GLASILO OBČINE DOMŽALE in OBČINE MORAVČE 15. oktobra 1999 - letnik XXXVIII, št. 10 stran 22 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Začenja se nova sezona. Preberite, kaj vse se bo dogajalo v našem kulturnem hramu v mesecu oktobru. stran 10 g. Stane Cencelj Medijska osebnost za novo tisočletje Ali kdaj obžalujete, da ste ustvarili Radio HIT? Ha, hal To je tako, knt č« bi vprašali nekoga, ki je z.ailcl glavni dobitek, če mu je žal, da jc kupil srečko. Nikoli mi ni bilo niti za trenutek žal. stran 22 V Radomljah imajo nov vrtec Prvi dan v vrtcu Mlinček Gasilska akademija 15. oktober J 999 ob 19. uri v (Jasilskem domu Ihan Gasilsko reševalna vaja enot GZ Domžale 22. oktober 1999 v popoldanskem času na Krumperku Vabljeni STRAN 2-3 OBČINSKI SVET 21 točk dnevnega reda. m di nekaj takih, ki so zanesljiv Preberite! STRAN Četrtek, 7. oktobra 1999 bo 72 malčkom in njihovim staršem ter vsem njihovim vzgojiteljicam in varuhinjam, pa tudi vsem nam, ostal v zelo lepem spominu. Ta dan so se namreč odprla vrata novega vrtca v Radomljah, ki so ga, najbrž tudi v spomin na tradicijo mlinov na tem koncu naše občine, poimenovali MLINČEK. O novem vrtcu sc je veliko govorilo, saj je zgiajen v sklopu poslovno stanovanjskega objekta Malin v Radomljah, ki se jc ves čas gradnje srečeval z veliko problemi. Vrtce naj bi bil zgrajen že pred meseci in starši, ki so bili že pred letom dni obveščeni, da bodo otroke lahko vozili v novi vrtec, so se v prvih dneh letošnjega šolskega leta množično obračali na županjo Cveto Zalokar Oražctn. Domžalsko sejmarjenje stran 13 V tem mesecu potekajo razne aktivnosti v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih zvezah Oktober - mesec požarne varnosti Že vrsto let je oktober mesec požarne varnosti. V tem mesecu potekajo razne aktivnosti v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih zvezah. Tako članstvo organizira požarno reševalne vaje, katere imajo predvsem namen seznanjati gasilec z vodnimi viri ter raznimi nevarnostmi, ki bi nastale oh morebitnem požaru. Občane seznanjamo tudi s preventivnimi ukrepi, po šolah in vrtcih potekajo prikazi gašenja z gasilnimi aparati in eventuelne evakuacije. Poleg tega so tudi dnevi odprtih vrat gasilskih domov, kjer občanom pokažemo opremo s katero razpolagamo. Gasilsko desetina Prostovoljnega gasilskega društva Dob se je pognala v boj za cimboljso uvrstitev - Domžale, 19. junija 1999. Gasilska zveza Domžale ima v sedanji sestavi 2200 gasilcev in gasilk, 380 pionirjev in 260 mladincev. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da se iz leta v leto vključuje v naše vrste mladina. To je posebno opazno na tečajih, ki jih organiziramo v spomladanskem in jesensko - zimskem času. V letošnjem letu smo v mesecu januarju zaključili tečaj za naziv »izpiašani gasilec,« katerega je uspešno za- ključilo 27 slušateljev. V spomladanskem času smo izvedli 2 tečaja za naziv »nižji gasilski častnik« (za vodjo enote), ki ga je uspešno končalo 59 slušateljev. Kot najvišjo obliko gasilskega izobraževanja v Domžalah, pa smo skupno / OZ lilije. (< rudi številnih močnih potresov v svetu tudi pri na\ veliko govori o možnosti te naravne katastrofe. Ku ko smo nanjo pripravljeni, smo i //rasuli g. hramu Anžina, poveljnika Civilne zaščite v naši občini. STRAN i— UMI OKROGLA MIZA MEDNARODNO LETO STAREJŠIH Pihmo o dveh okroglih mizah, o dejavnostih, ki jih različna društva v naši občini pripravljajo za starejše Stran, ki je za vse, ne le za starejše! STRAN KLIČITE 714-599 ŠE VEDNO VAS ČAKAMO NA TEL ŠTEVILKI 714- 599. Danes objavljamo prve odgovore, h Ite ph Uredništvu poslali za rubriko VPRAŠALI SMO NA MESTO VAS. Prepričajte se, da niso zanimivi le zu tiste, namesto katerih smo jih postavili. STRAN NAGRADE BRALCEM SLAMNIKA tokrat nagrajuje Glasbe na agencija PRESSI KJE Maribor, ki bo petini srečnežem in njihovim partnerjem omogočila ogled koncerta ROMANTIKA 122. OKTOBER 1999 I Domžalah) ter jim podarila le pet kaset. STRAN Pp#Drir\ 19 JAVNO KOMlNAl NO POI> II 1 J K, FKODNIK d. o. o ODVOZ KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV IZ OBČINSKEGA SVETA in Bralcem in bralkam, dober dan pnX3. podpredsednik pa Vinko Kuh-taric, združenje pa jc štelo X44 članov. Le Icio kasneje se zaenc / ustanavljanjem sekcij, žc v letu 19X2 pa jc bila organizirana prva razstava malega gospodarslva, ki so ji sledile Se druge, z vrsto spremljajočih priredilev in prvem Kalalogu, ki jc zajemal kar 1320 članov. V letu 19X3 je vodenje zbornice prev/el g. Marjan Smolnikar, ki jo vodi še danes, v islem letu je Obrtno združenje dobilo poslovne prostore, odprta pa jc bila tudi stalna razstava obrtniških izdelkov. V letu 19X4 je OZ. sprejela pokroviteljstvo nad Moškim pevskim zborom iz Radomelj, prvič pa so pripravili tudi I. slovensko prvenstvo obrlnikov in pri njih zaposlenih delavcev v balinanju, ki jc postajo tradicionalno druženje obrtnikov iz Slovenije v občini Domžale. Obrtniki so slovesno praznovali desetletnico uspešnega dela, ki se je nadaljevalo vse do letos. Ob 20-letnici Slovesnost v kulturnem domu Franca Bcrnika Domžale, ki jo jc vodil g. Boris Kopitar, popestrili pa učenci Glasbene sole Domžale in Moški pevski /bor Kadom-Ije, jc pričel g. Marjan Smolnikar, predsednik Območne obrtne zbornice Domžale. Njemu je sledil g. Miha Grah, pred sednik Obrtne zbornice Slovenije, ki jc med drugim poudaril, da je bila ustanovitev obrtnega združenja v Občini Domžale in je tudi sedaj ena n ijuspesneiših slovenskih oblik Združevanja slovenskih obrlnikov in podjetnikov, Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k uspešnemu delu Dobitniki zlatih plaket s predsednikom Območne obrtne zbornice v Domžale g. Marjanom Smolnikarjem. Foto: V. MAJHENIČ zbornice, jim čestital in zaželel tudi v prihodnje veliko uspehov. Čestitke in najboljše Stelje so jubilantom izrekli tudi ga. (Veta Zalokar Ora/.em, županja Ob-čine Domžale, g. Anastazij /i v ko Burja, župan Občine Lukovica, mag Tomaž Ste-be, župan Občine Mengeš, g. Roman Novak, podžupan Občine Moravče, in g. Tone Peršak, župan Občine Trzin. Nov prapor Najlepše darilo Območni obrtni zbornici ob njeni 20-letnici prapor Vsi župani so skupaj z g. Mihom Orahom, predsednikom Obrtne zbornice Slovenije, ter g. Andrejem Rišem, direktorjem LB Banke Domžale, na novi prapor OOZ Domžale, ki ga je tudi pred dvema desetletjema nosil g. Milan Juhant, pritrdili trakove. Nato je sledil najsvečanejši Ircuiilek, saj je g. Marjan Smolnikar iz rok g. Mihe Graha, predsednika OZS, prejel zlato plaketo, nato pa je g. Marjan Smolnikar, predsednik Območne obrtne zbornice Domžate, podelil ZlaU plakete: g. Jožetu Tekavcu, g. Milanu Kokalju ter g. Vinku Dolencu za dolgoletno tlelo v obrti ter g. Tonetu Zrn mami m g, Vil je mu Majhcniču za dolgoletno delo v obrti in v organih zbornice. Po končani slovesnosti so bili številni udeleženci povabljeni na pogostitev, kjei so gostince bi gostilne, z vsakodnevno pri- pravljenimi meniji s slovenskimi narodi...... jedrni občudovali tudi v publikaciji. Nova publikacija pa je bila le del delovnega praznovanja prvih 20 let uspešnega dela območne obrtne zbornice Domžale, saj je skupaj / Občino Domžale ob tej priložnosti izdala še tri zloženke, ki naj bi njihovim novim članom olajšale začetek na poti obrtništva in podjetništva: Navodila za pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Navodila za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo ter Navodila za ustanovitev di uši va, Številnim čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo SIAMNIKA. ODGOVORNA UHIIDNUA stran KAJ JE NOVEGA Pred začetkom III. faze Dokončana druga faza pri razširitvi pokopališča Domžale Gradbeni odbor /.a spremljanje razširitve pokopališča v Domžalah se jc na svoji drugi seji zbral kar pred domžalskim pokopališčem, saj je ga. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ki ga vodi, želela, da sc o poteku ene največjih investicij v naši občini na kraju samem seznanijo tudi člani odbora. Občina Domžale jc v letu 1992 sprejela Odlok o ureditvenem načrtu domžalskega pokopališča. Na osnovi javnega razpise je bil v letu 1995 izdelan projekt v celoti usklajen ter dokončan in pričela so sc pripravljalna dela za izvedbo projekta, ki vsebuje razširitev ležalnega dela pokopališča, in sicer levo in desno od obstoječega pokopališča ter v celoti obnovljen poslovilni del s parkiriščem. Razširitev pokopališča bo zadostovala za oblikovanje 1380 novih grobov, število p;i se bo lahko povečalo, v kolikor sc bo število žarnih pokopov povečalo, tako da pričakujemo, da bo razširitev ležalnega dela zadostovala za potrebe Občine Domžale za naslednjih več desetletij. Občina Domžale objavlja JAVNI NATEČAJ za oblikovanje naslovne strani domače strani Občine Domžale na INTERNETU. Pričakujemo izdelke, ki zagotavljajo multimedijsko predstavitev. Natečaj je moč, da bo to zanj storil nekdo drug sindikalist, odvetnik... V takšnih okoliščinah je škoda pic več časa in energije izgubljati z razmišljanjem, da m pravice za delavce, da se ne da nič naredili, da jc najbolje, da jc tiho, saj rešitve tako ali tako ni. Ali pa potrebuje samo kakšno dodatno pojasnilo in spixlhudo? Rešitev problema je odvisna od njega samega; od njegove pripravljenosti spoprijeti sc z dejstvom, da ni največji revež, ki sc mu godi krivica, pač pa oseba, ki IpOttUJC svoje delo in da bo posrkbela zase. J. ARNUŠ Iz Krajevne skupnosti Rova Del Rovske ceste je že asfaltiran Kna izmed najpomembnejših investicij v Krajevni skupnosti Je gradnja kanalizacije. Kanalizacijsko omrežje so tako že položili v glavno ulico Kov - Kovsko cesto, ki jc pred kratkim dobila tudi asfaltno prevleko. Asfaltirali so del ceste od križišča Plastenke in proti Kolovcu do mostu preko Rovščice v dolžini 190 metrov. Ob cesti jc urejen tudi pločnik, postavljena pa je tudi javna razsvetljava. Cesta je široko 5 metrov, pločnik pa, kjer so bile le možnosti, širok do 120 cm. Urejena je tako tekalna kot meteorna kanalizacija, zamenjane so vodovodne cevi, položene pa tudi cevi za kabelsko televizijo. Makadamska dela je opravilo podjetje Camil. asfaltiranje pa je izvedlo Cestno podjetje Ljubljana. Kol je povedal, g. Milan Si k ovce. predsednik Svela KS Kova, grad' nju kanalizacije poteka po sprejetem planu, tako da bo preostali del Rovske ceste predvidoma dokončno urejen v letu 2(XX). Za začetek zbiranja kanalizacijskih odplak pa bo potrebno zgradili šc prečrpališec. Ob tem povejmo še, da po načrtu poteka tudi gradnja novega vodovodnega omrežja, ki bo omogočilo, da bo voda iz zajetja Kofovec prišla do bližnjih krajevnih skupnosti. Tako naj bi letos vodovodno omrežje zgradili tlo Kamniške Bistrice v KS Radomlje. G. Milan Sikovcc pravi, da asfaltiranje dela Rovske ceste pomeni veliko olajšanje zlasti za liste krajane in krajankc. ki živijo ob njej in so bili obremenjeni s hrupom in prahom. Iskreno sc jim zahvaljuje za strpnost in razumevanje in želi, da bi tudi v prihodnje z uspešnim sodelovanjem razvijali KS Rova Okrogla miza Kamniška Bistrica - športno rekreacijska os regije V četrtek, 30. 9. 1999 ob 18. uri je v Knjižnici Domžale potekala okrogla miza na temo »Kamniška Bistrica kot športno - rekreacijska os regije?«. Okroglo mizo je organiziral It Rt) - Inštitut za celostni razvoj in okolje v sodelovanju z (Mrcino Domžale in Turističnim društvom Radomlje. Na okroglo mizo so povabili Strokovnjake in predstavnike Krajevnih skupnosti, ki ležijo oh Kamniški Bistrici. Mag. Marta Vahtar jc v uvodnem predavanju predstavi- la projekt Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije, ki jc delno sofinanciran iz sredstev PHARE -mikro program za partnerstvo. Cilj projekta jc združil različne interesne skupine v regiji (območja, ki se navezujejo na Kamniško Bistrico), identificirati kljucne probleme vezane na vodni in obvodni prostor, identificirati potenciale prostora za razvoj sistema rekreacije in turizma oziroma za razvoj zelenih površin ob vodotokih ter ustvariti skupo vizijo (strategijo) reševanja te problematike. Na okrogli mizi so sodelovali Se predstavniki občin Domžale. Kamnik in Dol pri Ljubljani, ki so predstavili občinske programe športa in rekreacije in svoje prostorske akte. vezane na Kamniško Bistrico, dr. Boris Kom-parc za Inštitut za zdravstveno hidrotehniko, mag. Lidija Globev-nik iz Vodnogospodarskega instituta, Sebastijan Vehar iz. društva Kololjub in Marjan Jeraj iz International picnic centra Kamniška Bistrica. Delo so nadaljevali v delavnicah, po posameznih programskih sklopih. Skupna vizija in izoblikovan program dela bosta osnova za nadaljnje usklajeno delo v prizadevanjih za uresničitev dolgoročnega cilja: oživitev Kamniške Bistrice kot rekreacijske in turistične osi regije, to so: povečati zeleni prostor ob vodotoku in dati vodotoku bolj naraven videz ob hkratnem reševanju poplavne varnosti, urediti kolesarske in pešpoti od izvira do izliva, oživiti športno rekreacijske potenciale in bližnje izletniške točke, urediti tehnično dediščino, vezano na izrabo Mlinščice, vzdrževati in razviti sistem športnih parkov in vključiti program Kamniške Bistrice v vzgojno izobraževalne programe in zasnovo turizma v regiji. To jc bila prva od petih delavnic, ki se bodo vrstile to jesen, vsakih štirinajst dni. KRISTINA BRODNIK Še nekaj trenutkov in del Rovske ceste na Rovah bo asfaltiran. Foto: V. Majhenič Iz. KS Krtina Mnogo opravljenega V kratkem pogovoru z Mavricijcm t i ruši jem. predsednikom Sveta KS Krtina, smo zvedeli, da je gradnja kanalizacije v polnem teku tako v Spodnji kot v Zgornji Krtini, kjer se gradnja že končuje. V KS pa niso pozabili niti na poplave, zato so se skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor. Upravo RS za varstvo narave. Izpostavo Ljubljana lotili protipop-lavnih ukrepov, lako gradijo nasipe v Spodnji Krtini, v Zgornji Krtini pa protipoplavne ukrepe uresničujejo v okviiu gradnje avtoceste. Pred začetkom so tudi delti pri asfaltiranju ceste Rač-ni vrh-KavcIjc. Trenutno poteka izbor najugodnejšega ponudnika za asfaltiranje tc 450 metrov dolge ceste. Potekajo tudi dela pri sanaciji obzidja ob krtinski cerkvi v dolžini 20 metrov, vodstvo KS pa je naročilo tudi idejni projekt za novo pokopališče oz. razširitev starega. Z dogajanji v KS Krtina jc predsednik Sveta, Mav-ricij Grošelj, zelo zadovoljen. Povedal je tudi. da so žc pridobili soglasja lastnikov zemljišč ob odseku ceste v Zg. Krtini v dolžini cea 150 metrov in naročili projekt za asfaltiranje. Načrtujejo, da bi cesto asfaltirali še letos. Pa še o enem uspehu v tej KS lahko poročamo. Začeli so se namreč razgovori za gradnjo pločnika skozi Krtino - od križišča z Moravsko cesto do deviaeije na avtocesti. Cc bodo dogovori z lastniki zemljišč uspešni, bo v kratkem naročen projekt gradnje. Z željo, da sc bolje spoznajo in tudi tako zagotovijo večje sodelovanje, jc KS skupaj s Krajevno organizacijo RK pripravila tudi uspešen izlet na Tolminsko. V. v. Zbor krajanov v K S Radomlje Sprejete zelo pomembne odločitve Zbor krajanov v Krajevni skupnosti Radomlje je potekal 23. septembra 1999 in je bil zelo dobro obiskan. Po začetnem pozdravu ge. Lidije Ambrož Marčun, predsednice Sveta KS Radomlje, je vodenje zbora prevzel g. Igor Kiiziiiić in ga skupaj z g. Saiidijcm Jermanom po nekaj več kot treh urah pripeljal do konca. Križišče ali krožišče Kljub obilici gradiva, ki so ga prejeli vsi prisotni, se je zbor pričel z dilemo križišče ali kiožiščc v centru Radomelj. Dik..... it obrazložil g. Jože Vrbovec, novo celovito rešitev pa jc pripravil arhitekt Tomaž Slcg. Kaj kmalu je biio jasno, da jc njegova rešitev ureditve štirih različnih krajev - ob upoštevanju sedanjega stanja, tradicije in prostorskih možnosti, ki jo je prikazal tudi na diasih, večini ugajala, ("enter Radomelj bo po Odločitvi velike večine urejen kot križišče brez samalorjcv - vendar z možnostjo, da se nekoč v prihodnosti, če se za to pokaže potreba, uredi kol semafo-rizirano križišče. Omenjena rešitev prina- ša tudi prostorsko rešitev za kapelico, ki naj bi slala na dominantnem mestu pred sedanjo Napredkovo trgovino. Ts naj hi sc po celoviti prenovi, ki jc predvidena v januarju prihodnjega leta, lepte vključila v center Radomelj. Na tradicijo tega območja bo spominjalo mlinsko kolo, idejni projekt pa predvideva tudi preureditev grobišča. Ali bo parkirišč dovolj Po razjasnitvi problematike bistvenega zmanjšanja številu parkirišč ob novem stanovanjsko poslovnem objektu Malin, ki ga jc večina prisotnih sprejela z razumevanjem, jc županja Cveta Zalokar Oražem predstavila možnosti ureditve parkirišč v Prisotni so se zavedali pomembnosti odločitev za nadaljnji razvoj KS Radomlje, predvsem pa njenega centra. Delovno predsedstvo zbora krajanov v Radomljah prihodnosti (podrli naj bi Grothjevo domačijo, preselili eno izmed kmetij v centru ter v prostorskem planu določili dodatna mesta za parkiranjcl ter ureditve avtobusne postaje, navzoči pa so bili zadovoljni tudi s pojasnilom o razširitvi mostu čez Kamniško Bistrico in ureditvi dostopa do vrtca Radomlje Pomisleke so imeli le pri ureditvi ograje mostu, pri kateri naj bi žc upoštevali predloge arh. Slegla o celoviti urejenosti centra Radomelj. Županja jc med drugim povedala, da jc velika pristašinja rondojev in da upa, da bo v svojem ni.iiidaiii Sc kakšnega zgradila, vendar jo jc v primeru Radomelj tudi ce- lovita urbanistična zasnova centra Radomelj, ki jo jc pripravil arhitekt Šlcgl, prepričala, da je križišče z možnostjo kasnejšega semaforiziranja. čc bo potrebno, najustreznejša rešitev. Ne za nadgradnjo kulturnega doma Po sprejetju informacije o možnostih ureditve pločnika križišče - Volčji potok, kjer so glavna ovira ncpridohljcna soglasja lastnikov zemljišč oh cesti ter ureditvi razbremenilnega kanala Hudo, kjer je tudi največ zadev odvisnih od lastnikov zemljišč, so sc prisotni, zlasti s tistega območja proti Rovam razveselili podatka, da je idejni projekt ureditve pločnika Radomljc-Ro-va v končni fazi ter naj bi v leloSnjem letu vodovodno omrežje s Kotovca pripeljali najmanj do Kamniške Bistrice, so se prisotni lotili Se enega trdega oreha - usode Kulturnega doma Radomlje, kjer je bila predstavljena ponudba podjetja EMKA o nadgraditvi doma s stanovanji. Po daljši razpravi sc krajani in krajankc niso odločili za omenjeni projekt, pač pa so sprejeli dogovor, da dom ostane v lasti KS in da v okviru možnosti in ob pomoči Občine Domžale sami poskrbijo zanj. V. V. Krajevna skupnost Homec-Nofice Nasip proti poplavam je zgrajen Krajevna skupnost llomec-Nožice jc bila oh poplavah v lanskem in prejšnjih letih eno najbolj ogroženih območij v naši občini. Nekaj deset hiš je poplavila Kamniška Bistrica in povzročila veliko materialne škode. Že pred zadnjimi poplavami so strokovnjaki skupaj s krajevno skupnostjo in občinama Domžale in Kamnik ugotavljali, da je edina mogoča zaščita pred poplavami gradnja nasipa, ki ho reki onemogočil, da se v primeru visokih voda razlije (In bližnjih hiš v Nožicah. do konca letošnjega leta. V omenjeno traso bo vgrajena tudi kanalizacija ter zamenjane vodovodne cevi. Ob tem povejmo, da za VII. ulico na Homcu prihajajo na vrsto krajše ulice in ceste v Nožicah ter ureditev Vaške poti. Za večjo prometno varnost pa bo poskrbel tudi novi semafor v osrednjem križišču na Homcu Bolkova ceste - republiška cesta, saj jc projekt se-maforizacijc v končni lazi, semafor pa bo postavljen v prvi polovici naslednjega leta. 830 metrov dolg nasip Jeseni jc bil pripravljen projekt, naročilo ga jc Ministrstvo za varstvo okolja Izpostava Ljubljana, ki jc v republiškem proračunu zagotovilo tudi 35 mio SIT, kolikor jc stala gradnja X30 metrov dolgega in nekaj več kol meter, včasih celo meter in pol, visokega nasipa ob Kamniški Bistrici. Kot najugodnejši izvajalec je bil izbran Hidrotehnik, ki je sredi septembra dokončal nasip, d Alojz Rogina, picdsednik kia|cvnc skupnosti Ilomec-No-ž.icc, pa sc ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k gradnji nasipa, šc posebej obema občinama ter sosednji Krajevni skupnosti Smarca in ing. Sckavčniku. predsedniku svela, saj je nasip sad uspešnega SO Igrišče ob Šoli delovanja med obema KS. Se posebej hvala ing Sckavčniku. Hvala tudi g Bojanu Mlakarju, načelniku oddelka za okolic m prosim Občine Kamnik. Projekt ureditve Homškega hriba Kratka vožnja po tej krajevni skupnosti jc pokazala, da tod živijo skrbni ljudje, ki lepo urejajo okolice svojih hiš. Asfaltiranje večine ulic je pomenilo tudi celostno urejanje posameznih delov KS. Tako prav sedaj arhitekt g. Feliks Hribcrnik zaključuje projekt urejanja domskega hriba, v okviru katerega bodo dokončali ureditev okolice mrliške vežice, uredili bodo cesto do cerkve, zgrajena pa bo tudi peš pot do Nožic. ki bo na željo krajanov le peš pot. Za večjo prometno varnost G. Alojz Rogina, predsednik Sveta KS Homec-Nozice,: iskrena hvala vsem, ki so pomagali, da je obrambni zid urejen. Pred kratkim je bila podpisana pogodba za gradnjo 200m dolgega pločnika na VII. ulici na Homcu. Pločnik jc nujno potreben za zagotovitev več-ic varnosti pescev. saj po njem vsakodnevno bodi v bližnjo Osnovno šolo Pre-serje pri Radomljah veliko število otrok. Kot najugodnejši izvajalce jc bil na javnem razpisu izbran lavaco in g. Rogina upa. da bo investicija zaključena Igrišče oz. bolje rečeno, večnamenska ploščad pri nekdanji osnovni soli. bo urejeno v kratkem, saj so že zagotovili finančna sredstva, čakajo pa zadnje »papirje«. V skladu s finančnimi možnostmi pa so opravili tudi vzdrževalna dela na stavbi nckadnjc osnovne tole To jc kratko poročilo o trenutnem dogajanju v KS Homec-Nožicc G. Alojz Rogina ga jc zaključil z zahvalo vsem krajanom in krajankam, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je to območje vsak dan lepše. Pa Se na nekaj ne smemo pozabiti. Leto 2000 bo za Homec in Nožice praznično, saj bo minilo 100 let od rojstva velikega opernega pevca Jožeta Gostiča. Naš komenti »Tako se dela« Zbori krajanov so bili včasih v naših krajevnih skupnostih pogosti. Na njih so se ljudje zbirali vsaj dvakrat v letu, da so pregleali, kako uresničujejo sprejete programe, potrditi pa je bilo potrebno tudi finančni načrt za posamezno leto oz. njegovo realizacijo. Kakšen dodaten zbor pa je včasih »zahtevala« tudi nekdanja občina, saj je bilo treba pridobiti mnenja o pomembnejših dokumentih, ki so jih sprejemale tedanje skupščine. Danes so zbori občanov redkost. Če se v manjših KS ob pomembnejših investicijah vodstva že potrudijo, da skličejo krajane in krajankc, je v večjih naseljih zbor krajanov že prava redkost. Pred kratkim so zbor krajanov sklicali v Krajevni skupnosti Radomlje. O njegovi vsebini pišemo drugje, v tem prispevku bi radi le pohvalili vodstvo za organizacijo in izvedbo zbora, saj resnično zasluzi najvišjo oceno. V pripravah nanj »O namreč izdali RADO MFIJSKO OGLI DALO. sicer glasilo Turističnega društva Radomlje, in v njem poleg vabila podrobno predstavili teme, o katerih naj b zboru krajanov. Potrudili so se in vec inoznin zadev in tak nora, da so društvih in pogovarjali očali na ic le to. c in predstavil po L-šttev posameznih > omogoči) kraja-»e že doma ali v drugih skupinah o posameznem problemu in njegovi rešitvi in na zboru posredovali svoje argumente za to ali drugo rešitev. Še več: v glasilu so pml-stavili poglede posameznih društev, posameznikov, strokovnjakov, ne nazadnje jim je svoje mnenje posredovala tudi Županja Cveta Zalokar Oražem In če smo, skupaj z mano, pričakovali buren, morda celo »hud« zbor, smo bili vsi skupaj presenečeni. Zelo spodbudno rom lahko v preddverju ogledali možne rešitve tem, o katerih je tekla beseda, ni vseeno Nastop predsednice Sveta KS Radomlje, ge. Udije Ambrož-Marčun, je pozival k strpnos ti, k sodelovanju, »saj samo to prinaša Radomlje, kakršne želimo.« Delovni predsednik, g Igor Kuzmič, tudi predsednik Turističnega društva Radomlje, in g. Sandi Jerman sta s s svo jo umrijenostjo in dobrim poznavanjem vse problematike vodila zbor občanov tako. kot si je bilo le mogoče želeti. K temu pa so prispevali tudi diapozitivi z nazornimi rešitvami, ki so bili v veliko pomoč udeležencem zbora pri odločanju ter prisotnost vseh. ki so jih za predstavitev posameznih odl<> čitev potrebovali. Pa še na nekaj bi rada opozorila: kljub različnim predlo goffl so bili vsi razpravljata, ki di županja, ki bo v KS Radomlje zanesljivo še prišla. Pa ne Ic zaradi šopka ob začetku zbora krajanov, temveč zaradi tirni odločitvami potrdili njene besede: da bo za vse projekte potrebno veliko dela. zlasti pa sodelovanja, dogovarjanja, strpnosti in dobre volje ter njeno prepričanje, da bodo pri tem Radomljam in Ratlomljanke laku kot vedno doslej, zavzelo in radi sodelovali. Odlično pripravljen in izveden zbor krajanov je zanesljivo prvi korak na poti v lepšo in komunalno bolj urejeno Krajevno skupnnost Radomlje, ki bo v naslednjih letih ena tistih, v kateri se bo v prihodnjih dveh letih največ dogajalo. VERA VOJSKA IZ DELA NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Dom domžalskih otrok na otoku Krku Na Krku se je veselilo več kot 800 otrok Dom domžalskih otrok na otoku Krku je bil zaseden vse letošnje poletje od 31. maja do 11. septembra 1999. V tem času je v njem bivalo 831 otrok in njihovih spremljevalcev, ki so tu letovali ali bili v šoli v naravi. Tako so na Krku letovali malčki iz VVZ Domžale, Mengeš, Trzin, Vir, Urša in Jelka, učenci OŠ Venclja Perka, Mengeš, Trzin in Bovec, največ otrok je na Krk pripeljala zveza prijateljev mladine Domžale, 84 otrok in staršev pa je letovalo v okviru Društva rejniških družin. Pred začetkom sezone jc bila popravljena streha, zamenjani neprimerni WC, očiščen in usposobljen je bil kotel za toplo vodo. popravljene so bile vodne prepreke in del asfaltne površine, kar je povzročalo ob neurjih zlivanje vode na dvorišče in v zgradbo, sanirali in pobelili pa so stene in strope. Vse dejavnosti med počitnicami so bile prilagojene starosti in željam otrok, program animacije pa je temeljil predvsem na športnih dejavnostih, ki so se prilagajale tudi vremenu. Otrokom in spremljevalcem je bila nudena vsa oskrba v obsegu in ceni dogovorjenih s pogodbami, zagotovljeno je bilo strokovno vodstvo in nadzor. V povprečju je v domu sedem dni letovalo nekaj več kot 70 otrok. Kot ugotavlja Črt Leštan, direktor podjetja lxštan&Lcš-Uui, v svojem poročilu so v treh letih upravljanja ob veliki pomoči Občine Domžale obnovili, popravili in odpravili najnujnejše pomankljivosti in dom uredili za bivanje otrok. Zadnja pridobitev je bila topla voda, vendar bo potrebno na kotlu zaradi trde vode in nevzdrževanja ventilo večje popravilo. Hkrati so ugotovili, da spodnji del prostorov doma zaradi nepravilno izolirane fasade zamaka in povzroča vlago, ki vdira tudi v notranjost sob in povzroča odpadanje ometa in barv. Nujno potrebna so tudi večja popravila nekaterih kuhinjskih strojev, razmišljati pa bi morali tudi o zamenjavi vzmetnic in odej. ki so že precej iztrošenc in včasih zaradi vlage in zamakanj neuporabne. Oo naslednje sezone bi funkcionalnost doma, kije bil letošnje leto zaseden skoraj do konca svojih zmogljivosti, z določenimi posegi lahko še povečali, sezono uporabe podaljšali, program dejavnosti pa obogatili. Tako bi pridobili vsi, predvsem pa otroci, katerim je objekt tudi namenjen. O. u. Letovanje na Krku V letu 1999 je v organizaciji Zveze prijateljev mladine Domžale in izvedbi podjetja Leštan&Leštan letovalo 264 otrok v štirih izmenah po 11 dni. To so bili osnovnošolski otroci iz občin: Domiale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. V domu na Krku so poskrbeli za prijetno, zdravo in predvsem Športno življenje. Na kratkem obisku pri otrocih sem opazila njihovo nenehno dejavnost v raznih oblikah, kot so: kolesarjenje, veslanje, igre v vodi. plavanje do splava in nazaj, surfanjc, vožnja z. »banano«, večerni sprehodi. Vedno se jc nekaj dogajalo in otroci so bili zaposleni od 7.30 do 22.00. Naš namen jc bil, da gre čim več otrok po ugodni ceni na morje, in to tistih otrok, ki drugače tja ne bi Sli. Ta namen jc bil več kot 100% uresničen. Ob vsaki veliki akciji poprosimo tudi za pomoč in vsem bi sc radi tudi javno zahvalili, in sicer: svetovalnim službam osnovnih Sol, centru za socialno delo Domžale, občinam Domžale, Mengeš in Moravče, radiu HIT za brezplačna obvestila in pa Osnovni šoli Domžale za prostor v avli za sestanke, ki so namenjen staršem otrok in pa za parkirišče - odhodi in prihodi otrok na letovanje in z letovanja. LETA 2000 NA SVIDENJE NA KRKU V Pilili IZMENAH! Metrika Haler - predsednica ZPM Domžale Obisk mladinskega centra v Novi Gorici Center za mlade v Domžalah obstaja že dobra tri leta in je prvi, ki je začel pokrivati področje dela z mladimi. Skozi to obdobje jc bilo izvedenih žc celo vrsto programov: od preventivnih do izobraževalnih, študijskih ekskurzij in celoletnih delavnic..., (kaj hi naštevali, čc lahko pridete in si pogledate Center od blizu). Center deluje na področju Domžal in okolice, zadnje čase pa se čedalje bolj dogovarjamo s podobnimi organizacijami o sodelovanju. Tako smo se odzvali povabilu ga. Majde Pcte-jan, ki je vodja Mladinskega centra v Novi Gorici. Skupina animatorjev in sodelavcev sc je odpravila na popoldanski izlet v prestolnico severne Primorske. Mladinski center smo našli v športnem parku, kjer v vseh letnih časih potekajo športne dejavnosti, torej jc tam tudi dobršen del populacije mladih, katerim jc center namenjen. »Dobra lokacija«, jc prva misel, ki nam je šinila v glavo. Po vstopu v avlo nas je lepo sprejela Aljoša. ena od treh zaposlenih animatorjev. Njena zgovornost nam je prišla šc posebno prav, da smo dobili lep vtis in si ustvarili pravo mnenje o njihovem delu in dejavnostih. Njihov center ko mladi zaposlijo z branjem revij ali pa sc okrepčajo iz bližnjega avtomata. Poleg novih računalnikov jim jc donator HIT Nova Gorica opremil tudi avdio-vidco sobo. Prostor, namenjen skupinskim dejavnostim, jc glede na velikost natega prostora zavidanja vreden. V mladinskem centru sla tudi dve pisarnici ter soba, kjer deluje svetlobna služba. Vsem prostorom so dali mladi svoj pečat, saj jc že na prvi pogled čutiti, da jc to kraj, ki jc namenjen samo njim. Mladinski center jc popolnoma odprtega tipa, kar pomeni, da jc odprt ves dan vse dni v tednu, razen sobote in nedelje. Mladi lahko prihajajo in odhajajo, kadar sc jim zahoče, in sc iidejslvujcjo pri dejavnostih, ki potekajo v centru. V šcsl- stran mesečnem obdobju, kolikor center obstaja, si je uspel pridobiti pozna nosi med mladimi ter med nekaterimi zbuditi zanimanje, da so postali redni obiskovalci. Programsko je center podoben našemu, saj v njem prirejajo podobne delavnice, izobraževanja in sc nenazadnje srečujejo s podobnimi problemi kol mi. Druži nas tudi isti moto: pritegniti mlade z. ulice in ixl barskih šan-kov ter jim predstaviti lepši smisel življenja, kot jc brezdelno postopanje po ulicah... Vsak od animatorjev natega centra jc v novogoriškem Mladinskem centru našel nekaj novega in nekaj, nad čemer jc bil navdušen. Tako smo sc domenili za nadaljnje sodelovanje in povratni obisk šc v tem tisočletju. ROK KOREN ima na razpolago veliko več prostora kot naš, saj imajo kar sedem prostorov. Mladim nudi največje zadovoljstvo računalniška soba s petimi novimi računalniki, povezanimi v svet interneta. Velika avla premore reeeplorski pult, kjer deluje info točka, ter mizice, kjer sc lah- Svetovalnica v centru za mlade Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421 Če se o svojih stiskah ne moreš z nikomer pogovoriti, smo te pri nas pripravljeni poslušati, ti anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore na vprašanja in usmerjati tvojo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo plat. Dobrodosei si vsak dan med &. in 15. uro in v sredo do 16. ure, lahko pa nas pokličeš tudi po tel.: 726-600 ali 715-105. Društvo upokojencev Radomlje Zanimiv in poučen izlet Vsi, ki smo se 23. septembra udeležili društvenega izleta v Rogaško Slatino, Rogatec in naprej po posut clju. smo doživeli mnogo več, kot nam običajno nudi podobna priložnost. Skrivnost je bila v kombinaciji lepega vremena, ki je bilo sicer jesensko kot mi sami, a vendarle tako pomladansko ter v sestavi programa, ki je združeval prijetno s koristnim in zato vsakemu izmed nas zagotavljal del pričakovanega zadovoljstva. Za vse to pa smo se morali potruditi tudi sami. Potrebno je bilo kar nekaj vztrajnosti in dobre volje, da smo sproti premagovali številne sestope in vkrcanja, sprehode in oglede ter nenazadnje svoje osebne potrebe. Običajni dnevni utrip šc ni kazal svoje prave naglice, ko so se ob cesti pred gostiščem Šraj na Hudem pred kulturnim domom ter na avtobusni postaji v središču Radomelj, pred Kriškarjcm v Pre-serjah in naprej na avtobusnem postajališču Nožice, zbirale manjše ali večje grupe čakajočih. Ure budilke, za katere bi zlaka trdili, da so svoje že zdavnaj odslužile, so izvrstno opravile svoje delo. Tega se je zavedala tudi Rozka, ki jc še v copatah pri čakajočih iskala zadnji nasvet za svojo garderobo. Ali pa naša najstarejša udeleženka, ki smo jo prijazno pospremili po številnih stopnicah, da so se zaspane noge laže oživile. Tako smo zlago-ma napolnili avtobus do zadnjega kotička. Skoraj. Kajti en sam sedež je ostal prazen, čakajoč na Janeza, ki se jc tistega jutra predolgo zadržal na poti med Rovami in zbirnim mestom v Radomljah. Sicer pa je bilo v avtobusu kot v čebelnjaku tako, da smo Kamnik, Tuhinjsko dolino in del Savinjske mimogrede pustili za seboj. Pot in kraje proti Ro- Udeleženci izleta med strokovno razlago v muzeju na prostem v Rogatcu gaškJ smo poznali praktično vsi. To največje slovensko zdravilišče je poznano po lepoti in zdravilstvu in mnogi med nami smo tu premagovali svoje bolezenske težave ali se šli le zvedave turiste. Tudi tokrat smo opravili le bežen sprehod med starimi zdraviliškimi poslopji in okolici, urejeni po zgledu angleških klasicističnih parkov. Niti pivnice s pondbo Donata, lenipla in Stvrijc večinoma nismo obiskali. Iz previdnosti. Bilo jc dovolj, da smo občutili in doživeli pomirjevalno okolje zdravilišča ter ob slovesu do duše segajoče zvoke orkestra in gospa Gorjančeva je piscu teh vrstic razne-ženo zaupala, da bi kaj takšnega rada doživela tudi v Radomljah. Naš naslednji cilj je bil ogled steklarne Rogaška. Mislili smo, da bo to le bežen spomin na naše nekdanje službe, na delo, ki smo ga z. veseljem, včasih pa tudi težko opravljali. Pa je ves ogled tovarne, od poučne uvodne razlage, do srečanja s stek-lopihači na odrih poleg žarečih peči, do mamljive ponudbe kristala vseh mogočih fantazijskih oblik, minil nadvse imenitno. Ni ga bilo med nami, da ni odnese! s seboj praktičnega spominka. Nekateri za svoj lastni užitek, drugi za svoje najdražje. Značilni tovarniški zvoki so še vedno odzvanjali v naših ušesih, ko smo ponovno sestopali iz avtobusa novim spoznanjem nasproti. Tokrat smo sc. ustavili pred Muzejem na prostem v Rogatcu. Sledil jc ogled kmetije subpanonskcga tipa, ki jc prevladoval v Posotclju v začetku prejšnjega stoletja. Seveda pa naše pozornosti niso pritegnile Ic zanimive stavbe in njihove pritikline. Spoznali smo tudi življenje naših prednikov, naših korenin. Seveda Ic v strnjenem obsegu, kar nam jc izdajala hiša, v celoti lesena, pa ilovnata tla, črna kuhinja ali skromno pohištvo. Dejstva, ki so jih nekateri med nami šc sami doživeli. Napetost je popustila šele ob ogledu viničarske hiše, kjer jc bilo mogoče dobiti zasluženo okrepčilo. Zažcljen pa je bil tudi glas harmonike io naš Lojze s tem ni prav nič odlašal. A spel jc bila tu ura, ki nam jc tega dne tiktakala hitreje, kot smo si želeli. Bil pa je tudi čas, da poskrbimo za svoje želodce. Pred tem pa smo načrtovali Se eno zamisel. In jo seveda tudi uresničili. Najbolj v zadovoljstvo naših članic, ki so svojo garderobo obogatile s toplim, mehkim in tudi čipkastim perilom. Sclc nato smo sc zares ustavili na gostinskem dvorišču. Kosilo jc resda trajalo kot po protokolu, upočasnjeni ritem strežbe pa smo koristno izkoristili za čestitke našima slavljcnkama, Pavli in Zinki za njun zavidljivi jubilej. tx>jze jc spet raztegnil svojo harmoniko in po prostoru jc zadoncla slavnostna pesem. Kot običajno, s Francko na čelu, smo ji hitro pritegnili vsi. Kot da smo v domači vaški gostilni. Toda bili smo še daleč in treba je bilo misliti na vrnitev. Nekateri med nami so žc občutili domotožje, drugi so kljub oddaljenosti odlašali z odhodom. Zato je sledil dogovor in kmalu smo se s pesmijo na ustih poslovili od Posotelja. RAJKO KVAS Društvo invalidov Domžale Pri prijateljih v Izoli Trdne medsebojne vezi društev invalidov Domžale in Izola omogočajo obema društvoma, da je nihovo delovanje šc uspešnejše, njuni člani pa še bolj zadovoljni. K temu zadovoljstvu največ prispevajo srečanja obeh društev, enkrat v eni, drugič v drugi občini. Letos so bili člani domžalskega društva prvo soboto v septembru gostje Društva invalidov Izola. Ti so jih popeljali v Strunjan na ogled obnovljenega hotela, nato pa sojini pripravili prijetno družabno srečanje. Posebej so se srečali tudi člani vodstev obeh društev (na fotografiji) in se dogovorili, da bo sodelovanje v letu 2000 enako ali Se boljše. Ljudje s sladkorno boleznijo Pri osvežujočih Orglicah in na Golici Vsak človek ima pred seboj svoj vrh, svojo življenjsko goro. Nekdo hodi na ta vrh zložno, drugi pleza, tretji hiti in ovinkari. Vsi ljudje ne pridejo na vrh zlahka, mnogi sploh nikoli, čeprav hoja v gore in na planine nudi gorniku neizmerne lepote in razsežnosti. Na zadnjem sestanku domžalskega društva v mesecu juniju smo sc člani izvršnega odbora strinjali, da »scslaiikiijemo« tudi preko poletja, in to malo drugače. Na prvi sončni torek v avgustu smo se zbrali na parkirišču spodnje gon-dolske postaje za Veliko planino. Peš, planinsko opremljeni smo odšli po cesti proti planinskemu domu v Kamniški Bistrici. Po prečkanju kamnitega mostu smo se po lepi senčni dolini Kamniške Bele vzpenjali do slapa Orglice. Prijetno je bilo klepetati, videti in poslušati kar veliko skupino planincev diabetikov, naših sorodnikov in zunanjih sodelavcev društva. v gosteh smo imeli tudi dva slad krona bolnika iz Društva diabetikov Skolja lxika. Dobro razpoloženi smo si ogledovali našo pot, kamnito strugo potoka, prelepi gozd in vrhove Kamniških Alp. Hodili smo počasi in uživali v bogastvu narave. v svojo kar bogato gorniško izkustvo sem preselila Balzacovo misel: LJUBEZEN do naravi: ji: EDINA, ki NE VARA človeškega PRIČAKOVANJA. TU ni RAZOČARANJA. Po dveh urah hoje smo prišli do našega cilja - slapa Orglice, malo prcz.no-jeni, malo lačni in ravno prav utrujeni, Nekateri bolj vzdržljivi smo se povze-peli po mokrih, splozkili skalah prav do jezerca pod slapom, ki lokral ni bil tako mogočen, ker žc nekaj dni ni bilo padavin. Tudi slap ni bil bobneč in peneč, zato pa nas jc njegov hladen sprejem spomnil, da smo v osrčju naših lepih slovenskih gora. Videla sem našo Mirjam pri bližnjih sedemdesetih, kako so njene oči kar žarele od zadovoljstva. Tudi mnogo mlajša Nataša ni bila ravnodušna, četudi ima pod nogami in v srcu že veliko zahtevnih gorskih tur. Kratek počitek in malica in veseli kot otroci smo sc morali vrniti v dolino. Moj mali, hitri in preprosti merilec krvnega sladkorja ELITE 2000 \t pokazal odličen rezultat in brez skrbi sem se z. našo planinsko družbo vračala h Kraljevemu hribu, kjer smo imeli kosilo. v soboto, 21. avgusta, smo Sli na pohod na Golico. Povabilo nas jc Društvo diabetikov Jesenice. Gorenjci: Jeseničani, Domžalčani, I ržičani, Kranjčani in Škol-jcločani smo se zbrali pred Akronijcin na Koioški Beli, z neba pa je lilo kot iz skala. Vožnjo smo nadaljevali preko Javoiniškega rovla do Kiiževeev. Pohod od Pustega rovta do koče pod Golico je v težkih oblakih brez vode z neba, preko prelepih gozdov potekal v klepetu z mnogimi novimi in prijaznimi obrazi, zato jc hitro minil. Z nami oziroma na očkovem hrbtu jc prišel v kočo tudi petnajstmesečni Vid. Vidova mama - diabetičarka kar ni mogla potešiti Vidove radovednosti in živahnosti. Presenečena jc bila povabila gospa Mili s podjetja Zaloket & Zaloker, zato jo tudi slabo vreme ni zadržalo doma. Tudi pohodniki smo jo bili veseli, ker jc prijetna sogovornica in edno pripravljena pomagati. Zal na vrh zaradi ponavljajočih sc močnih padavin in vetra nismo šli. Na povratku smo sc ustavili v planinskem domu na Pristavi, kjer so nam postregli z enolončnico. Gospa Sonja z jesenskega društva jc budno skrbela za naše dobro počutje in hojo, na začetku in na koncu poti - na Pristavi pa nas je šc obdarila. Prijetnih presenečenj kar ni bilo konca, zato sc nikomur ni mudilo domov. Trž.ičani so nam predstavili tudi nov, ličen, pozlačen SOS obesek z verižico. Omenjenega okraska žc zelo dolgo časa ne dobimo v prodaji, namenjen in nujno potreben jc najhuje prizadetim bolnikom - diabetikom s pogostimi hi: poglikcmijami - nezavestmi. Človek z omenjenim obeskom okoli vratu, ki leži na cesti ali na postaji ali v trgovini ali v cerkvi, OPOZARJA, da ležeči ni alkoholik ampak, da potrebuje 11111 < > pomOt zdravih ljudi. Vsak trenutek dneva ima svoj čar, vsak čas imajo gore svojo podobo. / vi hov, pa tudi s slapov se vse slvaii, skrbi in bolezni vidijo majhne in malenkostne. Anica Kvas stran «7 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Prvi dan v vrtcu Mlinček (Nadaljevanji's I. strani) Županja jc v pismu, ki so ga starši sprejetih otrok dobili v prvih dneh oktobra, ko jc bilo ogorčenje zaradi zaprtega vrteti največje, zapisala: »Občina Domžale se je vseskozi aktivno vključevala v reševanje zapletene problematike, saj jc bil ogrožen njen interes, predvsem pa smo se zavedali težav staršev, ki čakajo na sprejem otrok v omenjeni vrtec« Predstavila jc aktivnosti občine za to, da bi bil MLINČEK čimprej odprt in posebej poudarila, da jc izdaja uporabnega dovoljenja za celoten objekt pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za vrtec, saj vrtec nc sme in ne more biti odprt brez uporabnega dovoljenja, saj bi v primeru kakršne koli nesreče ali poškodbe nosila Občina Domžale celotno odgovornost. Ob koncu pisma se je staršem iskreno opravičila za vse tc- Prvi dan so veliko otrok v vrtec pospremili njihovi starši. zave, ki so jih prizadele in jim zagotovila, da bo po svojih močeh (tako kol doslej) storila vse, da bi do odprtja vrtca prišli čimprejc. Medlem so se aktivnosti stopnjevale in Razvojni zavod je 5. oktobra dobil uporabno dovoljenje. Javni vzgojnovarstveni zavod »Vrtec Domžale« pa je še isti dan vsem staršem dostavil vabilo za roditeljski sestanek, ki je bil naslednji dan. Tako jc na veliko veselje vseh 7. oktobra 1999 ob 6. uri vrtec MLINČEK v Radomlja odprl svo- Najbrž ne veste, da se tile malčki igrajo semafor in da že vsi vedo: ko je rdeča, je stop! ja vrata v tri velike in svetle ig-rttlnice, kjer so jih žc čakale številne igrače ter veliko vzgojnih pripomočkov. Do igralnic, vsaka ima svoje otrokom primerne sanitarije, so prišli skozi veliko »prvo« sobo, kjer je otroke in njihove starše, ki so prvi dan pospremili svoje malčke v njihov »drugi« dom, pričakalo z njihovim imenom in priimkom označeno mesto, kjer bodo v prihodnje puščali svojo garderobo. Vse je pripravljeno tudi za kuhinjo, ob vrtcu, ki sprejme tri skupine otrok: od 3. do 4. leta, od 4. do 5. leta ter predšolske otroke, pa jc urejeno tudi prijetno zunanje igrišče s številnimi igrali. Kot je povedala gospa Milena Peterka, ravnateljica Vrtca Domžale, so prvi dan otroci lepo sprejeli nov vrtec, čeprav se jc tu in tam potočila tudi kakšna sol žica. Prvi dan jc vrtec obiskala tudi županja ( veta Zalokar Oražem, ki je' osebje pohvalila za opravljeno delo, saj jc to omogočilo, da so otroci takoj po pridobitvi vseh dovoljenj lahko prišli v vrtec. Ob koncu zapišimo še, da jc Občina Domžale v proračunu za vrtec zagotovila približno 100 mio SIT, oprema pa je stala 16,5 mio SIT. Vsem, ki bodo obiskovali novi vrtec MLINČEK, želimo v njem veliko igrivih in prijetnih uric. V. VOJSKA Kakšno je stanje v WZ občine Domžale Vrtci v občini Domžale so visoko strokovno opremljeni, več kot polovica vzgojiteljic ima končano višjo šolo, nekaj jih še študira oh delu na visoki šoli, vse vzgojiteljice pa si znanje dopolnjujejo na študijskih skupinah, predavanjih, tečajih in seminarjih. Vseskozi pa je poskrbljeno tudi za strokovno izobraževanje pomočnic vzgojiteljic, saj se le tako lahko izboljša kvaliteta dela. V VVZ poteka delo v skupinah v prijaznem, prijetnem, sproščenem okolju. Zaradi tega se marsikdo od nas staršev odloči, da svojega najmlajšega vključi v organizirano varstvo, kjer vidi določeno prednost, saj je vsak otrok socialno bitje. Od rojstva dalje potrebuje otroke, odrasle, druge ljudi okoli sebe. Vendar pa vsem otrokom kljub vsemu ni omogočen vstop v vrtec oziroma se pojavlja bojazen staršev, da otrok ne bo sprejet v zavod. Zato se odločijo, da svojega otroka vpišejo v vse tri zavode, torej vrtec Urša, VVZ Domžale in vrtec Karitas. Zaradi tega pride do podvojenosti oziroma potrojenos-ti prošenj. Iz teh razlogov sem se tudi odločila, da dobim od odgovornih oseb podatke oziroma stanje nerešenih prošenj za sprejem v zavode v letu 1999/2000. Analiza je pokazala, da ni dejansko odklonjenih tolikšno število otrok, kot je vloženih prošenj in prostih mest. V občini Domžale vsako leto sprejmejo na novo približno 200 otrok. Pomemben je tudi podatek, da ima Občina Lukovi- ca skupaj v vseh treh zavodih na razpolago 70 prostih mest. Takšen dogovor velja do zgraditve novega vrtca v Lukovici. Po pregledu podvojenosti oziroma potrojenosti prošenj, ki so ga izvedli predstavniki vseh treh zavodov, ugotavljamo, da je približno 1/3 prošenj podvojenih oz. potrojenih. Tako ocenjujemo, da je trenutno število čakajočih otrok za vstop v vrtec v Občini Domžale le še 100. Glede na to. da se bodo približno v dveh letih odprle nove moz nosti - Vrtec Dragomelj. Vrtec Karitas Rova in seveda nov vrtec v Lukovici, ugotavljamo, da bodo vse zadeve glede čakajočih otrok rešene. Z uvedbo obvezne devetletke leta 2003 pa se bodo po predvidevanjih odgovornih pojavila celo prosta mesta za približno 200 otrok. To pomeni, da VVZ v Domžalah zadovoljivo pokrivajo potrebe po varstvu predšolskih ot rok. SAŠA KOS V vrtec čist, iz vrtca pa umazan Kolikor otrok jc poleti zapustilo vrtčcvskc igralnice in se preselilo za šolske klopi, toliko novincev jc prišlo letošnji september k že vključenim vrstnikom v vrtec. Najbrž so novinci žc prebrodili prve najtežje krizne dneve ločenosti od mamice in očija in sc počasi vključujejo v veselo igro in raziskovanje. Pri tem težko pomislijo še na tisto zjutraj izrečeno željo staršev: »Prosim te, glej da se ne boš umazal!« Velika igrišča, ki jih imajo vrtci, ki se združujejo v zavodu Vrtec Domžale, dajejo otrokom možnost sproščene igre na igralih in predvsem privlačnih peskovni-kih. obenem pa prinašajo tudi »nevarnosti«, da se umažejo. Da ne bo nepotrebne slabe volje, staršem svetujemo, naj imajo pod očmi predvsem otrokovo igro in ne promenadni sprehod. Seveda s tem želimo povedati, da nc dovoljujemo neomejenega »valjanja p<> blatu«, pač pa tolikšno mero sproščenosti, ki otrokom dovoljuje, da sc lahko kdaj tudi malce umažejo. Sicer pa imamo v vrtcu običajne in tudi svečane dneve. Kadar ima kdo od otrok rojstni dan, pride v vrtec v svečanejši obleki. Prav tako spodbujamo otroke, da sc malce »lepše oblečejo tudi takrat, kadar gremo v gledališče itd. Če bi v vrtcu uprizorili modno revijo, bi potekala nekako takole: Pozdravljeni! Predstavljamo vam nekaj krasnih oblačil; obuval in pokrival, ki omogočajo našim malčkom sproščeno igro, oblačil, ki jim ne jemljejo volje za raziskovanje ter oblačil, ki jih varujejo tudi pred vlago in premočnim soncem. Na modno stezo prihajajo Špela, Ncjc in Blaž. Oblečeni SO v hlače raznovrstnih materialov v obliki trenirk, kavboj k in ostalih hlač. Takoj lahko opazile, da jc povsem nepomembna blagovna znamka in izvor države izdeloval-ke. Iz vseh modelov v največji meri izstopa praktičnost in možnost zelo pogostega pranja. Simpatični trojici otrok sledi skupinica, ki predstavlja oblačila od pasu navzgor. Tudi pri teh oblačilih lahko opazite pisano paleto barv in oblik delov trenirk, puloverjev, majic s kratkimi in dolgimi rokavi - seveda mlvisno od vremenskih razmer. Po plasteh so manekeni oblečeni tako, da imajo vedno možnost sleči pretopio plast. In žc Stopajo na stezo razigrani Tini, Scbastjan in Ana, ki predstavljajo gumijaste skorenjce vseh barv. Škornje so otroci prinesli ob začetku leta v vrtec in jih imajo shranjene kar v vrtcu. Tako sc jim vlage ni potrebno nikoli ustrašiti. Za manekeni v škornjih prihajajo na stezo manekenki Tcja m Eva in maneken Jaka. Oblečeni so v zelo živoharvne pelerine za dež. Pelerine so last vrtca in jih vzgojiteljice vzmaejo s seboj, kadar gredo na daljši sprehod ali izlet in niso povsem prepričani, če jih ne bodo presenetile vodne kapljice. In sedaj poglejte tadva manekena! Tilcn in Andreja, ki imata prav danes rojstni dan, z žarečimi očmi stopala po stezi. Andreja jc za ta poseben dan oblekla oblekico. N;i koncu steze se jc trikrat zavrtela. Tilcn stopa ob njej. Za današnji dan si je nadel metuljčka. Da bi se ta zares dobro videl, dviga glavo zelo vzravnano. Na vrsto prihajajo manckenske čelade. Spet lahko opazimo pisane barve in različne oblike. Vsi modeli so uporabni za kolesarjenje, rolanje, kotalkanje. Pri tem jc potrebno poudariti, da so vsi modeli zares lepi le, čc so na glavi. Preselimo se v zimsko pravljico. Na stezo z malce težjim korakom zaradi snega in ledu prihajajo Nina, lavni in Andraž. Oblečeni so v kombinezone za igro na snegu. Ta ob- lačila otroci prinesejo v vrtec, kadar jim to vzgojiteljice naročijo. Prav tako kol novi so uporabni in lepi tudi starejši modeli, »podedovani« od bratov, sester, znancev. Iz zimske pravljice se vračamo v vroče poletne dni julija in avgusta. V kopalkah sc nam predstavljata Anja in Žiga. Kopalke otroci prinesejo s seboj, kadar se v zelo vročih dneh igrajo s škropljenjem in polivanjem. Predzadnja stopa na stezo skupinica maneke-nov, ki ima v rokah vrečke. V vrečkah so rezervna oblačila za liste »nesrečne« dogodke, ko se je treba preobleči. Za zaključek revije na stezo priplešejo vsi nastopajoči. Na glavah imajo raznovrstne platnene kapez.a zaščito proti soncu. N:i kapah lahko preberemo razna imena firm. Ne tistih, ki označujejo blagovne znamke, na katere se otroci prav nič ne spoznajo, zelo dobro pa starši, pač pa lisic, ki povedo, kje so starši zaposleni, kadar so otroci v vrten. Manekeni ponosno pomaliaio v pozdrav, eden od njih pa prav tU hitro pripomni: »Veš. tole kapo mi je pa oči prinesel iz tiste tovarne, kjer dela.« Iz obiska modne revije se vrnimo k razmišljanju o tisti zjutraj izrečeni želji staršev: »Pa glej,. da se ne boš umazal« ali pa celo včasih: »Niti slučajno ne smeš na peskovnik«. Predvsem v zadnjem obdobju se v vrtcu sprašujemo, do katere mere lahko upoštevamo želje staršev, s tem da upoštevamo individualnost in posebnost otroka in družine, kje pa naletimo na mejo strokovne avtonomnosti vrtca in upoštevanja koristi otrok. Podoben problem kot so prepovedi igre v peskovniku, se v zadnjem obdobju od staršev postavljajo »mejne zahteve« v zvezi s prehrano. Pri tem ne mislimo posebnih potreb, ki jih imajo otroci s celiakijo. Tem otrokom namreč že nekaj časa omogočamo dietno prehrano. V mislih imamo starše ortodoksne vegetarijance, ki za svoje celo šele enoletne otroke zahtevajo popolno vegetarijansko hrano. O tem pa kdaj drugič. Starši, ki imajo zelo specifične želje, kot so neželena igra na igrišču ali pa stroga vegetarijanska prehrana, bi najbrž morali otroka vpisati v vrtce, ki ponujajo tovrstne programe. Vrtec z možnostjo vegetarijanske prehrane je v Ljubljani. Morda pa bi se kje našel tudi vrtec brez igrišča. MIJA JERMAN Predšolske otroke, ki niso vključeni v vrtce, vabimo, da se vključijo v programe, ki jih vrtec Domžale organizira v svojih enotah v Radomljah, na Viru, Količevem, Rodici, Ihanu, Trzinu in Domžalah v enoti Savska OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 PROGRAMI KRAJ IZVAJANJA KONTAKTNA OSKKA II LEION Cicihanovc urice vrtec Cicidom Količcvo Habjan Lea 72I-69I vrtec Palček Vir Gabor Natalija 722-870 vrtec Janko Ihan Flerin Tatjana 714-891 vrtec Kekec Radomlje Kališek Darja 7H-843 gasilski dom Homec Bernik-Zor Olga 730-220 vrtec Zabiča l rzin Pančur Vanja 721-530 vrtec Savska Domžale Orehov Nena 722-420 Delavnica in tečaji • S pesmijo in kitaro v svet vrtec Ostržek Rodica Osolin Marjeta 711-843 • Likovna delavnica vrtec Žabica Trzin lorkiit Joži 721-530 • Vesela lola kotalkanja vrtec Palček Vir Pirman Jana 722-870 in rolanja vrtec ("ieidom Količcvo Mav Marjeta 721-691 • Plavalni tečaji v v vseh enotah Vrtca Domžale vodje posameznih enot olimpijskem bazenu Kranj Otroci sc lahko pridružijo Vrtca Domžale • Tečaji angleščine skupinam, ki sc oblikujejo iz dopoldanskih oddelkov • Plesni tečaji vrtec Ostržek Rodica • Lastovka - program za potencialno nadarjene otroke Jerina Marija 711-843 ni w Kdaj bodo predšolski otroci stopili v vrtec Mlinček? Otroci te vet kot leto dni Čakajo, da bodo prestopili prag novega vrtca v Radomljah. Kdaj bo ta presrečni datum, se sprašujemo starši, otroci, vzgojiteljice in se marsikdo... Otroci z vzgojiteljicami le skoraj dve leti spremljamo gradnjo novega poslopja »Malin* in seveda tudi gradnjo vrtca. Ko smo Izvedeli, da bodo otroci, ki te dolgo časa Čakajo na vrtec dobili varstvo, smo se tudi v vrtcu »Domtalen skupaj z ga. Mileno Peterka odloČili, da se bomo poCasi, poCasi,.... zaceli pripravljati na vse...! Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic Iz vrtcu »Domžale* so pomagale pri pripravljanju dekoracij. Izdelkov, slik... Takrat je bil mesec NOVEMBER LETA 199H. Otroci, starši, in vzgojiteljice smo bili pripravljeni, da prestopimo prag novega vrtca. PriSelJe mesec MARIC LETA 1999 ali pa APRIL ne vemo vet... Vseeno smo pričeli kupovati Igrače, igrala za igrLSte, kuhinjsku osnovna sredstva, potrošni material, ... pa smo Jih (ko smo Jih dobili) spravljali v različne shrambe, skladišča, delavnice,... V lem t usu smo tudi pošiljali dopise: organizacijam, likovnim umetnikom, foto-grafom, drutinam, samostojnim podjetnikom,... Vsi so pomagali in se naSegu projekta: »maia oa-imija IN kvuvrna dediščina* aktivno udeležili (vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, in vsem tistim, ki nam Se bodo -hvala) Počitnice so minile, prišel je mesec SLPIEMHERLETA im-pa vendar naši otroci Se vedno niso prestopili praga novega vrtca »MUNCEK* KROŽENJE JE VEČNOST -AMPAK V TEM SMISLU, DA NE PRI/ADENEMO NAŠIH MALČKOV. p. s.: Čakamo in dočakali homo. nas vrtec ho IBP in enkrat homo ii Dl Ml »najmiajsi« uživali v sproščeni igri! Otroci iz vrtca »MLINČEK« in NEU HROVAT Z gozdarji po gozni učni poti Sumberka V 4. razredu se pri spoznavanju narave veliko pogovarjamo o gozdu in življenju v njem. Za uvodno uro spoznavanja gozda smo učiteljice zaprosile Zavod za gozdove v Domžalah, naj nam omogoči ogled Gozdne učne poti Sumberka s pomočjo gozdarjev. Prijazno so odgovorili na našo prošnjo in dne 22. 9. 1999 smo se učenci in učiteljice OS Venclja Perka zbrali pod Šumberkom, kjer so se nam pridružili trije gozdarji Janez Miha in Bogdan. V uvodu so nam predstavili skico gozdne učne poti. njen obseg in značilnosti. Po uvodnem delu smo sc odpravili na m no pot. Vsak oddelek jc spremljal gozdar in nam po poti pokazal in povedal vrsto zanimivosti. Seznanili smo se z dievesnimi vrstami, rastjo dreves, prerezom gozdnih tal, s škodljivci v gozdu in o odnosu ljudi do gozdnih rastlin in živali Mnogi Domžalčani nc vedo, da raste na Stimbcrku iglavec z imenom DUGI AZIJA. Prinesli so |o iz Severne Amerike Podobna jc smreki in jelki, vendar ima sivo gladko lubje, ploščate in sabljaste iglice in Z vonjem po limoni. V Evropo jo je prinesel angleški botanik Douglas. Učenci so z zanimanjem sledili gozdarjem in proti koncu poti Ze kar zanesljivo prepoznavali razne drevesne vrste ter njihove plodove. Zahvaljujemo se gozdarjem za sodelovanje in predvsem za njihovo prijazno delo z učenci. ■.DOftKČ 03 PREDSTAVLJAMO stran IO g. Stane Cencelj Medijska osebnost za novo tisočletje Ali je res, da ste najbolj znani po izdelovanju biljardnih miz? Nič već. Je pa res, da sem se pred leti ukvarjal z izdelovanjem teh. Danes pa, zaL nimam Časa niti za igranje biljarda. Kdaj se je rodila zamisel o radiu HIT? Ravno v tistih časih, ko sem cele dneve preživel v mizarski delavnici. Poslušal sem različne radijske programe in nekega dne sem se zaloti, da razmišljam o tem, kako bi jaz speljal tak program ki bi me zadovoljil. In potem se je zgodilo. Kdaj je radio HIT začel oddajati? Kako so oddaje potekale do danes, kakšna je njegova prihodnost? Oddajati smo začeli prvega aprila 1993. kar sploh ni bila prvo-apruska šala, na srečo. O razvoju bi lahko povedal marsikaj bili so padci in vzponi, doživeli smo vesele in manj vesele trenutke, res pa je, da smo radio ljudje in da smo uspeli vse naše pozitivne lastnosti vnesti v program. Vse kaze. da smo na dobri poti. Nedvomno, saj ste oh koncu meseca septembra prejeli prestižno priznanje za »MEDIJSKO OSEBNOST SLOVENIJE ZA TRETJE: TISOČLETJE«, ki ga je podelil Institut za raziskovanje medijev MEDIANA. Dovolite, da vam ob tem dosežku iskreno čestitam tudi v imenu naših bralcev. Hvala. Govorila sva šc o prihodnosti radia., kaj pa če bi o prihodnosti govorila, ko bo že preteklost? Velja, kaj pa menite o drugih, IIlT-u podobnih medijih? O konkurenci nič slabega, če je zdrava, seveda Ste zelo znani v naši občini. Vam to ustreza? Dokler me ne bo oviralo v življenju, mi ustreza Katere svoje lastnosti najbolj cenite? Težko govorim o sebi, vem pa. kaj je drugim na meni vSeč: da sem optimističen, dovzeten za dobre zamisli in spremembe, da sem skoraj tak. kot sem. Kaj pa vi najbolj cenite pri ljudeh, s katerimi živite in delate? Da mi pustijo živeli, kot si želim, da so ustvarjalni, pozitivni, kreativni. kakšna je vaša naloga na radiu HIT? Sem prvi med enakimi. Zakaj ljudje radi poslušajo radio HIT? Ja, to morate vprašati pa kar nje. Jaz kot poslušalec najbolj uživam v dobri glasbi, spontanosti svojih sodelavcev, prisrčnosti. Včasih me kaj razjezi, a vse uredimo. Katera oddaja vam je najbolj všeč in zakaj? Vse imam rad. rahlo pa izstopa sobotna Hitova odprta linija. Verjetno zato, ker imajo tudi poslušalci možnost, da povedo, kaj jim je vScč in kaj ne. Ali kdaj obžalujete, da ste ustvarili radio HIT? Ha, ha! To je tako. kol če bi vprašali nekoga, ki jc zadel glavni dobitek, če mu je žal, da jc kupil srečko. Nikoli mi ni bilo niti za trenutek žal. Kakšna bo vloga radia HIT v 21. stoletju? Pustimo se presenetiti, velja? Česa si najbolj želite ob prehodu v novo tisočletje? Res imam eno željo, a vam jene zaupam Pravijo, da sc ti želja ne izpolni, čc jo poveš naglas. SAŠA KOS Evropski pevski zbor Kot že nekaj let zaporedoma je bil tudi letos ustanovljen Evropski pevski zbor. Avdicijo je uspešno opravilo tudi sedem ljubiteljev petja iz Slovenije: Scoastjan, Tomaž, Sebastjan, Ksenija. Nadja, Polona in Jana, ki smo se srečanja z veseljem udeležili. Pričetck je bil 13. 7. 1999 v Nemčiji v majhnem mestecu Trossingen na glasbeni akademiji. Prvi večer jc bil spoznavni večer, na katerem se je vsak predstavil. Bilo nas je 41 pevcev iz 18 evropskih držav. Zc drugi dan smo zaceli s trdim delom. Vsak je dobil 20 novih pesmi, ki so jih peli v osmih različnih jezikih in pričeli smo z vajami. Imeli smo po osem ur vaj na dan, pred koncerti pa še kakšno urico več. Dirigiral nam je znani švedski dirigent Fred Sjoberg, ki je v svoje delo vložil neverjetno energijo. Vsak posameznik se je en teden vsak dan udeleževal po 15 minut solo vaj. Prvih nekaj dni je bilo kar naporno, preden smo se navadili tega tempa. Pa vendar smo spodbujali en drugega in le s tem nam je uspelo pripraviti program, kot je moral biti. Ob večerih je bilo vedno zabavno. Igrali smo razne igre in priredili družabni večer, na katerem so posamezniki ali skupine pokazali kakšen skeč, zapeli kakšno pesem ali kaj smešnega povedali. Osnovni jezik je bil angleščina. Naša slovenska skupina jc zapela nftTodno pesem: Dajte, dajte (3. istrska pesem). Seveda tudi brez plesa ni Slo. Dekleta iz Romunije so prinesle s seboj kaseto z narodno glasbo, na katero smo morali plesati romunsko kolo. Bilo je naporno. Peljali so nas tudi na izlet do Švice, kjer je bilo zelo zabavno na ladjici, s ka- tero smo sc vozili okoli, in cn dan smo odšli na kopanje v bližnji bazen. 21.7. 1999 smo imeli prvi manjši nastop - generalko, v akademiji T ros-singen, za manjši krog poslušalcev. Naslednji dan se je pričela turneja koncertov. Prvi koncert 22.7. 1999 jc bil v Binznu v Nemčiji. Peli smo v dvorani, napolnjeni s približno 400 poslušalci Naslednji koncerti so bili: 24, 7. 1999 v Baslu - Švica, 25. 7. 1999 v Rosheimu - Erancija in zadnji koncert 26. 7. 1999 v Marktoberdorfu v Nemčiji. Vsi koncerti so bili zelo obiskani. Koncerta v Baslu in Rosheimu sta bila v cerkvi in sta bila najboljša, saj so jih tudi snemali. Vendar vsega lepega jc enkrat konec in tudi naša turneja se je počasi končevala. Najtežji jc bil zadnji koncert, kajti vedeli smo, da je to naše slovo. Spomnim sc samo, da zadnje pesmi večina ni mogla več peti, ker so bile solze močnejše. Na koncu smo vedno peli pesem An Irish blessing, ki govori, naj ti sonce vedno sije, naj ti veter vedno piha v hrbet in naj dež vedno pada na tvojo njivo ter dokler se ne srečamo ponovno, naj tc Bog varuje na svojih dlaneh... Tako smo solzni odšli z. odra in nato jc sledilo neskončno število poljubov in objemov ter želja da se v prihodnosti šc snidemo. Največje presenečenje tega večera jc bila rumena vrtnica za vsakega pevca. Ko smo pričeli peti zadnjo pesem, smo dobili še vsak bombažni robček, ker so organizatorji vedeli, da nam bodo Se prav prišli. Prišlo je novo jutro in z njim smo vsi odšli. Ostali so lepi, topli in nepozabni spomini. In res drži pregovor: GLASBA ZDRUŽUJE IJUDI. Ni pomembna narodnost, vera barva, kajti glasba ne pozna teh razlik in v njej smo vsi enaki. Zahvalila bi se še svojim sponzorjem, ki so mi omogočili to lepo doživetje: Občini Domžale. ZKf) Domžale, ZKO Kamnik in Klimatizaciji Cc- rar JANA LIMONI Dober dan, Andrej Cerar Človek, ki je že 92-krat daroval kri Krvodajalstvo ima v naši državi dolgoletno tradicijo, uspešno pa krvodajalske akcije v naši občini že vrsto desetletij izvaja tudi Območna organizacija Rdčega križa Domžale. Krvodajalci sodijo med najbolj plemenite ljudi, saj s svojo krvjo rešujejo življenja drugih. Gospod Andrej Cerar jc človek, za katerega brez. slehernega pretiravanja lahko zapišemo, da je eden izmed najbolj plemenitih ljudi v naši občini. S svojo krvjo, predvsem krvno plazmo, je pomagal velikemu številu bolnih in poškodovanih ljudi, saj sta nepogrešljivi pri zdravljenju posameznih bolezni, zlasti pa pri hudih poškodbah. Doslej je kri in plazmo daroval že 92-krat. Kljub tako velikemu številu obiskov zavoda za krvodajalstvo se dobro spominja, da je kri prvič daroval pred skoraj tridesetimi leti, ko je služil tedanjo vojsko v Tuzli. »To je tedaj pomenilo predvsem kakšen prost dan,« se spominja 48-letni sogovornik, električar, zaposlen v Količcvo Karton. Podjetju je zvest vse življenje, v njem se jc izučil in po opravljeni vojski v njem začel služiti vsakdanji kruh. Deset let je »dežural«, delal na izmene, danes pa dela v eni izmeni, saj jc mojster elektrodelavnice. Ko se je vrnil iz vojske in zaposlil, se je kot številni drugi začel vsaj enkrat, včasih tudi dvakrat letno udeleževati krvodajalskih akcij, ki jih Se danes organizira Rdeči križ. »Dva avtobusa nas je bilo po navadi,« sc svojih prvih krvodajalskih akcij v podjetju spominja Andrej, ki je kmalu začel darovati krvno plazmo. Krvno plazmo lahko namreč darovalci dajo večkrat v letu, medtem ko kri lahko le dvakrat v posameznem letu Krvodajalstvo je družinska tradicija, saj jc bil tudi njegov oče dolgoletni krvodajalec. Andrej jc tudi v letošnjem letu žc dvakrat daroval kri, večkrat jc ni mogoče, saj jc lahko škodljivo za zdravje. Kol dajalec krvne plazme se spominja, da jc jemanje krvne plazme včasih trajalo po več ur, saj so jemali do pol litra krvi, s centrifugiranjem odvzeli plazmo in nato s transfuzijo preostanek vrnili darovalcu ter postopek ponavljali, dokler niso pridobili pol litra krvne plazme. To je trajalo tudi več kot štiri ure. Danes je postopek modernejši, traja le pol ure, saj darovalcu odvzamejo manjšo količino krvi in jo po zelo kratkem postopku centrifugirano vrnejo darovalcu. »Z dobrim kosilom sc ti tako izgubljena energija povrne,« pravi Andrej, ki bo kri in plazmo daroval, dokler se bo dobro počutil. Po njegovih sledeh gre žena Branka, ki je. kri darovala že 12 krat. V Prcscrjah sla si zgradila prijeten dom. kjer živita s sinovoma. Starejši Simon jc elektrotehnik, zraven psi jc glasbenik s svojim kvintetom SI (mon) CER (ar), ki igra narodnoz.nbavnc melodije in z njimi razveseljuje ljubitelje, med katerimi je tudi moj sogovor- nik. Andrej se je namreč včasih učil in zelo dobro igral harmoniko, ki jo sedaj zaradi poškodbe roke le redko vzame v roke. Drugi sin, Primož obiskuje trgovsko šolo in jc bolj navdušen nad lehno glasbo. Svojo ljubezen do glasbe Andrej uresničuje tudi kot pevec v Moškem pevskem zboru Radomlje, rad pa se spomni tudi aktivnega dela v foto sekciji Fotokino kluba Mavrice, katere podporni član je še danes. Pa Sc eno ljubezen ima moj sogovornik. To jc filatelija. V svojih albumih ima več kot 20.000 znamk. Pravi, da za ta konjiček lahko porabiš toliko denarja, kot ga imaš. Sam nc pretirava. V njegovi zbirki so znamke iz nekdanje Jugoslavije od leta 1960 na prej, ob teh pa tudi FDC - kuverte z znamkami in prvim žigom. Sedaj posebno skrb namenja slovenskim znamkam, čimbolj pa skuša dopolniti tudi serije znamk iz. Avstrije in Nemčije. Prosti čas porabi za domače in prijatelje, pa za poslušanje CD z narodno zabavno glasbo, med katerimi so skoraj vsi najbolj znani slovenski ansambli od Eranca Mi-heliča, Avscnikov, Gašperjev, Alpskega kvinteta. Ansambla Nagelj, Poljanškov in Sc kaj bi sc našlo. Krvodajalcev je danes bistveno manj kot nekoč. Vzroke moj sogovornik vidi v premajhni skrbi za krvodajalce, ki jim včasih ne priznavamo niti najosnovnejših ugodnosti. »Saj krvodajalci ne zahtevamo veliko, le kanček pozornosti,« pravi in skupaj z mano ugotavlja, da ljudje skoraj ne razmišljajo, da s svojo krvjo pomagamo drugim, hkrati pa tudi premalo mislimo na to, da bomo nekoč kri morda potrebovali tudi sami. Eden izmed lepših trenutkov za Andreja, ki je dobil že tudi najvišje priznanje za krvodajalstvo jzc Dntnajnko. cena vstopnic: 400,00 SIT gledališče ponedeljek, 25. oktober 1999, ob 19.30 - za abonma rdi (i in IZVEN torek, 26. oktober 1999. ob 19JO - za abonma kumi ni m i/ven četrtek, 28. oktober 1999, oh 19.30 -za abonma /111 ni In i/vi n Jean Baptiste Poquelin Moliere: SKOPUH komedija gostuje Prešernovo gledališče Kranj Si predstavljate, kaj se zgodi, če se kdo tako noro zaljubi v denar, da mu zmanjka ljubezni do fjudi? Će si predstavljate ali pa tudi ne - po ogledu »skopuha« vani bo popolnoma jasno. Kol v vc-iiiu svojih komedij Mnlicic ludi v .Skopuhu ne prizanaša človeškim slabostim in napakam iim.iv' šeina. nadutost, snobizeni in izumetničenost. ljubosumje, neumnost in seveda skopost so lastnos- ti, ki jih veliki knmediogial predstavi kol »na glavne grehe« človeštva, svojo ostro kritiko pa seveda izpelje skozi smeh. Rezila: Vilo I »liter Igrajo: (.rcg:i ( nsin. Vesna Slapar, tlroš Smii-lej, Mojca Partljič, Janez Škof, Tine Oman, Vesna Jevnikar, Matjaž. Višnar, Pavel Rakovec, Rok Vihar. Robert Kavčič cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500,00 SIT Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA Kulturno društvo (troblje Kulturno druStvo Groblje jc bilo ustanovljeno leta 1993, v njem delujejo mešani pevski zbor, dramska in olroška folklorna skupina. Priredili so več različnih koncertov, dve razstavi in več proslav, dramska skupina pa sc s Partljičevo komedijo predstavlja kot s svojo sedmo uprizoritvijo. Upajo, da bodo Se bolj dejavni, ko bo obnovljen kulturni dom v Grobljah. Organizacija: Kulturno druStvo Groblje petek, 5. november 1999, ob 19.30 - za abonma RUMENI in I/VI N sreda, 10. november 1999, ob 19.30 - za abonma RDEČI in IZVEN sobota, 13. november 1999, ob 19.30 -za abonma ZELENI in IZVEN Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JVUJA dramu, gostuje Slovensko mlutJin.\kt> gledališče Ljubljanu (jospcxlicna Julij.) jc zgodba o strastni ljubezni, o ljube/ni kol predajanju in ljubezni kol izkoriščanju volje do moći. Strindbcrga jc treba brati skozi oči sedanjosti, da bi dobil še neslu-teue konotacije. Prcdslava. ki sc vrača h gleda' liscu gledalca, dclajliraneimi in minimalisiičnc mu, k igri v najzlalitiicjšcm pomenu besede. K psihologiji, ki iz realnega prestopa v imaginarno, k zgodbi o vseh nas. Koprodukcija SMG in Mestnega gledališča iz Celovca. Predstava je navdušila gledališko javnost v Sloveniji, Avstriji. Italiji in na Hrvaškem. Režija: ECduard Milcr Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Pavle Rav-nohrib, Maruša Oblak cena vstopnic: 1.300.00 in 1.500.00 SIT glasba četrtek, 21. oktober 1999,oh 19.30 abonma MODRI in IZVEN COPENHAGEN SINFONIA Orkester Copcnhagen Sinfonia jc potrjeno kakovosten ljubiteljski (neprofesionalni) orkester, ki ga sestavlja 45 glasbenikov. Njegov domicil jc v Kobcnliaviiu. kjei je IikIi vcciii.i nJesJOVCSji javne i-;i nastopanja t Istanovjjen je bil leta 1983 in jc razen na domačih. Ilch vsako drugo leto gostoval t udi po Nemćhj, fužni i rancijl. AlzacUL na Skol skem. v Avstriji in Italiji in na teh gostovanjih praviloma predstavljal evropsko in Se posebej dansko - skandinavsko klasiku 18. in 19. stoletja. Dirigent orkestra vodi tudi študentski zbor »Studcntsangcr-ne«. Vodilni moški pevski zboi na Danskem dirigent: Jorgen Fugjettaek Na sporedu: Du l'ui. Johi.....es Frohlich, l ud wig van Beethoven, danske pesmi za bariton in orkester cena vstopnic: 1.300.00 in 1.500.00 SIT sobota. 2.3. oktober 1999,i .h B uri za l/Vl N Gilles BVRGOS -flavta Vlasta DOLEŽAL RUS - klavir Gilles Burgos. rojen 1957 v Parizu, je najprej študiral matematiko, za glasbo oz. flavto se je odločil kasneje Študiral jc na Conservatoire National Supcricur de Musiguc de Pariš, kjer sla ga poučevala Jean-Picrrc Rampal in CTiristian Iarde. Je dobitnik prestižnejših nagrad na mednarodnih tekmovanjih Sedaj je profesor na Ecole Nationale dc Mu mi iuc d'Evry, koncertira kol solist in kol član komornih skupin. Vlasta Dokžal Rus je Končala študij klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo (prof. Marijan LipovSek). Kasneje se jc izpopolnjevala v Nemčiji. Kol klavirska spremljevalka jc sodelovala na več poletnih Šokih Z mnogimi slovenskimi in tujimi umetniki se redno pojavlja na domačih in tujih koncertnih odrih, cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500.00 SIT organizator: Cilasbena šola l>omžale petek. 29. oktober 1999,ob 19.30 za IZVEN OTO PESTNER & PETAR UGRINRAND koncert oh 30-UtHict delovanja Ota Pesinerja Ob 30-letnici delovanja Ota Pestnerja organi-zuaino vrhunski celovečerni koncert, ki nas bo skupaj s Petar Ugrin Bandom popeljal skozi zla to ero slovenske popevke, vam ponilijll odkriti svet filmske glasbe in spoznati ostale domače in line nepozabne melodije. Ansambel Petar Ugrin Band je ansambel, sestavljen iz osmih članov, ki že petnajst let nastopajo doma in v tujini. Izvajajo širok spekter kvalitetne zabavne in plesne glasbe. Ansambel sestavljajo: IVIar I grin - trobenta, rilni mg. el. violina. Olo Sencgačnik - trombon, eufonij. Miklavž. Aftić - klarienl. saksofoni, cl. violina. Aleš Suša - flavta, saksofoni, klarinet. Miran Jnvan - klaviature. Peter Ogrinc - bobni. Jože Hauko - bas, Zoran Košir - kitara cena vstopnic: I.KOO.00 in 2.000.00 SIT Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od k), do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bcrnika. ob delavnikih od 16. do 19 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bcrnika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom priredilev v blagajni dom Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice jc potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci Kulturnega doma! Prosimo Vas. da nc zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosile mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo vas. da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika. ki jc odprt vsak delavnik od 16.do 19 me v odmoru prireditev m po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. Bogastvo slovenskega jezika ali tokrat - revščina Proizvodnja Kar sc stvarja. kar nastaja, zdaj sc vse več PROIZVAJA kot da vse je le kemija, ki sc vsak dan bolj razvija. Kje beseda je še prava: obdelava pridelava, izdelava, predelava, dodelava, podelava. in vdelava, zadelava? Kar skali in zraste v cvetju, opraši se, v cvet gre v pletju, se ogreva dozoreva, da pridelek s tem uspeva: oploditev, pomladitev, zraven reja in prireja za prenovo in gojitev; šolanje in priučitev - vse v tej čudni novi dobi so PRODUKT in PROIZVODI Kaj bi z revno domovino, ki le PROIZVAJA vino' Kura PROIZVAJA jajca, zajklja PROIZVEDE zajca in valilnica piščance, kobilarna lipicanec. PROIZVOD narave trava. mleko PROIZVAJA krava. a pomaga ji mlekarna. ta spet s STROŠKI PROIZVODNJE kaže sc nam kot tovarna PROIZVODI naših kmetov so Živina, perutnina, v KOPRODUKCIJI z vremenom žito, sadje, povrtnina. V »PROIZVODNJI« izobrazbe nihče več ne zaostaja: univerza inženirje, naša vojska oficirje, plesna šola kavalirje in gostinstvo hotelirje -tudi to se »PROIZVAJA«. Na sodišču vsakodnevno »PROIZVAJAJO« pravico ter v pekarnah, slaščičarnah kruh in torte in potico. S spakovanjem tc besede je Zc prava bedarija - da v trebuhu me kar zvija. Pravzaprav izraz sodoben: PROIZVODNI sc PR(X'FS odvija. FRANCE C ERAR Zadnja knjiga Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goričico Knjiga DOMŽALE, MFS TO POD GOKIČICO je zadnja knjiga, ki jo je skromni, tihi, izredno delavni Doiiizalčan Stane Stražar pripravljal za tisk, vendar zaradi prezgodnje smrti ni dočakal njene izdaje. Knjigo Domžale mesto pod Goričico bomo postavili v vrsto poleg njegovih številnih del, v katerih opisuje kraje in zgodovino domž.alsko-kamniške-ga območja. Vse knjige našega velikega kronista in zgodovinarja so dragocena zakladnica znanja in bodo bogatile še mnoge rodove. Avtor knjige je bil soustanovitelj Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan natanko pred petdesetimi leti. Njegovi začetki kulturne dejavnosti na Studencu so pustili močne sledi kulture v tem delu domžalske občine. Z izdajo njegove poslednje knjige se želi Društvo Miran Jarc skupaj z izdajateljskim odborom oddolžiti Stanetu Stražarju za posejano seme. ki je obrodilo bogate sadove. Izdajateljski odbor, v katerem so Alojz Stražar, predsednik: Marjeta Stražar, dr. Zmaga Kumer, ('veta Zalo- kar Oražem, Marjan Janežič, Pavel Pevec. Metka Zupanek, France Stražar. I ranci Stupica. Tone Perčič. Vera Vojska in Mari Nahtigal, pripravlja vse potrebno za izid knjige, ki bo predvidoma izšla v prvi polovici decembra. G. Stane Stražar je v številnih knjigah in kronikah, med katerimi so najbolj znane Na pomoč. Kronika Doba. Črni graben. Moravska dolina. Na bregovih Bistrice. Svet pod Taborom. Mengeš in Trzin skozi čas. Oj ta Slamnik. Županija Dob skozi stoletja, za sedanje, predvsem pa prihodnje rodove, ohranil zgodovino območja, na katerem živimo. Zal se mu je življenjska nit pretrgala sredi velikih načrtov in še nedokončanega dela. ki ga jc namenil Domžalam in okolici. Knjiga Domžale, mesto pod Goričico bo mnogo več kot kronika nekega obdobja, saj je v njej avtor na več kol 600 straneh zbral obilo podatkov in informacij o začetkih, razvoju in sedanjem trenutku našega mesta, manjkalo pa ne bo niti ilustracij niti številnih številčnih podatkov, s katerimi avtor ilustrira življenje na Domžalskem. Knjiga nc bi smela manjkati na nobeni knjižni polici, bo pa tudi izredno primerno poslovno darilo ob vstopu v novo tisočletje. Izdajateljski svet vabi vse, ki bi knjigo radi uvrstili na svoje knjižne police, da v prihodnji številki SLAMNIKA poiščejo naročilnico in jo posredujejo Izdajateljskemu <«l boru. Še to: knjiga DOMZA-LE Ml SI O POJ) GOR K K O bo v prednaročilu bistveno cenejša. V. VOJSKA DOMŽALSKO SEJMARJENJE stran 12 OBČINA DOMŽALE Oddelek za llnance in gospodarstvo Ljubljanska 6° 1230 Domžal. Obvestilo zasebnikom in malim podjetnikom s sedežem v občini Domžale Obveščamo vas. da jc Občinski svet Občine Domžale na svoji 8. seji dne 29.09. 1999 sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (v nadaljevanju: pravilnik o spremembah pravilnika). Razpis za pridobitev ugodnih kratkoročnih kreditov za premagovanje likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov je bil objavljen v glasilu Slamnik dne 23.07. 1999, kjer je bila razpisana vsota kreditov, ki se dodeljujejo za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1%, 335.000.000,00 SIT. Obveščamo vas, da sredstva za ugodne kratkoročne kredite še niso porabljena, glede na sprejeti pravilnik o spremembah pravilnika pa za kredit lahko zaprosijo tudi prosilci, ki so preteklo leto zaključili z negativnim poslovnim rezultatom, vendar v prvi polovici tekočega poslovnega leta izkazujejo presežek prihodkov nad odhodki ter prosilci, ki na dan prijave nimajo blokiranega žiro računa več kot 45 dni (prej: 7 dni). OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale v sodelovanju z OBMOČNO OBRTNO ZBORNICO DOMŽALE Saranovičeva cesta 21 a 1230 Domžale Obvestilo podjetnikom s sedežem v občini Domžale Obveščamo vse podjetnike, ki zaposlujejo učence, ki se izobražujejo za obrtne poklice, da lahko uveljavljajo enkratno finančno pomoč za izobraževanje vajencev. Po sklepu Komisije za obrt in podjetništvo je Občina Domžale za podporo dualnemu sistemu v proračunu Občine Domžale za leto 1999 namenila 4.000.000 SIT sredstev. Podjetniki lahko enkratno finančno pomoč uveljavljajo na podlagi izpolnjenega obrazca, ki ga. v kolikor jim ga sc ni posredovala Območna obrtna zbornica Domžale, pridobijo na Občini Domžale, Oddelek za linance in gospodarstvo, in ga priporočeno pošljejo po pošti na Oddelek za finance in gospodarstvo najkasneje do 02. 11. 1999. Izpolnjenemu obrazcu morajo podjetniki obvezno priložiti fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju). v-4 i p t 'M Župani občin Komenda, Mengeš in Trzin ter županja občine Domžale so takole čakali na slavljenca kamniškega župana Antona Smolnikarja, ki so mu ob srečanju z Abrahamom HIT-ovci podarili torto. __________________"o «r w • — —*- 1 1 ~*""~mm ^n....... ■■■ in ■ -'T?^-- a.aasssssssssssssssssssssssssssssssa Taka gneča je bila ves čas. Sobotnega sejmarjenja, ki je tudi letos lepo uspelo, v Kolodvorski ulici. 2. Domžalsko sejmarjenje Za vsakogar nekaj! Že lani smo ugotavljali, da DOMŽALSKO SRJMARJKNJK pomeni obogatitev turistične ponudbe našega mesta. Ko se je letos Kolodvorska ulica spet spremenila v živahno trgovsko uličico in so po njej zadoneli glasovi HIT-ovcev Nataše, Betke, Urše in Peča, zvoki različnih pevcev in glasbenih skupin, smo se lahko prepričali, da so Domžale lahko sejemsko mesto. Poleg več kot 60 stojnic s trgovsko ponudbo so bile posebne pozornosti deležne stojnice, kjer prodaja ni bila v prvi vrsti in je zanje poskrbela Ko- misija za turizem Občine Domžale. Poleg Turističnega društva Ihan, ki je z dobrotami brezplačno pogostilo nekaj sto obiskovalcev letošnjega sej- marjenja, je bila ves dan gneča pri gospe Jožici, ki jc šivala slamnike. S tradicijo slamnikarstva je bila povezana predstavitev Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnjc, skupine deklet, ki je ves dan pridno pletla kite in v pogovorih z obiskovalci razkrivala skrivnosti nekdaj zelo pomembnega opravila na Domžalskem. Družbo sta jim delala tudi zakonca Prosenc iz Vira, ki sla predstavljala pletenje pravih domačih cekarjev. Na domžalski stojnici pa so obiskovalci lahko dobili tudi sicer bolj skromno ponudbo gradiva o naši občini. Skoraj vsi domžalski ptujski nagrajenci Veliko obiskovalcev sc jc ustavljalo tudi pri vseh treh stojnicah Društva podeželskih žena, ki so se tokrat prvič uradno predstavile javnosti. Med njimi so zlasti izstopali letošnji ptujski nagrajenci: Ivanka Brodar z. nagrajenimi krofi in poticami, Tomo Naši ran z. jabolčnim kisom, Ani in Anton Kodrič z. nagrajenim žganjem ter Polonca Ravnikar s Sv. Trojice, ki jc z zlatom nagrajenim hruškovim žganjem predstavila celovito ponudbo njihove domačije, med katerimi so se obiskovalci ustavljali predvsem zaradi svežega mošta in drugih dobrot; tc so ponujale tudi domačije Rožič, ( crni vec in Ciahršck. Kol prodajalka dob- rot naših kmetij pa se je izkazala tudi naša županja. Med etnološkimi predstavitvami jc izstopala Slovenska hiša iz Radomelj, med društvi ( cbi larsko društvo Domžale s svojo pestro ponudbo, ter lončarji, pri katerih so sc, posebej v veliko veselje otrok, ves dan vrtela lončarska vretena. Vse veselo, kar živi (jospe Regina Škufca, Marija Kav nikar, Majda Močnik, Slavka Grčar, Angelca Plaznik in Mari Vilar so činim -e glasbene skupine LJUDSKE PEV-KF GINKO, ki so že drugič nastopile na domžalskem sejmarjenja »Dckicta pojemo iz. ljubezni in veselja do petja,« jc povedala ga. Mari Vilar voditeljici skupine, ki je navdušila s pesmimi Vse veselo, kar živi. Tebi lunea bom povedal in Noč jc tiha. Poleg nastopov številnih glasbenikov so na letošnjem sejmarjenju HIT-ovci pripravili družabne igre. lako smo lahko zaploskali domžalski županji (veli Zalokar Oražcm, ki jc v metanju na kos premagala svoje moške kolege iz občin Kamnik, Komenda in Mengeš, čestitali kamniškemu županu Antonu Smolnikarju ob srečanju z. abrahamoni, denarne nagrade so se veselili najboljši slikarji, kar so poslali učenci petih razredov iz OS Domžale, Najboljši košarkar Žiga jc dobil mizo za namizni tenis, pohvale pa vsi. ki so sodelovali v igri, katere izkupiček jc bil namenjen za humanitarne namene za društvo Sonček. Pomerile so se avtošole, veliko dela je imel pravi znmorčck z »za slonjsko« kavo, pekle so se palačinke, vrtci vrtiljak in mnogo obiskovalcev je zadovoljnih zapuščalo Kolodvorsko ulico, v kateri so sc v različnih igrah pomerile tudi slavne osebnosti. Tretje sobotno sejmarjenje v Domžalah zanesljivo bo, saj so nekaterim izmed sodelujočih stojnic že rezervirali prostore. Vsi, ki ste bili z drugim sobotnim sejmarjenjem v Domžalah Zadovoljni, dobrodošli na V. SO BOTNF.M ŠFJMARJF.N.IU V DOMŽALAH v letu 2000. V. v. Velikega zanimanja je bila deležna tudi stojnica Slovenske iše iz Radomelj. Foto: V. MAJHENIC, V. VOJSKA Glavni organizator Domžalskega sobotnega sejmarjenja Radio HIT je na prizorišče pripeljal veliko znanih pevcev, ansamblov in plesalcev. Gospa Ivanka Brodar je imela ves dan dovolj obiskovalcev. Njeni krofi in potica, oboji že deležni priznanj na ptujski razstavi dobrot naših kmetij, so bili tudi tokrat deležni številnih pohval. Na njeni stojnici pa je bilo mogoče kupiti tudi večkrat nagrajeni |abolčni kis Nastra-novih iz Radomelj, (sliko desno). Dekleta iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje so ves dan pletla slamnate kite. NISSAN L. J MALA LOKA 15, DOMŽALE, TELEFON (061)162 71 00 DELOVNI ČAS SERVIS: PON.-PETEK 8.-16ft PRODAJA. PON.-PETEK 8.-18" SOBOTA 9.-13h PREMIERA NOVE NISSAN PRIMERE Domačija Ravnikar s Svete Trojice se je na Domžalskem sejmarjenju predstavila s celovito ponudbo domačih dobrot, obiskovalci pa so radi posegli predvsem po moštu, ki so ga pri Cape vi h prešali prejšnji dan. Na fotografiji |e gospodinja Polonca z dvema mladima pomočnicama, (slika levo) VSAK OBISKOVALEC DOBI DARILO Tradicija, ki vedno znova navdušuje Turistično društvo Ihan že vrsto let spada med najbolj dejavna tovrstna društva v naši občini. Bogat program delavnosti uresničujejo na različnih področjih, najbolj znani pa so po sekciji narodnih noš, ki je vselej dobrodošla na številnih prireditvah doma in v Itt-jini. Starejši in mlajši radi oblečejo narodne noše in se z, njimi pokažejo na različnih prireditvah. Se posebej mcil mladimi so priljubljeni folklorni plesi in najmlajši plesalci so vedno deležni pohval in velikega navdušenja. Tokrat smo narodne noše ujeli v sprevodu v Kamniku, kjer so sc udeležile tradicionalne folklorne prireditve Dnevi narodnih noš. V. V. Foto: M. B. stran 13 OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Oktober - mesec požarne varnosti Za letošnji jesensko - /.imski termin predvidevamo tečaj /.a naziv »izprašani gasilec«, ker ugotavljamo, da jc še vedno precej mladih, ki se Želijo seznaniti z gasilsko tematiko. Omeniti moram tudi to, da smo spomladi izvedli tudi testiranje gasilskih sodnikov, katerega jc uspešno opravilo 21 kandidatov. Poleg te izobraževalne aktivnosti so v Izobraževalnem centru na Igu uspešno opravili izpit za višjega gasilskega častnika 4 člani iz naših društev. Tako ima naša danes 21 višjih gasilskih častnikov in l visokega gasilskega častnika. Posebna oblika izobraŽevanja je preverjanje znanja na tekmovanjih, v mesecu juniju smo Imeli na nogometnem ir.nšeii v Domžalah ligaSko, občinsko in meddruštveno tekmovanje članoV in Članic. Na tem tekmovanju je sodelovalo 58 enot. Na pionirskem m mladinskem tekmovanju je bilo skupno 66 enot. Prav tako so tekmovali veterani in veteranke v naši občini. Teh enot je bilo skupno II. V mesecu maju je bilo odprto tekmovanje društev »Mladi gasilce« v Dobu, katerega se je iz vse Slovenije udeležilo 29 enot Poleg teli tekmovanj, ki smo jih imeli v naši občini, moramo omeniti še sodelovanje vseh gasilskih enot - od pionirjev do vključno veteranov na regijskem tekmovanju. Tako je na regijskih tekmovanjih iz Gasilske zveze Domžale sodelovalo: • v Kamniku 14 enot društva »Mladi gasilec« • v Kamniku pionirsko - mladinsko tekmovanje 19 enoi • v Komendi članice in člani A in li skupni 12 enot • v Mengšu 4 enote veterank in veteranov. Pogoj za sodelovanje na regijskem tekmovanju jc bilo doseženo število točk na občinskem tekmovanju v primerjavi z republiškimi merili. Vse enote so v regiji dostojno zastopale GZ Domžale in so sc v skoraj vseh starostnih kategorijah uvrstile v nadaljnje državno tekmovanje, ki bo naslednje le tO. GZ Domžale in POD Domžale sla poslala na (i/. Slovenije predlog, da bi bilo ob I20-Ictnici POD Domžale to tekmovanje v letu 2000 v Domžalah: naj naveden nekaj PCD, ki so dosegla izredne rezultate na letošnjih tekmovanjih: PtiD Rova, Dob, Domžale, Studa, Ihan. Homec, Vir. Jaršc-Rodica in ostala društva. Resnično dobro usposobljenost dokazujejo tUdI udeležbe na tekmovanjih po raznih krajih Slovenije, še Zlasti pa odlične uvrstitve članskih ekip PCiD Rova v Sigelcu (llrval- Pred pričetkom tekmovanja v Domžalah 19. junija 1999 - raport vodje tekmovalnih desetin g. Vida Kokalja predsedniku Gasilske zveze Domžale g. Marjanu Slatnarju ska) in Itd) Doh v lagenloisu (Avsln ja). Kot vsako leto je bilo tudi letos tekmovanje gasilskih enot v spretnost ni vožnji v Preddvoru, kjer sc jc 7 na-Stfi enot zelo dobro uvrstilo. Kot zanimivost naj navedem, da jc v tej spretnostni vožnji sodelovala tudi ekipa članic iz PGD Domžale. V letošnjem letu smo proslavili tudi nekaj jubilejev naših društev lako sta Kil) Homec in Radomlje proslavili 70-lctnico obstoja. Ob tej priliki so člani PGD Homec prevzeli novo težko orodno vozilo IVECO. Na proslavi, ki sc jc jc udeležila tudi gospa županja Cveta Zalokar - Oražcm, jc bi-ia prisotna tudi delegacija iz pobratene občine Koprivnici. V PGD Radomlje jc bila na gasilskem domu svečano odkrita freska sv. Florjana. 45-letnico obstoja s prevzemom novega prapora so slavili člani Kil) Rova. Posebna slovesnost pa je bila v /ejah sv. Trojici, kjer so elani Kil) Zejc 2. državno prvenstvo mladih gasilcev v orientaciji Ravbarjem prvo mesto V začetku oktobra 1999 jc bilo v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Salck drugo državno prvenstvo mladih gasilcev v orientaciji. Na območju med Vinsko goro in Šalekom so se osemčlanske ekipe z. mentorjem pomerile v poznavanju orientacije na terenu. Naj boljša jc bila ekipa Ravbarji, ki deluje v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Domžale. Čestitamo. V. Posebno skrb namenjajo tudi mladim gasilcem, ki so se letošnje poletje udeležili tudi mladinskega gasilskega tabora v Libeličah. Trojica izročili svojemu namenu sodobno opremljeno vozilo kombi MER-CEDES ob istočasni počastitvi 55-let-nice požiga vasi. Člani KiD Domžale so že letos pričeli s pripravami za 120-Ictnico obstoja. Tako so skupno z občino Domžale. CiZ Domžale in RUZR Slovenije ter lastnimi sredstvi kupili novo specialno vozilo MERCEDES 1225. ki ga bodo izročili svojemu namenu v naslednjem letU. I renulno je vozilo še v fazi izdelave pri AS Domžale (nadgradnja). Posebno pozornost pa vodstvo GZ Domžale daje pridobivanju in vzgoji mladega kadra. Tako v vseh OS v občini Domžale delujejo društva »Mladi gasilec«. Lclos smo prvič izvedli letovanje 40 pionirjev in pionirk v domu Ajda v Fibcličah. Tega tabora sc jc udeležilo 6 mentorjev, ki so s svojim znanjem veliko prispevali k dobro organiziranemu letovanju. Poleg nekaterih članov predsedstva GZ Domžale se jc odprtega dne tabora udeležilo še večje število staršev, ki so bili nadvse zadovoljni z delom in življenjem otrok v taboru. Vodja tega prvega gasilskega tabora v naši občini jc bil Florjan Zabrct. Izredno veliko prostega časa namenjamo tudi delu s pionirji in mladinci, saj se zavedamo, da jc mladina naša prihodnost. Ko govorimo 0 delu v Kil) in GZ Domžale, ne moremo tudi mimo (en tra požarne varnosti Količevo. V Domžalah smo lahko ponosni na ta center, ki je plod ne samo odrekanj vseh gasilcev naSc občine, ampak je m S" G. Marjan predsednik kale glavnino sredstev prispevalo podjetje HEIJOS. Člani CPV so strokovno dobro usposobljeni za vse vrste reševanj, kar dokazujejo na skoraj vsakodnevnih različnih akcijah. Tudi njihova oprema jc sodobna, vendar v naSi zvezi zlasti pogrešamo opremo za reševanje iz višjih nadstropij. Sedanja oprema je Ze zastarela in je potrebna nujna nabava take opreme, ki bo lahko zagotovila uspešno reševanje prebivalcev iz višjih nadstropij. GZ Domžale pripravlja ludi vrsto aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Tako bomo izvedli nenadne preglede društev, gasilsko akademijo v Ihanu (ki jc verjetno edina v Sloveniji), veliko gasilsko - reševalno vajo ter pomoč in sodelovanje pri organizaciji preventivnih dejavnosti po društvih, šolah in vrtcih. LetOS bomo že tretjič priredili srečanje starejših gasilk in gasilcev v (iasilskem domu Žeje - Sv. Trojica. Ta kralek pregled dela v letošnjem letu nam kaže, da so članice in člani izredno prizadevni. V tem kratkem sestavku nismo obravnavali operativno - preventivnega dela, ki so ga opravili letos. Številne akcije kažejo na to. da je kljub stalnemu opozarjanju še vedno vse preveč požarnih in drugih nesreč ne samo Sloveniji, ampak tudi v občini Domžale. Zato bomo morali v prihodnje namenjati Se več pozornosti izobraževanju občanov na področju varstva pred požari in drugimi nesrečami. Ob letošnjem mesecu požarne varnosti sc želim zahvaliti prav vsem gasilkam in gasilcem, ki s svojim prostovoljnim delom skrbijo za večjo varnost in vzgojo mladih gasilcev. Prav tako sc iskreno zahvaljujem gospe županji Cveti Zalokar - Oražem za izredno razumevanje za gasilsko dejavnost v naši občini. Ne smem pa prezreti tudi naših dveh sodelavcev in to gospe Vere Vojska in gospoda dr. Vcljka Vulikiča, ki vestno spremljata naše delo in objavljata članke o delu in uspehih, ki jih dosegamo. Ob mesecu požarne varni sti izrekam vsem gasilkam in gasilcem iskrene čestitke z Zeljo, da bi bilo čim manj gasilsko - reševalnih akcij, več pa naj bi bilo prijateljskega druženja. Predsednik Gasilske zveze Domžale: MARJAN SLATNAR Center požarne varnosti Domžale Zahtevno in požrtvovalno delo poklicnih gasilcev Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato bodo vtem mesecu potekale razne dejavnosti tako v prostovoljnih gasilskih društvih kot v poklicnih gasilskih enotah, kot jc Center požarne varnosti Domžale na ko ličevcm. V pokicni enoti je zaposlenih 22 poklicnih gasilcev, ki poprimejo za kakršnokoli delo tako v okviru intervencij kot preventive in ga tudi hitro in strokovno opravijo. čin - tudi na Železniški postaji Jarše, kjer jc vedno ob pretakanju prisotna gasilska straža z ustrezno opremo. V samem Heliosu ni veliko požarov, predvsem zaradi gasilske izobrazbe zaposlenih, ki imajo vsi opravljen Ic-čaj z nazivom »izprašani gasilec«. Cc pride do začetnega požara, ga tako lahko lakoj pogasijo ali vsaj lokahzi-rajo tako, da dokončno ogenj pogasijo Sc delavci iz CPV Zato se zahvaljujem vsem delavcem v proizvodnji za požrtvovalnost v lazličnih prime- Za prevoze imajo na voljo sedem različno Opremljenih gasilskih vozil: najmanjši sla komandni vozili, ki jima sledila dva kombija, od katerih jc eden namenjen izključno za posredovanje pri prometnih nesrečah, drugi pa za nesreče z nevarnimi snovmi. Dve kombinirani vozili s po šest ti-,01 11111 vode in petsto litri penila oz. štiri tisoč litri vode ter dvesto litri penila imata vgrajeni črpalki za vodo ter nameščene kar nekaj nujne ga silske opreme, na strehi pa tudi pritrjene različne gasilske lestve, /adnje največje vozilo je specialno kemično vozilo, ki jc namenjeno gašenju požarov v kemičnih tovarnah. S seboj vedno prevaža šesl tisoč litrov penila in dva tisoč litrov vode, v njem pa jc shranjena tudi raznovrstna gasilska oprema za gašenje in reševanje (enter požarne varnosti ima sklenjene pogodbe o sodelovanju z vsemi petimi občinami, nastalimi na ob- močju nekdanje občine Domžale, ta ko da poklicni gasilci v primeru požarov oz. drugih nesreč takoj priskočijo na pomoč. Republiška uprava za zaščito in reševanje pa jc poklicnim gasilcem zaupala in sklenila z enoto CPV pogodbo za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na območju vseh petih občili. V letošnjem letu so poklicni gasilci iz CPV posredovali 115-kial 111 sieei: ob naravnih in drugih nesrečah 67- kim. ob požarih oz. eksplozijah w>- kral ter v 12 nesrečah z nevarno snovjo vselej uspešno. Velika skrb gasilcev jc preventivna dejavnost v tovarnah Hcliosa. kjer sc opiavljajo redni dnevni obhodi v vseh objektih - tako v delovnih kot v prostih dneh (iasilci so nujno potrebni pri vseh nevarnih delih, kot so dela z od pilim ognjeni (varjenja), pri preteka nju nevarnih in lahko vnetljivih leko- Ekipa poklicnih gasilcev pred svojim drugim domom. Dežurni gasilec ima v času intervencije zelo veliko in zahtevno nalogo. lih, saj tako še ni prišlo do prave katastrofe, kar sc kar pogosto v kemijski industriji dogaja po svetu CPV ima tudi pooblastilo za iz obraZcvanjc delavcev na področju požarnega varstva: preventive in opera-live, za kar skrbijo ustrezno usposob Ijeni zaposleni Skozi vse lelo je organiziran IC1 vis gasilnih aparatov vseh lipov in proizvajalcev, ki jih jc mogoče kupiti na slovenskem tržišču. Ob nakupu aparatov in druge gasilske opreme poklicni gasilci strankam nudijo tudi potrebne strokovne nasvete o ravnanju s kupljenimi aparati in opremo. Na željo podjetij in obrtnikov pa delavci cpv opravijo tudi izmero hidrant nega 01111 cžja. Ob meseni poz.unc varnosti delavci CPV Domžale čestitamo vsem clu nom prostovoljnih gasilskih društev in članom industrijskih gasilskih društev ter jih pozdravljamo z gasilskim pozdravom Na pomoč! Besedilo in foto: Viktor Svetlin, CPV Civilna zaščita Uspešna praktična vaja v naši občini Ob nenapovedanem inšpekcijskem pregledu in praktičnem preizkusu pripravljenosti enot civilne zaščite v Občini Domžale so inšpektorji preverjali izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki urejajo to področje, ter ugotavljali stanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg pregleda dokumentacije je bil opravljen ludi praktični preizkus aktiviranja enot civilne zaščite Občine Domžale, ob katerem jc bilo ugotovljeno, da je bil odziv pripadnikov CZ zelo uspešen, da je njihova opremljenost zelo dobra, da opremo ustrezno skladiščijo in vzdržujejo. Kako je bil z rezultati inšpekcijskega pregleda zadovoljen, smo povprašali g. Franca Anzina, poveljnika Civilne zaščite občine DomZalc, ler g. Petra Oubanca. svetovalca za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami? Kaj bi bilo treba še postoriti'.' Z ustreznimi kadri bo potrebno dopolniti in opremiti še nekatere enotne civilne zaščite. Stalno moramo skrbeti za osnovna in dopolnilna usposabljanja pripadnikov reševalnih enot ter obnavljanje opreme. Skrbeti moramo tudi za primerno starostno strukturo pripadnikov enot. Največ bo v prihodnje potrebno storiti na področju opremljanja, saj na primer nimamo ustrezne opreme za posredovanja ob večjih nesrečah na visokih objektih ter na SPB-I, katerega zaradi centralne lege, specifične gradnje in gostote naseljenosti opre* deljujemo kot najbolj ogroZcn objekt v Domžalah. Poskrbeti moramo tudi za boljšo informacijsko podporo pri vodenju in komunika- 1 i|;ik Kako smo pripravljeni na nevarnost potresa? V občini imamo na podlagi posebne metodologije dokaj natančno razdelanc račune glede na možne posledice potresa osme stopnje po evropski lestvici Toda ti podatki so zgolj teoretični, saj so posledice vsake nesreče zelo nepredvidljive, posebno pri rušilnem potresu, ki ga (na srečo) v Domžalah še nismo v gradnji posameznih objektov ter gostote naseljenosti območij, katere bi potres najbolj prizadel, (iovonmo seveda o najslabši varianti Celotna organizacija občinskega zaSCM no-reševalnega sistema je sicer postavljena na podlagi zakonskih predpisov in ocene ogroženosti, ki bi v primeru potresa deloval kot del državnega sistema. Prek države pa bi dobili tudi ustrezno mednarodno pomoč. Vaše sporočilo občanom in občankam? Občani naj se v primeru nesreče obnašajo samozaščitno m naj upoštevajo navodila in opozorila Štaba za civilno zaščito, katera jim bodo posredovana prek sistema za javno alarmiranje ali prek sredstev javnega obveščanja, lahko pa ludi osebno prek reševalcev na terenu. Upoštevati morajo, da sc reševalne akcije izvajajo po prioriteti glede na ogroženo*! posameznih območij, zato jih prosimo za razumevanje, Cc jim naša pomoč ne bo na razpolago takoj, kol bi to želeli. Od pripadnikov _ reševalnih enot pa pričakujeva, da bodo tudi v bodoče ravnali tako odgovorno in v skladu z njihovo državljansko obvezo, kot so delali na vseh dosedanjih reševalnih akcijah, vajah in usposabljanjih. v. v. G. Franc Anžin, poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale /h Poročilo CPV za mesec september Domžale. O. september 1999 Ob 20.20 je stanovalec SPB opazil goreči zabojnik za smeli Pritisnil je roCni javljalnik požarov in takoj začel gasiti ogenj z ročnim gasilnim aparatom Nekdo jc poklical na tel. štev. 112 in podal nejasno prijavo, iz katere se ni vedelo, ali gori stanovanje ali klet Gasilci so izvozili z dvema kombiniranima voziloma na kraj prijave iu se Sele na samem mestu prepričali, da gori zabojnik za smeli ob vhodu v podzemne garaže. Dokončno so ogenj v zabojniku pogasili gasiki z vodnimi curki. Podmilj, 17. september I99V Ob 10. uri jc bilo sporočeno s Cenlra za obveščanje, da jc tovorno vozilo, naloženo z nevarno snovjo, obtičalo nagnjeno v obcestnem jarku in da jc precejšnja nevarnost za razlitje Enota jc najprej zaščitila okolico ter zagotovila vse varnostne ukrepe, dokler ni bilo vozilo postavljeno na kolesa in prepeljano na ustrezen parkirni prostor. Isti dan je ob 16 uri v Goričici pri Moravčah iz neznanega vzroka izbruhnil požar v kopalnici, kjer so bili poklopljeni dva pralna stroja, na njiju pa še dva sušilna stroja Eden od pralnih strojev, v katerem jc bilo zloženo perilo, jc med obratovanjem zagorel ogenj pa se jc razširil še na ostale stroje in jih popolnoma uničil. Manjše žarišče so gasilci pogasili Se na podstrešju, kamor se je ogenj razširil skozi lesen strop. Škode je bilo za približno 400(100,00 sit Pri gašenju in reševanju so sodelovali domači, gasilci s Studenca, Krašč. Vrhpolja in CPV. Domžale, 18. september 1999 Ob 14.50 je zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne smeri vožnje prišlo do čelnega trčenja z osebnim vozilom Skoda Favorit, ki ga jc odbilo z vozišča. Med prevračanjem jc voznica dobila ležjc telesne poškodbe, vozilo pa jc bilo popolnoma uničeno Avtobus ima poškodovano voznikovo stran, nihče v avtobusu pa ni bil ranjen. Hudo. IX september 1999 O* 13.42 je zaradi neprilagojene hitrosti voznik izgubil oblast nad vozilom 111 Yugo je trčil v leseno obcestno ograjo in jo dobesedno pokosil. Vozilo je obtičalo na strehi, poškodovanemu vozniku pa je zdravstveno osebje nudiki prvo pomoč, nalo pa jc bil prepeljan v bol nišnico. Iz vozila je iztekalo gorivo, zalo jc bilo prečrpano v drugo posodo, voziki pa postavljeno na kolesa in odpeljano z avlovlcko. Kompolje, <0. september 1999 Ob 12.05 je voznik osebnega vozila Golf iz nepojasnjenega vzroka čelno trčil v tovorno vozilo (iasilci so zaščitili kraj proti naletom drugih vozil m zaščitili območje zaradi iztekanja naftnih dc rivatov iz obeh vozil. Voznika osebnega vozila, ki je poškodbam podlegel na kraju nesreče, so rešili iz razbitin gasilci, voznik tovornega vozila pa jc bil lažje poškodovan. Nastala je velika mah nalna škoda Nekajkrat so gasilci sc vlarnljali ključavnice na vhodnih vratih stanovanj zaradi puščanja vode na pokvarjenih armaturah, enkrat pa so zaradi obilnih padavin izčrpavali vodo iz zalite kleli. VIKTOR SVETLIN, CPV Županja Cveta Zalokar Oražem in poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale g. Franc Anžin se iskreno zahvaljujeta vsem pripadnikom CZ. ki so s svojim odgovornim in prizadevnim ravnanjem prispevali k uspešnosti praktične vaje. Prav ugodni rezultati lako inšpekcijskega pregleda kot praktične vaje so dokaz za ustrezno pripravljenost CZ v naši občini. doživeli. Opremljenost in usposobljenost reševalcev v občini je dobra, toda računali moramo ludi na njihov izpad, saj bi bili ob potresu prizadeti tudi reševalci in njihove družine. Verjetno bi prišlo tudi do i/pada dela reševalne opreme. Vnaprej ne moremo predvideli obsega izpada infraslrukturnega sisle-ma. kar bi prineslo različni- sekundarne po-sIciIkc Veliko jc odvisno ludi od kakovosti c Wk» - "ni Psi so zelo pomemben dejavnik pri odkrivanju žrtev potresa. MEDNARODNO LETO STAREJŠIH ran 14 Okrogla miza . Zlata leta -težave in radosti Le nekaj dni po posvetu o kvaliteti življenja, ki ga je na pobudo društev upokojencev iz Občine Domžale za območje Upravne enote Domžale sklicala ga. Cveta Zalokar Oražem, so okroglo mizo o jeseni življenja, ki jo nekateri imenujejo tudi zlata leta, pripravili novinarji DOMŽALSKIH NOVIC. V prijaznem povabilu so zapisali, da želijo osvetliti več področij, med njimi: pokojninsko reformo, skrb za starejše prek Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, socialno pomoč, preživljanje prostega časa, vizijo pomoči starejšim, prehod zaposlite v-upokojite v, zdravje. Moderatorka je bila ga. Zora Tomič s Socialne zbornice Slovenije. Na kratko je predstavila skrb za starejše, pri tem pa poudarila, da upokojenci niso odpisana skupina in bi morali sodelovali v vseh sferah. Nato pa je predala besedo g. Janku Kušar-ju, ministru, koordinatorju socialnih resorjev, ki je največ besed namenil pokojninski reformi. Najbolj sem si zapomnila njegove besede, da brez dobrega medgeneracijskega odnosa ne bo lepe starosti. Nato smo prisluhnili predstavnici Centra za socialno delo, ge. Majdi Horvat, ki je predstavila stanje na področju skrbi za starejše, posebej pa opozorila na problem organizacije pomoči na domu. O stanju na tem področju v občini Mengeš pa je spregovorila ga. Rika Bintncr. Sledila je daljša predstavitev Doma počitka Mengeš, kjer želijo dom razširiti z drugimi dejavnostmi (g. Lado Goričan, direktor), kratko predavanje o zdravstvenih tegobah starejših (zdravnik Mušič), predstavitev Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa (ga. Silva Mizerit), čustvena predstavitev posameznih življenjskih obdobij (ga. Štefka Mlakar) in vsebinsko bogato povabilo starejšim, naj se vključijo v Društvo diabetikov Domžale (ga. Anica Kvas). Kot je v razpravi povedal g. Slavko Pišek, predsednik Društva upokojencev Mengeš, je bila okrogla miza lepa priložnost, da skupaj podrobneje spoznamo jesen življenja, vse njene prednosti in težave, jih skušamo rešiti in kar največjemu številu starejših omogočiti tudi v starosti bogato življenje. Okrogla miza je vsem udeležencem ponudila veliko novih spoznanj o težavah in radostih zlatih let, ki so lahko lepša, če hočemo in zmoremo izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponuja starost, različni zavodi, institucije in društva, predvsem pa -če nikoli ne pozabimo, da v starosti prav nihče ne sme biti sam. O. U. Jesen pod lipo Kdo pravi, da jesen življenja ni lepa? Lahko pa je še lepša in predvsem pestrejša, za kar se trudijo v Društvu za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju »Lipa«, Domžale. Poleg rednega programa izobraževanja na področju jezikov, umetnostne zgodovine, računalništva, rekreacije je predvsem pomembno druženje in srečavanje v literarni delavnici, na predavanjih, izletih, pohodništvu ... LetoSnje leto je Mednarodno leto starejših. Zato si druStvo »Lipa« se posebej prizadeva, da bi pritegnilo čimveč ljudi, ki so svojo delovno dobo že zaključili, pa sc sedaj, na jesen, ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in konjički, /a katere prej ni bilo časa, le skrile želje. V počastitev leta in še posebej dneva, I. oktobra, ki ga je OZN do ločila za Mednarodni dan starejših, pripravlja druStvo predstavitev novega, že drugega zbornika Literarne delavnice, »JESEN POD LIPO«. Pa ne samo to. Zbornik bo predstavljen in spremljan s krajšim kulturnim programom na otvoritvi RAZSTAVE slikarskih in kiparskih del, ročnih del, izdelkov domače obrti, fotografskih in drugih del slarcišc populacije, v PROSTORIH LIPE, DOMŽALE, KOLODVORSKA 8, l8.6ktobra ob 17.30. Potekajo še dogovori, da bi razstavo in zbornik predstavili tudi po so- VABILO DRUŠTVO UPA VABI NA PREDSTAVITEV KNJIGE JESEN POD LIPO, KI BO 18. OKTOBRA 1999 OB 17. URI V PROSTORIH DRUŠTVA NA KOLODVORSKI ULICI 6. HKRATI BO ODPRTA TUDI RAZSTAVA, KI SI JO OD 18. DO 30. OKTOBRA 1999 LAHKO OGLEDATE VSAK DAN OD 10. IX) 17. URE sednjih občinah: Kamniku, Lukovici, Mengšu, Moravčah, Trzinu ... V zborniku »JESEN POD LIPO« sodeluje letos kar 19 pesnikov in pisateljev iz Domžal in SirSe okolice. V njem bo mnogo zanimivega branja za vsakogar, od pesmi, haikujev, haibunov, meditacij in psalmov do črtic, zgodb in pravljic. Vsak pisec se razkriva pred bralcem na svoj specifičen način in, kot pravi Vladimir Kocjančič, urednik 3. radijskega programa, v spremni besedi: »Pesmi in zgodbe, ki jih boste brali v zborniku, so iz ognja in iz zemlje, iz strasti in iz resničnosti, iz občutenja in iz občudovanja, iz blaga kipečih minulih spominov in iz. današnje bivanjske resničnosti.« Častni član društva »Lipa«, Mi- lan Flerin, pa v svoji spremni besedi meni takole: »Pričujoči zbornik literarnih prispevkov članov, ki v njih izražajo svoja čustvena doživetja, svoja filozofska razmišljanja in razkrivajo svoj bogat fantazijski svet, je dokaz, koliko talentov se skriva v generaciji, ki jo je družba po krivem odpisala, čeprav je v njej še polno neizkoriščenih ustvarjalnih moči in idej.« Prav gotovo boste zbornik »JESEN POD LIPO« na predstavitvi želeli kupiti zase ali pa za svojega starejšega prijatelja ali znanca, ki se takih predstavitev nc more več udeleževati. Pričakujemo vas torej od 19. do 30. oktobra 1999 vsak dan od 10. do 19. ure. Dobrodošli! ZLATKA LEVSTEK Urednica zbornika Dom upokojencev Domžale Bilo je zelo prijetno V Domu upokojencev smo drugega septembra pripravili piknik. Slabo vreme nam ni prekrižalo načrtov, preselili smo se v jedilnico In prav tako dobre volje nadaljevali Že kar tradicija je, da na pikniku namenimo posebno pozornost stanovalcem, ki so pri nas jubilejnih pet, deset, petnajst... let Spominska darila je podelil gospod direktor šestindvajsetim stanovalcem. Najdaljšo dobo beleži stanovalka Verica Sajovic, in to 40 let Sama pravi da se v domu dobro počuti le boljšega zdravja si želi Uvodne pesmi so zapeli člani domskega pevskega zbora Spominčice, ki so popestrili svoj nastop z raznimi preprostimi Instrumenti. Za veselo razpoloženje je poleg dobre hrane in pijače skrbel še narodnozabavni ansambel Žthert s pevko Bernardo Novak. Ob tej priliki bi se jim radi še enkrat zahvalili saj so njihove melodije zvabile na plesišče prenekaterega plesalca, pa čeprav samo za en pjes. SILVA DEMŠAR V prejšnjem SLAMNIKU smo že pisali o predvideni gradnji doma upokojencev na Viru. Vsi, ki želite kakršnekoli informacije, lahko go. Pepico Glamuzi-na, SENIOR VITAL pokličete po telefonu 726-660 ali sc ob sredah ob 8. do 17. ure oglasite v njihovih poslovnih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36. Društvo izgnancev Domžale Po poteh izgnanstva Sredi septembra 1999 jc društvo izgnancev Domžale skupaj s podobnim društvom iz Kamnika pripravilo obisk krajev v Nemčiji, kamor so bili med drugo svetovno vojno izgnani tedanji prebivalci dela Moravske doline in Črnega grabna. Prva njihova postaja je bila Burghausen, kjer so si ogledali mesto. Posebej skrbno so si ogledali nekatere stavbe, katerih so sc najstarejši udeleženci še dobro spominjali. Naslednja postaja je bila Alf iitting, zgodovinsko bavarsko mesto s številnimi znamenitostmi, prvi dan pa so se ustavili tudi v MUhldorfu oz. Eksbergu, kjer so med vojno številne družine živele v izgnanstvu. Prvi dan bivanja v Nemčiji so udeleženci obiskali tudi eno najbolj znanih nacističnih taborišč Dachau in si zvečer ogledali tudi bavarsko prestolnico, kjer so prenočevali. Drugi dan jc bil namenjen obisku Ecilnhacha, kjer so številni udeleženci med vojno preživeli kar več let daleč od svojega rodnega kraja. To jc bila tudi zadnja postaja poti spominov, ki bodo vse žrtve druge svetovne vojne, izseljene v Nemčijo in drugam, spremljale do konca življenja. Vse člane društva, ki so med drugo svetovno vojno prisilno delali v Nemčiji, obveščamo, da je bil vložen odškodninski zahtevek proti nemški državi na deželnem sodišču v Bonnu, ki naj bi vsaj delno pomagal poravnali krivico, ki se jc dogajala v nemškem rajhu. Ker mora biti tožba opremljena s posamičnimi zahtevki vseh upravičencev, smo vtis v septembru zaprosili, da vsi, ki niste dobili zahtevka od odvetnika Lun-derja, tc zahtevke prevzamete na Društvu izgnancev v Domžalah, v kolikor lega še niste storili, pokličite čimprej. Medtem smo pripravili tudi obisk Dolenjske in Gorjancev. Vodstvo društva sc opravičuje vsem, ki zaradi res velikega interesa niste mogli z nami. Izlet bomo ponovili spomladi. Prijetno jesen! Posvet o kvaliteti življenja Dodajmo življenje letom, ki so bila dodana življenju Čeprav starost prinaša življenjske prelomnice, kot so nepripravljenost na upokojitev, izgubo socialnega statusa, smrt ljubljenega človeka, osamljenost, včasih celo preselitev v dom za stare ljudi, že dolgo ni več le obdobje bolezni in nemoči. Jesen življenja vse bolj, tudi v naši občini, postaja življenjsko obdobje, v katerem starejši ljudje polno živijo, se ukvarjajo z rekreacijo, z drugimi različnimi dejavnostmi, s konjički, se izobražujejo, pomagajo mlajšim, prevzemajo vloge starih staršev in v življenja vseh, s katerimi živijo, prinašajo izkušenost in zanesljivost. Najbrž ne veste, da je vsak šesti Slovenec star več kot 65 let in da je starejših ljudi tudi v naši občini vsak dan več. Tega se Se posebno zavedajo različne institucije, ki tej generaciji namenjajo posebno skrb. Številna društva upokojencev so ob pomoči županje Cvete Zalokar Oražem, ki je kot uvod poleg dobrodošlice pripravila tudi celovito razmišljanje o organiziranosti in pomoči občine starejšim, pripravila posvet o kvaliteti življenja starejših ljudi. Posvet je bil namenjen tako letošnjemu letu, ki ga je OZN razglasila za mednarodno leto starejših »K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI«, kot pravkar minulemu I. oktobru, ki jc že dalj časa namenjen starejšim. Uvodno gradivo o možnostih izboljšanja kvalitete življenja starejših jc pripravila ga. ANGELCA Ži-berna, članica vodstva Zveze društev upokojencev, informacije o delu društev upokojencev na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin pa so prispevali njihovi predsedniki. O skrbi za starost so spregovorili predstavniki posameznih institucij (Center za socialno delo Domžale, domova upokojencev Domžale in Mengeš, Univerza za tretje življenjsko obdobje), o sodelovanju med OŠ in starejšimi ljudmi jc spregovorila ravnateljica OŠ Rodica, problematiko skrbi za starejše pa smo spoznali tudi skozi oči predstavnikov posameznih občin. V razpravi je bilo ugotovljeno, da to področje pokrivajo številne institucije in društva, v katerih starejši ljudje najdejo veliko priložnosti za d ružabne jši del življenja, za rekreacijo, društva pa zagotavljajo tudi skrb za posameznika, do katerega velikokrat pridejo tudi humanitarna društva. Največ smo govorili o organizirani pomoči na domu in predvideni gradnji novega doma upokojencev na Viru ter posebej opozorili na skrb za slehernega starejšega človeka. Kako najti pot do vseh starostnikov, ki so potrebni pomoči, ostaja odprto vprašanje, kateremu bodo društva tudi v prihodnje namenjala veliko skrbi in skušala skupaj s pristojnimi zavodi in institucijami zagotoviti pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Tako županja kot ga. Angelca Ži-berna, ki jc pohvalila skrb občine za to generacijo, sta se zahvalili vsem, ki s prostovoljnim delom skrbijo za to področje. Ob zaključku okrogle mize so se dogovorili, da bodo v prihodnost posebno skrb namenili zlasti: • koordinaciji programov za starejše ter oblikovanju usklajenih občinskih programov; • zagotavljanju pomoči na domu (zdravstvena nega, pomoč pri prehrani, gospodinjska pomoč, družab-ništvo, prehrana in druge usluge); • problematiki socialnega varstva ljudi z nizkimi pokojninami (ali jc ustrezen cenzus 19.200 na osebo, da prejme oseba dodatno pomoč ozi- Del udeležencev okrogle mize. roma participacijo k najemnini in drugo); • problematiki sprejemanja starejših ljudi v domsko varstvo ter organizaciji dnevnega bivanja starejših; • zagotovitvi ustreznega zdravstvenega varstva, ki zaradi vse višjih cen zdravil postaja nedosegljivo; • stanovanjski problematiki; • problematiki financiranja društev ter zagotavljanju ustreznih prostorov za njihovo delovanje; • spoštovanju osebnih pravic starejših, saj o njihovem življenju vse bolj odločajo sorodniki ali strokovne službe, premalo pa je upoštevano dostojanstvo človeka in soodločanje ter v zvezi s tem predlogi za organizacijo svetovalne službe posebej za starejše. V Občini Domžale so starejšim ljudem zagotovljene številne možnosti za izboljšanje kakovosti življe nja. S skupnimi močmi bomo zagotovili večjo usklajenost vseh dejavnosti in sc potrudili, da bomo ponudili pomoč vsem starostnikom, ki jo potrebujejo. Morda jo bomo nekoč potrebovali tudi sami in prav jc, da o tem razmišljamo žc sedaj in morda že danes upoštevamo misel dr. Huberta Požarnika, da kdor hoče uživati na stara leta, mora misliti na to žc dolgo prej. V. VOJSKA Ob upokojitvi Upokojitev večkrat uvrščajo med najbolj stresne dogodke v življenju, tako kot smrt v družini, ločitev od zakonca, hudo bolezen in podobno. Vse našteto pomeni za človeka izgubo nečesa zelo pomembnega: ljubljene osebe, ustaljenega načina življenja, zdravja. Tudi upokojitev lahko občutim kot izgubo: pomembnosti, nepogreš-Ijivosti, odgovornosti, ugleda, dela, ki smo ga radi opravljali, prijetnega delovnega okolja in sodelavcev in še česa. Marsikdo si tudi nc more predstavljati, kaj bo počel zdaj, ko bo imel toliko časa. To se zgodi zlasti tistim, ki so bili prej »poročeni s službo«. Toda od vseh prej naštetih stvari je upokojitev edina, ki jo ljudje lahko sprejmejo na dva čisto različna načina: eni se jc iz že omenjenih in šc kakih drugih razlogov bojijo, drugi se je veselijo: manj bo treba hiteti, lahko se bodo posvetili stvarem, za katere prej ni bilo časa, več se bodo ukvarjali s svojimi konjički, spočili se bodo, ... Od kod ta razlika? Sama si problem razlagam tako- le (a ne trdim, da imam prav): čim odgovornejše in uglednejše delovno mesto zapuščaš, tem težji je odhod; in čim napornejše, zlasti fizično napornejše, jc bilo tvoje delo, tem bolj se veseliš počitka. V bistvu pa gre, kot pri večini drugih težav, za pripravljenost, da neizogibno sprejmeš, da si pripravljen v novi situaciji videti svetle plati, sc prilagoditi novemu življenju. Če bi dajali na tehtnico slabe, strani, ki jih po upokojitvi prinašajo leta, predvsem zdravstvene težave, vedno pogostejše izgube prijateljev, tudi zakoncev, preživetje ob nizki pokojnini in šc kaj, na drugi strani pa ugodnosti v pokoju, menim, da je slednjih več: veselje z vnuki, prosto razpolaganje s svojim časom, izbira dejavnosti, ki nas veselijo, kot so: vrtičkarstvo, izleti in potovanja, konjički, branje, pelje. Če smo radi med ljudmi, bomo poiskali možnosti, da sc vključimo v kako društvo, pevski zbor ali kaj podobnega. Skratka, kol vse življenje doslej si bomo tudi starost v veliki meri osladili ali zagrenili sami. Dokler nam dovoljuje zdravje, poskusimo oblikovali svoje dnnc-ve tako, da bomo vsakega posebej veseli. SILVA MIZERIT Akcija »Nikoli sami 99« V akcijo zbiranja sredstev za podporo socialno-humanitarnih programov RKS oz., akcijo »Nikoli sami 99«, ki v letošnjem letu poteka pod sloganom »Pomagam, ker...«, se je do tega trenutka vključilo 36.200 do-natorjev, pravnih in fizičnih oseh. Rdečemu križu (e tako s pomočjo donatorjev do 23.9. 1999 uspelo zbrati 95,437.569,00 denarnih pomoči. PO dOSedaj opravljeni analizi so darovalci svoja Sredstva namenjali za podporo naslednjih programov Rdečega križa Slovenije: • 69,15% darovalcev je sredstva na- menilo za programe materialne pomoči revnim in brezposelnim • 19,97% ditrovalcev jc svoja sredstva namenilo za programe letovanja socialno ogroženih otrok • 9,83% darovalcev jc sredstva namenilo za programe pomoči bolnim, invalidnim in ostarelim • 0,22% darovalcem je sredstva na menilo za pomoč ob naravnih iu drugih nesrečah • 0,1% darovalcev je sredstva namenilo za programe dela z mladimi • 0,56% darovalcev je sredstva namenilo za pomoč brezdomcem in pregnancem s Kosova • 0,17% darovalcev je sredstva namenilo za programe preprečevanja zasvojenosti vseh vrst Ob tej priložnosti sc Rdeči križ Slovenije zahvaljuje vsem darovalcem -donatorjeni, ki so sc žc vključili v akcijo ter svoja sredstva namenili /a programe Rdečega križa Slovenije. Vse, ki se v akcijo šc niso vključili, pa obveščamo, da sredstva lahko na /K Rdečega križa Slovenije št. 50101-678-51579, s pripisom humanitarni prispevek 018 ter pripišejo črko programa, ki mu želijo nameniti si edslva. 714-599 Vprašali smo namesto vas Kot je videti, ste deveto Številko S1AMNIKA dobro prebrali To sklepam tudi Iz vrste vprašanj, ki ste nam jih posredovali v okviru rubrike VPRAŠALI SMO NAMESTO VAS. Vprašanja smo dobili po telefonu, bralka Brigtta pa nam Je dve vprašanji postavila kar v prijaznem pismu In prav ona je prva, namesto katere smo postavili njeni dve vprašanji: 1. vprašanje Kako to, da nihče od odgovornih ne obvesti o poteku dodeljevanja t. i. socialnih stanovanj? Razpis na katerega smo sc prijavili, jc bil pred dvema letoma. Od tega časa smo prejeli le obvestilo, na katerem mestu prednostne liste smo in to jc vse. ljudje, ki smo v stiski, samo Čakamo, kdaj bomo leteli ven iz sedanjega stanovanja, vsak dan zaman pričakujemo gospoda poštarja. Menim, da to ni fer. Na njeno vprašanje jc odgovor pripravila mag Sonja Spruk, svetovalka v Oddelku za okolje in prostor: Po zadnjem razpisu za dodelitev socialnih stanovanj v najem, v juliju leta 1997, jc bila objavljena piednoslna lista upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj, na katero se je uvrstilo 31 udeležencev razpisa. Vsak udeleženec razpisa jc po zaključku razpisa prejel sklep o uvrstitvi na prednostno listo. Prednostna lista je še vedno veljavna in sicer do novega razpisa, ki bo predvidoma v začetku leta 2000. Po veljavni prednostni listi bo dodeljenih predvidoma 15 stanovanj, do sedaj jc ključe najemnega stanovanja prevzelo 12 upravičencev. V postopku nakupa sla Sc dva stanovanja za potrebe socialnih upravičencev. Stanovanja sc gradijo oz. kupujejo glede na razpoložljiva finančna sredstva, ki jih ima Stanovanjski sklad Občine Domžale predvidena za ta namen. Upravičenci s prednostne liste (do zap. št. 15), katerim bo po veljavni listi dodeljeno socialno stanovanje, prejmejo sklep o dodelitvi stanovanja. Sklep 0 dodelitvi stanovanja posamezni upravičenec prejme, ko Stanovanjski sklad zagotovi njemu primerno stanovanje. Ostalih upravičencev s prednostne liste o poteku dodeljevanja socialnih stanovanj ne obveščamo. 2. vprašanje V podjetju je postavljena norma za določeno delo. Vendar, kakor hitro se poveća OD s kolektivno pogodbo, takoj narastejo tudi norme, čeprav brez osebe, ki bi določeno delo strokovno normirala. Številke se samo napišejo. Odgovor lahko pričakujete v prihodnji številki. 3. vprašanje Na pobudo več bralcev in bralk našega glasila smo vodstvo Zdravstvenega doma Domžale zaprosili za pojasnilo, zakaj jc z zdravstvenim domom tako težko včasih pa celo nemogoče vzpostaviti telefonsko zvezo. Njihovo pojasnilo lahko preberete na eni od strani Slamnika. 4. vprašanje Bralec, ki stanuje ob železniški progi I jubljana-l»onižale-Kamnik nas je obvestil, da vlak zaradi nenavadne stare lokomotive zelo trese in da tresljaji povzročajo poškodbe na hišah in neprimeren hrup. Za pojasnilo smo zaprosili Slovenske železnice in g. Marko Tan-car. Služba za odnose nam je poslal naslednje pojasnilo: Domnevamo, da je vzrok za jezo občanov prevoz kamnitih agregatov med Kamnikom in Višnjo Goro za SCT Ljubljana. Ti prevozi so se začeli septembra. Poudarili je treba, da SZ kamnite agregate prevažajo samo od ponedeljka do petka in sicer z enim vlakom na dan. Res pa je. da vlak vleče lokomotiva 664. ki sicer na progi Ljubljana-Kamnik nc vozi pogosto. Zal jc vlak. poln kamnitih agregatov, težak okrog 1.000 ton in ga zalo lahko vleče le tako močna lokomotiva. Prevozi kamnitih agregatov bodo trajali le do prvih večjih ohladitev. O, Mar ku, hvala lepa 5. vprašanje Bralca Darcta iz Domžal pa je zanimalo, zakaj kljub temu, da so sofinan-eerski delež plačali že decembra 1998 Domžalski homorni \W zhor Domžale vabi k sodelovanju nove pevke in pevce Če že imaš pevske izkušnje, če te zanima širok zborovski repertoar vseh slogovnih obdobij ter sodelovanje z orkestri, če hi rad razvil ali pa te obvladaš petje po notah In osnove pevske tehnike -potem je ta oglas kot nalašč zate. V začetku sezone se družimo predvsem na vajah ter Intenzivnih vikendih (kjer sproščeno razpoloženje večkrat zamenja delovno vnemo), nato pa nas čakajo: nastopi, snemanja, festivali, tekmovanja in turneje. Vadimo vsak torek in četrtek med 20. in 22. uro v prostorih Glasbene šole Domžale, kjer te pričakujemo na eni izmed vaj vsaj do sredine oktobra. Dodatne informacije dobite na telefonu dirigenta Tomaža Pirnata: (()(>]) 721 714 (041) 75 7 816 alt pa na spletnih straneh Domžalskega komornega zbora: http:llwww.geoctties.coml ParislMuseel7110l Dopisnikom vse dopisnike prosimo, da ob svojih člankih napišejo svoj točen naslov, davčno številko in številko tekočega računa, da bomo lahko nakazali honorar za objavljene članke. Uredništvo in podpisani pogodbi, ki določa najmanj vzpostavitev v obstoječe stanje, Vodopivčeva ulica in 1!|. Ivana Pengo-va ostajata razkopani. Kaj prebivalci lahko pričakujejo njuno ureditev? G. Kranc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, je pripravil naslednji odgovor: KS Slavka Šlandra je bila naročnik izvedbe javne razsvetljave in kabelske televizije na Levstikovi ulici. Vodopiv-čevi ulici in Ulici Ivana Pengova. Pri izvedbi javne razsvetljave so bili poškodovani tudi pločniki. Pločnik po Levstikovi ulici smo uredili in ob tem zamenjali dotrajane betonske robnike ter sanirali poškodbe na asfaltnem vozišču. Sanacija pločnika na Vodopivče-vi ulici bo po zagotovilih izvajalca javne razsvetljave urejena v roku 14 dni. Sanacijo pločnika na Ulici Ivana Pengova (potrebno je tudi zamenjati robnike) v letošnjem letu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče naredili. Predvidoma bo omenjena sanacija izvršena v letu 2000. 6. vprašanje Prav pred zaključkom redakcije smo prejeli še vprašanje, kdaj bosta na začetku Slomškove ulice v KS Jarše -Rodi ca postavljeni tabli z označitvijo ulice, naš bralec pa je opozoril tudi na nepreglednost, ki jo povzroča tabla Občina Domžale, ki je postavljena ob cesti ko dica-Mengeš, in na neurejenost okolice te table. Odgovora bomo objavili prihodnjič. Do tedaj pa ne pozabite: Čakamo vas vsak petek od 13. do 14. ure na tet 714-599. Odgovorna urednica Preberite, morda tudi vi niste vedeli Žc kar nekaj časa buri duhove, zlasti pa radovednost marsikateremu prebivalcu našega mesta, nenavaden majhen objekt pred SPB 1 nasproti Železniške postaje Domžale, ki ga vidite tudi na fotografiji. Pridobili smo uradno informacijo in zvedeli, da ima objekt gradbeno dovoljenje žc ud Ida 1990.Gradnja se jc pričela v roku. predvidi mili v dovoljenju. In sicer je bil poslovni prostor skupaj z zunanjim vhodom dokončan glede nosilnih elementov, zunanji stopniseni jašek je bil provizorno zaprt, intenzivno dokončanje poslovnega prostora pa se je pričelo letos tako v kletnem delu kot tudi v izvedbi zunanjega objekta nad stopniščem. To, kar vidite na fotografiji, pa jc vhod v poslovno gostinski lokal, ki naj bi bil v kratkem odprt. Tole lepotico na Ljubljanski cesti v centru našega mesta že nekaj časa lahko občudujemo in si želimo, da bi šle po njenih stopinjah tudi druge, za naše mesto značilne stavbe. Razveseljivo je, da bomo prav v kratkem lahko poročali še o eni lepo urejeni stavbi. Seveda mislimo na nekdanjo Lenč-kovo slaščičarno na Karantanski cesti. Povabljeni k sodelovanju Nagrajenci iz prejšnje številke Pravilni odgovor: Občina Domžale ima manj kot 3().()(M) prebivalcev: Med številnimi pismi in dopisnicami smo izžrebali: na kosilo oz. večerjo v GOSTIŠČE KEBER Domžale, I juhljanska 112 bo Sla M AR 1.1 A SKOK. Jarčeva 5, 1230 Domžale, ki bo prejela nas dopis. |)d knjižnih nagrad pa nagrajenci lahko prevzamejo ob sredah popoldne v Uredništvu Slamnika: Stanislav Kuhar, Čopova 5, 1233 Dob, Pavla Prušniknr, Vir, Bukov-čeva 37, 1230 Domžale, Jelka Plaz-nik, Trdinova 34, 1230 Domžale, Anita Bogomolec, Biščc 19/a, 1230 Domžale, Marijo Škomik. TurnSe 39, 1233 Dob. Čestitamo! Medlem, ko vse bralce SLAMNIKA ponovno vabimo, da nam posredujete motive, ki bi jih Želeli videti na novih razglednicah Domžal in drugih krajev v naši (dnini, v prijeten spomin objavljamo razglednico GROBE1J. ki jo je neznanega leta založilo Turistično društvo Domžale. Cenik Komercialno propagandni oglasi v Slamniku VELIKOST NOVA CENA l/l stran 200.000.00 1/2 strani 110.000.00 1/4 strani 60.000.00 1 cm/stolpec 1.000,00 V cene ni vračunan 19% DDV. Če je oglas na zadnji strani oziroi na v barvni kombinaciji na srednjih stra- neh, sc osnovna cena poveča za ( i0%. Učna oglasil na prvi strani (veliki isti 1-2 stolpca višine 5 cm) je trikratna visina cene za enak oglas na ostalih straneh. Pri naročilu najmanj 5 zaporedni i objav komercialno propagandnih ogla- sov se prizna 20% popust. Mali oglasi, zahvale NAZIV PREDLAGANA CENA MALI OGLASI do 10 besed 1.000,00 SIT VSAKA dodatna beseda 200.00 SIT ZAHVALA s fotog. vel. 1 10.000,00 SIT ZAHVALA brez fotog. 8.000,00 SIT ZAHVALA vel. 1,5 15.000,00 SIT ZAHVALA vel. 2 20.000.00 SIT V ceno je vračunali 8% DDV Novo nagradno vprašanje za naše bralce V današnji nagradni igri sodeluje GLASBENA AGKNCI.IA PRE-SSTTGE - Maribor, ki v Domžalah 22. oktobra 1999 v hali Komunalnega centra pripravlja koncert ROMANTIKA. Vaše odgovore 22. OKTOBER 1999 OB 20. URI -HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE ZA VSE, ki SE imati radi KONCERT ROMANTIK A Nastopili bodo: Ivica Scrfc/.i, Edvin Hisc-r, Ljubka Diniillovska. Robi Horvat, Ansambel K listali. Štajerski Mišo. Patricia Diklič, Presstige * Bluc, .lastnina ( afnik, Karmen Plazar. Dno Primave-t.i, I Jezika iz. Ncgove ter povezovalec Danilo Muršec. Vstopnice lahko kupite pri GORO SAN, Domžale, Savska 40, v trafiki VI I I Domžale ter 3 ure pred predstavo, ob nakupu dveh vstopnic darilo - kasda ROMANTIKA. Glavni pokrovitelj: AV-TOSERVTS PIŽEM DOMŽALE Kalem pevko zabavne glasbe predstavljamo v današnji številki? A) Katarino I hibe, B) Marto Zore. O Karmen Stavec Obkroži pravilni odgovor! Odgovor pošilja: lmc in priimek:.................................... pričakujemo najkasneje do torka, 20. oktobra 1999, pet najsrečnejših pa bo po telefonskem sporočilu po dve vstopnici in kaseto dan pred koncertom prevzelo v prostorih SLAMNIKA. Srečno. Odgovore pošljite na SLAMNIK. Domžale, Ljubljanska 69. 1230 Domžale s pripisom ZA NAGRADO. Vsebinska zasnova glasila »SLAMNIK« Občina Domžale izdaja glasilo »SLAMNIK« i namenom zagotoviti občanom, organizacijam in skupnostim uresničitev pravice do čimbolj popolne in vsestranske obveščenosti o dogajanjih in življenju v občini, delovanju Občine Domžale in njenih organov ter javnih zavodov in javnih podjetij, kakor tudi izražanje stališč in mnenj občanov, organizacij in skupnosti o delovanju občine in življenju v njej. Glasilo izhaja v skladu z Odlukom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99). Glasilo SLAMNIK izhaja najmanj enkrat mesečno na 24 straneh oz glede na dogovor s sosednjimi občinami, lahko pa izide tudi kot dvojna ali izredna Številka: v drugem odstavku 7 člena je opredeljena možnost, da izhaja ludi večkrat v mesecu. 1. V glasilu SLAMNIK uredništvo, občinska uprava, dopisniki in drugi občani objavljajo zlasti: - informacije o delu Občinskega sveta Občine Domžale: - pregled in povzetek odlokov, sklepov in drugih aktov, ki jih sprejmejo Občinski svet Občine Domžale ter skladi, javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Domžale. Če je z odlokom, sklepom ali drugim aktom določena konkretna pravica oz obveznost občank in občanov, sc le-ta objavi v celoti; - informacije o delu občinske uprave, javnih zavodov in javnih prijetij, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale; - informacije iz dela političnih st rank: - informacije o delu krajevnih skupnosti, družbenih organizacij, društev, klubov in združenj; - komentarje z vseh področij življenja in dela Občine Domžale; - komentarje 0 dogajanjih na nivoju države, ki vplivajo na Občino Domžale; - članke oz pogovore in predstavitve zanimivih občanov in občank iz Občine Domžal« oz iz drugih občin, če so povezani z Občino Domžale; - poročila o različnih obiskih delegacij in posameznikov v o Ižomžale 0Z. predstavnikov O I>>mžalc drugod: - informacije s tiskovnih konferenc, okroglih miz. problemskih konferenc; - predstavitve različnih občanov in občank, združenj, društev in klubov ob njihovih pomembnejših jubilejih. - članki, ki spodbujajo k dobrodelni dejavnosti, pri čemer je tudi Uredništvo lahko nosilec dobrodelne aktivnosti: - članki s področja varovanja naravne in kulturne dediščine ter zgodo vine območja Občine lžomžale; - članki s področij varovanja okolja ter zagotavljanja večje varnosti na vseh področjih, se posebej na področju prometne varnosti; - pisma bralcev: mnenja, odzivi, opozorila, predlogi, pobude, pripombe, pritožbe, komentarji; - prispevki po presoji odgovornega urednika - odgovorne urednice; - vabila za različne prireditve, slovesnosti, proslave ipd.; - reklamno-propagandna obvestila, sporočila in akcije: - mali oglasi, obvestila, sporočila, osmrtnice, zahvale, ipd.; - fotografije - kot del člankov ali kot samostojne lotoreportaže. 2. Oglasni del SLAMNIKA lahko obsega do 1/5 posamezne številke SLAMNIKA, razen v izjemnih primerih (oglasi pred posameznimi prazniki), o čemer odloči odgovorni urednik I odgovorna urednica Odgovorna uradnica VERA VOJSKA, I. r. I I Naslov: Telefon: Naročam časopis SLAMNIK, ki mi ga pošiljajte na naslov: ime in priimek:__ naslov: Naročnino (180 sn za posamr/nei Mcvilko) in poSnino bom poravnal po prejemu položnice* Naročilnico pošljite na naslov: SIAMNIK, Domžale, ljubljanska 69, 1230 DOMŽAlJi POHVALIMO, OPOZORIMO, SVETUJEMO, VABIMO... stran 16 Jesen in zdravje Pozdravljeni v prvih jesenskih dneh. ki so najlepši prehod letnih časov iz vročega poletja v bogato, barvno jesen! Vendar pa moramo vedeti, da so ravno predhodi letnih časov za naš organizem najbolj obremenjujoči in da moramo šc posebno paziti na prehrano, primerno garderobo in rekreacijo! Bogastvo zelenjave, sadja in gozdnih sadežev bi moralo zadostovati našim fizičnim in psihičnim naporom v zadnjih dneh tega tisočletja. Jesenski sprehodi po gozdovih, gobarjenje. nabiranje orehov, kostanja, vse to vpliva na naše telo krepilno! Kako ohranimo oz. povečamo imunski sistem v našem organizmu? Pomembno je, da telo fizično obremenjujemo v ravno pravSnjem zaporedju ter načinu! Razne rekreacije morajo biti redne in zmerne, kajti s pretirano vadbo ogrozimo nase telo, da postane Se bolj občutljivo za razna virusna obolenja, ki so v jesenskem času zelo pogosta zaradi povišane vlage ter nižjih temperatur - vadba oz. treningi naj bi bila enakomerno razporejena skozi teden (vsaj 2x tedensko). Ob vadbi moramo imeti občutek, da smo nekaj naredili za svoje telo. ki se je preznojilo in rahlo utrudilo, ne smemo pa občutiti izčrpanosti! Pred vadbo, med njo in po njej moramo uživati čim manj sladko pijačo po požir-kih. da preprečimo dehidra-cijo, ki je možna skozi vse leto, ne samo poleti, kot misli večina ljudi. Pijemo veliko premalo, kajti odrasel človek bi moral zaužiti vsaj 2 1 tekočine dnevno, kajti »tudi« pitje zelo vpliva na naš imunski sistem ter čiščenje našega organizma, da s tem lažje izloča toksične snovi. S tem povečamo presnovo notranjih organov (ledvic, jeter ...), in med drugim izboljšamo prebavo! Jesen nam je prinesla zopet tudi organizirane rekreacije, ki so zelo dobrodošle, če so pod strokovnim vodstvom, kajti le pravilna vadba nam lahko koristi in nas obvaruje pred poškodbami. Postopno ogrevanje organizma, ki naj bi trajalo od 10-15 minut, prepreči osnovne poškodbe, kot so zvini in izpahi, kajti ogreto mišičevje in vezi to preprečijo, ludi srčni utrip sc mora med aktivnostjo enakomerno dvigovati, da ne doživi organizem prevelikih Sokov. Vse to je povezano tudi z dihanjem, to mora biti čim bolj enakomerno, najprimernejša tehnika jc nos-nos, ker z njo preprečujemo hipervcntilaeijo. Prekomerno dihanje ali celo hlastanje zraka nam povzroči vrtoglavico, slabost ali celo omedlevieo. Tehnika dihanja nos - nos sc nam bo v začetku zdelo težko. Občutek, da vdihnemo premalo, je v podzavesti, kajti z vdihom skozi nos napolnimo pljučna krila bolj enakomerno, z izdihom skozi nos pa iztisnemo iz njih zrak bolj učinkovito, poleg vsega pa aktiviramo šc trebušno prepono, pravi trening za rekreativce je ne glede na zvrst športa tisti, ob katerem lahko pravilno, enakomerno dihamo oz. tudi skoraj nemoteno govorimo. To je najlažji test, čc treniramo v mejah svojih sposobnosti, kajti le tako lahko primerno krepimo svoj srčno žilni sistem, si s tem dvigamo prag imunskega sistema ter psihofizično ravnovesje našega organizma! Dejavno jesen vam želim ob uživanju škrlatnih barv in sočnem sadju. BARBARA Slikovit košček razgibane pokrajine med Že-lodnikom in Prevojami - potencialna lokacija za pozidavo (ind. cona) in domnevno preselitev Ljubljanskega sejma. »Vstop« na prostrano jaso ali na »Sela«, kakor domačini imenujejo to skrito oazo v objemu gozdov sev. od Želodnika, kamor naj bi si surovo utrla traso načrtovana cesta (beri teksti). Se zavedamo izginjajočega bogastva narave? Vrtoglavo izginjanje naravne površine, ki v pičlem odstotku odeva občino Domžale, je dejstvo, katerega uganka je, koliko se ga občani zavedamo oz. kako ga obravnavamo in vrednotimo. Namen pričujočega pisanja je vsaj za spoznanje odstreti vse preveč prezrtega in za zgoraj omenjeno območje izjemno pestrega bogastva naravne dediščine -predvsem gozda, ki je, oziraje se na predloge Sprememb dolgoročnega družbenega plana za občino Domžale, v precejšnjem deležu resno ogrožen. Ob tem bi vam za lažje razumevanje tega problema želel priklicati pred oči doživetja, ki so se vam vtisnila v spomin ob obisku gozda, ko ste prepuščeni objemu prirode vsrkavali harmonijo spokojnega miru, mističnosti in živopisnosti gozdne galerije, ko ste prisluhnili šelestenju listja, melodiji skritega slavca in ječanju mogočnih debel pod močjo vetra in ko ste se naužili čudežne moči, ki vam jo jc nerazumljivo posredoval neokrnjeni svet narave. Sprenevedanje pred dejstvom, da je neposreden stik z naravo najbolj bogato duhovno in telesno pleme-nitenje posebej po večini pomeščanjenc družbe nase občine bi moglo bi prerasti v globoko spoštovanje narave kot praso-potnice, od katere smo txlvisni, kot vrednote, in postalo nepogrešljiv del našega bivanja. Ne bom oporekal dejstvu z negativnim predznakom, da se Slovenija zarašča z gozdom tam, kjer je bila pokrajina nekdaj smiselno kultivirana, vendar tega ne bi smeli obračati tudi v našo občino, kjer bi lahko za nasprotni problem vzeli netrajnoslno in nesonaravno, okolju neskladno ter grobo in stihijsko vsiljevanje urbanizacije v vseh razsežnostih na ekološko nesprejemljiva in zelo občutljiva območja; s tem bodo soglašali ugledni strokovnjaki. V mislih imam destruk- tiven poseg v precejšnjem delu pretežno gozdnatega območja ĆeseniSko-Prevoj-skih gmajn in travnikov na južni strani (kak kilometer SV od Doba), kar strokovno utemeljeno velja za prostor s poudarjeno biotsko pestrostjo (raznovrstnost rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov, kar bi bilo lahko velik poten-cial za našo občino), kamor predlagajo zazidalni načrt v smislu ind. - obrtne cone (predhodno torej obsežne krčitve gozda) in nekakšna rezervirana?! lokacija za Ljubljanski sejem, ki sc mora zaradi prostorske stiske nekam preseliti?! Trezno razmišljujoč človek, ki vsaj medlo pozna posledice in vplive tovrstnih posegov (plaz ostalih gradenj, ki jih sproži tak poseg v naravo) na razvoj občine, ki bi morala ob tako skromnem deležu gozda prvenstveno ščititi naravo. Takih načrtov ne moremo odobravati posebej šc z ozirom na cestno obremenitev od Želodnika ob vasi Turnše skozi središče Prescrij do Mengša (povezovalka štajerskega in gorenjskega kraka AC), ki bo praktično odsekala »pljuča« ali naravno zavetje domžalske občine. Stopimo torej ob spoznanjih, ki kar silijo pred nas, da jih sprejmemo in udejanjimo, na stran rešitve tega rekreacijskega, sprostitvenega, poučnega, duhovnega,... pribežališča našega goz- da preveč osiromašene občine (dodatne brazgotine v naravni odeji, ki nastajajo ob gradnji AC) in poskrbimo za prihodnost, ki bo v sožitju z naravo. In naj vam k premisleku o problemu, ki prikrito preti vsem nam, ponudim resnično ugotovitev; gozd človeka ne potrebuje, pač pa ga človek nujno potrebuje! Besedilo jn fotografiji: JOŽE KOZJEK, oddelek za gozdarstvo (BF) Plusi in minusi pa tudi predlog v razmislek PRVI PLUS: KS .larše-Rođica in v njej delujoče turistično društvo sla si v svoji razgibani dejavnosti lotila tudi urejanja okolice kulturnega doma (dela potekajo tudi znotraj doma), še posebej pa drevoreda lip, ki poteka od prehoda Ko (lit a-< .rotil jc in vodi v naselje Groblje do cerkvene stavbe. Tako se če/dan in v večernih urah ponuja očem prav prijeten razgled na čist in urejen drevored, (»bogaten z nekaj klopmi, kjer sc sprehajalcem in mimoidočim lahko odpočijejo trudne noge ali pa sc umaknejo pripeki. Klopi so pogosto zasedene Sc posebej jc zanimiva t. i. srednja klop, ki si jo je »prisvojila« mladež vseh starosti in se jo je oprijel vzdevek »klop mladih«. Oh tem jc razveseljiv odnos te mladeži do okolja, t >h klopi ne ostajajo spominčki po /c znanem pregovoru »Kjer osel leži, tam dlako pusti!« ampak ostaja prostor okrog nje čist. Morda le nebogljen samcat papirček, ki si šc tega imena nc zasluži. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. PRVI MINUS: Nič kaj hvalevredno pa se ne obnašajo nekateri sprehajalci s psički, ti povsem mirno dovoljujejo svojim ljubljenčkom, da opravljajo potrebo ob klopeh, okrog njih. ali oh lipah. Težko jc ugotovili vzrok za lak odnos do okolja in sočloveka, šc posebno za trud tistih, ki sc razdajajo za urejeno, zdravo in človeku primerno okolje. Vem le, da jc na vsej sprehajalni polt (ta postaja vedno bolj tudi trim šteZfl in pravkar potekajo dela za namestitev razsvetljave) od prehoda železniškega podvoza pa tja do grobeljskega gozdička dovolj pravšnjih mest, kjer sc take potrebe mirno opravlja. Ali se bodo? DRUGI PLUS: Parkiranje Večni vprašaj. Nc samo v Domžalah, kjer je brez skromnosti rečeno, celo bolje poskrbljeno kot marsikje v večjih in manjših naseljih. Po napovedi sodeč se bo to stanje še izboljševalo. DRUCil MINUS: Vendar pa sc kar pogos- Dom na Zgornji Slivni vas vabi Pri Vačah na slemenu Slivne (833 m) stoji podružna cerkev Sv. Neže, ki se omenja že leta 1526. Precej mlajši je Planinski dom na Zgornji Slivni (880 in), kamor vas družina Sitar vabi ob koncu tedna. Gospa Branka s prijateljico vas vabi, da jih obiščete (01 876-021). JOŽE NOVAK to ponavlja, da vozniki avtomobilov dobesed-no zatrpajo kolesarske steze in pločnike zasedejo tja čez polovico površin, tako da vožnja s kolesom ali hoja nista več mogoči. To posebno velja za steze in pločnike, ki leže v enaki legi s cestiščem, namenjeno voznikom. In rešitev ali vsaj omilitev te problematika? Vsekakor nc v tarnanju o prezasedenih parkiriščih ipd. Raje pomislimo, ali sc je res potrebno zapeljati prav do vrat in vhoda, kamorkoli smo žc namenjeni) lokal, bife, trgovina, banka ...). Jc nekaj slo ali dvesto metrov res prehuda razdalja? Zajce, kol sc temu pregovoru reče, tiči v drugem grmu. lahko sc mu reče nemarnost in zamah roke, češ, kaj mc briga. Torej gre v bistvu za odnos vseh udeležencev v prometu. Ali ga jc težko prilagoditi sebi in drugim. Gotovo nc. Tu pa je tudi zakon, ki ureja parkiranje, ustavljanje, peš poti in kolesarske steze. Neupoštevanje pomeni prekršek. Za te obstaja pristojni organ, eden, celo več in ti lahko ukrepajo. Se vc, usklajeno 2aj pa je tega kar manj in manj. Izmikanje jc brez osnove. V tej državi po krivdi dela oblasti oz. pozicije na oblasti vlada prometni kaos, umira mlada generacija, sodišča so zasuta z zahtevki žrtev, z dolgotrajnimi postopki. Promet in varnost v njem sta sicer le delček ob vsej zastrašujoči neurejenosti tudi na drugih področjih v vsej državni upravi (na vrhu in navzdol). Za varnost in urejenost v prometu pomanjkanj finančnih investicij nc more in ne sme biti izgovor za neodgovornost odgovornih. V primerjavi s potratnostjo in nezakonito porabo na vseh ravneh gre za sorazmerno manjše naložbe, ki pa se bogato obrestujejo. Zdaj, ko se znova govori in predvideva sprememba prometnega zakona ali le za dopolnitve, bi prej omenjeno misel predlagatelji morali upoštevali. Sicer spremembe same po sebi kaj dosti nc pomagajo, čc niso povezane s takojšnjo hitro in dosledno kaznovalno politiko na kraju samem in kar najbolj posebej zajelo v zakonu. Večkrat ustrezno povečano globo za napačno parkiranje, ustavljanje, oviranje drugih udeležencev v prometu jc tudi pol, ki bi vnesla več reda v to problema I i ko. Torej, kolesarji in pešci upravičeno pričakujemo razumne prilagoditve voznikov na za označenih površinah, enakovredno pa seveda lahko pričakujejo ludi vozniki od kolesarjev in pešcev. V RAZMISLI K: Sc dob ro sc spominjam časov, ko so vsaj v poletnih sezonah tki. »Mo-norarci« v belem pomagali rednim prometnikom v modrem. Za vzpostavitev malo več reda in primernejših odnosov bi bilo dovolj za začetek spet zaposliti tc kadre, saj je v brezposelnih generacijah dovolj mladih ljudi z ustrezno izobrazbo, ki bi z dopolnilno prekvalifikacijo ali izobraŽevanjem lahko opravljali ta dela. To jc celo nujno, saj ima ob pogostih in hudih prometnih nesrečah, povečani gostoti prometa, slanju cest prometna policija dela čez glavo na terenu. Znotraj mestnih jeder in večjih naseljih na vsekakor ludi ob prehodih (znake ob njih skorajda več nc upošteva, pa bi la nadzor lahko prevzeli omenjeni. LEON SENGER Uporaba plina v gospodinjstvih Kaj moramo vedeti oz. storiti, ko dobimo plinovodni priključek? V bližnji prihodnosti se na našem področju obeta zemeljski plin za ogrevanje, pripravo tople vode, za kuhanje, za obrt, ipd. S tem v zvezi se pojavlja cela vrsta vprašanj, o katerih bomo govorili v tem prispevku. Na vprašanje: priključek zemeljskega plina, da ali ne, je odgovor hrez zadržkov - DA! Zemeljski plin je namreč najčistejše gorivo, ki najmanj onesnažuje okolje, jc naravnega izvora, ni škodljiv, ni strupen, svetovne zaloge so še največje, upornim je preprosta, obratovanje je cisto, hrez pepela, hrupa, omogoča možnost popolnega avtomatskega delovanja in regulacije, ne potrebujemo zalog goriva, naprave zahtevajo malo prostora. Med vsemi ogrevalnimi napravami so plinske dosegle največji razvoj, kakovost in skoraj neverjetno visoke izkoristke naprav (majhna poraba cnergenta), meritve energije so možne po dejanski porabi s plinomcrom in podobno. Energetska usmerjenost v svetu in pri nas si je prizadevala za čim nižjo ceno; naravnana je na plin tako, da jc pričakovati, da ga bo država v prihodnje bolj podpirala in pri drugih, bolj nečistih gorivih (premog, težka in srednja kurilna olja, lahko kurilno olje), pa je pričakovati, tako kot v ekološko bolj osveščenih državah, zaviranje porabe in uvajanje ekološkega davka na gorivo, ki onesnažuje okolje. Tako na primer v zemeljskem plinu ni žvepla (S), v kurilnem olju ga je 1 odstotek (0.7% gorljivega), v slovenskih premogih je do 3% žvepla. V plinu je tudi manj ogljikovega dioksida (CO,), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega oksida (NO), ipd. Poleg navedenega je pomembno tudi to, da je strošek priključka zemeljskega plina v ljubljanski regiji razmeroma nizek, da pri vključitvi v skupno organizirano akcijo v ceno vključi tudi projekt in vsa upravna dovoljenja za osnovno plinsko mrežo do požarne pipe v hiši. To pa ne velja več pri poznejši odločitvi, ko so stroški in težave neprimerno večji. Pri poznejši odločitvi za prehod na plin, mora občan vsa dovoljenja urejati sam na svoje stroške. Pri odločitvi za priključek zemeljskega plina je ugodno tudi to. da začetek uporabe ni časovno določen, temveč se za to lahko občan odloči po svoji presoji. V tem času mu ni potrebno plačevati nobenih mesečnih fiksnih stroškov. Pred časom je bilo to po dveh letih. Ali je smiselno zemeljski plin zaceli uporabljati takoj ali ne? Pri tem vprašanju je bistveno, kakšen kotel imamo, v kakšen stanju jc in s kakšnim gorivom ogrevamo stanovanje in vodo zdaj. Pomembna je tudi oblika, starost in izvedba dimne tuljave Če je kotel grajen samo za trda goriva ( premog, drva), taksnega kotla nc mo- ENERGETSKO (iliSV€T SVETOVANJE remo in ne smemo predelovati na plin. Potrebno ga jc zamenjati z novim. tj. specialnim plinskim kotlom. Tu pač ni druga rešitve Kombinacije obratovanja z dvema kotloma na en dimnik in podobne rešitve ODPADEJO! Gospodinjstva trenutno najbolj množično uporabljajo kombinirane kotle na trda goriva in lahko kurilno olje. To so v večini primerov zelo stari kotli (15-20 let). Življenjska doba jim jc žc potekla, v zadnjem času pa delujejo na kurilno olje. Njihov izkoristek je zelo nizek (pri 100% obremenitvi je izkoristek med 60 in 75%). Skoraj praviloma so predimenzionirani in imajo zato sc nižje izkoristke. Celo pod 50%. Za obratovanje na zemeljski plin jc temu kotlu nesmiselno vgrajevati nov plinski gorilnik, ki m po ceni (približno 50% dražji od oljnega) oziroma stane skoraj toliko kot nov plinski grelnik. Poleg tega bo takšen nov plinski tlačni gorilnik za prevelik star kotel neprimeren in neusklajen. Če je bojler vgrajen v starem kotlu, je potreben tudi nov hranilnik toplote (bojler), tz povedanega sledi, da jc možnost prehoda na starem kotlu zelo neugodna zaradi slabega izkoristka in tudi zaradi velike porabe goriva. To je tudi investicijsko slaba reSitcv. Priporočam nakup specialnega kotla s tlačnim plinskim gorilnikom. Nekoliko ugodnejši je prehod na plin z obstoječega ali novega univerzalnega kotla na kurilno olje V tem primeru zamenjamo oljni gorilnik s plinskim. Zadeva je podobna kot pri zgoraj opisanem primeru, le da je tu boljši izkoristek (do približno 83%). Pri uporabi sodobnega niz-kotemperaturnega kotla I tlačnim gorilnikom jc izkoristek tudi 90%. Najbolj smiselna je zamenjava starega kotla s stenskim kombiniranim plinskim grelnikom akumulacijske ali pretočne izvedbe, z atmosferskim gorilnikom, naravnim vlekom v dimnik, elektronskim vžigom, ipd. Ti kotli in grelniki imajo izkoristke do 96%, kondcnzaeijski pa eelo do 108%. Sanaciji dimnika se pri zidanih dimnikih Iz opeke pri izmenjavi cnergenta ne moremo izogniti. To velja tudi za pre- hod s trdih energentov na kurilno olje, torej v obeh primerih. Diinnično tuljavo sanirajte tako. da vanjo vstavite nc-rjavno tuljavo, pri čemer vam ni potrebno podirati obstoječega dimnika! Odločitev Odločitev, ogrevati stanovanje in sa-njtarno vodo a kurilnim oljem ah / zemeljskim plinom, postane preprostejša, čc poleg navedenega, primerjamo tudi cene energije Ceni kurilnega olja in zemeljskega plina sla trenutno zelo podobni in primerljivi, naravnanost energetske politike države pa jc v povišanju cen trdih in tekočih goriv in /nižanju plina (utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin). Če upoštevamo šc ekološki dejavnik (emisijc-čr-panjc zalog, izpopolnjenost naprav, izkoristki), na splošno nc moremo govoriti o dragem zemeljskem plinu. Pri pravilnem izračunu in postavitvi naprav jc lahko ogrevanje z zemeljskim plinom cenejše od kurilnega olja. Lahko je tudi obratno. Cc uporabljale stare in neekonomične kurilne naprave za kurjenje s plinom. Tudi bojazen glede pomanjkanja energenta jc odveč, saj nas že \eda| napajala dva mednarodna niaj'isiial na voda (Alžirija-ltalija, Rusija). Zelo pomembna jc tudi strokovna izvedba inštalacij, saj v nasprotnem uporaba zcmcl.j-fkega plina lahko ni varna!! OHVESTILO: Z RAZPISOM EKOLOŠKEGA SKLADA RS, JE NA VOIJO NOVA OBLIKA KRI I UTIRANJA, IN SICER GRE ZA NAPRAVE - KOTLE KI IMAJO TEHNIČNI IZKORISTEK NAPRAVE VEČJI OD 90%. SVETOVALNE PISARNE SO ZADOLŽENE ZA OGLED INSTALACIJ PO VGRADI I VI. PODROBNEJŠE INI ORMA( I.IH SO NA VOIJO V SVETOVALNI PISARNI DOMŽALE, TEL: 720-100, VSAKO SREDO med 17. in 19.30, ali med tednom na tel: 721-321. Domžale, julij 1999 HSP DOMZALt -KAMNIK IVAN KENDA, univ. dipl. inž. Osnovna šola Roje Sodelovanje v natečajih prinaša nagrade Učenci Osnovne šole Roje skupaj s svojimi učitelji in mentorji radi sodelujejo na različnih natečajih. »Učenci tako razvijajo svoje sposobnosti in se veselijo uspehov in nagrad, ki so jih zlasti na področju športa, likovnega in tehničnega ustvarjanja deležni skoraj v vseh projektih,« pravi ga. Ema Škerjanc Ogorevc, ravnateljica OŠ Roje. lako so v preteklem šolskem letu sodelovali v naslednjih akcijah: projekt MAMUT, natečaj Zavarovalnice Triglav, mednarodni likovni natečaj LIMIT STORI na temo: KONJ, natečaj v Mariboru na temo KOLO, KOLO (prejeli so I. nagrado za najboljše likovno tlelo), natečaj revije ('K'IHAN, natečaj ZOOM PROMOTION na temo: MI.LKO Iz SLOVENIJE, natečaj v organizaciji OS Moravče: SLIKANJI V NARAVI, natečaj E-NET, d.o.o. na temo SONCE VIR ŽIVLJENJA, natečaj Društva defektologov Slovenije na temo: PROMETNA ŠOLA DRUGAČE, natečaj Soroptimist International of F.uropc na temo: OTROK IN NASIIJE, sodelovali so na grafičnem bicnalu v Žalcu na temo: V ENOSTAVNEM JE LEPOTA ter natečaju EPTE: KN.II-GOBUB. Izdelke, narejene pri tehničnem pouku, so prodajali na BAZARJU, ki so ga pripravile So-ropiimisikc, radi pa sc spominjajo tudi prodajne razstave v Galeriji, kjer so prodajali izdelke iz le- Povabilo Športno Društvo Fan Vit-As organizira v letošnjem letu pestre športne programe po OŠ telovadnicah v Domžalah (OŠ Vcnclja Perka), v Trzinu, Moravčah in Brdu pri Lukovici. 1) Kombinirani-športni program zajema tri glavne športne aktivnosti in sicer tenis/mini tenis, košarko/mini košarko in bcseball/tcc bali, osnovne motorične dejavnosti (spretnosti poligoni, štafet nc igre.) tet zabavno aerobiko in jazz ples 2) tenis in mini tenis (počasnejše žoge, manjši loparji, igranje na krajši razdalji) 3) baseball in tec bali (počasnejše žoge, manjši kiji, žoga sc udarja z gumijastega podstavka) 4) rolanje za otroke in njihove starše v balonu kotalkarskcga kluba Pirueta v Domžalah in v RC Urbanija v Lukovici. Ustrezne termine in vse ostale informacije lahko dobite, čc pokličete Dušana ali Marjano na telefon 040/209-066 ali 723-527 vsak dan med 19.30 in 21. uro. Likovne delavnice so med učenci Osnovne iole Roje zelo priljubljene sti, slanega testa, gline, svile, suhega cvetja pa tudi lepe prtičke in blazine. Predstavili so se tudi na Dnevih izobraževanja v Cankarjevem domu na temo ko OTROŠKE RISBE, SLIKI, IZDELKI SPREGOVORIJO s čudovitimi delavnicami, ki so privabile veliko obiskovalcev. Že v letošnjem šolskem letu pa so v okviru Turističnega društva Smlednik sodelovali pri projektu kozolci na GORENJSKEM in prejeli 2. nagrado ter sc v KUD France Prešeren kot prva OS predstavili s samostojno razstavo. Posebej pa jc treba pohvaliti tudi učenca Jureta Magcrlcta za spis na temo starejši, s katerim jc prejel drugo nagrado. Uspešni nastopi učencev Osnovne šole Roje so toliko odmevnej-ši, če vemo, da v vseh natečajih in projektih sodelujejo običajne osnovne šole iz vse Slovenije in ne le šole s prilagojenim programom. Učencem in učiteljem ter vodstvu OŠ Roje iskrene čestitke. V. V. stran 1 7 ŠPORT Med nebom in zemljo - ROMAN JELEN Evropsko prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm Jelen obranil visoko 4. mesto »Na sezono sem se dobro pripravil. Prvi del mi jc Sel po načrtih, na dveh finalnih dirkah, pa mi je šlo malo slabše. Predvsem na zadnji dirki, ko sem nastopil bolan,« je povedal še ne 21-letni mo-lokrosist s Pšate Roman Jelen po zadnji finalni dirki evropskega prvenstva v razredu do 125 ecm. V tem tekmovanju je naš veliki up v motokrosu ponovil lansko visoko 4. mesto. S tem velikim uspehom jc bil član Sitar Dunlop Racinga zadovoljen, na tihem pa je pričakoval še več. Mladi motokrosisli so željni dokazovanja in primerjave s tekmeci iz drugih držav. Prav v ta namen je svetovna motociklistič-na zveza FIM pred nekaj leti uvedla evropsko prvenstvo v razredu do I25 ccm. Za mlade tekmovalce jc to vmesna stopnica za preboj med najboljše na svetu. Prvenstvo je bilo letos razdeljeno na tri skupine s po štirimi dirkami, tU koncu pa sta bili Se dv« linalni dirki. Roman Jelenje />: na prvi dirki v skupini (' štartal sijajno v novo sezono, v Pi-liscscvu (Madžarska) jc zmagal v obeh vožnjah. Obakrat je ugnal nespornega favorita madžarskega državnega prvaka Korncla Nc-metha. Nekoliko slabše jc Slo našemu državnemu prvaku na drugi dirki v Kramolinu (ć'cška), kjer je v skupni oceni zasedel dru-gO mesto. Zato pa je bil znova na »zmagovalnih tirih« na doma eih tleh na tretji dirki na Skednju pri Slovenskih Konjicah. Na veliko veselje domačih gledalcev je ciljno črto obakrat prevozi! prvi. »Vnetje pod pazduho me je zelo oviralo pri vožnji. Vozil sem s tabletami proti bolečinam,« jc povedal hrabri voznik na Hon-di in hkrati junak Skednja. Četrte dirke sc ni udeležil, saj jc žc zbral dovolj točk za uvrstitev med elito najboljših. Sledila jc prva finalna dirka v Hcrnivcah (Ukrajina), kamor se le uvrstilo štirinajst najboljših iz vseh treh skupin. Za Romana Jelena s polovičnim uspehom, z 10. mestom v I. vožnji in sijajno zmago v 2. vožnji. S tem jc pokazal, da sc bo na zadnji dirki boril za uvrstitev med najboljšo trojico. Karavana motokrosistov sc jc preselila šc na zadnjo postajo. To jc bila Bilslcn (Nemčija). Na tekmi je nastopil bolan in žc s tem imel manj mo/nosti v boju za tako želeno najboljšo trojico v skupni oceni evropskega prvenstva. Po I. vožnji jc še bil v igri z osvojenim 4. mestom. V 2. vožnji pa so sc njegove želje po stopničkah razblinile žc po slabem startu, tako da mu tudi dobro nadaljevanje ni pomagalo, da bi sc prebil v vrh. Osvojil jc II. mesto. K temu uspehu so veliko pripomogli tudi trener, nekdanji tekmovalec Jani Sitar in mehaniki. Končni vrstni red po dveh finalnih dirkah: I.Antonio Paricio (Španija) 58 točk - evropski prvak, \ Uuiiclle Brloca (Italija) 55, i. Jan Zaremba « eftka) 53« Roman Jelen (Slovenija) 44 itd. MIRAN KOKAU Košarkarski kvalifikacijski turnir Evropsko prvenstvo mladih V Domžalah je od X do 5. septembra potekal mednarodni kvalifikacijski košarkarski turnir za evropski* prvenstvo mladih do 14 let, - PASSARKU.K - BAIMA. To tekmovanje poteka vsako leto. v njem pa nastopajo reprezentance, lahko pa tudi klubi, ki so bili državni prvaki v svojih državah. HtA je kvalifikacijske turnirje razdelila štirim državam, in sicer Rusiji, Italiji. Franciji in Sloveniji. Košarkarska /veza Slovenije je turnir dodelila domžalskemu košarkarskemu klubu lleliosn. kar jc /a ta kolektiv, ki deluje že 50 let, velik uspeh. V Domžalah so v treh dneh svoje znanje pokazale reprezentance Bolgarije. Madžarske, Hrvaške ter Slovenije. V slovenski izbrani vrsti sta nastopila tudi dva domžalska igralca, in sicer Matej Košir ter Sanel Bajramlič. trener pa jc hil Sašo Kisela iz Domžal. Rezultati: Hrvaška : Bolgarija 110:61, Po tej tekmi jc bila slavnostna otvoritev kvalifikacijskega turnirja, na kateri jc nekaj besed v imenu občine Domžale povedal podžupan gospod Milan Pirman. Slovenija : Bolgarija °3 : 35 Hrvaška : Madžarska 73:54 Slovenija : Bolgarija 114:48 Madžarska : Bolgarija 87:79. V tekmi, ki je odločala 0 napredovanju v finalni luniii lega tekmovanja, pa so bili srečnejši Hrvati, ki so tudi organizatorji zaključnega turnirja namesto Pariza. Rezultat jc bil 97:73, najboljši strelec pri Hrvatih jc bil Roko Butič s 24-imi točkami, pri Slovencih pa Košir z 18-imi točkami ()iganizauja turnirja m vse druge stvari, ki so potrebne pii takem tuniuju. so bile na visokem nivoju, tako da so bili vsi [Judje v košarkarskem klubu pohvaljeni od sodelujočih reprezentanc ter tudi iz Košarkarske zveze Slovenije, mednarodne košarkarske zveze FfBA ter od ljudi, ki so zadolženi za to tekmovanje mladih do 14 let, imenovanega PAS-SARI II I BAM UpfljttK) le, da ne bo ponovno minilo 30 let od lega tur nirja, ko naj bi domžalski košarkarski klub spel dobil organizacijo mednarodnega Mumija v okvnu Mednarodne košar karske zveze F1BA, saj je bilo zadnje veliko prvenstvo v Domžalah daljnega leta 1969, ko jc bilo na sporedu 4. balkansko prvenstvo v košarki za mladinke. Najboljših pet igralcev turnirja: Matej Košir - Slovenija. Matic (loropcvšck - Slovenija, Mik-los Vlolnar - Madžarska, Roko Butič - Hrvaška, Petar liabič - Hrvaška URBAN ZNIDARSIC 14 kolajn na državnem prvenstvu za Pirueto V Ljubljani je bilo 18. septembra 1999 državno prvenstvo v hitrostnem rolanju. Nastopilo je 65 tekmovalcev iz petih klubov v Sloveniji, in sicer: ŠD Piran, ASA Naklo, Do konca Lendava, Roller klub Murska Sobota in Pirueta Domžale. Na tekmovanju je PIRUFTA nastopila z II tekmovalci v različnih kategorijah. Najuspešnejši so bili v kategoriji mladincev, saj sta člana Piruete Rok Mece in Jernej Stipančič zasedla prvi mesti, in sicer Rok na dolgi in Jernej na kratki progi. Tudi ostali tekmovalci so se odlično odrezali, saj so nekateri nastopili prvič v tako močni konkurenci. To so Žiga Svegclj. Blaž Ravnikar. Jure Ferbar in Gregor Slak. Tekmovali so tudi na čas in prav čas je pokazal, da sta Rok in Jernej enakovredna tudi tekmovalcem v članskih kategorijah. Piko na i sta namreč postavila v Sta-fetnem tekmovanju, kjer sta med člani zasedla odlično tretje mesto. Tudi ženski del KK Pirueta - Meta Mece. Saša Grmek in Ana Stipanič, sc je lepo predstavil v tekmovanju. Iako je prav Saša, ki goji tudi umetnostno k ota I kan je. zasedla tretje mesto v članski konkurenci. KK Pirueta ima tudi prihodnost. To sta dokazala Matej Piskar in Lea Stipanič. ki sta bila s po štirimi leti najmlajša udeleženca državnega prvenstva Takšnega uspeha na državnem prvenstvu ni pričakoval nihče od funkcionarjev KK Pirueta. Številne medalje bodo prava spodbuda za nadaljnje delo. Teden pred državnim prvenstvom pa jc Pirueta z organizacijo tekmovanja za 4. pokal Slovenije dokazala, da je tudi organizacijsko usposobljena za najvišja tekmovanja. Tekmo smo pripravili v Ljubljani, saj v Domžalah zaenkrat ni primernega prostora za tovrstne prireditve. Prihodnje leto pa pričakujemo Se boljše uspehe, saj nam bo Šotor v Športnem parku omogočil trening tudi v tej zvrsti kotalkanja - rolanja. Ob tej priliki KK PIRUFTA vabi v začelniSki tečaj kotalkanja in rolanja, ki poteka vsak torek in petek ob IX. uri v šotoru v Športnem parku v Domžalah Vabljeni! K. K. Najbolj športen kraj daleč naokoli - Ihan (isto navadno petkovo popoldne, /.ud oje dni septembra, v Športnem parku v Ihanu. /■ -li1 sem si ogledati, kako se po močnem nalivu »obnaša« novo preptastena ploščad na mal(»nog(imetnem igrišču in ali je izvajalec že uspel postaviti nove koše na košarkarskem igrišču. Pogled na dogajanje v Športnem parku je bil za naše razmere neverjeten. Na ploščadi sc jc gnetlo majhnih in malo večjih rolarjev. Na velikem nogometnem igrišču se je odvijala nogometna tekma med veterani NK Ihana in prijatelji nogometa iz. sosednje Št ude, člani NK Ihan so imeli reden trening, prav tako so na pokritem balinišču trenirali člani balinarskega društva Ihan in sc pripravljali na zadnje tekme letošnje lige. okoli igrišča proti cerkvi in nazaj so trenirali ihanski smučarji tekači s svojo olimpijsko kandidatko Tejo na čelu. Popolna slika celotnega športnega d(»gajanja v kraju. Samo nekaj mlajših navdušencev za košarko je žalostno sedelo ob robu in komaj čakalo, da bodo prve dni oktobra ponovno postavili prenovljene konstrukcije in table za koše. /ares lep pogled v Športnem parku v Ihanu. Ko bi le bilo še dolgo tako! TONE DRAGAR 2. memorial Janeza Jegliča - Johana Plezalsko srečanje in maraton v previsih V dvorani smo lahko med številnimi športnimi plezalci srečali tudi nekaj naših znanih alpinističnih imen. Filip Bcnec, Pavle Kozjek in seveda Peter Podpornik. Silvo karo ter nekateri drugi, vse pa je presenetil mo/akar, o katerem smo do sedaj lahko samo hrali in poslušali zgodbe. American Jim Bridvvell je nekakšna legenda ameriškega plezanja. Njegove smeri vodijo ee/, skoraj vse pomembne granitne stene svetovnih gorstev. Od Yosemitov, Aljaske, Himalaje in tudi Patagonije, kjer je sredi sedemdesetih let tudi dokončal /.nano Macstrijcvo smer po jugovzhodnem ra/.u. Prav navdušenje hil nad posnetki vratolomnega plezanja naših plezalcev, še posebej pa nad tem, da so takrat našli tik pod vrhom tudi nekaj njegovih klinov. Nekoč je tudi sani poskušal, čeprav neuspešno, preplezati smer čez vzhodno steno Cerro Torreja. A možakar ima kljub lepemu številu let še vedno plczalskc načrte in kasneje je v pogovoru z našimi plezalci tekla beseda tudi o tem. Kdo ve, mogoče pa gredo naslednjič skupaj. Bridvvcll je bil z /eno in sinom na obisku v Italiji, kjer je imel nekaj predavanj o svojih vzponih in na povabilo Silva kara je obiskal tudi naše kraje, kjer je lahko občudoval sicer nizke, a zalo toliko bolj vrtoglave stene nad Ospom. Rezultati: moški - I. Jure ( ioloh (AO Ka SicaX 2. Iranci Jcnsterle (AO Kranj), 3. Aljosa Grom (AO Vrnika), 4. Matej Sova (SPO TržiC). 5. UroS Per-ko (AO Črna), 6. Imraz VaJjevec (ŠTO l i/h : 7. Laka Zazvonil (AO Krilili I.. ženske - I. Martina Cufai (AO Mojstrana). 2. Natalija Gros, .3. Eva Tusar (obe PK Skofja Ix>ka). 4. Nas-tja Guzzl isto h7iO. 5 Maji So* car (Ao Domžale), 6. Sata Truden (sto TržiC), 7. Katarina Slreiiifeli (PK Skofja Loka). Šahovski kotiček Plezalci so sc po projekciji preselili v osapski kamp, kjer smo bili lahko priče pravemu plczalskcmu žuru. ki .sc jc za nekatere končal šele v zgodnjih jutranjih mah. Nekateri so bili od prcliianega tiru zenja naslednji dan nekoliko utrujeni, la zen seveda starih in izkušenih plezaKkih mačkov, nekateri pa so morali te kar hit ro v spalne vreče, saj jih jc naslednji dan čakal pravi plczalski maraton v steni Mišje peči. Stena velja za enega najboljših plezalnih centrov v leni delu Fvropc, ki je izredno popularen tudi v tujini In jo obis kuje vrsta plezalcev z vseh koncev sveta. Vrvež pod previsno steno jc v nedeljskem dopoldnevu nakazoval atraktiven obračun nekaterih naših najboljših plezalcev in plezalk. Silvo Karo jc za tekmovalec pripravil nekaj smeri, v katerih bo Dotekal pravi plezalski maialou Fantje in dekleta BO nastopala v različnih smereh, za vsako kategorijo pa je bilo pripravljenih po šest smeri, ki so si sledila po težavnosti. Tekmovalci so plezali Od lahkih do težkih, časa za plezanje pa je bilo hO minut. V tem času jc bilo treba plezati, se spustili nazaj pod steno, počivali, spel plezati in tako do konca. Kot rezultat jc štela dosežena višina oziroma število vpetih klinov. Padec je pomenil konce plezanja. Dekleta so plezala po vrsti naslednje smeri: Varianta Pepela - VII -, Mičkcna -VMI-, Kindergarten - V1II+, Nido -V|||+IX-. Durango - IX - in na koncu povsem novo smer. ki sc bo poslej imenovala Joha nova, njena ocena pa jc okoli IX. I uitjL so pričeli precej l-žjt nijprcj Kr- vavica - vin*, nato Hugolina - IX . Hugo IX/IX+, kombinaciji! smeri Klobasa in Preobrazba - IX, Samsara X- in kot vrhunec Chiguila - X/X+, ki pa jo je okusil le kasnejši zmagovalec. To so sicer smeri, ki večini nastopajočih ne delajo kakšnih poaeb nih preglavic, vendar je bil omejen čas za plezanje in število smeri za večino kar velik zalogaj. Takšen način tekmovanja jc t Mm it.* ■—l ■ % M ! j- # Tekmovanje so omogočili: CA-8KB Lcasing, I »-banka Domžale, Krekova banka. Občina Domžale, Napredek Domžale, Radio llll, Pro Montana, City Wall, Športna zveza Domžale, K2~Alpi-nist in Papi Sport. Zmagovalci 2. memoriala Janeza Jegliča-Johana (foto Primož Bečan) nekaj čisto drugega, kot običajne tekme. Zahtevi pa Od plezalcev vzdržljivost in moč. Nekaj podobnega kakor daljše, več raz težnje v dolge smeri v višjih stenah. A vredno se jc bilo potrudili, saj so bile nagrade privlačne, zmagovalca v obeh kategorijah je eakalo po 1000 DFM. najboljše pa praktične nagrade. V steni jc bilo precej živahno. Veliko plezalcev je viselo po oprimkih, šc več pa jih jc čakalo na nastop plezalskih maratoncev. Nekatere so po tekmi bolele roke, druge pa vratovi, saj je tudi spremljanje takšnega tekmovanja prav naporna zadeva. A vsi so bili poplačani, eni z aplavzi in navdušenim vzpodbujanjem, drugi pa z atraktivnimi predstavami, ki so bik pogosto v nasprotju s fizikalnimi zakoni Skoraj vsi nastopajoči so svojo predstavo zaključili s |iadccm, kar psi jc zaradi dobro varovanih smeri in previsne stene povsem varno. Seveda jc bila razlika le v tem. da so nekateri preplezali več. drugi manj. Med nastopajočimi smo lahko videli tudi naše junake, ki so na mladinskem svetovnem prvenstvu pred nekaj tedni posegali po (Klličjih. Med njimi mladinska svetovna prvaka Natalijo Gros in Tomaža Va-Ijcvca, pa srebrno F.vo Tušar in šc nekatere druge, ki so dosegli sebcj pa sponzorjem, ki so nas podprli.« jc izjavil po lekmi Silvo. In po podelitvi priznanj najboljšim, ki so se namesto na stopničke morati povzpeli kai na dievesne sline, smo bili vsi mnenja, da jc bilo supet In da se uasied nje teto spel vidimo. Alc. ale! BORIS STRMSEK Bojan Osolin se je uvrstil na državno prvenstvo V Radovljici so avgusta potekale kvalifikacije za državno prvenstvo za članice in člane, organizatorji pa so obe skupim /dni/iti v eno. Nil turnirju je presenetljivo zmagal član Napredka in ludi njegov predsednik Bojan Osolin. ki je osvojil tudi naslov mojstrskega kandidata. Za oba dosežka veljajo Bojanu ze na začetku iskrene čestitke. Na turnirju je sodelovalo 25 udeležencev. Bojan Osolin pa jc na prvem mestu zbral sedem lock. S šestimi točkami in pol sla mu sledila Tadej Starčič (SO dr. Milan Vidmar Ljubljana), ki sc je tudi uvrstil na državno prvenstvo, v tem primeru tretje nehvaležno mesto pa jc z enakim številom točk dosegel Andrej Vošpcr-nik (BMP Trebnje). Med Domžalčani je bil Vinko Piber s štirimi točkami na 16. mestu, mlada Lucija Rovtar pa jc v hudi konkurenci osvojila dve in pol točke in ob koncu turnirja prislala na 22. mestu. V kvalifikacijah za državno prvenstvo sta sodelovala tudi Moravčam Stane Korošec, ki je bil s 4 in pol točkami na 1.3 mes-lu. Alojz Cerar pa z enakim številom točk le mesto za njim. torej na 14. mestu. Turnir Komende Kranjčanu Zorku Prizadevni šahovski klub Komenda jc ob 25-letnici športnega društva Komenda pripravil turnir v pospešenem šahu, ki sc ga jc udeležilo 35 .1)11.1 k in Sahis-tov, med temi več članov SK Napredek Domžale. Dokaj zanesljivo jc zmagal kranjski mojstrski kandidat Dušan Zor-ko, ki je v devetih krogih zbral 7 in pol točke, drugo mesto jc lep dosežek Doni-žalčana Borisa Skoku, tudi on jc zbral 7 točk. Na tretje mesto sc jc presenetljivo povzpel domačin, tretje kategornik Vladimir Kohck s i in pol točke, s četrtim mestom pa se jc moral z enakim izkupičkom točk zadovoljili mojster Igor Kragclj (ljubljanski SK). In kako so igrali drugi člani SK Napredek? Bogdan Osolin jc bil s šestimi točkami peti. / enakim številom ločk pa Jože Skok sedmi. Vito Janjič je bil s petimi točkami na enajstem mestu. Med članicami je bila najboljša Vilma Nadvcš-nik na 16 mestu s 4 in pol točkami. It kroga mlajšega vala pa Petra Brcz.ovščck na 25. mestu s .3 in pol točkami, medtem ko sc jc veteran Janez Bizjak, ki je zbral štiri točke, uvrstil na 20. mesto. Ivačič zmagal v Žalcu V ciklusu aktivnega šaha je med 21 šahisti v Žalcu zmagal mojster Vladimir Ivačič, ki je oddal le pol točke, osvojil pa je šest in pol točke, s kar poldrugo točko zaostanka pa sta mu s petimi točkami sledila Matko in Plahuta. Mednarodni turnir Moravče velemojstru Sermeku V Slamniku smo že poročali 0 uspešnem mednarodnem turnirju v aktivnem šahu v Moravčah, vendar pa ne podrobneje ludi o rezultatih Končno stanje je bilo: I. Dražen Sermek. 2. mojster Go-ran Mufič in 3. mednarodni mojster Janez Barle. vsi po sedem in pol točke Sledijo jim Mazi. Rogulj. Pavasovič. Krumpačnik. RogiC. ZelčiC sedem točk. Hrcšč. Nikolov. Kastelic. Dcvčič 6 in pol točke itd. Med šahisti Napredka je bil najboljši Ivačič na 31. mestu. B. Skok na 32. mestu. Nadj pa na 33. mestu, vsi trije so zbrali pet in pol točke Med igralci, ki so osvojili pel ločk. torej več kot polovico, so bili Se Bogdan (jsolin (44. mesto). Bojan Osolin (45 mesto). Janez Hribar (49. mesto). Franci Košir (54 mesto) in Viktor Hribar (5X. mesto). Potrebno pa je Sc enkrat poudariti, da je bil turnir izjemno močan, na njem pa je sodelovalo kar 1.31 šahist k in Sa-histov. Napredkovo prvenstvo Antonu Božiču Šahovsko društvo Napredek Domžale je za leto 1999 pripravilo odprto prvenstvo društva, na katerem je sodelovalo 18 udeležencev. Partije so trajale dve uri (vsak igralec je imel na voljo uro časa za razmislek), nekoliko nepričakovano pa je zmagal mojstrski kandidat Anton Božič, sicer član SD Komenda, ki je osvojil sedem točk Mojster Ivačič je končal turnir z enakim Številom točk. vendar I nekoliko slabšim Buholcem (uvrstitev igralcev, s katerimi nekdo igra v devetih partijah, kolikor je trajalo prvenstvo). Končni vrstni red: Anton Božič, Vlado Ivačič 7, Boris Skok. Vide Vavpe-tič. Jože Skok 6. Mirko Cokan 5. Bojan Osolin. Janez Hribar. Vilma Nadveš-nik 4.5 itd. Nagrajenih jc bilo pet prvo uvrščenih, nagrade pa so prejeli še Mirko Čokati kol prvi in Janez Bizjak kot drugi najbolje uvrščeni niž.jekategornik. Med članicami je prvo nagrado dobila Vilma Nadvešnik. drugo pa Pavla Košir, med veterani pa je bil najboljši Peter Zupančič (vedno neugoden (udi za najmočnejše igralce), drugi pa Vinko Piber. Lepo uvrstitev jc dosegel Mirko ("okan. ki pa je (kol kaže) le za malen kost zgrešil višji naslov, to je naziv pr-vokategornika. Sicer pa velja turnir pohvaliti, saj zaradi svojega dveurnega igralnega časa sodi nted tiste, ki so blizu uradnim počasnim turnirjem JOŽE SKOK Saša in Alenka gresta na svetovno prvenstvo Pod novim vodstvom si je Ko-talkarsko drsalni klub Domžale prvič po I '> letih uspel zagotoviti redne vadbene prostore v Rekreacijskem centru IJrbanija v lukovici. Izboljšani pogoji se že kažejo tudi v uspešnosti tekmovalcev, saj so na številnih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Tako je na Pokalu NemCijc -Matjaž Ivančič dosegel drugo meslo v prostem programu in drugo mesto v kombinaciji, njegova sestra Alenka pa je bila tretja v kombinaciji, medtem ko je Saša Slane dosegla deseto mesto v prostem programu Med nebom in Zemljo ROMAN JELEN Krokarjev kros '99 na Sv. Trojici Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. I rojica žc drugo leto zapored sodeluje v vseslovenski akciji »Žjvimo zdravo za zabavo«. I ako je v soboto, 25. septembra, v okviru meseca športa in rekreacije ponovno organiziralo Krokarjev kr<»s, imenovan po ptici iz grba društva, na katerem so se rekreacije in zabave željni ljubitelji športa lahko pomerili v gorskem kolesarjenju in teku. Najprej sto se z izzivom, 4,5 km dolgo progo skozi gozdove, travnike in polja kar treh občin spoprijeli kolesarji. Najhitreje jo je prevozil Matjaž Vodlan z Vira, ki jc tako ludi ubranil lanskoletni naslov prvaka. Posebne pozornosti in ploskanja pa je bila deležna tudi edina Ženska, ki sc jc pogumno kosala z moško konkurenco. Nato je sledil šc tek čez drn in strn okoli Sv. Trojice. Skoraj dvajset tekmovalcev vseh starosti in obeh spolov se je skupno pognalo po začetnem klanćku. v cilj pa so prihajali bolj posamično - prvi je pritekel Gašper Golnik /. Vira. Sledil jc krajši odmor, ki snu> ga organizatorji potrebovali za obdelavo rezultatov, da smo tako na koncu lahko rta slovesni podelitvi razglasili zmagovalce po posameznih kategorijah ter jim podelili zasluzena odli ROK RAVNIKAR Skakalca Anže in Sabina Pevc Mladi mengeški smučarski skakalci skačejo tudi poleti in m si na zadnjih tekmah nabrali celo vrsto odličij. Med najuspeš nejše zanesljivo spadaj« Rok Benković, Jernej Verbančić, I jasa Koželj in drugi, za uspeš ne nastope pa lahko Čestitamo tudi dvema Domžalčanoma Sabini in Anželu Pevcu. Tako je Anže na 3. škerjanc1 »111 nn tnorialu v Adcrgasu na Gorenj skem osvojil prvo mesto, sestra Sabina pa se s svojimi tekmicami uspešno kosa v višjih kategorijah. Obema tekmovalcema, ki ju bomo predstavili v eni izmed naslednjih številk, čestitamo! V. Mlodi kotalkar Matej Drašcek je pred nedavnim na evropskem prvenstvu v Nemčiji v kombinaciji osvojil bronasto medaljo. Čestitamo! Foto: Urban Ž. i stran 18 Trener NK Domžale Mihajlo Petrovič Bivši igralec Crvene zvezde, Dinama. Olimpije in Sturrna sc je trenerski* obrti učil pri Ivici Osimu v umskem Sturmu kot njegov pomočnik. Na slovensko trenersko sceno je stopi) v lanski sezoni, ko je treniral ajdovsko Primorje, spomladi pa prevzel domžalskega prvoligaša. Pod njegovim \odstvom so Domžale nanizale serijo brez poraza in bile presenečenje pomladi. Mihajlo, kaka ocenjujete igro in izkupiček po uvodnih krogih Si mobil lige? So točke v okviru pričakovanj? S točkami sem zadovoljen, saj imam doka| neugoden razpored na začetku pa tudi ekipa ni bila šc na nobeni tekmi popolnoma kompletna. veliko vlogo Kakšna je kakovost igralskega kadra glede na lansko sezono? Ste z okrepitvami zadovoljni? V klubu smo sc odločili, da ekipo poživimo 7. mladimi igralci iz okoliških nižjeligašev ter domačim kadrom, s ciljem, da gradimo ekipo na dališi rok. Vrhunec naj bi ekipa dosegla v naslednjih sezonah, tako da smo sedaj v bistvu na začetku ustvarjanja močne in homogene ekipe s poudarkom na mladih igralcih. Pogrešam Tonija L sinku, ki jc bil v trajno dobri formi in je bil velikega pomena za igro na sredini igrišča, drugače pa jc kvaliteta ekipe nekje na lanskem nivoju. Kuko kaze v mlajših kategorijah? Vemo, da klub brez svojega podmladka vi/« leiko preživi. Še posebej pri nas, v slovenskem nogometnem prostoru. Naredili smo velik korak naprej glede na prejšnja leta. Gospod predsednik Oražem )o eno od osnovnih usmeritev kluba začrtat prav v večjem vključevanju mladincev v člansko ekipa Pod nadzorom priznanega trenerja Bečcjcu delajo mlajšo kategorijo na visokem nivoju in žc se kaZejo uspehi dobrega dela (o pa. uvrstitev mladincev v 2 SML). Seveda pa je preskok i/ mladinske konkurence v člansko proces, ki traja nekaj let, in odločitev za posojo mladih igralcev v okoliške nižicligašc (Dob. Komenda) je dobrodošla, saj mlad igralec potrebuje tekme in izkušnje, ne pa sedenje na klopi za rezervne igralce. Kaj je višek domžalske ekipe v sezoni 1999/2000? Mislim, da je uvrstitev na osmo oz. deveto mesto največ, kar je letos možno pričakovati od naše ekipe, saj je prvenstveno zagotoviti obstanek v društvu luijboljših. Treba je biti potrpežljiv, kajti le trdo delo na daljši rok prinaša uspehe. To je letos zelo lepo pokazal primer Maribora, ki mu je uspel velik met z vstopom v Ugo prvakov. Bili ste Osimov pomočnik v Sturmu, še prej ste igrali Tjanj, tako da dobro poznate avstrijski nogomet. Kakšna je primerjava med našimi severnimi sosedi in slovenskim nogometom? V Avstriji sem preživel celih šest-najst let. rako da sem spremljal vzpon avstrijskega nogometa. Bistvena razlika je v tem, da je v Avstriji več vlaganja v nogomet, ki sc kaže predvsem v infrastrukturi in nakupu kvalitetnejših tujcev, sicer pa so Slovenci veliko bolj talentirani za nogomet kot Avstrijci. Vsekakor sc slovenskemu nogometu obetajo lepši časi. kar Že dokazujeta slovenska reprezentanca in Maribor, ki sta »kriva« za nogometno cvtorijo po vsej Sloveniji. Vemo, da je občinstvo večkrat »dvanajsti igralec«. V Domžalah občinstvo ni preveč Številno, toda zvesto. Kakšni so vaši vtisi v domžalski publiki? Mislim, da se gledalci v Domžalah zelo dobro spoznajo na nogomet, saj znajo ceniti borbenost in nas spodbujajo, tudi ko rezultat ni ugoden /a našo ekipo. lo igralcem vlijc veliko samozavesti in daje v danem trenutku največ, kar zmorejo. Predvsem na gostovanjih, kjer imamo vedno podporo s tribun, pride to do veljave. Tudi sam sem bil igralec in vem, kako ic. ko te navijači »prisilijo«, da daš vse od sebe. Mihajlo Petrovič, hvala za pogovor, veliko sreče na vaši trenerski poti, z upanjem, na uspešno dokončano delo na klopi domžalskih rumeno-modrihl GREGOR BERLEC ropskem mladinskem prvenstvu. Drugi atletski miting AK Domžale jc kljub za atletiko precej neprimernemu času uspel - tako po organizacijski kol po tekmovalni poti. Z njim so člani Atletskega kluba Domžale zaključili letošnjo sezono, začenja pa sc Zc nova, v kaleri kraljici športa v Domžalah želimo predvsem boljše možnosti ter čim manj poškodb. Rezultati: pionirke: 100 ml. KlaraNahligal, 2. Vesna (iabor, .i.Manca Velkavrh (vse A K Domžale) Najboljše v teku na 400 m: 1. Urška Horvat (AK Ptuj), zmagovalka Maja Gorjup (AK Olimpija) ter 3. Meta Pungerčar (AK Domžale) 2. atletski miting AK Domžale Uspešni nastopi odličnih atletov in atletinj V lanskem letuje ob svoji dvajseti letnici Atletski klub Domžale v Športnem parku Domžale z željo, da postane tradicionalen, pripravil 1. atletski miting. Udeležila se gaje vrsta odličnih slovenskih atletov in atletinj, ki so kljub ne najboljšim pogojem dosegli lepe športno rezultate. Sredi septembra jc Atletski klub Domžale ob pomoči Sodniškega zbora v Športnem parku Domžale pripravil 2. tradicionalni atletski miting: udeležilo se ga jc več kot 40 mladih atletinj in atletov. Približno polovica jc bila domačih, med njimi Že uveljavljeni tekmovalci, pa tudi pionirji in pionirke, ki si pridobivajo prve izkušnje v atletskih krožkih v posameznih osnovnih šolah. V metih kopja in tekih na 100, 400 in 800 mul rov so sc pomerili tekmovalci i/ naslednjih klubov: Atletski klub Ptuj. Atletski klub Olimpija, Zelczničarski atletski klub Ljubljana. Atletsko društvo Cclis Kladi var. Atletski klub Maribor, Al-Iclski klub Radeče in Atletski klub Triglav Kranj. SlajmoCncjša konkurenca jc bila v metu kopja med člani, saj smo bili priča pravi ponovitvi državnega prvenstva V boju med večkratnim državnim prvakom Robijem Tcrškom, domačim nosilcem medalj Jožctom Pirnatom ter zmagovalcem Pokala APS Danilom Entbcitičem je bil najboljši Robi Tcršek. Večkratna dr- Najboijši v teku na 100 metrov: 2. Aleš Pranjič (AK Domžale), zmagovalec Sašo Petelin ter 3. Miha Repar (oba AK Olimpija) Zavna prvakinja Maja Gorjup ni imela veliko dela v leku na 400 m, v teku na 100 metrov pa jc zmago slavil Sašo Petelin, finalist letošnjih Olimpijskih dnevov mladih, pred domačinom Alešem Pranji-čem, tretji pa je bila Miha Repar, član odlične mladinske štafete na cv- Najboljši kopjaši: 2. Jože Pirnat (AK Domžale), zmagovalec Robi Teršak (AD Kladivar Cetis), 3. Danilo Emberšič (AK Maribor) 800 m /. Natalija Sbull (AK Ptuj), 2. Suzana Mladtnovič (AK Domicile), 3. Mojca Mohoril (AK Ptuj) pionirji: 100 /. Jaka Kovač. 2. Jure Pogačar, 3. Marko Narobe (vsi AK Domžale) 800 m /. Bernard Jarc, 2. Blat Sve tic, 3. Domen Jan (vsi AK Domžale) članice: 400 m /. Maja Gorjup (AK Olimpija), 2. Urška Horvat (AK Ptuj), 3. Mela Pungerčar (AK Domžale) 800 m /. Tamara Štegar (AKPtuj), 2. Hojami Vojska, 3. Meia Pungerčar (obe AK Domžale) met kopja /. Erika Pirnat, 2. Nas-iija ('apudtr, 3. Bojana Vojska (vse AK Domžale) člani: 100 m /. Sašo Petelin (AK Olimpija), 2, Aleš Pranjič (AK Domžale), 3. Miha Repar (AK Olimpija) 800 m /. Duian Zaje (AK Domžale), 2. Tomaž Jttgarinec (AK Ptuj), 3. Domen Jarc (AK Domžale) met kopja /. Robi Teršak (AD Kla divar Cetis), 2. Jož.e Piranl (AK Dom fale), Danilo Emberšič (AK Maribor) BOJANA VOJSKA Sankukai karate klub Domžale Matjaž Jerkič, mojster karate ja, 1. dan Tokrat vam želimo predstaviti našega trenerja Mat jaza Jerkiča, ki je pred kratkim opravil izpit in pridobil naziv »mojster karali-ja, 1. DAN.« Svojo karatejskn pot je pričel leta 1987 kut član Karate kluba Domžale, kmalu seje vključil v demonstratorske vrste ter leta 1990 postal trener in uspešen tekmovalec. Leta 1993 je postiti državni prvak, dosegel pa je še vrsto drugih lepih uvrstitev na evropskih in mednarodnih prvenstvih. Več o sebi pa nam bo povedal sam. saj seje z veseljem odzval na naš intervju. mo. da sc od poraza več naučimo kot od zmage Kako razporediš treninge in koliko eusu dnevno porabiš zanje? Treniram vsak dan. Temu namenim. 2-3 ure. Sem ludi Ircncr, tako dvakrat tedensko vodim vadbene skupine v popoldanskem in večernem času. Kako seje spremenilo tvoje življenje, odkar imaš mojstrski naziv? Nc morem reči. da bi sc moje življenje kaj bistveno spremenilo, odkar sem položil črni pas. Sem pa zelo vesel, da sem lo dosegel in želim si, da hi s tako zagnanostjo treniral šc naprej. Povedal si, da si trener. Kaj ti to delo pomeni.' Trenersko delo mi veliko pomeni, saj izobražuješ ljudi, za to pa sc moraš sam nenehno učili in izpolnjevati. Trenersko delo jc zahtevno, potrebno je veliko volje in vztrajnosti, da ga lahko opravljal z veseljem, v zadovoljstvo sebi in drugim. Kakšni so tvoji cilji in želje v prihodnosti? Moj cilj jc, da bi na tej poli vztrajal Icr položil kakšen višji pas. Na koncu intervjuja pa nas zanima je, kakšno je tvoje sporočilo bralcem. Naj sc nam pridružijo in pričnejo trenirati karale G. J. A«; te je navdušilo, da si pričel trenirati karate? K treniranju in kasneje tekmovanju v karaleju mc jc navdušil moj starejši bral Boris. Na začetku me karale sploh ni lako zanimal, ko pa sem sc vključil v skupino demonstratorjev, nic jc delo pritegnilo. Sc več veselja pa sem dobil / borbami na tekmovanjih. /eikaj si se odločil prav za Sankukai karate? Za Sankukai slil karate j:i sem sc odločil iz več razlogov. Prvi jc žc v načinu treniranja. Opažam, da vsak, ki pride v klub, najde nekaj, kar lahko dela v. veseljem, naj bo to treniranje, trenersko delo ali pa sama tekmovanja, ("'lani radi hodimo na treninge ki jih popestrimo šc s poletno karate šolo in drugimi občasnimi srečanji. Drugi razlog za treniranje tcgti stila ka-rateji pa je v nenehnem izpopolnjevanju tehnike in poglabljanju v vsak element tehnike, kakor tudi v spoznavanju samega sebe, svojih dobrih ter slabih lastnosti. Da se oh zmagi počutiš dobro, vemo, kuko se počutiš oh prazu? Dobro vprašanje. Ob porazu sc zamislim, analiziram potek borbe in svoje tehnike ter tako poskusa naučiti, katerih na-p;ik ne bi smel več ponavljali. Ko to ugo- tovim, na treningih »pilim« izboljšave. Vc- Najbolj vneti navijači Nogometnega kluba Domžale Ravbarji ne manjkajo na nobeni prvenstveni, pokalni ali prijateljski tekmi. Foto: Urban Znidaršič Mreža postala »zakleta«! Po 8. krogu prvoligaške karavane je stanje na lestvici že dokaj jasno, saj je liga razdeljena v tri kakovostne lestvice. Na vrhu suvereno vodijo Mariborčani, ki so letos daleč pred vsemi, v drugi skupini je kar devet moštev, ki so točkovno zelo skupaj, edino velenjski Rudarje za odtenek bližje Mariboru, na začelju pa sta Potrošnik in Feroterm Pohorje, ki sta glavna kandidata za selitev v drugo ligo. Naši fantje so v 6. krogu gostili novinca iz Ruš in v tekmi, ki sicer ni bila lepa za oko, vknjižili tri zelo pomembne točke. Rezultat 2:1 ne prikazuje prave podobe tekme, saj je Feroterm Pohorje ekipa, ki trenutno ne sodi v najelitnejši slovenski nogometni razred. Domače jc v prvem polčasu po prekrasnem lobu v vodstvo popeljal Janez Hribar tako, da so rumeni v nadaljevanju zaigrali bolj sproščeno. Priložnosti je bilo veliko, na 2:0 pa je lik pred koncem povišal »joc-ker« Igor Zinič, ki je spretno ugnal vratarja Prelca. V sodnikovem podaljšku jc rezultat znižal Ingmar Btoudck, ki jc bil najaktivnejši igralec v vrstah gostov. Naslednji krog jc Domžalčan vodil v Beltince, kjer jih jc čakal na novo okrepljeni Potrošnik. Domači so po vedli v 12. minuti, ko je v polno zadel Roman Popescu. ki se je pri zadetku poškodoval in moral zapustiti igrišče. Rumcno-modri so hitro prišli do izenačenja, in sicer po prostem strelu izvrstnega »Ncša« Protege, ki dokazuje svojo kvaliteto iz. tekme v tekmo. V drugem polčasu so Domžalčani prevzeli pobudo in stalno oblegali domača vrata. Pravi čudež jc, da je izid ostal nespremenjen saj so naši fantje zapravili kar nekaj stoprocentnih priložnosti (Hribar. Mrak, Zinič. Skof„). toda točki na gostovanjih se ne gleda v zobe. Naslednja tekma, ki so jo Domžalčani odigrali, jc bila osmina slovenskega pokala, in sicer so v Domžalah gostovali vedno neugodni igralci ajdovskega Primorja. Domžale so v prvem polčasu imele pobudo, priložnosti, a žoga ni hotela za hrbet razpoloženega kui.il m Na odmor so odšli z izidom 0:0, v nadaljevanju pa so gostje napadli domača vrata silovitejc in gol Simona Grcgoriča je bil prelomnica, saj so domačini po prejetem zadetku popus- tili. Drugi gol je padel v sodnikovem podaljšku, ko je Uroš Barut dokončno pregnal vse upe o napredovanju naših fantov v četrtfinale. Torej slab dan malo spremenjene domžalske ekipe in uspešen debut novega trenerja gostov Borivoja Lučiča. X. krog lige Si Mobil jc bil nasprotnik Domžal drugi primorski prvoligaš HIT Gorica. V domžalske Športnem parku smo v prvem polčasu spremljali borbo na sredini igrišča, omenimo Ic »projektil« škofa na Mavričeva vrata. V drugem polčasu so domači krenili napa-dalncjc in imeli dve »mrtvi« priložnosti prek Katarji in Kalinica, toda žoga ni in ni hotela v gol. Je pa. in sicer na drugi strani, ko je na sceno »stopil« sodnik Se-gula, ki jc sumljivo dosodil enajstmetrovko za goste in ob tem še izključil kapetani! Cvijanovica. Vili Bcčaj je bil neusmiljen - 0:1! Igralec manj sc jc domačim zelo poznal in vse težje so prebijali strnjene goriške obrambne vrste. Drugi gol so igralci Hita GoflCC dosegli iz povsem neregularnega položaja, ko je v polno zadel Zlogu r. Lahko smo mnenja, da sta tudi stranska sodnika bila v skladu z gluv-nim-slaba! Domžale so si na tej tekmi zaslužile vsaj točko, toda kar jc, pač je. Gledalcem sc je torkat prvič predstavil Vladimir Petric, igralec sredine igrišča, ki je v Domžale prišel iz madžarske-gu prvoligaša Videotona. nogometno pot pa je začel na beograjski Kara burmi, pri OF K Beogradu. Naj za konec še dodam, da jc bil na zadnjih treh tekmah (Pohorje, Primorje, Gorica) obisk pod pričakovanji in glede na ugodne cene vstopnic (1000 in 500 SIT) ter maksimalno borbo in željo igralcev pozivam, da obiščete Športni park v večjem številu. Igralci vam bodo hvaležni! GREGOR BERLEC V Dobu in na Gorjuši ter v domžalski občini so imeli vedno dokajšnjo mero razumevanja z.a krumperški klub Veliko slavje s Slavičem Na začetku letošnjega leta je kazalo vse nekoliko bolj črno: ekipa Krumperčanov se je namreč kar precej skrčila. Kkipa, ki je bila v minulih letih navajena tako v mladinski kot v članski konkurenci le na najvišja mesta, v zadnjih dveh, treh letih ni več tolikokrat segala po zmagovalnih pokalih. Poleg tega so nekateri tekmovalci, ki so krojili sam slovenski vrh v preskakovanju ovir, odšli v druge klube, na primer Sandi Smolnikar, ki od letos tekmuje za klub Ježa pri ježu, ker se je preselil, predvsem pa, ker je pustil službo trenerja na Krumperku in zaplul v poslovne vode. Zapletlo sc jc na začetku nekoliko tudi z vodenjem kluba samega, saj jih ni bilo veliko, ki bi bili pripravljeni v teh časih šc bolj krepko poprijeti za delo; na Gorjuši, okoli gradu Krumpcrk, v okviru katerega jc tudi nameščen eden najbolj znanih in spoštljivih slovenskih konjeniških klubov v Sloveniji, je med drugim še nekaj nerešenih dcnacionalizacij-skih vprašanj, tako da jc bilo že vnaprej jasno, da bo morala ekipa, ki bo prevzela vodenje kluba, krepko zavihati rokave. Na srečo jc na predsedovanje pristal dol-goletnj član Bogdan Slovnik, ki jc izbral kar pravo ekipo, pa tudi na Gorjuši in v domžalski občini so imeli vedno dokajšnjo mero razumevanja za krumperški klub. Na srečo je od pomladi naprej tudi vsaka tekma posebej prinesla nove raz-lOgC za optimizem, vsaka nova lekma je krepila razloge za dobro voljo. Na prvem mestu jc treba tu seveda omeniti ing. Franca Slaviča, »šefa« na Krumperku, ki pod nadzorom »glavnega šefa« profesorja dr. Franca Habeta vodi Konjc-rejski center (ta jc v okviru Biotehniške fakultete, ,xldelka za zoologijo). Franc Slavič, vsem v Sloveniji dobro znan kot Aco, je bil pred leti na vsakem turnirju skoraj vedno med prvimi tremi, potem pa jc prišlo obdobje, ko sc ni pojavljal na pomembnejših tekmah z višjimi par-kurji, razlog pa je bil preprost: ni imel pravega konja, s katerim bi lahko tekmoval. Vmes jc bilo šc nekaj smole in poškodb, letos pa je žc kmalu začel »osvajalni pohod* za prva mesta. S svojim Biring Capiapom, mladim, vendar enim najbolj perspektivnih konjev pri nas, pa z lani poškodovano Biring Ricar-oo, nato z. itiiini' ( hameberlainom in od poletja šc s Cor de Chasom je praktično z vseh turnirjev po Sloveniji prinašal na Krumpcrk pokale in priznanja. Sc posebno veliko slavje jc bilo v začetku junija na tradicionalnem turnirju na Krumperku. ki šteje tudi za Pokal Slovenije, ko je Aco Ic dober teden po hudem padcu s konja in poškodb stisnil zobe in bil celo najboljši jahač turnirja. Krona vsega jc bilo seveda konec prejšnjega meseca v Velenju državno prvenstvo, na katerem jc Franc Slavič osvojil drugo mesto med člani. Naslednji uspešni tekmovalec jc mladinec Janez Krumpak, ki ga trenira Franc Slavič. letos v domačem prvenstvu še Zadnjič nastopa v mladinski konkurenci, zelo pa se je izkazal tudi na tekmah v tujini, šc posebej na tradicionalnem turnirju v VVicnncrncusladtu. V minulih letih jc bil že drugi in enkrat tretji na državnem prvenstvu za mladinec, letos pa jc imel nekoliko smole, tako da s kobilo Fincsso Kodakgold nista osvojila ene od prvih mest. Jc pa zato beležil toliko več uspeha na liuniijih pO Sloveniji, na veliko veselje mnogih tudi v višjih, bolj zahtevnih parkurjih. Ta sc pojavlja . le enim. mogoče šc boljšim konjem - Syd-ncycm Kodakom. Letos jc ponovno zablestel na nekaterih tekmah v članski konkurenci tudi Janez Avšič, ki sc je razvil v izvstnega tekmovalca, vendar njegova konja VVal-zer in Gonzo na žalost nc moreta slediti več Janezovemu znanju in ambicijam, zato lahko pričakujemo, da sc bo na eni od prihodnjih tekem, najkasneje v novi sezoni prihodnje leto pojavil z. novim konjem. Tudi nekdanji viceprvakinji na dr- žavnem prvenstvu za mlade konje, izvrstni tekmovalki v preskakovanju ovir Lidiji Cirum gre po manjšem zastoju vedno bolje. Jc pač tako, da je v konjeništ-vu enako pomemben tako jahač kot tudi konj. s katerim nastopa. No, kakorkoli žc, letos sta bila kljub vsemu .lannez Krumpak in Lidija Grum na državnem prvenstvu v mladinski konkurenci četrta. Nekaterih tekem sc jc v ekipi Krumperku udeležil tudi Polde Miš z eno najlepših kobil v Sloveniji Meliso Masleili ne, Skoda pa, da |e Tomaž Preveč s svojo Al Dolino, s katero je veljal za enega od favoritov letošnjega Pokalnega tekmovanja »izpustil« skoraj vse letošnje tekme. Seveda je treba omenili tudi tekmo valce v nižjih parkurjih kategorije A. Na eni strani gre za žc izkušene jahače, ki tekmujejo v tej kategoriji, ker imajo še mlade in neizkušene konje, na drugi pa gre za mlade tekmovalce, ki so bele za Celi tekmovati, pa 50 Že prinesli s turnirjev po Sloveniji kopieo rozct, nagrad za brez napak od ja hane parkurje: Igor Bav-dck. Janez Pek laj. Aleš Tekavcc in Maša Avguštin. Na Krumperku je tako vedno boli žj vahno, letos je tudi neprimerno več najmlajših in tečajnikov, ki jih iz tedna v teden s prvimi konjskimi koraki seznanja nova »pridobitev«, tekmovalka Mojca. Pred Krumperčanl je le državno prvenstvo za mlade konje - tu imajo kar nekaj želez v ognju oziroma dobrih mladih konjev v igri - in pa seveda zaključek Pokalnega tekmovanja. Potem pa se bo začelo vse znova - vsakodnevni treningi, priprave, skrb za kondicijo« i C bodo seveda tudi letos vse zvezde tako naklonjene, (maša) SEMINAR O EKOLOŠKEM KMETOVANJU Vse kmetovalce obveščamo, da Kmetijski zavod LJubljana kmetijska svetovalna Služba organizira trodnevni tečaj o ekološkem kmetovanju od KI. do 12. novembra 1999. Po opravljenem tečaju (tlva dni teoretično - predavanja in en dan praktično - strokovna ekskurzija), bodo udeleženci prejeli potrdila o opravljenem tečaju. Potrdilo je pogoj za vključitev v ekološko kontrolo in pridobivanje državnih denarnih podpor za ekološko kmetovanje. Vsi, katere zanima ta zvrsl kmetovanja in želite v bližnji prihodnosti začeti kmetovati na ekološki način, sc čimprej prijavite na območno kmetijsko svetovalno službo v Jaršah. Kmetijska svetovalna služba Domžale: IRENA ZLATNA R, ing. agr. stran 19 PISMA BRALCEV pisma bralcev Kdo odloča? Več krajanov sc je žc pritožilo glede zapor ceste in zapiranja nekoč javnih poti, v ograje privatnih hiš, zato smo dva primera tudi raziskali. V obeh naštetih primerih imajo (sedanji) lastniki za zasul jc javne poti dovoljenje občine Domžale ali dokaz o lastništvu javne poti. Prvi primer jc na ozemlju Krajevne skupnosti Simon Jenko, ki je tudi izdala negativno mnenje za postavitev ograje med parcelama na Krakovski lxd in Vrtcem Karitas v Domžalah, ker krajani to pot žc desetletja uporabljajo za dostop v Športni park. Po izjavi bližnje sosede jc bila javna pot prej široka 2 metra. Kljub pritožbi Krajevne skupnosti Simon Jenko in proti volji kra-jank in krajanov so sedanji »lastniki« javne poti že zaceli zasipali pol. Drug primer je stara usnjarna na Cesti talcev v Domžalah, ki jc poslala Lisi denacionalizacijskega upra-' vičenca g. Polaka. Brc/, ustreznih dovoljenj in plačila prispevkov sredi belega dne in sredi Domžal jc samovoljno razkopal Cesto talcev in izvedel »na črno« kanalizacijski priključek. Na vprašanje, čc ima za po* O Radomeljskem zboru krajanov *i se je zgodil vsaj s petletno zamudo) Kadomljani in okoličani so se na zboru krajanov končno odločili za celovito rešitev in preureditev vaškega križišča. Idejno skico (glej spodaj) jc narisal dipl. inž. arh. Tomaž Schlegcl. Glavni sklep je hil, da križišča ali rondoja nc ho; to jc za kolesarje in pešce predvsem pa tudi za šestletne šolarje bolj varno, povrhu vsega pa za križišče niti ni dovolj prostora. (ilede žc dolgo načrtovanega pločnika od križišča do kulturnega doma pa jc županja Cveta Zalokar Oražem odločno rekla, da je s čakanjem Za odkup zemljišča konce in da bo šla Občina v razlastitev. Ob ozki cesti m velikem prometu jc lo pametna odločitev, da bo končno ta pre potrebni pločnik zgrajen. Zelo vroče je bilo razpravljanje o prenovi Kulturnega doma. Na stavbi bo treba zamenjali ostrešje, kar pok); splošne obnove in prenove /a sabo potegne precej denarja. Zelo malo pa so govorili, zakaj je te treba zamenjali streho, saj ni stara še niti 50 let, ostrešje pa naj bi vzdržalo vsaj 150 let. Kaj k temu pravi nadzorni organ, ki jc pekarni izdal obratovalno dovoljenje, para iz. pekamiških prostorov pa jc bila dolga leta speljana kar na podstrešje. Ker smo daleč od Domžal, je KS Radomlje vedno primanjkovalo denarja. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v Radomljah izredno pomanjkanje poslovnih prostorov. Neki podjetnik je imel nekaj let poslovni prostor in skladišče kar v pisarni KS Radomlje. Zato je pred sedmimi leti takratni Svet KS narodi izdelavo idejne skice za dodelavo poslovnih prostorov na podstrešju. Pojavila pa sc jc žc kar risba, ki jc vključevala nadgradnjo doma in dozi-davo ter šc dozidavo 12 stanovanj. Gradbeni strokovnjaki so ugotovili, da slaba slalika obstoječe zgradbe ne dopušča nobene nadgradnje. Prejšnji Svet KS pa jc doni nameraval kar prodati. Kupec in investitor bi doni spel povečal in dogradil stanovanja. Tej nameri so sc udeleženci zbora odločno uprli - spel najbolj zaradi prostora oziroma parkirnih prostorov. Radomljam imamo glede tega žalostne izkušnje Dovolj jc namreč, da smo Sli (ali bili dani) že vekrat na led. Trgovina in pošta v Radomljah sla bili zgrajeni brez javnih parkirišč; zato Se danes parkiramo kar na cesti. Pri cerkvi je biki pred petnajstimi leti rešena Ic ena tako imenovana gradbena parcela, da jc postala parkirišče, dve pa sta bili s pristankom občine pozidani, četudi je te takrat kranjski Zivod za spomeniško varstvo prepovedal gradnjo siaiiovanj. ki so pokopališču bližja kot 250 metrov! Ob povprečnem pogrebu pa je cesta zatrpana z avtomobili. Kritično jc pri radomeljskem vrtcu. Dostop po dva metra Širokem kolovozu, pred vhodom pa je samo ozko dvorišče Sto metrov oddaljena parkirišča so neuporabna in prazna! V novem Malinu bodo tudi vrtec, pošla, lekarna, frizer, oplika, prodajalna sadja in zelenjave ter gostinski lokal. Za vse lo pa ne blizu in nc daleč sploh ni dovolj javnega parkirnega prostora. Oh nakupu parcele za stavbo se kupijo ludi ceste in dostop do vrat ter ustrezno število parkirnih mest F.no jc misliti, drugo pa storiti. Občinski minister Gregor pa - nič! In zdaj nuj bi se (petič!) nekaj podobnega dogodilo pri kulturnem domu. Polen lena pa so razpravljavci na splošno ocenjevali, da stanovalci in bučne kulturne prireditve niso za skupaj. V zvezi s prenovo Kulturnega doma so bile izrečene tudi tele Županji-nc besede: »Zaradi lega, ker bo šlo letos za povečavo šole okrog 700 milijonov, Kadomljani za dom kaj več kol pel milijonov nc morete pričakovali.« Zanimivo jc, da nobeden od prisotnih Presercev ni vstal in rekel: »Oprostite, to pa zadeva prese isko šolo, ki sc uradno imenuje OS Prese i je pri Radomljah. Prav zalo jc treba vse lo reševali Ic v KS Prcserjc« Se huje pa jc lo. Predstavniki Občine in Domžal so imeli izredno pri-ložnost, da bi Radomljanc in okoličane pohvalili. Kako lepo bi bilo na primer slišali županjo, če bi rekla: »Spoštovani udeleženci. Občini Domžale pripada ta čast, da jc prva v Sloveniji začela s socialističnimi samoprispevki. In lo sle storili vi, Radomljam, in krajani okoliških vasi, ko sle leta I963 s samoprispevkom zgradili novo radomeljsko solo Petnajst let sle plačevali kal po dva samoprispevka. V Ljubljani se jim takrat O laki obremenitvi plače Se niti sanjalo ni. S svojim samoprispevkom pa sc ne morejo pohvalili Domžale, saj so plačevali Ic skupnega-občinskega« Ob leni pa je zanimiva druga skrajnost, da ima v bližnji in daljni okolici edino naša šola se (Ivoizmcnski pouk na razredni stopnji, medlem ko se za olepšavo kakšne domžalske šole vedno najde denar. V Domžalah jc bil iz »kulturnega denarja« prenovljen kulturni dom, prenovljeno pokopališče, Zgrajeno OtroSkO igrišče in urejen park. lepo in prav. Bolj častno pa hi bilo, da bi za lake stvari kaj »sninoprispcvuli« ludi Dom žaletini i/ svojega /epa V Radomljah in okolici si različna društva v sili pomagajo z. veselicami in srečelovi ter pred leti tudi s tombolami. Tega pa ni treba počenjati društvom, ki so blizu občine Ko jc nazadnje voditelj zbora predlagal, da sc z. glasovanjem potrdila prenova doma in dozidava stanovanj, so se krajani uprli, l/glasovali so drugo različico: Dozidava ali prezidava odpade dom pa sc popolnoma prenovi z. občinskim denarjem. Večina jc bila mnenja, da je bilo pri nas te dovolj samoprispevkov, s kalciiini smo gradili šolo, kanalizacijo ler asfaltirali ceste In pločnike. Pri zadnjem samoprispevku se je občina izognila in ni dodala svojih obveznih devetih milijonov. Za domžalskim in mengeškim kulturnim domom mora bili končno obnovljen ludi radomeljski. Za dodatek pa šc sanjski scenarij: Ko bo čez leta župan ali županja domžalske občine iz. Radomelj in čc pogledamo skozi dozdajSnja domžalska očala, bomo v Radomljah ob Bistrici zgradili pokril olimpijski bazen, ki bo zajemal območje od Črnega grabna do Črnuč in Kamnika. To bo velik šporl-nn-turistični center, ki bo zasenčil celo Domžale FRANCE CERAR Dobra rešitev za preureditev radomeljskega križišča. Sam predlagam, da so edino svetilke, ki bodo osvetljevale v štiri smeri, preveč moderne. Na staro vaško znamenje naj bi svetila »stara luč«. Vodno kolo pa naj bo radomeljsko, to |e s 30-centimetrskimi lopaticami. Voda, ki bo poganjala kolo, pa naj priteče po primerno dvignjeni raki. Zato nai bo daljša odprtina, da bo viden tudi del struge. Znamenje pa naj bo kljub stiski s prostorom, primerno odmaknjeno od stavbe. stopek ustrezna soglasja, je odgovoril, da bi mu morali priključke žc narpditi v 60. letih, ko jc občina imela njegovo lastnino. Policija jc na mesto dogajanja prišla in ugotovila, da ni pristojna za ukrepanje Inšpekcijske službe prav tako niso odreagi-rale, občinske službe pa pravijo, da so dale dovoljenje za prekop teste in ne za namen prekopa. Zakaj občina izdaja dovoljenja brez soglasja krajank in krajanov, ki lam živijo in uporabljajo javne poti ali cesto, nam ni znano. Kaj šc sploh pomeni mnenje Krajevne skupnosti'.'! KS SIMON JENKO KS SLAVKO SLANDER Prostorski plan občine Domžale Čas za javno obravnavo pripomb k Spremembam in dopolnitvam DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE je ze potekel. DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE - KAMNIK je predlagatelju sprememb posredovalo svoje pripombe. Ker gre za odločitve, ki bodo pomembno vplivale na trajnost ni razvoj občine ž.elimo z našimi razmišljanji seznaniti širši krog občanov. Pripombe k spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin družbenega plana za obdobje 1986-2000. 1. Družbeni plan-prostorski del mora bili zasnovan..Utladno s Sprejeto strategijo varstva okolja v občini Domžale in z razvojno strategijo občine Domžale, ki jc v fazi priprav in sprejemanja. Spremembe in dopolnitve prostorskega plana je možno sprejeti šele potem, ko bo občinski svet potrdil razvojno strategijo občine Domžale. 2. Prostorski plan mora upoštevati določila: - Zakona o urejanju prosima - Zakona 0 varstvu okolja - Zakona o ohranjanju narave - Priporočila in smernice Nacionalnega programa varstva okolja in Agendc 21 za Slovenijo 3. Prostorski plan mora dosledno upoštevati določila Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi prepovedi poseganja v Lin 2. območje kmetijskih zemljišč. 4. Za vsa v dosedanjem prostorskem planu že vključena planska območja, ki Sc niso realizirana, in za vse nove posege v nezazidana območja je treba izdelati vse predpisane strokovne podlage in programske zasnove. 5. v elemente prostorske ureditve morajo biti vključena območ- ja varovanja naravne in kulturne dediščine, namensko zaščitena in zavarovana območja in krajinsko degradirana območja, ki jih je potrebno sanirali. 6. Namenska raba zemljišč mora bili podrobno opredeljena. V kartah ureditvenih območij naselij morajo bili določene posamezne funkcije naselij: stanovanjska, obrtna, družbena, rekreacijska, varovalna... 7. Za večja nezazidana območja mora biti predpisana izdelava zazidalnega ali ureditvenega načrta. Prostorski ureditveni pogoji so dopustni le na območjih z namensko dopolnilno gradnjo. S. Iz prostorskega plana je potrebno izvzeti ali do naslednjega planskega obdobja odložiti izvajanje industrijske cone Želodnik in povezovalne ceste Želodnik -McngcS. 9. Območje Čcmšeniških in Pre-vojskih gmajn je potrebno zaradi naravnih vrednot v planskih dokumentih začasno zavarovati. 10. Prostorski plan je potrebno na regionalni ravni uskladiti s prostorskimi plani sosednjih občin. Predsednik DVO ALOJZ JAGODIC Nezadovoljen s pojasnilom V deveti številki Slamnika je bilo na strani 8 opravičilo gospoda Franceta Cera rja, v katerem pojasnjuje svoje navedbe v zvezi z mojo kmetijo v članku Slovenskih kmetij je vse manj! Z opravičilom nisem zadovoljen, saj avtor v njem ni popravil svojega pisanja. Od njega sem namreč pričakoval popravke, v katerem bo napi sal, da ne gre za nekdanjo kmetijo Rode Marka, Nožice, Gost it c-va 22, temveč za kmetijo, ki še danes daje kruh vsem »Udamiče-vim« iz Nožit. S lrdim delom na kmetiji ž.c več desetletij ohranjamo eno starejših kmetij na tem območju. MARKO RODE Novi urednici na pot Vero Vojsko poznam še i/ prejšnjega sistema, ko sem bil v nekem obdobju celo član uredniškega odbora SLAMNIKA in ona glavna urednica. Z Matjažem Brojanom sta mi objavila vse prispevke; res pa je tudi, da nikoli nisem bil zadri. Vera Vojska je univerzalna ženska, zato jo toliko bolj prisrčno pozdravljam na Slamnikovem krmilu. Tudi Kristina Brodnik je človek današnjice, zato verjamem, da bo bralstvo prisluhnilo obema. Tako prijateljici Veri Vojski, kolegici Kristini Brodnik, soured-nici, kakor tudi vsemu uredniškemu odboru želim, da bi družno zadovoljevali potrebe z obeh bregov in da tudi v pismih bralcev ne hi objavljali ekstremnih mnenj in stališč, razen morda v »zasluženih« primerih, kajti tudi demokracija naj bi imela svoje meje - ob dejstvu, da noben človek ni slab, le manjka mu dobro. Srečno in uspešno! S prvo številko Slamnika jc nova urednica Vera Vojska z uredništvom že naredila Uspešen m ncomahljiv korak. Prva Številka njenega urednikovanja se brez pridržka lahko postavi z blagim, v ničemer naostrenim uvodnikom Novo smetarsko vozilo Javno komunalno podjetje Prodnik, d. O, o., je v mesecu septembru nabavilo novo sinelarsko vozilo, ki je natlomcslilo enajst let staro vozilo Rikoprcs. S novim specialnim vozilom bodo odvažali predvsem gos podinjske odpadke, ki jih odlagajo v večje, torej 5 m1 in 7 m' kontejnerje. Vanj bo motno odložiti preko 100 m' gospodinjskih rn/sii lih odpadkov. Da bi vozilo čim bolje in čitnilljc služilo svojemu namenu, prosijo občane, da v kontejner ne Odlagajo kosovnih odpadkov (gradbeni material, štedilniki, hladilniki, pralni stroji, ...). BRAIjCEM IN BRALKAM, DOBER DAN. Naslov je zelo posrečen, ka jI i tudi ko pridemo h komu na obisk, najprej pozdravimo. Številka je pestra kot vse prejšnje, le da so članki razvrščeni po rubrikah, kar daje glasilu večjo preglednost. Posebna novost pa je rubrika VPRAŠALI SMO NAMESTO VAS. ki so jo bralci, kolikor vem, toplo pozdravili, vključno z menoj. Strani Slamnika so razločneje oštevilčene in opremljene z domžalskim oz. moravskim grbom. Škoda je le, da se je Lukovica odcepila: namesto da bi se združevali, seveda ob ohranjanju lastne identitete, se razdružu-jemo, čeprav je lukovško glasilo ROKOVNJAČ na pogled prijetno vpadljivo, bral ga pa še nisem. Veri Vojski in uredništvu iskrena voščila z najboljšimi željami za dinamično razvojno strategijo: iz mojih ust v božja ušesa! IVAN KEPIC tO00*** STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure JAVNO KOMUNALNO PODJETJE Javno komunalno podjetje Prodnik bo v občini Domžale in Trzin od 22. do 30. oktobra 1999 opravilo tudi odvoz NEVARNIH odpadkov. Med nevarne odpadke sodijo akumulatorji, baterije, zdravila, olja in podobno. Razpored odvoza nevarnih odpadkov po krajevnih skupnostih bodo prejela vsa gospodinjstva v obliki letaka. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem času, ki bo polekal v občini Oomžale od 18. do 22.10.1999. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako tudi nc avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg lega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala in vej od txi rezanega drevja oziroma živih mej. PROGRAM DRUŠTVA »LIPA« V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 Tuji jeziki - angleščina: zač.. nad. - konverzacija - nemščina: zač.. nad. - konverzacija - italijanščina: zač. Literarna delavnica - srečanja članov in članic delavnic - pogovori s slovenskimi pesnibi in pisatelji - izdaja zborniba Slikarska šola Zgodovina umetnostna zgodovina - predavanja - ogledi muzejev, razstav - izleti, ebsburzije splošna zgodovina - Domžale sbozi stoletja - Slovenci in Južni Slovani - ogledi zgodovinsbih zanimivosti Geografija Slovenije - pobrajine in ljudje Zdravstvo - homeopatija - razna predavanja - zdravstvene delavnice - zeliščarsba delavnica Računalništvo - Word v Windowsu Rekreacija - fitness in telovadba - pohodništvo in bolesarstvo Glasbena delavnica - sintetizator (svnthesizer) - bitara Delavnice ročnih del - cvetličarsbo-vrtnarsba - šivanje - mabrame - slibanje na svilo - pletarstvo - slamnibarsba delavnica - buhanje za seniorje Razna predavanja - vloga državljanov v demobraciji - družbene in gospodarske razmere - religije sveta URADNE URE sreda od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure od 29. 9. do 29. 10.99 tel. 714-823, 041 727-873 stran 20 1236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. mm mili PRODAJA IN ODKUP VOZIL Tovarniška 6, Preserje pri Radomljah ©061 727 705; 041 647 510 in zeblo vas ne bo ... ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660 Ugodnosti: E-pošta: clip@clip.donuale.sl -10% popust nudimo za skupine . - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom Min - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja P povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. PRIPRAVITE SE INA ZIMSKE RADOSTI V m@mm ©tofeima y§m v mMm Mata® popiasfi® ZELENI V*AnV SERVIS ŠPORTNE OPREME JURE PODGORŠEK, s.p. Tel.: 061/714-083 GSM: 041/535-977 V" RENAULT RENAULT AUTO SET - SETNIKAR DRAG0MELJ 26, DOMŽALE TEL. SERVIS.: 061/1627-111 TEL. TRGOVINA: 061 /1627-222 Odprto: pon.-pet od 8. do 18. ure sobota od 8. do 13. ure - NOVI RENAULT SCENIC: DOBAVA TAKOJ PRI NAKUPU DARILO: 4x ZIMSKE GUME MICHELIN ALPIN POPUST 150.000 SIT PRI NAKUPU VOZILA MEGANE, MEGANE COUPE IN MEGANE CLASSIC DO 31. 10. 99 POPUST 200.000 SIT LAGUNA LAGUNA KARAVAN - ZA VOZILA IZ ZALOGE VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 040-219-400 Radomlje_ H Kuhinje »Novi modeli« (Svetovnega proizvajalca kuhinj) Liiz Karantania kuhinja JUMP kuhinja GAIA Kuhinje NOVIH 42 modelov. Promocijska cena dobavitelja: 25% popust. Izdelava po meri! Jedilnice: NEMŠKI PROGRAM IZ UVOZA Dnevni regali v barvi hrasta, češnje, bukve. Sedežne garniture - novi programi Spalnice in otroške sobe kuhinja TE51A NOVO - APARATI ARISTON - nape lnox 90 cm z agregatom od 27.230 SIT - BH 941 MF MSTB lnox 83.640 SIT Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel Delavnik: 8. do 12. in 15. do 19. ure. Smučarsko društvo Domžale organizira SOLO ALPSKEGA SMUČANJA za 6 do 9 let stare otroke, ki si želijo zelo dobro smučati ali se vključiti v tekmovalni program alpskega smučanja pri SD Domžale. Šola vključuje 2-krat tedensko vadbo v telovadnici in 30 dni smučanja. Učenje smučanja bo ob sobotah in nedeljah ter v času počitnic na Krvavcu. V šolo smučanja se lahko vključite vsak torek med 18.-1915 in četrtek med 1630-1745 od 1. oktobra dalje v telovadnici OŠ Roje (šola s prilagojenim programom). Informacije dobite tudi pri vodji šole Jožetu Lenčku, tel.: 061 711-830 VABLJENI SD DOMŽALE SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI - Gorenje □ SERVIS BELE TEHNIKE - Gorenje □ ODKUP IN PRODAJA RABLJENE BELE TEHNIKE □ KOMISIJSKA PRODAJA Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL. (061) 714-939 GSM (041)734-688 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalitikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. stran 21 SPOROČILA Zastal* tvoje pridite so roke. ustavilo se dobrojt srce. Počivaj v mini luni. kjer nisolza in ne trpljenja. ZAHVALA V devetdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oce, dedek, pradedek in stric VALENTIN PETERKA Pekov ata iz Zaboršla Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sozalja, darovano cvelje in sveče. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala organizaciji ZB Domžale. Vsi njegovi Oh, kako boli. od kar le ver med nami ni. Hiša praznu je in pusta, kri tebe v nje] več ni. Kri zelo smo le ljubili, nikoli Ic ne hoiiio pozabili. V SPOMIN ANTONU KOVIČU st. Se vedno nc moremo dojeli, da sedmega oktobra mineva leto dni. odkar sc je končala tvoja življenjska pot. Hvala vsem, ki sc ga spominjale in postojite ob njegovem grobu. Žena Ivanka, sinova in vnuki Vse življenje jc potovala njena dobrota med nami. nekdo jo je ujel, drugega je oplazilo, nekomu jo jt podarila kar tako... ZAHVALA Ob bolcCi izgubi nase ljubljene in drage žene, mami in mame, hćerke in sestre, lete, nećakinje in seslriCne ler snahe in svakinje MARJETE MIKLAVČIČ roj. Kmetic Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, upokojenim sodelavkam in sodelavcem ZZZ Ljubljana, prijateljem Koronarnega kluba ter ostalim prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sozalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju UKO - Gastro klinike Ljubljana in zdravstvenega doma Domžale za večkratno pomoč. Hvala ludi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi Se enkrat hvala vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Nikar mi ne reci, da si imel hude sanje nocoj, božal sem te, te pokrival in govoril, da sem samo tvoj, nikar mi nc Teti, da le ne ljubim dovolj, meni si sonce in svet, meni si cvet in zaklad, rad bi bil vsaj lunin žarek tvoj, rad te imam, otrok moj. (Franjo Vrančić: pesem zate) NADJA BRECKO Zahvaljujemo sc vsem, ki ste nam stali ob strani in se je spominjate. Vsi njeni A dan je silni moral priti, ločitve dan, oj dan solzan. ko treba bilo se ločiti, I a vse solze, ves jok zaman. S. Gregorčič ZAHVALA v sedemdesetem letu nas je po hudi bolezni zapustil nas dragi mož, oče, slari ata, brat in stric ANTON BRNOT s količevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, bivšim sodelavcem IJp Radomlje za izrečena sozalja, cvetje, sveče, sv. maSe ler vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Hvala g Mihu Vclepcu, njegovemu prijatelju, ki mu je znal prisluhniti v težkih trenutkih in ga razvedriti. Zahvaljujemo sc tudi osebnemu zdravniku dr. Milanu Bankolu za vso moralno in zdravniško pomoč, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi i* /.c vej, vej, veter, iz daljin poslan, prinest vonja s prostih mi poljan, da spomnim se, po čem diši seno in kakšne roie zunaj zdaj cveto. V SPOMIN 24. oktobra 1999 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi FRANC KLOPCIC (.lin kov ata) Ne moremo se sprijazniti s tvojo izgubo, ki nam je povzročila globoko praznino. Vse nas spominja nate, povsod si z nami. Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vse ti nam dala največji zaklad ostaja v nas lo si ti mama. Mrla ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni jc 25. septembra 1999 v oseminSestdcsclcm lelu starosti za vedno zaspala naša najdražja mama, žena in babica NEZKA OGRINC roj. Kavčič iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem njenim prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sozalja, darovano cvetje in sv. maše. Iskrena hvala zdravniškemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja za dolgoletni trud. Hvala zdravnici Zdravstvenega doma Domžale dr. Karim Vritzl ter patronažni službi. Hvala za lep pogrebni obred, pevcem za ganljive pesmi, trobentaču in praporščakom za slovo in pogrebni službi. Iskrena hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve, občane obveščamo, da bo jfalna komemoracija v nedeljo, 31.10.1999, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah! Vabljeni! ZAHVALA Vsem, ki sle nam blažili bolečino, ko se je 21. 9. 1999 zrušila zanesljiva opora v našem življenju AVGUŠTIN LOBODA roj. 28.8. 1930 Zahvaljujemo sc za številne ustne in pisne izraze sozalja. sveče, cvelje, darove v humanitarne namene in za Slcvilno spremstvo na njegov zadnji dom. Posebno pa sc zahvaljujemo ekipi ZD Domžale, ki se je trudila pokojnega obuditi v življenje, ihanskim cerkvenim pevcem, g. župniku, sorodnikom, sosedom z Brcjčevc ulice ler sosedom v Ihanu. Nepozabno bo slovo številnih sodelavcev Bclinkc in besede slovesa njenega direktorja. Hvala lovskim tovarišem za organizacijo in izvedbo pogreba, kakršnega si je pokojni želel. Vsemu in vsakomur šc enkrat hvala. Vsi njegovi Ihan, Domžale, 26. septembra 1999 H ZAHVALA V triinscdcmdcscteni letu starosti je odšla naša draga Ana k Bogu po plačilo za vsa svoja številna dobra dela. S svojim velikim trudom in trpljenjem je zmogla priti do homSkc Marije do zadnjega dne ANA MARINŠEK iz Preserja Ob Aninem pogrebnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja. za podarjeno cvelje in za oddane sv. maše. prav tako pa vsem drugim številnim pogrebcem. ki ste jo spremili na božjo njivo. Hkrati bi radi izrekli zahvalo gospodu župniku za tople poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Vsi Marinškovi in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustila naša mama > m PEPCA VLAHINJA iz Preloga Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče. sv. maše. Hvala ludi govornici in pevcem Tosame ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a utihnil je tvoj glas. Ostali so sledovi pridnih rok. Zdaj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. V SPOMIN II. oktobra mineva žalostno leto. odkar je za vedno odšel od nas dobri mož. oče, stari oče in stric IVAN URBANTJA MRNOV ATA iz Krajnega Brda Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi V naših srcih ti naprej iivii, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami tivi. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ GOSTINČAR iz (foričice pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano tišino in praporščaku. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Je ni stvari, ki hi prerasla vse prehojene poti. ZAHVALA ob smrti DANICE ORAŽEM Ob nepričakovanem slovesu ljube žene, mamice, hčerke, sestre in lete sc iskreno zahvaljujemo spoštovanim sorodnikom in cenjenim sosedom za pomoč v težkih trenulkih. Hvala zdravstvenemu osebju, ki jo je spremljalo v bolezni. Vsem omenjenim, pa tudi sodelavcem, prijateljem in znancem hvala za izrečena ustna in pisna sozalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala obema gospodoma župnikoma za pogrebno mašo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in godbi za neponovljiv trenutek slovesa ter pogrebnemu zavodu za brezhibno opravljen pogreb. Hvaležni smo slehernemu, ki se je poklonil spominu pokojnice in nam izrekel sožalje. Dajmo ji pokoja, kjer počiva in mesto v naših srcih, saj poznamo priliko o posejanem semenu, ki umre, da obrodi stoteren sad Vsi njeni stran ■HMMHMMHMNMHi SPOROČILA SUBEU DOMŽALE MITSUBISHI MOTORS SUBELJ DOMŽALE 1 HYunnm ^ Darilo kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAA: (061)716 221 Darilo kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX: (061)716 221 MITSUBISHI CHRISMR Posredujemo pri nakupu in prodaji privatizacijskih delnic podjetij (Helios, T osama, Belinka, Krka,...) in skladov (Maksima, Arkada, Triglav,...) Pokličite nas, uredimo vam vse. RBM, doo. Dunajska 21 (I. nad.) Ljubljana Tel. št.: 13-68-512, 13-68-589. SIMAX aaaa V Q ® m* Možnost plačila na več obrokov! TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO Masljeva 11, Domžale Tel. 721-656, 722-691 prodaja nadomestnih rez. delov UGODNE CENE PNEVMATIK za vse tipe vozil MICHELIN & SKLEBER & SAVA - menjava in centriranje pnevmatik - zavorne ploščice LUCAS. sklopke LUK - akumulatorji BOSCH, TOPLA 145/80-13 MXTTL 155/70-13 MXTTL 165/70-13 MXTTL 175/70-13 MXT TL 195/50-15 PILOT 6.700,00 SIT 8.350,00 SIT 9.000,00 SIT 10.000,00 SIT 13.760,00 SIT Študentski servis Domžale Na spletni strani www.student-ski-servis.com želimo članom, ki jih zanimajo različni konci sveta, omogočiti dostop do popotniških informacij iz prve roke. Že dosedaj se je na začetni sliki nahajala ikona z nahrbtnikom, kije obiskovalca ob kliku nanjo pripeljala na stran turizem. Tuje bilo nekaj povezav na druge strani, povezane s turizmom, ter nekaj informacij o nakupu vozovnic za ladijski prevoz, ISU' izkaznici...; če pa je obiskovalec pričakoval kaj več, je bil verjetno kar malo razočaran. Da bi zadovoljili želje tistih, ki radi potujejo ali radi prebirajo popotniske dogodivščine, smo se odločili, da se lotimo nadgrajevanja 'turistične' ponudbe. Naš cilj je oblikovati bazo potopisov, ki so delo avanturističnih mladih popotnikov, znotraj katere lahko člani izberejo deželo, ki jih zanima, ter izvejo, kaj se splača videti, kakšna je približna cena potovanja, o možnih dogodivščinah in pripetljajih.. Bazo bo urejal zunanji sodelavec, ki bo pregledoval prispele potopise ter presojal o njihovi kakovosti in o tem, kateri si zasluži nagrado. Tako pozivamo vse popotnike, ki bi imeli voljo napisati svoje izkušnje, naj se odzovejo ter nam pošljejo tak potopis na naš e-mail naslov (najdete ga na www strani). Dobri potopisi bodo nagrajeni. DRUŠTVO SMO Starši - Mladi - Otroci vabi otroke od 6. do 15. leta starosti v likovno delavnico, ki jo vodi ga. Breda Podbevšek V likovni delavnici se boste seznanili in preizkusili v različnih tehnikah in materialih - glina, mavec, fimo masa, svinčnik, oglje, akvarel, kreda -, risali in slikali, izdelali praznične voščilnice, oblikovali malo grafiko in plastiko, slikali na svilo in majico... Informacije in prijave po tel. 727-947 PREVENTIVNA GIMNASTIKA za odrasle z zdravo hrbtenico, s pretežno »sedečimi« poklici in za tiste, ki imajo težave z njo, poteka VSAKO SREDO od 20. do 21. ure v mali telovadnici - 1. nadstropje OŠ Venclja Perka pod vodstvom FIZIOTERAPEVTKE IZ PROGRAMA: - vaje za krepitev mišic - vaje za preprečevanje bolečin v križu, za preobremenjene mišične skupine - sprostitvenc vaje DA NE BO PREPOZNO - PRIDRUŽITE SE NAM ZA DOBRO POČUTJE, BREZ BOLEČIN! Prijave: tel. 727-947 Društvo SMO Domžale Starši - Mladi - Otroci SPOROČILO ZA JAVNOST Zdravstveni dom Domžale obvešča: Zavedali smo se, da imajo pacienti pri klicanju Zdravstvenega doma Domžale težave, zato smo šli v nakup sodobnejše in zmogljivejše telefonske centrale. Nove, dodatne telefonske številke so: 72 45 100 - centrala 72 45 213 - reševalni prevozi 72 45 222 - ginekološka ambulanta Milene Žajdela, dr. med. spec. Janez Grošelj, dr. med. spec, direktor RQMX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova, Rovslca cesta 2 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT Z novim Peuaeotom v novo tisočletje - brezplačno! prodajo (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 ... novi 306 Huskv združuje udobje in varnost Peugeot 306 Husby je posebna serija avtomobilov z izjemno serijsko opremo. Zlasti pomemben je visok nivo vgrajene varnosti za zimske razmere, saj ima Peugeot 306 Husky že serijsko: - 5. generacijo zavor ABS, - sprednje meglenbe. - halogenske žaromete, - po višini nastavljiva sprednja varnostna pasova s pirotehničnimi zategovala, - električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali. novi ugodnejši kreditni pogoji VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI tAHKO OGtEDATE IN KUPITE PRI RODEXU RADOMt]E AS DOMŽALE Servis in trgovina, d.o.o. SLO - 1230 Domžale Ljubljanska c. 1 Slovenija Obvestilo Polletni tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov, starejših od 12 let. TOREK, 2.11.1999 TOREK, 2.11.1999 SREDA, 3.11.1999 SREDA, 3.11.1999 ČETRTEK, 4.11.1999 ČETRTEK, 4.11.1999 PETEK,5.11.1999 PETEK, 5.11.1999 PONED., 8.11.1999 PONED.,8.11.1999 OD X. DO II URE V MORAVČAH PRI KMETI.ISKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 15. DO 18. URE NA TROJANAH PRED TRGOVINO ATRANS. OD 8. DO II. uri; V BLAGOVICI PRED pisarno KKA.IIVNE SKUPNOSTI. 01) 12.30 DO 16. URE V KRAŠNJI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI. OD 8. DO 12. URE V LUKOVICI PREJ) PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI. od 1.130 do ix. ure; v DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK. OD 8. DO 12. URE V STUDI PRED FITNES CENTROM LOŽAR. OD 13.30 DO IX. URE; V RADOMLJAH pred KULTURNIM DOMOM. OD 8. DO 10.30 V TRZINU PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI. OD 12. DO 15. URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽBENA PREHRANA I.LBAN TOPOLE. (D INDUPLATI TEKSTIL Industrija platnenih izdelkov, d.o.o. Zgornje Jarše, Kamniška cesta 24 1230 Domžale Tel.: 721-911, taks: 715-946 induplati objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE SKUPINE V SNOVALNICI 2. MONTERJA PONJAV IN ŠOTOROV 3. KROJILCA PONJAV IN ŠOTOROV 4. SNOVALKE 5. TKALKE 6. BARVARJA PREJE z naslednjimi zahtevami: tč. 1 V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri tč. 2 V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri, sposobnost za višinsko delo tč. 3 V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe konfekcijske smeri tč. 4 III. stopnja strokovne izobrazbe - snovalec oz. priučeni delavec tč. 5 II. stopnja strokovne izobrazbe - strojni tkalec oz. priučeni delavec tč. 6 III. stopnja strokovne izobrazbe - barvar tekstilij oz. priučeni delavec Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas ter dvomesečnim poskusnim delom za delovna mesta od tč. 1-3 oz. enomesečnim poskusnim delom za delovna mesta od tč. 4-6. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v desetih dneh po objavi na naslov: Induplati Tekstil Industrija platnenih izdelkov, d.o.o., Kamniška cesta 24, 1230 Domžale z oznako: za kadrovsko službo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. . i i-, tran SPOROČIL sVECflRSTVo ROVANŠEK Vir, Stritarjeva 18 1230 DOMŽALE TEL: 061-722-965 Delovni čas: DELAVNIK: OD 9. DO 12. URE IN OD 15. DO 17. URE SOBOTA: OD 8. DO 12. URE 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. 10. ODPRTO OD 9. DO 19. URE AKCIJSKA PRODAJA SVEČ OD 8. DO 31.10.1999 OSEM LET SAMOSTOJNI IN SVOBODNI 1991-1999 OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale letos že tretjič organizira pohod po SPOMINSKI POTI VOJNE ZA SLOVENIJO. Začeteb pohoda bo 17. obtobra 1999 ob 8. uri pri gostilni KRALJ v Mostah pri Komendi. Pohod bo potebal na smeri: Moste-Žeje-Gobavica (planinsbi dom)-Sp. Dobeno-Ongar-Trzin-Oddajnib Domžale-Gorjuša (Jamarsbi dom), bjer bo zabljučna slovesnost in srečanje ob veteransbem golažu. Vabi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale! Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL.: N. C.: 061/720-020 TEL.: 061/827-030, 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom @sam. si http://www. sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO V MESECU OKTOBRU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO: >■ STREŠNIKE BRAMAC > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE TIM-a, IZOL1RKE IN FRAGMATA >APNO, CEMENT - PROIZVODE BA UMITA > OPEKO WIENERBERGER OPEKARNE ORMOŽ » TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE VSAK TOREK OD 17. DO 19. URE BREZPLAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Mali oglasi PRODAJAM ptičje hišice, krmilnice in valilnice. Tel.: 162-66-44. INSTRUIRAM angleški in slovenski jezik za osnovne in srednje šole kvalitetno in poceni. Tel.: 711-160. INSTRUIRAM matematiko. Tel.: 728-556. INSTRUIRAM kemijo za osnovne in srednje šole. Barbara, tel. 727-258. KLJUČAVNIČARJA, lahko priučenega, mlajšega, za izdelovanje kovinskih konstrukcij, zaposlim. Domžale, tel. 721-228. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15.-17. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: 061/727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571. IŠČEMO honorarno sodelavke(ce) za šivanje delovnih zaščitnih roka-vi( i/ usnja z lastnim šivalim strojem. Grčar, tel. 16-26-323, dopoldne. PRODAM zunanjo zidano garažo v SPB Domžale. Tel., dopoldne 175-34-34, popoldne 13-18-148. »Dnevi odprtih vrat, predstavitev in testne vožnje nove PRIMERE 15., 16. in 17. oklobra, med 9.-18. uro v Nissan servisu Krulc Moravče«. Profesor uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nem ščino. Tel.: 722-281. Kemijo za srednje šole instruiram. Tina. Tel.: 725-675. Kupim ohranjen avto s sprednjim pogonom z malo prevoženih km. Mob: 0609 61 7-349. Garažo na Župančičevi v Domžalah, prodam. Tel.: 710-232, po 18. uri. MAJČEV DVOR d o o Industrijska c. 3,1235 Radomlje Tel.: 716-581, faks: 716-585 zaposli kuharja Nastop dela lahko takoj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave sprejemamo 8 dni na gornji naslov. I ATA Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. dn 18. ime. ob sobotah od 8, do 12. ure. Telefon: 711 229,719 230 PODALJŠAJTE POLETJE. CIPER TUDI V OKTOBRU IN Posebno letalo ob nedeljah iz Ljubljane! Odhodi v oktobru že od 63.800 SIT (dodaten teden 18 800 SIT) Jesenske počitnice na Cipru - odhod 31. oktobra, od 66 300 SIT napre) Popusti za otroke. Posebni golf paket že za 164.000 SIT. (Hotel"**, rent-a-car 6 x GF igrišče Tsada ali Secret Valley -18 lukenj) MILLENIUM NA CIPRU Doživite prvo evropsko sonce v novem tisočletju na Cipru. Tedenski paket z letalom iz Ljubljane, odhod 26. decembra (Limassol in Capo Greco). MILLENIUM NA HVARU Petdnevni paket z letalom (hotel Amfora). NAPOVEDUJEMO IZID NASLEDNJIH DVEH KATALOGOV: Zima 1999/2000- bogata ponudba smučanja v Sloveniji. Italiji. Avstriji. Franciji. Egipt 1999/2000 - počitnice v Hurgadi. križarjenje po Nilu ali kombinacija obeh. Pokličite, pošljemo vam jih po pošti. BALI za vsak žep 14 dni že od SIT letalo, 12x nočitev/zajtrk, 5x izlet po otoku BALI In LOMBOK -14 dni ŽB za Str letalo, 7x nočitev/zajtrk Bali. 5x nočitev/zajtrk Lombok • odlični hoteli in celotna asistenca • odhodi vsako sredo in petek iz Zagreba • ponudba velja do 10. decembra 1999 Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS. tel. 711-229. ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. AVTO SOLA ZSAM DOMŽALE Prirejamo tečaje cestno prometnih predpisov /a A ll-( I: kategorije. Teoretični del poučujemo jm najnovejši metodi pt>dpri<> z CD I napravo. Praktični del \Htučujemo na sodobnih vozilih. Kandidatom nudimo nove nitje t eni storitev pri teoretičnem delu, praktičnem delu dijakom, študentom, učencem kandidatom /,a kutefforijo < VAikli. Obiščite nas na ljubljanski H7 Domžale, lahko pa nas tudi ]x>kličete po tel (Mil 7131HO. (,SM 041-H75-517, mob. (MMH>4H-3S£ii. Se priporočamo /^■tudentski /Hervis Domžale Tel 711-790 ««* s*udarusk>-««rvs oom Ostani še z nami! naprej NOVEGA CUKA.ĆAKATMNA NAGRADA CENJENE STRANKE OBVEŠČAM. DA SE JE FRIZERSKI SALON »TINA« PRESELIL V NOVE PROSTORE NA DRINOVO UUCO 2 V IHANU. Detervničas PONEDELJEK TOREK PETEK SREDA ČETRTEK SOBOTA 11-20. URE 7.-H. URE 7-T2URE PRVA IN ZADNJA SOBOTA V MESECU ZAPRTO VLJUDNO VABLJENI! FRIZERSTVO ZVONKA URANKA tp. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 pralni stroji novi modeli hladilnikov raznih barv in oblik GOTOVINSKI POPUSTI brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Popolna izbira bele tehnike gorenje Pralni stroji od 49.430 sit kombinirani hladilniki liars ni J v Gorenje 51 TT\ - 38.540 sit kunden/acijski sušilniki perila VVT S4I -60.635 sit barvni TV sprejemiki Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Ljubljanska 71, Domžale, S 061 719250 del. čas: 7:00 do 19:30, sobota 7:00 do 13:00 PROGRAMI: • talne obloge, tepihi, preproge • salon keramike, sanitarna keramika • Hobby program Masljeva 4, Domžale » 061 719270 del. čas: 7:00 do 19:30 sobota 7:00 do 13:00 Gradbenik Diskont Vele in oddelek razprodaj smo iz Blagovnice Vele preselili na novo lokacijo, kjer vas sedaj pričakujeta Diskont živil ter Diskont oblačil in obutve. m obutve ' obutev (moška, ženska, otroška) ' oblačila ■ perilo ' nogavice > posteljnina, brisače NAPREDEK D O M t A l l Nfess i" ■ v ■ mm Diskont živil Prehrambeni in neprehrambeni izdelki po diskontnih cenah Diskont živil, Diskont oblačil in obutve Karantanska 6, Domžale, 9 061 712 769 del. čas: 8:00 do 19:30, sobota: 7:30 do 13:00 ■i 3 o -o t— LU UJ NAPREDEK - DOBRO IJVIE MED TRGOVCI