KRANJ, petek, 18.12. 1981 CENA 9 din *avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 97 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sloveniji je 250 turističnih društev teS**^11 J^JSS!* Z*™*"* turističnih društev L*™«* in medobčinskih turističnih zvez - Turi«tiA»I p*dejavnost društev in turistične zveze Slovenije Turistični zvezi Slovenije je ■združenih 17 občinskih in Jfindith turističnih zvez in Nrtojnih turističnih društev zveza Slovenije, ki deluje kot sto let, se iz leta v leto ■ojako utrjuje in išče nove delovanja in povezovanja, "liji deluje trenutno skupaj .••»Učnih društev, ki imajo <0j0OO članov. Društva si ^ijo za vzgojo prebivalcev, 'za varstvo okolja in za orga turističnih prireditev, ki jih v Sloveniji zelo veliko j delujejo v svojih okoljih 'bistva in zveze, ki uživajo podporo in ponio« svojih občinskih skupščin, še posebej tam. kjer jim občinske skupščine odstopajo zbrano turistično takso. Tako so — kot so ugotovili na 15. skupščini Turistične zveze Slovenije — tudi turistična društva in zveze daie pomemben delež k razvoju turizma v Sloveniji. Dejstvo je. da takšne organizacije, ki sloni na delu amaterskih. zagnanih turističnih delavcev, ne more nadomestiti noben upravni aparat. Turistično društvo no zato ostalo tudi vnaprej bistvena prvina turistične organiziranosti v Sloveniji. vir pospeševanja kmetijstva —» — Konec novembra so ('•bmcsJi ustanovili samo-atiad za intervencije v in pri porabi hrane. Za i skupščine sklada, ki ima jv, so na ustanovni seji Karla Frančeškina, za izvršnega odbora pa \8lojana. Na prvem srečanju 'i tudi statut sklada in se « za program nalog, ki jih "fcaiičevali v prihodnje. itev sklada je za jeseniško - prav gotovo velikega po-[.*}boz njim moč bolje pospe ^»toetiistvo in zagotavljati več 'Sklad bo namreč s premijami, regresi in drugimi inter- vencijami zagotavljal skladnejši razvoj primarne kmetijske proizvodnje v organizacijah združenega dela ali drugih oblikah združevanja kmetov. Intervencije bo namenil tudi zagotavljanju čim večjih količin hrane z domačega območja in od drugod, ker v jeseniški občini sedaj lahko sami zagotovijo le 25 odstotkov vse potrebne hrane. Upravljal bo z namenskimi sredstvi iz proračuna jeseniške občinske skupščine in denarjem, ki ga bodo na osnovi samoupravnega sporazuma v ta namen izdvajali iz skladov skupne porabe in iz sredstev rezerv ter osebnih dohodkov temeljnih organizacij združenega dela v občini. J. Rabič Vendar pa so ponovno poudarili, da bo treba turističnim organizacijam nameniti več sredstev, med njimi tudi Turistični zvezi Slovenije. Občinske skupščine so že razpravljale o predlogu, naj bi se 10 odstotkov vseh zbranih sredstev turistične takse namenilo za financiranje programa Turistične zveze Slovenije. Družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse je naletel na ugoden odmev, vendar so po občinskih skupščinah poudarili, da so bila sredstva za letos že predhodno razporejena. Letos je tako Turistična zveza Slovenije ostala brez precej denarja, ki bi ga zbrala s turistično takso. Ta denar pa bi večinoma namenila za društveno dejavnost in za dejavnost, ki jo uresničuje v okviru svojega programa. Na letošnji skupščini Turistične zveze Slovenije so med drugim sprejeli tudi predlog za spremembo statuta Turistične zveze Slovenije, za predsednika pa ponovno izvolili Leopolda Kreseta. I). Kuralt i Podelitev Severjevih nagrad Škof)a Loka — Ob enajsti obletnici smrti slovenskega gledališkega igralca Staneta Severja bodo na spominski svečanosti drevi ob 18. uri v galeriji na loškem gradu podelili nagrade Sklada Staneta Severja, priznanja za najvišje dosežke na slovenskih poklicnih in ljubiteljskih odrih. Že nekaj let spominski svečanosti dodajo tudi monodramo in tokrat bo nastopila Anica Berčič z dramatizacijo Tavčarjeve Šarevčeve slive. Galerijo bo obogatila razstava fotografij mojstra Vlastje Simončiča, ki bo predstavil nekaj vlog Staneta Severja. Na svečanosti bo pel Gore-njevaški oktet. J Pokojnine povišane Jugoslovanski dan v Cortini CORTTNA - Na letošnjem drugem veleslalomui za moški svetov-«i i * ~* italijanskem smučarskem središču slavili Jugoslo- U,9m°^ Strel dvamSvajsetletni študent Visoke šole za telesen ^s Strel, a ^ HyeJtovno elito. Kot prvi Jugoslovan je - v "veleslalomu. K temu iz Jemenu uspehu je z delitvijo četrtega ^TvVCortin»°^^"bUo po zmag.e Bor^Strela napisno .še g. CnlrodnTh veleslalomskih tekmah m prvem super veleslalomu •^naroanin v sanjati nismo upali. Toda Ločan je prekosil £ «t^drznoin elegantno vožnjo v obeh nastopih, v katerih i taktiziranja, dosegel tisto, kar smo si tako želeli Za naše alpsko afefedosV«el tretje prvo mesto v »vetovnem pokalu m nasploh Cčlalomu Izredno vožnjo je v obeh veleslalomih pokazal Bo-*KriiTTr' bil Četrti. Tudi Križajeva vožnja je bila taka, da njegov k I v PrUinfni nobeno presenečenje, i v Cortini m i« ^er dostojno proslavili prihod junaka iz Priredili ao mu navdušen sprejem. V hotelu Transturist so bili . rnreaui °y . • _ strela še kot cicibana. Čeprav so se ^ZattnfVr^ W Hhaf,nnr "T r°lJ V smo vseeno lahko videli na njihovih obrazih tiho zadovoljstvo. Kranj — Na zadnjem letošnjem zboru delegatov enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so delegati obravnavali gmotni položaj upokojencev preteklega leta in v okviru predlaganega finančnega načrta skupnosti razmišljali o prihodnjem letu. Že nekaj časa merila pri odmerjanju pokojnin ne predstavljajo življenjski stroški, temveč je gmotni položaj vse bolj odvisen od gospodarskih gibanj. Bruto osebni dohodek, ki ga krojijo gospodarske zakonitosti, ostaja vir napajanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dosedanja prispevna stopnja je znašala 11,1 odstotka, predlagano povečanje na 11,34 odstotka pa so delegati sprejeli prejšnji teden. Letos so bili pri uskladitvi pokojnin s povečanjem osebnega dohodka kar hitri. S prvim januarjem bodo pokojninski prejemki večji za 9,4 odstotka, pričakovati pa je še nekatere dodatne spremembe v odmerjanju pokojnin. Poleg večje prispevne stopnje je predlagana tudi nova višina mejnega zneska. Do zdaj je le-ta znašala 5100 dinarjev, poslej Ga bo najnižji znesek 6137 dinarjev, strežno s tem se giblje tudi znesek varstvenega dodatka. Z novim letom bodo torej pokojnine višje, če pa bo še vedno občutna razlika z osebnimi dohodki delavcev, jo bo poravnal marčevski poračun. Spremembe zadevajo tudi izjemne primere zavarovancev, med njimi tudi zaposlene v tujini. D. 2. Dejavnost in naloge Glasa Predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Slavko Osred-kar je za danes (18. decembra) sklical posvet o dejavnosti in nalogah Glasa, glasila SZDL za Gorenjsko, ter o vplivu družbe na njegovo uredniško politiko. Na posvetu bo predstavljena delovna organizacija, poudarek bo na uredniški politiki. Osnova za razpravo je analiza uredniške dejavnosti Glasa in anketa med bralci Glasa. PRIPRAVUENO V 2 MINUTAH V SREDIŠČU POZORNOSTI V pogovoru s predsednikom slovenskih sindikatov Vinkom Hafnerjem so v treh delovnih kolektivih v Kranju Konfekciji Triglav, Gozdnem gospodarstvu in Elektro razgrnili nekaj temeljnih problemov gospodarjenja in samoupravnih odnosov. — Foto: D. Zlebir Dvoje ključnih problemov Kranj — V pogovoru s predsednikom Zveze sindikatov Slovenije Vinkom Hafnerjem so se člani delovnega kolektiva Gozdnega gospodarstva Kranj dotaknili zlasti dveh vprašanj. Zaradi težkih delovnih razmer se domači delavci neradi odzivajo na delo v družbenem sektorju, zato je ta del proizvodnje v precejšnji meri odvisen od delavcev iz drugih republik. Majhna povezanost le-teh z ostalim delovnim kolektivom, njihova odmaknjenost od družin, tudi poškodbe, ki jih povzroča delo v težkih razmerah, pa pripomorejo k precejšnji fluktuaciji. Tudi osebni dohodek (povprečno delavec-sekač zasluži 14.000 dinarjev) je v primerjavi z nagrajeva-. njem proizvodnega dela v industriji majhen in ovira odločitev za to delo. Zadnje čase so v Bosni in Hercegovini, od koder je večina sezonskih delavcev, povečali zaposlovanje gozdnih delavcev in jim ponudili vabljivejšo materialno spodbudo, tako da je kranjsko Gozdno gospodarstvo v vse večji zadregi. Usmerjeno izobraževanje, od katerega si obetajo delno rešitev vprašanja delovne sile, ne bo moglo rešiti vprašanja delavcev za neposredno proizvodnjo. Eno od možnosti ponuja kmečki živelj, ki bi ga mogli privabiti v družbeni sektor. Načelo, naj delavca pritegnejo iz okolja, kjer raste gozd, zadeva tudi pritegovanje kooperantov v Gozdno gospodarstvo. Uspehe si lahko obetajo zlasti od mlajše generacije, če se bodo le pravilno lotili te akcije. Seveda pa odziva na to delo ne bo vse dotlej, dokler delo gozdnega delavca ne bo enako vrednoteno kot delo industrijskega delavca, upoštevaje posebne delovne razmere. V Gozdnem gospodarstvu v Tolminu, kjer so delavcem postavili visoke materialne osnove, vprašanje delovne sile ni več temeljni problem. V okviru Gozdnega gospodarstva Kranj je močan zasebni sektor, saj ima 10.000 zasebnikov v lasti 46.000 hektarov gozdov od skupno 67.000 hektarov. Zakon o maksimumu gozdnih površin, kije začel veljati februarja letos, je predvidel združevanje manjših parcel, dosegel pa je prav nasprotno. Gozdovi v zasebni lasti so se še bolj razparcelirali, kar proizvodnji nikakor ni v prid. Kar zadeva uresničitev letnih gozdnih posekov v zasebnem sektorju, je Kranj v vrhu slovenske proizvodnje. Cenovna politika je lastnike spodbudila tudi k vlaganjem v gozdove. Težava je le v-tem, ker zgolj z družbenim sektorjem gozdno g&podarstvo težko pokriva potrebe trgovskih organizacij po žaganem lesu in je zato treba bolj intenzivno posegati v zasebni sektor. Oba problema, ki so ju delavci Gozdnega gospodarstva iz Kranja obravnavali na srečanju s predsednikom slovenskih sindikatov, sta širša in se z njima spopadajo bržkone vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji. To problematiko so namreč pred časom poglobljeno obravnavali na posvetu tudi v Gozdnem gosp 0 gospodarsko političnih razmerah v škofjeloški občini, se pogovorili o pnprn\ i planov za leto 1982 m obravnavah zaključnih računov. organizacijsko-kadrovskih pripravah na izvedbo občnih zborov in ocenili dosedanje priprave na volit w V ponedeljek, 21 12, bo ob I uri seja aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev Na dnevnem redu bo |M>ročilo sekretarja aktiva za preteklo mandatno obdobje, razprava o poročilu, volitve novega Nekretariata in sekretaria aktiva in smernice za nadaliuic delo I B Slovenci na Koroškem Srečanje borčevskih organizacij CELOVEC - Predstavniki borčevskih organizacij Slovenije Hrvatske. Furlamje-Julijske Krajine in Koroške so se prvič v zgodovini teh srečanj sešli v Celovcu. Udeležence srečanja sta nagovorila koroški deželni glavar Leopold VVagner in celovški župan Leopold Guggenberger. med gosti pa so bili tudi naA konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik in voditelja osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc. Skupna misel udeležencev je bila. da je treba sodelovanje teh organizacij utrjevati, še posebnega pomena pa je skupna borba zoper naraščajoče pojave neonacizma in njemu sorodne oblike ter prizadevanja za mir in razoroževanje. Posebej je bila poudarjena nujnost uresničevanja mednarodnih obveznosti do narodnostnih skupin, prav tako pa so opozorili, da obveznosti do SI ovencev na Koroškem še niso izpolnjene. O tem so govorih predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Vipotnik, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl in predsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutte-Luc. Manjšinam v prid govori tudi mnenje zveznega avstrijskega ustavnega sodišča, ki je menilo, da je manjšina lahko enakopravna le v primeru, če ima posebne pravice. Obravnavalo je namreč pritožbo Slovencev glede razdelitve koroškega volilnega okrožja. Takšno sodbo o manjšinah je pred leti v Organizaciji združenih narodov izrekel tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreiskv. Mar to pomeni, da bo končno le prišlo do novih neposrednih pogovorov med manjšino in vlado, ki so bili že začeti, pa so bili zaradi vztrajanja da morajo Slovenci v sosvete, prekinjeni. Mar to pomeni tudi kanček upanja, da se bo začel uresničevati operativni koledar, se sprašujejo Slovenci. Boleče pa je med našimi rojaki na Koroškem odmevala vest, da je v Bilčevsu po težki bolezni v 84. letu umrl Janko Ogris, Miklavžev ata, eden od neomajnih stebrov slovenstva na Korošcem. Neusahljiv vir moči in volje do narodnostnega boja do konca je bil in kot tak je bil vzor mladim in starejšim. Nikdar ni klonil, niti pod krutostjo nacizma ne. Vztrajal je in zgorel v svojem pravičnem boju. Bil je občinski tajnik, podžupan, deželni poslanec, častni predsednik s prosvetne zveze, borec za narodne, socialne in gospodarske pravice Slovencev. Pokopali so ga v petek. 11. decembra na občinskem pokopališču v Bilčovsu. J. Košnjek Letos 734 krvodajalce O 1 A 8 t letanovitolji Glaaa obetnake konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofl« Uthm In Trtic - ladaja Časopisno podjetje Glaa Kranj - Glavni uradnik Igor Slavec - V. d. odgovorni uradnik Jo*e Koenjek - Novinari«: l.eop«>Ydin« MtkUk - Stavak ti uorenj— ■ «•» <■■•» "» mj«~»-- P".™ minju*. raaeiov ureoaiatva in uprave I i ata Kranj MaSTrni-aVj. 1 - Teko« raenn P*«« v Kranju Hrvllkt 51 ^Ittf - Telefoni: direktor In glavni urednik »8 4«r .Ll.acMa 11-SSS. odgovorni uradnik 11-436. tehnični urednik 71-88», komerciala, propaganda, računovodstvo 18-483, mali oašaai ^oeaiae *7-»t» -Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411 -1/71 T rtič - V prvih decembrskih dneh je v Tržiču potekala redna vsakoletna krvodajalska akcija. Pripravila sta jo občinski odbor Rdečega križa oziroma njegova komisija za krvodajalstvo ter občinski svet zveze sindikatov Tržič. Po planu republiškega Rdečega križa bi morali letos v Tržiču zbrati 872 krvodajalcev. Na odvzem krvi se jih je javilo le 734 ali 84,2 odstotka, čeprav so v osnovnih organizacijah zveze sindikatov zbrali 784 prijav. Z zbiranjem krvodajalcev so se izkazali le v peščici sindikalnih organizacij; v Triu. v vzgojnovar-stveni organizaciji Tončke Mokore-love, v enoti Ljubljanske banke in v Integralovem tozdu Gorenjska Tržič, kjer je darovalo kri tudi dvakrat toliko delavcev, kot je »zahteval« plan. V Peku so zbrali 293 krvodajalcev, le tri manj. kot so načrtovali, precej slabše pa so se Razprava o izrabi delovnega časa Jesenice - Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah je pred nedavnim pripravil že sedmo tematsko razpravo pred 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca osnovnih organizacij sindikata železarne Jesenice je kot organizator pogovora o produktivni in smotrni izrabi delovnega časa poskrbela za strokovno izdelano gradivo za razpravo Tudi množična udeležba je obetala široko obravnavo nadvse zanimive teme za današnji čas, ko si na mnoge načine prizadevamo iS ustalitev našega goHiMKlarst vh Zal tokrat razpravljalo niso bili ravno zagreti za besedo. V sicer akromni razpravi so udeleženci naglasili, da rešitve za boljšo produktivnost niso le v naložbah v novo tehnologijo in opremo, temveč predvsem v boljšem načrtovanju in vodenju dela, ustreznem nagrajevanju in popolnem obveščanju delavcev. To še zlasti velja za delo v zaostrenih goapodarskih razmerah. Ob tem so med drugim ocenili, da samoupravne delovne akupine v združenem delu ne odigrajo svoje vloge Na svojih sestankih namreč namenjajo premalo pozornosti prav konkretnim vprašanjem, ki so pomembna za smotrno izrabo delovne-KH časa Največkrat gre za ustrezne načine vodenja delovnih opravil m delovno dis< iplum I Kabič Programska usmeritev Kranj - Včeraj, 17 decembra, popoldne se |e na letni programski srn sestala občinska konferenca socialistične /vere Najprej so oce nili delo v minulem enoletnem obdobju, nato pa so se dogovorih za osnovne smernice in naloge v pri hodnjern enoletnem obdobju s po sebnim poudarkom na volitvah v letu 1983 odrezali v osnovnih organizacij zveze sindikatov v Gradbincu, M Gradbena operativa Tržič ia Central o vem tozdu Zelenica, koder niso na akcijo napotili enega člana, v Mercatorjevem Preskrba, Metalkinem Trii Splošnem gradbenem podjetju Tokosu in v osnovnih šolah h Bračiča ter heroja Grajzerja Sk kot prejšnja leta so se aktivirali v Bombažni predilnici in kjer so sicer zbrali 114 krvodaj* ali kar deset odstotkov zaposle kljub temu pa za 64 premalo. Ivanka Hvalica, predsednica misije za krvodajalstvo pri skem doboru Rdečega križa poudarja predvsem razveseljivo liko število mladih krvodajalcev, so se letos prvič odločili darovati k V zrok za slabši odziv v celoti pa i bil po njenem prepričanju precej i primeren datum, razen tega marsikaterega krvodajalca v a ' letih od akcije odvrača avto prevoz iz Tržiča v Ljubljano, občinskem odboru so zato obudili zamisel, da bi akcijo hodnje leto spet izvedli v tr zdravstvenem domu. -mv Delegatska vprašanja Vrtec v Podnartu in v Ribnem RADOVLJICA - Na eni lih sej skupščine skupnosti škega varstva Radovljica je gacijo za skupnost otroi varstva krajevne skupnosti . nsrt zanimalo, kaj je s gtadajl otroškega vrtca v krajevni sksj>>] nosti Podnart - naOvsišah. Skupnost otroškega varstva -dovljica je menila, da samouprav sporazum za gradnjo osnovnih šol #j vrtcev ni predvideval, kakšni naj^ bili ukrepi v primeru, če rmi sredstev za dokončanje celol programa. Seveda pa samoupr*1 sporazumi skupaj s srednjeročni in letnimi plani občine Radovi.!** j tvorijo celoto. Navedeni samoupr*)'"j ni sporazum je predvideval način, izterjave, poleg tega pa se je up**** I jal sarno dve leti, kasneje se je n*?«1, /hiranja sredstev spremenil. Krajevna konferenca Kibno želi, da bi v prootorikiH danjega gostišča, ki jih a****- Sostilničar zapušča, uredili elek otroškega varstva. Skupnost otroškega varstva pravi da za naslednje srednjeročno obdob-„ ne načrtuje naložb za razšinavi vzgojnovsrstvenih zmogljivost^ Skupnost predvideva možnost cenejših oblik varstva otrok. P^^t , varstvenimi družinam: in a soddON vanjem delovnih organizacij. Ka*s te*« tudi ugotavlja, da»tah«*| vsi vpisani otroci sprejet, v vrtce| 1 n II. DECEMBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN GLAS Mtvel982 di združeno delo zamuja ije za delegacij« zbora združenega dela in SIS v te-organizacijah in delovnih skupnostih kasni — kot nosikc predvolilnega postopka zadolžen za evidentiranje — Ponovni obiski članov občinske-sveta v delovnih kolektivih - Člani občinskega sveta prvimi predkandidacijskimi konferencami morajo namreč pospešiti aktivnost v mnogih organizacijah združenega dela. ki so z evidentiranjem v zamudi. Kritičen pregled dosedanjih rezultatov ob tretjem krogu evidentiranja kaže zadovolji (sadika tov in predsedniki kon ■ osnovnih organizacij so se v i m posvetu o poteku priprav i dogovorili, da se bodo bolj _» vključili v fazo e viden-V zadnjem obdobju pred fjftključeno evidentiranje lijaki občini priprave na volitve niso potekale brez težav, ivOZD in RS većino motnih kandidatov evidentirali sele ^-i krogu kandidatov, v krajevnih skupnostih pa je bilo sicer boljše — evidentirali so 63 odstotkov možnih kandidatov. Nasploh bi se v dosedanjih pripravah na volitve v marsikateri večji delovni organizaciji lahko zgledovali po kakšni krajevni skupnosti, je na tiskovni konferenci povedal predsednik volilne komisije Roman Nahtigal; kljub neštetim navodilom in razgovorom z družbenopolitičnimi organizacijami v posameznih organizacijah združenega dela so le redkokje opravili delo pravočasno in zadovoljivo. Volilna komisija pa je posebej izpostavila kvalitetno opravljeno delo v krajevnih skupnostih za evidentiranje možnih kandidatov za delegacije v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, saj je bilo evidentiranih kar petkrat več možnih kandidatov za delegacije, kot pa jih bodo kasneje lahko izvolili. Po taki širini evidentiranja bi se lahko zgledovali tudi v združenem delu in v družbenopolitičnih organizacijah, saj so po-nekje evidentirali le toliko možnih kandidatov kot jih bo potem izvoljenih, ponekod pa niti ni dovolj možnih kandidatov za sestavo delegacij. V organizacijah združenega dela pa je prišlo tudi do-kršitev statutov, saj so si ponekod dovolili spreminjanje posebnih delegacij v splošne itd. Ne glede na vsa dosedanja zatikanja in nemalo truda ob zaključku evidentiranja možnih kandidatov, pa ob predkandidacijskih konferencah in kasnejših temeljnih kandidacijskih konferencah v začetku prihodnjega leta ter ostalih predvolilnih aktivnostih vendarle ni zadržkov, da ne bi priprave potekale, kot je bilo predvideno L. M. - Po tretjem krogu —nja možnih kandidatov za * prihodnjem letu je bilo občini evidentiranih v _ združenega dela 9138 'kandidatov, od tega 5521 za samoupravnih interesnih in 3617 za družbenopo-'»upnosti; v krajevnih skup-1 J* so do sredine decembra •k 3210 možnih kandi-■jjjjH t(fasjdanje priprave na volitve 'tekale brez težav, zato tudi ftevilo evidentiranih mož-itov za člane delegacij nui družbenopolitičnih "m in samoupravnih interes topnosti ter za konstituiranje in izvršnih organov, kot je ■rjeno na tiskovni konfe-<■ ustreza povsem priča k o-S te vil u evidentiranih, še v primerjavi z volitvami «nmi leti. Nekatere težave 'objektivne, saj so popisni«e ^"ni liati zamujali, vendar na komiaija pri občinski SZDL Kranj ocenila, ip težav, s katerimi so se » tako v krajevnih skupno-v organizacijah združenega ^Vstajalo zaradi tega, ker o niso poznali aistema kadrovskih priprav na V priprave na volitve - 2962 so praktično povsod ' z bolj ali manj prazno in •neurejeno stalno kadrovsko Zato tudi v prvih dveh mdentiranja med letom tudi .posebnih rezultatov, saj je Mikala na tretji krog e viden-)?decembru; tako so v zdru-Hu v zadnjem tretjem krogu Utiranje možnih kandidatov 76 odstotkov možnih ve rezultate, kar zadeva kandidate za delegacije in funkcije v delovnih okoljih, šepa pa evidentiranje za družbene funkcije v občini in republiki. Tako organi družbenopolitične skupnosti, samoupravna telesa številnih interesnih skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij pogrešajo okrepitev iz temeljnih okolij. Čeprav je dogovorjeni rok za posredovanje popisnic evidentiranih kandidatov za opravljanje tovrstnih nalog potekel že v začetku meseca, ga zdaj podaljšujejo, saj je to nalogo opravilo le kakih 15 organizacij združenega dela. Glede evidentiranja za~~"funkcije v občini in republiki premalo izkoriščamo po ustavi in zakonu dano možnost evidentiranja širšega kroga delavcev, ki so za takšne naloge primerni in sposobni. Se preveč se podrejamo nekdanji praksi evidentiranja zunaj organizacij združenega dela in le njihovega pristajanja. Morda je to za majhno število funkcij še zadoščalo, ob sedanjih razsežnostih samoupravnih in družbenih organov pa to nikakor ni dovolj, ker postopek ni dovolj demokratičen. S tako prakso je treba odločno prekiniti; evidentiranje v temeljnih okoljih mora biti pravilo in ne izjema predvolilnega postopka. Ob obiskih v združenem delu bodo člani sveta delavce v koordinacijskih odborih opozorili na ta problem in jih opomnili na še nekatere značilnosti. V samoupravne organe, skupščine SIS in drugam mora biti izvoljena sestava delavcev in občanov, kakršna je v združenem delu in krajevni skupnosti, zato je treba biti pozoren do ustreznega vključevanja mladine, žensk ter pokrivanja celotne strukture dela, kjer pretežni delež pritiče neposrednim proizvajalcem. Za izvolitev na pomembne družbene funkcije pa velja upoštevati zlasti sposobnost in znanje ter izkušnje evidentiranih delavcev, ki jih izkazujejo z že opravljenimi odgovornimi nalogami. K delu v družbenopolitičnih organizacijah bodo skušali v prihodnje pritegniti čimveč delavcev s posebnimi pooblastili, ka so za zdaj še premalo vključeni v opravljanje teh nalog. Za take naloge pa morajo evidentirati tudi tiste delavce, ki imajo za seboj že razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja. Ob obiskih bodo člani opozarjali tudi na to, da faza evidentiranja ne zahteva pristanka kandidatov in da tako lahko že iztrgamo iz anonimnosti mnoge, ki imajo znanje in so sposobni, a za družbeno delo potrebujejo le spodbudo. valjena prizadevanja komunistov ■__«■*• 7K.I i« iiffnHnn nrenil« Tržiški komunisti so imravJijo. Odlok o pripravi in i^ft dolgoročnega plana nam-""""ije nosilce dolgoročnega 7*> da se držijo sprejetih J** zadnji seji pa je izvršni ■ "topine občine Kranj ugo- ■ * povsod niso sprejeti niti ■L? Pripravi in sprejemu dol-ff" planov in programov dela dolgoročnih razvojnih mJ™- Čeprav bi v delovnih or-"Kjfch morali že do začetka trnk*? ^tos imeti pripravljene *m dolgoročnih razvojnih mož-'§\* h doslej izdelali le v Exo-\? večini drugih večjih or-1 P* bodo te analize gotove j^tegfa leta. Na tej osnovi bi .p tudi do konca tega leta *n osnutek analize dolgo "uvojnih možnosti občine J?da očitno se bo moral rok ft°fo podaljšati. Prav tako bi "Ki znani tudi že nekateri "oejši rezultati osnovnih >ih projektov za oprede-J^Močnih razvojnih mož ^•»e. kot so Demom-afski in kasnijo tudi v samoupravnih in teresnih skupnostih družbene dejav materialne proizvodnje. Ker odlok predvideva, da izvršni »vet predloži osnutek dolgoročnega plana kranjske občine skupščini občine v razpravo in sprejem v prvi polovici leta 1983, je na svoji zadnji seji izvršni svet sprejel sklep, da je potrebno pri vseh nosilcih dolgoroč nega planiranja takoj začeti s celovito pripravo dolgoročnih planskih dokumentov, še posebej pa to samoupravne interesne ki pri tem najbolj kasnijo. L. M. nosti velja za skupnosti Tržiški komunisti so upravičeno ponosni na podatek, da izvoz v občini krepko presega uvoz. Pri tem pa pred člani delovne skupine centralnega komiteja ZKJ niso zamolčali dejstva, da dosledna usmeritev v izvoz pomeni tudi manjši dohodek in nazadovanje družbenega standarda v občini. Najvišje osebne dohodke v slovenski tekstilni industriji, na primer, imajo delavci v tistih delovnih organizacijah, ki skorajda ne izvažajo, ampak po dobrih cenah prodajajo doma. Delavci BPT pa so svoje izvozne obveznosti podvojili, že v tretjem četrtletju so izpolnili letošnji plan, kar 32 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti namenjajo izdelkom za izvoz, ob tem pa so s povprečjem osebnih dohodkov na repu slovenske tekstilne industrije. V Peku se otepajo z velikimi težavami pri zagotavljanju reprodukcijskih materialov za nemoteno proizvodnjo, te preglavice pa neposredno vplivajo na to, da ne morejo pravočasno izpolniti obveznosti do tujega kupca ter da svoj težko pridobljeni ugled na konvertibilnem tržišču izgubljajo zaradi administrativnih zadržkov. Člani delovne skupine so ugodno ocenili tudi prizadevanje tržiških komunistov, ki na področju investiranja že vrsto let skrbno načrtujejo in so vse naložbe izvozno usmerjene. Med novejšimi uspehi so izpostavili odločitev delovne organizacije Zlit v proizvodnji pohištva za izvoz. Tudi načrti delavcev BPT za' delno preusmeritev proizvodnje v predelavo steklenih vlaken so bili s strani skupine centralnega komiteja ZKJ dobro sprejeti. Razprava je tekla še o kmetijstvu v tržiški občini, ki v družbenem proizvodu občine sicer ne -pomeni veliko, a bi lahko glede na možnosti z doslednejšimi uresničevanji programov, smotrnejšimi naložbami v kmetijstvo ter drugimi akcijami močneje prispevalo k večji proizvodnji hrane v občini. V celoti je delovna skupina centralnega komiteja ZKJ zelo ugodno ocenila napore tržiških komunistov. -mv NAS SOGOVORNIK Andrej Babic: »Delo društev naj bo enotno« Kranj — 6. novembra letos je bila v Kranju ustanovna skupščina Občinske turistične zveze Kranj. Tako je Gorenjska dobila za Škof jo Loko, Radovljico in Jesenicami že četrto občinsko turistično zvezo. V Kranju ta povezuje kar enajst turističnih društev: Kranj, Kokrico. Preddvor, Jezersko, Cerklje, Gorice. Golnik, Naklo, Šenčur, Belo in Besnico. Nujno je bilo, da se njihovo delo, njihovi načrti povežejo, kajti praksa je bila taka, da je bilo toliko društvenih politik, kolikor je bilo pač turističnih društev v kranjski občini. Kakšne cilje si je zadala novoustanovljena zveza, smo povprašali njenega prvega predsednika Andreja Babica: »Predvsem bo naloga zveze, da bo skrbela za enotno delo društev. Dosedaj je to vlogo, kolikor je pač moglo, opravljalo Turistično društvo Kranj. Vendar je bilo to delo le dobra volja teh delavcev in članov odbora. Ustanovitev zveze društev naše občine je bila nujna. Vrsta nalog je, ki nas čakajo. V prvi vrsti bomo morali delati na tem, da povečamo število članstva v vseh turističnih' društvih, kajti k močna društva lahko dobro delajo. Predvsem bomo gradili na mladih in iskali tesnejših povezav s šolami. V osnovnih šolah je bilo že precej narejenega, bolj se bo pa treba lotiti srednjih šol. Pomembna naloga, ki si jo zastavlja zveza, je tudi kmečki turizem v kranjski občini. Povezali se bomo s kmetijskimi zadrugami, gozdnim gospodarstvom, KZK in drugimi. Najprej bo treba seveda ugotoviti, koliko kmetij je zainteresiranih zanj. Potem pridobivanje turističnih sob! Sodelovati bomo morali že pri urbanističnih zasnovah turističnih krajev, da bo vsak graditelj predvideval tudi sobe za goste. Kranj in okolica bi rabila več majhnih penzionov: posebno Preddvor;, Jezersko, Krvavec. Veliko zanimivih krajev pa imamo še, kamor turizem še ni prodrl: ob Savi so prijetne vasice, kjer pa razen ribolova ni ničesar Potem Besnica in drugod. Na Ovčanu naj bi nastalo jezero in bi z njini pridobili tudi 1.800 m dolgo veslaško progo . . . Vse to je seveda povezano z denarjem, zato bo naše delo povezano tudi z bankami, gospodarsko zbornico, da bi jim preskrbeli kredite. Pa t davčno upravo, da bi bili primerno obdavčeni, kajti dostikrat lastnike turističnih sob odbijajo prav velike davščine. Pripravili bomo tudi enoten prospekt in si prizadevali za lepe domače spominke. Informacijsko službo občinske turistične zveze h prevzelo Turistično društvo Kranj, ki se je zato tudi kadrovsko okrepilo« D. Dolenc Manj zastojev . v proizvodnji Preskrba z reprodukcijskim materialom iz uvoza se je v nekaterih večjih kranjskih delovnih organizacijah v decembru izboljšala v primerjavi s prejšnjim mesecem — Ponekod zaradi zastojev ne bodo mogli do roka izpolniti naročil za tuje kupce Kranj — Preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom iz uvoza se je v zadnjih dneh v nekaterih večjih kranjskih delovnih organizacijah, ki so tudi med največjimi izvozniki, vendarle izboljšala, kar pa še ne pomeni, da je že zelo dobra. Konec novembra je bilo s preskrbo materiala že zelo kritično, vendar do ustavljanja proizvodnje vendarle ni prišlo. Težavno situacijo so v delovnih organizacijah urejali z občasnimi dopusti delavcev v posameznih tozdih in z razporejanjem delavcev na druga dela in opravila. Seveda pa se bodo zastoji v proizvodnji v novembru in decembru krepko poznali tako v doseganju izvoznih planov kot tudi na dohodku. Tako na primer v Iskri ugotavljajo, da so se zadnje mesece sredstva za uvoz repro material a stalno zmanjševala in da so samo v tozdu Telematika porabili za uvoženi repromaterial trikrat manj dolarjev, kot bi jih po planu sicer morali za nemoten potek proizvodnje. To je že sedaj povzročilo resne zamude pri dobavah nekaterih izdelkov tujim naročnikom in tega se seveda v kratkem času do konca leta ne bo dalo nadoknaditi. Posledice skromnejše založenosti z uvoženim repromaterialom se seveda odražajo tudi pri izdelkih za domači trg, med drugim še posebej primanjkuje Iskrinih telefonov. Tudi v Savi, ki se je med vsemi kranjskimi delovnimi organizacijami otepala z največjim pomanjkanjem reprodukcijskega materiala iz uvoza, se preskrba v decembru popravlja. Zaradi specialnega soglasja zvezne uprave za carinjenje blaga je namreč Sava v začetku decembra dobila nekaj najnujnejšega reprodukcijskega materiala, tako da v nobenem tozdu ni bilo treba ustaviti proizvodnje. Še vedno pa proizvodnja ne teče nemoteno v petih tozdih in sicer v Avtopnevmatiki, Gumeno-tehničnih izdelkih, Umetnem usnju ter Tehničnih in kemičnih izdelkih, kjer se je proizvodnja zmanjšala za 30 do 35 odstotkov. Zaradi tega je dnevno brez dela od 170 do 200 delavcev, vendar pa jih razporejajo na druga delovna mesta, le manjši del, to so pretežno režijski delavci, je na začasnem dopustu; deloma pa skušajo v Savi urejati sedanje težave tudi s prestavljanjem delovnih sobot. Kot so povedali na komiteju za gospodarstvo skupščine občine Kranj, v drugih delovnih organaza-cijah v kranjski industriji proizvodnja poteka nemoteno, brez zastojev. Novembrske in decembrske težave v nekaterih delovnih organizacijah bodo sicer otežile dosego izvoznih načrtov, vendar pa dokončnih podatkov za zdaj ni mogoče dati. Preskrba se je izboljšala v toliki meri, da je komite tudi prenehal dnevno spremljati potek proizvodnje in preskrbljenost z reprodukcijskim materialom v desetih največjih delovnih organizacijah. L. M. Šola za mladinske aktiviste Tržič — Občinska konferenca ZSMS Tržič in delavska univerza začenjata z novo obliko idejnopoli-tičnega usposabljanja mladih, s šolo za aktiviste ZSMS. Pred leti so v Tržiču redno organizirali mladinsko politično šolo, ki pa je zaradi premajhnega zanimanja mladih zamrla. Letošnja šola bo trajala 40 pedagoških ur, zajema pa sedem vsebinskih sklopov. Po uvodnem spoznavanju temeljev marksizma ter zgodovine naše socialistične revolucije bo večina dela namenjena izobraževanju mladih o vlogi in pomenu mladinske organizacije, njenih stalnih ter aktualnih nalogah na najrazličnejših področjih. V osnovnih organizacijah ZSMS tržiške občine so za šolo zbrali 30 kandidatov, ki opravljajo odgovorne naloge v mladinski organizaciji ali pa so zanje predvideni. Šola bo ob sredah in petkih popoldan na delavski univerzi, predvsem v obliki tematskih pogovorov. Vsak slušatelj bo moral izdelati tudi seminarsko nalogo s področja dela v mladinski organizaciji, ki bo ocenjena, najboljše pa bodo objavili v Tangenti. -mv O L*AS4.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE PETEK, 18. DECEMMA TO. skupno zasedanje zbora združenega dela, #bora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega /bora občinske skupftčine DOGOVORIMO SE Priznanja občine za leto 1981 Dnevni red: V. - izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 27. in 28. seje družbenopolitičnega zbora, 18. in 19. seje zbora združenega dela, 16. in 17. seje zbora krajevnih skupnosti ter poročilo o uresničevanju sklepov - predlog sklepa za podelitev priznanj občine Škofja Loka za leto 1981 predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Skofja Loka s prečiščenim besedilom osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika občinske skupščine Skofja Loka - predlog programa dela zborov skupščine občine Skofja Loka za leto 1962 predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za t bor združenega dela skupščine ine Skofja Loka 'log odloka o ustanovitvi zavoda za družbeni razvoj občine Sko/ja Loka jm-^log resolucije o politiki ures-uvanja družbenega plana obči-no Škofja Loka za obodbje 1981 do 36 v letu 1982 analiza gospodarjenja in upoštevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v 0ZD -»odarstva in negospodarstva za sečje 1981 utne gospodarsko politične j ?rmere v občini i očilo o izostankih z dela zaradi >iezni, nesreč in nege v I. polletju ;"31 ■uročilo o uresničevanju programa razvoja sistema obveščanja v 'Sni škofja Loka v letu 1981 edlog odloka o začasnem finan mnju splošnih družbenih potreb "->čine Škofja Ix>ka za prvo tro-oesečje 1982 nutek odloka o proračunu obči-e Skofja Loka za leto 1982 predlog za imenovanje direktorja zavoda za družbeni razvoj občine Skofja Loka predlog odlokov o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, vzdrževanje in urejanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter varstva pred požarom v občini Skofja Loka v obdobju 1981-86 za leto 1982 predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča osnutek odloka o potokih in jarkih, pri breznih zemljiščih in načinu gospodarjenja z njimi predlog soglasja k spremembam, v organiziranju vzgojnovarstvenega zavoda Skofja Loka predlog za izdajo soglasja'k statutu: centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Skofja Loka, •zgojnovarstvene organizacije ''ofja Loka in doma učencev J. Loka og odloka o združitvi naselij .»Oračeva, Nova vas pri Žireh, Hara vas in 2iri v naselje 2iri aredlog odloka o uvedbi uličnega -istema v Zireh Vsako leto ob prazniku občine podelijo priznanja občine za preteklo leto. 9. januarja bodo podelili devet priznanj. Predlagano je, da bi jih prejeli: veliko plaketo občine dkofta Loka kolektiv Tehtnice iz Železnikov za vložen trud pri razvoju elektronske tehtnice. So edini jugoslovanski proizvajalec analitskih in elektronskih tehtnic in so v tridesetletnem razvoju stalno vlagali v razvoj. Tudi drugi proizvodi, kot so uteži, laboratorijski aparati ter oprema dosegajo visoko kvaliteto. Volja in program, da dosežejo še več, da uveljavijo svoj novi program — precizne tehtnice pa zahtevajo boljše delovne pogoje, aaj si je v sedanjih prostorih težko zamisliti tako zahtevno proizvodnjo. Malo plaketo občine Škofja Loka naj bi prejeli trije: Tone Logon-der is Vestra za uspešne stvaritve na področju kiparstva. Akademski kipar je škofjeloški prostor obogatil s številnimi umetniškimi stvaritvami: spomenik Lovru Koširju, partizanski spomenik na Prtovču, osnutek spomenika Borisu Ziherlu, Groharjev spomenik in še mnogimi drugimi, ki so del slovenske kulture. Jaaes Thaler is škofje Loke naj bi prejel malo plaketo za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organi-ezacijah. S svojim poštenim odnosom do dela in družbenih nalog se je že v letih 1960—62 opravljal funkcijo sekretarja občinskega odbora SZDL Železniki. Kasneje je opravljal vrsto pomembnih funkcij od predsednika občinske konference Z MS. sekretarja občinskega odbora SZDL, organizacijskega sekretarja občinskega komiteja ZKS, direktorja delavske univerze, predsednika občinske konference SZDL do predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov. Ves čas je aktiven tudi v odborih in komisijah občinske skupšči- ne, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Hkrati je opravljal tudi funkcije v regijskih in republiških organih. Malo plaketo naj bi dobila tudi Berta Tiiler za dolgoletno vzgojno-izob reže valno delo in delo v krajevni skupnosti. Je učiteljica razrednega pouka od 1952. leta dalje, v škofjeloško občino je prišla leta 1960, ko se je zaposlila v osnovni šoli Dr. Ivan Tavčar Gorenja vas. Vse pridobljene vzgoinoizobraževalne izkušnje in družboslovno znanje, ki si ga je pridobila z izobraževanjem ob delu, je takoj izkoristila za delo z učenci in aktivnost na družbenopolitičnem področju v šoli in krajevni skupnosti. Bila je predsednica osnovne organizacije sindikata, predsednica sveta šole in delala je v drugih samoupravnih organih. Ko je pred nekaj leti odšla na novo delovno dolžnost na šolo Cvetko Golar,se je takoj vključila v delo družbenopolitičnih organizacij na šoli in v delo v krajevni skupnosti. Za nagrado občine Škofja Loka sta predlagana Pavel Debeljak iz Hotovlje za zgledne uspehe v kmetijski kooperacijski proizvodnji ter aktivnosti v samoupravnih organih kmetijske zadruge in organih krajevne skupnosti in Rudi Zadnik iz Vestra za prizadevno in uspešno delo na področju požarnega varstva. Pismeno priznanje občine Škofja Loka pa naj bi dobili V last j a Sinsoačič iz Ljubljane za uspehe pri organiziranju in vzgoji članov Potokluba Gorenja vas in drugih fotokiubov v škofjeloški občini, Herman Velik za opravljeno delo pri vzpostavitvi bratskih vezi med občinama Škofja Loka in Sele na Koroškem in Sreten Vladisavlje-vic iz Smederevske Palanke za 10-letno razvijanje prijateljskega sodelovanja med pobratenima občinama Škofja Loka in Smederevska Palanka. Koliko delegatskih mest? Na novembrski seji zborov občinske skupščine so obravnavali osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine. Osnutek je bil do konca novembra v javni razpravi. K osnutku odloka je bilo posredovanih vrsto pripomb, ki se vse nanašajo na 2. člen odloka oziroma število delegatskih mest in vključenosti v konferenco delegacij. V Alpini se spreminja organiziranost. ki začne veljati z novim letom in bo zato treba spremeniti število delegatskih mest. Alples Železniki — OOS tozd sestavljivo pohištvo in konferenca delegacij so menili, naj ima Alples še naprej konferenco delegacij z enakim številom delegatskih mest kot doslej. Spremembe in dopolnitve statuta Dveletni mandat z možnostjo ponovitve Občinska skupščina je na skupnem zasedanju vseh treh zborov decembra lani sprejela osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Škofja Loka in ga dala v javno razpravo do konca februarja 1981. Nosilec javne razprave je bila občinska konferenca SZDL. Ob tem je bilo sklenjeno, da so pripombe, ki so bile posredovane na skupnem zasedsnju, sestavni del pripomb, danih v javni razpravi. Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta je bila zadolžena, da na podlagi pripomb in javne razprave pripravi predlog sprememb in dopolnitev — pripravi prečiščeno besedilo. V zapiskih o delu delegacije oziroma konference delegacij za akcij..-o zasedanje, so pripombe r»vale delegacaja KS Javorje, >ila mnenja, da bi enoletni za predsednika občinske skupi; ie ne bil primeren, konferenci« delegacij kulturno-prosvet-r„. ;>odročja. ki je podprla v osnutku sprememb in dopolnitev statu • tisto varianto, ki predvideva za j Hjdsednika in podpidsednika skup* ^e ter zborov dvoletni mandat t nožnostjo enkratne ponovitve in delegacije LTH - DSSS Škofja Loka, ki je predlagal«, da naj fim, iia podpredsednika izvršnega sveia ne bi bila profesionalna-J„ naj hi bile te naloge opravljene v okviru občinskih upravnih organov. Svet za družbenopolitični sistem občinske konference SZDL Škofja Loka je obravnaval potek javne razprave v krajevnih skupnostih in na podlagi pripomb izoblikoval stališča in dopolnila: V krajevnih skupnostih se opredeljujejo za dvoletni mandat predsednika in podpredsednika skupščine in zborov z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, opozoril je, da zakon o temeljih sistema državne uprave določa omejitve pri sestavi izvršnega sveta in meni, da mora statut te omejitve povzeti; v poglavje o izvršnem svetu naj se med pristojnosti izvršnega sveta vključi tudi določanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za individualne poslovodne organe, poleg tega naj se uskladi z določbo o nadomeščanju predsednika izvršnega sveta z določbo o predsedniku izvršnega sveta; svet opozarja na dejstvo, da zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti še ni sprejet. Razen tega je svet posredoval pripombe, ki se nanašajo na medsebojno uskladitev posameznih členov, na napake in na težjo razumljivost besedila nekaterih členov. Ob upoštevanju vseh naštetih in še nekaterih drugih pripomb, je predlog statuta pripravljen za razpravo v občinski skupščini. • Delegacija kmetov — kooperantov z območja Gorenje vasi je menila, da imajo kmetje premalo delegatskih mest v zboru združenega dela. Imajo jih 5. Toda ob preverjanju števila kmetov in zaposlenih v KZ, GG in TOK je bilo ugotovljeno, da se je število kmetov in zaposlenih v kmetijskih delovnih organizacijah znižalo za 258. Delegacija DSSS LTH je bila mnenja, da se morajo vse delegacije njihovih tozdov vključiti v skupno konferenco delegacij in predlagajo, da se oblikujejo tri konference delegacij, vsaka z enim delegatskim mestom. Zaradi sprememb v organiziranosti Alpine in pripomb delegacij LTH se črta konferenca delegacij iz katere se delegacija Jelobora Gorenja vas prenese v konferenco delegacij v kateri so vsi tozdi Jelovice, EGP pa se prenese v konferenco delegacij v kateri sta Šešir in Odeja Škofja Loka. Prav tako so potrebne spremembe zaradi drugačne organiziranosti MIG, tozd Mesoizdelki in tozd Posestvo ter TMK. Konferenca delegacij za področje prosvete in kulture predlaga, da se število delegatskih mest v prvi konferenci poveča na 2. Enako stališče je zavzel tudi izvršni svet. r Uresničevanje sklepov 1. Izvleček sklepov iz zapisnikov 27. in 28. seje di tičnega zbora z dne 2/11-1981 in 23/11-1961, 18. in 19. seje združenega dela ter 16. in 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 4/11-1981 in 23/11-1981 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje 2. Odgovora na delegatski vprašanji konferenc delegacij LOKA ■ Inštalacije sta bila posredovana dne 25/11-1981. odgovora as delegatski vprašanji delegacij Krajevne skupnosti Gorenja vas is Krajevne skupnosti Skofja Loka pa dne 9/12-1981. 3. Predpisi — odlok o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Škofja Loka, — odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti krneajske-ga ali gozdnega zemljišča. — odlok o zazidalnem načrtu Pod Plevno so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 32/81. — odlok o spremembi odloka o proračunu občine Škofja Loka za leto 1981 — sklep o razveljavitvi sklepa o pooblastilu strokovne delovne «r-ganizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine Skofja Loka, — odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in osnove za določitev vrednosti zemljišč na območju občine Skofja Loka, — odlok o komunalnih taksah v občini Škofja Loka, — odlok o določitvi naselij, ki se v občini Skofja Loka štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja, — odlok o poslovnem času v občini Škofja Loka. — sklep o imenovanju občinske volilne komisije za splošne volitve v letu 1982 so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 33/81. 4. V javni razpravi do 30/11-1981 so bih — osnutek odloka o urejanju prostora v občini Škofja Loka si obdobje 1981-1985 — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občim Škofja Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1982, — osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za zbor združenega dela ščine občine Škofja Loka — osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega _ 5. O sklepih, sprejetih ob poročilu o spremljanju gradnje Ri urana Žirovski vrh, je bil RUZV obveščen. 6. O sprejemu dogovora o skupnih osnovah in merilih odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča si gozda je bila obveščena Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti LjnbbV na. Vabila za podpis dogovora še nismo prejeli. 7. Občinska konferenca SZDL Škofja Loka je bila ob\ _ sklepih, sprejetih v zvezi s programom raziskave in obdelav« . delavskega gibanja in NOB na področju medvojnega okrožja Loka. 8. O sklepih, sprejetih v zvezi z informacijo o int procesih v gradbeništvu so bile obveščene vse organizacije. ki"jih zadevajo. 9. Sklepi v zvezi z informacijo o gradnji skladišča gridelkov z reprodukcijsko trgovino na Trati so bili posredovana", kofja Loka, izvršnemu svetu in komiteju za družbeno planiranje"' urejanje prostora. 10. Delovna skupnost centra služb SIS občine Škofja Loka je — obveščena o sklepih sprejetih ob poročilu o izvedenem organiziranju" skupnosti. 11. Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana obveščen o sklepih, sprejetih v zvezi s sklepom o razveljaviti pooblastilu strokovne delovne organizacije za opravljanje sti_ zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine Škofa Loka. 12. Izdani so bili sklepi o soglasju k statutu Osnovne šole Ust Ostrovrhar Škofja Loka ter o volitvah in imenovanjih. kmeujsk* Program dela zborov občinske skupščine Priprave za izdelavo programa za leto 1982 so se začele sredi oktobra. V želji, da bi vključili v te priprave čimširši krog zainteresiranih in tistih, ki bi mogli in morali prispevati k nastajanju programa, so zaprosili na pobude in predlog razen občinskih upravnih organov in izvršnega sveta še vodje delegacij in konferenc delegacij TOZD in krajevnih skupnosti. Odmev je bil zelo slab, zato kasnejša kritika programa ni primerna. V letošnjem drugem polletju so se vsi trije zbori sestali trikrat na ločenih in 2 krat na skupni seji. Skupno je zbor združenega dela obravnaval 58 zadev, zbor krajevnih skupnosti 56 in družbenopolitični zbor 37 zadev. Letos ne bodo predložene v i navo in sprejem zborom zadeve: osnutek odloka o ciji in načinu ugotavljanja stanovanj in stanovanjskih lasti občanov — ob obnu osnutka je izvršni svet ugot izvedba odloka zahteva veki stev in naložil upravnemu da preveri, če je potrebna možno zagotoviti v občine za leto 1982. Predlog odloka o kat upravljanju in uporabi r občini Škofja Loka. Predlog o javnih cestah bodo obrat zbori republiške skupščine i cembrskih sejah. Zakon je oz občinske odloke in družbene re, ki jih predvideva zakon, smiselno počakati na sprej na in vsaj osnovnih govorov. Osnutek odloka o hišnem nss je že bil na dnevnem komiteja za družbeno urejanje prostora in vendar je komite p umakne, dokler odloka ne na vajo pristojni organi OSKIS Poročilo o uresničevanj« sf štipendiranja v občini škofja - strokovna služba občank* nosti za zaposlovanje žeh v zajeti celostno podobo šu\ nja v občini, tudi kadrovske dije, štipendije iz združenih * Titove štipendije, za katere pogodbe sklenjene že septes** oktobra letos. Poročilo o uresničevanju nega dogovora o urami kadrovske politike v občini Loka - družbeni dogovor jt veljati šele 5.8.19SL Ped.** izvajanju <^r°raJ"J3^ dobila s posebnim vprašalinkoav bo poslan udeležencem. Predlog odloka o ^em^hak dopolnitvah xatid|lW «^črtt sunovanjako nas^ StjraLoto izvršni svet je ^«**P daljšanju J*^.,™^*^ ugotovljene neuakUjen^"^ fičnim in tekstualnim dek» «^ 18 DECEMMA 1981 DELEGATSKO ODLOČANJE 5.STRAN G Bazvojleta 1982 Za 4 odstotke večja proizvodnja **aiaje leto naj bi se družbeni proizvod povečal za 1,7 od proizvodnja za 4 odstotke, izvoz za 6, uvoz za 2,5 od [i 1 u mm ~ t nI iijr *.«» -z uud w vm.^- , » w*> v, u » v»«j o« m, t# uu- asa — Investicije naj bi bile na letošnji ravni,v stanovanj-b dsjavuust naj bi se znižale za 5 in druge negospodarske "Mačje za 25 odstotkov I &«»treni pogoji gospodarjenja prihodnje leto se vedno *h" razvoj, predviden z druž-planorn občine. Zato bodo i cilji pri uresničevanju ekonomske stabilizacije in ■jem poglabljanju samou-h družbenoekonomskih odno-agota vi janje nemotene proiz-e. osnovne preskrbe občanov. izvoz na konvertibilno ob tem, da bo uvoz iz tega odvisen od realizacije [^prihodnje leto so tako pred vi-asalednje prioritetne osnovne izboijianje celotnega -lčnega deviznega polo-* povečanjem izvoza oziroma »nju deleža izvoza v družbe-proizvodu ob tem, da bo o poudarek dan k on ve rti bil -izvozu. Zagotoviti je treba l^jteso materialno proizvodnjo to doseči povečanje industrij-ptoizvodnje ob najvišji možni 1 dohodka, povečati produktiv-fcl* ob intezivnejsem dohod-*a, tehnološkem in proizvod-1 Povezovanju na samoupravnih in zagotoviti redno oskrbo p ljudi in občanov z osnov-Jlhijenjskimi proizvodi. bodo te usmeritve lahko bo potrebno realizirati r V industriji bo dan i zagotavljanju nemotene •udje ob upoštevanju, da vse usmerjajo v uvajanje tehno fttevnih programov in zapo-i kvslitetne kadrovske struk-pendiranje kot dolgoročno kljub težjim pogojem pri-■ dohodka ne sme biti jeno. V zunanjetrgovinski bodo proizvodne programe preusmeriti v izvoz na "no področje s tem, da bo zahtevnim programom, Qb upoštevanju letošnjih gosoo m storitvam posvečena darskih dosežkov in ciljev izvoTa pozornost. Zato se morajo predviaevajo v škofjeloški občini za za povečanje izvoza vključ,- f ? «^0^« vecji Jrealni ^odni m samoupravni organ. roizvod kot letos, nominalno ITZ •gmzacij združenega dela. J . bi ča, za 22 ^stotkol° Ob te*razvoj kmetijstva pove- m ^ ^ fizični obseg proizvod a sodelovanje z industnjo in nje čati za 4 odstotke.POmX: povezava preskrbe z osnov- ^ g08podar8ke rasti h^S^m mrambenimi proizvod^ v gtrija na osnovi povečanih .»log. pospešitev kmetijske proizvodnje, v nižinskem delu poljedelstva in živinoreje v višinskih predelih. Še naprej se bo vlagalo v oblikovanje dvomesečnih blagovnih rezerv v občini. Pospešiti bo treba razvoj storitvenih dejavnosti in vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodne povezave z industrijo, da bi lahko v kar največji meri z domačimi izdelki nadomeščali uvoz. Nezaposlenim je treba omogočiti zaposlovanje na tem področju. Potrebno je izdelati razvojne programe razvijanja deficitarnih storitvenih dejavnosti, kakor tudi gostinstva in turizma. Nosilci preskrbe bodo izdelali program razvoja trgovske preskrbo-valne mreže v občini. V družbenih dejavnostih bo potrebno sproti preverjati vse programe tako redne dejavnosti kot dopolnilnih dejavnosti, prav tako ugotoviti katere investicije bo mogoče ob upoštevanju zakonskih predpisov prihodnje leto uresničiti. Zato je v okviru interesnih skupnosti dogovorjena prioriteta vlaganj v področja osnovnega in usmerjenega izobraževanja, ter dela telesne kulture. Prav tako bodo prihodnje leto v skladu z zakonom o družbenem planiranju aktivno delovali za izdelavo dolgoročnega plana občine do leta 2000. Racionalno trošenje sredstev splošne porabe ob upoštevanju nadaljnjih omejitev bo zahtevalo investiranja ter zmanjšanje števila zaposlenih. Možnost rasti splošne porabe bo v večji meri temeljila na ustreznejši odmeri davkov in hitrejši in učinkovitejši izterjavi. prehrambeni... Gorenjske, je druga takšna Težišče delovanja vseh planiranja v kmetijstvu bo Dopolnjen Poslovnik uipSčine "finska skupščina je sprejela Poslovnik na sejah vseh zbo-*»arca 1978. V času od spreje-Jdo sedaj, so bili sprejeti neka zakoni, ki narekujejo spre-■ in dopolnitve poslovnika, "u\ je uskladitev s statutom *J*ia njegovimi spremembami ^^polnitvami, dodane so določ-i° prvih sejah zborov, družbe •»rtih, povzetkih gradiva ter iterih postopkih na sejah strija na osnovi poveianm proizvodnih zmogljivosti in večjega prilagajanja proizvodnih programov izvozni usmeritvi, predvsem na konvertibilno tržišče. Osnova načrtovanim rastem je redna oskrba s surovinami in repromaterialom na domačem trgu in iz uvoza. Število zaposlenih naj bi se povečalo za odstotek, nekoliko več v gospodarstvu in manj v negospodarstvu. Predpogoj za kakršnokoli novo zaposlovanje je pričakovan povečan dohodek. Možnosti za produktivno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve bodo v združenem produktivno iskali z omejevanjem vseh oblik- dela po pogodbi, zmanjševanjem dopolnilnega dela, omejevanjem podaljševanja delovnega razmerja delavcem, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino in podaljševanjem obratovalnega delovnega časa v proizvodnih organizacijah združenega dela. Skladno z merili zakona in načrtom zaposlovanja za leto 1982 bodo sprejemali pripravnike. Investicije naj bi ostale na ravni letošnjega leta (brez upoštevanja RUŽV), v stanovanjsko komunalni dejavnosti se bodo realno znižale za 5 odstotkov, druge negospodarske investicije pa za 25 odstotkov. Kmetijska proizvodnja naj bi bila večja po količini tržnih viškov za odstotek, predvsem pri tržni proizvodnji mesa, mleka in krompirja s težnjo, da se poveča stopnja samooskrbe v občini. Planirana rast temelji na izboljšanju pogojev za kmetijsko proizvodnjo. Realna rast izvoza bo večja za 6 odstotkov, od tega na konvertibilni trg za 13,1 odstotka. Celotni uvoz naj bi se realno povečal za 2,5 odstotka, ob tem, da se realni uvoz s konvertibilnega tržišča poveča za prav toliko. Rast sredstev za osebne dohodke bo zaostajala v globalu za rastjo dohodka za 8 odstotkov. Osebni dohodki neproizvodnih dejavnosti se bodo gibali v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v materialni proizvodnji. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na ravni občine bodo udeležena v družbenem proizvodu z nižjim deležem kot lani. To pomeni, da bo skupna poraba za 10 odstotkov zaostajala za rastjo družbenega proizvoda oziroma bo dosežena nižja raven realizacije kot je bilo načrtovano z družbenim planom občine. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo v globalu rasla za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Rast cen mora biti leta 1982 nižja kot letos in naj ne bi presegla 15 odstotkov. Prispevne stopnje za prvo tromesečje Za družbene dejavnosti je predlagano za prve tri mesece prihodnjega leta sprejem poprečnih prispevnih stopenj, ki so veljale v letu 1981, razen za zdravstveno varstvo, kjer je predlagana povprečna prispevna stopnja Gorenjske iz leta 1981. SIS 1981 IZ BRUTO OSEBNEGA DOHODKA 1. Skupnost otroškega varstva — domicilni povprečje četrtletje 1982 Zavod za družbeni razvoj občine Na podlagi 12. seje zbora združenega dela, 10. seje zbora krajevnih skupnosti in 21. seje družbenopolitičnega zbora je bil izvršni svet občinske skupščine zadolžen, da izvede naloge, ki izhajajo iz opredelitve o organiziranosti na področju prostorskega in urbanističnega planiranja. Ob upoštevanju dejstva, da z Lokainvestom ni bilo mogoče uskladiti vseh spornih vprašanj v zvezi s prevzemom nalog strokovne koordinacije izdelave urbanistične dokumentacije skladno s prej navedenimi sklepi skupščine, so bile strokovne naloge na področju prostorskega planiranja ponuđene Tehniku, kjer pa je bila ponudba zavrnjena. Zato je izvršni svet zadolžil komite za družbeno planiranje in urejanje prostora, da v času do konca leta pripravi predlog organiziranosti na področju družbenega planiranja. Ob upoštevanju potreb in možnosti ter predvsem zakonodaje na področju družbenega planiranja in urejanja prostora, upoštevajoč 15. člen dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 — 85, komite predlaga, da se ustanovi Zavod za družbeni razvoj občine Škofja Loka, ki bi bil samostojna družbena pravna oseba s statusom upravne orgnizacije. Družbenoekonomska upravičenost ustanovitve zavoda, naloge, potrebna sredstva, uspešnost poslovanja in mwmm®k \ i drugi pogoji so razvidni iz elaborata o družbenoekonomski upravičenosti zavoda, ki je priložen gradivu za sejo občinske skupščine. Glede na omejitve splošne porabe se bo zavod financiral predvsem iz sredstev, ki jih bo pridobil s prodajo svojih storitev. Predvidoma se bo zavod samofinanciral leta 1984. Za leto 1982 pa se v proračunu občine zagotovi za nabavo potrebnih osnovnih in obratnih sredstev milijon dinarjev. Polovico potrebnih osnovnih in obratnih sredstev bo zagotovil razvojni center Celje na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma z občinsko skupščino, ki bo prvo leto zagotovil tudi 10 odstotkov sredstev za delo zavoda. Razvojni center Celje bo na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju nudil zavodu potrebni organizacajsko in strokovno pomoč. V času do zagotovitve pravnih, prostorskih in kadrovskih možnosti za delovanje zavoda, bo potrebe po izdelavi lokacijske dokumentacije in funkcijo pooblaščene organizacije v smislu zakona o urbanističnem planiranju opravljal Razvojni center Celje, ki bo po potrebi za določen čas zaposlil bodoče delavce zavoda, v kolikor jih ne bo mogoče takoj zaposliti v zavodu. Za pripravo zavoda bodo na zasedanju občinske skupščine imenovali posebno delovno skupino. princip 2,27 2.27 — teritorialni princip 1.81 1,81 2. Izobraževalna skupnost 6.66 6.66 3. Kulturna skup. Slovenije 0,56 0.56 4. Občinska kulturna skup. 0.37 0.37 5. Telesnokulturna skup. Slovenije 0,05 0.05 6. Občinska telesnokulturna skupnost 0,48 0,48 7. Skupnost socialnega 0,75 skrbstva 0,75 8. Zdravstvena skup. 0,87 0.88 9. Zveza skup. otroškega var. 1,16 1,16 10. Skupnost pokoj. in inv. zav. 11,10 11,55 iz bruto OD po merilu BOD 26,08 26,54 IZ DOHODKA 11. Zdrav. skup. (BOD) 7,72 8,61 12. Skupnost za zaposl. (BOD) 0,19 0,19 13. Izob. skup. SRS (doh.) 1.64 1,64 14. Raziskovalna skup. SRS (doh.) 0,33 0,33 15. Občinska raziskov. skup. (doh.) 0,O5 0,05 16. Skup. pokoj. inv. zav. (BOD) 1.54 1,54 17. Starostno zav. kmetov (BOD) 0,56 0,53 iz dohodka — po merilu BOD 9,57 10,43 — po merilu doh. 2,02 2.02 — po merilu poslovnega sklada 1,54 1.54 Predlog odloka o . uličnega sistema v naselju Žiri. Naselja Dobračeva, Nova vas pri Žireh, Stara vas in Žiri so se z obsežno novogradnjo skoraj povsem spojila. Zgradbe teh naselij so med seboj tako pomešane, da ni več jasnih mej med naselji, povsem nemogoče pa je urediti pregledno oštevilčenje^ stavb. Zato je turistično društvo Žiri sporočilo pobudo za uvedbo uličnega sistema v omenjenih naseljih. Vsa naselja pa naj se združijo v Žiri. ... nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po sedanjem odloku so zemljišča razdeljena po namenu v stanovanjsko in poslovno cono, cone pa se glede na lego in komunalno opremljenost delijo v kategorije? Nadomestilo določi zavezancu uprava za družbene prihodke po površini stanovanjskih in poslovnih prostorov in kategoriji. V novem osnutku pa ie predvideno, da se skupna višina sredstva nadomestila oblikuje na podlagi srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča na območju občine. ... začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine škofja Loka za prvo tromesečje lf82. Ker proračun občine Škofja Loka za leto 1982 ne bo sprejet do 31. 12. 1981, je predlagan odlok o začasnem financiranju. Z njim je predvideno, da se bodo proračunski odhodki v prvem trimesečju financirali v skladu s trimesečnim planom proračunskih prihodkov in odhodkov največ do četrtine odhodkov za leto 1981. ... potokih in jarkih, pribrežnih zemljiščih in načinu gospodarjenja z njimi. Namen sprejema odloka je varstvo zalog voda in vodnih virov in zajetij ter določitev potokov in jarkov, meja pribrežnih zemljišč, obveznosti lastnikov oziroma uporabnikov pribrežnih zemljišč ter obveznosti čiščenja potokov, jarkov in njihovega vzdrževanja za normalen pretok vode. ... združitvi naselij Dobračeva, Nova vas pri Žireh, Stara vss in 2iri v naselje Žiri in predlog odloka o uvedbi GLAS 6.STRAN GOSPODARSTVO «tm. iroEcam i Nov korak v organiziranosti kmetov V jeseniški občini obravnavajo možnost primernejše organiziranosti temeljne organizacije KŽK Kranj Kooperacija Radovljica — Predlog za temeljno zadružno organizacijo z dvema enotama podrplo tudi predsedstvo občinske konference SZDL na Jesenicah - Ni ovir za uresničitev zaci jo z enotama v Radovljici in na Jesenicah. V temeljni zadružni organizaciji naj bi deloval zadružni svet s svojimi komisijami in odbori, v zadružnih enotah pa svet članov, odbori kmečkih skupnosti in pospeševalni odbori. Osnovna oblika povezovanja zadružnikov bodo še naprej kmečke skupnosti kot nosilec razvojnih in pospeševalnih programov v vasi ali krajevni skupnosti. Predlog za drugačno, organiziranost kmetov v jeseniški občini pomeni uresničitev enega sklepov predsedstva občinske konference Jesenice — Sedanja temeljna organizacija kranjskega kmetijsko živilskega kombinata Kooperacija Radovljica združuje družbeno proizvodnjo, to je delovišča Poljče, Bled in Resje, pa člane zadruge in kooperante z radovljiškega ter jeseniškega področja. Člani že dalj časa predlagajo, naj bi zadružna organizacija združevala samo združene kmete in delavce, ki so potrebni za strokovna, poslovna ter administrativna opravila. Pobuda za bolj živo zadružno samoupravo kmetov prihaja tudi s strani jeseniške občinske skupščine, ssj bi bila v tej občini potrebna samostojnejša oblika povezave kmetov. Izpolnitev takih ustavnih pravic z osnovanjem temeljne zadružne organizacije določa in omogoča zakon o združevanju kmetov. Možnost primernejše notranje organiziranosti sedanje temeljne organizacije Kooperacija v Radovljici je proučila delovna skupina, v kateri so strokovnjaki republiške zadružne zveze, živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske in kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Pri tem je težila za ciljem, da bi se združeni kmetje in kooperantje z območja jeseniške občine povezali v zadružni organizaciji na osnovi določil zakona. Predlog delovne skupine predvideva za sedanje območje TOZD Kooperacija Radovljica glede na slabšo gospodarsko moč in manjše Število članov ter kooperantov v zadrugi temeljno zadružno organi- Socialistične zveze z Jesenic iz preteklosti, so poudarili na seji tega organa minuli ponedeljek. Ugotovili so, da so o njem razen v jeseniško kmetijsko zemljiški skupnosti in izvršnem svetu razpravljali udeleženci problemskih konferenc po krajevnih skupnostih. Tod je za tak predlog, so ocenili med drugim, več zagretosti zanj kot pri sedanji zadrugi, vendar ni niti političnih niti gospodarskih ovir za njegovo uresničitev. Predsedstvo se je pozitivno izreklo o predlogu, ki ga bo poslalo kranjskemu kmetijsko živilskemu kombinatu in izvršnemu svetu jeseniške občinske skupščine. Tod bodo v sodelovanju z zadružno zvezo Slovenije poiskali ustrezne rešitve za dokončno izpolnitev te naloge. S. Saje Uspešno gospodarjenje v Tekstilni Medvode — V proizvodni in trgovski delovni organizaciji Tekstil - tozd Tekstilna Medvode — so v desetih mesecih letos dosegli dosegli 225 milijonov dinarjev skupnega prihodka in presegli za letos načrtovane obveznosti. 205-članski delovni kolektiv je v tem obdobju kar za 21 odstotkov povečal obseg prozvodnje tehničnih tkanin v primerjavi z lani in s tem dokazal, kako upravičena je investicija, ki so jo končali preteklo leto. Čeprav proizvodnja niti enkrat ni obstala, so imeli obilo težav s pravočasno nabavo surovin. Za* o so se povezali z drugimi delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji in združili 15 milijonov dinarjev deviz. Ob tem znižujejo stroške, saj so v desetih mesecih dosegli le 75 odstotkov planiranih stroškov, izvozili pa so kar šestino izdelkov. Prihodnje leto načrtujejo za 10 odstotkov večjo proizvodnjo, za 15 odstotkov večji izvoz in to predvsem na konvertibilno področje. Ker uvoz tehničnih tkanin pri nas še vedno terja 200 milijonov dinarjev, razmišljajo o posodobitvi proizvodnje in si prizadevajo za še obsežnejše povezovanje. fr NA DELOVNEM MESTU V Jelovici, obratu primarnih senčil v Preddvoru, v delavnici podbojev, izdelajo na mesec 5.500 do 6.000 podbojev za vrata, kolikor je pač delovnih dni v mesecu. Za domačo prodajo gre vsa njihova proizvodnja. Okrog 35 delavcev je tu zaposlenih, mizarjev, tehnikov in priučenih delavcev. Postrojenje je sicer moderno: no, ni še tekočih trakov, kot imajo to najmodernejše industrije po svetu, in morajo material od stroja do stroja prepeljevati z vozički. In na tesnem so zelo. Vendar, kot je videti, ob dobri volji delavcev tudi ta problem ni najhujši. Da le delo nemoteno teče in da ga je dovolj! Vrsto delovnih operacij zahteva navaden podboj za vrata: brušenje, urezovanje zarez, vrtanje lukenj, vmesne kontrole in pred lakiranjem še enkrat pregled, brušenje, kitanje. Ko jim bodo kasneje dodali vratna krilc, se mora vse ujemati: lepo se mora krilo uleči na podboj, lahno, tesno se morajo vrata zapirati. Vsaka nenatančnost pri delu se lahko maščuje, to delavci v Jelovici dobro vedo: vsak izmet se bo foznal tudi pri osebnem dohod-u. V Vezenin*!< presegli plan - V delovni organizaciji Vezenine Bled so v devetih meoecih letošnjega leta zadovoljivo gospodarili in povečali celotni prihodek za 40 odstotkov. Plan so presegli za tri odstotke, povsem so uresničili tudi plan izvoza na konvertibilno tržišče. Letni plan izvoza je presežen za 15 odstotkov in tako so v Vezeninah izvozili na klirinško in konvertibilno tržišče znatno več kot lani. — Foto: D. Kuralt Težave pri uvozu materialov in opreme V begunjskem Elanu uvažajo predvsem tiste materiale, ki jih doma ne morejo dobiti — Prizadele so jih omejitve in velika administracij a Radovljica - Med delovnimi organizacijami, ki imajo v radovljiški občini precejšnje probleme z uvozom repromateriala in nujno potrebne opreme, je poleg Iskre v Lipnici in v Otočah tudi begunjska tovarna športnega orodja Elan. Elan se je v svetu uveljavil po odlični in kvalitetni proizvodnji smuči, predvsem na Švedskem, kamor pošlje kar 35 odstotkov smuči in Švedska tako predstavlja »najmočnejše« zunanje tržišče. Prav zato, ker v svetu prihaja do krize pri proizvodnji smuči in so številne znane tovarne že morale zapreti vrata, si Elan mora še toliko bolj prizadevati, da obstane. To pa mu je zagotovljeno le s primerno reklamo, z uvozom repromateriala, ki ga doma ni ali je slaba kvaliteta ter s stalnim kvalitetnim izpopolnjevanjem tehnologije. Če Elan hoče izvažati, ustvarjati devize, mora biti nenehno konkurenčen in mora uvajati v tehnologijo novosti z novimi stroji, ki pa jih spet doma ne izdelujemo. Uvoz opreme predstavlja zatorej nujnost. Na prve ovire so naleteli že s predpisi o omejitvi reklamnih sredstev. Za takšno tovarno, kot je Elan, je jasno, da mora biti prisotna v »belem cirkusu«, razen tega pa tuji kupci ne prihajajo sami po naročila. Za devizna reklamna sredstva pa morajo danes odšteti znatno več dinarjev in tako zaradi predpisov namenjajo za reklamo 40 odstotkov sredstev manj, kot bi bilo potrebno. Naslednja težava je v tem, ker domačih materialov ni, kajti domači proizvajalci prav tako izvažajo, če pa oskrbujejo domače tržišče zahtevajo devizno soudeležbo in prodajajo po visokih cenah. Nekateri domači proizvajalci se ne držijo zanesljivih rokov, česar si Elan, odvisen od inozemskega kupca, nikakor ne sme privoščiti. Domači materiali so večkrat tudi slabših kvalitet, kar je za velikega izvoznika, ki hoče kvaliteto, spet nesprejemljivo. Najhuje pa trenutno Elan občuti restrikcije pri uvozu in se hudo pritožuje nad administracijo, ki danes zahteva najmanj pet soglasij za uvoz. V Elanu pravijo, da so domala od dneva do dneva različni predpisi in zahteve, ki še kako vplivajo na njihovo prodajo. Želijo si zatorej, da bi posamezni predpisi in »blokade« veljali vsaj nekaj časa in se ne bi nenehno spreminjali. Po njihovem mnenju je najbolj pravilno, ko bi bili predpisi selektivni in bi stimulirali tistega, ki več izvaža. D. Kuralt Načrtujemo razvoj leta 1982 Peter Petrič: Premalo dobrih investicijskih programov Skofja Loka - Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so i f gradivom za skupno zasedanje prejeli tudi predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Škofja Loka v prihodnjem leta. }■ Predlog izhaja iz osnovnih materialnih okvirov, ki bodo veljali leta 1982 in so usklajeni z znanimi podatki predloga republiške resolucije, ob tem pa upoštevajo specifične razmere v občini in dosežke letošnjega leta. »Predvidevamo, da bo družbeni proizvod realno poraste] za 1,7 odstotka, nominalno pa za 22 odstotkov. Za to bo potrebno fizični obseg proizvodnje povečati vsaj za 4 odstotke. Cene energije in surovin bodo še vedno naraščale, k manjšemu dohodku pa bo doprinesla svoje tudi večja usmeritev v izvoz, ker dosežene cene na svetovnem trgu pogosto ne pokrivajo stroškov. Načrtujemo namreč za 6 odstotkov večji izvoz, od tega naj bi na konvertibilno področje prodali za 13,1 odstotka več i kot letos. Takšno povečanje izvoza bo zelo zahtevna naloga, ker je J izvoz letos v primerjavi z lani porastel kar za 46 odstotkov. V izvoz na? bi se vključile tudi delovne organizacije, ki do sedaj niso izvažale. Število zaposlenih naj bi se povečalo za odstotek, kar je tolika da bi lahko dobili delo vsi iskalci zaposlitve. Seveda pa je vprašanje, te bodo vsi lahko dobili delo, ki ustreza njihovemu strokovnemu znanju in usposobljenosti. Prav tako si bomo prizadevali z različnimi ukrepi v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, spodbuditi kmetijsko proizvodnjo, ki naj bi bila po količini trtnih viškov za odstotek večja kot letos.« »Kaj pa poraba?« »Investicije v gospodarstvu naj bi nominalno ostale na letošnji ravni (brez RUŽV), v stanovanjsko-komunalni dejavnosti naj bi bat nižje za 5 odstotkov, negospodarske investicije pa za četrtina Ob pripravi resolucije smo namreč ugotovili, da le redke naložbe ustrezaj« v republiki dogovorjenim merilom. Osebno porabo bomo prihodnje leto oblikovali skladno z govorom o delitvi, ki naj bi bil v republiki sprejet še ta mesec. Naš L je doseči, da se realni osebni dohodki ne bodo znižali tistim, ki bodo več in bolje delali. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v ob bodo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda in bodo v družben „ proizvodu udeležena z manjšim deležem kot letos. Tudi splošna poraba oo v globalu rasla za četrtino počasneje od dohodka.« L. Boga ta i Velik napredek pri izvozu V devetih mesecih letos so v škofjploški občini izvozili za 711 milijona dolarjev, uvozili pa za 39,65 milijona dolarjev — S so dosegli 85,7 odstotka letnega plana pri izvozu in 60,5 ka pri uvozu Skofja Loka — V devetih mesecih letos se je celotni prihodek škofjeloškega gospodarstva povečal za 48, porabljena sredstva za 53 odstotkov, dohodek pa je porastel za 33 odstotkov. Družbeni proizvod je nominalno porastel za 33,2 odstotka. Omeniti velja padec prihodkov od prodaje na domačem trgu in sicer za 5 odstotkov in porast prihodkov iz prodaje na tujem trgu za 3 odstotke. Stroški za energijo so porasli za 60 odstotkov, zelo veliko tudi avtorski honorarji in sicer kar» za štirikrat Pohvalno pa je, da se je povečala amortizacija nad obvezno za 85 odstotkov in sredstva za razširitev Franc Lombar iz Bailja, profller iverke za podboje: »Deset let sem že v Jelovici in dve leti na tem profilirnem stroju. Odličen stroj je, pa tudi zahteven. Sprva sem se ga težko privadil. Zdaj pa dobro gre. Tu je deska oziroma iverka, iz katere delamo podboje, lahko obdelana z vseh štirih strani. Danes gladim robove stranic podboja. Do stotinke natančno mora biti obdelan les, sicer podboj ne bo šel skupaj, pa tudi vrata ne bodo prav stala na njem. Večkrat vmes kontroliram. Če je mera res prava. Delo je normirano in v osmih urah moram obrusiti 678 kosov stranic ali ravno toliko okenskih polic ali 910 oblog in tako naprej. Sem pa z delom zadovoljen.« Brigita Orehek, Planina -Kranj, robno foližira nje podbojev: »Ozki rob pri podboju, pa naj bo to pri pokončnih stranicah ali prečnih letvah, ki je po vzidavi viden, na posebnem folirnem stroju prevlečemo z belo folijo. Sodelavec ta m le na začetku stroja vlaga letve v stroj, te stečejo skozi valjčke, ki na letev pritisnejo folijo. Jaz jih na tem koncu jemljem iz stroja, pregledam, če je folija dobro nanesena in letve zlagam na voziček, da jim bomo odpeljali v nadaljnjo obdelavo, na brušenje in potem v lakirnico. Spomladi bo deset let kar sem v Jelovici, na tem delovnem mestu pa približno dve leti. Lažje delovno mesto je in dobila sem ga zaradi invalidnosti.« Ruta Martič iz Kranja, ročno lakiranje podbojev: »Vse elemente za podboj, ki so po vzidavi vidni, lakiramo strojno ali ročno. Jaz delam to ročno, z ročnim brizgalnim strojem. Paziti moram seveda na kvaliteto nanosa, da je površina gladka, enakomerna. Je pa to eno težjih delovnih mest, ker imam pač opravka z barvami in laki. Dva dni dopusta mi pripada več na leto in tudi nekaj več pijače mi gre pri malici. Zadovoljna sem z delom, posebno še zato, ker je poskrbljeno za varnost: vodna zavesa sproti pobira hlape, prav tako pa tudi dodatno zračenje. Pobarvane dele podbojev zložim na sušilni voz, in ko je poln. gre v sužilnico, od tu naprej pa na montažo podbojev.« D. Dolenc materialne osnove dela za 62 ^ stotkov. Akumulacija je bila u odstotkov večja kot tudi sredstvi » produkcijo, ki so večja za 54 o*, stotkov, in oboje hitreje narašča W dohodek. Vendar se sredstva investicije še vedno preveč clrobir* primanjkuje dobrih investicij programov, ki bi ustrezali meriksr republiškega dogovora. Za inssjf cije je bilo tako letos porabljena Si 12 odstotkov več sredstev kot asi Na žiro računih so imele 00 letos znatno več sredstev kot lani s sicer za 73 odstotkov, enako vet** tudi za druga denarna sredstva, ksu ob upoštevanju razmerja med obveznostmi dobaviteljev in terjatvt-mi do kupcev kaže na nekolik* boljšo likvidnost kot v začetku fett* Posebej velja izpostaviti zunanjetrgovinsko menjavo, kjer so rezuJaj tati dobri. V letošnjih desetih cih so OZD izvozile za 72,7 milij< dolarjev blaga in storitev, uvozile za 39,6 milijona dolarjev suro« repromateriala in opreme. Pokrit* uvoza z izvozom je tako 183,4-«e stotno. Zato so na mestu predvide vanja, da bo bilanca zunanjetrgovinske menjave pozitivna tudi «k koncu leta, problematika pa se pokazala v začetku prihodnjega k*t«-ko zaradi omejitev pri uvozu utesav priti do motenj v proizvodnji. Dohodek na delavca se je pov*^ za 34 odstotkov, porabljena sred*« za 38 odstotkov, kar kaže na slsss izkoriščanje proizvodnih zme*> vosti. To se odraža v padcu reats-bilnosti. Ob tretjem tromesečju je aasa izgubo le LTH - tozd Zamrtova** skrinje - izguba je trikrat masj* kot v polletju, zato bi bili jabkoi* prvi pogled z gospodarakimjidose* zadovoljni, vendar pa nij»datkev koliko se je povečal obseg proti vodnje, in nemogoče je povsem natančno odšteti vpliv cen. Določil dogovora o delitvi dohoi ka se niso držali v Iskn - Sunka potrošnja, ABC'Škofa mont gradnje Zin, Etiketa, Gradiš, Tehtnica. Loka. hV Bistra. Alpuia Avtokovinar is L R 1M1 KULTURA 7.STRAN GLAS ovoletna razstava v Šivčevi hiši Kpadbeni *too vleči Weri hiši v Radovljici je ■ovoletna likovna razstava. štirinajst avtorjev do-a radovljiške občne, ki se ■jo s slikami, malo plašio in porabno umetnostjo. 1 bo odprta do konca leta in J**gW likovnega ustvarjanja v ■ lepo priložnost za nakup a darila od velike slike na vizitke ali estetsko obli-nakita. Kar štirje avtorji prvič pojavljajo na novo-[■atavi in trije med njimi so f*UjočOi študij: Brane Mrak il na Fakulteti za arhi--.lištvo in geodezijo, a - vleče slikarstvo, Zvone rJ* zaključil študij na Aka-'■pij umetnosti v Benetkah. na Akademiji za li-•ftetnost v Varšavi, Stane l^prav tako domačin z Ble-na Zgoši. je diplomiral leta ''trenutno obiskuje specialko **vo na ALU v Ljubljani. J omenjenih mladih likovni -M razstavi v Radovljici prvič z litografija m i in sito-'•■demska slikarka Melite ■ v jeseniškem gledališču b< veder — s svojo sku-oo gostovala Udljn Sot- fc*deljo, 20. decembra, ob *j><> v jeseniškem gledališču **ra Levstikovega Mar-'bpaaa, ki ga je pripravila ' ovi hiši je na ogled ig*. PmrtkannBki tisk na RJ^keni, v kletnem raz-m£i pa si lahko ogledate »y!J> del francoskega foto-!k^**rra Ivesa Secretina. ■T^ji Mestne hiše se z družbeno angažiranih ■^stavlja avstrijski slikar K* Km-Goldenmtein V "\*kriji je na ogled raz-fb^ffcsas grafika na Go-s^£*- v stebriščni dvorani ■J«hko ogledate dela fo-r^Hileaka Pegmn: Raz K 10 odprte razen pone-■J°d 10. do 12. in od 16. do ,* °b sobotah in nedeljah £dol2. '00 12. •fJA LOKA - V knjiž Tavčar bo v torek, -,^*>nbra, ob 17. uri na spo-**kovna predstava Račka, r bo pripravil lutkovni ^snovne šole Peter Kav-^ •rado, 23. decembra, ob ko predavanje z diapo-^ka z okolico — znar ?Jti Loke, ki ga bo vodil ■hkar. polnilo umetnikovega izražanja. Simboličnost oblik in njih eleganca so posebne odlike njegovih monumentalno učinkujočih plastik, še posebej pri kombinirani rabi lesa in kamna. MIha Dalla Valle je iz daljne Mehike poalaT^Ive sliki v mešani tehniki, ki predstavljata v ubranem sivo-zelenem koloritu razne zapise, znake in madeže v ploskvi. Njegova likovna govorica je izbrušena in zadržana, zavita v simbole. Melite Vovk-Frankot razstavlja skupino minucioznih litografij z motivi Amsterdama in pomladnimi motivi, ki dokazujejo njeno veliko risarsko mojstrstvo in razpoloženj skost. V koloriranih sitotiskih gorenjskih narodnih noš se približuje ljudskemu okusu. Vesna Gaberečik-Ilgo, izredno uspešna modna kreatorica v radovljiški Almiri, preseneča z motivi cvetja v originalnem lesorezu. Želeti je. da bi kljub veliki angažiranosti na področju mode še vnaprej našla čas tudi za čisto likovnost. Male plastike Staneta Kolmana izpričujejo kiparja, ki je vešč realističnega upodabljanja figure, ki pa realistično formo čisti, da likovno ekspresivno izraža moč in dinamiko človeškega telesa. Reliefi s parafini so mehkejši in spominjajo na grško klasično umetnost. Ana Marija Kovač, oblikovalka z Bleda, se predstavlja z zbirko kvalitetnih predmetov porabne umetnosti: brošami, srebrnimi prstani in ročno slikanimi vizitkami. Morda so najbolj privlačne ravno broše, pa naj gre za tiste z vloženimi suhimi biljkami ali za slikane motive. Slikar Kamilo Legat živi danes v Tržiču, a je po rodu Kropar. Na novoletni razstavi visijo tri njegove slike: Krka, Kropa in Radovljica. Vse tri so slikane v hladnih zelenih in modrih tonih, ki slikarju izjemno ležijo. Olje z motivom Krke je reše-vano v širokih ploskvah in ostrih konturah med posameznimi barvnimi toni. Kropa in Radovljica pa sta slikani v akvarelni tehniki in realistično. Henrik Marchel sodi v radovljiško občino po svojem rojstvu na Otočah pri Podnartu. Predstavlja se z enim oljem na platnu v svojem značilnem abstraktnem ekspresionizmu, kjer linije in barve ne želijo ponazoriti nikakršnega zunanjega sveta, temveč predstavljajo likovno igro, ki je odraz razgibane slikarjeve notranje odzivnosti, ujete v oblikovno urejenost. Brane Mrak je slikarstvo kot študij in poklic opustil, a razstavljena riba in škarje razodevata odličnega risarja oz. oblikovalca, akvarel dreves pa vsebuje tudi pristno lirično razpoloženje. Zvone Papler se predstavlja z dvema abstraktnima slikama, ki kažeta visoko stopnjo likovne kulture. Sotlansko jezero in bohinjska idila sta v fovističnem slogu naslikani krajini bohinjskega slikarja Albina Polajnarja. Blejski slikar Janez Ravnik, likovni pedagog na domači osnovni šoli in organizator likovnih razstav na Bledu, razstavlja dve veliki olji, ki ustvarjata iluzijo surrealističnega sveta: predimenzionirana in namerno deformirana orehova jedrca so postavljena v prostor, ki ga slikar oblikuje iz barvnih ploskev in senc. Metka Vovkova, likovna pedagoginja iz Kamne gorice, razstavlja kvalitetno slikane akvarele z motivi z Gorenjske. Barvna skala mlade slikarke je ubrana, uglašena v razpoložen jskost. Poleg slik ima Metka Vovk na razstavi še ročno slikane in tiskane vizitke, ki še poudarjajo njene slikarske kvalitete. Risbe Alojza Zormana, diplomanta varšavske akademije, odražajo brezperspektivnost in črni humor. Hotena napačna perspektiva ustvarja grotesken prostor. Poleg risb razstavlja Zorman še igrivo keramično porabno umetnost: keramične podstavke in svečke, zapestnice in ogrlice. Maruša Avguštin Novoletni koncert APZ France Prešeren V petek, 4. decembra so se v dvorani delavskega doma zbrali člani APZ France Prešeren na redni letni skupščini - Na niei so pregledali delovanje zbora v minuli sezoni in ga predstavili javnosti * ------». . . Kranj — Kot je poudarila predsednica Mija Mravlja v svojem poročilu, sta za sezono značilna zlasti dva dogodka: sprememba imena in menjava dirigenta. Zbor se je na izrednem občnem zboru 9. maja preimenoval iz Akademskega komornega zbora v Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. V začetku oktobra pa je dosedanjega dirigenta Matevža Fabijana zamenjal Tomaž Faganel, 30-letni profesor na Zahvodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Konec avgusta so pevci tri dni preživeli v Kranjski gori. Ves čas so intenzivno vadili, saj so imeli kar šest ur pevskih vaj na dan. Priredili so tudi celovečerni koncert, ki je navdušil zlasti tuje hotelske goste. Sicer je kranjski akademski zbor imel v preteklem obdobju še koncerte v Kranju, Ljubljani, v Miljah pri Trstu, na Visokem in v Podnartu, skupaj deset po številu. Udeležili so se pevskega festivala Eurotreff Musik v Esslingenu v ZRN, kjer so razen na samem festivalu peli še v Derendingenu in v Ulmu. Zbor je stalni gost festivala Revolucija in glasba, letos je nastopil na večeru partizanske pesmi v Ajdovščini. Seveda je bilo nastopov ob raznih drugih priložnostih še dosti več. Člani zbora so si v minulem obdobju uredili tudi lastno pisarno v •prostorih gradu Kiselštajn. Delo je bilo opravljeno z minimalnimi finančnimi sredstvi, zanimiv pa je podatek, da je bilo za popolno preureditev prostora opravljenih kar 1.300 prostovoljnih delovnih ur. Za redno predstavljanje svojega dela javnosti pevci urejajo oglasno vitrino ob vhodu v kranjsko Delikateso. Veliko napora je bilo vloženega tudi v zbiranje finančnih sredstev, saj redne dotacije ZKO Kranj in Kulturne skupnosti Kranj pokrivajo le majhen del finančnih potreb zbora. Spregovorili so tudi o načrtih za prihodnjo sezono. Spomladi 1982 bo 7. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Kot predstavnik Kranja bo zbor obiskal eno od pobratenih mest v Jugoslaviji, v načrtu imajo udeležbo na enem od mednarodnih festivalov. Misliti je treba seveda tudi na letni koncert, ki bo prihodnje leto v oktobru. Dirigent Tomaž Faganel je okvirno nakazal programsko usmeritev v naslednjem obdobju. Zbor se bo še vedno posvečal slovenski in jugoslo- vanski literaturi ter pri tem upošteval in vzpodbujal nastajanje novih del. Ob tem pa bo skušal v svoje programe vključiti dela iz najznačilnejših zgodovinskih obdobij v evropski glasbi. Neposredno pred zborom pa je novoletni koncert. Ta bo seveda obdržal svoj dosedanji značaj — novoletno voščilo najzvestejšemu delu občinstva. Program sestavljajo izključno starejše slovenske skladbe in priredbe slovenskih narodnih pesmi. Spored obsega dela Jurija Flajšmana, Mateja Hubada, Antona Medveda, Jakoba Ježa, Antona Foersterja, Oskarja Deva, Emila Adamiča, Luke Kramolca, Vasilija Mirka, Ubalda Vrabca in Milka Škobrneta. Zbor z letošnjim novoletnim koncertom praznuje majhen jubilej, saj ga prireja že petič. Dodatna zanimivost za poslušalce je tudi, da bo to prvi koncert zbora prek kranjskim občinstvom z novim dirigentom. Koncert bo v dvorani kranjske gimnazije v ponedeljek, 28. decembra s pričetkom ob 20.15. Sodeloval bo tudi gledališki igralec Polde Bibič. Andrej Šter Sedmič v Prisanku Na razstavi 7. slikarske kolonije Gornjesavske doline v organizaciji HTDO Gorenjka z Jesenic v hotelu P risan k v Kranjski gori razstavlja petnajst slikarjev: Arb Rudolf. Andrusko Karolv, Bukovec Drago. Jafner Nika, K opore Leon, Korošec Janko, Krajcar Franc. Kvas Tomaž, Lužnik Pavel. Majer Ferdo, Pavletič-Lorenčak Darinka, Pav-lovec Mirna, Tomazin Tone, Torkar Jaka. Trpin Jože in trije gostje s kiparskimi deli — Boni Čeh, ki smo ga doslej poznali po grafikah in slikah, domačin Černe se je predstavil z varjenim železom in Kolman. 7. slikarska kolonija Gorenjke, v kateri je sodelovalo sedem akademsko izobraženih slikarjev in osem ljubiteljskih, se je na razstavi predstavilo kot enotno uglašen zbor krajinarjev. Razstava sicer ne priča o različnih tokovih, ki danes obvladujejo živo likovno tvornost. Ob avantgardističnem iskanju in ob obvladovanju likovnih problemov, ki jih prinaša naš čas, teče namreč tudi neprestani tok krajinarstva, ki ga sledimo od romantičnih krajinarjev, kakršna sta bila na primer Pemhart in Karinger do najnovejših poskusov, ki skušajo krajino vnovič predstaviti kot pomemben slikarski objekt. Vsa razstava, pa naj gre za akvarele, risbe, grafike ali oljne podobe, govori še o nečem, namreč o izrazito spontanem odnosu do ustvarjanja in to ne glede na izobrazbeno strukturo slikarja. Vse od verističnih posnemanj motiva do resnične slikarske predelave imamo prezentirano na tej razstavi, ki bi dejansko zaslužila reprezentativnejši prostor, za katerega se že trideset let bori jeseniški Dolik, pa morajo razstave takšne vrste gostovati po najrazličnejših neustreznih prostorih, ki jim tudi ubijajo videz kvalitete. Ob tej razstavi velja povedati še nekaj besed o slikarskih kolonijah nasploh, ki so v zadnjih nekaj letih nazadovale in nekatere med njimi celo odmirajo. Vsi organizatorji iščejo nove oblike, da bi presegli sedanji nivo in slikarske kolonije prevedli v višjo obliko, ki ne bi smela biti zgolj nabiranje likovnih del, in to danes, ko se strokovno združenje likovnih-umetnikov bori celo za povračilo stroškov za razstave, in to pri današnjih cenah slikarskega materiala, ki si ga mora slikar nabavljati izključno v tujini, ker je celo edina naša tovarna barv prenehala izdelovati oljne barve. Prav zaradi tega so odnosi med slikarji in organizatorji večkrat že skoraj napeti in marsikateri slikar se sprašuje, če je res vredno oddati eno delo organizatorju samo zato, da je na njegove stroške prebil v koloniji sedem ali deset dni. Vrednost bivalnih stroškov in vrednost likovnega dela pa sta si v velikem razkoraku, več da slikar! In to drži in vendar nas to ne bi motilo, če bi vedno lahko privabili v kolonijo slikarje, ki bi že vnaprej zagotavljali kvalitetni nivo razstave. Kvaliteta vsaj v takšni meri, kakršno izpričuje pričujoča razstava sedme slikarske kolonije Gornjesavske doline. Vsi ti problemi so nas odmaknili od vrednotenja posamičnih avtorjev na tej razstavi. Redko kje je bilo mogoče najti zares enovito uglašeno razstavo pa čeprav je bil tudi drugje izredno raznolik slikarski material. Tu na tej razstavi lahko najdemo vse kvalitete in to tako v sferi akademskih kot nešolanih slikarjev. Navsezadnje vse slike izžarevajo neposreden odnos do krajine, do barvitosti v njej, ki jo vsak slikar vidi po svoje, do dogajanj v njej in še intenzivnejše žari v celoti razstavi ljubezen do predmeta upodabljanja, do pokrajine, ki ji slikarji ponovno s svojim lastnim videnjem dvigajo vrednost. In ta zavzetost pomeni umetniško rast, pomeni pri premagovanju ovir na poti do izčiščenja likovnega in vsebinskega izraza tudi tisto vrednost, ki so jo ohranile in jo še imajo slikarske kolonije pri nas. A.Pavlovec Televizijska drama po Vorančevih pripovedih Voranca kot pisatelja smo spoznali že kot otroci v Solzicah, kasneje pa nam je njegov svet odkrival preko Samorastnikov, Požganice, Doberdoba. Pisatelja poznamo tudi kot odločnega komunista, ki je že takoj po razpadu avstrijske monarhije vodil delavstvo v Mežiški dolini. Zaradi političnega delovanja in naprednih idej je bil preganjan in mnogokrat zaprt. Scenarij za televizijsko dramo »Borba na tujih tleh« je prirejen po nekaterih resničnih Vorančevih pripovedih. Napisal ga je France k Rudolf. Dogajanje je postavljeno na božično noč, leta 1932 v Celovcu, kjer naj bi se Voranc po več kot dveh letih sestal s svojo družino. V drami bo prikazan heroizem žene in matere, ki se odpravi na pot z deklicama. Mejo prekoračijo skrivaj, štirinajst ur gazijo sneg po gorah, da bi po več kot dveh letih srečale očeta na božično noč. Toda prav ta večer Voranca aretira policija. Poleg žrtev in trpljenja družine bo v drami prikazano Vorančevo politično delovanje in napredno prizadevanje. Policija ga je zato stalno preganjala. Zaprt je bil na Češkem, v Pankracu, kjer je presedel tri mesece med roparji, ženitnimi goljufi, samomorilci. Ljubljanska televizija je dramo začela snemati 7. decembra v studio 2. Delo režira Lado Troha, dramaturg in urednik je Saša Vuga. V glavnih vlogah nastopajo: Evgen Car (Voranc), Janez Rohaček (Franc Markovčič), Dare Valič (že-nitni goljuf). Dare Ulaga (samomorilec), Mojca Ribičeva (Voranče-va žena), Livij Bogateč, Franc Mar-kovič, Saša Miklavc in drugi. Deset let fotokluba Gorenja vas — Letos mineva deset let, odkar je v Go-renjo vas prišel mojster fotografije Vlast ja Simončič, zbral okrog sebe mlade in osnoval fotoklub, ki je danes pravo žarišče fotografskega ustvarjanja. Ob svojem jubileju bodo v nedeljo, 20. decembra, ob 11. uri odprli v fotogaleriji gorenjevaš-ke osnovne šole prvo razstavo štirih fotoklubov škofjeloške občine: poleg gorenjevaškega fotokluba bodo svoja dela predstavili še fotoklub Iskra iz Železnikov, fotosekcija PD iz Žirov in fotoklub LTH iz Škofje Loke. Srečanje literatov Gong iz Skorje Loke — Škofjeločani se lahko pohvalijo s precej bogatim glasbenim dogajanjem, saj ie nekaj let skoraj ne mine mesec, da ne bi slišali za kako novo ime skupine ali posameznika, ki se uspešno predstavi na domačem odru, a potem spet iz kdo ve katerega razloga prej ko slej izgine in preneha z delovanjem. Doslej je še največ dosegla hard-rock zasedba Naša stvar, ki je celo uresničila dva posnetka za Radio Ljubljana in se nato (očitno potešena) razšla. Velikih stvari torej v Škofji Loki ni, čeprav se neprestano nekaj giblje in premika. Morda bo dosedanje razmere spremenila nova skupina, ki se imenuje Gong. Sestavljajo jo glasbeniki iz nekdaj precej znanih skupin kot sta bili Dar in Naša stvar. Kitaro igra Bojan Pristavec. bobne Peter Camarello, bas Srečko Verčič, solo kitaro Vido Kristane in klaviature Jože Pukmajster. Besedilo in slika: Kazimir Mohar Novo mesto — Danes se bodo na svojem tretjem srečanju sešh pesniki in pisatelji začetniki iz drugih republik in pokrajin, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Letos bo sodelovalo 35 avtorjev, večinoma mladih, ki delajo ali študirajo v Kranju, Novem mestu, Ljubljani, Postojni, Piranu. Ravnah, Tržiču, Kočevju, Radencih, Celju, Murski Soboti, Mariboru in na Jesenicah. Veliko zanimanje in število prijavljenih (na prvem srečanju je bilo osem, na drugem 25 avtorjev) kaže, kako koristna je taka spodbuda za mlade avtorje. Avtorji bodo imeli popoldne, od 13. do 16. ure pogovor z žirijo o ustvarjanju, od 16. do 17.30 pa bo v Dolenjski galeriji tekel literarni večer, v katerem bodo avtorji svoja dela predstavili javnosti. G LAS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, It. BORIS PINTA R POTOPIS SKOZI LJUDI strast na stoprvi način Ktfbenhavn, 7. 7. 1981 Tivoli park — lučke najrazličnejših barv. Vstopimo. Lučka pri lučki, pentljica pri pentljici. Stojnica pri stojnici — vse za denar. Kot da bi se trudili predstaviti vso grdo t o sveta v malem. To je zabaviščni park. Tu naj bi se trli otroci, ki hrepene po dogodivščinah, po strahu, nevarnosti... Otroci so v manjšini. Vse klopce so polne starih ljudi. Nekateri Ekar letno karto in dan za dnem preživijo v namili jene sreče, namišljenega bogastva ... mame so našminkane z roza šminko, nohte na rokah imajo živo rdeče, na oveneli koži pa se grmadi puder. Na glavi zelen turban, okrog vratu modra ruta in sredi poletja plašč iz umetnega krzna. V naročju obvezen pasji cucek s pentljico in ovratnico, za katero ga cel dan v lačijo sem in tja, gor in dol... »Moj Pipi, ubožček, a si lačen?« Vse je skladno: okolje in stare mame. Zavijemo v temni hodnik in pridemo v sobo z avtomati Vse se bliska in piska kot v filmih o neznanih letečih predmetih. Tu so tudi avtomati, ki so podoba človekove strasti po bogastvu. Samo kovanec vržeš noter in ven se usuje cel kup drobiža. Veliko je teh avtomatov. Monopol nad njuni pa imajo stare mame. Prav take mame, kot so prej sedele zunaj: z roza šminko in vijolično rožico v laseh. Energično so metale kovance v avtomat in stiskale ročico, ki jih bo popeljala v svet bogastva. Neki mami se je usul cel kup drobiža. Denarja ie bilo za dva kilograma kruha. Toda mama ni pobrala denarja in odšla, temveč je ponovno metala kovanec za kovancem v avtomat. Tudi neki drugi ženici je bila sreča mila. Usta so se ji razširila v nasmeh in hlastno je pobrala enega izmed kovancev ter ga ponovno vrgla v avtomat. Težko bi prišel do avtomata bogastva, kajti stare mame se niso umaknile, dokler niso zsprli igralnice ali dokler niso porabile zadnjega drobiža svoje pokojnine. HASISARJI Amsterdam, 11. 7. 1981 - Hašiš? - Hašiš? - Hašiš? ... Amsterdamski trg. Prodajalcev hašiša se kar tare. Vsi so črnopolti. Belci ne prodajajo po cestah. Sediva na stopnicah med prodajalci hašiša in se pogovarjava z dvema Nizozemcema. »Vidva sta iz Jugoslavije? Bil sem že tam. Lepa dežela Potoval sem v Turčijo. - Znam celo nekaj vaših besed: pička materna, kurac... Kaj to pomeni?« Razloživa mu, on pa se smeji. »Sta kupila hašiš?« »Ne«. »Tukaj ni vedno kupovati. Sam drek. Mogoče ti pokaže dobrega, a proda slabega — vse skupaj pa je sam drek. Dober hašiš lahko dobita v kakšnem baru. Pri nas na vasi kadimo čisti hašiš. Dobimo ga na zanesljivem mestu. - Ali se tudi v Jugoslaviji kadi hašiš?« 6 J »Tudi. Vendar ne toliko kot pri vas. In tudi prodajajo ga ne takole po cestah. Prodajanje in uživanje hašiša je kaznivo. Preprodajanje kaznujejo huje kot uživanje.« »Tudi pri nas. Vendar če policaj dobi pri tebi zelo majhno količino hašiša, nisi kaznovan.« »Kako to, da lahko tako svobodno prodajajo hašiš in zakaj ga prodajajo samo črnci?« »V drugih mestih ni tolikšne svobode kot v Amsterdamu. Belci prodajajo hašiš po lokalih in manj opaznih mestih. Ti, ki prodajajo po cestah, imajo slabo robo. - Sta že kadila hašiš?« »Ne.« »Nikoli?« »Ne« Tisti, ki v glavnem govori, je brezposeln. Končal je srednjo šolo, sedaj pa ima državno podporo za brezposelne. »Dobiš veliko denarja?« »Toliko, da lahko živim.« Potem se pogovarjamo o služenju vojaškega roka. »Kaj se zgodi, če kdo v Jugoslaviji noče iti v vojsko?« »Vsi fantje moramo iti v vojsko, razen, če je kdo zaradi bolezni opravičen.« »In če kdo noče iti?« »Ne poznam nikogar, da ne bi hotel iti. Če pa noče, C' i kaznovan po kazenskem pravilniku. Ne vem, tkšne so kazni.« »Pri nas ti ni treba služiti vojaškega roka, če si tretji sin v družini. In če bi rekel: ,Nočem se učiti, kako ubijati ljudi!', mi tudi ne bi bilo treba v vojsko.« »Boš ti šel k vojakom?« »Moral bi Že iti. Poslali so mi poziv, pa nisem šel. Sedaj hodijo pome na dom, pa me ni doma. Ko me bodo našli doma, bom šel z njimi.« »Se tisti trenutek?« »Da.« »Boš kaznovan?« »Ne. Lahko rečem, da nisem dobil pisma. — Zdajle imava avtobus. Zdravo!« »Zdravo!« PARIŠKA VESELICA Pariz, 14. 7. 1981 14. julij - praznik francoske republike. Ns ta dan je padla Baatilja. Sredi dneva hodimo po Parizu brez denarja v žepu. Vse je zaprto: banke in trgovine. Sem in tja slišimo poke. Parižani mečejo petarde med hojo in med vožnjo, na prostem in v javnih prostorih, v grmovje in med ljudi. Zvečerilo se ie. Velike množice ljudi se valijo proti Eiffelovemu stolpu. Križišča se hitro zapolnijo z avtomobili in hrup avtomobilskih hup se meša s hrupom petard. Usedemo se na travo in čakamo ognjemet. Množice hitijo mimo nas. Vse naokoli so stojnice s pijačo in hrano. Za vsako stoji cela družina, željna zaslužka. Vsakdo se dere ns svojem koncu in hvali svojo robo. Povsod ie drago. Čakamo. Nenadoma celotna množica ljudi vzdihne od presenečenja in občudovanja. Začel se je ognjemet. Raznobarvne rakete švigajo v zrak, se razlete in usuje se kup svetlečih zvezdic. Ognjemet je skrbno načrtovan in ljudje ga občudujejo. Lep je. Tudi jaz ga občudujem. Toda nekaterim ni dovolj čudovito prelivanje barv, popestreno z glasbo, in hočejo to skladnost dopolniti še z gromom petard. Kadar spustijo v nebo veliko število raket, da zvezdice preplavijo celotno obzorje in razsvetlijo ves prostor dogajanja, ljudje izkazujejo svoje občudovanje z vzdihi presenečenja, z vzdihi neverjetnosti in čudežnosti. Ognjemet je trajal več kot pol ure in ljudje so se prav tako razšli, kot so prišli. Toda ne vsi. Nekateri so pod Eiffelovim stolpom, kamor smo se mi namenili spat, nadaljevali ljudsko rajanje. Tu je pokalo, da je bolela človeka glava. Poiskali smo si skrit prostor med grmovjem, da bi v miru zaspali. A ni bilo dolgo, ko so strastni metalci petard odkrili tudi ta paradiž. Z resnimi nameni so zakopavali petarde v mivko. »Iz te moke ne bo kruha!« smo jim dejali in odšli so z dolgimi nosovi, ne da bi vrgli kakšno petardo v naši neposredni bližini. Se vedno je pokalo in potem sem zaspal. Ko smo se zjutraj zbudili — živi in zdravi — so bili na delu že čistilci. Z velikimi grabljami so spravljali na kune svinjarijo, ki je prekrivala zelenice. Razbite steklenice, vmes tudi cele, papir, olupki, hrana .. Trgovine in banke so bile odprte — življenje je teklo normalno naprej. LAČNE2 Pariz, 15. 7. 1981 Ravno smo pojužinali. Smo na postaji. Okrog nas je vse razmetano. »Imate kaj kruha?« vpraša mož srednjih let; rahlo vinjen. Imeli smo samo še košček skorje in jabolko. Oboje je spravil v vrečko in se zahvalil. »Od kod ste?« »Iz Jugoslavije.« »Zanič! Zanič!« »Zakaj?« »Rusija, Poljska, Kitajska, Češka, Jugoslavija, Bolgarija... - socialistične dežele - zanič. Niste svobodni.« »A ti si?« »Seveda! Zena me je zapustila in sem popolnoma svoboden. Vse mi ie pobrala.« Svojo pripoved popestri z gibi, ko kaže, kako mu je žena vse pobrala. »Cigarete?« Ponudim mu cigareto. »Tri!« . Dam mu nekaj cigaret in neko prazno škatlo. On hoče neko drugo. »Tudi jaz zbiram cigaretne škatle. To ali nobene!« mu postavim na izbiro. Vzame ponujeno škatlo in iz žepa privleče veliko škatlo vžigalic. Nekaj jih vzame zase, si prižge cigareto, ostale pa da nam. Z roko seže v notranji žep suknjiča in potegne ven sliko. »Poglejte! Jaz in moja žena.« Ogledamo si sliko. »Otroka!« Kaže na sliko - njo in sebe. »Otroka! Ona ga je vzela.« Pokaže z roko, kot da mu ga je ukradla. »Imaš kakšen frank za kruh?« »Nimam frankov. Same marke.« »Pa daj marke!« »Nimam drobiža.« Sedaj začne kazati ročno uro: »Koliko daš? Poceni prodam.« »Ne potrebujem. Vsi imamo svoje ure.« »Deset mark! Daj mi deset mark, pa ti dam uro!« »Ne potrebujem ure. Denar pa rabim za hrano.« Sname si z roke uro. Bila je precej slaba. »Kdo da deset mark za uro?« Tedaj mu kolega da nekoliko drobiža. »To je premalo.« »To je samo za kruh, ne za uro.« Spravi denar, vstane, se z vsemi rokuje, pokima z glavo in odide. KONEC 6 SMIlcIAN ROZMAN TA GLAVNA URŠA Mislila sem si: pravi so skupaj, ti že ne bodo prvi. Moj Glas mi je f šepetal: »Zakaj pa tebe ni povabil zraven? To bi vendar moral storiti ni. Vzel je Tatjano in Barbaro, tvoji prijateljici. In to samo zato, da bi ti nagajal.« »Molči, to mi sploh ni mar. Sama bom prinesla v šolo več papirja kot njegova skupina,« sem mu odgovarjala. Priznati pa mora da mi ni bilo vseeno. Malo sem bila le razočarana in jezna. Že sem hotela iz razreda, ko me je poklicala Tatjana: »Urša, kaj bi šla še ti v našo skupino? Jaka je nate pozabil.« Mislila sem si: kar namalajte me, z vami že ne grem. In to sem o glasno pritrdila: »Ne, sploh ne. Saj nisem neumna!« V tistem trenutku sem izgubila nadzorstvo nad sabo in dala, da st je namesto mene. oglasil moj Glas. In to glasno. »Zato, ker bi potem m deliti nagrado z vami. Tega pa nočem. Želim, da bi bile knjige le moje,« ^ razredu seje zaslišalo nekaj žvižgov, potem pa je sledila tišina. Oglasil se je Jaka. »Spet se nekaj greš, kaj, gospodična Urša. Kaj misliš, da boš nabrala več papirja kot mi trije?« Pokimaia sem in. rekla odločno: »Res mislim. In zagotavljam vasi,da se bo to tudi zgodilo.« Jaka pa je še zmeraj vrtel svojo ploščo: »Punca, si domišljava, boš pa to zmogla? Tak pišek, kot si. Bi blagovolila povedati?« Zdaj se mi je zdelo, da ga imam v precepu. Zapela sem z zapdjrvua glasom: »Prav nič ti ne bom povedala. Rečem ti lahko le to, da imam zds | uspešno metodo. Mnogo boljša je od vaše.« »Upam, da ga ne boš šla kupiti na ODPAD. Sicer si pa ti zmeraj uspešna. Včasih še preveč.« »Kakoto misliš, če blagovoliš povedati?« »Kaj bi govoril. S svojo uspešno metodo boš zagotovo zmogla ...« To je bilo pa preveč. Kar razganjalo me je od jeze. »Gofljaj, Kdor se zadnji smeji, se najslajše smeji!« Jaka pa je zamahnil z roko, poklical Tatjano in Barbaro in vsi trije ss odšli važno iz razreda. Tako sem bila jezna, da sem komaj slišala, kaj se dogaja okoli v razredu. Slišala sem Mojco, ki me je prišla vprašat, ali res vem za toliko papirja. »Vem, vem, vem in stokrat vem!« sem zavpila nanjo, čeprav, tavica, ni bila nič kriva. Pograbila sem torbo in odhitela domov. Jeza, ki me je kuhala, je med potjo splahnela. Namesto nje a prevzela odločnost, da bom prva z največ papirja. Pa naj se zgodi karkoli Vedela sem, da imamo na podstrešju veliko starih časnikov in reva. Zdaj bi se morala le pogovoriti z mamo, da bi mi dovolila ta ničvredsi j papir znositi na dvorišče v uto. Ko sem prišla domov in kosila, mi je šepnil Glas: Zdaj je pravi čas, da začnei-Z akcijo. Dala sem mu prav in začela sem napad na star časopisni papir. Kar, tako mimogrede, sem rekla mami: »Mamica, danes pa nimamo domače naloge.« »O, o, kako pa to?« se je začudila mamica. »Smo v akciji. Zbiramo star časopisni papir. Prodali ga bomo z ir kupičkom pa odšli na izlet.« »Lepo, lepo,« je kimala mamica. »Kje boš pa zbrala papir?« »Kaj nimamo veliko starega papirja na podstrešju?« »Nekaj ga imamo pa res. Vidiš, nanj sem pozabila.« »Papir na podstrešju je nevaren zaradi požara. Brala sem, da je spi prepovedano imeti na podstrešju papir in ropotijo, ki se lahko vname.« »Kaj res? Dobro, da si mi povedala. Znosili ga bomo v klet. Tsl jutri.« »Mamica, kaj bomo z njim v kleti? Papir potrebujem za akcijo, danes lahko papir spravim s podstrešja. Jutri ga pa odpeljem v šolo Porar celo nagrado lahko dobim.« * »Hm, taka je ta reč,« je glasno pomislila mamica. »Tisti papir sofi zase. Prav, pa ga popoldan spravi s podstrešja. Tam nam je tako in t napoto.« »Hvala, mami!« sem vzkliknila, se ji obesila na vrat in jo polj Zdaj sem bila prepričana, da je nagrada že v mojih rokah. Popoldan je šla mamica po opravkih, jaz pa sem se lotila posu-Papači je bil na službenem potovanju in doma sem bila sama. Tako sk v akciji ni nihče motil. Za pomoč sem poklicala nižješolki Rozo in Slad*, Tako smo v dobrih treh urah pospravile vse podstrešje. Spodaj smo pote«' časopise in revije lepo zvezale v snope in jih spravile v vrtno uto. Po delu sem punci povabila na sladoled, ki mi je teknil dvakrat bošj kot sicer. Samo zaradi posrečene akcije. Tako sem imela lepo presenečenje za Jako in njegovo skupino. Ptt* sabo sem že videla osupla obraza Barbare in Tatjane. Nikakor ne bi sroeh sprejeti Jakovega povabila v skupino. Kljub vsemu ju imam za svoji r" jateljici in ker sta se združili z Jakom, sta me na neki način izdali. No. r-nič zato. Važno je bilo le to, da sem imela papirja na pretek. Po ?r»* oceni, zagotovo za dva Tatjanina vozička. Drugega dne sem komaj čakala, da se znajdem v šoli. Čutila se* da je ta dan zame nekaj posebnega. Glas mi je šepetal: »Danes boš pokazala, kaj veljaš. Pokazala boš Jaki in njemu enakim, česa vsega si sposobna. Ne bodo te imeli za scrkljano deklico.« Že na poti v šolo sem srečavala učence s starim papirjem. NekafesM so ga nosili v nahrbtnikih, drugi v vrečkah, tisti, ki so ga imeli le sveženj, pa kar tako, v roki. Tudi trije vozički za vleko in dva otroška zička so stali pred šolo, zvrhano polni starega papirja. Vse to sem gledah nekam zviška, lahko bi rekla, omalovužujoče. Bila sem pa tudi upravičenj Če sem sc samo spomnila na goro papirja v naši vrtni uti. Zlata Volarič: Nazaj še pridemo14 Tako mi je Ivan Sankovič rešil življenje. Nikoli ga nisem pozabila. Zdaj počiva že vrsto let na kamovškem pokopališču. Večkrat mislim nanj. Za mnoge internirance je bila ambulanta zadnja postaja pred smrtjo. Obstojali so tudi drugi načini pospešenega umiranja. Mamo so poklicali v taboriščno upravo. Sedela sem pred barako številka šest in jo čakala. Kaj hočejo.' Taki klici so veliko pomenili in se niso dogajali pogosto. Za mojo mamo je bilo to prvo srečanje z vodstvom taborišča. »Bi vi i vašo malo šli delat v Prekmurjc. na Goričko?« so jo vprašali. Potrdila je Odpravili sva se naslednji dan. V taborišče je poslal prošnjo za delavko neki premožni učitelj iz Strukove« Tedaj st- je vas imenovala Sliruhaza. Tako sva prišli v Strvkovce. Gospodarji so bili fašistični zaupniki in po končani vojni za to tudi kaznovani Potrebovali so delavko na ©osestvu v kuhiii;. m pastirico za sedem krav Ob tem*sva »«'^; »»»metali šolske učilnice Delali sva veliko, a lačni nisva bili, čeprav so pazili, da ne bi preveč pojedli. Ko je mama v hlevu molzla kravo, me je poklicala in ponujala mleka. Ni šlo po požiralniku navzdol. Le kuhanega sem lahko popila, a to bi videla gospodinja. Vseeno. Kruha je bilo dovolj in jabolk v sadovnjaku, njihovem ali v katerem od sosedov. Nihče mi ni branil utrgati jabolka. Krave, ki sem jih pasla, so bile divje in niso obstale na njihovih pašnikih. Ves popoldan ali dopoldan sem tekala sem in tia. Moji domači biki Rdečko in Belko so bili mirnejši od teh spočitih in izbirčnih krav. Bika sta orala njive, te krave pa ne, ker so obdelovali polja samo s konji. Gospodar je veliko potoval. Imel je veliko opraviti v Murski Soboti, dva sinova in hči so obiskovali neke šole, mislim da gimnazijo. Na naju so zelo pazili, da ne bi odšli iz vasi. Tako so jim naročili v taborišču. Mama je delala ovi jutra do večera. Zdi se mi, da sva za najino delo le dobili skromno plačilo, nekaj pengov. Mama je prosila gospodarja, da bi dovolil tudi očetu, naj pride k njim aji komu drugemu delat. Uredil je. Prišla sta oče in Nedeliko. tudi Karr.ovčan. Niso dolgo uživali te čudne delovne svobode. Ze čez tri mesece smo se morali vrniti v taborišče. Ob vrnitvi nas je čakalo še večje presenečenje. Vrnili so se otroci iz Bačke. Lojzka in Marinka sta bili lepo okrogli, Ivan tudi in Nadica najbolj. Lepo zdravi in krepki so prišli spet v taborišče. Le čemu so tO storili? Ali ima vodstvo taborišča kakšne posebne namene z nami? Kaj nas čaka 32. Nestrpno srno pričakovali konec vojne, a ta je bil še daleč. Govorili so o tem, kako Nemci ne zmagujejo več in da jim jugoslovanski partizani povzročajo velike izgube in da so osvobodili že precej področij. Nemci bodo izginili, od koder so prišli. Tito, partizanski vodja, je bil sposoben poveljnik. Iz dneva v dan srno si bolj in bolj želeli vrnitve. Le o tem smo govorili, si želeli in vroče upali. Toda konte vojne je bil še daleč, daleč, še veliko krvi bo prelite. Sedeli smo na pogradih in se pogovarjali. Ostali taboriščniki so čudno gledali otroke, ki so se vrnili k staršem. Bili so v novih obleki cah in vsi veseli pripovedovali, kaj so doživeli v novih domovih v Bački Vrnili so se Nežičevi, Vežnaverjevi, Hrelje vi in morda ie kdo Vsi drugi so ostali še v Bački, lepo na toplem in varnem, siti ■ aH čeni, čeprav so nekateri za to morali delati. Lojzka je začela: »Dolgo, dolgo smo se vozili. Bili smo H in Nadica je jokala. Nekateri otroci so u vročini in stokanju trdno zaspali.« »Jaz,« je rekla Marinka, ki je vedno zelo trdno. Se danes spi tako, da je ne noben ropot. »Ko smo prišli v Opalanko, M »i vagon, samo našega, in nas spustili vea»£ vedli so nas na širok mestni trg in postal*! vrsto. Potem so se nam približali ljudje, k; * prej stali na pločniku in začeli vpiti moj! Ta je moj!« Niso nas vprašali prav ničesar, le prejsa nas za roke in odpeljali vsak po enegkj Marinko in Ivana je vzel en gospodar. Mi sfij začeli jokati, ko smo videli, da nas ločujem 3i ne bomo več skupaj. Nadico je v?ela debeli gospa v temno rdeči obleki in umetne osj kodranimi lasmi. »Imela je trajno,« je rekel Ivan^ .>|)ala mi je Čokolado.«-je povedi »Pa potem?« je vprašal oče »Nič.« je rekla Lojzka. Potolažili so iw nam povedali, kje je brat ah sestra in da* bomo lahko obiskovali. Res sem kasneje lakat; vse obiskala in tudi oni so mene »Kam je šla Majda9« me je zanimalo 1981 STRAN ZA NAJMLAJŠE ZA DOM IN DRUŽINO 9.STRAN G L,A sem se skrila za dekleti. Vseeno me je opazil »Glei. kdo gre!« me je dregnila Irena. »Ja. kaj naj naredim?« Odgovora nisem dobila, ker sem že ples fcr~ kaj vse sem si predstavlja '■df bmrJo: reflektorje, diaco RUJa na plesišču. Dobro, da je bilo kai tajata alaaalee. ■ ■ temno, ker sem bila rdeča kot red (a» m oua preplašena tisti Skrivoma sem ga pogledo- preplašena ko sva x Ireno stopili V uho mi je udarila Prostor je bil mra pa ae je vrtel in »človeški klobčič«, skrivali po najtem- kvica. Skrivoma sem ga pogledovala. Srce mi je udarjalo, a ne zaradi naglega plesa. On se mi je smejal, da mi je bilo Ae bolj nerodno. Za hip je glasba prenehala. Hitro sem se pomešala med druge plesal ■ *»to •«!" ce in kot pepelka uila s plesišča. Ireninih >Hej Mateja. Mateja!« sem Ae slišala za seboj. Tekla sem domov. Zvezde so se mi smejale, v glavi pa je razbijalo: »Gre* plesat. greš plesat. greš ple-sat .. .« in ves čas sem imela pred seboj njegov obraz. Mateja Moaorič, 8. a r. osn. tole Matija Vsljavec Preddvor n razočarani pogledi so i b tja. Med glasbo se je Isaak, poln zadrege in sra-" uua sem ga. MJ J* rekel, da bo prišel ljt v kotu. v rokah je držal ■co ooca-cole. S priprtimi ! preletaval plesalce. Nevede :oholizem in družina No. pa sem že spet zaspala, se doma in ne med poukom!« Saj vem. iiiSB* kaj naj storim? Tega seveda ne upam reč: Najraje bi zavpila: »Pustite me vendar spati!« Ne Vabi ae mi smejali. Saj me tako ali tako nihče ne bo doma ie spet cirkus. Mama bo dobila plačo in ■* apet pijan. Najraje bi z bratom pobegnila nekam kjer bi ne bilo pijancev, razbijajočih očetov, živčnih Tam bi cvetele rože in vse bi bilo lepo in prav. Toda •J ne obstaja. Vem. da ne. Na žalost. 9*t ne je pretepal. In jutri me bo lepo pogledal in mi ■ flašom dejal: »Marija, srček, reci, prosim te, da si po stopnicah« Pri tem pa bo pozabil, da sem celo faatta. da nimam nalog, da ne znam snovi. Rada bi **aa. rada bi, da bi bil svet lepši.. . > ""as je le spet jezna. Vpije nad mano in brat se boji, 'oaa postala pijanka. Upam, da se to ne bo zgodilo, k ■*•»• na bratca. Tako je potreben ljubezni. & več smejati. Tako ga imam rada Veseo ZSL k?£> dolgem času se je nasmehnil. Pozabila ^asNCva slišala, ko je vstopil oče, pijan ■ topline. Tako prisrčen deček je, resnih oči, a e ae znaj t« t« Sa/ tudi ne popijete lipovega čaja za zajtrk in kave, preden **t?mAt Pazite torej dobro na lastnosti svojih zdravilnih zelišč! *fe nS*lhitrai poživljajoči žajbljev čaj, pomirjujoči preliv iz bazilike * zečei'Če naredite narobe, utegne tudi vaš dan potekati narobe. tortni model, premažemo z nadevom ter obložimo s piškoti, ki smo jih 0 vlažil i z rumom, konjakom ali maraskinom. Vsako plast piškotov ponovno premažemo z nadevom in nadaljujemo s polaganjem piškotov. Zadnjo plast piškotov pomažemo z nadevom, nato pa pokrijemo z drugo polovico torte, ki jo tudi nekoliko navlažimo. Torto rahlo obtežimo ter jo postavimo v hladilnik za nekaj ur. Pred serviranjem torto bogato obrizgamo s stepeno in oslajeno smetano. Priprava nadeva: surovo maslo, rumenjake in sladkor penasto ume- ■ šamo, dodamo očiščene in zmlete mandlje (ki smo jih poparili, olupili in osušili). Tako u mešan i kremi med mešanjem po kapljah dodajamo gosto tekočo sladko smetano, da postane nadev rahel in penast. KOKOSOVI ROGLJIČKI Potrebujemo: 60 dkg moke, 25 dkg sladkorja, 25 dkg margarine ali masla, 20 dkg kokosove moke, 2 jajci, 1 pecilni prašek. Tudi tu velja, da maščobo najprej penasto umešamo, potem pa dodajamo sestavine. Na koncu dodamo moko s pecilnim praškom. Testo naj počiva kakšno uro, potem pa iz njega narediš za mezinec debele roglji-čke, jih bledo spečeš in vroče povaljaš v sladkorni moki. Posor: Če se vam zdi testo presu-ho, dodajte še malo mleka ali nekaj žlic smetane. UNSKO PECIVO Potrebujemo: 60 dkg moke, malo soli, pol pecilnega praška, 20 dkg margarine ali masla, 20 dkg rastlinske masti, 20 dkg sladkorja v prahu. 1 rumenjak, 2 žlici belega vina, sok polovice limone, 1 vanilijev sladkor. Margarino ali maslo ter rastlinsko mast zdrobimo z moko in dodamo vse ostale naštete sestavine. Testo dobro ugnetemo, oblikujemo hlebec in ga pustimo počivati na hladnem kakšne pol ure. Potem testo zvalja-mo za nožev hrbet na debelo in oblikujemo polovico celih okroglih keksov, polovico pa z luknjo v sredini. Pečemo jih pri 200 stopinjah C. Se vroče spodnje polovice namažemo z dobro domačo marmelado (najboljša je seveda marelična), pritisnemo zraven še zgornjo polovico z luknjico in ohlajene zložimo v škatlo. — Kajne, žena, da ležanje po kosilu ni moja slaba lastnost! — Kje pa! To je edino, na kar se dobro razumeš. — Zakaj sta se pa Tone in Tinka ločila? — Zaradi oči. On je videl samo njo, ona pa še druge. PIJAČE ZA ZDRAVJE Za lepe in zdrave oči pa se za lepo polt — pijače z vitaminom A /. Korenčkov sok in nekaj kapljic limoninega soka. 2. Pol kozarca korenčkove-ga soka in pol kozarca mleka. 3. V električnem mešalniku zmešamo 1/4 breskve, pol marelice, 2 jagodi in kanček sladkorja. Varčujmo z elektriko Izberite ustrezno velik bojler Močan porabnik električne energije je tudi električni bojler. Zato je umestno vedeti, kako je njegova uporaba najbolj varčna. V gospodinjstvu odpade okrog 10 odstotkov energije za pripravo tople vode. Koliko tople vode porabimo, je seveda odvisno od naših navad in našega standarda. Povprečno pa se giblje poraba tople vode dnevno med 40 in 150 litri na osebo. V kopalnici porabimo od 60 do 70 odstotkov tople vode, v kuhinji pa preostalo. Preden se odločimo za nakup električnega bojlerja, moramo vedeti, koliko tople vode porabimo in kakšna je naša hišna električna in vodovodna instalacija. Če imamo v kuhinji pomivalni stroj, bo zadoščal 5-litrski bojler, če pa ga nimamo, vam priporočamo namestitev 15-litrskega. Za umivalnik v kopalnici bo zadoščal 5-litrski bojler, za prho 30-litrski in za kad 80-li-trski. Za več izlivnih mest (kad, umivalnik, prha) pa namestimo 80 do 120-litrski bojler. Za koliko velik bojler se bomo odločili, je odvisno tudi od tega, kakšna je razdalja med izlivnimi mesti. Če imamo v hiši kratke in dobro izolirane toplovodne cevi ter vsak dan porabimo večje količine tople vode, je najgospodarneje izbrati centralni način oskrbe s toplo vodo. V tem primeru z enim bojler jem oskrbujemo vsa izlivna mesta. Če pa so toplovodne cevi dolge, je bolje namestiti več manjšh bojier-jev. Prav je, da vemo PRISMOJENA JED Prismojeno jed takoj prelijemo v drugo posodo in jo postavimo v ponev z mrzlo vodo in primešamo ščep sladkorja; nato jed počasi skuhamo do konca. Ali: Prismojeno jed prelijemo v drugo posodo in nanjo poveznemo drugo prilegajočo se posodo, splaknjeno z mrzlo vodo. Čez nekaj Časa to posodo znova splaknemo in poveznemo. Ko postopek večkrat ponovimo, je jed užitnejša. PRESLADKA JED Presladko jed popravimo, če jo malo osolimo. POSODA S PRISMOJENO JEDJO V posodo s prismojeno jedjo s t rese m o malo soli, prilijemo mlačne vode in posodo posta vi rr o za nekaj ur na topel prostor. Jed bo odstopila. PRESOLJENA JED V presoljeno jed denimo narezanega ali naribanega krompirja ali košček sladkorja; le-tega samo za nekaj sekund, da posrka sol. Presoljeno jed pokrijemo s krpo in nasujemo nanjo nekoliko moke. Čez nekaj minut tkanino z moko odstranimo. J GLASIO. STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI Šolsko kosilo za »najbližje« PETEK. 18. OECEMMU 1S1 "S. \ " t. V radovljiški občini plačujejo sorodniki zaposlenih delavcev na soli za šolsko kosilo 48 dinarjev, po jeseniških šolah pa 44 dinarjev — Pravijo, da je malo »zunanjih« odjemalcev, a vseeno ni prav, kajti cena nikakor ni ekonomska Zdaj, ko si sindikati prizadevajo, da bi prav vsi delavci, ki združujejo delo in sredstva v temeljnih in delovnih organizacijah ter skupnostih dobili topli obrok na delovnem mestu in ko iščejo možnosti, kako čimprej priti do najboljšega toplega obroka, se večkrat tudi pojavljajo vprašanja, kako je s Šolskimi kuhinjami. Le-te dnevno pošljejo na mize na tisoče in tisoče malic in kosil. Res je, da so namenjene predvsem učencem, ki dobivajo kosila v celodnevni šoli ali v podaljšanem bivanju ter otrokom v vrtcih, a morda bi se v šolskih kuhinjah le našlo še kaj »rezerve« za toplo hrano delavcev. In ko že govorimo o šolskih kuhinjah in možnostih, ki bi se dale izkoristiti navkljub različnemu delovnemu času in odmorom delavcev, ki si želijo toplega obroka, slišimo nič kaj prijetne pripombe, da se v šolskih kuhinjah kuhajo kosila tudi za »zunanje odjemalce«. A nič ne bi bilo narobe, če ne bi zvedeli, da »zunanji« plačujejo šolsko kosilo le po malo višji ceni, kot je predvidena za zaposlene. Skratka, regresirano kosilo za sorodnike šolskih delavcev, regresirana prehrana, ki jim jo konec koncev plačujemo mi vsi in za katero namenjamo prispevke v izobraževalni skupnosti. Kaj res jedo v šolskih kuhinjah sorodniki zaposlenih delavcev na pol zastonj? Želeli smo se prepričati in obiskali štiri večje osnovne šole: v jeseniški, kranjski in radovljiški občini. V osnovni soli Antona Tomaža Linharta v Radovljici kuhajo kosila za 380 učencev, stalno se hrani Iz ene tri krajevne skupnosti Okrog devet tisoč prebivalcev Plavža na Jesenicah se v javni razpravi izreka o možnem preoblikovanju svoje krajevne skupnosti — Predlog za tri nove skupnosti zasnovan na temeljiti oceni uspešnosti sedanje organiziranosti - Vrsta spoznanj v prid preoblikovanju Jesenice — Mesto Jesenice se je pred tremi desetletji začelo širiti proti zahodu. Prazne površine na Plavžu so zaradi velikih potreb po stanovanjih za železarje in druge delavce začeli hitro pozida vati. Tako je Plavž danes po številu prebivalstva največja jeseniška krajevna skupnost, saj tod živi okrog 9 tisoč prebivalcev. Gre za pretežno bivalno naselje, kjer so v starem delu zasebne hiše, v novem pa stolpiči z družbenimi stanovanji. Na Plavžu je tudi več pomembnih družbenih objektov, med njimi sedež občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, osnovna šola, vzgojno varstvene organizacije, dom za ostarele občane, bolnica, trgovine in druge stavbe. Zadnja leta se je v industrijskem predelu naselilo več proizvodnih in drugih organizacij združenega dela. V sedanji krajevni skupnosti, ki združuje pet sosesk in 78 hišnih svetov, je le ozek krog občanov vključen v proces ugotavljanja problemov in ustvarjanja možnosti za njihovo reševanje. Zato se že vrsto let, ugotavljajo v vodstvu te krajevne skupnosti, več nerešenih vprašanj. Obenem ocenjujejo, da bi boljše rezultate dosegli s preoblikovanjem krajevne skupnosti iz ene velike v več manjših. Prvo takšno pobudo so dali že 1978. leta, maja letos pa so na skupni seji delegatov krajevne skupnosti in krajevne konference socialistične zveze sklenili, sestaviti delovno skupino za pripravo gradiva o preoblikovanju. Skupina devetih članov je najprej izdelala elemente za oceno uveljavljanja ustavne zasnove krajevne skupnosti in jih poslala približno 120 družbenopolitičnim delavcem na Plavžu. Na osnovi razprave so nato sestavili oceno, ki je temeljit pregled uresničevanja skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter občanov, stanja družbeno ekonomskih odnosov, samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja ter obenem prikaz možnosti za novo organiziranost. Vsa pomembna vprašanja dela krajevne skupnosti so pred nedavnim osvetlili tudi na programski seji krajevne konference Socialistične zveze, kjer so se strinjali z večino ugotovitev iz ocene. Ugotovili so neaktivnost velikega dela prebivalstva, med njimi tudi komunistov, pa opozorili na pomanjkljivosti, kot so slabo delovanje hišne samouprave, nezadostno obveščanje občanov, počasno reševanje komunalnih vprašanj, pa na druge probleme. Kljub odporu dela delegatov do nove organiziranosti — nekateri se morda boje prevzeti odgovornejše dolžnosti — so se odločili dati v javno razpravo inačico, po kateri naj bi imeli na Plavžu namesto ene tri krajevne skupnosti. V prid preoblikovanju krajevne skupnosti govori vrsta spoznanj iz ocene. Koliko bodo to spoznali prebivalci Plavža, bodo dokazali rezultati dvomesečne javne razprave, ki se je začela decembra. Seveda, uspešnost razprave bo v veliki meri odvisna od dejavnosti komunistov, saj so le-ti nosilci aktivnosti za preoblikovanje. S. Saje Dobrodošla »socialna kartica« Radovljica — Lani je v radovljiški občini prejemalo pri občinskih interesnih skupnostih 12.251 občanov razne socialno-materialne pomoči v skupnem znesku 68 milijonov 827.000 dinarjev. Znesek je očitno izredno visok, še posebej, če vemo, da poleg interesnih skupnosti zagotavljajo socialno varnost delavcem tudi delovne organizacije v raznih oblikah. Poleg delovnih organizacij pa dajejo različne denarne pomoči še razne socialno-humanitarne organizacije in društva. Radovljiški sindikat ugotavlja, da je v občini kar 27 raznih pomoči, podeljuje pa jih sedem interesnih skupnosti. Največ jih je v petih, ki tvorijo skupščino socialnega varstva. Tolikšno število pa že samo po sebi terja usklajevanje in medsebojno sodelovanje strokovnih služb. Kriteriji za socialne pomoči so v posameznih interesnih skupnostih največkrat določeni po razpoložljivih sredstvih, vsaka skupnost po svoje ugotavlja skupne prihodke upravičencev. Sistem potreb in danih pomoči je različen in nepovezan tako v interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. Zato je družbeno in ekonomsko nujno, da v občini uvedejo sistem enotne evidence elementov za oceno socialnega stanja posameznikov in družin, ki potrebujejo pomoč. Te naloge naj bi opravljala skupna strokovna služba, v okviru katere bi se enkrat letno ugotavljal dohodek in položaj posameznika ali družine, dobili bi pregled, na »socialni kartici« občana bi popisali vse dohodke, ki jih posameznik prejema. Ker zdaj pri določanju socialnih dajatev ne ugotavljajo dejanskega stanja in dohodka občanov, se zgodi. da dobijo pomoč tudi tisti, ki je ne potrebujejo in imajo zagotovljen primeren standard. Zanimiv je prikaz dodeljevanja družbenih pomoči po veljavnih predpisih za »karakteristično« štiričlansko družino s predšolskim otrokom in otrokom v prvem letniku srednje šole. Ce ima družina mesečni skupni dohodek, denimo 8.800 dinarjev, znaša otroški dodatek 1.100 dinarjev, subvencija za vrtec 930 dinarjev, štipendija iz združenih sredstev 2.300 in prevoz, subvencija za stanarino 840 dinarjev, torej je skupaj družbene pomoči 6.270 dinarjev. Če znaša v družini skupni mesečni dohodek 11.200 dinarjev, je otroški dodatek 700 dinarjev, subvencija za vrtec 770 dinarjev, štipendija 1.800 dinarjev, subvencija za stanarino 520 dinarjev ali skupaj družbene pomoči 4.490 dinarjev. Ugotavljajo torej, da so družbene pomoči pri družinah z najnižjimi dohodki takšne, da skoraj povsem pokrivajo osnovne življenjske stroške, in ker ena družbena pomoč ne izključuje drugih, se materialni položaj družin z različnimi osebnimi dohodki izenačuje. Ker cenzusi niso usklajeni, prihaja do tega, da je materialno stanje družine, ki nima več pravice do nobene pomoči, lahko slabše kot družine, ki pomoč prejema. Radovljiški sindikati se zato zavzemajo, da bi v skupščini socialne ga varstva poenotili dohodkovne in druge pogoje za pridobitev družbene pomoči, uvedli naj bi enoten pregled nad socialnim stanjem občanov in enotno evidenco pomoči in prejemkov. V delovnih organizacijah pa naj bi ustvarili in sistematično vodili pregled nad socialnim položajem delavcev. D. Kuralt 24 delavcev šole. občasno pa jemlje kosila domov okoli 10 »zunanjih«, ki so vsi ožji sorodniki zaposlenih prosvetnih in drugih delavcev šole. Kosilo plačujejo po 48 dinarjev, na dan našega obiska pa so imeli za kosilo: govejo juho, govedino, krompir, solato in poobedek. V osnovni soli Tone Čufsr na Jesenicah znaša povprečno število kosil 1250. Cena kosila za otroke v vrtcu je 21 dinarjev, za učence od prvega do četrtega razreda je 22,50 dinarjev, za učence višjih razredov 27 dinarjev, medtem ko delavci šole plačujejo za kosilo 38 dinarjev. Za svojce, ki jih je, kot pravijo, deset in še deset v vrtcu, zaračunajo kosilo 44 dinarjev. To je dogovorjena cena v okviru jeseniškega VIZ in velja za vse šole. Cenik za zunanje — 44 dinarjev — je v občini potrjen in dogovorjen. V osnovni soli v Žirovnici plačujejo kosilo po 44 dinarjev. V kuhinji skuhajo dnevno okoli 500 kosil, vsi učenci prispevajo enako, 25 dinarjev, delavci šole pa 38 dinarjev. »Zunanji« — deset ali nekaj več — plačujejo kosilo po 44 dinarjev. Med »zunanjimi« je tudi zdravstveno ogrožen krajan. Za 44 dinarjev, imajo, denimo, kar slasten menu: govejo juho, pečenice, kislo repo, pire krompir in sok ali govejo juho. pariške zrezke, fižolovo solato in jabolka in tako dalie. j V oenovni šoli na Planini znaša cena za »zunanje« 42 dinarjev, občasno pa dajejo kosila dvanajstim, ki niso zaposleni v šoli. In še bi lahko naštevali. Domala vsaka šola ima še vedno »zunanje«. In če bi prav pošteno premislili, potem je po takšni ceni, ki nikakor ni ekonomska, upravičen do šolskega kosila le socialno ogrožen žirovniški občan. Za borih 44 dinarjev vam nobena 1 gospodinja doma ne skuha tako dobrega kosila, kaj šele družbeni obrat! Če malce pogledamo normative v obratih družbene prehrane, vam bodo povsod zatrdili, da vam juhe, zrezka in solate za manj kot 90 dinarjev ne morejo dati. Cena torej v šolah ni ekonomska in le težko bi vzdržali zagovori, da celodnevna šola zadržuje mater in ženo dalj časa v šoli in je upravičena do kosil za domače. Ze, a po takšni ceni, ki bila sprejemljiva. Če si že povsod prizadevamo, da bibili kar najbolj dosledni, ni treba, da po naših šolah zamahnejo z roko, češ, »teh nekaj kosil, saj se nič ne pozna«. Izobraževalne skupnosti kjub dogovorom ne bi smele mižati na eno oko, in čeprav gre, po izjavah ravnateljev, le za majhne številke, neupravičeno nizka cena razburja delovne ljudi... D. Kuralt Staro graščino v Preddvoru, v kateri je ie dolga leta mladinski vzgojmi je vsak dan težje vzdrževati. Spomeniško varstvo in čas zahtevata sro/e. narja ni. bivanje v njem pa milo rečeno neprijetno. - Foto: D. Dolenc Mladinski vzgojni zavodi varčujejo Takoj po vojni smo se zavedali, da moramo imeti tudi taka« move. Na voljo smo jim dali velike stare zgradbe, v kaši zdaj gospodarijo kakor vedo in znajo. Za vse, ki danes ti prebivajo in delajo, so pa že zdavnaj postali veliko, breme Preddvor — Debeli zidovi, visoki stropi, razmajana oguljena visoka vrata iz sobe v sobo, puste sobe skoraj brez inventarja, zunanje stene se luščijo, kamniti tlak v spodnjih vežah odvzame še tisto malo topline, ki jo spravijo skupaj vzgojitelji .. . Zgradba preddvorskega vzgojnega doma je stara, pod spomeniškim varstvom, potrebna velikih nujnih popravil: urediti bi morali gretje vode na plin za poletne mesece, da bo ceneje, zamenjati nekatera okna — vsaj zunanja — vrata popraviti in prepleskati, predelati vso elektro-instalacijo, ker že grozi nevarnost požara, streho bi morali prekriti... Toda nikoli ni toliko denarja, da bi dokončali kakšna večja popravila. Le po koščkih. V zadnjih letih so uredili knjižnico^ kuhinjo modernizirali, naredili večjo jedilnico. Toda po popravilih vpije vsa hiša. Nekdo bi moral priskočiti na pomoč. Kot pravijo delavci doma, bi morala to biti republiška izobraževalna skupnost. Toda, nič ne slišijo. Le toliko so jim poslali strokovnjaka, da je izračunal^ koliko bi stala ta največja popravila. Pa je ugotovil, da bi bila le 16 odstotkov cenejša od nove zgradbe. Kasnejša popravila bi bila pa v novi zgradbi veliko, veliko cenejša. Toda v Preveč masti na krožnikih Kranj — Kakšno hrano imajo otroci v vrtcih in šolarji v osnovnih šolah? Starši bi verjetno na takšno vprašanje odgovorili, da sta malica ali kosilo pač predraga, otroci imajo vedno pripombe k tej ali oni jedi, skratka, nikoli ni mogoče ustreči vsem. Toda koliko staršev se zanima, kaj je bilo v vrtcu za kosilo in potem dopolnijo otroku z večerjo tisto hrano, ki ji je bil določenega dne odmerjen skromnejši delež. Prav gotovo ni potrebno, če je bilo na primer za šolsko kosilo fižolova juha, krompirjeva solata in pol klobase, ponuditi za večerjo otroku zrezek, pač pa bo verjetno dovolj mlečna jed ali kaj podobnega. Sanitarne inšpektorje pri upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko je manj zanimala celodnevna prehrana predšolskih in šolskih otrok. Prav gotovo se prehrana začne že doma z zajtrkom, le izjemoma imajo zajtrk tudi v šoli, najpogosteje so to jasli, konča pa se spet z malico in večerjo doma; vsem pa sta na voljo malica in kosilo v vrtcu in Šoli. Prav vrednost teh dveh obrokov je zanimala sanitarne inšpektorje, ki so letos 4. novembra s prvo akcijo v novi organiziranosti inšpekcijskih služb vzeli vzorce v osmin osnovnošolskih kuhinjah in sedmih vrtcih v Kranju. Čeprav enkratna akcija ne more pokazati točnejšega stanja in lahko pomeni le enodnevni kvalitetni in količinski izsek družbene prehrane za otroke, pa sanitarni inšpektorat vendarle trdi, da takšno stanje, kot so ga odkrili, ni zadovoljivo. V laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko so pregledali 30 malic in kosil ter ugotavljali poleg drugega predvsem delež maščob in beljakovin v vsakem obroku ter kalorično vrednost. Od petnajstih malic je bilo glede na te sestavine primernih le šest. Obroki morajo biti namreč pripravljeni po normativih, ki jih seveda sestavljala jedilnikov tako v vrtcih kot v šolskih kuhinjah dobro poznajo. Vendar pa se, kot kaže, jedilnik od napi- sanega na listu do pripravljenega na krožniku nekoliko spremeni. Malicam bi bilo očitati, da imajo premalo beljakovin in kalorij, le pri dveh malicah je bilo nekoliko preveč maščobe, kar seveda po drugi strani preveč zvišuje kalorično vrednost malic. _ Delno je to veljalo tudi za kosila: kar enajst kosil od petnajstih je vsebovalo več maščobe, kot io dovoljujejo normativi za določeno starostno skupino otrok. Po tej plati ie sicer kalorijam oziroma kilojou-lom zadoščeno, celo preveč jih je, po drugi strani pa je seveda takemu kosilo treba očitati malo premalo beljakovin. Laboratoriji kranjskega zavoda na žalost nimajo opreme, s katero bi lahko merili tudi vitaminsko vrednost hrane. Odveč je poudarjati, kako pomembna je pravilna prehrana za otrokov razvoj, tako telesni kot duševni in za odpornost. Da se niti doma ne hranimo pravilno, tudi ni nič novega, saj je ničkoliko otrok, ki Erihajajo v vrtce in šole brez zajtr-a, starši pa na delovno mesto prav tako tešči. Napake v prehrani se torej začenjajo že v domači kuhinji, za katero prav tako vemo, da je premastna, da ima preveč ogljikovih hidratov in premalo beljakovin in zato tudi med mladimi niso redki preveč debeli. Zakaj se tako hranimo, je seveda tudi stvar navade, tradicij v prehrani in nazadnje tudi ekonomsko vprašanje. Če je za predšolske in šolske otroke prehrana sicer urejena, čeprav, kot se kaže, ni idealno sestavljena, pa je v srednjih šolah še slabše, saj na kranjskih srednjih šolah šolskih kuhinj sploh ni ali pa so povsem neustrezne. Da bi vendarle nekoliko pozorneje spremljali sestavo prehrane v vrtcih in šolah skozi vse obdobje otrokove rasti, je sanitarni inšpektorat sklenil s pogostejšimi in rednejšimi akcijami spremljati šolske in druge kuhinje ter tako vplivati na boljšo prehrano mladine. l m poslovnem skladu, od koder črpali denar za popravila, ni niti dinarja. S skromnimi sredstvi in nič čudnega, da pravijo za*. d»' takile mladinski zavodi prave verze za štednjo. Bolj var bolj skromno razpolagati z kot oni, res ne bi mogli. Letos i po nekaj letih spet formirali skupne porabe, da so dobili Kdor je kdajkoli prestopil P mladinskega vzgojnega dona Preddvoru se je lahko pre bi morali vložiti vanj še mi bi ti otroci občutili malo več ki naj bi jim jo dal tak dom. bi potrebovali telovadnico, metno igrišče, še kakšno namizni tenis — v vseh teh nah so v Preddvoru prav ot doma najboljši. Vsak dinar. . njen za obleko gojenca, obrnejo] trikrat in kupujejo kar je res m nujno, pa tudi kjer je najceneje. V vzgojnem zavodu v Pi imajo trenutno le 59 goj Njihova polna zmogljivost je jencev, torej le 13 več. To tako majhna razlika jim p velik izostanek sredstev, ki »i potrebna za njihovo žMjeaj* delo. Kljub temu, da imajo vsi ssauj podobni domovi na videt •¥ pogoje, se preddvorski si**! nekoliko razlikuje od ostalih skih vzgojnih domov: njihovi ci obiskujejo redno osnovno v Preddvoru in nimajo domske šole kot drugod, pomembna razlika, ki ie večje stroške: gojenci morajo, eno oblačilo več, plaj morajo malice v šoli, ki bi skuhale v njihovi kuhinji precej prostih zmogljivosti, ki niso navadni učenci, tudi marsikatero škodo zunaj1 ki jo je treba poravnati. Ia šola v domu. prihajajo od ževalne skupnosti tudi sredstva zanjo ... Gojenci, ki prihajajo iz Vi zavoda Preddvor, nimajo zavoda, kajti živeli so v okolju. Pričakoval bi, da hi zaradi tega bilo več tak zavod, toda socialna začela tudi po svoje štedio zavode pošiljajo otroke le leto, ko družba zunaj res ne biti več strpna do njih in katerih je že veliko Veliko več bi lahko naredili a! vzgojitelji, če bi jih dobili Tako pa dobe tu le »azil« «• leto, dve, in zavod zapuste tako-so vanj prišli. Poslovati morajo, pa & zasedeni polno ali ne. Lal* seveda šlo, če bi imeli polno.** tudi če ni, bi morala prispevati toliko, da bi lahko v < normalno delali in Živeli. Sr« za poslovanje dobe odobren« nazaj. In ker so se prvo leto/ hilizacijsko obnašali in »prišli z minimalno ceno, so sedaj d« udarjeni: že tako nizke cene povišati le za 19 odstotkov. ^ Lani bi poslovali z izgubo. * .«■ V ne bi priskočili na pomoč °* " V cialnem skrbstvu in na občin: k Kranju, letos pa bo prav t*m \z majhnega števila gojencev poto* , še slabši. Pa ko bi dobdt vsaj to» da bi gojenci dobili vse" t mlademu človeku, čeprav je * ^ "em domu. gre. Tako pa šknar^ J nhh pa obenem nositi vso *** * skrb' za vzdrževanje doma. * P* !■ preveč. D. Doieac GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11 STRAN O LAS VASA PISMA -T^»nJ« ksjje — Na podeželju je vedno manj '»»V- V višjih predelih, na visokogorskih kme } brez te dobre in prijazne živali ni mogoče ' nčesar. Tj konji, ki so ie, pa morajo biti dobro ■K. Se bolj kot konj pa primanjkuje dobrih pod r kovačev. Na gorjanskem območju sta le še en fci«fl dva, ki občasno opravita ta posel. — Foto: T**brožič Obnova ceste — Začela so se dela na 700 metrov dolgem cestnem odseku med Z bi ij a mi in Podrečo, ki bo kmalu dobil novo asfaltno prevleko. Cesto obnavljajo delavci Komunalnega podjetja iz Ljubljane, finančno breme pa je prevzela skupščina občine Ljubljana-Šiška. Se naprej pa obstaja nerešeno vprašanje obnove ceste od občinske meje (med Zbiljami in Podrečo) do Praš, ki je v obupnem stanju. Krajani Podreče, Mavčič in Praš, ki so v prid nove ceste odstopili zemljišča, pričakujejo tudi odgovor na to, kdaj se bo začela obnova. — Foto: -fr Naigoraki tek pVriič ■ar—i tak aa * Han to_e* 1«. ******* ju Prijave aaao tstamaja od 7. Lak. Frtjavaiaa je H j» p in a i aatiT ob dvigu ▼ dveh starostnih 1*41 in aataJti ter d*i» aMatoai ko •no l)o. r—i ■ i !▼ in psaeBtev mk 14. uri pred hote krni -dh bo tzo vimi idi? - Kot je več ali manj pred leti njive, polne zla-zamenjali nasadi črnega ^Takrat je ta kultura obetala [■B°ro prihodnost. Toda čas mili vsi ti nasadi so ostareli, .Pomlajevanju, pa še kopica Ptoktzni jih napada, ^ofaji jeseni se že kažejo na lA NISMO SE UKLONILI lati zvona ni bilo j "ft*vhekar-Miki C?*dna družina je bila Ravhekarjeva ^ji vasi v Bohinjaki Bistrici. Oče Franc r**rosta Sokola. K o je 1927. leta umrl, je L**i, ki je bil pokopan v sokolski obleki. je leta 1900 zgradil prvi hotel v Bo Zlatorog, ae poavetil turizmu, ustanovil "* društvo .. . Naprednjaki. Nič čudne je bil tudi Miloš, ko še v šolo hi hodil, *\ ^° Sokolu in njegovi druščini. leta pred vojno sta bila Tomai in Franc Vojvoda stebra Sokola. .lTsL-ft> Pritegniti mladino, tako iz društva *Krb tantov in deklet kot pronvetnega tjjr**! in ni bilo med njimi tistega razdora SMEyt Jesenicah med »Krekovci« in Sokoli. lWyJtta je bila v Bohinju mladina že Jl^*- Najmočnejši vpliv pa so nanjo imeli *2fy Kobraženci, ki so v Bohinj prihajali po kazni: sem je atara Jugoslavija ij* ljudi, za katere ae jim je zdelo, da so K^Vnntaniki. Ps naj so bili to iandarji, učitelji, železničarji, trgovci, celo župniki in zdravniki. Pa so njihove misli in besede tu naletele na plodna tla. Le kakšnih štirinajst dni so Bohinjci imeli na glavi Italijane, 1. maja 1941 so jih že zamenjali Nemci. Starejši Bohinjci so mislili, da so se z njimi vrnili časi stare Avstrije. Kako tudi ne? Nemci so se potrudili, da so izgledali dobri. Najbolj so jih pritegnili, ker so Bohinjcem dali delo: porušen bohinjski predor so jim dali popraviti in predujem so jim dali v markah . .. Toda mladi so vedeli, da bo ta pesem drugačna. Ze prve dni maja so aretirali Tomaža Godca. Čez štirinajst dni so ga izpustili in takoj za tem je šel v ilegalo. Več bunkerjev je imel okrog Bohinja. Pogosto so se sestajali. Največkrat v Ravhekarjevi restavraciji na železniški postaji, ki je bila ven iz vasi. Dobival pa se je Tomaž tudi s starejšimi komunisti, toda mladi za to niso vedeli. Takrat je veljalo načelo, da je treba pridobivati mladino, da bi je Nemci ne zasvojili. Na jesen se je za vse Bistričane začel obvezen, pouk nemščine. Mladi so se upirali in ko so vse pogosteje ostali v šoli brez luči — Miloš Ravhekar je bil električar — so jo po dobrem mesecu in pol ukinili. Mladi so se vse bolj organizirano pripravljali. Sokolski dom so izpraznili, poskrili prapor, diplome, orodje, konec oktobra pa se je že začela povezovati mladina Spodnje in Zgornje vasi. 1. novembra 1941 je prišel Stane Žagar ml. v Bohinj z nalogo organizirati mladino. Dobro se ga spominja Miloš. S kolesom je prišel iz Nomnja, ves premočen, do Sodja Franca, starega komunista, ki je imel s Kebetom zveze. Sodja ga je pripeljal k Milošu na postajo, da se je najprej posušil in navečerjal, potem pa ga je Miloš peljal k Vojvodi. Tri dni za tem se je mladina Bistrice zbrala na sestanku pri Vojvodi, ki ga je vodil Stane Žagar. Malo je bilo prisotnih. Miloš se jih še točno spominja po imenih: Munihova Pepca je bila tam, Martin Andolšek, Franc Torkar-Čavčkov, Rozman Miloš, Vojvoda ml., Sašo Rozman, na balkonu je s tražila Vojvoda Cvetka, na dvorišču pa Vojvoda sam. Nekako do enajstih zvečer je trajalo vse skupaj. Takrat je Žagar poudarjal, da naj se zavedajo, da so slovenska mladina in da naj izvršujejo vse naloge, ki jim jih bosta naložila Vojvoda in Tomaž Godec. Ko bodo dokazali svojo zavest, bodo lahko sprejeti tudi v SKOJ. Čez nekaj dni je Vojvoda spet zadolžil Miloša, da pelje Staneta do kovača Erlaha vČešnjici. Cez Senožeti ga je peljal. Okrog devetih zvečer so se zbrali tu najbolj zanesljivi ljudje iz Gornje doline — Srednje vasi in Cešnjice. Erlah in Miloš sta stražila. Ko je bil sestanek končan — ura je bila že čez polnoč — je Miloš peljal Staneta še do Bri-celjna v Češnjico. Takrat sta prišla Stane Žagar in Tomaž Godec v Bohinju prvič skupaj. Potem sta krožila po Bohinju. Dan pred Miklavžem, 5. decembra, je Žagar Miloša po kurirski zvezi poslal v Ljubljano k njegovi mami, da ji je sporočil, da gre v Bohinju vse po programu. Preko »švercarske« zveze v Stanežičah se mu je posrečilo priti v Ljubljano, dobil mamo, ji povedal, kar je naročil Žagar, ona mu je pa zanj dala zdravila in sporočilo, da bo Iztok (Stanetov brat), ki je bil med tem obsojen na smrt, na Miklavža oproščen. Ko se je Miloš vrnil v Bohinj, ga je Stane podrobno izprašal, kako je bilo v Ljubljani, potem ga pa poslal k Janu na Bled, naj poizve kako teče tam organizacija upora. Tisti čas, se spominja Miloš, po 6. decembru, so pošte hitele sem in tja. Vendar za orožje tedaj še ni bilo nič rečeno. Vse do 13. decembra zvečer. Tisti večer je prišel ponj Vojvoda z naročilom, da mora zvečer priti v sirarno, da Tomaž sklicuje sestanek. Sobota zvečer je bila, pred policijsko uro. Za prst je padlo snega. Po eden so prihajali v sirarno. Okrog 13, 14 ljudi se je zbralo tedaj, Tomaž in Žagar sta v nubertusih sedela tam in na ovratnikih sta imela pripeti papirnati slovenski zastavici. Takrat sta povedala, da se bo upor začel z nedelje na ponedeljek, da morajo zbrati čim več orožja, povedati pa to le zaupnim ljudem. Sele okrog dveh ponoči je bil sprejet sklep, da upor bo. Podelili so si naloge: kdo bo komisar občine, kdo bo vodil napad na žandarmerijo, na šolo, kdo aretiral učitelje, kako bo s prehrano, kdaj se bo delila. Določeno je bilo, da jo bodo delili zjutraj na postaji. Točno ob enih ponoči pa bo bila plat zvona, zbirališče upornikov pa bo za Becom. Ko pridejo še oni iz Zgornje doline, gredo naprej. Na Nomnju je vse urejeno, le nekaj sprememb je bilo potrebnih, sta dejala. Ob štirih zjutraj so že šli kurirji na Bled, v Nemški rovt, v Ravne in v vse ostale vasi okrog Bistrice, naj vojni zaupniki pridejo k Sturmu, kjer se bo v kleti z njimi pogovoril Stane Žagar. Povabil pa je tudi vse Bistričane, stare od 20 do 25 let, razen nekega nemškutarja, naj pridejo k njemu v Šturmovo klet. Bilo je tedaj na Bistrici blizu 200 takih moških. Tako se je zavaroval, da bi ne bilo izdaj. Tudi Miloš je tisto jutro odšel kot kurir. Na Bled ga je poslal Stane k Janu, povedat, da je v Bohinju vse pripravljeno. Znak za vstajo na tem koncu bo delavski vlak: če ga ne bo, bo vstaja uspela. Na postaji so vpričo Nemcev zaklali prašiča, ki naj bi bil za zajtrk upornikov. Takoj ob koncu sestanka sta se Žagar in Godec preselila v Šturmovo klet. Dopoldne, ko je Miloš prišel z vlaka, je Stane že sprejemal. Ves dan so hodili. Tudi najhujši klerikalci. Po enega in enega je v klet spuščala Sturmova hčerka. Vrabci so že na strehah čivkali, da bo vstaja. Povsem so bili prepričani, da bo uspelo, ker prav tiste dni ni bilo vojaštva v Bohinju. Nekje zunaj so bili. Mladina je ves dan iskala orožje. Se ob desetih zvečer. Ob enajstih zvečer, ko je Miloš prišel na svoj dom, pri Ravhekarju za vodo. kjer so imeli tudi dve stranki, pa mu Milan Gašperin pove, da upora ne bo. Miloš je pohitel za Beca, kjer je od ljudi zvedel, da je šel eden skozi vas in govoril, da upora ne bo. Gašperina je potem poslal Miloš k Sturmu, da bi se prepričal, kaj je zdaj res. Čakali so ga do treh zjutraj. Tudi plati zvona ni bilo. Malo §red tretjo pa pride Gašperin s Tomažem in tanetom do Gašperina. Mrka, brez besed sta bila. Nista se zadržala dvajset minut. Le čaj z vinom sta popila, Miloša pa poslala v izvidnico za vodo, če je na savskem mostu nemška zaseda. S kolesi so se oni trije, Stane, Tomaž in Gašperin odpeljali proti Nomnju, Milošu pa naroČili, naj čaka doma. To je bilo vse. Se danes ni jasno, kaj se je pravzaprav tisti večer zares zgodilo. Kaj je bilo krivo, da so upor opustili?! Gorjanci so svoj upor izvedli, toda je bil zadušen. Kakšen teden so se uporniki skrivali doma, potem so morali na delo. Aretirali niso prav tedaj nikogar na Bohinjski Bistrici. Med njimi izdajstva ni bilo. Lep čas pa nihče od Bohinjcev ni več hotel organizirano delati, kajti v Nomnju so lahko videli, kaj se lahko zgodi tudi z njimi. D. Dolenc Svetloba prihaja od znotraj Okroglo pri Naklu — Tisti konec tedna počitniški dom slepih na Okroglem ni bil prazen, kakor je običajno puščobne jesenske in zimske dni. Nešteti koraki so premerili tlakovano dvorišče, izza oken pa je bilo slišati drobce sproščenega vsakdanjega pogovora. Pravijo, da se slepi radi vračajo semkaj, saj odmaknjeni od cestnega hrupa zažive bliže naravi. Gozda, polja i in Save spodaj resda ne morejo videti, zato pa čutijo njihovo svežino in utrip neokrnjenosti. Tu ne potrebujejo palice ali vešče roke vodnika; dvoriščni tlak, ki ga čutijo pod nogami, in njihov notranji izostreni občutek za orientacijo sta najzanesljivejša smerokaza. Za zdaj le sprehodi in občutenje podeželske idile, kmalu pa bo semkaj vabilo tudi zvočno opremljeno smučišče, ki ga izsekavajo v bregu za počitniškim domom. K vsemu pa še prijazno osebje, ki z nevsiljivim dotikom roke povabi na kavo ali pristavi pepelnik. Kako se ne bi tod počutili kot doma? J Kako skozi vsakdan Ko se v pustih dneh zatečejo v odmaknjene prostorčke, kakršen je njihov počitniški dom na Okroglem, jim ni težko prilagajati svet izgubljenemu vidu, saj se okolje prilagaja njim. Kai pa jih vodi v življenju, kako zmorejo vrsto ovir na poti na delo (kajti od prek dva tisoč slepih jih je v Sloveniji 600 zaposlenih), kako ravnajo z vsakdanjimi gospodinjskimi pripomočki, kako najti stik s pisano besedo, brez katere danes težko shajamo? To bi bilo preprosto ob pomoči nekoga, ki je Rripravljen neprestano bedeti nad že-ami ljudi, prizadetih na vidu. Vendar pa se slepim odvisnost in nesamo-stojnost upirata. Pokončni zavračajo usmiljenje in si skušajo sami pomagati. V svetu je danes nad deset milijonov slepih in slabovidnih, od tega v Jugoslaviji 23 tisoč, v Sloveniji pa .2323. Dolgo družba ni ničesar storila, da bi tej množici olajšala življenje, a zadnja leta je zlasti razvoj tehnike omogočil, da slepi živijo bolje in da so jim dostopne tudi kulturne dobrine, za katere so bili doslej prikrajšani. V večjih naseljih so mislili tudi nanje, ko so križišča opremljali s semafori. Zvočni signal v ljubljanska križišča sicer še ni prodrl, pričakujejo pa, da bo kmalu. Nekatere, ki so popolnoma ob vid, vodijo posebej izšolani psi, ki z gospodarjem navežejo tenkočuten odnos in ga zvesto vodijo med nevidnimi ovirami. Nekaterim, ki se zanesejo na svoj občutek za orientacijo, zadošča že palica, s katero otipajo ovire na cesti. Večina slepih v Sloveniji je resda upokojena, mlade pa so zaposlili na dela, ki ustrezajo njihovim ostalim sposobnostim. V Sloveniji obstaja tudi zakon, ki predvideva prednostno zaposlovanje slepih na delovnih mestih telefonista, krog poklicev, ki so tem ljudem dostopni, pa bi radi v prihodnje razširili. Razvoj tehnike je odprl vrata tudi v svet knjige. Optakon, naprava, s katero slepi lahko berejo črni tisk, je sicer draga, a pomnimo nekatere solidarnostne akcije, s pomočjo katerih je slepi prišel do potrebnega aparata. Za tiste, ki niso popolnoma izgubili vida, uvažajo leče vseh vrst in moči. Knjižnica pri Zvezi slepih v Ljubljani pa ima bogato zakladnico literature, tiskane v Brailllovi pisavi. Zadnja leta se zaradi prostorske stiske Braillovih knjižic vse bolj uveljavljajo zvočne knjige, ki jih je manj naporno brati in dopuščajo več sprostitve ob poslušanju. Organizacije navadno ne odsevajo življenja, a za Zvezo slepih tega ne bi mogli trditi. Delo, prosti čas, letovanja, izobraževanje, vse to se odvija v njenih okvirih, zato je privabila k delu precejšnji del članstva. MARIJA PODJED »Danes nas je sem pripeljal namen spregovoriti o mnogih vsakdanjih vprašanjih, ki so ostalim ljudem nepomembna, domala banalna, za nas pa življenjska nuja. Tu smo se zbrale žene, ki nam vsakdanjost poleg službe nalaga obilico obveznosti v gospodinjstvu, pa se vendarle rade tudi razvedrimo in zapolnimo življenje z drobnimi konjički. Roke naših žena neumorno delajo, gibi rojevajo čudovite pletene, kvačkane, vezene vzorce. Zamisli črpajo slepe žene iz priročnika, ki so ga same izdale. V njem so v Braillovi pisavi zapisane legende, zraven pa priloženi pravi vzorci za otip.« Življenje ni prazno Tisti dan so me povabili, naj prisluhnem pripovedi, zgodbam nekega doslej neznanega načina življenja. To življenje je smiselno, polno duševnega ravnovesja, razgibano, polno svetlobe. Da, svetlobe, ki je okrnjen vid ne more vzeti, saj prihaja iz notranjosti, boleče izkušnje, ki ji je bilo treba prilagoditi življenjsko pot. JOŽICA NEBEC »Še do nedavnega sem bila zaposlena kot učiteljica glasbe v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tudi poslej, ko bom v pokoju, mi ne bo zmanjkalo dela. Delam namreč tudi na tiskarskem stroju, kjer tiskamo časopis za slepe. Bogata zvočna knjižnica mi omogoča tudi branje, dostopne so mi tudi knjige v braillici, kar je seveda bolj ne rodno. Pa ne zato, ker bi bilo težko brati pisavo, pač pa zaradi obsega knjig, saj na primer delo Pod svobodnim soncem zajema ANICA SKOK »V celjskem Aeru že vrsto let delam kot telefonistka. Ker je delo kar zahtevno, si seveda zaželim tudi sprostitve in prav moj konjiček mi omogoča, da sem se povsem vživela v takšno življenje. Z branjem, pletenjem in pogovori v prijetni družbi mi je čas krajši, izguba vida pa tudi ne predstavlja več problema. Včasih se mi zdi, da sem tako za marsikaj bogatejša, duševno trdnejša in da me to notranje zadovoljuje. Navadila sem se biti samostojna in mnogo drobnih stvari zapolnjuje moje življenje, tako da se včasih čudim, kako da se nekaterim življenje zdi prazno in brezciljno. Vida res ni moč nadomestiti, vendar je duševna revščina še večje zlo.« kar 12 debelih zvezkov. Sodobna tehnika in posebna pomagala so važno nadomestilo za vid, a človek le ni samostojen. Vendar je pomembno, da zna tudi s tem živeti.« Ob pridni gospodinji se povsod pozna napredek Hotavlje — Življenje velikokrat usmerjajo najključja in ga zasučejo povsem drugače, kot smo si predstavljali in želeli in najbrž je kar prav tako. Tudi Ivanka Ćadež iz Hotavelj, »ta mlada Kumrovka« pravi, da je le po naključju postala kmetica. Primožila se je sem pred trinajstimi leti iz Podjelovega brda nad Sovodnjem. Prej je delala v Term opolu, in čeprav je bila doma s kmetije, ni nikdar premišljevala o tem, da bi delala na kmetiji, da bi bila kmetica pa sploh ne. Danes je »bolj urna na traktorju in drugih strojih« kot mož, smo slišali v vasi, in ena najboljših kooperantk kmetijske zadruge Škofja Loka. Za velike dosežke je ob dnevu republike prejela nagrado Kmetijske zadruge Škofja Loka. »Gospodar je mož in tudi kooperant, le da on hodi v službo, jaz pa delam doma. Zato so pri zadrugi menili, da bi priznanje pripadalo meni, čeprav seveda z možem delava in načrtujeva skupaj. Priznati moram, da sem bila nagrade vesela, saj dokazuje, da tudi kmečko delo nekaj pomeni. Imamo približno 10 ha obdelovalne zemlje in se preusmerjamo v proizvodnjo mleka. V hlevu imamo 30 glav živine, od tega trenutno 10 krav, vendar računamo, da jih bo čez leta več in manj pitancev. Pravzaprav je najin cilj 20 krav in nekaj telet za prirejo. V enem letu, to je od oktobra do oktobra, smo oddali 35.000 litrov mleka in vzredili 5 pitancev ter nekaj telet za rejo. Ko pa se bomo popolnoma preusmerili v mlekarstvo, pa računam, da bomo letno morali namolzti in oddati 80.000 litrov mleka« Kmetje se zelo pritožujejo čez cene mleka. Da niso ugodne, kaže tudi poda- tek, da je letos proizvodnja mleka v občini upadla. »Cene mleka ne dohajajo cen za krmila, razen tega pa jih še težko dobimo. Brez krmil pa ni tržnih viškov. Posebno primanjkuje beljakovinskih krmil in sončničnih tropin. Razmerje med ceno mleka in krmil se stalno ruši v Škodo cene mleka. Ko je liter mleka s poprečno stopnjo tolšče veljal 6 dinarjev, si za toliko denarja dobil kg krmil. Sedaj pa je liter mleka po novem 11,5 dinarjev, krmila pa so že okoli 14 in 15 dinarjev za kilogram. Tako tretjino zaslužka od mleka izdamo za krmila, in če prištejemo še amortizacijo strojev in druge stroške, potem zaslužek res ni velik.« Sicer pa Ivanka Čadež meni, da so se razmere že v zadnjih desetih letih, odkar je kmetica, veliko popravile. V družbi raste zavest o nujnosti povečanja pridelovanja hrane in to se pozna tudi pri odnosu do kmeta. Tako se v zadnjih letih že dobi jo posojila tudi za stanovanjsko gradnjo pri hranilno kreditni službi zadruge Ko sta z možem pred približno štirimi leti začela graditi hišo, sta že dobila posojilo. Tedaj je bilo posojil malo, sedaj pa so iz leta v leto višja. Prej je kmet veliko laže uredil sodoben hlev, kot pa popravil hišo. Čeprav so pri hiši stroji, dela nikoli ne /.manjka. Bolje bo, ko bodo zrasli otroci in bodo lahko pomagali. Največ dela je še vedno s košnjo in spravilom silaže. Tedaj se sploh ne morejo spočiti. Pašno-košni sistem ne pride v pošte v, ker je vsa zemlja preveč razparcelirana. Vsaka njiva ima drugega lastnika. Toda. če so pridne roke pri hiši, se napredek povsod pozna Tudi pri K um rovi h Ne samo v hlevu in pri strojih, temveč tudi drugod. Cez nekaj dni se bodo selili v novo hišo, ki sta jo z izredno iznajdljivostjo in ročnostjo v veliki meri samo uredila in opremila. L. Bogataj Sodelovali Delovno srečanje mladih v Zemunu uspešno matskih posvetovanjih, programu Zemun — Od 4. do 6. v bratskem Zemunu pot Čanje mladih iz pobratena Kranja, Osijeka, Banjaluke ~ Hercegnovega in Zemuna " so se udeležila vodstva < konferenc ZSM, kulturniki, niki in mladi iz delovnih ter se pomerili v spretnosti Obsfirihodu so gostje v skem parku posadili dreva Kmeč po škoi Kmečki turizem je W pred dobrim desetletje« pravo odkritje. Veliko i govorili in pisali o nL_ Stan vrh nad Skofjo Loksjtt bil z osmimi kmetijami, ki» se istočasno usmerile v turizem, v središču pozom«*, zaslovel je širom po Jugoatt-viji. Danes o kmečkem turi*-mu ne govorimo več tolika. Morda ima zato kdo občutek, da ga ni več. Vendar j* to daleč od resnice. Kmečki turizem se vztrajno razrast* po vsej občini. 21 TURISTIČNIH KMETIJ Najbolj sveži so podatki, ki jih je pred meseci zbral« posebna komisija na pobudo občinskega izvršnega svet* Popisala in kategorizirala a sobe v kmečkem turizmu zasebnih gospodinjstvih » pri štirih zasebnih gostincih Komisija je delala na terenu, zato podatki ne temeljijo zgolj na oceni. S turizmom se v škofj Ski občini danes ukvarja kmetij; turizem jim je dopolnilna dejavnost. Se no je najbolj razširjen Starem vrhu. kjer sprej goste 8 kmetij. Stare«« vrhu sledijo Poljane, kjer imajo turistične sobe šttr kmetije, v DraŽgošah tn. * Žireh, Sorici in Davči pa p» dve. Vse kmetije razpo jo s 77 sobami; ena je kategorije. 39 druge. 36 je in ena soba četrte kategorije. V sobah je dvesto iežšf-od tega 21 pomožnih Komisija je ob ogled* turističnih kmetij zapisa« nekaj splošnih ugotovite* Med drugim, da so prostori turističnih kmetij v pnmer-javi s privatnimi sobami nadpovprečno urejeni. D* preseneča relativno visoka stopnja sanitarne opremljenosti.' okolica turističnih k met i i je povsod dobro urejena Skratka sobe na tun stičnih kmetijah so sodobno jn udobno opremljene komisija, je opoznnla samo na — Kranjčani tttam mest uugosiavije 'Kranja sodelovali v te-ljih in kulturnem i Zemuna, potem pa so jih povabili k ogledu razstave zemunskih avtorjev. Ob 3osti so predstavniki po-- mest odprli skupno raz-•iovnih del in fotografije; pri 1 a> odlikovala tudi kranjska Jt, fotograf Božo Grlj in li-'ukre Milenko Klajič. V de tekmovanju so se pomerili Med njimi se je odlično V parku, kjer stoji spomenik osvoboditeljem Zemuna, so pobratimi zasadili spominsko drevo. izkazal Kranjčan Ivan Česen, ki je za las zgrešil prvo mesto. V tematskih razgovorih, ki so zadevali zlasti organiziranost mlade generacije v življenjskem okolju, vsestransko dejavnost mladinske organizacije na idejnem področju in materialne pogoje za njeno delo, so iskali razlike, pa tudi stične točke, ki utegnejo pripomoči k skupnim delovnim izkušnjam. Različne razmere, ki zaznamujejo življenje mladih po domovini, narekujejo tudi posebnosti v delovanju njihove organizacije. Posebnost organiziranja mladih v drugih občinskih konferencah ZSM se kaže zlasti v krajevni skupnosti. Tu je mladina v nasprotju s slovensko prakso organizirana v krajevni konferenci, ki je sestavljena po delegatskem načelu in vključuje tisto mladino, ki ni organizirana nikjer drugje. Skupno pa je vsej jugoslovanski mladini zagotavljanje materialne osnove delovanja. Odvisnost od skromnih dotacij, zagotavljanje finančnih sredstev le s članarino in zabavnimi prireditvami, hromi vsebinsko dejavnost, ki bi se ji mladi posvečali, ko jih ne bi težila vprašanja obstoja. Na srečanju so mladi sklenili, da sicer velja ostreje obsoditi mladinsko dejavnost, ki je usmerjena le na pridobivanje denarja, ob tem pa pozablja na namen svoje organizacije, hkrati pa je treba nekaj premakniti tudi na področju zagotavljanja ustreznejših materialnih pogojev. Dokaj neenotno je tudi stališče mladine do družbenih organizacij in društev, zlasti tistih interesnih združenj, ki vključujejo mlade. Kot izvajalci programov mladinske organizacije so le-ti dokaj avtonomni, zato med tako organizirano mladino ni čutiti prave pripadnosti ZSM. Srečanje pobratenih mest, čeprav skrčeno na tridneven program, je dokazalo, da je taka izmenjava izkušenj koristna in potrebna, sodelovanje na osnovi dela pa še trdneje spleta prijateljske vezi. D. Zlebir PETKOV PORTRET Raziskovalec Andrej Šali Sprva se zdi malce boječ, a razgovor kmalu razkrije njegov zreli in pretehtani odnos do sveta. Razmišljujoč o znanosti, ki ni le njegova prihodnja poklicna odločitev, pač pa način življenja, svetovni nazor, se sprašuje po stvareh, laiku nerazumljivih. Kje tiči skrivnost življenja, razglablja, če so živa bitja sestavljena iz enakih drobnih delcev kot neživa; kateri so procesi, ki neživim molekularnim povezavam vcepljajo življenje . . . Kranjčan Andrej Šali je gimnazijec in kljub svoji mladosti že zagret raziskovalec, na katerega so postali pozorni strokovnjaki Instituta Jožef Štefan. Pomanjkljivo opremljen gimnazijski laboratorij je za Andrejeve ambicije pretesen, biološki krožek, v katerem je v začetku raziskoval, pa presplošen, zato se mu je zahotelo pravega znanstvenega okolja, pravih pogojev za eksperimentiranje, ki bi mu dali odgovor na številne skrivnosti organske sestave živih bitij. Biokemija ga je jela privlačiti, ko se je v prvem letniku gimnazije učil iz pazljivo sestavljenega učbenika za biologijo o kemijskih procesih v živih organizmih. Znanje, ki ga mu je bilo spričo zanj neprimernega in presplošnega šolskega programa kmalu premalo, je dograjeval sam, iz obsežnega sklada strokovne literature, veliko pa so mu dali tudi pogovori s prijatelji, ki so že na univerzi. Ko si je z nekaterimi prijatelji s podobnim zanimanjem za biokemijo ogledoval Institut Jožef Štefan, sta s prijateljem spričo izstopajoče bistroumnosti dobila v tej znanstveni instituciji raziskovalno nalogo in mentorsko vodstvo. Tovarna Krka je namreč lani pri institutu naročila obsežen raziskovalni projekt, ki se je poglabljal v raziskovanje odpadne brozge, nastajajoče pri proizvodnji nekega antibiotika. Mlada raziskovalca sta se zavzeto lotila naloge v zvezi s takoimenovanimi »vezanimi encimi« in preučevala možnost njihove uporabe v medicini in industriji. Zakaj ga biokemija privlači, Andrej ne ve pojasniti, le sholastično ugotavlja, da ga zanima, kakor koga drugega zanima numizmatika ali umetniška fotografija. Ker pa je to radoveden, s površnimi dokazi nezadovoljen fant, ni težko napovedati znanstvenika v njem. Njegova odločitev za biokemijo daje slutiti filozofsko ozadje, ko razmišlja o organski pogojenosti bivanja živih bitij na način ki je za nestrokovnjaka tuj. Nekoliko bližja postane človeku njegova meditacija, ko svojo znanost osvetli bolj praktično. Razgreto govori o uporabi encimov, ki jih letos raziskuje naprej, pri čiščenju vode in kristalizaciji sladkorja. Človeku se nehote vsili misel, da takle znanstveno nastrojen raziskovalec nenehno tiči v knjigah, da je njegovo obzorje omejeno z visokimi plotovi ene same znanstvene discipline, da pravzaprav ne uživa tiste mladosti, ki so je deležni njegovi vrstniki. Toda uspeh v Šoli in nenadkriljiva inteligenca Andreju dopuščata, da mu ostane časa tudi za kitaro, skoke v naravo, razigra no druščino. Kdor doživi srečanje z njim, se kmalu reši predsodka o raztresenih znanstvenikih, kakršne slikajo karikature. D. Zlebir se je razrasel bčini neskladje med opremljenostjo prostorov in avtohtono arhitekturno dediščino. Pomembna in razveseljiva je ugotovitev komisije, da kmetje z optimizmom gledajo na bodoči razvoj kmečkega turizma, da ne tarnajo in kritizirajo, marveč so pripravljeni še naprej izboljševati in povečevati zmogljivosti. Kaže torej, da so kmetje dodobra spoznali prednosti kmečkega turizma. Seveda je to najboljše zagotovilo, da se bo širil. V dobrih desetih letih je bilo torej v škofjeloški občini opravljeno veliko delo. Delo, ki sicer nima več trha se je odločil, da prenovi tak9nega odmeva kot na »peljal z vehko mero posluha četku ko je bi, km^ki ^ ti in njegova hiša bo brez zem fe nekaj b 'mikavna. '*> odločil tudi Materi Tre ven -■*(<>* je zgradil prostorno not o **he za goste Vendar je pomembno, da po izjemno popularnem začetku kmečki turizem ni utonil v pozabo, temveč se je z zagnanim delom vztrajno širil. Brez dvoma tudi zato, ker je bila zamisel prava. Pri Škofjeloški kmetijski zadrugi, ki pospešuje tudi kmečki turizem, dobro vedo, da je lahko kmečki turizem od vasi do vasi, od kmetije do kmetije drugačen. Drugače povedano, vsaka oblika turizma na kmetiji je lahko kmečki turizem. Ni nujno, da gost dobi polno oskrbo, lahko si na primer sam skuha kosilo. PRVE TURISTIČNE KMBTIJE NA ŽIROVSKEM Dve kmetiji v bregeh nad Zirmi že sprejemata goste: kmetija Ivanke Erznožnik na Zirovskem vrhu in Marte Kavčič na Breznici. Ivanka Erznožnik je kmetijo preuredila letos in pravkar dobila dovoljenje za sprejem gostov. Do nje pridete mimo Goropek; okrog so travnate strmine, primerne tudi za smučanje. Med posebnosti svoje kuhinje pa je zapisala mlince.' potite z vinom. kredite, znižali prispevke za zdravstveno zavarovanje . . . Ukrepi, ki jih lahko imenujemo ne samo pomoč v nesreči, temveč tudi posluh za razvoj kmetijstva. Podobno je nedavno ravnal tudi Vemo. da kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom že več let (na Starem vrhu), nimajo zadreg z gosti. Izkazalo se je, da je zadovoljen gost zanje najboljša reklama. Taki gostje se vračajo in pri- kranjski izvršni svet, ko je peljejo s seboj nove. Toda i spodbudil akcijo napeljave vse večjim razmahom krneč Za kmečki turizem se je navdušil tudi mladi kmet Jure Kav čič (na levi) s Selakove kmetije v Jarčji dolini pri Žireh Sa motna kmetija na koncu doline ima izjemno lepo lego Letos so po načrtu, ki so ga posebej za kmečki turizem izdelali arhitekti, postavili novo hišo. Za kmečki turizem se je odločil tudi Matevž Trevan z Opal nad Zirmi. Letos je postavil novo hišo in v njej ureja tudi sobe za goste. Za kmečki turizem se je navdušil tudi mladi kmet Jure Kavčič na Selakovi kmetiji v Jarčji dolini pri Zireh. Samotna kmetija na koncu doline ima izjemno lepo lego, znana je tudi iz narodnoosvobodilne borbe. Novo hišo grade, po načrtu, ki so ga pri škofjeloški kmetijski zadrugi poimenovali kar tip Jarčja dolina, podobno kot so prvi načrt za kmečko hišo poimenovali Davča. Z vso resnostjo se je usmeritve v kmečki turizem lotil tudi Vinko Kavčič, Siv-kar po domače, z Javorjeve-ga dola nad Sovodnjem. Hiša je nova in tik pred tem, da sprejme prve goste. Siv-karjevi so spoznali, da samo od kmetije ne bodo mogli živeti. Dohodka zgolj od kmetovanja je premalo, da bi lahko tudi mlada dva ostala doma. Izbrala sta turizem, namesto da bi se. vozila daleč v dolino v tovarno. Matevž Rupar, Kovšak po domače, s Kovskega vrha nad Poljansko dolino, pa se je odločil, da prenovi staro hišo in v njej uredi tudi sobe sreča, pri delu v gozdu se je za goste. Obnovo starega po- na Štulca zrušila težka ko- Izjemno lepo je preuredil kmetijo Milan Dolenc, Na-con iz Vinharjev. Prenovil je hlev, da je danes kot stanovanjsko poslopje, kozolec pred njim, hišo pa je dvignil za pol etaže. V DAVCl STOJE ŽE ŠTIRI HISE TIPA DAVCA Bežen sprehod po Zirovskem in Poljanski dolini je nazorno povedal, da kmečkega turizma ne poznata več le Stari vrh in njegova okolica. Podobno je tudi v vaseh nad Selško dolino. V Davči stoje že štiri nove hiše, ki so jih zgradili po načrtu Davča, kakor so ga poimenovali. Oba projekta, tip Davča in Jarčja dolina, so izdelali arhitekti Zavoda za izgradnjo trga revolucije v Ljubljani za škofjeloško kmetijsko zadrugo. Vse trdne kmetije v Davči so se takorekoč usmerile v kmečki turizem. Nekateri kmetje so hiše le popravili, drugi zgradili nove. Ko bodo vse nared, bo v Davči najmanj deset kmetij, ki bodo sprejemale goste. Eden izmed kmetov, ki je postavil novo hišo. je bil tudi Štulc. Spomladi je družino prizadela huda ne- elektrike do Suhadolnikove kmetije v Kokri, kjer je .družina prav tako ostala brez gospodarja. Tudi v sosednji Sorici sta nared že dve turistični kmetiji. Vas, ki slovi po izjemni lepoti, ima turistično tradicijo. Zadnja leta jo je zmotil hiter industrijski razvoj Železnikov, kjer so Soričani poiskali delo. Z izgradnjo smučarskega središča na Soriški planini pa se spet vrača v Sorici misel na turizem. Prva sta se odločila oba Egarta, eden v Spodnji in drugi v Zgornji Sorici. V Dražgošah so se v kmečki turizem vključile štiri kmetije, tri že sprejemajo goste, ena je tik pred tem. Dražgoše imajo za razvoj turizma zaradi svoje atraktivnosti obilo možnosti. Vendar pa je v vasi zaradi dobre cestne povezave z dolino in bližine Železnikov manj zanimanja za kmečki turizem, z njim se ukvarjajo le tisti, ki imajo zares veselje za delo z gosti. K/ XO PRIPELJATI GOSTE NA KMETIJO Z vedno večjim razmahom kmečkega turizma v škofjeloški občini se vse bolj zastavlja vprašanje, kako organizirano pripeljati goste na kmetije. kega turizma in vključevanjem novih kmetij bo to vprašanje vedno bolj pomembno. Ali torej poveriti nalogo turistični agenciji? V Škofji Loki je Alpetourova turistična agencija v tem pogledu že naredila prve korake. Toda pri tem ne bi smeli pustiti ob strani kmetijske zadruge, ki je kmetom denarno pomagala in jih prepričala, da jim bo kmečki turizem prinesel dodatni dinar. V Mozirju, kjer ima kmečki turizem podobno dolgo tradicijo kot v Škofji Loki, so naredili tako, da pogodbo podpišejo vsi trije: kmet, ki bo sprejel goste, agencija, ki bo goste poslala, in zadruga, ki je v razvoj kmečkega turizma vložila denar in ne nazadnje ščiti kmetov interes. Agencija je pač agencija in mora svoje delo gledati skozi dinar. Posel se ji mora splačati, kar pomeni, da zaračuna provizijo. Vemo, da turistične agencije nasploh ne živijo zgolj od provizije, da goste, ki jih pripeljejo v hotel, nato popeljejo na izlete in tako zaslužijo. Pri kmečkem turizmu to ne bo mogoče in samo po sebi se zastavlja vprašanje, ali bo provizija višja ali pa bo agencija delala z izgubo. M. Volčak slopja je izpeljal z veliko mero posluha za arhitekturno dediščino, za ohranjanje starinskosti. Njegova hiša bo zato za goste posebej mikavna. renina in družini vzela očeta. Škofjeloški izvršni svet je na pobudo kmetijske zadruge, hitro ukrepal: odpisali so družini nekatere davke, odložili in odpisali nekatere 1 S^V^CS fflanDo^ Nacon po do- novanjsko naslone hZ?Z,J ^ ** d?nes iz^leda kot sta' pol etaže P°slopje' kozolec P*«* njim, hišo pa je dvignil za O L ASM STRAN ptTtK, ia očrnil, mi 32. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 23. decembra, ob 13. uri v mali sejni-sobi skupščine občine 5. SKUPNA seja zbora KRAJEVNIH SKUPNOSTI in zbora ZDRUŽENEGA DELA bo v sredo, 23. decembra, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine DOGOVORIMO SE Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati vaeh treh zborov obravnavali naslednje točke dnevnega reda. — analiza stanja na področju kmetij »tva v občini Tržio — predlog odloka o spremembah in do polnitvah odloka o proračunu občine Tržič za leto 1981 — osnutek odloka o proračunu občine Trtic za leto 1982 — predlog odloka o začasnem financi ranju proračunskih potreb občine T rtič za prvo trimesečje 1982 — poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v obdobju januar-september 1981 — poročilo o porabljenih proračunskih presežkih za kompenzacijo cen hrane in izvršitve programa občinskih blagovnih rezerv — osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 — predlog za izdajo soglasja k sklepu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trtic o stopnjah amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini — volitve in imenovanja Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela bodo razen tega obravnavali še — predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta 2iganja vas I in Žiganja vas II Več za vzdrževanje stanovanj Občinska stanovanjska skupnost posreduje v potrditev sklep o stopnjah amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki ga je sama osvojila že februarja letos. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu namreč določa, da znaša amortizacija najmanj odstotek valorizirane vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše. Do 31. decembra 1984. leta je še lahko nižja od odstotka, vendar pa ne manjša od 0,6 odstotka. Skupščina občine Tržič, ki daje k sklepu stanovanjske skupnosti soglasje, je za leto 1978 in 1979 sprejela stopnjo v višini 0,5 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti. Za lani stanovanjska skupnost predlaga enak odstotek, za letos 0,6, za leto 1982 0,7, za leto 1983 0,8 in za leto 1984 0,9, nato pa odstotek, kolikor ga predpisuje zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Postopna rast stopnje amortizacije bo omogočala sorazmerno delitev stanarine tudi na druge vrste porabe, predvsem pa na investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanj, ki jih upravlja stanovanjska skupnost tržiške občine. Enkratno in nenadno zvišanje stopnje amortizacije bi namreč povzročilo občuten padec možnosti vzdrževanja. Nedorečenosti proračunske porabe Izvršni svet daje v obravnavo predlog spremembe letošnjega občinskega proračuna, osnutek za prihodnje leto in predlog o začasnem financiranju v prvem trimesečju Odlok o letošnjem občinskem proračunu so delegati skupščinskih zborov sprejemali v začetku marca, ko še ni bil uveljavljen republiški dogovor niti aneks k temu dokumentu, ki je natančno opredelil metodologijo izračuna dovoljene splošne porabe v občinah. Ta je predvidel nekaj višje zneske za intervencije v kmetijstvu oziroma za kompenziranje cene mesa, razen tega pa je vključil tudi tri povsem nove vire prihodkov; to so sredstva na promet iparkfjarjev in kopitarjev, sredstva lastnih prihodkov upravnih organov in sredstva turističnih taks. Izvršni svet zato predlaga spremembo odloka o proračunu za leto 1981. Prihodki so predvideni v znesku 43.333.618 dinarjev, od tega gre za razporeditev dobrih 38,4 milijona, za tekočo proračunsko rezervo blizu 342 tisoč dinarjev in za izločitev na posebno partijo proračuna, to je za kompenzacije in blagovne rezerve, dobrih 4,5 milijona dinarjev. Hkrati izvršni svet posreduje v obravnavo tudi osnutek odloka o proračunu za prihodnje leto. Narejen je v času, ko so poznana samo osnovna izhodišča za oblikovanje skupne porabe, medtem ko repub- liškega dogovora, ki bo predvidoma spet prinesel nekatere novosti, še ni. Izhodišča, na katerih je sestavljen osnutek proračuna, zato temeljijo le na osnutku republiške in občinske resolucije za leto 1982, ki opredelju jeta 25-odstotno zaostajanje rasti sredstev splošne porabe za rastjo dohodka, zaostajanje rasti osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu za rastjo osebnih dohodkov v materialni proizvodnji, 20-odstotno rast materialnih stroškov in 15-od-stotno povečanje sredstev sklada skupne porabe. Drugo oviro za večjo konkretnost predstavljajo nepopolne vloge uporabnikov sredstev občinskega proračuna. Zato je znesek od lanskega višji le za stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke, materialne stroške in sklad skupne porabe. V mesec dni trajajoči javni razpravi bo potrebno uskladiti in razjasniti vse dosedanje nedorečenosti, tako da bo predlog odloka o proračunu občine Tržič za leto 1982 nazadnje usklajen z republiškim dogovorom. V prvem trimesečju pa bi veljal odlok o začasnem financiranju proračuna, ki sloni na letošnjih postavkah. »Plače« prehitevajo dohodek Organizacije, ki utegnejo letos kršiti dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, navajajo tehtne razloge, zakaj so za osebne dohodke v devetih mesecih namenile več denarja, kot bi smele Tržiško gospodarstvo je v devetih mesecih letos spoštovalo določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Ker je dohodek porasel za 43,6 odstotka, bi osebni dohodki v masi lahko za 39,2 odstotka. Vendar pa dovoljene rasti tržiško gospodarstvo ni doseglo. Za osebne dohodke je namenilo le 31,8 odstotka več denarja kot lani, kar je predvsem posledica zavestnega stabilizacijskega obnašanja delavcev. Ne glede na usklajenost skupne mase pa so v nekaterih organizacijah združenega dela za osebne dohodke razporedili več denarja, kot bi po dogovoru smeli. Gre za temeljno zadružno enoto v Križah, za Komunalno podjetje, SGP Tržič, Mer-catorjevo Preskrbo, Gozdno gospodarstvo. Lepenko in Oblačila Novost. Tudi na področju negospodarstva se v tretjem trimesečju še pojavljajo kršitelji. V tem obdobju so se osebni dohodki v masi povečali za 19,75 odstotka v primerjavi z enakim časom lani, povprečni osebni dohodki na delavca pa so bili večji za 17 odstotkov. Oktobra je izvršni svet skupščine občine Tržič sklenil, da se osebni dohodki v družbenih dejavnostih v skladu z določili dogovora povečajo do 30 odstotkov. Mejo so prekoračili v radiu Tržič, v vzgojnovarstveni organizaciji, v skupni strokovni službi krajevnih skupnosti in v službi kme-tajsko zemljiške skupnosti. Vzroke gre iskati predvsem v večjem številu zaposlenih in obsežnejšem dopolnilnem delu. Izvršni svet je razpravljal o vseh, ki konec leta utegnejo postati kršitelji družbenega dogovora. Upošteval je njihove utemeljitve in ugo- tovil, da so razlogi opravičljivi. Posebej je izpostavil Mercatorjevo temeljno organizacijo Preskrba, ki se spopada z izrednimi težavami pri poslovanju, medtem ko se na nivoju delovne organizacije ne šteje za kršiteljico. Nadomestila za meso Letos so organizacije, ki se pečajo s prodajo svežega mesa, po odloku republiškega izvršnega sveta deležne posebnih nadomestil. Odvajajo se jim iz proračuna občine, na območju katere je meso prodano, in iz samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v Sloveniji. V devetih mesecih so upravičenci iz sredstev tržiškega proračuna prejeli nekaj več kot 3,1 milijona dinarjev. Dobro polovico zneska je dobil MIG, tozd Me-soizdelki Skofja Loka, na drugem mestu je Kmetijski kombinat Radgona, tozd Mesoizdelki Gornja Radgona, medtem ko so drugi udeleženi s skromnejšimi vsota- V zvezi s tem je potrebno pripomniti še to, da so bila nadomestila v posameznih obdobjih različna; od 1. januarja do 23. februarja so upravičenci za kilogram junetine dobili 3,60 dinarjev in za kilogram svinjine 4,20 dinarjev, od 24. februarja do 19. maja za kilogram govedine 20,62, svinjine 26,95 in piščanca 32,16 dinarjev, od 20. maja do 30. septembra pa za kilogram svinjine 6 dinarjev in za kilogram piščančjega mesa 15 dinarjev. Pomemben izdatek občinskega froračuna predstavlja tudi obli ovanje stalnih blagovnih rezerv. Zanje je bilo v devetih mesecih letos porabljenih nekaj več kot 4 milijone dinarjev. mi. Osnutek republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike v prihodnjem letu prinaša v primerjavi z letošnjim nekatere spremembe, v posameznih določilih pa se razhaja tudi z odlokom, ki to področje ureja v tržiški občini. Novost predstavljajo stopnje davka iz kmetijske dejavnosti, ki so razpete med enim in tremi odstotki za četrto skupino in 13 do 16 odstotki za prvo skupino, zavezanci, ki imajo zemljišča v četrti skupini in njihov skupni katastrski dohodek ne presega 18.000 dinarjev, pa bi bili oproščeni plačila davka od kmetijstva. Osnutek dogovora tudi določa, naj bi natančnejša merila za pre-uvrstitev obdavčevanja od katastrskega na dejanski dohodek občine uskladile po območjih. Kljub prizadevanjem pa doslej še nihče ni našel primernih meril, kako bi te dohodke najpravičneje obdavčevali. Spremembe se nanašajo še na davek po odbitku, na davek od dohodka s preprodajo nepremičnin, od posesti gozdnih zemljišč, od motornih koles s prostornino nad 125 ccm, na ' davek od alkoholnih pijač, predvidena pa je tudi uskladitev upravnih in turističnih taks. Izvršni svet skupščine občine Tržič je po obravnavi osnutka dogovora izoblikoval nekaj stališč. Glede na to, da občine same predpišejo stopnjo davka od osebnega dohodka, je predlagal, naj bi bila leta v letu 1982 0.5 odstotka. Menil je, da je pred preuvrstitvijo obdavčevanja kmetov od katastrskega na dejanski dohodek potrebno pripraviti natančna merila, ki so potrebna pri ugotavljanju dohodkov oziroma stroškov zavezancev. Hkrati se tudi sprašuje, ali bo zaradi drugačnega načina obdavčevanja potrebno zaposliti nove delavce v davčni upravi. Glede na predvideno večjo obdavčitev kmetov, ki jim je kmetijstvo glavna ali pa postranska dejavnost, pa je izvršni svet menil, da odločitev ne sme mimo mnenja kmetijske zadruge. Več hrane z domače zemlje Analiza stanja na področju kmetijstva v preteklem in prvem letu tega srednjeročnega obdobja ponuja izhodišča za nadaljnji hitrejši razvoj - Pospeševanje ob pomoči vseh tržiških delavcev V Sloveniji smo se dogovorili, da bomo z večjimi vlaganji v kmetijstvo v tem srednjeročnem obdobju 1985. leta sami pridelali že 85 odstotkov hrane. Pot k temu zahtevnemu cilju smo utrli tudi po zakonski plati, saj smo uredili ključna vprašanja, to je kmetijsko zemljiško politiko, združevanje kmetov in socialno varnost kmetov, ki so ob vaeh drugih ukrepih temelj celotnemu razvoju kmetijstva in uveljavljanju samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v tej veji V prizadevanja za uresničitev planskih nalog se vključuje tudi tržiška občina. Osnovo za nadaljnje delo predstavlja analiza stanja na področju kmetijstva v preteklem in prvem letu tega srednjeročne« obdobja. Analiza pove, da je v občini 3874 hektarov kmetijskih zemljišč kar predstavlja le četrtino vseh, medtem ko je 65,6 odstotka gozdov V sklopu kmetijskih površin zavzemajo večji del travniki in pašniku le enajst odstotkov je njiv in vrtov. Zanimiva je tudi struktura lastništva: blizu 73 odstotkov zemljišč je v zasebni lasti. Negativnih posegov v kmetijska zemljišča v tržiški občini ni sai bile osnove urbanizacije postavljene že 1968. leta. V siednjeročn* planu kmetijske zemljiške skupnosti je tudi izdelava agrokarte k?^!! narekovala ukrepe v primerih, če kmetijska zemljišča niso primerni obdelana. Sicer je teh zelo malo, v prihodnosti pa se utegne pojavov problem predvsem na kmetijah v hribovitih predelih, ki ostajajo b naslednikov in delavnih rok. S povečano tehnološko opremljenostjo kmetij se kaže po treh* združevanju zemlje v večje enote. V preteklih letih na tem področij*0 tržiški občini ni bilo pomembnejših akcij. Z novim srednjeročni 1 planom pa je načrtovana zložba na območju Zvirč in na kriškem poli medtem ko je v hribovitih predelih zaradi različne hvalitete zemljišč i omejenih površin, primernih za obdelavo, težje uresničljiva. Potisna pa bo tudi melioracija zamočvirjenih površin v Seničnem. V tržiški občini je 245 zaščitenih kmetij, od teh 52 odstotkov v hribovskih predelih, iz česar je razvidno, da je razvoj kmetijstva usmerjen v ohranjanje hribovskih gospodarstev. Vendar pa se v zaščiti kmetij pojavlja še nekaj nejasnosti. V prostorskem delu družbeneca plana občine bodo morale dobiti mesto med zemljišči, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Statistični podatki kažejo, da število kmetov-nosilcev zavarovanja kot tudi njihov delež v celotnem prebivalstvu upada. Primer 1976. leta jih je bilo 186, letos le še 144. Precej več občanov, kar 216, pa je dobilo status kmeta. Nosilca organiziranosti na področju kmetijstva v občini Tržič sta temeljna zadružna enota Gorenjske kmetijske zadruge in temeljna organizacija kooperantov Gozdnega gospodarstva Kranj. Prva združuje in povezuje zasebne kmete, katerih pretežni del dohodka izvira "iz poljedelske in živinorejske proizvodnje, druga pa največ kmete v višjih predelih, ki pridobivajo dohodek predvsem iz gozdov. Dvoplastnost po mnenju kmetov ni najboljša, ker povečuje družbeno režijo m onemogoča, da bi kmetje vse zadeve urejali na enem mestu. V preteklem srednjeročnem obdobju so Tržičani za pospeševan* kmetijstva namenili precej denarja. Kmetje so dobili dokaj ugodne kredite za opremo, ob tem pa ne gre prezreti, da se je kmetijstvo opremljalo tudi z dohodkom od nekmetijskih dejavnosti. Nepovratna družbena sredstva predstavljajo dobrih sedem milijonov dinarjev in so v primerjavi s prihodki od kmetijske dejavnosti, ki jih je bilo v minulih petih letih komaj 2,6 milijona dinarjev, bistveno večja. Tudi v tem obdobju ostaja razvojna usmeritev tržiškega kmetijstva enaka, predvidena letna stopnja rasti proizvodnje pa znaša šest odstotkov. Čeprav je precej visoka, jo bo moč doseči, ker je letos prišlo do velikih sprememb na področju financiranja pospeševanja kmetijstva. Ze lani je bil namreč podpisan samoupravni sporazum, po katerem delavci v združenem delu namensko odvajajo 0,22 odstotka od osebnih dohodkov za povečanje pridobivanja mesa in mleka v tržiški občini. Denar se zbira v skladu za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane in predstavlja 70 odstotkov vseh sredstev za te namene. Petino prispeva občinski proračun. Med pospeševalnimi ukrepi je dokaj visok znesek namenjen premiranju mleka in mesa v organiziranem odkupu, v tem okviru pa obstaja diferenciran pristop do področij v hribovitem delu občine Vidno mesto med pospeševalnimi ukrepi zavzemata tudi pospeševalna služba in zavarovanje živine. k. Pozidava vŽiganjivasi Letošnjo zimo so delegati skupščinskih zborov sprejeli odlok o dopolnitvi urbanističnega programa za krajevno skupnost Sebenje. Arhitekt biro je junija izdelal osnutek arhitektonskega zazidalnega načrta Ziganja vas I, ki ga je izvršni svet javno razgrnil. Pripombe sta posredovala sanitarni in požarni inšpektor in so upoštevane v projektu komunalne opreme zazidalnega načrta. Drugih ni bilo, zato izvršni svet meni, da ni razloga za odklonitev zazidalnega načrta. Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela bodo obravnavali tudi zazidalni načrt liganja vas II. Osnutek je bil iadslas že 1971. leta, vendar doslej neunsaf čen, čeprav je bilo v tem Času izdanih šest dovoljenj za gradnje stanovanjskih hiš. Te že stojijo kljub neurejeni komunalni oprem] zemljišča. Ker so stavbe raztresene, bi bilo najbolje pozidati celotno površino. Zazidalni načrt je bil razgrnjen spomladi. Pripombe so posredovali krajevna skupnost Sebenje, sanitarna in požarna inšpekcija ter lastnik zemljišča, ki bi izgubti približno 1,5 hektara krnetijskih površin. Predlog odloka vse pripombe upošteva. *TEK, 18. OECEMsMA 1981 ŠPORT IN REKREACIJA Zapis iz Cortine »Danes zmagamo! Velja?!« 15.STRAN GLA > amo se tega sončnega dne. __li stenami in skalovjem v Cortini d'Ampezzo, med seboj poročevalci in novinarji, saj po slalomski preizkušnji prej _ne pač nekoliko razočarani in i Jote Pogačnik, novinar Dnevnika poročilo o slalomski preizkušnji celo tako, da je za konec sestav , jal: ... in to je vse za danes, saj tako ali tako jutri o tekmovanju al veliko več. In res, zgodilo se je un, kar amo lahko samo vsi skupaj Icria Strel je postal prvi na* ki je zmagal v veleslalomu za -- d'Ampezzo se je prebudila že pred šesto uro zjutraj, saj je bil 2" daa. Le tam daleč na jugu so se [ •■e maglice, ki pa nikakor niso mogle liti lepe slike tega italijanskega ' pravega smučarskega središča, -v—u so naši fantje te zarana krenili i pobočjem Tofane. Po tekmovanjih v ™ m Italiji ae je namreč tega dne. " na, stekal prvi del tekmovanj v pokalu. Cesta, ki vodi proti *Sa je bil odličen. Peto mesto po prvi **aji med petnajstimi, ki so s progo že - da bo moral prvi na |*»nb sicer kaže. vendar Čas in vseeno, to je bil i Bojan se je jezil samo na «a Mshreom. Številko 18 nosi vL oči na cilju so bile obrnjene oriu. ej*« •-«" j~ — ~—------ sekund, 47 sekund in le nekaj se ie ura ustavila Prvi vmesni čas 7 stotink za najboljšim. Vsi i aemaforju. Startal je in sekunde so 16 a — »> i nervozni. Ali mu bo uspelo. Kdaj i prikazal izza dreves? Dolge, zelo > te sekunde za vsakogar, ki našim - kar na i več. In prikazal se je izza presne tih dreves, ki so zastirala —4 na progo. Hitro je šel. Nikakršne-'ftfvečnega oddraavanja, naravnost je vodil smuči in v cilj prispel samo s šestimi stotin kami sekunde za prvim. Vsi smo za vriskali. Odlično Boris, kar tako naprej. Vsakdo mu je hotel že po prvi vožnji stisniti roko, mu zaželeti vso srečo tudi v drugi vožnji. Reporterji so se že zbrali okrog Borisa. Slutili so, da se lahko nekaj zgodi, slutili so, da je Boris sposoben tudi zmagati. Kako je šlo, je seveda najbolj zanimalo Vogrinca in Gartnerja. Fantom, ki so bili še na startu je bilo treba povedati, kako morajo opraviti s progo, »samo naravnost« je opozarjal Strel. »Da se«. In kot je kazalo se je res dalo. Boris je z načeto progo odlično opravil. Več kot pol tekmovalcev je bilo že v cilju in naši fantje so se umaknili. Boris se je pripravljal na drugo vožnjo tako. da je na progi nekajkrat postal, se zatopil v svoje misli, kot ničkoiikokrat doslej pre-mleval to in ono in prestajal krst vloge favorita. »Vem da lahko zmagam, samo ne vem, kako naj to naredim« je dejal ko je drugič prišel v cilj in je vedel, da mu je uspelo, o premišljevanju pred odločilnim nastopom. Vendar je bilo do tega nastopa takrat še daleč. Bojan Križaj je prav tako premleval, kje je v prvi vožnji izgubljal čas, katere napakice mora odpraviti, da bo končni čas boljši. Trenutki pred drugim nastopom so velikokrat mnogo težji, kot pred prvim. Veliko namreč lahko iztržiš, še naj več kat pa si po opravljenih vožnjah nezadovoljen. Tako je bilo z našimi drugimi tekmovalci, čeprav so v Cortini odnesli popolno ekipno zmago. Zoblačilo se je pred drugo vožnjo in postalo je nekoliko hladneje pa tudi veter je zapihal. Samo da veter naših ne bi preveč oviral, smo govorili v ciljnem prostoru. Starešina med poročevalci in novinarji, Pepi Dekleva, ki je že pred več kot dvajsetimi leti stal na smučiščih pod Tofano, je večkrat rekel, da bomo tega dne slavili. Dobro pozna smučanje in je vedel, koliko je Boris tega dne sposoben. Drugi smo seveda stavili, da bomo odnesli prvo mesto. In čudno, niti tistega strahu, da se to ne bi uresničilo, nismo čutili. In kar naenkrat se je začelo. Četrti je šel na progo Boris in ponovno smo ob vmesnem času zavriskali. Vse je prekosil. In potem se je prikazal v zadnjem delu proge. Nekoliko preveč je oddrsnil malo pred ciljem, vendar se je vse dobro izteklo. »Premočno vodiš«, smo mu zavriskali ko je prišel v cilj. Takoj se je Pripeljal do nas in se pozanimal za čase. otem pa stiski rok in fotografi. Mahre je bil slabši. Lahko bi ga ogrozil še VVenzel, vendar tudi njemu ni uspelo. Bojan je imel le stotinko slabši umesni čas od Borisa in kazalo je, da se bo tudi on povzpel na stopnico za zmagovalce. Le za par desetink mu ni uspelo, imel pa je tretji čas druge vožnje. Stenmark je kot 17 po prvi vožnji poskušal nemogoče. Uspelo mu je za nekaj stotink prehiteti Borisa v drugi vožnji, vendar je bilo vse skupaj dovolj samo za sedmo mesto Takrat pa je bilo v cilju zares veselo. Borisa ni mogel premagati nihče več, Bojan pa je bil odličen četrti. Veliko besed je bilo izgovorjenih takrat. Veliko želja izrečenih za tekmovanja po novem letu. Boris je vsem prijazno odgovarjal in seveda tudi obiskal reporter«ki kabini Francija Pavšerja ter Mihe 2ibrata, ki je imel reporterski krst. Nekje smo staknili liter laškega rizlinga in skromno vendar grisrčno je bilo veselje. Veselje ob zmagi orisa Strela pa je gotovo prišlo tudi v vsako domačo nišo, kjer imajo radi smučarski šport. Kot kaže pa so take hiše na Gorenjskem vse. Vabila in sporočila ZANIMIVO PLAVALNO TEKMOVANJE V POČASTITEV PRAZNIKA JLA — Komisija za plavanje pri Zvezi telesnokulturnih organizacij kranjske občine prireja v počastitev 22. decembra zanimivo plavalno tekmovanje — PLAVANJE S PUŠKO NA 50 METROV. Množično tekmovanje se bo začelo 23. decembra ob štirih popoldne v zimskem kopališču v Kranju. V posebni skupini bodo tekmovali občani stari do 15 let, v drugi skupini plavalci, stari od 16 do 30 let in v tretji plavalci, stari nad 31 let. Prijave sprejema pismeno ZTKO Kranj, komisija za plavanje. Kram Staneta 2agarja 27. 64000. M. C. Na Soriški planini dva slaloma ŠKOFJA LOKA - Na Soriški planini bosta SK Železniki in SK Alpetour iz Škofje Loke jutri in v nedeljo organizirala mednarodni FIS slalom za moške. Za oba dneva se obeta dobra mednarodna udeležba, saj so svoje prijave poslali že reprezentantje SZ, ZRN. Japonske. Italije in Avstrije. Zanimivo je, da bosta na Soriški planini vozila tudi Andrejev in Zirov, nastopila pa bo tudi vsa jugoslovanska A reprezentančna vrsta. Jutri, v soboto, bo start prve slalomske vožnje ob 10. uri, druge pa ob 12.30. Isti spored bo tudi za nedeljo. -dh Vojak Ivo Čarman zmagovalec POKI Jtitr a o. ~ POKLJUKA - Smučarski tekači so v nedeljo na Pokljuki odprli domačo smučarsko tekaško sezono na trinajstem memorialnem tekmovanju v spomin zmage mrtvega bataljona Prešernove brigade. Nastopili so skoraj vsi, na startu ni bilo le nekaterih reprezentantov. ki so na tekmovanjih v tujini, v vseh starostnih skupinah. Prva domača tekma je bila v sila težkih vremenskih pogojih, pokazala pa je, da so vsi naši tekači solidno pripravljeni za nastope, ki jih čakajo to sezono. Vsekakor je bilo največ zanimanja za tek članov na trinajst kilometrov. Najhitreje je to progo pretekel vojak VP Kranj Ivo Ca rman, ki je drugouvrščenega Toneta Djuričiča iz Kranjske gore prehitel več kot za minuto in pol. V ekipni konkurenci so slavili tekači in tekačice iz Gori j. ResnHnti - elani (U km): 1. Čar man (VP Kranj) 42,19, 2. Djuričič (Kranj ska gora) 43,43, 3. Poklukar (Gorje) 43,46. st. mladinci (S km): 1. Gracer Kranjska nora) 26,35, 2. Lapajne (Bohinj) 26,43. 3 Verovšek (Olitnpija) 27.12. ml. mladinci (i km): 1 Slabenja (Dol.) 19.22, 2. Graif (Pohorje) 19,37, 3. Povirk (Ihan) 20,15, st. pionirji (tkam): 1. Klemenčič (Triglav) 11.57. 2. Raišp (Pohorje) 12,22, 3. Ker-itajn (Rateče) 12,42, ml. pionirji (1 km): 1. Stojanovič (Rateče) 9,22, 2. Repinc (Bohinj) 9:28, 3. Nunar (Triglav) 9:42; st. (tkrn): 1 Martinovič (Kranjska gora) 22.13. 2 Vrbovec (Olimpija) 22,37, 3. Krničar (Triglav) 25,01. ml. mladinke (• km): 1. Kokalj (Ihan) 23,57. 2. Railp (Pohorje) 24,53, 3. Bertonceij (Triglav) 25,06. st. pionirke (S km): 1. Bešter (Triglav) 14.35. 2. Kline 14,36, 3. Bah (obe Pohorje) 14,53, ml. pionirke (S kam): 1. Hočevar (Triglav) 10.13. 2. Dornik (Pohorje) 10.25. 3. Rozman (Bohinj) 10,32. Zmagovalci mnoaiesaga rekreativnega taka - moški ao M Vat: t. Dedušak, motki oa II do M let: 1 Dor nik, motki nnd M let: 1. Anderle. ženske nad Mlet: 1. Leskovic. -dh Šport na T V Kar osemdeset televizijskih prenosov Smučarska izkaznica v Kranju Kranj - Smučarski klub Triglav bo v slaščičarni SINK podaljševal veljavnost smučarske izkaznice za sezono 1981/82 oziroma vpisoval nove člane le še 30. decembra 1961. Zato vodstvo kluba naproša vse lastnike smučarskih izkaznic, še posebej rek-reativce, da do tega roka poravnajo obveznosti do smučarske organizacije. J. J. Košarka Zanimiva in dobra igra Boris Strel dirkal kot strela COaTINA - Kot enninoaomde-**i tmta----1— svetovnega pokali nTr torek vpisni v knjigo Jngnslovsn asnasvaleoT Jngosiovan nor fasT V totoondsm testnajstei "•tovnem naoskem pokalu j navil Jmsoslovsn v zahtevni tel Boris sa j« gosiovan v zahtevni teh ' disciplini, veleslalo-ki mu v zgodovini alpskega smu-para, je z delitvijo dopolnil še Bojan mla- •esi alpski U< D»akidvajsetletni evropski veleslalomu iz leta jugoslo- *5Jki prvak ^ v Kranjski gori je ta 'Vlaki torek opravil s trenutno naj zjasni veleslalom isti na svetu. Pri ^govitem pohodu na najvišji alpski ^ v svetovnem pokalu so mu morali Jadati v hrbet vsi favoriti. Američan I" Mahre, Švicar Joel Gaspoz, Sved rfemar Stenmark in mnogi drugi, CJ «e ponašajo z boljšimi uvrstitvami J »vetovnem veleslalomskem pokalu Boris Strel. Kar pet sezon je *llW»l Boris Strel čakati, vmes pa je *°*egel vrsto izvrstnih uvrstitev, da * j« v svetovnem alpskem pokalu ♦*ebil na prvo mesto. Ta trenutek je 'koristil do potankosti. Njegova :2d*Una vožnja je novost v svetov-**w pokalu. To je tehnika, ki jo ^lada samo on. Je najkrajši v ••»oju, v znatno nižjem zavoju v ^ucah ne izgubi višine v jemanju *Hgega zavoja. Tako vožnjo lahko *Pehe le resnično pripravljen vele-mlomist. Di je res tako, je Boris 'treI dokazal z zmago v Cortini. V torkovem nastopu ga nihče ni mogel *einagati, čeprav so vsi napeli vse "de, da bi se na tej težki progi doko *U do zmage. Ze sam razplet na prvi progi je Pokazal, da bo tokrat težko obraču-**ti z Jugoslovani. Trda in poledenela foat je bila kot nale*<* y* tiste, ki •Jobijo zahtevne proge nalašč za tiste. Zato ni vzela poguma Borisu Strelu. Ze v prvi vožnji je bil junak med junaki. Dosegel je drugi najboljši čas in s tem najavil kandidaturo za visoko uvrstitev. Zaostanek za vodilnim Ph. Ma-hrojn je bil minimalen. Tudi Bojanu Križaju šesto mesto daje možnosti, da osvoji uvrstitev, ki mu gre. V drugi vožnji, za končni obračun, ni bilo milosti. Slo je za vsako stotinko. Najbolj zbran je bil prav Jugoslovan Boris Strel. Nihče mu ni bil kos in zmaga, ki jo je že dolgo načrtoval, je bila njegova. Zaman so bila vsa tveganja tistih, ki so Jugoslovanu to hoteli preprečiti. Vsi so ostali za njim. Lahki) samo zapišemo: bravo, Boris, bravo. Bojan! Iskrene čestitke za vse. kar odlikuje jugoslovansko moštvo in žensko alpsko smučanje. Rezultati: 1. Strel (Jugoslavija) 2:41,S«, 2. Ph. Mahre (ZDA) 2:41,33, 3. Gaspoz (Švica) 2:41,43, 4. Križaj (Jugoslavija) in Girardelli (Luxem-burg) 2:41,72, 6. Zurbriggen (S vica) 2:42,04. 7. Stenmark (Švedska) 2:42,54, 8. VVenzel (Liechtenstein) 2:42,89, 9. Riedelsergger (Avstrija) 2:43,76, 10. Nockler (Italija) 2:43,77, 11. Ortner (Avstrija) 2:43,94, 12. Sorli (Norveška) 2:44,25. 13. Liithv (Švica) in Jager (Avstrija) 2:44,37. 15. Orlainskv (Avstrija) 2:44,53; 25. Franko 2:46,08, 28. Kuralt 2:46,14. 48. Oižman (vsi Jugoslavija) 2:50,29. Skapni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Ph. Mahre 135, 2. Stenmark 59, 3. VVenzel 55, 4. Gaspoz 54, 5. S. Mahre 38, 6. Resch in Klammer 34, 8. Stock in Milller 30, 10. Križaj J7, 11. Di Chiesa in Zirov 26, 18. Strel 36; Svetovni pokal v veleslalomu: 1. Gaspoz 50, 2. Ph. Mahre 40, 3. Strel 26, 4. Stenmark 24, 6. Križaj 23, 6. Riedelspergger 17, 7. Zurbriggen 16, 8. VVenzel 13, 9 Girardelli in Furnier 12. D. Humer KRANJ — Mednarodno košarkarsko srečanje Iskra Olimpija : Jiangsu 122:95 (60:49), dvorana na Planini, gledalcev 500, sodnika Lipovac, Kovačič (oba Kranj). Iskra Olimpija: Mofardin 12 (2:2), Gole, Brodnik 20, Jelovac 12, Kompara 6 (2:2), Vilfan 26 (6:6). Vujačič 14 (3:2). Grgin 22. Jiangsu: Yu VVanming 12, Jiang Jin-chun, Xu Qiang 17 (3:1), Yi Dehua 4 (2:2), Dai Yi 2, Kiu Huagu, Zhang Guiqian 6 (2:2), Liu Xingwei 20, Gong Liumin 36 (4:4), Zhang Falin, Fan Jiping. Ljubljanski košarkarski prvoligaš in košarkarji iz Kitajske so v dvorani na Planini pokazali zanimivo in dobro košarkarsko predstavo. Skoda je le, da si je to mednarodno srečanje, ki je bilo prava poslastica za vse ljubitelje košarke, ogledalo tako malo gledalcev. Kitajski košarkarji so se predstavili kot dobro moštvo. Le visokih igralcev nimajo. To nadomestijo z izredno hitro in gibljivo igro, ki je za oči prava paša. Iskra Olimpija v tej predstavi ni blestela, vseeno pa je pokazala nekaj dobrih potez in podaj. Trener gostov Xia Hongfa: »V vašo prelepo Slovenijo smo prišli z namenom, da se naučimo igrati košarko. To se je res zgodilo. Slovenska košarka je na visokem nivoju. Veliko smo odnesli od tam, kjer smo gostovali. Izredno presenečen sem nad vašim gostoljubjem. Iz vaše republike odhajamo res s prelepimi* vtisi« -dh LJUBLJANA — Ljubljanska televizija bo imela letošnjo smučarsko sezono na svojih zaslonih kar osemdeset televizijskih prenosov športnih tekmovanj. Prenašali bodo celotno tekmovanje v svetovnem alpskem pokalu v obeh kategorijah, razen veleslaloma moških iz Adel-bodina, obe svetovni smučarski prvenstvi iz Osla in Schladminga, evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju iz francoskega Lyona ter svetovno prvenstvo iz Kobenhavna. Bo tudi štirinajst prenosov iz svetovnega hokejskega prvenstva skupine A iz Helsinkov in Tampereja. Največ bo to sezono prenosov iz svetovnega alpskega pokala. Prenašali bodo celotno moško tekmovanje, razen predragega A del bod na. na sporedu pa bo tudi sedem prenosov ženskih tekem za svetovni pokal. Naša dekleta namreč že posegajo po men tih med prvih petnajst v slalomu. Napredovala so tudi v veleslalomu. Prav zato je odločitev pravilna, saj smo doslej dekleta gledali lahko le na ekranih avstrijske TV. Vsi prenosi med tednom bodo dopoldne. Ogleda si jih le malo ljubiteljev smučanja. Tudi delovna storilnost pri tem pade. Na TV Ljubljana so se odločili, da bodo vsako popoldne, ko bodo dopoldanski prenosi, pripravili posnetke in jih predvajali v zgodnjih večernih urah. Že v prihodnji sezoni pa nameravajo iti Se korak dlje, saj bi na_ drugi TV mrežTv~večernih urah prikazali posnetek. V letošnji sezoni čaka ljubljansko televizijo obilico dela. Kar tri velika smučarska tekmovanja bodo prenašali. Za sliko v evroviziji bodo pripravili tekmo ženskega svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu za Zlato lisico, ki bo 3. in 4. januarja v Mariboru. Marca bodo prenašali veleslalom in slalom za moški svetovni pokal iz Kranjske gore. Konec marca bosta finalni tekmi za skakalni svetovni pokal iz Planice. Tudi skakalna novoletna turneja bo na TV zaslonih. Na sporedu bodo tri tekme, le tekme iz Innabrucka ne bodo prenašali, saj je ta prenos občutno predrag. Prenos bo tudi iz CSSR. To bo predzadnja tekma pred finalom v Planici. Svoje televizijske prenose iz Maribora in Smučarski skoki Začetek sezone v Cortini Kranjske gore je TV Ljubljana krepko znižala. Cene za evrovizijo so 20.000 švicarskih frankov, ljubljanska televizija pa jih ponuja za 8.000. Za primerjavo naj vam zapišemo, da je prenos moškega slaloma iz Madonne di Campiglio v sredo Ljubljančane stal kar 2.200.000 italijanskih lir. Iz hokejskega svetovnega prvenstva A skupine bo na sporedu štirinajst srečanj. Prenašali bodo tudi tekmo državnega Ervenstva Olimpija : Jesenice, medtem o bodo o tekmi Jesenice : Olimpija Eripravili reportažo. Prenos bo tudi iz ho-ejskega turnirja v Ljubljani, medtem ko iz Kranja v tem času še niso možni TV prenosi. Kljub tej obilici mednarodnih in domačih TV prenosov bodo na sporedu tudi redne oddaje Na sedmi stezi, športna poročila ter še košarkarji in rokometni prenosi. Torej letošnjo zimo nam pred televizorji, kar se tiče športa, ne bo dolgočasno. D. Humer 3. množični tek Gorenjskega odreda v Cerkljah Rekordna udeležba na teku v Cerkljah V Planici jutri in v nedeljo alpski pokal Kranj — Letošnja otvoritev smučarske skakalne sezone bo v soboto in nedeljo v planiški dolini. V organizaciji SK Triglav bo v tem vikendu tradicionalno tekmovanje mladincev srednjeevropskih držav za Alpski pokal v solo skokih in klasični kombinaciji. Nastopili bodo mladi tekmovalci iz Avstrije, Italije, ZRN, Švice, Francije in Jugoslavije. V soboto, 19. decembra, ob 10.30 bodo skoki na 90-m skakalnici, v nedeljo ob 9. uri pa še teki za klasično kombinacijo s startom in ciljem pred poslovalnico Kompasa v Ratečah. Kjub pomanjkanju snega je uspelo organizatorjem pripraviti skakalnico in tekaško progo za to pomembno srečanje najboljših tekmovalcev iz Srednje Evrope. Prvo letošnje tekmovanje za Alpski pokal je bilo preteklo soboto in nedeljo v Italiji, kjer so imeli največ uspeha Avstrijci in tekmovalci iz ZRN. J. Javornik DRUiTVAOR PLANIN8KEGA Sovodenj — Planinsko društvo Sovo-denj vabi na redni letni občni zbor, ki bo jutri, 19. decembra, ob 17. uri v dvorani zadružnega doma na Sovodnju. Za zbor pripravljajo poročilo o delu, izvolili bodo društvene organe, sprejeli program dela za leto 1982 in podelili priznanja društva. Po občnem zboru bo predavanje »Vzpon po južni steni na Daulagiri — 8167 metrov«. Predaval bo Stane Belak-Srauf. L. B. Kranj - S prvo tekmo skakalcev za svetovni pokal v italijanski Cortini se bo v nedeljo uradno začela letošnja zelo bogata skakalna mednarodna sezona, katere prvi višek bo v času svetovnega prvenstva v Oslu na Norveškem v času od 21.—28. februarja. V Planici pa bo tudi v tej sezoni finale svetovnega pokala, in sicer 27. in 28. marca. Staro velikanko so po zahtevi FIS prenovili in bo sedaj vamo dopuščala skoke do 135 m. V mednarodnem koledarju pa sta pri nas še dve prireditvi za evropski pokal, in sicer 10. januarja v Mariboru in 21. februarja na Vlašiču. V novi sezoni bodo na mednarodnih tekmovanjih opravljali pomembne funkcije tudi nekateri jugoslovanski strokovnjaki. Delo mednarodnega tehničnega delegata bodo opravljali Lado in Janez Gorišek ter Jože Javornik. Na svetovnem prvenstvu v Oslu bo sodil Sandi Kotnik. Tekme za svetovni in evropski pokal pa bodo v iz Jugoslavije sodili: Ivo Ćernilec, Aci Leben, Jože Javornik, Krznarič Pavel, Sandi Kotnik in Zoran Mrak, ki je v letošnjem letu opravil izpit za sodnika FIS. Izmed domačih prireditev velja omeniti, da bo člansko državno prvenstvo v Planici 6. in 7. februarja. Republiško prvenstvo za člane pa bo tokrat v Zireh in sicer 24. januarja. V tem kraju bo 22. in 23. januarja tudi republiško prvenstvo za člane in mladince v klasični kombinaciji. Starejši mladinci bodo imeli prvenstvo SFRJ v Logatcu zadnjo nedeljo v januarju. Prav v tem času bo v Logatcu tudi državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Republiško prvenstvo za starejše mladince bo že 27. decembra v Podkraju na Primorskem. Mlajši mladinci bodo imeli državno prvenstvo 21. februarja v Kranju, prvenstvo Slovenije pa 14. februarja na Predmeji. Prvenstvo SRS za starejše pionirje bo 27. febuarja v Ljubljani, mlajši pionirji se bodo pomerili za prvaka Slovenije 21. februarja v Andražu. V Brasločah bodo tekmovali starejši cicibani za prvenstvo SRS (7. februarja), mlajši pa 31. januarja v Besnici. ' J. Javornik Cerklje — Za tretji cerkljanski množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« vlada širom Slovenije veliko zanimanje, kar dokazujejo številne prijave pred tekom, med njimi prve iz Ljubljane, Beltincev in Kranja. Start teka je 3. januarja 1982 ob 10. uri v neposredni bližini Zadružnega doma v Cerkljah, kjer bo tudi cilj. Osrednji namen tretjega cerkljanskega množičnega smučarskega teka »Gorenjskega odreda«, ki ga organizira Športno društvo Krvavec Cerklje je, širiti množični smučarski šport v smučarskih tekih in krepiti obrambne sposobnosti, obujati spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. To bo prvi smučarski tek v prihodnjem letu. Udeležba v Cerkljah bo nova priložnost za vključevanje v množična tekmovanja v smučarskih tekih, ki jih bo potlej še več. Do sedaj so na progah imeli že osem uspelih delovnih akcij, tekaške proge pa so v Cerkljah med najlažjimi pri nas in so bile deležne številnih pohval od sodelujočih. Na " prvem cerkljanskem teku pred tremi leti je sodelovalo 600 tekačev, lani pa že 1315. Na tretjem teku pa pričakujejo v Cerkljah še večjo udeležbo, okrog 2200 tekačev na vseh štirih progah. Moški in ženske bodo lahko tekli na 25 km dolgi progi, v t rimskem teku na 7 km, enako dolgo progo pa bodo imeli tudi pionirji in pionirke. Novost tretjega teka je vojaški tek na 7 km, kjer bodo sodelovali pripadniki JLA, TO in UJV, ki ne plačajo štartnine. Startnina v pred prijavnem roku do 25. decembra letos je za odrasle 100 dinarjev, nato 150 dinarjev, za pionirje pa 50 dinarjev, v predprijavnem roku pa 40 dinarjev. Organizator bo poskrbel tudi za zdravstveno in redarsko službo, za zvezo na progi, okrepčevalnice, bilten, spominsko značko, štartno številko in za 800 parkirnih mest. Pokrovitelj teka je Elektro-tehna, DO Delta, sopokrovitelji pa Aerodrom Ljubljana, Jelovica Sk. Loka in CP Glas. V Cerkljah so prepričani, da bodo vsi zadovoljni z organizacijo in da se bodo vsi potem še vedno vračali na množične prireditve v smučarskem teku, ki bodo v Cerkljah. J. Kuhar O LAS 16.STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PfTBC. II. mi 104IV? ALPETOUR TOZD Hoteli Bohinj vas vljudno vabijo na silvestrovanje v hotele ZLATOROG POD VOGLOM BELLEVUE in restavracijo BISTRICA Cena silvestrskega aranžmana je od 560 din do 1200 din. Rezervacije: Hoteli Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero telefon 76-441, telex 34619 YU TURIST Sneg je bolj bel in sonce močnejše na mm BELI VLAK KOBLI PAKET: prevoz, smučarska karta, enolončnica, vodstvo CENA: 360 din (otroci 330din) Posebni programi za ŠPORTNE DNEVE NA KOBLI NIŽJE CENE! PRIJAVE: TTG - turistična poslovalnica LJubljana, 311-851,317-3*6 NA SMUČANJE 8 SK AKADEMIK Smučarski klub Akademik iz Ljubljane organizira zimske počitnice v avstrijskem Mautern-dorfu in v Nevegalu v Italiji. Mauterndorf je mestece med dvema cestnima prelazoma z lepimi smučarskimi tereni in Številnimi smučarskimi nspravami. Smučarji bodo nastanjeni v prijetnem hotelu s savno. Tedenski paket, ki vsebuje 7 polpenzionov, tedensko karto za žičnice, smučarsko šolo in avtobusni prevoz. stane 7.450 din po osebi. Odhoda sta 16. in 23. januarja z avtobusom v zgodnjih jutranjih urah. V Nevegalu, ki je poznan po dobrih snežnih razmerah, je tudi nastanitev v hotelu. 7 penzionov, karta za žičnice. Šola smučanja in prevoz stane 7.150 din po osebi. Odkod« sta 9. in 16. januarja. Informacije in prijave: poslovalnica Globtour, Gosposvetska 4, Ljubljana, vsak dan od 16. do 18. ure. SOVJETSKI OHŽAVMI CIRKUS PRVIČ V LJUBLJANI HALA TIVOLI OD 11. XI. DO 20. XII. INFORMACIJE INEX TITOVA 25 ALPETOUR ZIMA 81/82 Smučanje na Krvavcu, Voglu, Soriški planini, Starem vrhu, Zatrniku in v Dolomitih Eno- in večdnevni smučarski paketi v času zimskih počitnic in kasneje, popusti pri vnaprejšnjih prijavah za 7-dnevne pakete ŠOLA SMUČANJA na Krvavcu, tedenski in petdnevni tečaji POSREDUJEMO AVTOBUSNE PREVOZE VSEH VRST, TUDI PREVOZE Z ZASEBNIMI AVTOBUSI. Letalske vozovnice na domačih in mednarodnih progah, organizacija potovanj za kolektive in zaključene skupine po domovini in v tujino. r--— Z BELIM VLAKOM NA K OBLO TTG Ljubljana tudi letošnjo zimo organizira smučarske izlete z viskom ns Koblo. Ob usodnih snežnih razmerah na Kobli, ki postaja med smučarji vse bolj priljubljena, bo vozil »beli vlak« vsako soboto, med šolskimi počitnicami pa vsak dan po naslednjem voznem redu: 6.50 Ljubljana 18.19 9.08 Bohinjska Bistrica 16.17 Za šole pa bo »beli vlak« peljal tudi med tednom na športni dan. Za posebni vlak je najmanjše število udeležencev 120. Informacije in pnjave v turistični poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani, tel. 311-851, 311-852 in 317-366. V CIRKUS Samo do nedelje še nastopa v hali Tivoli v Ljubljani Sovjetski državni cirkus. Predstave so danes in jutri ob 16. in 19. uri, v nedeljo pa ob 1030 in 17. uri. Cene vstopnic za odrasle so 130 in 150 din, za otroke do 10. leta in vojake pa 100 din. Zaključene skupine 20 in več oseb imajo za isto predstavo 10% popusta. Vstopnice prodaja Inex, poslovalnica Ljubljana, Titova 25 (kozolec) in hala Tivoli 2 uri pred začetkom predstave. NA REKREATIVNI IN ZDRAVSTVENI ODDIH VPORTOROZ V okviru zimske ponudbe v svojih hotelih Turistično hotelsko podjetje Portorož nudi tudi posebne pakete. Dvodnevni rekreacijski paket v hotelu Metropol obsega uporabo bazena z ogrevano morsko savno, 1 obisk saune, dve uri tenisa in dva polna penziona v hotelu Lucija, stane pa 1.106 din na osebo. Dvodnevni teniški paket vsebuje dvakrat po dve uri tenisa, 1 obisk saune in kopanje v bazenu. Cena teniškega paketa z bivanjem je od 1.246 do 1.870 din, odvisno od hotela. Za vsak dan, v katerem zaradi razmer tenisa ni mogoče igrati, odbijejo od cene paketa določen znesek. Ponujajo pa tudi sedemdnevne teniške pakete. Gostje, ki se bodo odločili za najmanj sedemdnevno bivanje v hotelih Palače, bodo deležni še posebnih brezplačnih storitev: ob ponedeljkih aperitiv dobrodošlice (ob glasbi), ob sredah večer presenečenj ob glasbi, ob sobotah zabavni večer s tombolo, enkrat na teden prost vstop v nočni bar Jadran, vsak dan, razen ob torkih prost vstop v plavalni bazen in vsak dan popoldanska čajanka v hali Palače hotela. Na voljo sta tudi dva posebna zdravstvena paketa v Termah, ki so znane po zdravilni slanici in solinskem blatu ter priznanem strokovnem osebju. Vse informacije dobite na telefonu: (066) 73-281 SILVESTROVANJE NA VLAKU V sodelovanju s podjetjem »KSR« in Dnevnikom prireja Kompas dokaj nenavadno silvestrovanje — na vlaku. Udeleženci se bodo zbrali zadnji letošnji dan, 31. decembra ob 19. uri na ljubljanski železniški postaji. Čakala jih bo lokomotiva z dvema spalnikoma, dvema restavracijskima vagonoma in dvema plesnima vagonoma. Po namestitvi udeležencev v vlaku bo ta okrog 20. ure odpeljal. Vlak bo odsopihal v neznano in po približno 250 prevoženih kilometrih prispel v Ljubljano 1. januarja 1982 okrog 11. ure. Prostora v vlaku bo samo za 96 potnikov, vsak pa bo imel svoj sedež v restavracijskem vagonu in svojo postelju v spalniku. Za ples bosta na voljo dva posebej urejena vagona. V enem bo diaco klub, v drugem pa bo igral domač trio. Novoletni menu, ki ga pripravljajo priznani kuharji »KSR« iz Beograda, bo: pršut za predjed in seveda aperitiv, glavna jed: pečen puran, svinjska pečenka, rostbif in masleni krompir s prazen i m sladkim zeljem, gorgonzola z maslom, zelena solata, sadje in kava in nekaj vina. Po polnoči bodo postregli še s srbsko kislo čorbo. Program silvestrovanja pa bo razen menuja in glasbe ter spoznavanja »železniške vinoteke obsegal še srečelov, izbor miss, kak postanek in še kaj. Silvestrovanje stane 1.650 din na osebo, prijave pa sprejemajo vse poslovalnice Kompasa in pooblaščenih agencij. Portorožu v GH PALAČE Portorož v hotelu PIRAN Piran v hotelu MARINA Izola sil vest reka večerja 1500 din rezervacije po telefonu: (066)73-346 silvestrska večerja 1200 din rezervacije po telefonu: (066) 73-960 silvestrska večerja 1200 din rezervacije po telefonu: (066)63-432 ZIMSKI ODDIH GRAND HOTEL METROPOL - HOTELI PALAČE - HOTEL PIRAN - HOTEL BELVEDERE - HOTEL MARINA penzion na osebo od 320 din naprej rekreacijski paketi — shujševalni paketi — zimski terapevtski paketi informacije: Turistično uotelako fVk i urmncno aoteial 11 podjetje Portorož telefon: (088)73-281,73-235 mcREinn HOTEL CREINA IN DRUŠTVO MODRINA KRANJ prirejata veselo silvestrovanje v VIDEO DISCU dne 31. 12. 1981 od 20. — 04. ure. Rezervacije in prodaja vstopnic v recepciji hotela ali pri blagajni v Video discu. KOMPAS JUGOSLAVIJA SILVESTROVANJE Silvestrovanje na tirih, vlak — odhod 31.12. ob 19. povratek 1.1. 1982 ob 11. uri RIM, letalo - 3 dni. 31.12. BUDIMPEŠTA, avtobus, 4 dni, 31. 12. PRAGA, avtobus - 4 dni, 30. 12. STROKOVNA POTOVANJA PARIZ - Mednarodna razstava pohištva, 4 dni - 14.1. 82 KOLN — Mednarodna razstava pohištva, 4 dni — 19 1 1982 LONDON - HOTELYMPIA 82, 4 dni - 19.1. in 22.1.82 LONDON — Mednarodna razstava čolnov in jaht, 4 dni - 8.1.82 OXFORD - tečaj angleščine za profesorje, 17.1.82 HANNOVER - CONSTRUCTA 82, mednarodna gradbena razstava, 3 dni — 8. 2. 82 KOMPAS ZIMA - POMLAD OB MORJU Hoteli v Portorožu, Poreču, Vrsarju, Rovinju, Meduhnu, Rabcu, Opatiji, Crikvenici, Selcah, Malem Lošinju, Rabu. Dubrovniku, Primoštenu, Makarski, Baski vodi m Bledu ter Kranjski gori Posebni popust za upokojence v Bohinju -* hotel Stane Žagar in v Rabcu in Poreču. NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM SMUĆANJA V ŠOLSKIH POČITNICAH IN POMLADANSKE SMUKE! ^78673 *Ttt, It. DfCEMMA 1981 RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO 17. STRAN G L A TA, 19. DSC t*I>o»roJutro! - 8.08 Pio-** »U - 9X16 Z radiom 10.06 Amaterski 10.30 Panorama • 11X16 Zapojmo Mladinski pevski _ anjaaa« Bolga-11 JO Svetovna re porta -■ - IL40 Zapojte i nami -Godala v ritmu • 12.30 ■autiiaki nasveti • 12.40 Ve ■* domaći nape vi - 13.00 do 1300 - Iz naših - Iz naših sporedov -D Obvestila in zabavna 13.30 Priporočajo 14X16 Kult. panora * - 15 JO Zabavna glasba -I Radio danes, radio ju- **- 18.00 Vrtiljak - 17.06 ! y>iaanjmu avet in domo-*o • 1&30 Iz dela Glasbene t Slovenije - 19.26 Ob-_ ki zabavna glasba -1» Mladi mostovi - 19.55 P—aiina je ena - 20.00 So *»ai zabavni večer - 21.00 «pnjetao razvedrilo - 21.30 4mji za naše izseljence -Ml Urični utrinki - 23.10 * tod do polnoči - 00.05 ^■Uaragram *• Soneta na valu 202 ' Dober dan na drugem S- 13.06 Radi ste jih - 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 Sre-*» republik in pokrajin - aHitri prsti - 15.45 Miza Tatjano Gros -tfal podlistek - Sretan j2*aovi*: Rumeno čelo -Lepe melodije • 16.40 IJ*beai casino - 17.40 Lah-• jUasha slovenskih avtor-18.00 Pol ure za chanson i*35 Naši kraji in ljudje -**) Glasbena medigra Razgledi po kulturi -Stereorama • 21.15 Jjk noena glasba - 21.45 - V soboto obujamo spo-- 22.45 Zrcalo dneva -Glasba za konec pro- JA, 29. DEC. glasbo v dober dan - 8.25 K in ga raja - 8.40 Izberite pesmico - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitaio in pozdravljajo • 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta B urnika -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitf je jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek navalu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur reviiskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu -Clare Fischer Salsa Group -Monty Alezander sextet -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 22. DEC. partitur orkestra »Josef Niesaen« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin 21.30 Misel in pesem • 22.15 Iz zakladnice jazza • Bob Brookmever - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 13. DEC. ■one (program Dobro jutrol - 8.07 Ra-ara za otroke - Ela 3 • Mače Sušmel. Ta-Skladbe za mladino -5e pomnite, tovariši f -Nedeljska matineja -Pogovor s poslušalci -Nali poslušalci čestitara vlja jo - 13.10 m., zabavna glasba -kmetijske proizva-■ 13.50 Pihalne godbe -Humoreska tega tedna Pregi: Gordijski voli.25 S popevkami po ip - 15.10 Pri nas 15.30 Nedeljska re-1 - 15.55 Liati iz notesa Gremo v kino - 17.05 Ijene operne melodije Zabavna radijska igra ■e Partljič: Veličastna dramskega in televizij-iaralca Vinka K uren ca D Na zgornji polici -Obvestila in zabavna 19.35 Lahko noč, - 19.45 Glasbene raz e - 20.00 V nedeljo - 22.20 Skupni pro-Studio - Glasbena tri- mladih - Mednarodno Glasbenih akademij ij 81 - 23.05 Lirični ■ 23.10 Mozaik melo-Pksnih ritmov - 00.05 program - glasba program Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo, glasba in 8e kaj - 19.30 ima • 20.30 Glasba iz gramofona - 21.30 Iz e diskoteke - 21.45 plošče - 22.45 Zrcalo ■ - 22.55 Glasba za ko- r-programa )ELJEK, 21. DEC. ■ program Dobro jutro! 8.08 Z Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Ilirska Bistrica 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi umetniki -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 1 - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa • 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Pavel Kraus: Gospodične za Diora - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.0O Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Wild Bili Davi-son - Eddie Condon - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Mother, Father, Sister, Brother - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Disc(\ čez dan - 17.40 Iz ADIO TRIGLAV JESENICE deljek: Domače aktualnosti -«ila - 16.30 Ponedeljkov pregled - Morda vas malo - 17.20 Naš. od- - Morda 17.20 Po Čestitke vas bo zanimalo domače za vas ni zanimalo fantke ali Izbo«-If glasbe do- ; ' Domače aktualnosti -**e»tila - 16.30 Oddaja za - Morda vas bo zani No - 17 20 Delegati spraSu-Jdaia o NNNP - Ce- ^4a: m DomaČe aktualnosti -' --;!a - S,°P ze,t'na . Morda va? [''♦Milke t. b<> zanimalo gbtofc J* Domače aktualnosti Vntib 1«.30 Na«e zrcal., Petek: 1600 Domač« obvestila snovanja nimalo - 1 aktualnosti -16.30 Kulturna Morda vas bo za-20 Naši odmevi - Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domači aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -1200 Čestitke Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo • 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pisanistov - Sklepni koncert v Cankarjevem domu - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Naj narodi po jo - 20.30 Iz komornega opusa Bele Bartoka - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Trubadur« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -The Band Georga Gruntza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU -POP-scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz partitur reviiskega orkestra »Metropole« - 17.55 Vprašanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 24. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (13) -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Sibelius: Valse triste - Finska - simf. pesnitev - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. »Domovina naša je svobodna ...« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -18.35 Iz godalnega kvarteta Viktorja Parme - Igra Slovenski godalni kvartet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute 7 ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Letni časi - L: Zima -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13 00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke -16.45 Jazz - klub -The Band Georga Gruntza -Diana Ross - Didier Lock-wood - 17 40 Iz partitur orkestrov »Morton Gold« - In »Hans Schobert« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popular na countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo - 21.00 Zavrtite, uganite .. 22.00 S festivalov jazza 22. Mednarodni festival jazza Ljubljana 81 - 12. oddaja: Changes - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 36. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - Niko Grafenauer - Jani Golob: Stara Ljubljana - 8.52 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti • 10.06 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in .ia-rodnosti • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz baleta »Ga jane« Arama Hačaturjana -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki aa turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča -20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Rune Ofver-man Mundell Lowe - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.40 Odmevi z gora - Reportaža ob koncu leta 1981 - 18.00 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Gora Peninskih Alpah Veda o poljedelstvu Nekd Uraelska predsednica (Gold a) 4. rimski kralj, ki |e zgradil OaUo Časopisni •lolpec Reka pod Bilogoro, pritok Lon|e Izvajalec terorja j9 Mlhevc Edo Ekvlnokclj Ljubko«. Ime is mater Gl. mesto 'r. depart. Lot-et-Garonne Naj«, sesalec, ki iivi v vodi Rezultat prižiga Negibnost, logost Mesto v Beli kraj. Tkanina Iz umetn. vlaken Travnata pokrajina v|ui. Ameriki Vrsta lignita Reka v Kolumbiji Tropska papiga kilalskl Instrument strunami Sod. slov pašnik (Janez) Mesto ob Žen. jezeru proizvodnjo piva Jap. luka na otoku Klusu Železn. kompozlc. Iztokove Izvoljen ka Ruski pisatelj Ivanov Nizek len. glas Gora v soseščini Triglava Plast kovina nalile na drugo kovino Mazurlj Ivan Cargo Koncentracij, taborišče pri Lublinu Rcanje po zraku Reke v SI pritok Volge Sala. dovtlp Rešitve pošljite do srede,23.decembra do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 11. decembra: mali losinj, oto pestner. tat. olovu ime. napalm. karte, elia, anis, triko, ju, rida. oka. kocina, pa, rosa. or. aralsk. ksi. tar. tokata. karakal, rovar, valj. arabija. uo, kula ki. oče. mirainare Prejeli amo 194 reAitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Tone Kuralt. Cerklje 12. 2. nagrado (120 din) prejme Tone Stritih. Bistrica 1 la. Trži«?. J. nagrado (100 din) prejme Suzana Perne. Kranj. Valjavčeva 1.1. Nagrade bomo poslali po poŠti. IZBRALI SO ZA VAS Ste za krznen ovratnik in kučmo? V GLOBUSU zgoraj, kjer imajo žensko konfekcijo, imajo naprodaj lepe primerke krznenih izdelkov iz opozuma, tjulna, lisice. Lepo darilo za lovca, pa tudi koga drugega, bi bil zagotovo odpirač za steklenice vmontiran v gamsovo nogo. Pri FUŽI-NARJU na Jesenicah jih imajo. Cena: 84.90 in 121,50 din Modni salon Velenje je dal na trg letos izredno lepe smučarske bunde, puhovke. Barve so rdeče, modre in bele. le barve so prestavljene, kakor pač Želite: več rdeče pa manj ostalih dveh in obratno. Pri Murkini MODI na Jesenicah (v Supermar-ketu zgoraj) smo jih poslikali. Na voljo so še velikosti 38 in 40. Cena: 2.100 din Na športnem oddelku v GLOBUSU (spodaj v kleti) so dobro založeni s smučmi. Od otroških, do najdaljših. Za alpsko in tekaško smučarijo. V Murkinem ELGU v Lescah so dobili spet lepe in zarrimive preproge kopalnice, predsobe podobno iz kitajske me. Tudi lepo darilo! Cena: 476,65 din za in sla- GLAS18.STRAN TELEVIZIJA, KINO. NOVO V KINU, TA TEDEN NA TV PETEK, 18. DECEMMA 1M1 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, lf. u. 8.00 Poročila - 8.06 Glasba za cicibane: Jacek spoznava violončelo - 8.30 Potovanje škrata S pa nč kolina, čeika risana serija - 8.40 Jelenček. otroška serija TV Zagreb -9 10 Pisani svet: Derbi ■ 9.40 Han sova pot, dokumentarna oddaja - 10.16 Po sledeh na Ika 10.25 Jedrska revo- predl lucija ucija Atom pred vojno -10.66 P. Yeklham: Srečno, tujka, avstralaka nadaljevanka - 11.46 Poročila - 16.40 Poročila - 16.46 Na* kraj -16.00 Košarka Sloboda-Dita : Partizan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 17 30 Modra voda, bela smrt (delovni naslov), ameriški film -19.06 Zlata ptica 19.10 Risanka 19.24 TV in radio ..ocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.66 Vreme - 20.00 39 stopnic, angleški rum - 21.45 Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo - 22.40 TV kažipot - 23.00 Poročila 06 ameriškem mladinskem filmu Modra voda, bela amrt bodo uživali vsi tisti, ki jih navdušujejo posnetki morskih globin in pustolovščine. Filmska ekipa sledi morskemu psu, imenovanemu Bela smrt, od Ceylona do 'Južne Afrike in naprej do avstralske obale. Delo nima le dokumentarne vrednosti, ampak je tudi sicer odlično posnet, saj njegova napetost nenehno raste. Vrhunec predstavljajo zadnji prizori, ki spominjajo na najboljše srhljivke. Film 99 stopnic je posnet po romanu Johna Buchana. Zgodba se odvija pred prvo svetovno vojno. Pruski oficirji pripravljajo zarote; ena izmed njih nosi šifro 39 stopnic. Glavni junak napetega vohunskega film, v katerern ne manjka akcijskih prizorov, si rešuje življenje s spretnostjo in iznajdljivostjo. Oddajniki II. TV mreše: 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbena oddaja - 18.00 Ob 60-letnici zagrebške glasbene akademije - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po kanjonu Colo-rada, dokumentarna oddaja -I ^l.OO Poročila - 21.10 Feljton L_:_ • 21.66 Športna sobota - 22.15 Glasbeni atelje TV Zagreb I . programi 9.30 TV v šoli: Boj za obsta nek. Risanka, Umetnost. Ri sanka. TV izbor. Zadnje mi nute - 12.00 TV v šoli: TV koledar. Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 13.25 Glasbena oddaja - 13.40 Ponovna srečanja, dokumentarna serija -14.25 Civilna zaščita (do 14.56) - 15.45 Poročila - 15.50 TV koledar 16.00 Košarka Sloboda-Dita : Partizan, prenos - 17.30 Akordi Kosova, glasbena oddaja - 18.30 Ti dnevi ta leta. dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Apač. ameriški Film -21.25 TV dnevnik - 21.40 Za konec tedna NEDELJA, 10. 11. 9.50 Poročila - 9.55 Ziv žav. otroška matineja 10.45 S. Zaninovič: Ko sem bil vojak. nadaljevanka TV Beograd 11.10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.30 Poročila - 15.35 Carigrad, dokumentarna oddaja TV Priština - 15.55 Srečanja v studiu, zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo - 16.50 Športna poročila - 17.00 Težki začetki, ameriški film - Beograjska nadaljevanka Ko aem bil vojak predstavlja izvirno in humorno sliko življenja vojakov. Ob rasti armade pa spremlja tudi spremembe, kijih doživlja družba v celoti. Sedem približno polurnih duhovitih zgodb, polnih dinamike, obratov in svojevrstnega humorja, je že ob prvem predvajanju pred dvanajstimi leti izredno navdušilo gledalce. Film Težki začetki je klasičen vestem, a vendar izviren v svoji zvrsti. Pripoveduje o prigodah družine, ki se odpravi v »obljubljeno« Nebrasko. Glavna junakinja je žena, ki se tudi po smrti moža ne odpove načrtom in svojo družino uporno vodi proti cilju. Gre za pravi ep o junaštvu prvih ameriških naseljencev. 18.10 Sestanek v nebotičniku - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme • 20.00 A. Gala Peter in D. Rupel: Mani strašna noč. TV nadaljevanka • 20.55 Tabu - moč navade, dokumentarna oddaja TV Beograd - 21.25 Športni pregled - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV nirate: 15.25 Test • 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.25 Ornega Man, ameriški film - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pesmi Ire Gershwina - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Sprehod po kvintnem krogu, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Kritična točka 14.30 Konjiček grbavček, sovjetski mlad. film - 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.25 Ornega Man, ameriški film -19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vojaki. TV nadaljevanka 20.55 Je Krško, dokumentarna reportaža - 21.25 Športni pregled -21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 21.12. 10.00 TV v Soli: Materinščina, Risanka, Zemjepis, Risanka. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: V živalskem vrtu - 17.50 Burleska - 18.05 Za zdravo • življenje, 7. del - 18.15 Naredimo igračke tudi sami, oddaja iz cikla Otrok in igra -18.35 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Slavnostna akademija ob Dnevu JLA in 40-letnici razvoja oboroženih sil SFRJ, prenos iz Centra Sava - 21.35 Ali se med seboj dovolj poznamo - 22.40 Poročila Nocojšnja oddaja Ali ae med teboj dovolj poznamo, ki jo pripravljajo vse jugoslovanske televizije, bo obravnavala vprašanje, ki ga pravzaprav dovolj jasno opredeljuje že podnaslov: JLA v kulturi — kultura v JLA. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe po Shakespeareju - 18.00 Zaplešimo in zapoimo, otroška oddaja - 18.15 Človek se uči. dokler živi - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 H. Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 21.00 Zagrebška panorama 21.25 Znanost in mi - 22. l.r> Gibljive slike (do 23.00) TV Zagreb L program: 12.06 Spored za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe po Shakespeareju 18.00 Zaplešimo in za pojmo 18.15 TV koledar - 18.25 Kro nika občine Split - 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik - 20.00 Slavnostna akademija ob dnevu JLA in 40-letnici razvoja oboroženih sil SFRJ, prenos iz Sava centra - 21.30 Glasbeni tre nutek - 21.40 S. Stojanovič Ti si to, TV drama - 22.25 TV dnevnik TOREK, 11.12. 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Književnost in jezik. Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute -15.45 Šolska TV: Sutjeska. O katodnem osciloskopu. Vulkani - 17.15 Poročila - 17.20 Potovanje škrata Spančkoli-na, češka otroška serija -17.30 Praznični dnevi slovenske folklore, 3. oddaja - 17.55 Nihče kakor jaz, mladinska serija TV Sarajevo - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi -H klak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 JLA danes, oddaja TV Beo-rad - 21.05 N.Companeez: enske z obale, francoska nadaljevanka - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Hokej Olimpija : Kladno, prenos -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 tAfrika« -vizija«, posnetek festivala -20.55 Dokumentarna oddaja 21.25 Zagrebška panorama -21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih TV Zagreb I. program: 12.05 Spored za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina, otroška odda-_ - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Obramba in samozaščita -19.30 TV dnevnik - 20.00 JLA danes - 21.00 Tanka nit, meriški film - 22.40 TV dnevnik SREDA, 23. 12. 10.00 TV v šoli: Bilogija, Risanka, Kocka, kockica. Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 16.10 Poročila -16.15 Košarka Iskra Olimpija : Budućnost, prenos - v odmoru Propagandna odda i a -17.45 Romantika j>roti klasicizmu, angleška kulturno-do-kumentama serija - 18.15 Okrogli svet - 18.25 Obzornik 18.40 Balet za vsakogar: Angleški balet danes - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Posebna obravnava, jugoslovanski film - 21.35 Miniature: Jiri Anderle - 21.45 V znamenju Zdravko nič je zaposlen v bolnišnici za zdravljenje alkoholikov. S šestimi bolniki odide na obisk v veliko pivovarno, kjer je problem alkoholizma še posebej prisoten. Predstava, ki jo nameravajo bolniki odigrati v pivovarni, naj bi pokazala vse grozote alkoholizma. A zamisel propade; bolniki se zdravniku upre jo, pri tem pa se izkaže, da je Ilić hipokrit, tiran in tudi sam alkoholno zasvojen. V filmu Gorana Paskaljevića Poaebna obravnava igra osrednji lik Ljuba Tadić. Oddajniki II. TV mrete: 17.30 Test - 17.45 Neven, otroška oddaja 18.15 Obramba in samozaščita -18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 1. Petrasov-Marovič: Antio-gona, kraljica iz Teb, gledališka predstava - 21.35 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 12.05 Spored za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini - 16.10 Poročila - 16.15 Košarka Iskra Olimpija Budučnost, prenos 17.45 Neven, otroška oddaja lfl5 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo 21.15 »Prva proletarska«. 2. del dokumentarne oddaje -22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 24.12. 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Ri-sanka, Zgodba, Zadnje minute (do 11.55) - 15.45 Šolska TV: Sutjeska, O katodnem osciloskopu. Vulkani - 17.15 Poročila - 17.20 Jelenček, otroška serija TV Zagreb -17.50 Mozaik kratkega filma: Pravice otrok, tanzanijski film - 18.30 Obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21 35 625 -22.15 V znamenju Oddajniki II. TV 16 55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina, otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.46 »Tik varium«. satirični kabaret -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko 22.30 24 ur (do 22.35) TV Zagreb L program: 11.55 Spored za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini (do 12.50) - 17.4/3 Poročila - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 TV "Koledar -18.25 Kronika občine Split -18.45 »Tikvarium« - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele: Svet v letu 1981 - 20.50 Pojemo pesnike - 21.45 Življenje filma - 22.30 TV dnevnik PETEK, 26. 11. 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina. Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute - 17.10 Poročila - 17.15 Padla z neba. češka otroška serija - 17.45 Telestart '81, 2. del glasbene oddaje - 18.15 Obzornik - 18.25 Človek zmaguje, izobraževalna oddaja • 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. London: Martin Eden, italijanska nadaljevanka -21.00 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1948 - 2. del, bavno glasbena odddaja dokumentarna serija - 21.45 švicarsko francoski film Poletna ■ votloba že napovedali. Gre za nenavadno povezanost J7 letnega donosa, ki živi sam v mestu, in starega čudaka Jaška. Film je zrežiral A lain Tanner in pomeni nekakšno smiselno nadaljevanje njegovega filma Jonas bo leta 2000 star 25 let. V znamenju - 22.00 Nočni kino: Poletna svetloba. *>> carsko-francoski film Oddajniki II. TV mrene: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini • 17.30 TV dnevnik 17.45 Plavka. otroška odddaja • 18.15 Koraki, mladinska oddaja -18.46 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Poezija: Miku Čurčin - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ona. dokumentarna serija - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Narodna glasba: Tanec - 21.40 V petek ob 22.00, kulturni mozaik TV Zagreb I. program: 12.06 Spored za otroke naših delavcev na začasnem delu > tujini - 17.20 Obzorja, madžarska kronika - 17.40 poročila - 17.45 Plavica - 1&15 Koledar - 1826 Kronik« občine Reka - 18.46 Mladm ska oddaja TV Titograd 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena odddaja 21.10 Tragedija v Gvajani serijski rum - 21.56 TV dnevnik /K Delovna organizacija avtokovInar j Skorja Loka Kidričev« BI objavlja naalednja prosta dela in naloge 1. KNJIGOVODJE ZA OBRAČUN PROIZVODNJE Pogoj: — ekonomski tehnik s tremi leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, delovno razmerje ae sklene za nedoločen čas, zaželjeno je tudi znanjeknji-ženja na stroju DARA 1750 Za razpisano aelovno mesto je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja dva meseca. Osebni dohodek po Pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Plamene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov Delovna organizacija Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51. r NOVO V KINU Slika plačanih lovcev na glave je v vseh filmih podobna; za sedlo imajo privezanega razbojnika, je zdijo skozi prerijo, okoli njih samota, v njih plamteče zadovoljstvo zaradi uspeha. Tudi plen je vselej isti: žilav in grob mož, v resnici njim samim zelo podoben, samo, žal, na »napačni« strani. Današnji lovci se od nekdanjih osamljenih jezdecev skoraj ne razlikujejo. V ameriški drami Lovec ga je po resničnem liku upodobil Steve Mcoueen. Film Jenki posega v čas druge svetovne vojne. V angleški vasici se ameriški vojaki pripravljajo za osvoboditev Zahodne Evrope. Med njimi in domačimi dekleti se spletajo strastne in včasih tudi ljubezenske vezi. Romance se zaključujejo z odhodom vojakov na bojišče in z upanjem na ponovna srečanja. Meteor je Roland Neame posnel v pričakovanju, da bo presegel uspeh filmov Potres, Peklenski stolp in Žrelo. Največji znanstveniki sveta se borijo za rešitev Zemlje, kiji zaradi trčenja dveh planetov grozi uničenje. Igrajo: Sean Connery, Natalie Wood, Henry Fonda, Trevor Hoivard in KarlMalden Zgodba avstralsko ameriškega filma Heroj ali alikovec .se odvija 1901 leta v Južni Afriki, ko so se britanski vojaki borili proti nizozemskim kmetom. Glavni junaki so poročnik Harry Breaker Morant in njegova tovariša iz avstralske čete v sklopu britanske vojske Obsojeni so na smrt, ker so ustrelili burske ujetnike, čeprav je ukaz nniel od »zgoraj«. Sodni proces je zapisan kot eden najbolj dvomljivih \ zgodovinivojn, Morant pa je sčasoma postal legenda Avstralcev. KINO KRANJ CENTER 18. decembra amer. ban.', akcij drama BRV BAKER ob 16.. 18. in 20. uri 19. decembra amer. bari', akcij drama BRUBAKER ob 16. in 20. uri. premiera amer. barv. fant. filma METEOR ob 22. uri 20. decembra aovj. ban: cirk. film CIR KUS V CIRKUSU ob 10. uri. amer ban akcij, drama BRUBAKER ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer ban: akcij, drama LOVEC ob 21. uri 21., 22. in 2.1. decembra amer ban: fant film METEOR ob 16.. 18. in 20. un 24. decembra amer. ban: akcij, drama LO VEC ob 16. uri, jop. ban: en>t. film CAR STVO STRASTI ob 18. in 20. un KRANJ STORŽlC 18. decembra amer. ban- srhljivka IZGA -NJALECHUDIČA ob 16.. 18. in 20. uri 19. decembra franc. ban\ erot. komedija SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 16.. 18. in 20. uri 20. decembra hongk ban. film ČLOVEK DINAMO ob 14. in 18. uri. franc. ban: erot. komedija SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 16. uri, premiera amer. ban- vojn. filma HEROJ A LI ZLIKA VEC ob 20 un 21. decembra amer. ban- vojni film HE Rai ALI ZLIKAVEC ob 16.. 18. in 20 uri 22. decembra amer. ban akcij, film VRA TOLOMNI SUPERKASKADER ob 16.. 18 in 20. uri 2.1. decembra premiem amer. ban', ljub. drame JENKI ob 15.30 1 7 45 in 20 un 24. decembra hongk. ban-, karate film ČLOVEK DINAMO ob 16. un. amer ban ljub drama JENKI ob 17 45 in 20. uri TRŽIČ 19. decembra sovj ban-, cirk. film CIRKUS V CIRKUSU ob 16. un. amer. ban akcij, drama LOVEC ob 18. m 20. uri. pre miera ital. ban-, komedije JASTOG ZA ZAJTRK ob 22. un 20. decembra hongk ban film MOISTRI ŠAOLINA ob 15. m 19. uri, amer. ban akcij, film LOVEC ob 17. un, premiera amer ban. fant filma METEOR ob 21. uri 21 decembra hongk. ban- film ČLOVEK DINAMO ob 17. uri, premiera amer. ban dmme JENKI ob 19. uri 22. decembra ital. ban komedijo J A STOG ZA ZAJTRK ob 17 m 19 un 23. decembnt amer ban-, ljub dramo JENKI ob 15.10, 17.45 in 20. uri 24. decembra amer ban ljub dramo UUREZENSKA ZGODHA NA LEDU ob 17. in 19 uri KAMNIK DOM 19. decembra hongk ban film ČLOVEK DINAMO ob 16. uri. amer ban film PRI KAZNI ob 18. in 20. uri, premiera amer ban- komedije ŠTIRJE LUMPJE „b 22 ur, 20. decembnt amer. barv. riaani film ČUDEŽNI SVET RACMANA JAKE ob 15. uri. amer ban: srhljivka PRIKAZNI ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban. ljub. drame JENKI ob 21. un 21. decembra ital. ban: komedija JA STOG ZA ZAJTRK ob 18 in 20. uri 22. decembra amer. ban: komedija ŠTIRJE LUMPJE ob 18. in 20. un 23. decembra amer ban: akcij, film VRA TOLOMNI SUPERKASKADER ob 18. in 20. uri 24. decembra amer ban- akcij, drama BRUBAKER ob 18. in 20. un DUPLICA 19. decembm ljub. tiramo amer ban JENKI ob 20. un 20. decembnt amer ban: nsamfilm TOM IN JERRY - DOBRA PRUATEUA ob 15. un, amer. ban: akcij, film VRATOLOM NI SUPERKASKADER ob 17. m 19. un 23. decembnt amer. ban: akcij, drama BRUBAKER ob 18. in 20. un 24. decembnt ovni. ban: film HEROJ ALI ZLIKA VEC ob 20. uri KOMENDA 18 decembm franc. ban: emt. komedija SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 19 un 20. decembra amer ban: Hrhljivka IZ GA NJALEC HUDIČA ob 19 uri CE8NJICA t8 decembra amer ban: fant film ML TEOR ob tO, Ufi RADOVLJICA 18. decembra ital ban: akcij, film ZORA LAŽNIH BOGOV ob 20. un 19. decembra amer ban: film HIŠNI OBISKI ob 18 un. nem ban film SILVU A V (\4 RSTVl' STRASTI ob 20. uri 20. decembra nem ban: emt film SILVU A V CARSTVU STRASTI ob 18. un. Hal ban aket, film ZORA LAŽNIH BO GOVob20un 21. decembm amer ban: film HIŠNI OBISKI ob 20. un 22 in 23. decembm hongk ban film M / IDA RCEV SAOLINA ob 20 uri 24 decembm ital ban pust film SERU' » DOLINI NILA ob 20 uri BLED IN. decembra amer ban ro/ni film NAREDNIK STAJNER ob 20 un 19. decembm angl ban film RAZBITO STEKLO ob 18 un. kanad ban film UVA JANJE V UUBEŽEN ob 20 un JO decembm amer ban: film NARED NIK STAJNER ob 18. un. fmne bon film KLETKA NOROSTI ob 20 uri 21 dcicmbra nem. ban trot komedija SILVU A V CARSTVU STRASTI ob 20 un 22. ilecembm ital. ban akti/ film ZORA LAŽNIH ROGOV ah 20. un 23. decembra amer. ban: film HIŠ\I OBISKI ob 20. uri ' ™" 24. decembra hongk. ban: film .« UDAR CEV ŠAOLINA ob 20. uri BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 19. decembra franc. ban: film KLETK.* NOROSTI ob 20. uri 20. decembra angl. ban: film RAZBITO STEKLO ob 17. uri 24. decembra ital. ban: film ZOR.* LAŽNIH BOGOV ob 20. uri SKOFJA LOKA 17. in 18. decembra amer. drama KR\"VF ZVEZE ob 18. in 20. uri 19. in 20. decembra nem. komedija KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA ob 20. uri 22., 23. in 24. decembra amer. dmme MOČNI IN ZLOČINCI ob 20. uri, 23.12. e* 18 uri angl. mlad. film MUPPETKI GREDO VHOLLYVOOD 2ELEZN1KI OBZORJE 18. decembra nem. ban: film KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA ob 20. un 19. decembm ital. drama MESTO ttNBi ob 20. uri 20. decembm nem. ban: film FAST.A STIČNO POTOVANJE Z BALONOM al 18. uri, amer drama KRVNE ZVEZE li 20. uri 23. decembm angl. komedija DOŽ: JI V A VTOCAMPU ob 20. uri JESENICE RADIO 18. decembm amer dmma SAMPHJS <* 17. in 19. uri 19. in 20. decembm amer. grUti ftim UGRABITELJI ob 17. m 19. un 21. in 22. decembm angl. erot. Snms j SLA B SPOJ ob 17. in 19. uri 23. decembra amer. pust. film Gl^ARJU ZELENEGA OTOKA ob 17. in 19 un JESENICE PLAVŽ 18. decembra amer. komedija DESETK* ; ob 18. in 20. uri 19 in 20. decembm angl. erot. (komo l SLA B SPOJ ob 18. in 20. uri 21 in 22. decembm amer. knm. (mm I UGRA B1TEUI ob 18. in20.un 24 decembm amer pust film G L SAR-fi -ZELENEGA OTOKA ob 18. in20.un KRANJSKA GORA 19 decembm ital. pust. film MOŽ Z IME NOM BULDOŽER ob 20. un 23, decembm angl. erot. dmma aM SPOJ 09 20. uri KRANJSKA GORA 19 decembm angl knm film PO R0\I 1H)ZLATA ob 19.30 ■><) decembm ital Pf*< pj™ MOZ £ 1 MENOM BULDOŽER ob 19M g*BTNB BLPB zavod za pospeševanje in razvoj turizma 64260 bled Slovenija Jugoslavija DO ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ TUBIZMA BLED TOZD IGRALNICA C A SIN O BLED Komisija sa delovna razmerja objavijo prosta dela in naloge VODJE ENOTE RESTAVRACIJE NA GOLF IGRIŠČU aa nedoločen čas pofo>i: - VK delavec gostinske smeri s 3 leti delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju delovne enote - KV delavec gostinske smeri s 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju delovne enote, - znanje dveh tujih jezikov rfcnjjane prijave s dokazili spreienta Komisija za delovna raz-Sjfjs TOZD Igralnica Casino Bled, cesta Svobode 13, 15 dni po OJsvL. 0 ag^eitvi komisije bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po ueeani objavi. din GORENJSKA PREDILNICA 8ke4*a Loka KklriCeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1 PREVIJALNI STROJ LEESONA inv. it. Itli - i sklic na cena je 1M.0M 2 11 KOSOV PROTANČNIH STROJEV INGOL8TADT inv. it. MI«. «331, 0336, 0337, 0S39, 0341, 0343, 0345, g»47, t35d, 0355 izklicna cena je 1M.IM din za 1 kos 3 1 KOSA FLYER 8ACOLOWELL inv.it. 119 in 331 izklicna cena je 199.000 din za 1 kos Iritacija bo v ponedeljek. 21. 12. 1981 ob 9. uri v Gorenjski predilnici Vjs Loka, Kidričeva 75. Oglsd na v edenih strojev je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Veletrgovina 5PeceriDa GOSTIŠČE DOBRČA BREZJE vabi na silvestrovanje ob glasbi priznanega ansambla. BOGAT SILVESTERSKI MENI S PIJAČO. Možnost rezervacije prenočišča. CENA SILVESTROVANJA 500 DIN Rezervacije z vplačilom sprejema Gostišče DOBRČA do vključno 22. 12. 1981 Vse inlormacije v Dobrči. tel. 75-341. 10 društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj vabi vse starše, rejnike in skrbnike duševno prizadetih otrok, mladovst-nikov in odraslih oseb na novoletno srečanje, ki bo 18. 12. ob 15. uri v prostorih Osnovne šole Helene Puhar, Kranj, Kidričeva 51 (Zlato polje) LET modno hibo LJUBLJANA TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA modna hiša n. sol. o. Z nakupom v Modni hiši boste lahko lepo in praktično obdarili vse člane družine, prijatelje in znance. Nakupe, namenjene darilom, vam bodo v Modni hiši lično in praznično aranžirali. Modna hiša že dvajset let v zadovoljstvo kupcev. S TOPLO OBUTVIJO V ZIMSKE DNI G L, A S 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE petek. ia.DtcawiAi» A CE8TNO PODJETJE KRANJ oglato na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dola in naloge 2 AVTOMEHANIKOV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: - poklicna avtomehaniška šola. — tri leta delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi v kadrovsko službo podjetja. K prijavi ie potrebno priložiti liatino o tem, da prijavljeni kandidat ispolniuie pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Živinorejsko veterinarski zavod gorenjske - kranj DEŽURNI VETERINARJI Za občini Kranj in Trii« Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč. Kranj, Ka-jttbova 23, tel. 22-tt4 RUDE Ž Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-955 Za občino Skofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 Za občini Jesenice in Radovljica GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-529 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Ivs Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov ter določil statutov DO v sestavi SOZD Alpetour dela in naloge: 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO EUROSPED 8KOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delih oz. nalogah, — opravljen izpit za ZTR, — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. 2 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA V YU BANDAG SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba kemijsko tehnične ali ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za 4 leta. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanj« zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR Skofja Loka, Titov trg 4 b z oznako »ZA RAZPIS« in navedb« zaporedne številke del in nalog, na katere se nanaša vloga. Delavska sveta bosta o izbiri kandidatov odločila v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo Delavski svet imenoval izbranega kandidata. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj, JLA 1 objavlja po sklepu izvršilnega odbora s dne 9.12.1961 javno licitacijo za prodajo naslednjih sredstev: - PISARNIŠKIH MIZ, STOLOV, OMAR JN DRUGE PISARNIŠKE OPREME TER DROBNEGA INVENTARJA - ENE POČITNIŠKE PRIKOLICE Licitacija bo dne 28. 12. 81 ob 14. uri v prostorih pokritega parkirišča nove poslovne stavbe Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj v Kranju, cesta JLA 1, in dne 29.12.81 ob 11. uri v prostorih Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Kranj, poslovni enoti Radovljice, Gorenjska cesta 16. Kupci bodo lahko dobili informacije in si predmete ogledali na dan licitacije tri ure pred začetkom. Trgovska in proizvodna DO Kranj, n. sol. o. Svet delavcev TOZD Detajl - Kranj razpisuje dela in naloge I KOMERCIALISTA TOZD Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — ali da imajo srednjo šolo komercialne ali ekonomske smer ali poslovodsko šolo in pet let delovnih izkušenj na izobraz II VODJE BLAGOVNICE Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidat: izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri dv* leti delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo, — ali da imajo srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa m naslov Kokra, trgovska in proizvodna DO, Poštna ulica 1. Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«. NOVOSTI! iSuk ANSAMBEL SLOVENIJA NACEK V PTUJU ČETRTKOV VEČER TEBI MATI ČETRTKOV VEČER VINSKE PESMI ZALOŽBA KASET IN PLOSC RTV LJUBLJANA POPEVKA VESELE JESEfll 81 VEČER V LUĆAH SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI IZPOD ODEIK ANDREJ ŠIFRER IDEJE IZPOD ODEJE SLOVENSKI OKTET NOCOJ IN VSELEJ NECA FALK NERVOZNA POPEVKA VESELE JESENI '81 EDVIN FLISER NJEJ -A- KO—OP ■PBTHH« KOVINSKA OPREMA Mojstrana Delovna organizacija objavlja prosta dela naloge 1 VRATARJA - ČUVAJA Pogoji: — popolna osnovna šola, — moralno politične in druge kvalifikacije za s* | šenje orožja Pogoj za nadaljevanje začetega dela je uspeš*9 J opravljeno poskusno delo, ki bo trajalo dva ca. , j j Delovno razmerje se sklepa za nedolo«** čas s polnim delovnim časom. 2. POMOČNIKA KALILCA Pogoj: — popolna osnovna šola Pogoj za nadaljevanje začetega dela je uspešno opravips* poskusno delo. ki bo trajalo en mesec. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge v lo dneh po objavi na naslov Kovinska oprema Mojstrana. O izbiri bomo kandidate obvestili v aedmih dneh sprejemu sklepa. KRAJEVNA SKUPNOST fin i prosta del« in naloge KNJIGOVODJE IN PLANERJA ANALITIKA _ pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo J izpolnjevati tudi naslednje: - viija ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom v delovni ftupnoati KS Žiri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 taeh po objavi na naslov: Krajevna skupnost Žiri. Stara vas 14. Žiri. kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po roku sa sprejemanje prijav. Mfavije ioavtt-o tiorcasnE ŽELEZARNA JESENICE H____t aklepn delavskega sveta delovne organizacije m^ZAKNE JESENICE, n ryTll. lfSl in v skladu z 92. m »3. členom statuta i organizacije razpisujemo dela oz. naloge VODJE ODDELKA ZA OPERATIVNO PLANIRANJE, SIPKA Siti, U-5 1 oseba POGOJI: - visoka sol« tehnične usmeritve - 5 kt delovnih izkušenj na področju metalurgije - kandidat mora imeti moralno-etične kvalitete in aktiven odnos do sunoupra vijanja. iti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju v rok« li dni po objavljenem raspisu na kadrovski sek--„ if «wi Jesenice, C. železarjev 8, z oznako »za razpisno Uanaijo KK-TKR-NG«. KMETIJSKA ZADRUGA SKOPJA LOKA objavlja prosta dela in naloge , POSLOVODJE ZADRUŽNE ENOTE SKOFJA LOKA Inolovični delovni čas) - za določen čas 15 mesecev - nadomeščanje delavca zaradi odhoda na služenje vojaškega roka 2 SKLADIŠČNEGA DELAVCA NA ZADRUŽNI ENOTI ZALJ LOG (nvtovični delovni čas) - za določen čas 15 mesecev - nadomeščanje delavca zaradi odhoda na služenje vojaškega roka t TvTOMEHANIKA - ZA MEHANIČNO DELAVNICO VdKOFJILOKI _ delo za nedoločen čas tmTl - srednja tehnična kmetijska šola ali poslovodska šola M 2.' - osnovna šola l .x x . tod 3 - poklicna avtomehanična šola [y0 ^ to^ko 1. in 2. lahko opravlja en delavec s polnim delovnim •asom. lmm _ Ankaudli o strokovnosti sprejema sekretariat Kmetij-Skofja Lok« 15 dni po objavi oglasa. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj n, li -vet TOZD Kmetijstvo, Begunjska 5, v skladu z ii£toHo\n 7. odstavka in 4». členom Statuta TOZD raspisuje (£SSvhSm sredstva lesene barake »BRUNARICE« . „ **trtek. dne 24. 12. 1*81 ob 12. uri v prostorih P«™ službeKŽK Kr«nj, Cesta JLA 2, (nad kinom Center Kranj) ^ • v izmeri 4X 6 m s streho enokapnico se nahaja v zuna-DjTprostorih Gorenjskega sejma v Kranju in se prodaja z izklicno I BruMrica se prodaja v stanju, kakršnem je, po principu videno -i Večino v višini 10 % od izklicne cene je potrebno plačati pred pri- S Pon'uTba^ndralenTu mora biti za 1.000i visiš od predhodne c Krmnino ie kupec dolžan vplačati v 15 dneh po izvedbi javne dražbe l PrmS prometni davek od prodaje brunarice plača kupec Pravko do nakupa imajo tako družbeno-pravne, civilnopravne in r^robSejfe informacije se dobijo v TOZD Kmetijstvo, Begunjska cesta 5, Kranj DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. decembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj, Diskont Vino Kranj od 7. do 13. ure. Živila Kranj: SP pri Peterčku, SP pri Nebotičniku, SP Oskrba, SP Prehrana. PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Planina, PC Planina, SP Storžič, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, Bomboniera Kranj, SP Šenčur, SP Cerklje, SP Pod Joštom, PC Bitnje. SP Orehek. PC Globus, SP Planina-Center. V nedeljo, p« so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. JESENICE Rožca, SP na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa, Kasta 3 na Kor. Beli, V. Svetina 8/a. SKOFJA LOKA NAMA Skofja Loka trtic Mercator, Trg Svobode 21, Žito Ljubljana, JLA 6, Mercator, Slap SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže n.sol.o. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD Tekstilna tovarna SUKNO Zapute ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA predilnice mikane preje Pogoji: — dokončana kovinarsko poklicna šola, odslužena vojaška obveznost Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave naj kandidati v roku 15 dni po objavi pošljejo na naslov Sukno Zapuže, splošno kadrovski sektor, s pripisom za razpis, Zapuže 10 a, 64275 Begunje. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor Svet zavoda objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. KUHARICE — končana šola za gostinske delavce ali — opravljen izpit za pridobitev kvalifikacije in 2 leti prakse 2. GOSPODINJSKE POMOČNICE — končana osnovna šola. — možnost priučitve ob delu % 2 SNAŽILK — osnovna šola Vsa dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, za svet. Prijavnica za 3. cerkljanski množični smučarski tek »Gorenjskega odreda-. Start bo 3. januarja 1982 ob 10. uri. ROK ZA PRIJAVO IN PLAČILO STARTNINE JE 25. DECEMBER 1981, PRIJAVNICA JE VELJAVNA. ČE JE PLAČANA TUDI STARTNINA. (Prosimo, pišite s tiskanimi črkami, velja prijavnica, ki je izpolnjena samo na eno ime). Prijave pošljite na naslov: Športno društvo Krvavec Cerklje. 64207 Cerklje na Gorenjskem PRIJAVNICA Priimek in ime:.................................... Točen naslov:...................................... Rojstni podatki:.................................. Klub, društvo, org. itd.:..................... Datum:................................. Podpis: Kategorija teka: Kratka proga 7 km Dolga proga 25 km 1. pionirke 5. članice do 30 let 2. pionirji 6. članice nad 30 let 3. članice nad 15 let 7. člani nad 40 let 4. člani nad 15 let 8. člani do 40 let Vpišite št. kateg. 9. vojaški tek 7 km (JLA, UJV. TO) Pionirke in pionirji lahko tečejo samo na kratki progi Vsi prijavljeni tečejo na lastno odgovornost Startnino din sem plačal dne..................................po pošti na žiro račun štev. 51500-679-72109 Športno društvo Krvavec, z oznako »Startnina«. STARTNINA: odrasli 150 din, v predprijavnem roku do 25. 12. 1981 pa 100 din, pionirji din 50, v predprijavnem roku 40 din. Za vojaški tek, za TO in UJV ni startnine. Sopokrovitelji: Elektrotehna DO Delta, Aerodrom Ljubljana, Jelovica Škofja Loka. ČP Glas Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in svaka IGNACA ROGLJA obratovodja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, va-ščanom in bivšim sodelavcem. Prisrčna hvala tudi za darovano cvetje. Zahvala DO in IO - SK Planika. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma tov. Janezu Studenu in Jožetu Tičarju za poslovilne besede, enako godbenikom in pevskemu zboru. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI! Preddvor, Kokrica, Ljubljana, Irschen, Buenos Aires Preddvor, 18. decembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA LUŠINA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenim delavcem Kliničnega centra v Ljubljani, predstavnikom Krajevne skupnosti in DPO v Podnartu, sodelavcem Specerije Bled, sosedom, govornikom, pevskemu zboru KUD Podnart, Godbi na pihala iz Gorij. delavcem LIP Bled, Iskra Otoče. TV Ljubljana, Kemični tovarni Podnart in prijateljem za ves trud in pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje, nas tolažili, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na OvsiŠe. Hvala tudi vsem. ki so mu v življenju pomagali in ga imeli radi. Njegovi: žena Mira. hči Saša, sin Iztok z ženo in drugi sorodniki O L, A S 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, II. 1*1 OBLETNICA ^ZS^f*1* 18. decembra mineva žalostno leto od tistega strašnega tre- m **dlo bo na rosna tla nutka, ko je priAla veat. da nam je centa vzela našega ter zajokala, ker te m dragega in nenadomestljivega moža, očeta. zeta. nečaka, strica in bratranca SVETKA KABIČA-Sveta Težko ie »prejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Tvoje korake Se slišimo, tvoj lik je Se živ, le tvoj grob priča, de* »i se za vedno poslovil od nas. Prazen je na* dom, ker se ne slišijo tvoje tople besede in veder smeh. Ne čutiš bolečine v naših srcih, ki je Se vedno ob tebi. Imeli smo te radi, a usoda je tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili. Nikoli! Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, prižigate sveče in prinaAate cvetje ali pa se ga spominjate kako drugače ŽALUJOČI: žena Radmila. sinova Zoran in Goran, hčerka Maja, tašča, stric, teta, bratranci, sestrične ter drugi sorodniki in prijatelji H rastje, Kranj, Marfeka, Prijedor, Zadar, Avstrija, Beograd, 18. decembra 1M1 ZAHVALA Ob težki, nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina, brata, svaka, strica, nečaka in vnuka PETRA MARTINJAKA iz Ambroža št. 4 pod Krvavcem se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani, še posebno družinama Kuhar in Močnik, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno in pismeno izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter s cvetjem in venci zasuli njegov prezgodnji grob. Iskrena hvala tudi govornikom ob odprtem grobu in vsem, ki ste nam ob bolečih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni Postaji milice v Cerkljah, Zdravstveni postaji Kranj, sodelavcem, delovnim organizacijam Merkur, KŽK, Iskra, Cestno podjetje in Sava Kranj, Združenju šoferjev in avtomehanikov in Krajevni skupnosti Grad. Zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI _ Ambrož pod Krvavcem, 13. decembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete LJUDMILE GOGALA roj. Teman se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, z venci in cvetjem zasuli njen grob in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, vašča-nom, nekdanjim sodelavcem Psihiatrične bolnice Begunje, kolektivu Kovinar in Intereuropi, Zvezi borcev Kibno in Žirovnica, Gasilskemu društvu Smokuč, Upokojenskemu društvu Žirovnica, Organizaciji SZDL Žirovnica, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za žaiostinke in govornikom za poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ŽALUJOČI: mož Ivan, hči Magda, zet Igor, vnuka Alenka in Matjaž, brat Alojz, sestra Francka Doslovce, 10. decembra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA GORJANCA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, dobrim prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem družbenopolitičnim organizacijam iz Predoselj, delovnemu kolektivu tovarne Sava Kranj. Zahvaljujem se tudi pevcem in godbi za žaiostinke, praporščakom ZB Kranj kakor tudi govornikoma Marjanu Kovaču in Tonetu Grašiču-Savu za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena Nežka in drugo sorodstvo Predoalje, 8. decembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica STANISLAVA ROGLJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Obenem se zahvaljujemo dr. Beleharju za zdravljenje kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Frančiška, sinovi Stane, Ciril in Joža t družinama Cešnjevek, 8. decembra 1981 MALI telefon 27-960 OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 23-403 PRODAM Prodam KRAVO, v sedmem mesecu brejoati, odlično mlekarico. Vešter 24. Skofja Loka 11986 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika) in ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Kranj, Cesta talcev 13/a 12066 Na zalogi imam JELKINO ETERIČNO OLJE, preizkušeno zdravilo za zdrav ljenje astme, bronhitisa in prehladov. MAZILO za kožne bolezni — ekcem in MAZILO za revmatična obolenja. Z navodili pošljem po povzetju. Erjavec Stanislav, Ljubljana, Poklukarjeva 57/A, telefon 061-264-900 12069 Ugodno prodam več PUJSKOV, težkih od 10 do 40 kg in 120 do 180 kg. Pavlin, Senturška gora 23, Kranj 12070 Prodam GLASBENI CENTER gorenje (kompleten). Telefon 74-519 12113 Prodam BALKONSKA VRATA. OKNA, PUNTE. Tudi na odplačilo. Antolič. C. JLA 41, Tržič 12114 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Voglje 49 12115 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Ei. Sčekič, Stara cesta 27. Kranj 12116 Prodam plemenske ZAJKLE. Žeje 1, Duplje 12117 Prodam 4 mesece brejo KRAVO. Breg 15, Žirovnica 12118 Prodam ŠTEDILNIK kUppersbusch. Žibert, Pivka 55, Naklo 12119 Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsako soboto dopoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 12120 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 leto in 160 kg težkega PRAŠIČA - be-kona. Predoslje 133 12121 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Srednja vas 10, Golnik 12122 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec drugič teletila. Tapej, Krnica 47, Zg. Gorje 12123 Prodam TELETA; kupim TRAKTORSKO GUMO 10 x 28. Žabnica 15 12124 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik .39, Cerklje 12125 Prodam nerabljen GORILNIK CTC B 212. Štrukelj, Zapuže 16, Begunje 12126 Prodam 400 kosov ZIDAKOV 20 x 20x x 30. Telefon 064-61-532 12127 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol in mlado jalovo KRAVO. Strahinj 69, Naklo 12128 Prodam KRAVO po izbiri. Voglje 21, Šenčur 12129 Prodam rabljeno italijansko visokotlačno PEČ za v kopalnico. Rožna 28, Šenčur 12130 Prodam 6 dobro ohranjenih OKEN z roletami. Begunje 101 12131 Prodam žensko ZIMSKO JAKNO iz ovčje kože, St. 40. Britof 141, Kranj 12132 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 120 kg. Gorice 38, Golnik 12133 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČE za zakol. Kokrica, C. na Belo št. 31 12134 Ugodno prodam rabljeno 6 kW termo-akumulacijsko PEČ. Klavora, Kranj, Levstikova 8/a 12135 Prodam diatonično HARMONIKO, znamke F. VodiSek Ljubljana. Praprotnik Metod, Ljubno 129 12136 Prodam plemenskega KOZLA. Moste 54, Žirovnica 12137 Prodam droben KROMPIR Luže 11, Šenčur 12138 Prodam TRAKTOR štore 404 s kompresorjem in kabino. Pogačar Janko, Sp. Radovna 5, Zg. Gorje 12139 Prodam KOSILNICO BCS in OBRAČALNIK maraton ter avto MAZDA 1200. Bitenc Ciril, Zvirče 8, Tržič 12140 Prodam zelo dobro ohranjeno električno PEČ iskra super ser, 1.5 kW. Telefon 60-830 12141 Prodam dva nova FOTELJA. Fmžgar. Gorenjskega odreda 14, Kranj 12142 Po ugodni ceni prodam bukova DRVA. Babic Franc, Brezje 6 12143 Prodam suha bukova ORVA. Poljšica 6, Zg. Gorje 12144 Prodam PEČ za centralno ogrevanje, 20.000 c. cal. Telefon 83-328 12145 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Až-man, Ag. Otok 4, Radovljica 12146 Ugodno prodam 4,5-delno OMARO -stilno helga Novoles Novo mesto. Informacije po tel. 77-541 12147 Prodam ZVOČNIKA Grundig 25/16 W, 4 Ohme. Zg. Duplje 20 Ugodno prodam 35 kv. m hrastovega PARKETA. PreSernova 60, Breg, telefon 77-065 12279 Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO, v dobrem stanju. ReSeva 3, Kranj, tel. 22-502 12177 Prodam TRAKTOR zetor 6945. Vidmar, Rovt 12, Selca nad Škof jo Loko Prodam dve KRAVI (ena s teletom). Jenko Franc. Godešič 30. Skofja Loka 12179 Prodam jalovo KRAVO za zakol Trnje 9. Skofja Loka l2\?° Prodam radio OJAČEVALEC 2x50 W. Kušar, Vešter 10, Skofja Loka 12181 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 064-60-603 popoldan 12182 Prodam dva mlada KUŽKA, majhne gumne Starman Ciril. Godešič 14/a, kofja Loka 12183 Prodam PRAŠIČE težke od 25 do 180 kg. Pota vse 16, Podnart ^2\M Prodam termoakumulacijsko PEC, 2,5 kW in PLAŠČ št 52 Informacije po telefonu 25-927 12185 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih po 100 kg in dve SVINJI, težki čez 200 kg. Oman, Zminec 12, Skofja Loka 121 «> Ugodno prodam PEVSKO OZVOČENJE FBT 100 W s štirimi ZVOČNIKI Triler, Železniki, Racovnik 11 12187 Prodam KOBILO z žrebetom ali me- KŽK KRANJ TOKPAgreaae kanika KMETOVALCI! V trgovini na Kar [•roški cesti 15 v Kranju nudi ran deleža: Škropilnice AG 499 litrov in aa al traktorjev TOMO VINKC VIĆ719 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKOVIČ IMT 533 in Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige in avtomobile. traktorje njam za govejo živino. Zisjanja vas JL Tržič 12191 Prodam FIŽOL in drobni KROMPIR za krmo. Lahovče 60, Cerklje Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA si zakol. Sitar, Pipanova 56, Šenčur lflSt Prodam dve leti staro TELICO Ds-lenc, Vincarje 14, Škofja Loka ii»r Prodam nezastekljeno OKNO jelena 100 x 140 z roleto. Sovine, Brode 11. Ssef ja Loka ' jjjjg Prodam dva meseca stare rjave JARC KE hisex (cena 90 din 1 kom). Staaoaa Log 9, Skofja Loka Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 21 do 130 kg. Stanonik, Log 9, škofja Lasa _ , i2ns Prodam PRAŠIČA za zakol. Mavtit* št. 58 Prodam KRAVO po izbiri Tič-*r Voklo 86, Šenčur jJJJ Prodam PRAŠIČA za zakol, "tiuhu 7, Kranj Prodam sterero RADIOKASETOPO* (večji). Strehovec, Britof 231 / A rtUJ SEDEŽNO GARNITURO luna. prodam. Rozman, Orehovi je 2 1 Prodam KRAVO po izbiri Stanko, Ševlje 3, Seka Prodam en teden starega Podbrezje 19 Prodam PUNTE, BANKINE ve PLOHE in OSTREŠJE. Nova i Preddvor Prodam suhe smrekove BLTT Mavčiče 59 Prodam dva KAVČA. Voglje 75 Prodam trajnotarečo PEC EMO 5 kombinirano PEČ za v kopalnico Jakam Grosova 42, Kokrica Prodam nov AKUMULATOR 45 A'k 20 % ceneje. Krničar, Britof 373. Kiaa; 12M Prodam še stoječo KMEČKO PBC »klaftro« bukovih DRV. Vrhovnik. V ho vije 1, Cerklje nmm MOTORNO ŽAGO stihi 020 AV pre fessional, prodam. Senično 3, Tržič 122* Prodam KRAVO za zakol ah menja« za BIKA. KogovSek. Repnje 46. Vošk* itm Prodam OZVOČENJE z nnkmf—as enobrazdni PLUG, ŠTEDILNIK IfiJ* in OPEKO špičak. Zaplotnik JoJa U Vetemo 1, Križe Prodam rabljeno STAVBNO POffiST VO (vratna krila, komplet vrat, okna) •» rabljen ŠTEDILNIK na trdo goriva TV-lefon 45-062 Prodam termoakumulacijsko PEČ * k VV, cena 8.000 din. Ogled vsak dan oi & do 17. ure. Urbane, Krožna 5, Kranj 128- Prodam 10 tednov starega TELETA Orehovi je 13, Kranj 128.« Prodam mlado KRAVO za rejo si zakol. Sr. vas 50, Šenčur Prodam TELETA - BIKCA in avto VW. Šenčur, Gasilska 7 Prodam brejo KRAVO. Trstemt & Golnik 1221* Prodam STREŠNO OPEKO fck Akčin, Vopovlje 8, Sp. Brnik 1221" Prodam dva mesnata PRAŠIČA si zakol. Visoko 58, Šenčur Prodam sedem tednov staro TELIČK9 za rejo. Trata 14, Cerklje 122* Prodam jalovo KRAVO. Velesove K Cerklje Prodam do 300 kg težkega BIKCA Apno 9, Cerklje l2ff Prodam PRAŠIČA za zakol. ŠmsrO* 15, Cerklje Prodam Sest tednov stare PRASlCa* Zalog 34, Cerklje * Prodam 80 kg jedilnega FTZOIA Kuralt, Cerklje 97 Dva TELETA, stara 6 tednov, ta 2£ prodam. Vešter 17, Skofja Loka tm Prodam KRAVO pred tetitvijo J» Anton, MevkuS 15, Zg. Gorje Prodam PRAŠIČE. Voklo 12, Sasfts pas Prodam nove DEKLIŠKE DRSALg št. 27, cena 800 din. Maver, Kranj. Veg Vlahoviča 6 122« Prodam OTROŠKO POSTELJICO s več MOŠKIH OBLAČIL, St 48. Hor£ Cankarjeva 1, Tržič Prodam PEČ na olje. Telefon 28-4»»? ^Prodam KRAVO J»l8tein.po^n 8Uhe smrekove PLOHE m DESKE s suha DRVA. Pušavec Franc, HuSJ^L T Ugodno prodam kombiniran£reDTL-JSJIK Borenie (2 plin, 2 elektrika* Globok* l^K^ ]rT£l^S£l TELEVIZOR goraaj* Prodam-------- Ponudne s ceno na n«lo%. Tavčarjeva l/A, Jesenice. Reiaban tel 82-Ttf mm ■b STROJ za izdelavo viter in 20 *•» »PROTJA« in SLAMOREZNI »KMEČKI VOZ. vse v dobrem sta * MajSc. Zg. Otok 5. Radovljica 12166 i PRAŠIČA za zakol in GORI * ■ olje za centralno kurjavo. Pra fcpofca 13. Cerklje 12167 I dobro ohranjen KAVČ Preba I216H **BLNI STROJ - fteping. pro-|*-Teirfon 60-922 12169 ljSPJani ceni prodam srednje velikega f*ČUVAJA, čme barve Kristane. Sr p^seacur 12170 [2**> 2 meseca stare PSIČKE -JW OVČARJE. Naslov v oglatf-Iztoku. 12171 Nas dva mesnata PRAŠIČA za za **kija vaa 38, Šenčur 12172 Mjnrn več PRAŠIČEV, težk.h do f5 OHevek 2, Preddvor 12173 fjAUlANSClNO NA KASETAH -"l programirani tečaj I. stopnje, po *i oovo. prodam. Kranj. tel. 21-345 12174 gjHO KRZNENO JOPO - indijsko yjyolnoms novo in temno modro JjfeNO za nosečnice, prodam. Trni-Gregorčičeva 12 12175 SLAMOREZNICO speiser s |*"*nn, TROSILEC umetnega gno Rltofarazdni PLUG okov. KULTIVA f »jeleni in 7 tednov staro TELIČ-L»pW ter mlado jalovo KRAVO za * Srednje Bitnje 18. Žabnica 12176 V*m OJAČEVALEC uragan. 2x75 L'flKROPON SBT s stojalom in £^B0 ajclodija na tri magnete. In-pqje po telefonu 064-77-351 v soboto F'*» 14. ure in nedeljo od 14. do 22. 12234 _ KRAVO, ki bo marca teletila. |M. Bohinj 12235 Jfejene goste obveščamo, Pje ponovno odprta go- MLAH«, Žerjavec 1, Mno vam dobro doma kuhinjo ter izbrane ae priporočata AN SLAVKO in ANTON nrodam GARDEROBNO IdoaC-K*^1^9^ i obaaanie, cena 3.000 din, m ave PorottriGl bes in zelene barve. ,^4 000 din Ponudbe po tele-~ in 4.ow 12277 "1-225 popoldan KUPIM rabljen MEŠALEC za beton. OfUnnem oddelku 12278 700-litrsko KAD za namakanje, tnalo rabljeno. Breic Begunje 12165 rabljeno ČRPALKO za gnoj-r Franc, Log 5. Skofja Loka 12236 globok OTROŠKI VOZIČEK 27-129 12237 £-BOJLER (drva, elektrika). Na-'*Mnem oddelku. 12238 VOZILA MZ250T 1. Ogled od 15. do 18. <*n. Britof 299 12080 KZ 150. Telefon 24-162 12081 FORDA 20 MXL za manjii v oglasnem oddelku 12085 PRIKOLICO za osebni avto in *to FIAT 850, v voznem stanju. * po delih. Pajer Milan, Kranj, V* 19, (Primukovo). tel. 26-047 12086 R-4. letnik 1978. Ogled od 15. Knnj, Luznarjeva 4 12087 ^fARTBVRGA turist, dobro ~% letnik 1976. Sr. Bitnje 18, 12148 kiramboliran PEVGEOT 204. "*-388 12149 BMW 1802, letnik 1972. Ste-Šenčur 12150 Prodam ZASTAVO 101 L, mo-" faražirano, prevoženih 20.0(X) !3 SM, registrirano do avgusta '*mu lastniku oddam tudi gara r Miiorad, Tončka Dežmana 8, i** 24-743 12151 1 PRAŠIČA za zakol. Zg. Bela 9, 12152 ^nH/RG limuzina, letnik 1980, **< poškodovana desna stran, mo-^°*kodovan, prodam. Tel. 70-411 12153 l*o prodam VW 1.300. letnik 1971. J*"k dan. Kapler Matija, Veljka 17,Kranj 12154 ZASTAVO 1300, letnik 1975. 32, Kranj 12155 ft» ktrambolirano ZASTAVO 101. Stefetova 27, Šenčur 12156 9 prodam dobro ohranjen FIAT ■I Zadraga 17, Duplje 12157 •prodam ZASTAVO 101, letnik snem oddelku 12158 ZASTAVO 101, letnik 1981 ^Poldan od 15. do 18. ure. Spenko ^/»otemale 15, Preddvor 12159 JJj ZASTAVO - KOMBI 435-K. |\** 530 kg, star eno leto. P«mg«/ "J-mličama »BARBKA« Na skaln 12160 \J*» ZASTAVO 750, dobro ohra Maik 1975 Raapopovič Savo, Ko-3 Bled - popoldan 12161 taunusa prodam 4 zimske GU-. 175 SR-13 - 175 330 M -h S l maj* 4, Kranj 12162 AUDI 100 LF, letnik 1970. rVf^ km po generalni, neregintri-"*fcn 25-723, Kranj GOLF. letnik 1979. Tel. 61-826 12253 Dežurna inšpekcijska služba, tel. If-Ml je organizirana vsak delavnik v času od 6. do 20. ure in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. Prodam AUDI 60 L, letnik 1969. motor po generalni. Verčič. Suska < 33. Skofja Loka. tel. 60-624 1216.} Prodam »KATRCO«. letnik 1974. karam bo! »rano Carman. Kopališka 19. Škofja Loka 12164 Prodam KATRCO R-4. letnik 75,"po trebno popravilo ali pa po delih. Baše I j 25, Preddvor Prodam R-4, letnik 1974. Bergant Vinko, Sp. Gorje 223 12254 Po zelo nizki ceni prodam vse DELE od zastave 1300. Micevski. Tavčarjeva 3/B, Jesenice 12255 D super 4 (ŽABO) karambolirano, v nevoznem stanju, prodam. Telefon 064-82-207 12239 Prodam ZASTAVO - KOMBI 430 F. ali zamenjam za ZASTAVO 101. Orehov-lje 13, Kranj 12240 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, v dobrem stanju. 2irovnik. Bistrica 191. Tržič 12241 Prodam 126-P, letnik 1978 - september, 25.000 km. Kovor 74. Tržič 12242 Prodam osebni avto FIAT 1500 karavan, letnik 1973. Plestenjak Jakob, Zg. Bitnje 177, tel. 25-633 12243 Prodam MENJALNIK za FIAT 750, v dobrem stanju. Hafoarjeva pot 20, Kranj 12244 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. delno obnovljeno. Pompe. Janeza Puhar-ja 3, tel. 24-591 12245 Prodam R-12, letnik 1974, Florjančič Vinko, C. talcev 25, Škofja Loka 12246 VVARTBURG turist, letnik 1974 in MOTORNO ŽAGO homelite (50 meč), prodam. Bravhar Jože, Repnje 38, Vodice 12247 Kupim MOTOR za FIAT 126-P ali samo blok motorja. Zg. Bmik 26, Cerklje 12248 Prodam dobro ohranjen osebni avto CRYSLER SUNBEAM 1300, letnik 1978, prevoženih 50.000 km. Informacije po tel. 74-457, Radovljica 12249 Prodam MAZDO 1200 de lux. Informacije v petek popoldan ali soboto dopoldan. Peko »DETELJICA« Tržič ali telefon 50-872 (Kavčič) 12250 Ugodno prodam za zastavo 101 zadnja desna VRATA, prednji in zadnji BRANIK in desni PRAG. Koder Bojan, Pod-Ijubelj 68/B, Tržič 12251 Prodam dobro ohranjen, garažiran FIAT 126-P. letnik 1977 - avgust, cena 5.9 SM. Telefon 064-83-839 12252 ČESTITKA Ob 71-letnici življenja TOMAŽA 2E-PIČA iz Letenc iskrene čestitke. VST NJEGOVI! STANOVANJA I SOBO v Kranju išče uslužbenka. Ponudbe pod: Redna plačnica 12256 V najem takoj vzamem opremljeno SOBO v Kranju. Šifra: Takoj 12257 STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno, 58,60 kv. m, prodam v Radovljici, v bloku i sos pa n. I. nadstropje, za 1.300.000 din plus davek. Kondojani, Gradnikov a 125, Radovljica, telefon 064 74-559 12258 V najem vzamem enosobno STANOVANJE v Kranju za eno ali več let. Telefon 24-853 12259 Na stanovanje sprejmem dva resna fanta. Galičič, Predmost 26, Poljane 12260 1 POSESTI Odkupim oziroma vzamem v najem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na Gorenjskem. Možna adaptacija. Ponudbe pod: Vikend 12062 V centru Kranja prodam HIŠO. adaptirano do III. faze. Naslov v oglasnem oddelku. 12261 Obdelovalno ZEMLJO v okolici Bleda, kupim. Vrhunc. Bled, tel. 77-552 12262 V okolici Britofa ali Šenčurja kupim večji TRAVNIK ali NJIVO Šifra: Dobro plačam 12263 Kupim približno pol hektarja GOZDA, najraje — Pokljuka - Bohinj. Mivka 34, Ljubljana, tel. 061-221-485 12264 OBVESTILA GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ, Kranj. Opreftnikova 15. tel 25-579 10093 »KNJIŽNI DAR« - Izšla ie redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982 Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din. vezanih (broširan je le koledar) K450 din. Naročite jo lahko v najbližnji jigarni, pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27. Ljubljana 11808 GOSTILNA PRI »CILKI« - Zg Brnik, vabi na SILVESTROVANJE. Cena silveatrskega menija s hrano in pijačo 600,00 din. VABLJENI! 12056 Popravljam vse vrate TRANZISTOR SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFO NOV in KASETOFONOV. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 42057 Popravljam vse vrste RADIOAPARA-TOV, MAGNETOFONOV in GRAMOFONOV. Telefon 21-628 12265 EXPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA - Staneta Žagarja 5 - PREVC DRAGICA, obvešča cenjene stranke, da nudimo od 15. decembra do 15. februarja 10 % sezonski popust za čiščenje oblačil. Za vse vrste uniform pa nudimo preko celega leta 20 % popust 12266 PRIREDITVE V SOBOTO, 19. XII., ob 20. uri ste vabljeni na PLES v ŽELEZNIKE, vsako nedeljo ob 17. uri pa na PRIMSKOVO. Igra ROG & ROR skupina TRGOVCI 12267 HOKEJSKA SEKCIJA Kokrica vabi VSAKO NEDELJO ob 16.30 na PLES z ansamblom SIBILA 12268 ANSAMBEL JEVŠEK igra v soboto, 19. 12. v domu JNA - KRANJ 12269 GASILSKO DRUŠTVO PREDOS-LJE, prireja SILVESTROVANJE v KULTURNEM DOMU v Predosljah, 31.12., ob 20. uri. Zabaval vas bo priznan ansambel MODRINA s pevko NATAŠO. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. VABIJO GASlfiCI! 12270 DRUŽABNI VEČERI s PLESNO in DISCO GLASBO v DELAVSKEM DOMU v Kranju, vsak petek ob 19.30. VABLJENI! 12271 ■ KUD BLEGOŠ - HOTAVLJE, priredi 12. 1981 SILVESTROVANJE v ZADRUŽNEM DOMU. Za ples bo igral ansambel POGUM. Rezervacije pri Justin Francu na Hotavljah. VABLJENI! 12272 Po proslavi KS LENART, ki bo v nedeljo, 20. 12. 1981, ob 17. uri v OSNOVNI ŠOLI LENART, vas bo zabaval ansambel JURČEK. Vstop prost 12273 V domu TVD PARTIZAN Ljubno bo SILVESTROVANJE. Igral bo ansambel BELE POLJANE s pevcem R. ERŽIŠ-NIKOM. Rezervacije sprejemamo v gostilni Posavec, tel. 70-142 12102 OSTALO Iščem GOSPODINJO v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 12275 ZA SILVESTROVANJE VARUJEM vaše malčke na svojem domu (24 ur). Informacije po tel. 24-945 12276 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka JOŽEFA KUMER upokojenka, rojena 1920 SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVE KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA GUZELJA ■ z Rečice pri Bledu se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, osebju kirurškega oddelka bolnišnice Jesenice, pevcem iz Zasipa, godbi iz Go-rij, kolektivu Vezenine Bled, govornikom za poslovilne besede, ZB in Društvu upokojencev Bled, prijateljem in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA žena Milka in hčerka Jožica z družino Ob nenadni izgubi naše drage mame. stare mame. prababice, sestre tete KATARINE SIRC roj. Koselj — p.d. TrbeSnekove mame a Trstenika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Enaka zahvala tudi kolektivu Iskre — oddelek Lakirnica: pč. duhovščini za lep poslovilni obred ter pevcem za žaiostinke. Iskrena hvala tudi odboru ZB Trstenik in Gorice, govorniku tov. Jelarju za lepe poslovilne besede ŽALUJOČI: sin Lojze, hčerki Anica in Micka z družinama, sestre ter brat Trstenik. Bled, Kupljenik. Vadiče. Palovče. Zabreznica. Leše. Tržič. Podhom. Žirovnica. 11. decembra 1981 Fo hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. hrat in stric JANEZ ZELNIK iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti, še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem OOS Varnost Kranj, kolektivu Elite Kranj, Onkološkemu inštitutu Ljubljana in ZD Kranj. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za žaiostinke. govorniku za poslovilne besede ter gasilcem. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Ivo, hčerka Roža z družino ter drugo sorodstvo Predoslje, 10. decembra 1981 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame. stare mame. sestre in tete JULIJANE MRAVLJE se vsi njeni iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ji poklonili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem naših delovnih organizacij in ustanov za izrečena sožalja in tolažilne besede. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka, g. župniku za poslovilne besede ter pevcem za žaiostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Skorja Loka, 18. decembra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, mame, sestre, tete in svakinje IVANKE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ji darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni osebju bolnišnice BGP Kranj, vsem pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Integralu — TOZD Jesenice ter 8. c razredu osnovne šole Fr. Prešeren Kranj ŽALUJOČI VSI NJENI Duplje, Bič, Ljubljana, 13. decembra 1981 ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovila draga mama, teta, babica, prababica ROZALIJA JENŠTERLE iz Davče Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebej hvala dobrim sosedom za pomoč. Hvala . zdravnikoma dr. ReSku in dr. Možganu za večletno zdravljenje mame. in župniku iz Sorice za poslovilni obred. NJENI Davča, 9. decembra 1981 GLASOVA ANKETA m Pripravljeni na gnečo slabosti in podobno; razumljivo, da bo vsa ta pomoč potnikom na meji brezplačna. Ustrezno se bodo povečanemu prometu prilagodile tudi AMZ baze v večjih mestih, ki bodo uvedle v teh dneh nonstop službo dosegljivo na telefon 987 tudi ponoči. Verjetno bi bilo prav, če bi se tako ravnali tudi bencinski servisi ob meji, saj bodo verjetno potniki po nekajurnem čakanju ob prižganem motorju večinoma prešli mejo z domala praznim bencinskim tankom. To naj bi veljalo tudi za Zapora le za težja vozila Jezersko — Prejšnji teden so nas avstrijski obmejni organi obvestili, da se cesta na odseku med Jezerskim vrhom in Železno Kaplo ugreza in da bo zaradi sanacije zaprta do pomladi. Dodatno obvestilo z avstrijske strani pa pravi, da je promet na tem odseku prepovedan le za vozila, težja od 3,5 ton. Ostalim priporočajo previdno vožnjo. Edini Oskar hotelu Toplice na Bledu Že ta teden pa vae do konca decembra »e na cestnih in na železniških mejnih prehodih obeta velika gneča zaradi novoletnih * praznikov Ze konec tega tedna se na mejnih frehodih pričakuje povečan promet, i je koncem decembra zaradi daljših novoletnih praznikov sicer nekaj običajnega. Vendar pa se letos pričakuje pred našimi severnimi mejnimi prehodi še nekoliko daljše kolone avtomobilov; prav gotovo bodo namreč doslednejša carinska kontrola kot posledica pred nedavnim sprejete znižane vrednosti vnosa blaga brez carine potnika na meji zamudila nekaj dlje. Obmejni organi, tako mejna milica kot carina, so na to sicer pripravljeni, kot so povedali na tiskovni konferenci republiškega komiteja za informiranje: v dneh od 18. do 22. decembra bodo te službe kadrovsko okrepili, tako da bo mogoče vstopati v Jugoslavijo v več kolonah. Vendar pa se vsi skupaj boje, da se bo tudi letos ponovila slika iz prejšnjih let, ko se tako naši delavci na začasnem delu v tujini kot tudi tranzitni potniki odločajo le za večje in najbolj znane mejne prehode, kot so Šentilj, Gornja Radgona, Korensko sedlo, Rateče in druge, medtem ko se za manjše, a prav tako mednarodne mejne prehode le neradi odločajo. Zanimivo, da se teh prehodov v po-'letni turistični sezoni turisti ne ogibajo, verjetno zaradi tega, ker se poprej pri avtomobilskih klubih dodobra pozanimajo za najhitrejšo pot proti jugu. Informacij o gnečah na mejnih prehodih in nasvetov, katere poti proti domu naj delavci ob vračanju ubirajo, sicer tudi v teh dneh ne bo manjkalo posebno na radijskih valovih: AMZS se bo preko svojih informativnih centrov povezovala z ustreznimi informativnimi centri v Avstriji in Zah. Nemčiji, tako da bodo lahko potniki v najbolj poslušanih oddajah tretjega programa avstrijskega radia in tretjega programa bavarskega radia že na poti proti jugu lahko izbirali najmanj »oblegane« mejne prehode. Na mejnih prehodih bodo tako kot že nekaj let doslej tudi aktivisti Rdečega križa, ki bodo lahko priskočili na pomoč posebno družinam z majhnimi otroki s toplimi napitki, na voljo naj bi bili tudi primerni prostori za prvo pomoč ob morebitni Srečanje aktivistov OF "jeseniškega okrožja Jesenice - Odbor aktivistov Osvobodilne fronte za jeseniško okrožje organizira v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF in vstaje naših narodov in narodnosti proti fašističnemu okupatorju tretje srečanje aktivistov Osvobodilne fronte in kurirjev ter obveščevalcev jeseniškega okrožja, to je rajonov in okrajev z območja občin Jesenice in Radovljica. Z njim bodo počastili tudi praznik krajevne skupnosti (Povje-Mojstrana in se spomnili decembrske vstaje v gomjesavski dolini pred štirimi desetletji. Na srečanje, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 10. uri v osnovni šoli 16. december v Mojstrani, vabita odbor aktivistov OF za jeseniško okrožje in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana. (S) menjalnice, ki se posebno letos niso prilagajale noč in dan odprti meji, nekaj zaradi kadrovskih težav, nekaj verjetno zaradi premajhne zaloge dinarjev; do tega naj bi ' po zagotovilu poslovnih bank letos ne prihajalo več. Večji promet bo tudi na železnici, saj so izredni vlaki že začeli voziti v začetku decembra, največ pa jih bo seveda pred 20. decembrom; vsega skupaj naj bi v tem času pripeljalo naše delavce 47 izrednih vlakov. Na teh vlakih bo tako kot doslej organizirana menjalna služba že pred prestopom meje na avstrijskem ozemlju, pa vse dokler je to potrebno, običajno do končanega carinskega pregleda, ki se konča navadno tja do Zagreba. Predstavniki carine so še enkrat opozorili na sicer že znano novo dovoljeno vrednost vnosa blaga brez carine — 200 din skupne vrednosti, ki velja seveda tudi za delavce na začasnem delu, če so že izkoristili enkratni letni vnos blaga v višini 5000 din. Pri tem pa še posebej priporočajo vnos blaga, ki je oproščen carinskih dajatev prav ob novoletnih obiskih, saj vnos drugega blaga, ki ga je treba ocariniti, močno podaljšuje čas za prestop meje; to priporočilo velja tudi za začasen uvoz nekaterih predmetov, za katere so sicer potrebne carinske formalnosti. L. M. Bled — Italijanski center za napredek svetovnega gospodarstva CIPEM je podelil Grand Hotelu Toplice z Bleda svetovnega turističnega oskarja — Oscar mondiale del turismo — za leto 1981 kot priznanje za pospeševanje razvoja domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva. Svetovni turistični oskar je bil podeljen 30. novembra letos v Rimu ob prisotnosti evropskih turističnih predstavnikov v Italiji in uglednih političnih in gospodarskih predstavnikov italijanskega javnega življenja. Enako priznanje so prejeli tudi posamezni hoteli iz Švice, Španije, Italije, Grčije. Malte, Francije in Bolgarije. Organizacija CIPEM, ki se ukvarja predvsem s proučevanjem svetovnih gospodarskih tokov, je podelila to visoko priznanje na podlagi ocene dela blejskega hotela. Pripravili so jo strokovnjaki te ustanove brez vednosti uslužbencev hotela Toplice na Bledu, potrdili pa so jo tudi tuji turistični predstavniki v Italiji. Za leto 1981 je bil Jugoslaviji dodeljen edino ta svetovni oskar, kar je izredno priznanje Toplicam na Bledu. Priznanje je sprejel direktor hotela Toplice Franc Učakar. Ob tej priložnosti so podelili tudi grand hotelu Union iz Ljubljane evropskega turističnega oskarja za uspešno delovanje pri razvoju turizma. D. Kuralt J Poljane praznujejo Vsako leto nekaj pridobitev Letos so zgradili telefonijo v 11 vaseh in uredili spominski park — Pionirski odred so poimenovali po Jaku Bogataju — Jakčetu z Gabrske gore Poljane nad Škofjo Loko — V spomin na decembrske dogodke leta 1941, ko se je okoli 300 mož in fantov odzvalo pozivu v partizane, praznujejo Poljanci te dni svoj krajevni praznik. Jutri zvečer bo v kulturnem domu svečana akademija v počastitev praznika, proslavili pa so ga tudi z delovnimi zmagami in septembra s proslavo ob 40-letnici poljanske vstaje. Tedaj so odprli spominski park NOB v čigar središču je podoba vstaje — velika freska, ki jo je naslikal domačin. Srvoborec in udeleženec vstaje Ive ubic. Najpomembnejša akcija, ki so jo letos zaključili, je izgradnja telefoni- Zabaval vas bo ansambel DOBRI ZNANCI j z Bracom Korenom na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju Prodaja vstopnic po lanski ceni 350 din v komerciali GS na razstavišču Vsak gost dobi aperitiv, frakelj in vstopnico za sejme v letu 1982 je, sai so v 11 vaseh dobili kar 71 priključkov. Prebivalci Premosta in Hotovelj, pa so se odločili za 4-odstotni samoprispevek, ki ga bodo plačevali štiri leta in bodo z njim uredili in asfaltirali ceste v vasi. Letos je bil urejen sredi Poljan spominski park. Spomenik padlim borcem, Jovanovičev kip in Subiče-va freska, pripoveduje obiskovalcem o štirih letih borbe, ki je v teh krajih zahtevala velike žrtve. Ob 40-letnici vstaje so pionirji v domači osnovni šoli poimenovali odred po Jaku Bogataju-Jakčetu z Gabrške gore, po najmlajšem partizanu. Trinajst let mu je bilo, ko je odšel v partizane, in ker je bil majhne rasti, je bila še po vojni puška skoraj večia od njega. Po vojni je naredil kmetijsko Šolo in bil nazadnje glavni urednik in direktor Kmečkega glasu ter ljudski poslanec. Najpomembnejša akcija, ki jih čaka v prihodnje, je prav gotovo izgradnja kanalizacije s čistilno napravo v Podpečni, ki jo bodo gradili skupaj s krajevno skupnostjo Gorenja vas in domačimi podjetji ter občinsko komunalno skupnostjo. Treba je rešiti le še nekatera vprašanja glede financiranja. V soboto bodo na proslavi podelili priznanja krajevne skupnosti. Prejeli jih bodo: Jože Šubic za uspešno vodenje akcije za izgradnjo telefonije, Športno društvo Poljane za uspešno delo v zadnjih letih, Drago Kisovec za aktivno delo v športnem društvu, LTH Poljane za sodelovanje in finančno pomoč, Zdravko Krvina za pomoč pri urejanju spominskega parka v Poljanah, Izidor Mrak za organizacijsko delo pri Sostavitvi mlekarne v Delnicah, anez Krmelj in Pavla Dolinar za delo v amaterski igralski skupini in Slavko Demšar za aktivno delo v zadružni enoti Poljane. Posebno priznanje krajevne skupnosti bodo podelili I vetu Šubicu za zasluge pri delu KS in za izdelavo freske o poljanski vstaji. L. Bogataj Silvestrovali bomo Tako ali drugače. Največ nas bo, kot vedno, doma. Letos še več, ker nam vse te naštete podražitve praznijo denarnice bolj kot kdaj-koli. Pa tudi če bi denarnica zmogla, gremo težjim časom naproti in marsikdo bo potlačil v sebi željo po veselem silvestrovanju v bučnem lokalu že zato, da bo mirneje gledal novemu letu nasproti. Saj je tudi doma lahko veselo in lepo, če si znaš lepo pripraviti. Prav na račun številnih takih domačih silvestrovanj je marsikateri gostinec, posebno privatni, pošteno premislil ali se mu izplača pripravljati silvestrovanje in ponujati rezervacije. Marsikdo je razmislil tako, da bo ta večer raje lokal zaprl in enkrat za spremembo prijetno po domače sil vest ro val tudi sam. Bo pa v nekaterih gorenjskih lokalih, posebno hotelih, tudi letos pripravljeno vse za res veselo silvestrovanje. In povečini je tudi že vse zasedeno. Vlado Kobe, vodja strežbe v hotelu Bor Preddvor: »Vse imamo polno. K nam bodo prišli silvestrovat gostje, ki jih bo pripeljal Via tor iz Zagreba. Kvarner Express Reka, Izletnik iz Celja in Dalmacija Turist. 1000 dinarjev stane letos pri nas silvestrska večerja in zabava. Igral bo ansambel »Plaz« iz Ljubljane. Veliko je takih gostov, ki so že več let zapored letovali ali silvestrovali pri nas. Radi se vračajo, izgleda. In večina teh bo ostalo kar tri dni v hotelu. Pripravili smo jih tudi izlete: en dan jih bomo peljali na kmečki turizem na Breg, en dan pa na Krvavec. Na Novo leto zvečer bodo imeli gostje kmečko kosilo v starem gradu , večerjo pa ob svečah in tudi živo glasbo. Kegljišče bo na Silvestrovo vso noč odprto in tudi bife bo delal, tako, da tudi domačinom ne bo treba trpeti žeje. Prav tako bo na Silvestrovo odprt disko. Prepričan sem, da bo pri nas tudi tokrat veselo in da bodo k<>s t je zadovoljni.« Vlado Kolosa, vodja obrata v Alpetourovi restavraciji »Bistrica« v Bohinjski Bistrici: »Precej sedežev imamo še prostih za Silvestrovo. Turistična agencija Kvarner Express nam NESREČE TRK NA INDUSTRIJSKEM TIRU Jesenice — Na industrijskem tiru med Železarno in hladno valjar no na Beli se je v ponedeljek, 14. decembra zgodila nesreča, ki je terjala dokajšnjo materialno škodo, 100.000 dinarjev, k sreči pa nobene človeške žrtve. Voznik tovornjaka Franc Smogavec, star 29 let, je namreč peljal čez progo, označeno z Andrejevim križem in opremljeno z ogledalom, ravno ko je pripeljal tovorni vlak. Strojevodja Bruno Koprivec. star 55 let, je sicer zaviral, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. SMRT ŠOLARKE Bresnica — Neprimerna hitrost na poledeneli cesti je botrovala nesreči, ki se je na cesti med Begunjami in Žirovnico, v vasi Brezni ca, pripetila v torek, 15. decembra. Voznik osebnega avtomobila, 21-letni Matjaž Nanut, je s precejšnjo hitrostjo pripeljal v ovinek, kjer se je srečeval z manjšim tovornim avtomobilom. S sredine ceste se mu je naglo umaknil v desno, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom in zadel deklici, ki sta se vračali iz šole. 12-letna Nuša Kranjc, doma z Rodin, je v nesreči utrpela le lažje poškodbe, M letna Irena Novak pa je vznak padla na cesto in z glavo udarila ob pločnik. Rane so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegla. je pravkar odpovedala silvestrovanje za 24 gostov. Vendar pa upam, da bo vseeno polno. Silvestrovanje pri nas ponujamo letos zares poceni: le 550 dinarjev stane. Res da ni žive glasbe, bomo pa vrteli glasbo s plošč, kakršno bo pač razpoloženje in struktura gostov. Silvestrski men u pa je bogat. Kljub vsem podražitvam letos smo se odločili za tako ceno. kajti raje imamo goste na vseh 80 sedežih, kot pa na pol prazno Čutiti je kar veliko zanimanje za silvestrovanje pri nas. Marsikdo se odloča šele zadnje dni. Rezervacije sprejemamo kar tu. v restavraciji.« Cveto Pogačar, vodja i in ne v recepciji hotela Tonttee na Bleda: »Za Silvestrovo in Novo leto imamo poln že ves hote.1 in vse depandanse. Okrog 360 gostov bomo imeli. Večina bo tuj/ cev: iz Italije prihajajo slovenski Tržačani. skupina Luzemburit-nov, ki so pri nas stalni gostje, pa Zahodni Nemci in Angleži. Tudi slednji so pri nas večina stalni gostje. Od domačih gostov bo največ Zagrebčanov in Beograjčanov. Samo silvestrovanje stan« pri nas 1.500 dinarjev. Igral bo Alpski kvintet z Ivanko Krase-vec. Gostje bodo ostali po nekaj dni pri nas. Največ jih pride že » božič. Nekaj prostih mest za silvestrovanje pa imamo še v bistro-ju, kjer stane rezervacija 500 dinarjev, od tega je 300 dinarjev vstopnina, 200 dinarjev je pa konzumacija.« VPREŽNIVOZ NA PROGI Rateče - V ponedeljek se je a« cestno-železniškem prehodu v Ratečah pripetila nesreča, ko je traktorist Franc Križaj, star 38 k*, prečkal železniški prehod. K traktorju je imel pripet priklopnik, ki p* ga zaradi poledenele ceste ni uspe* spraviti čez progo pri dvignjen* zapornicah. Mimoidoči so ga mu pa* magali odklopiti, kajti iz ljubljanska smeri se je že bližal poapafca* potniški vlak. Strojevodja Valect* Štrukelj ni mogel pravočasno xa*tf> ti, zadel je vprežni voz na progi in * prepolovil. PO NESREĆI IZGINIL Srednja vas - Voznik osebnap avtomobila, 50-letni Franc Čuden, J> v sredo, 16. decembra vozU iz Stan Fužine proti Bohinjski Ćeaniki V Srednji vasi pri Bohinju je dohitd pešca Alojza Freliha, starega 32 ht in Anico Sine, staro 37 let, ki ata hodila ob akrrfjni desni. Zaradi neprevidne vožnje ju je zadel po nesreči pa ni ustavil, pač pa izginil neznano kam. Pešec Frelfc. ki .je W le laže ranjen, je šel sam po potooi do bližnjega soseda, ki je latia ranjeno Anico Sonc odpeljal v bolnišnico. Brezvestnega voaiika pa » miličniki prav kmalu izsledili.