POŠTNINA P ATS A LIR'«NA. Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-«»■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■■■ I UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, j KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174.- Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji n v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24-—. Inserati po posebnem ceniku. ŠTEV. 28. i i iiriiiiiiiiiniiiinii'iiiiwi LJUBLJANA, DIVE 19. DECEMBRA 1920. LETO II. Vsebina 28. številke: Naše morje. — Staiistika izvozne lesne trgovine. — Gospodarske socijalne reforme. (Dalje.) — Valuta in trgovina z akcijami na Nemškem. — NARODNO GOSPODARSTVO. — DRŽAVNE NABAVE. — CENE ZADNJEGA TEDNA. -- Iz malega raste veliko. (Povest. — Dalje.) — BORZA. — REKLAMA. TRGOVCI! URADI! JUGOSLOVANSKI z betežnimi oddelki za leto 1921, tiskan na zelo dobrem papirju, je izšel ter se razpošilja po pošti proti predplačilu 22 K. UPRAVA V LJUBLJANI. OBRTNA............BANKA [ Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnov-Čuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. — FINANCIRANJE OBRTNIH PODJETIJ. Ljubljana, Kongresni trg 4 : Tel. 508 Stavbeni in galant, klepar PETER ŽITNIK LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP. Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. - Lepenka, ovojni in pisalni papir v veliki množini. ::: «.uvatrmi irwwwn Današnja številka se je zakasnila vsled defekta pri stavnem stroju, kar naj blagovolijo ej. čitatelji upoštevati. Božična številka izide dva dni preje kot običajno. Novoletna številka se bo tiskala v pomnoženi nakladi, ker se bo razpošiljala v propagandne svrhe. Nikdo naj ne zamudi naročiti vsaj najmanjšega oglasa za ceno iMaše morje. Pcgcdlhai med Jugoslavijo in Italijo določa ma>:> na Jadranskem morju taikio, da se v sevaro-zapaidmi kot naše države vrine med Italijo in Jusos javijo novoustanovljena ireška država, ki ob-sega korpus separatum| (Reško mesto to okraj) s pasom ozemlja, ki ima za severno mejo črto od neposredno jiužno Kastava, -pa do pojačene meje roškega okraja pri sv. Matiji. Južno mejo pa črto, ki vodi o,d Matulj do morja pri Pretoki. Meja med Jugoslavijo in Italijo teče po morju dalje južno tako, da ostane Cres m Lošinj italijanski, da se Zadar s teritorjem mesta m kata-stralne občine izadarske ter katastralnih občin Arbanasi, Crna itd., nadalje otoki Lastva, Pela-graš priznajo Italiji. Vsled te pogodbe je cela naša obrežna im prekomorska plovba približno do Splita vezana, da se vrši po linijah, ki teko po italijanski posesti ali v njeni neposredni bližini, Obražiii promet južno Splita je sicer prost italijanskega vpliva, vendar je prekomorska pot vezana na odransko ožino. Pio pogodbi sta nam dani luki Delta to Baroš, dela reškega pristanišča. Delta mam bo služila za -izvoz našega lesa iz gorskega Kotara in Slavonije. Ko bo «postavljena zveza med Dolenjsko železnico in železnico Gorskega kotara pa bi mogla služiti ta proga tudi za izvoz iz Slovenije. Kolodvori Gorskega kotara so prenapolnjeni z lesom, ker je bilo do sedaj mcgioiče izvažati les samo preko Bakra, kar je povizročalo ogromne stroške prevoza in prelaganja lesa od proge pa do pristanišča. Delta in Baroš se bosta morala preurediti1 in treba bo mnogo milijonov denarja im truda, dokler me bodo obe pristanišči dogovarjali vsem današnjim izvoznim «n uvoznim potrebam. Pa -že danes je treba misliti na vse tehnične predpriprave na projekte-, čiščenja Trnke, ker nanaša mala Reka mnogo peska to mivke im maši svoje ustje im pristanišče. Treba bo nadalje /v prvi vrsti misliti na pristanišča, hangarije, električne ekvatorje itd. terpentinov» čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga M. Trebar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telet. 539. Friziranje ""Ü1 iil-lm. :: dam in :: olga smerkol ——————. začasno manicura LJUBLJANA, Nunska ulica 19/11. Najfinejša francoska GELATINA EP0N1T IN VINOMETRI NA PRODAJ. Naslov v upravi. Založniki pozor! OSNUTKE za moderne umetniške : razglednice skrbi : „A L 0 M Ati Ljubljana, Kongresni trg 3. baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti. Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co Ljubljana Zagreb Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2. Jugoslovaiii poslovni čoMar za leto 1921 je izšel v obliki trdovezane knjige 17X22 cm. Ima za vsak posamezen dan 6X15 cm zapisovalnega prostora na prvovrstnem papirju. Stane do 15. dec. pri „Založništvu jugosl. poslovnega koledarja“ v Ljubljani K 20'—, po pošti K 22 —. Po 15. dec. se dobi koledar samo v knjigarnah po K 30 —. Koledar je potreben pripomoček za vsako pisarno. Trgovci in knjigarne dobijo koledar s knjigotrškim popustom v „Jugoslovanski knjigarni“ v Ljubljani. V Reki se nahaja sedež našega največjega pa/robrodnega društva (ogrsko - hrvaškega) z obrežno plovbo. Dosedaj je ostalo vprašanje, nerešeno in odvisno od bodočih odnašajev z reško državo, ali se bo smelo ito društvo preseliti na Sušak ali ne. V Bakru se je osnovala »Pomorska banka«, paroplovno društvo »Vesna«, ki je razpisala subskripcijo akcij za 160 mölionov kron. V Splitu je ustanovljeno paroforodno društvo »Orel«, ki namerava kupiti okrog 10 parobrodov. Upamo, da bodo vsi sloji našega naroda pravočasno uvideli ogromno potrebo naše lastne (trgovske mornarici in se odzvali v polni meri sufoskibcijskim povabilom. Naši diplomati bodo marali v bodočih trgovskih pogajanjih z Italijo pridobiti parohrodna društva »Dalmacija in Dubrovnik« za našo državo, že iz enostavnega vzroka, ker ije v ta društva naložen domači kapital. Danes je računati z dejstvom, da bosta Trst in Reka odpadli kod izvozne točke obrežne plovbe, ker način njihovega prometa ne dovoljuje komplicirane carinske manipulacije. Radi tega in radi neposredne bližine italijanskega teritorija in morja je obenem celi naš severni obali onemogočen tak razvoj morskega trgovstva, kakor bi to bilo sicer pričakovati vsled velikega in bogatega zaledja. Nova orijentacija bo obrnila na Split veliko večjo pozornost in pažnjo. Split kot glavni in politični center Dalmacije in bodoči center večine dalmatinskih lateranih prog bo postal eno 'izmed najvažnejših jugoslovanskih luk. Luke' Gnuž in Metko-vič, vsled slabega železniškega spoja se za enkrat še ne morejo tako razvijati in zadostiti onim nalogam, ki jim daje njihovo Šimo in bogato zaledje. „Croatia“ zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884. sprejema v elementarnem in živijenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pisma in ustna pojasnila Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka. RMEtijalM agentura M. Mal:: Movar, Gunduličeva ulica hr. 18 ima vazda za prodaju samo na veliko, a u potrebi nabavlja brzo i svaku količinu: svih žitarica i zemaljskih plodina, svakovrsne tvorničke i druge robe, utovljenih svinja, masti, slanine, suhog mesa, vina, šljivovice, ogrevnog i gradjenog drva itd. — Stalni i ozbiljni kupci mole se limitirati cijene i količine robe, koju žele, a uz narudžbu položiti odgovarjajući iznos kod Jugoslavenske banke d. d. podružnice u Vukovaru. Ostatak kod preuzimanja robe. Ako do poslovnog zaključka ne dodje, vraća se položeni iznos. — Tko želi brzojavne, ekspresom i pismene upute i obvjesti, ima poslati K 20’—. Kupim bi se nahajala trgovina ali gostilna s 5—10 oralov zemljišča. Ponudbe z navedbo cene na Fr. Primc ml., Tominje 3 p. Ilirska Bistrica Julijska Benečija. Statistika izvozne lesne trgovine. »Jugoslovanska Šuma« se bavi v -zadnji številki z vprašanjem koliko lesa bi -mogla naša država izvoziti in koliko denarja bi mogli dobiti zn izvoženi les, če bi gä prodali po današnjih cenah. Iz cele diržave bi se moglo izvoziti vsako leto 700.000 m3 jelovega žaganega lesa -po 1200 K, kar iznaša 840 milijonov kron, tesanega jelovega lesa 300.000 m3 po 800 K, stopaj 240 milijonov kron. V tej vsoti so zapopadeni vsi -proizvodi mehkega lesa. Hrastovega blaga bi mogli izvoziti 50.000 m hrastovih stebel po 2000 K, skupaj -100 milijonov kron, žaganega blaga povprečno 30.000 m po 500 K skupaj 150 milijonov kron, sekane hrasto-vine 150.000 m3 po 4000 K, skupaj 600 milijonov kron. Bukovine .in drugih vrst trdega lesa, 1-80.000 kubičnih metrov po 1500 K v vrednosti 270 milijonov kron. Jugoslavija bi mogla nadalje izvoziti 4000 vagonov lesnega -oglja v vrednosti 60 milijonov kron, če računamo vagon na 15.000 K. Železniških pragov in drugih proizvodov iz hrasta in bukve v 'vrednosti 1740 mil., tanina (hrastovega ekstrakta) za 300 mil. K, raznega drobiža in ročnih .proizvodov za 150 mil. K. Prodne irati bi mogli tanina za 4000 vagonov, ko ne bi bilo gotovih zaprek, ki bi jih treba odstraniti. Letos se je zvozilo komaj 2000 vagonov,' vendar so zaloge še znatne. Ce seštejemo te vsote in preračunamo oglje tanin itd. v količino m3, ki jih je treba za produkcijo, dobimo 4,130.000 kubičnih metrov lesa, ki bi izvoženi izdali po današnji vrednosti 5800 milijonov kron. Ta vsota (skoro ena in pol milijarde dinarjev) bi pokrila polovico cele naše uvozne bilance. Karbidni gorile! na debelo in na drobno priporoča A. SUCHY, KRANJ. Zahtevajte ponudbe. Klišeje v vseh izpeljavah, najtočneje izvrši E. Angerer & Göschl Wien 16/1 Ottakringerstr. 49. Zahtevajte ceniki cink (v blokih), cinkov prah prodaja v poljubnih množinah Državna cinkarna, [elje. lloMnc mi v premeru po 4/4 in 5/4 cele oddaja, dokler traja zaloga, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Razboršek Šmartno pri Litiji. Vestnega uradnika z znanjem slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, išče privatno podjetje za takojšnji nastop. Pismene ponudbe z navedbo životopisa in navedbo zaželjene plače naj se naslove pod „stalno1* na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Gospodarske socijalne reforme. (Dalje.) II. Kmetsko vprašanje. Drugo silno važno vprašanje je rešitev kmetskega prohlema. Eden najvažnejših stanov v državi je kmečki stan. Kmet, ki obüclufie nepremakljivo stoletja In tisočletja svojo zemljo, plačuje nanj odpadajoče davke ter daje najboljši in najtrdnejši kontingent za vojsko na eni strani, na drugi pa tvori večni, neizčrpni rezervoar za naraščaj inteligenčnih slojev in duševnih delavcev, je pravi steber države. Ustvariti1 in ohraniti tedaj dober, trden, zdrav in zadovoljen kmečki stan, pomeni toliko, kakor dati državi zanesljivo obstojno opravo. Pri rešitvi kmetskega vprašanja gre za več temeljnih točk- a) Ustvaritev kmetskih enot. Dosedanji način, ko deli oče poljubno kmetsko posestvo med več sinov, odnosno ko predaja posestvo sicer enemu sinu, za ostale sinove, zlasti za hčere pa izgovarja neprimerno visoke dote, je za obstoj trdnega, zdravega kmečkega stanu škodljiv. Ustvariti je tedaj pojem in obseg kmetskih enot — v Srbiji že imajo podobno institucijo — z določenim nepremičnim in premičnim premoženjem (inventarjem), ki se ne more ne deliti, ne odtujiti (prodati, zastaviti, zarubiti). S kmetskim posestvom more tedaj vsakokratni gospodar le v toliko razpolagati, v kolikor presega njegovo imetje obseg nedeljivih kmetskih enot. Za to je seveda treba urediti tudi dedni (nasledstveni) red. Pravico do nasledstva Imej najprej moško, potem pa tudi žensko potomstvo, v kaiterem pa ima gospodar kot predajate!! prosto izbiro. Tak kmetski red bi bolj vzpodbujal k temu, da se vsem otrokom, ki ne pridejo v poštev za naslednika-gospodarja, odnosno za večje dote, pravočasno oskrbi eksistenca na drug način. S tem bi se najbrže še povečal beg kmetskih ljudi! v tovarne, v mesta in tujino (Ameriko), vendar pa se ni bati prehudega navala, ker imamo tu .V sedaj kmečke delavce in ker bi se skrbelo, da bi se vakantna (izpraznjena) -kmetska enotna posestva takoi zopet oddala kmečkim ljudem, ki bi jih dalje obdelovali. Seveda bi se moralo tudi določiti, koliko kmetskih enot se sme združiti v eni rolki. Ako bi se lahko združilo več kmetskih' enot pri enem gospodarju, potem seveda ne bi smela obstojati nobena ovira, da posamezne izmed njih kot celota zopet preidejo v druge roke. b) Povišanje produkcije. Drl sistemu kmetskih enot bi bilo posestvo prisiljeno k intenzivnemu obdelovanju, k porabi iu izrabi vsakega koščka zemlje. Obenem hi bila dati kmečkemu naraščaju v to potrebna strokovna izobrazba. V ta namen hi bili osnovati posebni poljedelski tečaji — razvem gospodarskih šol — in razpošiljati red n j potovalni učitelji, ki bi na licu mesta kazali, kaj je prav in kaj ne, ter podučevati kmete v umnem gospodarjenju. Vrhu-tega bi morala država vzdrževati čim več vzornih kmetij, za kar je že izšla naredba. c) Prodajna in nakupovalna organizacija. V svrho boljše odprodaje poljskih pridelkov ter cenejše nabave raznih potrebščin: strojev, semen itd. obstoje že sedaj po celi državi razne Lepilna sredstva (Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov v vsaki množini na prodaj. Naročila nasloviti na ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. Nezlomljivi glavniki elegantni, lahki kot pero, nezgorljivi. Konkurenčne cene! Bogata izbira barv. Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo neobvezno ponudbo pri Leipzig. Kammfabrik Ktias&Co. j Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland). \ i (Jonilna ima in traaiiibe Mava j U S3HS853J vseh ml razpošilja tovarna gonilnih jermen Schultz & Kaplan, Fulda (Deutschland). Istotam se sprejmejo tudi izvežbani zastopniki. Bakreni kotel za žganjekuho 105 1 vsebine, z mešalnico, za odtoč brozge, (Schlemprohr) 6 m hladilnih cevi (kača), montiran na železno peč, malo rabljen na prodaj. Pojasnila daje A. ŠIFRER, Laporje pri Slov. Bistrici. l'oKolni mori najfinejši, velika mno-veueilll llieu žina po nizki ceni na prodaj pri V., BRATINA, umetno čebelarstvo Križovci pri Ljutomeru. Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v „O ST-EKSPORTU“ listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Veletrgovina kolonijalne 6 i špecerijske robe s Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po Jeftinoj cijeni. Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam d k d s Di o izradim vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njeim M —'45, —‘50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje pod vezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1'40, pomjedene M 1*50, posrebrene M 210, počrnjene M 1*70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. XSSp'X rV hr kavčuka (CIREL SITAR I V* U8BLJAIÄ a/ Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova uL 1. Ribje olje (SÄ na drobno in debelo. Naročila na upravo lista. Tovarna Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Barva vsakovrstno blago. — Kemično Čisti obleke. — Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Podružnice: Maribor, Novomesto, Kočevje. Gosposka ulica štev. 38, Glavni trg štev. 39. Vsakovrstne slamnate torbice (ceVarje) pred« pražnlhe$ vse različne slamnate izdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v oblino naročbo FRANJO CERAR, tvoraica slamnatih in volnenih klobukov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Prodajemo jednu kompletnu i intaktnu okretnicu (Drehscheibe) 4 m. duga, koja se može i podužiti. — Pogledati se može kod Čakovačko skladište d. d. u Čakovcu. Kreda plovec, (Cali carbonic. pur.) (Federweiss) v večji množini na prodaj. Vzorci na željo. — Dopisi na poštni predal 26. Ljubljana. NAZNANILO. Cenj. odjemalcem trgovcem vljudno naznanjam, da sem zopet dobil večjo pošiljatev sukanca, bombaža, aide-svile za prešivanje (stepanje) ter rokavice JPO NIZKIH CENAH. I Se priporočam Oroslav Čertalič - Ljiljana - Sv. Petra cesta 23. Domača tvrdka. Solidne tene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Hajnovejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene oblekel vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. (FIRNIS zadruge. Število teh pa ,bi bilo seveda še pomnožiti in delovanje zadrug spapolniti in poenotiti. To bi se doseglo z ustanovitvijo posebnih zvez kmetsko-sasipodarskih zadrug, katerih naloga bi bila, vplivati vzgojno, ipodučevalnio in bodrilno na svoje članice ter kontrolirati njihovo vsakoletno poštovanje. Celo akcijo bi bilo možno izvesti le ob sodelovanju viseli poklicanih čin it olje v in državne uprave. Za to nudi posebno priliko izvrševan e agrarne reforme. Ta bo omogočila zaokrožen je in sp «poln j en j e obstoječih kmetskih posestev m. ustvaritev popolnoma novih. Pri tenu pa ne smemo pozabiti, da bodo precejšen del zemlje obdržali dosedanji veleposestniki sami, in da bodo veleposestniški gozdi v kolikor ne Ostanejo sedanjim lastnikom, prešli po večini v državno last. Kmetskim posestvom se bodo mogli tedaj dodeliti v teku agrarne reforme le travniki, njive in mali gozdni deli, nikakor pa ne servitutne pravice v gozdih, ki bodo ostali veleposestniška ozir. postali državna last. Take pravice bi pomenile uničenje gozdov. Sicer pa bo šla državna gozdna uprava ubožneijšim kmetom rad e vol j e na roko z lesom in drvmi. Razven delavskega in kmetskega vprašanja čaka rešitve še drugo nujno socijalno delo kakor na polju ljudske higijene in narodnega zdravja - do sedaj smo dobili zdrami iške amfoula-t oni j e za brezplačno preiskav anje in zdravljenje —, dalje glede zadostne, trajne preskrbe invalidov in splošnega socijaliiega zavarovanja. (Dalje prih.) Valuta in trgovina z akcijami na Nemškem. (Ta članek je bil pripravljen že za 26. številko »Jugoslovanske Ijorze«. Radi tehničnih težkaš pri izdelavi klišeja, pa ga moremo priobčiti še le danes.) Naslednja tabela, priobčena v „Frankfurter Zeitung“ cd 23. t. 1. nam kaže razmerje med valuto in trgovino z akcijami. V njej je predočen potek cenitve nemške marke v Švici in kurza, ki predstavlja gibanje kurzov 25 važnih industrijskih papirjev, ki tvorijo podlago za tedensko izračunani e borznih indeksnih števil. Tabela kaže razvoj od začetka leta pa do približno 20. novembra. 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 s g S 3 Z Da bo vsakomur razumljiva, moramo dostaviti še sledeče. Izvlečena črta pomeni stanje kurzov marke v Švici, v januarju od 11 do 7 frankov za 100 mark, v februarju od 7 do 6.20. v marcu od 6 do 8, v aprilu od 8 do 9.80, v maju od 9.80 do 13 50, v juniju od 13.50 do 14.50, v juliju od 14.50 do 14, v avgustu od 14 do 13. v septembru od 13 do 10.60, v oktobru od 10.60 do 7.20, v novembru od 7.20 zopet počasi navzgor. Punktirana črta pomeni gibanje 25 industrijskih akcij, ki so vzete kot merilo za vse akcije tako, da se ni izračunalo povprečno njihova vrednost, ampak se je vzelo za podlago vsoto VARSTVENA ZNAMKA. PERO' POSTAVNO VAKOVANA. . . ... . koje valita svom dieta, zahtevajte samo predmete za sisanje zaštitnom markom „PERO“. Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle « na trg. Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ pro-davaju: Baloh Janko, Demšar & Osenar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-lani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju. Najmodernejše lastnega izdelka, onem tu- in inozemske nima manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska'raipošiljalna Dvorni trg. Pod Narodno kavarno. OST- EXPORT' Organ für den :::: Waren-Austausch zwischen Mittelund Ost - Europa List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: :: Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, izhaja v Berlina. Zastopstvo: Aooočna ekspedicija ALMÄTELtLiotiljaoa. Kongresni trg 3. kurzov vseh 25 akcij. To vsoto tečajev gotovih akcij v gotovem času imenujemo indeksno 'število. „Frankfurter Zeitung“ ga priobčuje vsaki teden. Ta števila primerjana med seboj nam kažejo celotno stanje borze. Naslikana za vsak mesec z razdaljo 1000 poenov od 5000 pa do 15.000 nam dajo punktirano črto. Razmerje obeh črt nam kaže, da čim 'globlje, oada marka in čim manj je vredna, tem višje stoji v ceni akcija. Največje diference se kažejo februarja in marca meseca, nadalje junija in julija in kakor vse izgleda ..novembra meseca t. 1. Pimkti.rana črta delniških tečajev, industrija dejstvo, da vsak padec državne marke pospeši nakup delnic, torej beg kapitala iz tega papirnatega denarja, ki ga skuša lastnik kot manj vrednega plasirati v več vrednega, na podlagi zlate marke cenjeni industriji; za to kupuje akcije in plača vedno več zanje, čim manj je vredno plačilno sredstvo — marka — na svetovnih borzah. Čim večje oo-vprašervanje po akcijah, tem višja jim je cena. Največje povpraševanje je baš v času najniž-jega stanja marke. S temi pripombami je tabela razumljiva. Istočasno vstajanje obeh črt. punkti-ranc in izvlečne v juniju in v zadnjem času je samo prehoden pojav. ;.narodno.ŽSSŠSŠ' ! GOSPODARSTVO DOMAČA TRGOVINA. Nekaj o lesni trgovini. Glavna zapreka dosedanjemu izvozu lesa ;e .pomanjkanje transportnih Sredstev ter visoke železniške tarife. Vsled omenjenih zaprek »n visoke cene lesa je naša eksportna lesna trigoivtna -zadela Ob močno konkurenco iz Norveške, Švedske, Kanade, Brazilije, Japonske in Vzhodne Indije. Glavini odjemalci našega lesa so Francoz1, Italijani in Nemci, ki razpolagajo iz bogatim ipairo-brodanstvoim, nizkimi pomomskiimi tarifi. Do našega narodnega ujedinjenja se Ije nahajala avstrijska in oigrskjr želeiznica v tujih rokah, in je favorizirala samo*ogrski lesni izvoz. Tairi-falni sistem je bil trorvnsten. V prvo vrsto tarifa so spadale one pošiljatve lesa, ki so bile odre- Iz malega raste veliko. Prosto no nemški trgovski povsti „Vom Stift zum Handelsherrn“ od Fr W. S t e r n - a. (Dalje) V „In kaj so konsignacijske kupčije, g. Prinčič?“ „Če odpošljemo ne naročeno blago na lasten račun na oddaljenejše mesto, da se ga tam nroda, potem pravimo, da smo poslali blago v konsignacijo. Kakor pri komisijski kupčiji, tako tudi tukaj ne pride prodajalec ali odpošiljatelj blaga, katerega imenujemo konsignanta s pravim kupcem v dotiko, temveč ima opraviti le z onim. kateremu je blago konsigniral in ki ga zovemo konsignaterja. Ta oskrbi prodajo na račun kon-signanta in proda temu izkupiček odštevši od tega provizijo in stroške.“ „Toda za danes je dovolj, otroci,“ je dejal gospod Kovačič, „saj ste se itak preveč naučili.“ Bila je že pozna ura. ko’ se je naša družba po dogodkov polnem dnevu poslovila in razšla. 11. Poglavje. Onih par tednov, ki so še ločili Vstop 'Kovačičevih sinov v trgovino, je bitno preteklo. — Kakor je predvideval g. Prinčič je bil nečak pokojnoga Pavloviča takoj pripravljen -dddati trgovino g. Kovačiču pod že znanimi pogoji. Oddaja trgovine se je izvršila gladko in v kratkem času. Vsi odjemalci in prijatelji so že MM pismenim patom obveščeni o spojitvi dveh trgovin. Gospod Kovačič je svojo pisarno z ozirom na 'razširjenje trgovine iprimemo- povečal. Obstajala je iz treh prostorov. Prvo je bila splošna jene ,za domačo vporabo. Te pošiljaitve so se zaračunavale no prvem izvanred-nem tarifnem razredu. Tarifna stavka je znašala za 150 km oddii-Ijenoist 50 K za 10 t. vagom, danes znaša ta vo-zarhvska postavka 230 K. V drogo vrsto tarifa je spadal oni les, ki ni bil namenjen domači porabi. Vozamina sc -mu je odmerila na temelju skupnih C tarifnih razredov. Takrat je taka voizarinska postavka iznašala za 150 km odidaljenoisit pri pošli j at vi lesa za indu-strijaln-e svrhe 63 K za vagon, danes znaša 370 dina-fjev ali 1480 K. V tretjo vrsto tarifa je spadal les, ki .se je izvažal preko Reke v inozemistvo. Po tej tariti se je moralo plačati 64 K za 10 tonski vagon na 150 km za les za kurivo, isto toliko za gradbeni les. Če pa so bili podani dokazi, da se ta les oksportira v prekomorske kraje in se ne 'zadržava na Reki, se je plačala tarifa za obe ravnokar omenjemi vrsti lesa od Jaške v luko Pari 130 K za vagon. S takimi nizkimi vozarinama je vlada favorizirala izvoz lesa in popravljala domačo valuto. Danes pa je ministrstvo saobraćaja število i.riemmih tarifov znižalo na minimum,tako, da imamo danes vsega skupaj 8 izjemnih tari-fov. Po iz,nizanem tarifu se prevaža stekleni pesek, opeka, krompir, koko, apno. cepana drva, gnojila, kamenje, mramor, blago, ki se predaje v količini manj kakor 5000 kg, živina, sol, steklenice »td. Kakor vidimo ministrstvo saobraćaja je interese leisne trgovine popolnoma prezrlo, edino ■a teči, ki se vporablja za kurivo je določilo minimalno tarifo, ki znaša za 150 km in za 10 tonski I vagon 200 dinarjev ali 800 K. IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA. Otvoritev reške luke. Pričakuje se, da bo re-ška ivka odprta mnogo preje nego sc splošne' misli. V Beogradu računajo, da se bo otvoritev z vršila najdalje v 30 dneh. Opozarjamo vse interesente, da bodo pripravljanji, ker bo gotovo prišlo do presenečenj glede na cene in njih višine. Na ozemlju bodoče reške države bodeta krožili dve .vrsti zakonitega denarija, lira in di- nar. V tem smislu se vodijo že razgovori, ki bedo kmalu zaključeni in objavljeni. FINANCE. Prolongacija f>% bonov in njih izplačevanje. Po naredbi generalne direkcije državnih dolgov od 4. novembra t. 1. D. br. 5917 se priobčujejo pogoji, pod katerimi se bodo kronski in dinarski boni izplačevali ozir. prolongirali. 1. Izplačevanje državnih banov bode izvrševala izključno državna blagajna, kjer se bodo prevzemale tudi proloogacije. 2. Boni, tako kronski in dinarski, se morejo 'Sprejemati pri plačevanju davkov kot gotov denar. vendar le v tem slučaju, alko nima večje vrednosti nego višina davka, ker se razlika ne bo vračevala. 3. Boni, kronski in dinarski, sc morejo podaljšati za nadaljnjih 6 mesecev ipo 6%, ki se plačajo v naprej t. i. do novega leta. 4. Prolongacija se z vrši iz izdajanjem novega bona. 5. Za bone, kronske in dinarske, ki se po določenem rokn prinesejo v realizacijo, se naknadne obresti ne priznajo temveč izplača nominalna vrednost. V državnem interesu je, da se boni v čim večjem številu prolongira jo, ker se s tem nudi državi še nadalje uporabljati posojeno glavnico. Bračko - amerlkauska banka. Ministrstvo trgovine in industrije je pooblastilo pokrajinsko vlado v Dalmacijo, da definitivno odobri statut Bračko - amerikaniske barake. Po odobrenju se b< pozvalo delničarje, da vplačajo prvi emisijski kapital na kar se bo sestavila ikomstiturajoča skupščina, da odredi sedež banke ter odobre statut, talko, da bode z novim let- n že omogočeno poslovanje. INDUSTRIJSKE VESTI. Veliko tovarno olja v Vel. Bečkereku, ki je v.ijc podjetje, mislijo nekateri denarni zaivcdii na-cijonaiiizirati. Vsled tega je bila pretečene dni ' pisarna, kjer so bili zaposleni knjigovodja in štirje mladi pisarji, iz te se je prišlo v drugo pisainuo, kjer so imeli naši štirje mladi znanci svojo učilnico in ikomčno se je iz te pisarne prišlo do naisvetejišega, kjer je delal gospod Kova-i č!č s svojim prokuristom. — Našli štirje novi učenci so danes nastopili svojo službo. Gosp. Kovačič je dal našim prijateljem lansko letne kopirne knjige z naročilom, nalj jih preglc-I dajo. Tako jih najdemo popolnoma zatopljene v svoje novo čtivo za pisalno mizo. Kmalu jih je preimdtil v njihovem poslu prokurist, ki je prinesel ijuitrainjo pošto. »Na novo došlo korespondenco bom dal najprej v zunanjo pisarno,« je dejal g. Kovačič, odkoder bo prišla zopet k vam. Vsa pisma, fakture ' in brzojavke naj -gredo od enega do drugega. ! Preberite hitro vse, vendar pa tako pazljivo, da i si bodete mogli po možnosti zapomniti 'ime in bi-I vališče dopisnika, ker se na ta način ž njim spoznate. Alko si zapomnite posamezna imena potem bodete vedeli katere predmete želi ali ponuja 'n 'sčasoma si bodete zapomnili celo cene, 'različne pogoje im druge posameznosti. Spomin ima za trgovca veliko vrednost in treba ga je gojiti. Na vsako pismo, katerega prečita-te, napišite svoje ime in Ivan, ki je zadnji, napiše na vrhu zunanje strani, leto, ime pošiljatelja in idaln, ko smo pismo prejeli. Pod ta datum napiše dotičinik, ki na pismo odgovori, -datum odgovora in Odpo-šbjatve. Kakor bodete s pregledovanjem pisem gotovi, katerih danes itak ni mnogo, Vam bo-m dal nova navodila.« Med tem -časom je prinesel knjigovodja pisma, iz vnanje pisarne in jih oddal Milanu. Pridno so se mladi učenci sedaj lotili deh in bili so vanj tako zatopljeni, da niso niti opazili, kedaj je pošta prišla do zadnjega, Ivana. »S pismi sem gotov, gospod Prinčič«, je rekel Ivan došlemu prokuristu, »toda kaj hočem storiti s fakturami in -drugimi tiskovinami?« Vse dopise, ki spadajo k .pismom, smatramo kot njih -priloge, »Prav Ivan zaradi tega moram na nekaj še opomniti. Vaša naloga bode, Milan, da pregledate pri vsakem pismu, -ali so tudi res vse navedene priloge pismu priložene -ali -ne, ter zaznamujte na zunanji strani, ali se ujema navedeno število prilog ali nc. Toda sedaj pa nekaj dni-g ivr u. Ali niste pri pregledovanju kopirnih knjig I nekaj opazili?« »V knjigi, katero sem preje čita!, so bile samo fakture kopirane, gospod Prinčič,« je zaklical Ivan. »Tu leži pa še -druga -knjiga, ki je ra še nisem pogledal z napisom banke«. »>V moji so bila kopirana samo pisma agentov, kot sem iz napisov knjige zaznal,« je dejal Franjo. »Moja knjiga' je imela naslov splošna korc-soodencä,« se je oglasil Milan. »Katero knjigo ste imeli vi, Dušan?« »Nakupna korespondenca« ji je bil naslov, gospod Prinčič. z (Dalje prih.) deputacija trgovcev in industrijeev pri ministru trgovine Nmčiču in pri ministru aa pravosodje Trifkoviču s prošnjo, da pri inacijonalizaciji vpo-števata interese producentov z okolice, kar sta oba obljubila.. Tvrdka Stoppe in Valjak v Mariboru, ki ;e dosedaj na malo izdelovala šampanjec, misli svojo produkcijo preurediti tako, da bomo imeli v ^Mariboru tovarno šampanjca in penečih vin, POLJEDELSTVO. Priprave za osnutek zveze Jugoslovanskih vinogradnikov. Na inicijativo našega »Vinarskega in sadje-rejskega odseka« Slovenske kmetijske družbe v Maribora, se je vršil v Zagrebu dne 4. in 5. t. m. sestanek 'vinogradnikov k vseh krajev Jugoslavije. 'Namen sestanku je bil osnovati državno z v ci7„o vinogradnikov. Na sestanku je bila zastopana hrvaška, bosanska ali slovenska vlada, ministrstvo poljoprivrede, vinogradniška šola, različna gospodarska društva itd. Na sestanku se je razpravljalo o vseh vprašanjih našega vinogradništva, -posebej pa o svrihi bodoče vinogradniške zveze, za katero je bil izbran pripravljalni odbor, med drugimi Omenjamo odbornike Skalieki-ga, Stojanovič-a, Gosar-a, Enber-a in Stcfano-vič-a, sami strokovnjaki, ki nam jamčijo, da bo novo ustanovljena zveza popolnoma rešila, zastavljene si naloge. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izbran g. -Puklavec iz Maribora. Zvišanje cen sladkorne repe. Poljedelski minister je izdal naredbo, ki poviša ceno sladkorni repi v bodočem letu na 12. din..za 100 kg (prejšnja cena 6 din.). Producenti repe so dobivali od osješke sladkorne tovarne preteklo leto 45 K za mtc, po novi min. naredbi pa K 45, kar ne znači velikega povišanja. »lugoslo venski Lloyd« je mnenja, da bi bilo bolje odrediti samo minimalno ceno, ki bi jo mo rale tvornice plačevati producentom repe, ostalo pa prepustiti tovarnam in poljedelcem. PROMET. Prometna konferenca v Zagrebu. Posnemamo po članku pod istim naslovom v »Jutru« od 14. t. m. V Zagrebu se je vršila dne 5. dec. prometna konferenca, ki je razpravljala o ureditvi prometa z našim Primorjem, kako omogočiti veliki promet v Primorje, koliki del tega prometa moremo sami obvladati in katere nove železniške zveze bi bilo treba zgraditi. 'Promet na Gušah bo zahteval za tovor nai-m-anj 42.000 vagonov na leto, to je 4 pare tovornih vlakov dnevno, osebni pa najmani po em osebni in en brzivoz v vsaki smeri. Obrežni promet s,e računa na 12.000 vagonov. Bakar obvlada le 15 vagonOv dnevno. Ako nam pripade celi barek Baroške luke bi se lahko v njem nalagalo po šest ladij (150) vagonov dnevno. Na Delti treba -razširiti postajno zgradbo. Konferenca je razmotrivala nadalje prospekte luk Martinšića, Bakar in Malinska na Krku, od katerih ie prva najugodnejša. Vsled pomanjkanja denarnih sredstev moramo omejiti za enkrat le na zgradbe luke Baroš in Martinšića tako, da birmo mogli ukrevati dnevno 12 ladij. Reka bo slej ko prej pre jemala ves potniški in kosovni promet. Reška luka je mogla 500 vagonov dnevno med tem ko je železnica obvladala 1400 vagonov. Povdarjala se, je varnost dograditve Siske železnice in zveze Ogulin Višnji dol in Novi. Na liški progi bo jeseni 1. 1921. promet do Granca odprt. Treba bo skrbeti za zvezo Kočevje-Brod- Mora vic e in ojačiti mero 'Bubnjarci-Karlovac. Za razbremenitev Maribora malj se postavi zveza med Podrožiico in avstr. drž. žel. Za zvezo z Dalmacijo naj se vzame v prvi investicijski program stavba proge Omomelj-Ogulm Prosilo se je za otvoritev -prometa med Ljutomerom im Mariborom preko nemškega ozemlja. Projekt za linearno povišanje tarifov je že vdelan, glede sedeža pomorske oblasti- so hrvatski krogi mnenja, da naj bi bil mesto Splita Sušak, kjer je Ln bo ostalo na dogledni čas torišče in izhodišče pomorske trgovine. DROBNE GOSPODARSKE VESTI. Jugoslovansko premoženje v zasedenem ozemlju. Naijvočja jugoslovanska banka v zasedenem ozemlju je »Jadranska banka«, pri kateri je v- prvi vrsti udeležen tržaški - jugoslovanski reški in dalmatinski, v manjši meri pa tudi zagrebški in ljubljanski kapital. Poleg tržaške slovenske hranilnice, ki -ima okrog 10 -milijonov lir ljudskega premoženja se nahajajo tam še cela vrsta občinskih posojilnic in zadrug, ki so odrezane od svojih zadružnih central v svobodni domovini. Vsa ta podjetja so še pod nadzorstvom italijanskih oblastev se nahajajo nadalje nekatere ladje družb »Oceanh, Dalmatia, Ungaro - Croata, družba Ralčič & Gr., Raguzea«, od katerih je Jugoslaviji priznanih 250.000 t. bivšega avstr. ogr. trgovskega brodovja. 'Ladje družbe »OceanJa« so vredne nad 60 milijonov lir, družbe »Dalmatia« 35 milijonov lir. Glavni delničarji teh podjetij so sedaj večinoma primorske banke, Hrvatska eskomptna banka, Jadranska banka> Srpski finančni zavodi in Dalmatinski kapitalisti. V Trstu obstoja trgovska in transportna družba »Balkan« z delniškim kapitalom en in pol milijona lir. Razen tega je v Trstu več kot 30 uglednih trgovcev Jugoslovanov. Od jugoslovanskih industrijskih podjetij omenimo nabrežtnske apnenice in kamenolome, idrijski rudnik živega srebra, družba »Ouamero«, ki je med drugim lastnica opatijskega vodovoda v vrednosti 8 milijonov lir, celo vrsto hotelinskih in restavracijskih diružb, manjših podjetij tako trgovskih kakor industrijskih, malih obrtnikov iti. Za tem lepim gospodarskim razvojem pa stojijo 100 tisoči naših ljudi s celim svojim premoženjem, z veliko delavsko kapaciteto, z bogato produkcijo različnih zemeljskih dobrin ta čakajo boljših dni. Ce jim bodo mogla že bližnja gospodarska pogajanja naše države z Italijo nekoliko olajšati njihov poiložaj, bo pokazala najbližja bodočnost. Definitivna odločitev o tej 'krepki veji našega narodnega drevesa bo padla v bodočih -letih. Jugoslovani v Južni Ameriki. Umestno bi bilo medvojne organizacije s katerimi so Jugoslovani v lužni Ameriki pokazali med vojno svoj patrijotizem in moč ter pridnost za uspešno gospodarsko delo. Že 1. 1915. je bila ustanovljena za Južno Ameriko »Jugoslovanska Narodna Obrana« z nalogo, da organizira Jugoslovane v Južni Ameriki, propagira ujedinjenje’ Srbov, Hrvatov ta Slovencev, podpira junaški boj Srbije in črne gore ter zbira dobrovoljce. Vsled izvanredne zavednosti že 1. 1916. ni bilo Jugoslovana v Južni Ameriki, ki ne bi bil član »Jugoslovanske Narodne Obrane«. Središče iste je bilo v Valparajsu. Močni centri obrane pa v Avtofagasti, Puntoane-nas in Buenos v Argentiniji. Razen teg* so bila osnovana dobro uspevajoča društva tako n. pr. v Valparajsu »Velebit«, v Iquiquen »Ljudevit Gaj« v Santiagu »Triglav« itd. Poleg dru- štev so tudi časopisi propagirali našo idejo. Tako je n. pr. izhajal v Avtofagasti list »Jugoslovanska država« v Punti Arenas »Jugoslovanska domovina« v Buenos Aires pa »Jadran«. Obrana je osnovala tudi za našo mladino takozvane tri moderne šole. Talko organizirani Jugoslovani so navzlic vsem zaprekam avstro - ogrskega konzulata izvrševali svojo -patrtiotično dolžnost v polni meri, ter so dosegli popolno -priznanje naše države od Južne Amerike. Že 1. 1916, so legitimacije »Jugoslovanske Narodne Obrane« veljale kot uradni ukazi in so popolnoma nadomeščale avstrijske potne liste. Naši zavedni kolonisti so bili torej prvi, ki so dosegli oficijelno priznanje nezavisnosti celega jugoslovanskega naroda. DRŽAVNE NABAVE Ofertalna licitacija. Prodaja hrastovih debel. Dne 10. januarja .1921 se bo vršila v pisarni ekonomistov oddelenja ministarkog saobraćaja ob 12 dopoldne ofertalna licitacija za prodajo 14234 kubičnih metrov hrastovtae, iz gozdov kneza Turn Taxisa na progi Sisak-Zagreb. Informacije dajejo železniške direkcije in gori navedena pisarna. Dražba hrastov. Kr. Kotarska oHast v Jastre barskom razpisuje istotam javno dražbo za 1700 hrastov, dne'5. januarja ob 11. dopoldne. Upoštevajo se samo pravilno kolekevane ponudbe, ki morajo biti sestavljene točno po § 7 dražbenih predpisov. Izklicna cena je K 913231.30. Cene zadnjega tedna. 1 Domači trg. Padec cen lesnemu oglju. Lesno oglje >e padlo v zadnjem času od 17 na 15000 za vagon. Cene lesa. Hrastova debla L razred 1800— 2800 kron, II. razred 800—1000 kron, furnirji 3200—4200 kron, hrastove deske do 50 cm obrob, merkant. 3000—4500 kron, bukova debla I. razred 600—750 kron, 'železniški pragovi hrast, normal. 140—170 kron, bukovi normalni 110— 130 kron. Na Dunaju se opaža veliko zanimanje Ogrske, Italije in Francoske za mehki les. Tudi za trdi les, špecijelno za hrastovino Vlada vedno večji interes. Iz Nizozemske javljajo, da je večja ponudba, nego konsum, kar je vzrok -padcu cen. Računa se na živahnejši 'promet s Severno Francosko, kakor je bil lansko leto, vendar je treba vzeti pri tem v poštev konkurenco Švedske, Finske in Črnega morja. Cena dr-vtam na Dunaju še vedno raste toda ne v toliki meri, ker ije istih zadosti na razpolago. Svetovni trg. Cene sladkorju neprestano padajo. New Jork. Kubanski, Centrifugiranj, neolb-daven sladkor cil Evropa, atlantska luka po 15.60 dolarja za meterski stot, kar odgovarja po današnjem kureu približno K 23.24 za kg. Čehoslovaški hmel?. Razpoloženje zelo slabo. V Žadcu je potekel celi teden brez kupčij. Cene so nominalne 4800 Kč, medtem ko se dobi od producentov tudi po 4600 Kč za 50 kg. Cene bombažu na Angleškem neprestano padajo. Egiptovski bombaž je padel za 100 točk, indijski za 185, braziiiski za 56 točk. Cena pšenici na pariškem trgu 95-100, koruzi 88---89 frankov. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gospodu Andro G. J-utronlču (Agj.-Split). Pvetjeli smo Vaš velezanimiv članek »Nakon Ra-pallskog sporazuma«, vendar prepozno za to številko. Priobčili ga bomo v novoletni številki, ki bo izšla v veliko večji nakladi iin bo na ta način veliko i več ljudi čitalo Vaše misli. Prosimo, Vas, da nam pošljete zopet kaj iz kršne Dalmacije. BORZA Številke v oklepajih značijo najnižji in naj-višjl kurz v pretečenem tednu. Zadnje notiranje izven oklepaja. Zagreb. Devize. Berlin <195—207) 207—208. Milan (509—535—540) 535—540. New Jork (139—151) 151. Praga (165—180) 178—180. Dunaj (25—25.60) 25.45—25.60. Valute: Dolarji (138—149.50) 148.50—149.50. Avstr, krone (25—29) 25.45—25.05. Češke krone (155—165) 165. Marke (192—203) 202—203. Lire (500—522) 515—522. Efekti: Hrvatska eskomiptna b. (1560—1600) 1600. Jadranska banka b. (1900—1950) 1900. Jugoslovanska banka b. (615—630) 630. Ljubljanska kreditna b. (970—1050) 1050. Narodna banka b. (655—680) 655. P.raštedionica b. (8950—9000) 9000. Narodna šumska ind. b. (770—790) 790. Gutman b. (1700-1750) 1700. REKLAMA Bistvena trgovska sposobnost, kako blago pridobiti vrednost, triumtira v času v katerem stoje tako mogočna sredstva za vzbuditev povpraševanja na razpolago. V istem času pa se ravno radi tega beri toliko sil z namenom, da si pni 'dani priliki osvoje gotovi zaslužek. Čakati prekrižanih rok, ali pa se zanašati na stare že obstoječe zveae ni času primemo, ki zahteva novih metod razpečavanja ter uporabo vseh modernih sredstev, ki služijo zainteresirati k on sum za blago. S tem je pot delu trgovskega smisla in sposobnosti kar najširše odprta. V nastalih razmerah, ki značijo skoro bližajočo se krizo v prodaji blaga, je največje vrednosti potom reklame pridobiti si novih odjemalcev. Baš v času, ko malokdo izdaja denar za reklamo, bo pameten trgovec m industrijalce skušal si pridobiti nove odjemalce, ker so ti v takih časih vsled pom an j kanja konkurenčne reklame brez njenega upliva. Oni, ki hočejo razširiti svoja podjetja naj ne po-zaoijo baš na sedanjo ugodno priliko. Z reklamo s: pomnožijo nove odjemalce in pospešijo prodajo svojega produkta, na dragi strani imajo ugodno stališče radi tega, ker njihov)! konkurenti ne In-serirajo ali na kak drug način delajo reklame. Zato ne štedite malega števila kron tudi ne v krizah. DOPISE SPREJEMA IN PISMENA POJASNILA DAJE ANONCNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ LJUBLJANA V NASLEDNJIH ZADEVAH: 20.000 zabojev v velikosti 20 X 23 X 23 cm in 25 X 23 X 23 cm takoj na razpolago. Proda se jeklena blagajna (Werttieim) za 10000 K. Registrirna blagajna na prodaj za 6000 K. Steklena stena za predelitev pisarne v lepi izdelaivi se proda. Vpeljana agentura z manufakturnim blagom išče za povečanje, družabnika z 1 milijonom K. Izdeiovatelj kemičnih proizvodov išče družabnika (kapitalista). Mlad trgovec išče za razširjenje že obstoječe trgovine v prometnem mestu v Sloveniji družabnika (izkušenega trgovca) z nekaj kapitala. Moška zimska suknja, podložena s približno 20 lisičjimi kožami se proda. Angio-nemški slovar Langenscheidt Muret-Sanders Hand & Schulausgabe. Eventuelno se da zanj iranc.-nemški slovar iste velikosti (Bachs-Vilatte). Valvazor, II. izdaja. Vsi štirje deli z vsemi slikami, dobro ohranjen se proda. Krojaško zrcalo s podstavkom in okvirjem iz trdega lesa se proda. Moška zimska suknja, podložena s kožuhovino, se ceno proda. Stari ilustrirani časopisi kot „Leipziger Illu-strie,te Zeitung". „Jugend" i. ar. letniki 191U— iy2U se kupijo. (Navedba cene.) Amerlkanec kupi radnik, premogokop, obširne gozdove, industrijsko podjetje ali kaj enakega. Ponudbe naj bodo opremljene z točnimi opisi ev. proračuni, kopijami načrtov itd. Volna, lepa očiščena (2000 kg) od banatskih ovc se takoj proda. 10 Remington pisalnih strojev z nevidno pisavo. model priznano prvovrstne znamke po K 4.500— na prodaj. Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji. Bukovo oglje 10 vagone v ' na prodaj. Les za izvoz na prodaj. Išče se trgovska zveza s solidno firmo. Nujno rabimo naslove tovarn in tvrdk, ki bi dobavljale: coklje, oltarje, lipove kipe, žeblje, vijake, železne polfabrikate. Zamenja se hiša s posestvom eno uro od Vrbskega jezera (cona A), ki obsega: vrt, njivo, travnike, mal gozd, hišo z gostilno (salon), stanovanje 5 sob, trgovski lokal, skladišče, kleti, ledenice. hleve in še druge prostore, in sicer za ravnotako v Jugoslaviji. Evtl. prodajna cena ju-gosl. K 160.000.—. Več strojepisk, stenografk in pisarniških moči bi želelo stopiti v službo. KOLESA &3SSSS MOTOCIKLE VSO OPREMO MUDISSKUIDIšea emu a inim LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 1« VEGOVA UL. ST. 8 PRODAM IZNAJDBO ki je splošno potrebna (sprejmem tudi družabnika). — Dopisi pod „JOR“ na upravo lista. PRODA SE pom Mii pioiilnia sa stoječim Diesel-motorom 12;P. ti., di-namostrojevi, akumulatorom j i svima^ aparatima, što so potrebni za pogon.^—jj L , Pobliže*obavesti daje << Samostartjfranjevaca ujMariboru. Na debelo kulijsko josolo „Etagere“ elegantne garniture z napisi, prima eksportno blago čeho-slovaškega izvora, nudi po ■tovarniških cenah veletrgo-vina z železnino 'Ivo Andraschitz 1 Maribor. 8 *0« lisic ^Montanistische Rundschau“ „Tagl. Montan-Berichte“ „Petroleum“ „Die Rohölindustrie“ „Tägl. Berichte über die Petroleumindustrie“ „Zeitschrift für Eia- und Kälte-Industrie“ „Berg- u HUttenmäunisches Jahrbuch“ „Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“ lahko naročite v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Vrtlar (Bnštava n) svojoj struk! u svakom pogledu vješt, 31 god. star, neoženjen, Ceh, traži odgovarajuće na-mještenje. Isti uzima u najam na više godina vrt, prikladan za vrtlariju, sa malom kućicom ili stanom od 1 ili 2 sobe, kuhinja i nešto nuspustorija na periferiji večeg grada Jugoslavije — Adresa kod Anon. Ekspedicije Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg br. 3. Koja lima imače za predali Korkholz iligaba? u velik komadima Odgovor na Pavao Kolarič, mlin na turbine, Drnje. Štora d z o. z. Št. Vid nad Ljubljano tovarna za gardine, boufams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t d. Albert Matij'ević odpremničtvo Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. Modni atelje za dame in gospode Ivan Bizjak Celje, Prešernova 11 JADRANSKA BANKA sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse ban