ki pravi, da so posamezniki nagnjeni k temu, da pridobijo, obdržijo, zaščitijo in gradijo na tistih virih, ki jih visoko vrednotijo. Ko pa so ti viri ogroženi, posameznik občuti stres. Avtorji so podatke pridobili iz šestnajstih poglobljenih intervjujev z zaposlenimi družinskimi oskrbovalci, starejšimi od 18 let, ki so v času pandemije usklajevali plačano delo in oskrbo. Intervjuji so bili zaradi pandemije opravljeni na daljavo. V njih je sodelovalo štirinajst žensk in dva moška, starih med 30 in 62 let. Dva izmed oskrbovalcev sta skrbela za več kot enega družinskega člana, dvanajst jih je bilo zaposlenih v javnem sektorju, trije v zasebnem, eden pa je bil samozaposlen. Podatke so analizirali s pomočjo metode tematske analize Braunove in Clarkove (2006), na podlagi katere so iz podatkov izluščili štiri teme - trk svetov (ang. colliding worlds), negotovost v neznanem svetu (ang. navigating uncharted waters alone), priložnost v stiski (ang. opportunity despite adversity) in neizprosna nevednost (ang. the relentless unknowing).
Trk svetov. Zaposleni družinski oskrbovalci so pogosto omenjali občutek trka dveh svetov: plačanega dela in oskrbe. Izpostavili so, da so vložili ogromno energije in časa v oblikovanje nove dnevne rutine, ki jim je omogočala uspešno usklajevanje plačanega dela in oskrbe. Vloga oskrbovalca in zaposlenega delavca sta se kar naenkrat začeli prepletati in zaposleni oskrbovalci so
59
Izgerontološke literature
se po svojih najboljših močeh trudili krmiliti med obema vlogama. Prilagoditi so se morali delu na daljavo, kar je pomenilo, da so imeli več sestankov na daljavo, takoj po sestankih pa so jih čakale oskrbovalne obveznosti, prostega časa in odmorov ni bilo več. Med odmori za malico so pripravljali obroke za oskrbovance, jim pomagali na stranišče ali jim dajali zdravila. Intervju-vanci so izpostavili, da so nenehno prepletanje plačanega dela in oskrbe v domačem okolju ter zabrisane meje med vlogama delavca in oskrbovalca močno vplivali na njihovo kakovost življenja.
Negotovost v neznanem svetu. V okviru te teme so intervjuvanci večinoma opisovali, kako so bili zaradi zaprtja in omejenega delovanja formalnih storitev dolgotrajne oskrbe kar naenkrat prepuščeni sami sebi. Zaradi izredne nalezljivosti koronavirusa so se bili številni intervjuvan-ci primorani odločiti med nadaljevanjem ali prekinitvijo oskrbovanja na domu, predvsem zaradi tveganja prenosa okužbe na oskrbovance. Prevzetje dodatnega bremena (oskrbe in del, ki so jih prej opravljale formalni oskrbovalci) je še dodatno obremenilo oskrbovalce; več jih je poročalo o tem, da so bili na robu zloma (ang. breaking point), pogosto so se počutili osamljene, brez podpore in izolirane. Poleg tega so tudi pri oskrbovancih opažali slabšanje zdravstvenega stanja in razpoloženja.
Priložnost kljub stiski. Kljub temu, da so zaposleni družinski oskrbovalci pogosto poročali o tesnobi in oskrbovalnem bremenu, so bili med intervjuvanci tudi takšni, ki so našli pozitivno plat v usklajevanju plačanega dela od doma in oskrbe med pandemijo koronavirusa. Nekaj oskrbovalcev je namreč poudarilo, da jim je delo od doma omogočilo preživeti več časa z
oskrbovancem ter da so se bolj povezali z družinskimi člani. Povedali so tudi, da je pandemija poskrbela za upočasnitev tempa življenja ter da so odkrili, kaj je v življenju res pomembno.
Neizprosna nevednost. Zapiranje in zaustavitev ključnih institucij in podpornih programov ter negotova narava virusa so med zaposlenimi oskrbovalci vzbudili občutke negotovosti ter skrbi. Izpostavili so pomanjkanje podpore ter pogosto poročali o občutkih strahu in ranljivosti, saj nihče ni vedel koliko časa bo pandemija trajala niti kaj bo prinesla prihodnost.
Pojav pandemije koronavirusa je s seboj prinesel ukrepe in omejitve, zaradi katerih so zaposleni družinski oskrbovalci izgubili številne možnosti, s katerimi so si pred pandemijo pomagali pri usklajevanju plačanega dela in oskrbe. Pokazalo se je, da ima prekinitev oz. zmanjšanje storitev dolgotrajne oskrbe lahko zelo negativne posledice za dobrobit oskrbovalcev in oskrbovancev, jasno pa se je orisala tudi potreba po nadomestni oskrbi. Raziskava je pokazala tudi na razsežnost neformalne podpore in pomoči, saj so zaposleni družinski oskrbovalci pogosto poudarjali, da je bilo usklajevanje plačanega dela in oskrbe še težje, saj zaradi strahu pred prenosom virusa niso imeli pomoči oz. podpore družinskih članov, prijateljev in sosedov. Pandemija koronavirusa je med drugim pokazala na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne (in zdravstvene) oskrbe po celotni Evropi ter pokazala na izjemno vlogo, ki jo imajo družinski oskrbovalci v teh sistemih. VIR
Hobfoll, S. E. (1989). Conservation of resources: A new attempt at conceptualizing stress. American Psychologist, 44(3), 513-524. Dostopno prek: https://doi.org/10.1037/0003-066X.44.3.513. _Tjaša Potočnik
60