Dopisi. Iz Zalca. (»Beseda«.) Dne 4. t. m. priredili so Žalski diletantje Besedo«, ali zabavni večer v prid lukajšnji šolski mladini. Vspored bil je jako zaniraiv, in je privabil obilo odličnega občinstva v ukusno dvorano gospoda Hausenbichler-ja, kjer je bil postavljen lepi oder. Ko se točno ob 7. uri dvigne zavesa, poklonil se je vrli tukajšnji mešani pevski zbor pod vodstvom kapelnika g. Goršek zbranemu občinstvu, katero je istega veselo pozdravilo. Pevski zbor zapel je pesmi: Poziv k petju, po zimi iz šole, pozdrav itd. Pelje je bilo dovršeno, krasno. Poslušalci bili so vsi najprijetnejše iznenado.jani nad toliko izurjenosljo vrlega mešanega zbora in so z burnim ploskanjem, odobravanjem in živio-klici izražali svojo splošno zadovoljnost in pohvalo ter zahtevali, da se je vsaka pesem ponavljala. Vsa čast gre vrleniu našemu pevskemu zboru, kateri je prav mojstersko pokazal, kaj da zraore učenje in ljubezen do kra^nega petja in prav ponosen sme biti na velikanskem uspelui, kojega so povzročile milo doneče pesmi, naj bode to v spodbujo, da nam še večkrat priredijo tako blažene ure. — Po petji deklamoval je naš vrli učitelj g. Anton Petrieek krasno Gregorčičevo pesem: »Naš čolnič otmiino«. Deklamacija bila je izvrstna. Že nastop, vedenje, čvrsti, gladki izrek gospoda deklamatorja je povzročil občno pohvalo in njegov navdušeni, iz srca kipeči govor segal je tudi občinstvu do srca. Na splošno zahtevanje deklamoval je še »Domovini«. Mi moremo le čestitaii vrlemu govorniku, ter ga vljudno prosimo, da nas skoraj zopet razveseli z enako besedo. Iz Braslovč. (0 d g o v o r.) Da dopisnik v žtev. 48. »Slov. Gosp.« ne bo predolgo upil v puščavi, oglasi se" mu koj »Bralno društvo«, saj ga je že drugokrat napadel in to po nedolžnem, prvič zarad omike, a zdaj zarad narodne zaspanosti. Toraj je čas, mislim, da se mu odgovori, da ne bo vedno v tisti rog trobil, ki društvo le osramotuje, ne pa povikšuje, ker ga sili, naj bi beračilo okrog. Tega pa društvu našemu pač ni treba, saj ima mnogo več udov, kakor jih je bilo od začetka in dobiva v meseci po 35 izvodov časnika. 0 tem se lahko vsak prepriča, ali pa dopisnik pogreSa vahtarico? Nje do zdaj še nema društvo. Če prav hira, kakor piše dopisnik, naše društvo, vendar pa še zmore toliko, da mu pokloni v častni dar tablico in kamenček, da bode, kadar se skliče občni zbor, boljše računil, kakor do sedaj.*) Načelništvo. Od Svetin.j. (Smrtna kosa.) Dne 2. t. m. smo spremili tukaj k večnemu pokoju Marijo Simoniče-vo, bivšo velepo^e^tnico v Ivankoveih, ki je uinrla nagle ^mrti. Pokojnica je bila svakinja dveh gospodov duhovnikov, Josipa Simoniča, dekana v pokoji in letos umrlega Janka Aleksandra Simoniea. Rojena je bila 1. 1821 ter je imela v srečnem zakonu se svojim pokr' im moženi troje otrok, od katerih je bči Anka umr v najlepši dobi svoje mladosti. Starji sin Fran je do)-/ >r modro- *) Naj to zadostuje! Une vrstice pa sodimo, i a niso irnele slabega namena. Ured. lovja in skriptor v c. kr. vseučiliščni knjižnici na Dunaji, a mlajši Josip, ki v Ivankovcih županuje, je priden narodnjak in vzoren gospodar. Pokojnica je bila marljiva, radodarna in pobožna žena. Akoprem je bolehala, hodila je vcndar o palici v cerkev, a kdor je videl pot iz Ivankovec k Svetinjani, uveril se je, da ni kaj prijeten staremu človeku, vsaj po zimi ne. Ona bi naj bila vzgled slovenskim materam, ker je vredna, da se jej napišejo na grobni spominek vrstice: Mati blaga, dobra, mila, Bog Ti sladki pokoj daj; Vredna večnega plačila, Ki ga daje sveti raj. B. F. Iz Šalovec pri Središču. (Pobirki po volitvi.) Vže bode skoraj leto preteklo, kar snio inieli volitvo v občinski zastop, ali stari župan še sedi vedno na oboinskem prestolu po sili. In kako se je ta volitev vršila, naj vam, častiti bralci, tukaj nckoliko pojasniin. Zbralo se je nas volilcev, brez izjenie skoraj vsi v hišo župana, kjer še je imela volitev vršiti. Tukaj nain je imel najpoprej naš slavni župan dolgo pridigo, češ, da bi kmalu, ko bi mu kdo kaj oporekal, volitvo ovrgel: poslušali smo težko, vendar pa smo njegove otrobe dosti potrpežljivo prenesli. In zdaj se volitev prične; volili srao pa tako složno in pogumno, da smo razun dveli njegovih prikimavcev vse iz odbora izbacnili, on t-am pa je popolnoma na cedilu ostal. Mož je nazadnje, ko je videl, da ne dobi zadostnega števila glasov, kakor rjoveč lev, bruhnil iz sebe besede: jaz se ne dam voliti! Prav tako je bil, kakor besen in od same jeze bi ga lahko krč prijemal. Marsikdo bi morebiti sedaj mislil. da je srečna volitev tudi dober vspeh imela. Nikakor ne! Naš mogočni župan namreč je nekaj vzrokov skupaj zvezal, ali nje je sam najbolj zakrivil ter se je podal s tem gradivom k nekenui znanemu gospodu v Središči. Ta mu je pritožbo skoval in jo na c kr. okrajno glavarstvo v Ptuj postal. Zavoljo tega je bila volitev ovržena, in še le črez pet mesecev se je druga razpisala. — Kako pa se je pri tej volitvi vršilo, naznanim vam častiti bralci, prihodnjie. Za zdaj pa mi ostanite z Bogom! Iz Gornje-Radgonskega okraja. (Volilni možje, pozor!) V štev. 47. pisal je »Slov. Gospodar«: Kdor ima zdrave oči, onemu ne bode težko odločiti se, katcrim možem bode dal svoj glas: tistim, ki se držijo naših duhovnikov in zanesljivih posojilničnih korenjakov, ali oniin, katere nam ponuja orehovi prerok. Veste, č. gosp. urednik, s čim pa ta »prerok« zdaj svoje »vojake« vabi, straši in hujska proti »popom« in njibovim »tumastiin« privržencera, o kojih misli, da imajo slamo v glavi, ne pa možganov? Med drugim n.jim pravi: jaz sem dozdaj in bom tudi zanaprej tako napravil, da našeniu »pecirku ne bo not« onih 20.000 fl. za železnico •ilačevati, koje smo obečali. — Mi pa, hvala Mogu, nismo lako kratke pameti, in še prav dobro venio, kako je llračko cel dragi čas drl se in na ves glas kričal proti železniei; nazadnje pa je v okrajni seji kar na mah govoril za železnico in še povdarjal: če železnieno društvo ludi ne bi htelo takraj Mure postaviti kolodvora, vse cno, tudi brez tega pogoja dovolimo teb 20.000, naj se lo t-amo stavi, saj bo nam vsem na hasek. In to je obveljalo; le sanio dva ali trije glasi bili so za to, da se iina pri Skrlecu postaviti pravi kolodvor, ne samo kaka lesena borna bajtica. Zdaj pa je prepozno. Leta \n leta bar moralo bo se čakati na kolodvor. Da ga takraj Mure niniaino, komn grehvala? Odgovor: tako zvanemu »orehovskemu strahu«. Kaj pa mislite, poštovani volilci, kako je prišlo, da je Bračko s svojim kričanjem proti železnici tako mahoma bil vtihnil in še celo za brezpogojno prizvo- ljenje onih 20.000 gld. govoril? Odgovor: tak čudež napravila je neka »čunta«, o kojise je lani vže par besed črhnilo. O tistej krvavi čunti bode se še več povedalo, še vendar poprej, ko se Mura proti Gradcu nazaj obrne. Tudi to bodete zvedeli in sicer vže v kratkein, da vas Bračko od onih obečanib 20.000 še ni in tudi ne bode rešil, saj to on sam dobro vt1, le samo za nos vas vodi, da bi ga zopet zvolili, potein pa bode si »za budala« zopet kaj novega zmislil. — Opozorili snio vas, poštovani volilni možje, na važnost nove volitve, in rekli vam, kar se nam je zdelo potrebno, da zamorete razsoditi belo od črnega. Vi naše besede vestno in resnobno prevdarite, potem pa storite ono, kar ste po lastnej panieti za dobro in sprevidno spoznali, sanio tako, da vam ne bode trebalo svojega glasovanja obžalovati, morebiti vže v kratkem. Iz Ptuja. (V spomin.) Vzet je (s tega svela), da ne bi zlobnost zmešala mu pameti, prevara zapeljala duše. (Modr. 46, 5.) Te besede sv. pisma bile so mi na misli, ko smo včeraj pokapali .laneza Rakuša. Pokojnik je dovršil gimnazije šesto šolo. Dijaško življenje je polno nevarnostij veri in lepemu, krščanskemu življenju. Da ne govorim o nevarnostih zunaj šole, ali šola sama, osnovana na novodobnem racijonalistiškeni principu, ni več, kakor je bila nekedaj, odgojiteljica vrlih mož, nego učiteljica nevere ali vsaj verske mlačnosti. Naj mi nihče ne ugovarja, da vendar ni »nevera« predmet ni srednjim ni visokim šolam: dosta je, da se vera ignorira, vera, najimenitnejša stran človeškega bitja, temelj pravih krščanskih, ne onih dozdevnih, puhlih modernih krepostij, vera, pogoj pravi sreči časni in večni posameznika in sploh človeštva. Res, da prihaja veroučitelj po dvakrat na teden, če ne prvo, vsaj zadnjo uro popoludne v šolo: ali kaj je to proli 7, 8 močein, ki v 24 in še večih urah na teden pozitivno vero zanemarjajo, če ji naravnost ne nasprotujeje ? Tako se ni čuditi, da večina nadohudnih mladeničev po dovršeni osmi šoli gre brez vere v svet. Blagor njim, ki jih previdnost božja pripelje v bogoslovje, kjer se jim vera oživi in ntrdi! Tedaj verska šola, verska žola in verska šola toliko časa, dokler nara jo ali država da ali si jo bomo na svoje troške zidali! On pa, vzet je — hvala Bogu — da ne bo zlobnost zmešala mu pameti, prevara zapeljala duše! Šel je s .sveta z živo vero, katero mu je pobožna mati vcepila in skrbno gojila, katero mu je poslednji dve leti varovalo mariborsko semenišče; šel je, prejemši še enkrat baš ob smrtni uri z ginljivo pobožnostjo sv. popotnico v večnost. In včeraj ločili snio se na groblji od njega z veselo nado, da ga bomo videli ob poslednji sodbi mej izvoljenimi na desniei. Iz Jarenine. (Guden prerok.) Zdaj, ko se približujejo volitve za obeinski zastop, oblačijo se zopet vsi tukajšnji nenieurji v ovčja oblačila, izpod katerih jim že dalee niolijo volčji kreniplji, naj bi zamogli svojo neničnrsko komando g. Fr. Hauingartnerja še na dalje ohraniti, se z njo bahati in strahovati vso občino. .leden izined gorečih pristašev gospoda županaje iz (neinških?) Hoč sem priženjeni posestnik, g. Fr. Vibar, kateri se je pred kakimi 30 leti šolal v 2-razredni Iloški ljudski šoli. Pozneje jc služil, pri »pavrskem kinetu« Vretzlu za konjarja in pri tem se je najbrž navdahnil svoje neniSke (!) modrosti. Ta mož je sedel doslej v jareninskem občinskem zastopu in je sedaj tudi ves po koncu, da hvali naredbe župana gosp. Uaunigartnerja in ga zopet priporoča kot izglednega župana. Da pa boste videli, kakžni domoljubi so naši neinški niožakarji, naj tn navedeni misli in želje g. Viharja, katere so se rodile v njegovem preroškein dului in jili jc odkril dne 7. t. m. poročevalcu teh vrstic. Ta inož je že od nemštva jako pijan, ter pravi, da se bomo še le toliko časa Slovenci v Avstriji zdržali in imeli tukaj pravico, dokler bodo.. .*) — oni (Prusi) bodo tedaj Slovence in Hrvate prognali iz sedanjib dežel in naselili lukaj svoje prusko-nemške Ijudi in je nadalje ludi občnapotreba, dabi se v .larenini krnalu ustanovila šulvereinska šola, katera bi naj pot pripravljala omenjeni prekuciji, da tisti, kateri bodo dobro neniški podučeni, in navzeti prusko-nemškega duba, kakor Vihar, bodo še že lahko lukaj ostali, drugi pa ne. Slovenci, tedaj, ko pridejo volilve za občinski odbor, dajte le svoje glase možein, kateri so zvesti Slovenci in dobri kristjani, ker ti so zvesti državljani, pripravljeni vsak eas za svitlega cesarja dati blago in kri. Pa ne dajte se goljulati nemčurski sodrgi, katera duhovnike obrekuje, svoj materni jezik zaničuje innjimželje škilijo tje v prusko Nemčijo. Pokažite, da sle na slovenskih tl6h lastni gospodarji! ¦) Ta želja ni, da se natisne. Ured.