URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4_____________Ljubljana, petek 4. februarja 1983	Cena 40 dinarjev	Leto XL
187.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov
in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št.
45/82, 1/83 in 2/83)
I.	V tabeli pod točko 1 Stopnje »davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se:
—	v stolpcu 10 stopnja 5,81 nadomesti s stopnjo 5,80;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,62 nadomesti s stopnjo 12,61;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,27 nadomesti s stopnjo 29,26.
2.	Pri zaporedni številki 38 občina Piran se:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,50;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,72 nadomesti s stopnjo 13,02;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,28 nadomesti s stopnjo 29,58;
11.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem Ustu SRS. ‘
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 28. januarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
188.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in hjihovih ^'-ladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o hačinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja ejihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82. 67/82) izdaja Republiška uprava za druž-bene prihodke
ODREDBO
o	spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih 'stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83 in 2/83) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 12,62 nadomesti s stopnjo 12,61;
—	pri zaporedni številki 38 občina Piran stopnja 12,72 nadomesti s " stopnjo 13,02.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 28. januarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke ■ Tone Pengov 1. r.
189.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 4. člena sklepa skupščine krajevne skupnosti Lo-garovci-Berkovci o razpisu referehduma za uvedbo samoprispevka za izgradnjo vodovoda z dne 18. 4. 1978. in sklepa zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci z dne 18. 9. 1980, na seji dne 18. 1. 1983
odločilo:
Razveljavijo se določbe:
—	4. člena sklepa skupščine Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja krajevne skupnosti za vasi Logarovci, Kakoriči in Berkovski Prelogi, za izgradnjo vodovoda v predvideni vrednosti 1,340.000 din, z dne 18. ^aprila 1978 (Uradne objave Pomurja, št. 15/78),
—	sklepa zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci z dne 18. 9. 1980,
s katerimi je bal uveden oziroma povečan samoprispevek t denarju in delu za gospodinjstva.
Obrazložitev
Občanka je vložila pobudo za oceno ustavnosti te
zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb splošnih aktov z utemeljitvijo, da obremenjevanje gospodinjstev s samoprispevkom v pavšalnem znesku na v skladu z zakonom.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe obravnavanih splošnih aktov, po katerih so zavezanci
samoprispevka gospodinjstva, niso v skladu z 8. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). Zakon namreč doioča, da je zavezanec samoprispevka občan, ki ima na območju, ha katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče, zaradi tega gospodinjstva ter druge podobne skupnosti, ne morejo biti zavezanci samoprispevka.
Obenem je ustavno sodišče ugotovilo, da sklep zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkov-ci, naveden v. izreku te odločbe pod drugo alineo, s katerim je bil povečan znesek samoprispevka za gospodinjstva, ni bil sprejet po predhodno izvedenem referendumu. To pa ni v skladu z drugim odstavkom'
2.	člena zakona o samoprispevku, ki določa, da se samoprispevek lahko uvede, če se občani z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo. Slednje velja tudi za povečanje zneska samoprispevka.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane določbe razveljavilo.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slbvenije sprejelo v sestavi: 'predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Ivlara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
Št. U I <19/82-14
Ljubljana, dne 18. januarja 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič i. r.
190.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 10. člena odloka Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Lendava, na seji dne 18. januarja 1983
odločilo:
Razveljavi se 10. člen odloka Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št 18/82).
Obrazložitev
Uetavno sodišče SR Slovenije je na pobudo občanov začelo postopek za oceno skladnosti v izreku te
odločbe navedenega člena z 259. členom ustave SRS. Izpodbijani člen namreč določa, da odlok Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Cas za uveljavitev predpisov oziroma splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti je predpisan v sami ustavi. V prvem odstavku 259. člena ustave SRS je določeno, da. predpisi navedenih organov začno veljati najprej osmi dan po objavi, če m v samem predpisu drugače določeno. Po drugem odstavku istega člena ustave pa se samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko določi, da začne predpis ali splošni akt veljati prej kot oetni dan po objavi ali Istega dne, ko je bil objavljen.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ob sprejemanju obravnavanega občinskega odloka zborom Skupščine občine Lendava ni bila predložena posebna utemeljitev razlogov za 10. člen odloka, in tako ni/bilo podlage za skrajšanje osemdnevnega roka, določenega v 259. členu ustave SRS. Tako je navedeni odlok začel veljati šele osmi dan po objavi v uradnem glasilu.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) izpodbijano določbo razveljavilo.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične re--publike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
Št. U I 80/82-12
Ljubljana, dne 18. januarja 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
191.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino je na podlagi
44.	člena. zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, 28. člena statuta skupnosti in v skladu s 6. in 13. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne, interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 43. seji dne 12. januarja 1983 sprejela
SKLEP
o prispevku iz dohodka zk delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1983
1.	člen
Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunavajo in plačujejo za leto 1983 prispevek za delovanje skupnosti v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sporazum) in z določbami tega sklepa.
2.	člen
Zavezanec za plačilo prispevka po 1. točki 6. člena sporazuma je podpisnik sporazuma — član skupnosti po 5. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Zavezanec za plačilo prispevka po 2. točki 6. člena sporazuma je tista temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki je uvozila blago ali plačala uvoženo storitev ali imela drug devizni odliv (razen odlivov po kreditnih poslih-s tujino) kot končni uporabnik ter tista temeljna in druga organizacija združenega dela, ki je uvozila blago široke potrošnje za nadaljnjo dinarsko prodajo na domačem trgu.
3.	člen
Clami skupnosti vplačujejo prispevek po 1. točki J 6. člena sporazuma v višini 1000 din do 31. 1. 1983 na f
tekoči račun skupnosti številka: 50102-661-12066. Na ta tekoči račun vplačujejo člani skupnosti tudi prispevek, ki je lahko višji, če so se tako dogovorili v okviru enote.
4.	člen
Člani skupnosti obračunavajo in plačujejo prispevek po 2. točki 6. člena sporazuma po stopnji 0,03 °/o od vrednosti uvoženega blaga, plačil za storitve in drugega odliva deviz v določenem obdobju, in sicer:
1.	za prvo trimesečje 1983 v obdobju od 1. 10. do
31.	12. 1932 — do 31. 1. 1983
2.	za drugo trimesečje 1983 v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 1983 — do 30. 4. 1983
3.	za tretje trimesečje 1983 v obdobju od 1. 4. do
30.	6. 1983 — do 31. 7. 1983
4.	za četrto trimesečje 1983 v obdobju od 1. 7. do 30. 9. 1983 — do 31. 10. 1983.
5.	člen
Člani skupnosti plačujejo prispevek po 2. točki 6, člena sporazuma na zbirne račune, odprte po občinah pri podružnicah SDK, ki so pristojne za člane skupnosti glede njihovega sedeža, in sicer:
—	člani enot od I do XIV. ter od XXV. do XXIX. na račun: 842064082: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz gospodarstva,
—	člani enot od XV. do XXIV. na račun: 842-65672: prispevek iz dohodka za delovanje skupnosti iz negospodarstva.
6.	člen
Član skupnosti pri vplačilu prispevka iz 1. in 2. točke 6. člena sporazuma na splošnem prenosnem nalogu v okviru »sklicevanja na številko« navede matično številko, dobljeno od Zavoda SR Slovenije za statistiko ob registraciji ter rimsko številko enote, v kateri uresničuje svoje pravice in obveznosti iz članstva v skupnosti.
7.	člen
Osnova za ugotovitev vrednosti uvoženega blaga in storitev (4. člen) je, ne glede na valutno področje, dinarska protivrednost devizne vrednosti uvoženega blaga in storitev, izračunana po veljavnem tc^čaju Zveznega izvršnega sveta na dan nastanka obveznosti.
Po obdobjih iz 4. člena se v osnovo zajemajo podatki, in sicer za:
—	dosežen fizični uvoz blaga (po datumu carinske deklaracije),
—	druga plačila v tujino, ki pomenijo dejanski odliv deviz, razen plačil uvoza blaga iz prejšnje ali-nee ter odlivov po kreditnih poslih s tujino (po datumu ^vršitve naloga v poslovni banki).
Podlaga za izračun a van ■ osnove iz prejšnjega odstavka so evidence, ki so jih člani skupnosti dolžni voditi po odredbi o vodenju evidenc o sklenjenih deviznih in kreditnih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, st- 42/77) ter računovodski podatki članov skupnosti ° uvozu blaga in storitev oziroma o deviznem odlivu Po vseh vrstah plačil (blagovni uvoz, blagovni in ne-iagovni odlivi, uvoz opreme, surovin, reprodukcij-kega materiala, rezervnih delov, plačilo materialnih Pravic na tehnologiji, plačila investicijskega vzdrže-Van.ja, .montaža, izvajanje investicijskih del v tujini. Pačila storitev tujih oseb, posli oplemenitenja blaga, Poum stroški in dnevnice v tujini, stroški delovanja Poslovnih enot v tujini, stroški opravljanja drugih Gospodarskih dejavnosti v tujini ter vsi drugi odlivi, razen odlivov po kreditnih poslih s-tujino).
8.	člen
Izvršni odbor skupnosti je dolžan v letu 1983 tekoče spremljati vplačevanje prispevka in dvakrat letno poročati skupščini skupnosti in v primeru odstopanj predlagati skupščini skupnosti spremembo 4. člena.
9.	člen
Izvršni odbor skupnosti daje tolmačenja določb tega sklepa in po potrebi izda navodila za izvajanje tega sklepa.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01-43/83-16
Ljubljana, dne 12 januarja 1983.
Predsednik
Jože Slokar 1. r.
192.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino je na podlagi 33. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino .(Uradni list SRS, št. 7/79) na 43. seji dne 12. januarja 1983 sprejela
SKLEP
o	sprejemu sprememb in dopolnitev poslovnika o delu
Skupščine samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
1.	člen
V	prvem členu se peta vrsta dopolni tako, da se glasi: »Predsednika skupnosti oziroma njegovega namestnika v zvezi z delovanjem skupščine, postopek pri«.
2.	člen
Poglavje: »JI. Pravice in dolžnosti delegatov in predsednika skupnosti v zvezi z delom skupščine«, se dopolni tako, da se glasi:
»II. Pravice in dolžnosti delegatov in predsednika skupnosti ter njegovega namestnika v zvezi z delom skupščine«.
3.	člen
V	15. členu se doda nov drugi odstavek z besedilom:
»Ce je predsednik skupnosti odsoten ali zadržan ga nadomešča namestnik v vseh pravicah, obvezno-0 stih in odgovornostih, ki izhajajo iz določil tega poslovnika«.
4.	člen
29.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sejo skupščine vodi predsednik skupnosti, ob odsotnosti' predsednika skupnosti njegov namestnik, če pa je odsoten tudi namestnik pa delegat, ki ga imenuje skupščina Skupnosti«.
5.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01-43/83-17
Ljubljana, dne 12. januarja 1983.
Predsednik
Jože Slokar 1. r.
193.
Na podlagi ■ določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo _ delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja kmetijstva, živilstva in veterinarstva in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju kmetijstva, živilstva in veterinarstva kot izvajalci1 storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI 1. člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) še združimo v Posebno raziskovalno skupnost za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo, in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,	,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
f'	2. člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti. II.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	Člen
V skupnost se po svojih temeljnih organizacijah ftoZD, TZO in TOK) združujemo delavci organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju kmetijstva, živilstva in veterinarstva in delavci raziskovalnih organizacij, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela, zlasti' pri smotrnejšemu planiranju razvoja.
4.	Sen
Cilj in predmet, svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala družbeni napredek v kmetijstvu, živilstvu in veterinarstvu, torej večjo proizvodnjo ljudske hrane, večjo produktivnost in boljšo ekonomičnost kmetijske proizvodnje in živilske industrije.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim'planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju kmetijstva, živilstva in veterinarstva v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali m usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih v kmetijstvu, živilstvu In veterinarstvu,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi .raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	Sen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	Sen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah,
ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen *
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	Člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in_ objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju' cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji, uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—-skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina).
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
I. Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 58 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	28 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge :
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plati in svobodno menjavo dela,
—	'odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v sklada s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvrSnje te$e naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja Cemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
. 23. člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
— Izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika
skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje ih financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine ta njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje Strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
.	27. člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Žbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev ■ materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske
možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav. -
•	28. člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov sieupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih Izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuj^ odbor za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izrped elanov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja psnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
i
1.	Enote skupnosti
38.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, A katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali Preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje 8Proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno me-niavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, -združujejo sredstva in za Vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega Projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—■ statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skup-
hosti,
plan skupnosti,
pravilnik o delovanju organa samoupravne de-mvske kontrole,
:	pravilnik o delovanju odbora za splošno ijud-
s 0 obrambo in družbeno samozaščito,
• poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in
samoupravne splošne akte, ki sp potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt	(
1 :
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PpRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja
skupnost z, ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IH KONCHK DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
prof. dr. Jože Korošec 1. r.
X	194.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za kmetij-stvp, živilstvo in veterinarstvo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 13: maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—.kmetijstva,
—	živilstva in
—	veterinarstva.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	Člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo. Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžhosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti, *
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij m delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore:
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti' in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD $n drugih samoupravnih organizacij ter .skupnosti, pošiljajo delegate
v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	čim
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Ce odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z name-nom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprej em zborom. Če se v usklajevalni komisiji ne doseže, soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnev-nega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga.' Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug pred-mg oziroma drugačno rešitev spornega Vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklaje-v®^ne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščme. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na astno pobudo ali na zahtevo:
10 delegatov posameznega zbora,
" odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, m je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen	1
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati
zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih pred-, lagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in Člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	Člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopo-litičnhni skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.	!
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ka je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcij o.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.	„	'
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri. delu organov skupnosti in predlaga- v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge :
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga
dnevni red,	s 1 r<^|
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
10.	člen
Odbora imata predsednika bi do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupšČkia tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in
izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki
ga sprejme odbor.
32.	tim
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2. Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
x	36. člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi ' pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne
veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem sariioupravnega sporazuma o temeljih plana Izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje od8-govorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim' določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristoj-i ni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na h j ih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti tn obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni' na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene sa-
•hozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je. šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pfi članih odločili napačno ah pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VIL SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost in občinske, raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo, vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje Sane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa' dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno ‘delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi' zagotovljena i številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se .uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno Obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoj e^ delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu in ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, i!z katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
58. člen
Ta statut začne veljali osmi dan po tem, Ido ga
sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne
raziskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo
Prof. dr. Jože Korošec 1. r.
195.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja gozdarstva, lesarstva, papirni-štva in grafike iti delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju gozdarstva, lesarstva, papirništva in grafike kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za
gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko
I.	TEMELJNI DOLOČBI
L člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
'	— naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ'iN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju gozdarstva, lesarstva, papirništva in grafike in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala:
— Intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi za krepitev proizvodnje lesa in okoljetvornih funkcij gozda,
—	tehnološki in ekonomski razvoj lesno gospodarskega področja z namenom pospeševanja preobrazbe lesnega gospodarstva na višjo stopnjo gospodarske razvitosti z ustrezno strukturno preobrazbo
proizvodnje, izvoza in uvoza izdelkov, surovin in tehnologij,
—	razvoj tehnologije pridobivanja vlaknin in izdelave papirja, izboljševanje kakovosti proizvodov ter reševanje ekoloških problemov s ciljem povečanja produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti,
—	povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter povečanje kvalitete grafičnih izdelkov.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti In porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju gozdarstva, lesarstva, papirništva in grafike v. svetu in na tej podlagi predlagali' raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi' organi-zacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
■—■ oblikovali ih usklajevali svoje posamezne in s'kupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajal-Cev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva ža uresniče-vanje dogovorjenih raziskovalnih programov in dru-gih nalog,
'— razvijali povezovanje in sodelovanje pri pre-n°su lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanj-®vanju rizikov v inovacijskih procesih v gozdarstvu, esarstvu, papirništvu in grafiki,
,	~~ oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-
nega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskoval-1 skupnosti Slovenije,
. . določali skupne naloge, ki bi jih skupno z dru-Pr^ii f^sskmmi raziskovalnimi skupnostmi izvajali eko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	Člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanj e o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1.	Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 44 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
.— 14 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih Samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine r odsotnosti predsednika.
20.	fflen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje Skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni. Samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti In za izvrševanje sprejetih odločitev obMkuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne orgime sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutRe samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalogi
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD to drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih
udeležencev.
i	25. člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
, — sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu to kakovosti raziskav po namenu to izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članoV delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju Vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah. obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
' 27. člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev Materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske Možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih Urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete,
jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprej.te Z ve-cino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem
besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede Usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo so-” asje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje aziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije 0 uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B. Odbor samoupravne delavske kontrole
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja de-.lovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
x 33. člen
*
Za izvrševanje halog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
' 34. člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA
»KUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
30.	člen z
^ Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic kontr SkU^n°Stl	odbor samoupravne delavske
v Odbor je,, sestavljen iz petih članov in sicer izmed n°v delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
delavske kontrole ima nasled-
»v, spremlja in preverja izvajanje samoupravnih skupnosti,
nr> spremlja in nadzoruje materialno in finančno s ovanje skupnosti,
spremlja delovanje- vseh organov skupnosti in tK>st OVne službe predvsem z vidika samoupravnih
Odbor samoupravne Je Področje dela:
Šg 7* Preverja ali je zagotovljeno pravočasno obve-delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti, v"er. spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo pre-Ja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, s° jih izvolili, ko se'z njimi posvetujejo,
ni„ sodeluje z odbori samoupravnega nadzora čla-c skupnosti,
Sv„. Poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o
0jeM delu.
1.	Enote skupnosti
36.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti. za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma- SOZD integrirajo v večje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in ob\'eznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti	VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,	*
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno Ijud-, sko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko
Edvard Prevc, dipl. inž. L r.
196.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 11. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko
I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z dragimi samoupravnimi Interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	drage zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnostL
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	gozdarstva,
—	lesarstva,
—	papimištva in
—	grafike.
IL STATUSNE DOLOČBE
S.	Sen	,
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom:
Posebna raziskovalna skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papimištvo in grafiko, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC
in dolžnosti Članov skupnosti
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o -ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo, 1
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžno-s*-i v skupnosti preko delegacij ih delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami1, ki jih le-ti
obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
■— predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih sploš-n‘h aktov skupnosti,
'— postavljajo vprašanja organom ter funkcionar-Jem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TQZD ih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja haloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi ' samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščihe prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug pred-
log oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki' je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem • predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in Člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da »e funkcionarji tz prvega odstavka, tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, Id je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se ) volita za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	Člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine y skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine i'n njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
■Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.	,
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki' ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2. Odbor samouioravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuj e odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen te petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ihia pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje Programov in planov skupnosti posamično ali preko sv°jih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skup-n°sti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočas-p° in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih er v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezu-l® v raziskovalno dejavnost.
37.	den
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud m predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	čl$n
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih . plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga speejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum ~o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskoval- i ne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme, skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.	,
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statu-.vm ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se ria njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanj a, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen	.
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri' članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost ih občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	čim
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji' so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter , predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata Izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja $kupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Ce ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
i?4. člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih' aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen •
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva te prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen	1
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi' akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko
Edvard Prevc, dipl. inž. 1. r.
197.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih Skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v. raziskovalnih organizacijah s področja graditeljstva in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju graditeljstva kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skupnost za graditeljstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena 23 člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresniče-Vanja načela javnosti dela v skupnosti. II * * V
II- NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET
SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	Člen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo de-avci OZD in delovnih skupnosti ter drugi samo-
upravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju graditeljstva in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predznet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala tehnični, tehnološki ter širši družbenoekonomski napredek na področju graditeljstva.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri Opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju graditeljstva v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali in usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter za zmanjšanje rizikov v inovacijskih procesih v graditeljstvu,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi . posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojilni rezultati podlaga za razu vojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji pve'javljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter u.inko-vitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike si te;ri iv mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenija za SLO in družbeno sainozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju k ija in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
)	17. člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1.	Sestava in način dela skupščine , 18. člen '
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev
Skupščino sestavlja 60 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—• 30 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temejjnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	-člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika ii> njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegaeii.
Predsednik skupščine opravlja predvsem t^e naloge :
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed čla"- . nov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Staln: delovni telesi skupščine sta:
—	odbor 'za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in ka^ -ovrke zadeve.
Skupščina ozii .m- njeni organi- ko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa-
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov 0 svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih Projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje •Pnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebinn, način iti postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in Odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujerpo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem ^javljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD
tb drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih Udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena.
—	izvolitvi odborov skupnosti,
■— izvolitvi predsednika in namestnika predsednika *upščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o: planu skupnosti,
Q ' sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen samoupravnih sporazumih,
' sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov, sprejemanju letnega raziskovalnega programa, sprejemanju letnega poročila, sprejemanju letnega finančnega načrta, n ' ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave Podlagi sprejetih elementov,
t , ~~ Obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izva-Jaicu,
i	standardih in normativih, ki se nanašajo na "ovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav, v 1 merilih za vrednotenje in financiranje razisko-ne§a dela na svojem področju, j. .' ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa ■skovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
' izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
_. ' izvolitvi ih razrešitvi predsednika skupščine in Vegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pra-
vicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.	#
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in Veljavtie normative in standarde za raziskovalno delo izraženo V raziskovalnih urah ih ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh Spreniemb ha kakovost ih Učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni Zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah So sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,	’	'
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. *
Pravilnik o delti organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek. samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti "	36. člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo' sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti.
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
"	3. Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem; listu SRS.
,	Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne
skupnosti za graditeljstvo
Feliks Strmole, dipl. inž. 1. r
198.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma
0	ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 18. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrob-beje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti.
2.	člerl
Skupnost obsega predvsem področja:
—	konstrukcije v gradbeništvu (visoke in nizke gradnje),
—	gradbeni materiali,
—	vodogradbeništvo,
—	tehnične naprave v zgradbi,
—	geodezija,	•
—	arhitektura,
—	stanovanjsko gospodarstvo in
—	komunalno gospodarstvo.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost Za graditeljstvo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: ^osebna raziskovalna skupnost za graditeljstvo, Ljubljana
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so
1	spolnjeni naslednji pogoji:
če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, a je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega rograma skupnosti izvaja poseben raziskovalni pro-fj\am ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene 1 Več skupnosti,
če so zagotovljena sredstva za izvajanje poseb-6ga Programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI. ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za 'njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti' in Za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi' pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij in delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih
skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate, v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni 'sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog ozirom« drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na
lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
,	•	16. člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve, v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste,-
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in Člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voE skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita,za dobo dveh let ih sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	Sten
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti Se naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovorent skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega Predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno, izvoljen še za eno mandatno dobo v to
funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost Strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi Vodja delovne skupnosti. .
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta Skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu'jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki ifit je pripravila strokovna, služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga se-stavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik. Predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter Predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skup-n°sti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki Oborov in komisij.
Predsedstvo skupšSme opravlja predvsem tele na-
*>ee:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga unevni red,
"7" povezuje in usklajuje delo posameznih orga-°v in teles skupščine,
skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in Pjenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
odbor za plan in svobodno menjavo dela,
~~ odbor za samoupravne in kadrovske zadeve
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in,člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
,	3. Odbor za splošno ljudsko obrambo
In družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov, delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se pOvažti-je v raziskovalno dejavnost.
87. Oen
Za delovno koordinacijo usklajevanj in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrb’ pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in b rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži Skupščini.
38. člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi xrsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen	,
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	Sen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
44.	Sen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	Sen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	Sen
Zaradi zavarovanja podatkov, M se štejejo kot tajni' na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakona in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO ta družbeno samozaščite,
—	ki so skupnosti' sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov aE sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravna organizacij in skupnosti,
—	ki ja kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da ja je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovruh teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljena podatkov na načm, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi ba v nasprotju z mteresi SLO m družbene samozaščite.
Vit SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost in občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena sp oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata Izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejš-
njem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen ,
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
Vlil. POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak Slan skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu In ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po Postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da Pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi Pristojni odbor skupščine, ki tud; oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan
objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug °bičajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX. PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni or-Sanizaciji, Iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere
more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
•— če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dej-stva iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega te-.esa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti l® lahko razrešeno:
kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samo-Pravnih splošnih aktov,
, kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z za-°nitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
iti za^ne veljati ta statut nehajo veljati predpisi sp Sa.mouPravni splošni akti skupnosti, ki so v na-sam^U Z določbami' tega statuta. Drugi predpisi in dan°UPraVn’	akti skupnosti, ki so veljavni na
Uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo
Feliks Strmole, dipl. inž. I. r.
199.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni' dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja tekstilne in usnjarsko-prede-lovalne industrije in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju tekstilne ih usnjarsko-predelo-valne industrije kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo
I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) še združimo v Posebno raziskovalno skupnost za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredelujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja' načela javnosti dela v skupnosti.
H. NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	&len
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnosti ter dragi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko ih poslovno povezani na področju tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije in delavci v raziskovalnih organizacijah, k; uporabnikom Zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in drage informacije ter nova znanja za samoupravno
obvladovanje raZvojk njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala hitrejši napredek in skladnejši razvoj v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji, .ter zagotavlja osvajanje novih izdelkov za potrebe domačega in tujega trga.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa' oblikovali v skupne raziskovalne progra-meN zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno- delo pb načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali fti usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje
-skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje In sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamcn-' talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti : mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	Člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	Ben
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovanih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost, s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja , Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema . mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju ir. varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbe-n° samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobod-ni menjavi dela med udeleženci.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov
o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
1. Sestava in način dela skupščine
18. člen
Skupnost upravlja ' skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov iti zbor izvajalcev.	s
Skupščino sestavlja 40 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	10 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegati6 temeljnih organizacij združenega dela in delov-nih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije 1Zvajalcev, ki so člani skupnosti.
,	19. člen
Delo skupščine vodi predsedriik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v hotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika" in njegovega namestnika izvili
s®uPščina izmed članov delegacij.
lo ^>redsedmk skupščine opravlja predvsem tele na-
predstavlja skupnost,
sklicuje seje skupščine, in predsedstva skup-ne ter jih vodi,
~~ skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, moupravnim Sp0razum0,m in statutom ter samoup-avnimi akti skupnosti.
nov ^sak zbor skupščine samostojno izvoli izmed čla-delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine,
Predsednika zbora.
21.	člen
izvr- Pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za ne sevanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skup-Se ,0rgane uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe avljg-jo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov
n ovajalcev.
a^ni delovni telesi skupščine sta: odbor za plan in svobodno menjavo dela, odbor za samoupravne in kadrovske zadeve, stg, , uPščtina oziroma njeni organi lahko v skladu s oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o: uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je
skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika
skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih.
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in Vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegata v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoUpravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima šest članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—■ zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora dol ' poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA
SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
36.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način upqrabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2. Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
— statut skupnosti,	,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti, „
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske °brambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske *n druge samoupravne Odnose rešujemo udeleženci spo-razumno v arbitražnem • postopku. Sestavo, način in Postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združe-Psga dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4 Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skup-n°st skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skup-P° delovno skupnost strokovnih služb:
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje 'Z1 razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih °RS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja s u P Post z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupno-® Pri in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi Prejetega letnega ovrednotenega programa strokovne shižbe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti
6d skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne služ-6 določa poseben samoupravni sporazum. VI.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ud i'1'? sP°razum je sklenjen, ko ga sprejme večina 61 ežencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje
, Skupščina SR Slovenije in je objavljen v' Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnj arsko-predelovalno industrijo
Mitja Urbanc, dipl. inž. 1. r.
200.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnj arsko-predelovalno industrijo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 14. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnjarsko-predelovalno industrijo
I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen	f
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno :n usnj arsko-predelovalno industrijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
2	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	tekstilne in
—	usnjarsko-predelovalne industrije.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za tekstilno ih usnj arsko-predelovalno industrijo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za tekstilno in usnj arsko-predelovalno industrijo, Ljubljana.
4 . člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalca (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev' z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna 'mnenja O' problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih -poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so sl v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen.
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij fn delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve
samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skppnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore. IV.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	H en
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščjna ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat1 v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju' nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere' je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti-v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o "posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane-v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom, če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je' določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tčm skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščihe. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zbobov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na
lastno pobudo ali na zahtevo:
•— 10 delegatov posameznega zbora,
— odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po preje-'tiu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na <inevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic id delo, zborov skupščine, kadar se sestajata'na loče-nih sejah.
17.	člen
^ Sklic za sejo skupščine te'r gradivo morajo biti Poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se iahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar daora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino marajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, pred-Vsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so Potrebni za odločitev.
19 člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samo-uPravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih pred-^gajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega Gena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20. člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem Predsednika skupščine, namestnika predsednika in Predsednika obeh zborov, predsednika in Mane de-°vnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne Gavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji' iz Prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo ^Jnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21. člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine VoH skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika ® u9ščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot lovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru."
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se °hta za dobo dveh let in sta k liko ponovno izvoljena 6 Za eno mandatno dobo za io funkcijo.
22.	Člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz sa-ouPravnega sporazuma o ustanovitvi, .skupnosti še naslednie naloge:
za delo skupščine v skladu s poslovnikom
Podpisuje splošne in druge akte skupščine,
.,~7 skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopo-‘nimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacl-
— skrbi ^PPščine,
jami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
— opravlja druge naloge, k4 mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti bredsedniku zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, ■ administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost ^trokovne službe vodi
vodja* delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbo-daj'alec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen -
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine ih njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih dfelovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
x	29. člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno, menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in • do deset članov?
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI .
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	Sen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupSči-ne poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	Sen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih piana mora biti r javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega "sp orazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali' sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave 'za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
tovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov Informacije, predloge in podobno.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v Procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na hačin, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost ih občinske raziskovalne skupnosti so-'ielujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo 0 skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člsna se oblikuje komisija v kateri imajo vse skup-n°sti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov, ^saka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tčj komisiji imenuje svoje Slane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsed-uika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komi-s*je so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot Polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj Slasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskoval-rte skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za °nferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov
tudi
predsednik skupščine in njegov namestnik ter
Predsednika zborov skupščine.'
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino aziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata Izmed uPorabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih de-Posti in materialne proizvodnje, se dogovarja o opnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje Aziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja llPna delovna telesa.
52.	člen
c- Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih so-ističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu
Prostovoljnosti.
gl ('e ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost ovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejš-Crn odstavku mora biti pri njegovi sestavi zago-
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak član skupnosti ima pravjco predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina' skupnosti po postopku,- določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, Iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iž prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi' akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
■ '	Predsednik
skupščine "Posebne
raziskovalne skupnosti za tekstilno in usnj arsko-predelovalno industrijo
Mitja Urbanc, dipl. inž. 1. r.
201.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja prometa in zvez in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju prometa in zvez kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze
L TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skupnost za promet in zveze (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	Sen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD ih delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju prometa in zvez in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo-, s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova
znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala:
—	proučevanje uvajanja nove tehnologije in pomembnih tehnoloških inovacij v vse vrste prometa SR Slovenije,
—	uvajanje sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih sistemov, proučevanje povezav obstoječih in perspektivnih prenosnih sistemov,'
—	proučevanje organiziranosti posameznih prometnih panog za smotrnejše funkcioniranje celotnega prometno-tehničnegh sistema,
—	študije - prometno-transportne problematike, ki zajema specifičnost določenih področij ali regij,
—	specifične študije v integralnem transportu in specifične študije iz varnosti prometa.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb .in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti ih porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno mdnjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja, na področju prometa in zvez v sveta in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali ih usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter
zmanjševanju rizikov in inovacijskih procesih prometa in zvez,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskoval-m skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali Preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH' ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne m letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti, sb zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega'razvoja SR Slovenije m predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, 'ki jo nudita iaz-v°j znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v -sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina, skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. ’ .
A.	Skupščina
11.	člen
' Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne Potrebe in interese na področju raziskovalne dejav-n°sti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samo-uPravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samo-npravnega sporazuma o temeljih plana- razvoja tei za sestavo- in za sprejemanje planov sprejme skupščina ^upnosti enotno metodologijo.
12.	Člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za raz-v°ino raziskovalno delo usmerjeno na prenos razisko-v‘bnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporab-nikihi združenih v tej skupnosti.
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1 1. Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov ih zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 60 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	30 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti uskla-Jcno z materialnimi možnostmi združenega dela in 0 iektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske
n /-n —	.	.....	i • • . i . ■  
Panoge oziroma področja ter zmogljivostmi razisko-Valiuh organizacij.
14. člen
i Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z cementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila raziskovalno dejavnost, opredeljene v šamouprav-ern sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
lov ^upnost bo v skladu z načeli planiranja pri do-canju prednosti usmerjenih programov, raziskoval-* * Projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženil Zultatov upoštevala zlasti tele’kriterije:
skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti
19 člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne orgpne sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo • dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta.
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov.
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ti so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa nli delovnega telesa skupnosti,
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor 'samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji Predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organiza-tijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov de-legacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih ak-h^v s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini
skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA
SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
36.	člen	*
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim spo-r3zumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za atere so objektivne možnosti, da se neposredno ali breko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje Proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani “sežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko tvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno me-lavo dela 's tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, °ločajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva
in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2. Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splušni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS. •
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnima skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze
prof dr. Vlasto Zemljič 1. r.
202.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o' ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 20. maja 1932 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrob-jeje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	železniški promet,
—	cestni promet,
—	zračni promet, letališka dejavnost in žičnice,
—	pomorski promet in luška dejavnost,
— PTT promet in telekomunikacije,
—	integralni transport in izobraževanje kadrov,
—	varnost v prometnih sistemih in zaščita okolja.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za promet in zveze.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in. zastopa predsednik skupščine. v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z. besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za promet in zveze, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali'več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom, o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o-prispevkih za'njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, k; se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja' skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
'	— pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne
zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili
svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij In delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1. Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina..
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegate temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen	'
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov 'skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote so-deluje pri izvajanju raziskovalnega programa skup-hosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen ,
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem hela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata ln odločata pri uresničevanju nalog' skupščine enako-Pravno ali' skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazu-ruom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi
samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na Podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem spre-loli člani skupnosti' v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na na-ln in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum 0 u^unovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med z oroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupšCihe prične usklajevalni posto-Pek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed de-egatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komi-v Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z name-nom’ da bi se uskladila stališča in sestavil sporazu-^len Predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Ce se usklajevalni komisiji' he doseže soglasja večine pred-avnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnev-neša'reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komi-lJe razpravlja takoj,' ko ga je le-ta sprejela, ki Medlogu komisije odloča skupščina na način, Dr c^c>^0^en za sprejem takega predloga. Kolikor lahk uskda.ievalne komisije v skupščini ni sprejet, 0 kuuusija-ponovno predlaga skupščini drug pred-
log oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Če tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, še zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
— 10 delegatov posameznega zbora,
—' odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval. Skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo, biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	Člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne Uste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine/ namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in Slane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne dčlavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat,, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let iln sta lahko nonovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	Sten
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še
naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik’ predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomdžne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu orga-' nov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine iti njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga
dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
■— odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
• Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2. Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v' skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni -še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, vo-Jjenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih" delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije ih v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	Sen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi Oceni' in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina, skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na 11 .Uh razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z, interesi varnosti In obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti..
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—■ ki so skupnosti' sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ati sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost ih občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	Sen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata Izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti. objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za. delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena. I
I	57. člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
— kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še nap.ej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za promet in zveze Prof. dr. Vlasto Zemljič J. r.
203.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja energetike, mineralnih surovin in metalurgije in delavci drugih OZD, kj na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju energetike, mineralnih surovin in' metalurgije kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedflu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skupnost za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v Skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti. .
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno!
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju energetike, mineralnih surovin in metalurgije in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke m druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočala družbeno usmeritev v racionalno Proizvodnjo, transformacijo in porabo energije, racionalno proizvodnjo in porabo mineralnih surovin ter skladen razvoj energetike in metalurgije ob čim-večjem deležu domačih energetskih virov' m surovin z zagotavljanjem njihove reprodukcijske skupnosti.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in 'interesov v skupnosti izhajali iz rhedsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po' povečevanju naše konkurenčne sposobnost! doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne progra-hie, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
- Izvajalci bomo sodelovali z uporabnik; pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih infor-hiirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovati j a na področju energetike, Piineralnih surovin in metalurgije v svetu in na tej Podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev or-Sanizirgli raziskovalno delo po načelih specializacije ih medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte icr s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organi-zacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
— oblikovali ih usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
■— pospeševali samoupravno povezovanje izvajal-C6v za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov.
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih v energetiki, metalurgiji in pridobivanju mineralnih surovin,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi- uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti. mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih ih srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati, podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.	1
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v sklatiu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi, prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z Ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1.	Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 60 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	30 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstvo skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi. odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine. i
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,	r
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov-in novega znanja v prakso,-
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev* o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih, za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na ka-uovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če-so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.	,
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.,člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico^ da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacije' in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
,	34. člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potenciafnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja- osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
36.	člen
V okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen .
Enote -lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za
katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje
proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne^akte:
—	statut skupnosti,	,
—	samoupravni Sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov.
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov	•
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in-drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje
in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.	y
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sptrazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeleženci. . veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo
Bojan Marolt, dipl. inž. 1. r.
204.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 21. maja 1928 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo
I. TEMELJNI DOLOČBI 1. člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—■ uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranj e,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splpšnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
*	2. člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	pridobivanje, transformacijo in porabo energije,
—	rudarjenje in predelavo surovin,
—	črno in barvasto metalurgijo ter livarstvo.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, V njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih ra'zpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki Jih zanimajo;
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti, ’
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili SV0Je znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravic® in dolžno-sh v skupnosti preko delegacij iti delegatov s tem, dav
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti' v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	jiredlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1. Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih prganizacij združenega dela delovnih skupnosti' in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti alj se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Ce odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki 'je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Ce se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in Sane odbora za splošno ljudsko obrambo im družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno.izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih.-je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne,. finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne- skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah
skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge :
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan. in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles^pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje Pfcgrafnov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skup-n°sti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije ih v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	Slen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi' vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
. Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti' sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij ža odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost to občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju (er usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor. skupščine ižvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
31.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost • Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi' zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi to organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu to ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine, preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iiz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateic., V<Vi dejstva Iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju 2 zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
’	58. člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami' tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
■ 59. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen, v Uradnem listu SRS.	»
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo Bojan Marolt, dipl. inž. 1. r.
205.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalpih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja elektrokovinske industrije in delavci drugih OZD, ki na podlag; posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju ekk-trokovinarstva kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za elek-trokovinsko industrijo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skup-bost za elektrokovinsko industrijo (v nadaljnjem be-sedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazu-btom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skup-n°sti in planiranje,
'— samoupravno organiziranje v skupnosti,
__— druge'zadeve in vprašanja skupnega pomena Za člane skupnosti.
2.	člen
Uelo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	Slen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnost; ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju elektrokovinske. industrije m delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, kj bo s svojimi rezultati omogočala družbeno usmeritev v kiberneti-zacijo in informatizacijo gospodarstva ter družbene infrastrukture.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih 'potreb in interesov v skupnosti izhajali iz 1 medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije Ih poslovanja na področju elektrokovinske industrije v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
<	7. člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
— oblikovali ih usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih v elek-trokovinski industriji,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupn0 z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
H. člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	Člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, kj bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih ■ rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti. -
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi' raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ‘ter pri vrednoten-ju doseženih rezultatov upoštevala 'zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora. '
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za spiošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1. Sestava in_ način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov ih zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja '68 delegatov, in sicer:
—	34 delegatov uporabnikov,
—	34 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
f Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine, ,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. ,
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o
temeljih plana,	,	~	-	$
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o ' medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb. in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata' enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno Odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
'■— izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
,	— ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave
na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
‘	— samoupravnem sporazumu o medsebojnih pra-
vicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za. spremembo veljavnosti normativov in standardov 's prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	-člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti1, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev."
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo, pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne, delavske kontrole.
C.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo ih delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti. . .
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
,	1. Enote skupnosti
36.	člen
V okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje
proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
f — pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno, samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost m uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja p-osebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe. .
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ddloča poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo
Doc. dr. Uroš Stanič 1. r.
2C6.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o . ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 19. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo
L TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) Podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interes-uinai skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	strojništvo in varilstvo,
—	elektrotehniko,
—	računalništvo in
—	avtomatiko.
II.	STATUSNE DOLOČBE ,
3.	fflen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost Za elektrokovinsko industrijo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za elektrokovinsko industrijo, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in' izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v_ skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si' v okviru izvajanja programa- skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij i'n delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami', ki jih le-ti obravnavajo.
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim podroSjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD ih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za Izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali' skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen	■ ’■
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v usklajevalni komisiji' ne doseže soglasja večine pred-
stavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Če tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega.od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine ria lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. .
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na
dnevnem redu. •
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo, morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi' odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščiha skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, ‘ predsednika in Člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji' iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	Člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopo-Utičnitni skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki. delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega Predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ti mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skup-nosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v ^upščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga se-stavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik,
predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako. da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki' ga sprejme odbor.
■ 32. člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34 člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35. člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud, ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti 'samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad Izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje.' naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, .ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih. VI.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen x
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno "drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost in občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje Člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji' so člani konference delegatov
tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh "nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.	,
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Ce ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak elan skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po Postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da Pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi Pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan Po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEU Z' TSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere mteres zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ue more biti izvoljen za delegata V organ upravlja-nja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dej-siva iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega 'statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se' uporabljajo še naprej.
59.	člen
' Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
*	skupščine Posebne
raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo Doc. dr. Uroš Stanič 1. r.
207.
Na podlagi' določbe 54. člena zakona o razisko-/alm dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja kemijske in gumarske• industrije in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju kemijske in gumarske industrije kot - izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združujemo v Posebno raziskovalno skupnost za kemijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
,	— predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II. NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	Sen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju kemijske in gumarske industrije in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojim^ rezultati omogočala -družbeno usmeritev v racionalni razvoj kemične, gumarske in druge sorodne industrije.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečevanju naše konkurenčne sposobnosti doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti ih porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju kemijske in gumarske industrije v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	Člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
-— oblikovali ih. usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih v kemijski in gumarski industriji,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti, pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč, naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, k; bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi' raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in
RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske i kontrole, '
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1.	Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov ih zbor izvajalcev.
Skupnost sestavlja 60 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	30 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delega-cije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije Ovajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vod; delo skupščine v °dsotnosti predsednika.
20.	člen
, Predsednika in njegovega namestnika izvoli kuPščina izmed članov delegacij.
1ogePredSednik skuP®&ine opravlja predvsem tele na-
' predstavlja skupnost,
sx= sklicuje seje skupščine, in predsedstva skup-^ne ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine,
predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov’in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom tai svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci spotazume-vamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politika raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine. I
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti.
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članoy delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pra-. vicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razšifitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnost: kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v
skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti’, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
6.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed
članov delegacij uporabnikov tn Izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela: •
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
‘— spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov, ;v ■
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne de-•lavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor 'za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima šest članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
— Zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih ak-toV s področja dela odbora, ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
9	36. člen
V okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali
preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje
proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so vfečji, kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela* s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega Projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so pdtrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske °brambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske 15 druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci spo-razumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in Postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združe-n°8a dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in ruSih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skup-0Sl- skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skup-0 delovno skupnost strokovnih služb.
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo
Dr. Uči Osredkar 1. r.
208.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo, je skupščina te skupnosti ha sejah obeh zborov dne 17. maja 1882 spreje.a
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samo-upravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	anorganske kemije,
—	organske kemije,
—	biokemije in bioslnteze,
—	metode kemijske analize in
—- proučevanje pogojev ohranitve zdravega okolja.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	Sl en
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za kemijo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom. Posebna raziskovalna skupnost za kemijo, Ljubljana.
•	4. člen
Skupnost je vpisana v sodna register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom In s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, kj se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa. skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo, ,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so st v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij ih delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami', ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom' skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
■— postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1. Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti' in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so. člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
,	11. člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja 'raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov ih zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazu-mon. o 'ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za. katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti' v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom. da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom, če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine pred-
stavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor Predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce ludi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ^1 je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic In delo zborov skupščine, kadar se sestajata na loče-hih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti P°slani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij,
delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar P^ora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati ladeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so Potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi' odbor za samoupravne in kadrovske zadeVe.
. Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih pred-gaj o posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj eset delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati po tretjem odstavku tega ^ena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje t /'kviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po akem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem Pdsednika skupščine, namestnika predsednika in Rednika obeh zborov, predsednika in člane de-Pih teles, predsednika in člane odbora samoupravne avske kontrole in predsednika in člane odbora za °sno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. pr Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji' iz tni Ostavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo
*h volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
p	21. člen •
redsednlka iri namestnika predsednika skupščine skupščrna izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika
skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje haloge:
—	skrbi za delp skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvojjen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu' jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je m svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik.
predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, pb potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge :	•
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in i njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina
tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to lunkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno Izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor Ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočas-
no in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost,
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi' vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi dragi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
•41. člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42. člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43 člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
/
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov sa-moupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni o^an družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev pa- z tenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je šteti-za tajne.
48.	člen '
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter dp-iavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VIL SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost in občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje- izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica' članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.	.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prosto volj nesti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi' zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak Član skupnosti ima 'pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu in ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine,'" ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drog običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
s	57. člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami' tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo
Dr. Uči Osredkar 1. r.
209.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno' povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja trgovine, turizma in gostinstva ter drobnega gospodarstva in delavci drugih OZD, ki na podlag; posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na podro.ju trgovine, turizma in gostinstva ter drobnega gospodarstva kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo
L TEMELJNI DOLOČBI
1.	čim
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združujemo -v Posebno raziskovalno skupnost za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
V skupnost se po svojih TOZD združujejo delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnost; ter drug; samoupravno organiziran; delovni ljudje, ki so dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na področju trgovine, gostinstva, turizma in drobnega gospodarstva, in raziskovalno dejavnostjo tehnološke, ekonomske, organizacijske, sociološke, propagandno turistične in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost in program raziskav, ki bo s svojimi rezultati omogočala družbene usmeritve v trgovini, turizmu, gostinstvu in drobnem gospodarstvu v smislu:
—	povečanja produktivnosti v vseh naštetih dejavnostih,
—	povečanja ekonomskih efektov in povečanja akumulativne in produktivne sposobnosti OZD teh področij,
—	zmanjšanja oziroma nadomestitvi uvoza določenih produktov,
—	smotrni izrabi prostora v SRS,
—	izboljšanja strokovne ravni kadrov,
—	zagotovitvi osnov dolgoročnega razvoja posameznih dejavnosti, vključenih v skupnosti.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev ter investicijskih planov ter zahtev po povečanju naše konkurenčne sposobnosti' doma in na tujih trgih, zmanjšanju surovinske odvisnosti in porabe energije, ohranjanju zdravega okolja in krepitvi naše obrambne sposobnosti.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih informirali o sodobnih razvojnih usmeritvah tehnologije, organizacije in poslovanja na področju trgovine, turizma, gostinstva in drobnega gospodarstva v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali in usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v trgovini, gostinstvu, turizmu in drobnem gospodarstvu ter zmanjševanju rizikov v inovacijskih procesih,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge in prioriteto, ki bi jih skupno z drugimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne. in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju. .
10.	' člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
H. člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi' raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih, plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske . vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST .V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem- besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1. Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 45 delegatov, in sicer:
—	30 delegatov uporabnikov,
—	15 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor Izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	dl en
Predsednika in 'njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje Skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednica zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in . svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve. -
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o
temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
. — organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa ki daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali "odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem' .sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem
izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD
in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o;
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašdjo na kakovost raziskav ter na obseg ip vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov ip novega znanja .v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev
materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o: .
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih' urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
‘	28. člen . .
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.	»
*	,	29. člen
Če ni doseženo soglasje med, zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti', lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B.	Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen.	. '
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli Organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C.	Ojlbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje, področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini sikupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.	,
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
30. člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za
katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske
in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci spo-
razumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in	— druge zadeve, ki jih določata zakon in samo-
postopek pred arbitražo ureja, posebni pravilnik.	upravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
'	42. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in
drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum. ,
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 43. člen
Ta sporazum' je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo in drobno gospodarstvo
Davorin Seničar, dipl. iur. 1. r.
210.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 21. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja: —; statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,	/
—	planiranje,	/■
—	zagotavljanje javnosti dela v "skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih .splošnih
aktov,
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	trgovine,
—	turizma in gostinstva ter
—	drobnega gospodarstva.
H. STATUSNE DOLOČBE
3.	Sen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana" v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:	»
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščine? skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnos-ti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z der-lovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajovstrokovna mnenja o problemih, ki
jih zanimajo.
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
. — pod enakimi . pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij ih delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč, in sklepov,
. — so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge . organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega' dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD ih drugih samo-uprarvnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat. v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skup-ntisti ali se je prijavil za tevajanje tega programa.
>	12. člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa; ki so jih z osebnim izjavljanjem spre-
jeli člani skupnosti v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Ce odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da pretilaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne* komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki. ga predloži v sprejem zborom. Če se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine ■ na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic ia delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj' 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje
v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in'člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da- se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina trj člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let m sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom
skupščine,	•
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanj e_ skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora In opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokdvna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga se-.stavljajo: predsednik skupščine iti njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v. to funkcijo.
31.	člen	'
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih
ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije In v- drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki Se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni' Jin o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek, samoupravnega sporazuma' o temeljih plana mora biti v javni razpravi' vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samouprav- . nega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad Izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program Izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme Skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plan-
sko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če š tem statu-toi^ ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega" splošnega predpisa ali iŠega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in .o njih ni sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, M sodelujejo ▼ procesu priprave informacij za odločanje ne emejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupno«tl, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO In družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
40. člen
Skupnost in občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za iž vrše vanj e zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov.

Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji, imenuje svoje- Slane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in’. namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
PO svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev. .
51.	člen
Skupnost, sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delo\'no telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi' zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo do--ločbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi ia organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak San skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi obHkuje predlog sa-" moupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora bfti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odsta\rka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami' tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne
raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo Davorin Seničar, dipl. iur. 1. fj
- 211.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni' dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja zdravstvenega in socialnega varstva in delavci drugih OZD, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega in socialnega varstva kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo
I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skupnost za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v .skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II.	NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
V skupnost se po svojih TOZD združujemo delavci OZD in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki smo dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezani na pbd-ročju zdravstvenega m socialnega varstva in delavci v raziskovalnih organizacijah, ki uporabnikom zagotavljamo s svojo raziskovalno dejavnostjo tehnološke, strokovne, organizacijske, sociološke in druge informacije ter nova znanja za samoupravno obvladovanje razvoja njihovih organizacij združenega dela.
4.	Člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti' je raziskovalna dejavnost, ki bo s svojimi rezultati omogočila dvig ravni telesnega, duševnega in socialnega zdravja. Za prednostne nacionalne probleme spoznavamo preprečevanje telesnih, duševnih in socialnih motenj ter invalidnosti prebivalcev, dVig biološkega potenciala delavcev in s-tem njihove storilnosti in obrambne sposobnosti, odkrivanje diagnostičnih metod, pripomočkov ter zdravil z lastnim znanjem in surovinami ter prenos teh znanj v prakso.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev. Za prednostne programe smatramo raziskovanje: srca in ožilja ter zvišanega krvnega tlaka; zgodnje odkrivanje, preprečevanje in zdravljenje raka; rizičnih dejavnikov v reprodukciji človeka in neugodnih vplivov na rast ter razvoj otrok in mladine; zdravstvenih obremenitev in rizikov pri delu ter varovanje delazmožnosti; socialne neenakosti in social-nih ..problemov posebnih skupin prebivalcev.
6.	člen
Uporabniki, bomo švoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in
interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev proizvodnih organizacij združenega dela.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb,^ jih informirali o sodobnih," strokovnih in organizacijskih usmeritvah in poslovanju na' področju zdravstvenega in socialnega varstva v svetu in na tej podlagi predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organizirali raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali in usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem‘planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
H. člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu‘o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	Bea
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
».»en
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarske panoge oziroma področja ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja in smotrni rabi prostora.
M. Sen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raz-
iskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
1.	Sestava in način dela skttpSMne
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 38 delegatov, in sicer:
—	26 delegatov uporabnikov,
—	12 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
18. člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tete naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o
temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,.
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in
interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. t^sak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skopni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na
kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih' teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in mjegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata im to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, M jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, Id jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločgjo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zqdeva'h, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah d katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, čc so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
B. Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o 'vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja al# delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z 'odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, dž sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C. Odbor za splošno ljudsko obrambo In družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov 'delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA
SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
36.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih' TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2. Samoupravni splošni akti skupnosti
%
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi m Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem
listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne
skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo Dr. Janko Sušnik 1. r.
212.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 20. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno. varstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve, •
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
•— postopek sprejemanja samoupravnih splošnih
aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	zdravstvenega varstva • in
—	socialnega varstva.
II.	STATUSNE DČLOCBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za zdravstveno in socialno varstvo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:'
—	če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—	če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
HI. URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
6.	člen
Uporabniki in- izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega podfočja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:	.
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
— So informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod' enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij ih delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami1, ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionar-iem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev defegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD ih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v Zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti troti,
ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
18. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali' skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
- O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli eLani skupnosti' v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Ce odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum O ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Ce se v usklajevalni komisiji' ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
— 10 delegatov posameznega zbora,
■— odbora samoupravne delavske kontrole.
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahtevat.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skup-, ščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25-dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih Skupščina odloča, pred-. vsem . pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi' odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in Slane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se Volita za dobo dveh let ih sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopo-Mtičnitni skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, M delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dob0 v to funkcijo. ■
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte. ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnostL
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delti organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine 'in njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij. ■
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki
ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna
ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje .odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V. PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih, delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih pianov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
•	40. člen
Nadzor nad Izvajanjem samoupravnega sporaece-
ma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpotaje-
vanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti, nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani1 ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev Iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge In ukrepe za pUm-
sko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim. načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti fn njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države..
* 46. člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev pa- . tenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri' članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščita. '
VIL SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	Sen
Skupnost ih občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev Iz prvega odstavka tega čtema se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, M sodelujejo pri nalogah enako število članov.
Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovoljnosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	'če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljat; ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo
Dr. Janko Sušnik 1. r.
213.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja družbene dejavnosti in delavci drugih OZD, ki. na podlag; posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju družbene dejavnosti kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti
I. TEMELJNI DOLOČBI 1. člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skup-
nost za družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) m s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
— osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in planiranje,
—	samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena . za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov, je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II. NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Skupnost združuje raziskovalce in uporabnike raziskovalnih izsledkov'na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture. Uporabniki v njej neposredno vplivamo na načrtovanje raziskav in raziskovanje ter na učinkovit prenos raziskovalnih izsledkov v družbeno prakso.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti je raziskovalna dejavnost in uporaba njenih rezultatov pri zagotavljanju dela splošnega kulturnega standarda in sicer na vzg oj no-izobraževalnem, kul-turno-izobraževalnem in telesno-kulturnem področju.
Z uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi želimo raziskovalci' in uporabniki v skupnosti prispevati k usposabljanju za ustvarjalno delo in k oblikovanju celovite osebnosti.
5.	člen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom usklajenih razvojnih ciljev. Pri določanju prednostnih nalog pri raziskovanju bomo poskušali usklajevati interese družbene prakse in raziskovalcev in tako kar se da smotrno usmerjati za prakso potrebno raziskovalno dejavnost. Med raziskavami s področja vzgoje in izobraževanja imamo za prednostne zlasti študije o osnovni šoli in o usmerjenem izobraževanju, s področja kulture vse tiste, ki so potrebne za ustrezno in enakomerno pripravo kulturnih ustanov za družbeno dejavnost, s področja telesne kulture tiste, ki so namenjene izobraževanju telesne usposobljenosti mladine in odraslih.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne’ potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev pri oblikovanju družbenega razvoja in odločanja o njem.
Izvajalci bomo sodelovali z uporabniki pri opredeljevanju njihovih raziskovalnih potreb, jih obveščali o sodobnih. razvojnih usmeritvah, ki so združene v skupnosti in v skladu z interesi uporabnikov predlagali raziskovalne plane.
7.	člen
Izvajalci se bomo smotrno usmerjali in povezovali v projektne skupine ter pri tem uporabljali posebna znanja in tehnične kapacitete. Povezovali se bomo tudi z ustreznimi skupinami izven Slovenije in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali ih usklajevali svoje posamezne ih skupne raziskovalne potrebe in interese,
—	pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev za smotrno in učinkovito'projektno uresničevanje skupnih programov,
—	sporazumno zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu lastnega in tujega znanja v prakso, pospeševali inovacijske procese v družbenih dejavnostih,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bj jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne ih letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja ih družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti
uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
10.	člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah,
ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
tl. člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12. člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste Uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za
razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos
raziskovalnih rezultatov v družbeno prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.	/
13.	člen
Planiranje sredstev, za skupnost mora biti usklajeno z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami družbe ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji skupnosti.
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela,
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja
in smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,-
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med udeleženci.
• 1. Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov In zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 60 delegatov, in sicer: *
—	30 delegatov uporabnikov,
—	30 delegatov izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delov-
nih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor Izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter jih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
_ Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, piedsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje mnenje skupščini,
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajale1 sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o.zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeležencev.
25.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika In namestnika predsednika skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merdih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščiae in njegovega namestmka,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	člen
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno 'raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen x
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
* Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo so-/ glas je in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje
raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve začasno uredi to vprašanje.
5 B. Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed čtenov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
—	preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
C. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
33.	člen
Za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odboira ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
\. Enote skupnosti
36.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v večje proizvodne asocia'cije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki, organizacij, skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
4.	Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalni mi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednica
skupščina Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti
Prof. dr. Breda Pogorelec 1. r.
214,
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 17. maja 1982 sprejela
STATUT
Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti I. TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja:
—	vzgoje, ,
—	izobraževanja,
—	otroškega varstva,
—	kulture in
—	telesne kulture.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za družbene dejavnosti.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za družbene dejavnosti, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
—. če so zagotovljena sredstva za izvajanje posebnega programa.
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC
in dolžnosti Članov skupnosti
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborjh delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti,
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti.
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
j Udeleženci uresničujejo svoje pravice m dolžnosti v skupnosti preko delegacij in delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov,
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le-ti obravnayajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim, področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in' obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
1.	Skupščina in njena deloima telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti' in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD ih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij.
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne more biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti.
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali' skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na' podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti' v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Ce odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, Iti ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Ce se v usklajevalni komisiji ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisije odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije -v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.
Ce predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
. Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo zborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi' odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL. se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnosti voli z javnim glasovanjem' predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in člane delovnih teles, predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno- samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji' iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij. .»
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let m sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
- Vsak zbor, izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
26.	Sen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti in
opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem prometu. /
28.	člen
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine ih njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in
njenih zborov.	.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo
In družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, vo-
Ijenth izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	Sen
dani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
39.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani' ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, M so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejme skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
44.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
45.	člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in 'obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ah druge oblike pravne zaščite.
47.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih m sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti; ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samoza-'ščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost In občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji imenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za konferenco delegacij.
Po svoji funkciji' so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
51.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člep. .
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovolj nosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem' delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	člen
Vsak Slan skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu ih ga da v trideset dnevno javno razpravo.
55.	člen
Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.'
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS.
IX.	PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
57.	Sen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotja z zakonitimi predpisi ali s splošnimi' akti skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
, Predsednica skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti Prof. dr. Breda Pogorelec I. r.
215.
Na podlagi določbe 54. člena zakona o raziskovalni' dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepamo delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje dohodkovno, tehnološko, programsko in poslovno povezanih organizacij združenega dela kot uporabniki, skupaj z delavci v raziskovalnih organizacijah s področja družbene infrastrukture in delavci drugih OZD, ki' na podlagi posebnega zakona opravljamo raziskovalno dejavnost na področju družbene infrastrukture kot izvajalci storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu:
udeleženci) se združimo v Posebno raziskovalno skup--nost za družbeno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in s tem samoupravnim sporazumom določimo in opredeljujemo:
—	namen ustanovitve skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela v skupnosti,
—	naloge skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti in pl&niranje,
„	— samoupravno organiziranje v skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za člane skupnosti.
2.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
S statutom se podrobneje določi način uresničevanja načela javnosti dela v skupnosti.
II. NAMEN USTANOVITVE SKUPNOSTI, PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA V SKUPNOSTI IN PO NJEJ IN NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
V skupnosti se 'združujemo delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje, ki spričo dejavnosti, ki jo opravljamo, uveljavljamo kot uporabniki izsledkov raziskovalnega dela na področju vseh ali posameznih sestavin družbene infrastrukture neposreden družbeni interes in delavci raziskovalnih organizacij, ki z uresničevanjem dogovorjenega raziskovalnega programa zagotavljamo tehnološka, družbenoekonomska, sociološka, organizacijska in druga nova. znanja ter druge informacije - za samoupravno orejanje in usmerjanje razvoja tega področja.
4.	člen
Cilj in predmet svobodne menjave dela v skupnosti so raziskovalna dejavnost, ki bodo s svojimi rezultati omogočili uporabnikom njihovo aplikacijo pri praktičnem delu in pri usklajevanju opredelitev za rešitve na posameznem področju, zlasti pri oblikovanju sistemskih in razvojnih odločitev, in ki bodo spodbujale raziskovalne organlžacije za sistematično ter dolgoročnejšo spremljanje pojavov in potreb na področju družbene infrastrukture in oblikovanju usmerjenih programov na tej podlagi.
Udeleženci se pri tem sporazumevamo o prednostnih nalogah, ki so posebej pomembne za nadaljnji razvoj vseh in posameznih elementov socialističnega sistema socialističnega samoupravljanja in za dograjevanje ter uresničevanje družbenoekonomskega sistema, kolikor te naloge niso vključene v skupni program Raziskovalne skupnosti Slovenije ali niso dogovorjene kot naloge med skupnostmi.
5.	Hen
Uporabniki bomo pri opredeljevanju skupnih raziskovalnih potreb in interesov v skupnosti izhajali iz medsebojno in z družbenim planom /iisifaj^rvh razvojnih ciljev.
6.	člen
Uporabniki bomo svoje zgolj posamezne raziskovalne potrebe in interese usmerjali v neposredno svobodno menjavo dela, skupne raziskovalne potrebe in interese pa oblikovali v skupne raziskovalne programe, zlasti v raziskovalne projekte, - in zagotavljali zanje sredstva.
Omogočali in spodbujali bomo vključevanje raziskovalcev v oblikovanje pomembnejših razvojnih odločitev organizacij združenega dela.
Udeleženci bomo z neposrednim medsebojnim stikom usmerjali raziskovanje tako, da bomo izvajalci razgrinjali nove probleme, spoznanja in smeri razvoja na področju družbene infrastrukture, uporabniki pa aktualne potrebe, ki jih čutimo pri svojem vsakdanjem delu.
7.	člen
Izvajalci bomo za smotrno uporabo sredstev organiziraj raziskovalno delo po načelih specializacije in medsebojnega povezovanja v raziskovalne projekte ter s sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini.
8.	člen
Udeleženci bomo v skupnosti zlasti:
—	oblikovali in usklajevali svoje posamezne in skupne raziskovalne potrebe in interese,
■— pospeševali samoupravno povezovanje izvajalcev ža smotrno in učinkovito projektno uresničevanje skupnih programov, ■
—	sporazumno 'zagotavljali sredstva za uresničevanje dogovorjenih raziskovalnih programov in drugih nalog,
—	razvijali povezovanje in sodelovanje pri prenosu- lastnega in tujega znanja v proizvodnjo ter zmanjševanju rizikov in inovacijskih procesih v družbeni infrastrukturi,
—	oblikovali izhodišča za usmerjanje fundamen-
talnega znanstvenoraziskovalnega dela v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	določali skupne naloge, ki bi jih skupno z drugimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi izvajali preko Raziskovalne skupnosti Slovenije.
m. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V SKUPNOSTI IN PLANIRANJE
9.	člen
Udeleženci sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za vso raziskovalno dejavnost. V skladu z zakonom o sistemu, družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije se v statutu skupnosti uredijo postopek, obveznosti in odgovornosti pri planiranju.
,10. člen
Plan in programi skupnosti so zasnovani' na smernicah za družbeni plan SR Slovenije, na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov p"o novem znanju in -njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in . tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne potenciale, možnosti mednarodnega prenosa znanja ter dohodkovne sposobnosti uporabnikov.
11.	člen
Udeleženci skupnosti uresničujemo svoje skupne potrebe in interese na področju raziskovalne dejavnosti na podlagi letnih in srednjeročnih planov skupnosti.
Plan skupnosti temelji na sklenjenem samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
Za oblikovanje in usklajevanje elementov samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ter za sestavo in za sprejemanje planov sprejme skupščina skupnosti enotno metodologijo.
12.	Člen
Dejavnost v skupnosti zajema zlasti tiste uporabne raziskave, ki bodo s svojimi rezultati podlaga za razvojno raziskovalno delo usmerjeno na prenos raziskovalnih rezultatov v gospodarsko in družbeno prakso pri uporabnikih, združenih v tej skupnosti.
13.	člen
Planiranje sredstev za skupnost mora biti usklajeno Z materialnimi možnostmi združenega dela in objektivnimi raziskovalnimi potrebami gospodarstva in družbe ter zmogljivostmi raziskovalnih organizacij.
14.	člen
Raziskovalno delo bomo vrednotili v skladu z elementi in kriteriji o ugotavljanju cene ali povračila za raziskovalno dejavnost, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana.
15.	člen
Skupnost bo v skladu z načeli planiranja pri določanju prednosti usmerjenih programov, raziskovalnih projektov in nalog ter pri vrednotenju doseženih rezultatov upoštevala zlasti tele kriterije:
—	skladnost s plansko določenimi cilji' skupnosti,
—	organiziranost in učinkovitost izvajanja raziskovalnega dela,
—	skladnost s plansko določenimi cilji uveljavljanja Slovenije v Jugoslaviji in v svetu ter učinkovitega vključevanja Slovenije v znanstvene, tehnološke, informacijske in gospodarske vidike sistema mednarodne delitve dela.
—	prispevek h krepitvi usposobljenosti Slovenije za SLO in družbeno samozaščito,
—	prispevek k ohranjanju in varovanju okolja ki smotrni rabi prostora.
16.	člen
Udeleženci uresničujemo interdisciplinarno raziskovalno dejavnost v sodelovanju z ostalimi PoRS in RSS.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina),
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo ir, družbeno samozaščito.
A. Skupščina
Skupščina je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi deli med udeleženci.
**1, Sestava in način dela skupščine
18.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Skupščino sestavlja 47 delegatov, in. sicer:
—	24 delegatov uporabnikov,
—	23 delegatov izvajalcev. .
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ter drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor Izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
19.	člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine.
Namestnik predsednika vodi delo skupščine v odsotnosti predsednika.
20.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed članov delegacij.
Predsednik skupščine opravlja predvsem tele naloge:
—	predstavlja skupnost,
—	sklicuje seje skupščine, in predsedstva skupščine ter lih vodi,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da je delo skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter samoupravnimi akti skupnosti.
Vsak zbor skupščine samostojno izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine, predsednika zbora.
21.	člen
Za pripravo predlogov iz svoje pristojnosti in za izvrševanje sprejetih odločitev oblikuje skupščina skupne organe uporabnikov In izvajalcev. Skupne organe sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Stalni delovni telesi skupščine sta:
—	odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Skupščina oziroma njeni organi lahko v skladu s
statutom oblikujejo začasna strokovna delovna telesa.
22.	člen
Odbor za plan in svobodno menjavo dela izvršuje tele naloge:
—	zbira prijave raziskovalnih potreb uporabnikov,
—' pripravlja osnurke samoupravnih sporazumov o
temeljih plana,
—	pripravlja predloge planov,
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki,
—	pripravlja razpis za izvedbo raziskovalnih projektov in nalog,
—	organizira strokovno ocenjevanje predlogov projektov in nalog,
—	pripravlja predlog za financiranje raziskovalnih projektov in nalog za skupščino,
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela,
—	obravnava predlog zaključnega računa in daje
mnenje skupščini,	„
—	opravlja še druge naloge v zvezi s planom in svobodno menjavo dela.
2.	Vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in odgovornostih
23.	člen
V skupščini se uporabniki in izvajalci sporazumevamo in odločamo o uresničevanju svojih potreb in interesov ter jih usklajujemo.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata enakopravno. Vsak zbor obravnava ali odloča o zadevah, določenih s tem sporazumom, tudi samostojno.
24.	člen
O samoupravnem sporazumu o temeljih plana neposredno odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih edeležencev.
25.	čten
Na skupni seji obeh zborov delegati odločajo o:
—	politiki raziskovanja na področju, za katero je skupnost ustanovljena,
—	izvolitvi odborov skupnosti,
—	izvolitvi predsednika in namestnika predsednika
Skupščine.
26.	člen
Oba zbora skupščine enakopravno odločata o:
—	planu skupnosti,
—	sprejemanju samoupravnih splošnih aktov razen o samoupravnih sporazumih,
—	sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov,
—	sprejemanju letnega raziskovalnega programa,
—	sprejemanju letnega poročila,
—	sprejemanju letnega finančnega načrta,
—	ceni oziroma povračilu za opravljene .raziskave na podlagi sprejetih elementov,
—	obsegu in kakovosti raziskav po namenu in izvajalcu,
—	standardih in normativih, ki se nanašajo na kakovost raziskav ter na obseg in vrednost raziskav,
—	merilih za vrednotenje in financiranje raziskovalnega dela na svojem področju,
—	ukrepih za usmerjanje in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in novega znanja v prakso,
—	izvolitvi članov delovnih teles skupščin,
—	izvolitvi in razrešitvi predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	imenovanju vodje strokovne službe,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev.
27.	Sten
Posamezna zbora samostojno odločata in to:
Zbor uporabnikov o sredstvih, ki jih bodo uporabniki združevali za izvedbo raziskav in za razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti.
Zbor izvajalcev o:
—	obsegu in kakovosti raziskav, ki jih lahko zagotove raziskovalne organizacije glede na prostorske
možnosti, kadrovsko zasedbo in veljavne normative in standarde za raziskovalno delo izraženo v raziskovalnih urah in ločeno po namenu raziskav,
—	predlogih za spremembo veljavnosti normativov in standardov s" prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost raziskovalnega dela ter na obseg in ceno raziskav.
28.	člen
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor, so veljavno sprejete, če jih je sprejela večina delegatov.	.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu.
29.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut skupnosti.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje raziskovalne dejavnosti, lahko Skupščina SR Slovenije do uskladitve, začasno uredi to vprašanje.
B. Odbor samoupravne delavske kontrole
30.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov in sicer izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima naslednje področje dela:
—	spremlja in preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti,
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti,
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe predvsem z vidika samoupravnih postopkov,
:— preverja ali je zagotovljeno pravočasno obveščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti,
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili, ko se z njimi posvetujejo,
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora članic skupnosti,
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti,
32.	člen
O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino skupnosti ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole.
G. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito •
33.	člen
Za Izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti ter za organizacijo in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah se v skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima' pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
34.	člen
Odbor ima naslednje področje dela:
—	zagotavlja prisotnost obrambnega vidika v posameznih raziskovalnih nalogah,
—	pospešuje sodelovanje in usklajevanje posameznih programov s potencialnimi uporabniki (JLA),
—	pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov s področja dela odbora ter jih predlaga skupščini skupnosti.
35.	člen
Podrobnejše določbe o delu odbora določa poslovnik odbora.
V. DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ZA ČLANE SKUPNOSTI
1.	Enote skupnosti
36.	člen
V	okviru skupnosti se lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo enote skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb.
37.	člen
Enote lahko ustanovijo delavci tistih TOZD, za katere so objektivne možnosti, da se neposredno ali preko svojih DO oziroma SOZD integrirajo v vččje proizvodne asociacije, v katerih samoupravno povezani dosežejo večji dohodek, ugodnejšo devizno, bilanco ali druge rezultate, ki so večji kot jih v seštevku lahko ustvarijo posamično.
V	raziskovalni enoti uresničujejo svobodno menjavo dela s tem, da usklajujejo razvojne usmeritve, določajo cilje razvojnih projektov, združujejo sredstva in za vsak projekt posebej določajo način uporabe v enoti pridobljenega uporabnega znanja, pravice in obveznosti iz minulega dela, vračila, nadomestila in revalorizacijo vloženih sredstev, 1 prevzemanje rizikov, merila za vrednotenje storitev v okviru raziskovalnega projekta, in določijo skupni organ za spremljanje in uresničevanje skupnega interesa.
2.	Samoupravni splošni akti skupnosti
38.	člen
Skupnost ima tele samoupravne splošne akte:
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	plan skupnosti,
—	pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole,
—	pravilnik o delovanju odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike in samoupravne splošne akte, ki so potrebni za delovanje skupnosti, ki jih določa statut aji drug samoupravni splošni akt.
39.	člen
Statut skupnosti ureja:
—	statusna vprašanja,
—	samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	način sodelovanja s predstavniki organizacij, » skupnosti in strokovnih društev,
—	razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, .
—	javnost dela skupnosti,
—	dela in naloge v delovni skupnosti.
3.	Reševanje sporov
40.	člen
Medsebojne spore, ki zadevajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose rešujemo udeleženci sporazumno v arbitražnem postopku. Sestavo, način in postopek pred arbitražo ureja posebni pravilnik.
41.	člen
Arbitražno nerešene spore rešuje sodišče združenega dela za področje" raziskovalne dejavnosti.
I. Delovna skupnost strokovne službe
42.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del skupnega pomena oblikuje skupnost skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi skupno delovno skupnost strokovnih služb.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti, skupščine drugih PoRS in skupščina RSS.
Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavlja skupnost z ostalimi posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa strokovne službe.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa poseben samoupravni sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga .sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo
Prof. dr. Bogomir Sajovic 1. r.
Na podlagi 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo, je skupščina te skupnosti na sejah obeh zborov dne 18. maja 1982 sprejela
STATVI!
Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo
I.	TEMELJNI DOLOČBI L člen
Statut Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) podrobneje ureja:
—	statusne zadeve,
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov,
—	organizacijo skupnosti,
—	planiranje,
—	zagotavljanje javnosti dela v skupnosti,
—	sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov,
—	druge zadeve, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti.
2.	člen
Skupnost obsega predvsem področja družbene infrastrukture (delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, upravnih organov in TOZD, bank, zavarovalnic, sredstev javnega obveščanja).
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	Sen
Ime skupnosti je: Posebna raziskovalna skupnost za družbeno infrastrukturo.
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Posebna raziskovalna skupnost za družbeno infrastrukturo, Ljubljana.
4.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register.
5.	člen
Skupnost lahko ustanovi raziskovalne enote, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— če posamezni uporabniki in izvajalci ugotovijo, da je podana potreba, da se poleg sprejetega skupnega programa skupnosti ■ izvaja poseben raziskovalni program ali če je ta potreba skupna ustanoviteljem ene ali več skupnosti,
— če so zagotovljena su-edstva za izvajanje posebnega programa.	^	/
III.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPNOSTI
«
6.	člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti s tem, da:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov za skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti,
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo,
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje,
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in Za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti,
—	sodelujejo v javnih razpravah, ki se nanašajo na delo skupnosti.
7.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje pro- . grama skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti, „
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju,
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo,
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog,
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti,
—	se vključujejo v izvajanje raziskav,
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
8.	člen
Udeleženci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti preko delegacij ih delegatov s tem, da:
—	sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklopov,
—	so seznanjeni s 'celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njeriih organov in z zadevami', ki jih le-ti obravnavajo,
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti,
—	predlagajo sprejem spremembe in dopolnitve samoupravnega, sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti,
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti in obravnavajo njihove odgovore.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI
l.'Skupščina in njena delovna telesa
9.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajal-
cev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije izvajalcev, ki so plani .skupnosti.
10.	člen
Delavci in delovni ljudje TOZD in drugih samo-: upravnih organizacij ter skupnosti, pošiljajo deleg*ate v zbor uporabnikov skupnosti neposredno preko svojih delegacij, v
11.	člen
Delegat v zboru uporabnikov ne rriore biti tisti, ki kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
12.	člen
Skupščina opravlja naloge, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi' skupnosti. Pri tem dela na način določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti. •
13.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata pri uresničevanju nalog skupščine enakopravno ali' skupaj. Vsak zbor lahko obravnava in odloča v zadevah določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, ali tem statutom tudi samostojno.
O zadevah, za katere je z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določeno, odloča skupščina na podlagi sklepa, ki so jih z osebnim izjavljanjem sprejeli člani skupnosti' v svojih organizacijah in skupnostih.
14.	člen
Če odločata o posamezni zadevi oba zbora na način in z večino, ki ga določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti pa ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Predsednik skupščine prične usklajevalni postopek s tem, da predlaga vsakemu zboru, da izmed delegatov imenujeta po tri člane v usklajevalno komisijo. Delo usklajevalne komisije vodi predsednik skupščine, ki je član komisije po položaju.
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v usklajevalni komisiji' ne doseže soglasja večine predstavnikov vsakega zbora, se predlog odloži z dnevnega reda.
Skupščina lahko o predlogu usklajevalne komisije razpravlja takoj, ko ga je le-ta sprejela.
O predlogu komisiji; odloča skupščina na način, ki je določen za sprejem takega predloga. Kolikor predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija ponovno predlaga skupščini drug predlog oziroma drugačno rešitev spornega vprašanja. Ce tudi po tem skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda skupščine. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine.
15.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
—	10 delegatov posameznega zbora,
—	odbora samoupravne delavske kontrole.-
Če predsednik skupščine v osmih dneh po prejemu zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisli, ki je sklic zahteval.
Tisti, ki je sklic skupščine zahteval, skliče skupščino ter predloži skupščini gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu.
16.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo gborov skupščine, kadar se sestajata na ločenih sejah.	*
17.	član
Sklic za sejo skupščine ter gradivo morajo biti poslani vsaj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino. Le izjemoma se lahko skliče skupščina tudi v krajšem roku, vendar mora biti tak sklic utemeljen.
18.	člen
Gradiva za skupščino morajo jasno opredeljevati zadeve ter možnosti o katerih skupščina odloča, pred-1 vsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni za odločitev.
19.	člen
Volitve v skupščini se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
Predlog se, lahko dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj deset delegatov v skupščini.
Če predlagajo delegati po tretjem odstavku tega člena kandidata za katerega je potrebno usklajevanje v okviru SZDL, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
20.	člen
Skupščina skupnost; voli z javnim glasovanjem predsednika skupščine, namestnika predsednika in predsednika obeh zborov, predsednika in člane delovnih teles, predsednika ih člane odbora samoupravne delavske kontrole in predsednika in člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko sklene, da se funkcionarji! iz prvega odstavka tega člena volijo tajno. Za izvedbo tajnih volitev imenuje skupščina tri člansko komisijo.
21.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina izmed delegatov delegacij.
Za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine se volita za dobo dveh let ih sta lahko ponovno izvoljena še za eno mandatno dobo za to funkcijo.
21. ®ee
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog k samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti še
naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacij ami ter društvi,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
23.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
24.	člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča z vsemi pravicami in odgovornostmi namestnik predsednika.
25.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
28.	člen
Strokovne, analitične, administrativne, finančne in druge pomožne naloge za skupnost opravlja skupna delovna skupnost strokovne službe skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
27.	člen
Skupno delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je odgovoren za pravilno zakonito delo delovne skupnosti, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti im opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in drugi organi skupnosti.
Vodja delovne skupnosti sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba.
Vodja delovne skupnosti je za svoje 'delo odgovoren skupščini in je pooblaščen za zastopanje skupnosti v pravnem premetu.
28.	čim
Kot metoda dela se zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine $n njegov namestnik, predsednika obeh zborov in njuna namestnika ter predsedniki stalnih delovnih teles.
Na seji predsedstva sodeluje vodja delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi predsedniki odborov in komisij.
Predsedstvo skupščine opravlja predvsem tele na-
—	pripravlja zasedanja skupščine in predlaga dnevni red,
—	povezuje in usklajuje delo posameznih organov in teles skupščine,
—	skrbi za izvrševanje odločitev skupščine in njenih zborov.
29.	člen
Stalni delovni telesi skupščine sta:
, — odbor za plan in svobodno menjavo dela,
—	odbor za samoupravne in kadrovske zadeve.
30.	člen
Odbora imata predsednika in do deset članov.
Predsednika in člane odborov imenuje skupščina tako, da so v njih zastopani delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik odbora se voli za dobo štirih let in ne more biti ponovno izvoljen v to funkcijo, člani delovnih teles pa za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo v to funkcijo.
31.	člen
Način dela odborov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme odbor.
32.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna ali občasna delovna telesa
2. Odbor samoupravne delavske kontrole
33.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor je sestavljen iz petih članov. Člane odbora volijo in odpokličejo članice skupnosti.
Predsednika in člane odbora voli skupščina skupnosti za dobo dveh let in so lahko ponovno voljeni še za eno mandatno dobo.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
34.	člen
Skupnost ima odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima pet članov, voljenih izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
V.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI
35.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje programov in planov skupnosti posamično ali preko svojih delegacij, preko SIS, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
36.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka sočasno in skladno v skupnosti in v občinskih skupnostih ter v Raziskovalni skupnosti Slovenije in v drugih
oblikah povezovanja združenega dela, ki se povezuje v raziskovalno dejavnost.
37.	Člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi pristojni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni' in o rezultatih usklajevanja pripravi pristojni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
38.	člen
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora biti v javni razpravi vsaj en mesec.
Na osnovi rezultatov javne razprave pripravi pristojni odbor skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga predloži skupščini, ta pa članom, da ga sprejmejo.
•	39. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme skupščina.
K veljavnemu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, s tem, da veljajo obveznosti,. ki jih sprejmejo s podpisom samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izvaja skupščina.
41.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani ter zanje zagotovi sredstva, določijo roke in način ter organe, ki so za njihovo izpolnjevanje odgovorni.
42.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev iz srednjeročnega plana sprejm^ skupščina letni načrt delovanja in financiranja. Z njim določi politiko, prednostne raziskovalne cilje, naloge in ukrepe za plansko leto. Pri tem upošteva načelo kontinuiranosti planiranja in naravo posameznih programov.
S sredstvi, ki so predvidena s finančnim načrtom operativno razpolaga skupščina skupnosti ali pristojni odbor.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko pristojni odbor samostojno odloča o .sredstvih.
VI.	JAVNOST DELA
43.	člen
Delo skupnosti ih njenih organov je javno.
.	44. člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drugače.
,	45. člen
Seje organov skupnosti, niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o vprašanjih katerih javno obravnavanje bi bilo v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države.
46.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta se lahko omeji javnost dela skupnosti.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih,
—	ki so tajni zaradi potreb SLO in družbene samozaščite,
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične' skupnosti,
—	o izumih do njihove prijave za podelitev patenta ali druge oblike pravne zaščite.
47.	Člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni' sklenil, da jih je šteti za tajne.
48.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri'članih odločili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti, ali bi bili v nasprotju z interesi SLO in družbene samozaščite.
VII.	SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
49.	člen
Skupnost ih občinske raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o njihovem izvajanju ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Za izvrševanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo pri nalogah enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej komisiji iihenuje svoje člane v skupščini.
Komisija imenuje izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. Njen mandat traja do izvršitve naloge, najdlje pa dve leti. Člani komisije so lahko ponovno imenovani še za dve leti.
Komisija veljavno sldepa, če je navzočih več kot polovica članov. Sklep komisije je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov komisije.
50.	člen
Za delegiranje delegatov v skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije se oblikuje konferenca delegatov. Vsak zbor skupščine izvoli po dva delegata za
konferenco delegacij.
Po svoji funkciji so člani konference delegatov tudi predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine.
Konferenca delegatov izvoli za vsako skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije dva delegata izmed uporabnikov ter enega izmed izvajalcev.
Sl . člen
Skupnost sodeluje z drugimi SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja skupna delovna telesa.
52.	člen
Skupnost sodeluje z ustreznimi SIS drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin po načelu prostovolj nosti.
Če ustanovita skupnost in Raziskovalna skupnost Slovenije skupno delovno telo za sodelovanje po prejšnjem odstavku mora biti pri njegovi sestavi zagotovljena številčna enakost vseh udeležencev. Za delovanje takega delovnega telesa se uporabljajo določbe 48. člena, če se udeleženci dogovarjanja ne sporazumejo drugače.
53.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o
svojem delu in daje za potrebe njihovih organov iin-focmacdje, predloge in podobno.
Vlil. POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
54.	Sten
Vsak član skupnosti ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb ali dopolnitev. Zahtevo s predlogom pošlje preko svoje
delegacije skupščini skupnosti, ki razpravlja o predlogu in ga da v trideset dnevno javno razprave.
55.	člen
Statut, pravilnik*, poslovnike in druge samoupravne splošne akte sprejme skupščina skupnosti po
postopku, določenem v prejšnjem členu s tem, da pripombe oziroma stališča javne razprave uskladi pristojni odbor skupščine, ki tudi oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. O njem odloča skupščina skupnosti.
Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma na drug običajen način. Statut mora biti objavljen v Uradnem
listu SRS.
IX PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI
56.	člen
Delegatu skupščine preneha delegatska dolžnost:
—	če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, te katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja,
—	če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja skupnosti,
—	če je odpoklican.
Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva te prejšnjega odstavka tega člena.
57.	člen
Razrešen je lahko posamezni član delovnega telesa ali delovno telo v celoti. Delovno telo skupnosti je lahko razrešeno:	i
—	kadar ne spoštuje zakonitih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	kadar sprejme sklep, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti skupnosti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen
Ko začne veljati ta statut nehajo veljati predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so v nasprotju z določbami tega statuta. Drugi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavni na dan uveljavitve tega statuta se uporabljajo še naprej.
59.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po tem, ke ga
sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo
Prof. dr. Bogomir Sajovic L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CEDB
237.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 51. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77) na seji dne 19. januarja 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za leto 1983
I
Preventivna cepljenja in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiskave po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje.
'2
Vse ukrepe iz te odredbe je treba opraviti v skladu z navodili in zahtevami v republiški odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah (Uradni list SRS, št. 45/82).
3
Proti vraničnemu prisadu je treba cepiti kopitarje, goveda in ovce. v naselju Lokrovec do 30. aprila 1983.
4
Pse, starejše od 4 mesecev, je treba cepiti proti steklini do 1. maja 1983. Vse druge pse pa je treba cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece.
5
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti ispuščaj pri govedu (IBR/IPV).
6
Opraviti je treba VI. redno tuberkulinizacijo vseh goved, ki niso bila tuberkulinizirana v letih 1981 -in 1982 ter opraviti sanacijo okuženih in sumljivih dvorišč.
7
Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pomijami ali odpadki živalskih tkiv.
Rejci, ki krmijo prašiče s krmili iz prejšnjega odstavka, morajo to sporočiti Veterinarskemu zavodu Celje. Proti tej bolezni je treba cepiti tudi prašiče v gospodarstvih, kjer imajo več kot deset plemenskih svinj ali več kot petdeset pitancev.
8
Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm.
9
Na brucelozo je treba preiskati vse krave • individualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno obročkasti metodi.
10
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoatozo.
11
Na vrtoglavost ih hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati vse postrvske vrste rib v ribogojnici Zvodno in gojitvenih vodah. Na spomladansko vire-mijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v Šmartihskem jezeru do 15. maja 1983.
12
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca Konjeniškega kluba Celje in vse kopitarje na območju občine Celje, ki niso bili preiskani v letu 1982, oziroma so nabavljeni v letu 1983.
13	v
Stroški cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi se plačajo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Celje.
14
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322B-28/82
Celje, dne 25. januarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 218.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 35. redni seji dne 25. januarja 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 205 — Videm-Dol
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 205 — Videm-Dol, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad št. 23, pod št. 2681 v decembru 1982.
2
Območje zazidalnega otoka je omejeno na severu z rezervatom železniške proge in Zasavske ceste, na zahodu z rezervatom daljnovoda ter na jugu in vzhodu z zelenimi in obdelovalnimi površinami, severno mejo zazidalnega otoka BP 205 — Juh in zahodno mejo zaščitenega območja gradu Dol.
3
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih Krajevne skupnosti Dol, Dol pri Ljubljani, Dol 2/b, v času od 7. februarja do 11. marca 1983 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure in ob sredah od 8. do 18. ure.
St. 351-22/75-8
Ljubljana, dne 26. januarja 1983.
Predsednik
Izvršnega sveta
Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 219.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 39. seji dne 17. januarja 1983 sprejel "
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 4/3 — Varstveno
delovni center
1.	člen
Javno se razgrne dokumentacij a za spremembo zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 4/3, ŠI 1, ŠS 5/2, ŠS 5/3 (Uradni list SRS, št. 1/78) ob Vodnikovi cesti v soseščini bolnice dr. Petra Držaja, ki jo je pod naslovom »Predlog za spremembo zazidalnega načrta za območje ŠS 4/3 — Varstveno delovni center« izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem, v mesecu decembru 1982, pod št. projekta 2868/82.
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta se nanaša na jugozahodni del zazidalnega otoka ŠS 4/3 in sicer za potrebe lokacije objekta Varstveno delovnega centra.
3.	člen
Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS, za dobo 30 dni. Urbanistična dokumentacija bo razgrnjena v prostorih KS Petra Držaja in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana.
4.	člen
Občani in organizacije posredujejo svoje pripombe v knjigah pripomb, ki bosta na razgrnitvenih mestih.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Javni tribuni.
Št. 1-35/83
Ljubljana, dne 20. januarja 1983.
'	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine •	Ljubljana Šiška
Dušan Brekič, dipl oec. 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
220.
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo-
prispevka na območju krajevne skupnosti Laporje
1.	člen
Razpisuje se referendum v krajevni skupnosti Laporje, ki obsega naselja: Laporje, Kočno, Vrhole, Hoš-nica, Zg. Brežnica, Dolgi vrh, Razgor, Zabij ak, Levič, Drumlažno in Ješovec, za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju kot samoprispevek občanov k uresničevanju programa razvoja krajevne skupnosti Laporje.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila za izvedbo programa, ki je sestavni del tega sklepa kot njegova priloga.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 4. 1983 do 31. 3. 1988. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 7,500.000 din.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Laporje in sicer:
1.	od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 Vo
2.	od neto pokojnin — po stopnji 1 °/»
3.	od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti posekanega lesa — po stopnji 10 %>
4.	od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku
—	od bruto osebnega dohodka — po stopnji 2 %>
b)	zavezanci, ki so obdavčeni r pavšalnem letnem znesku
—	od odmerjenega davka — po stopnji 10%
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenbji dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
Plačila samoprispevka sq oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
6.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani, stari več kot 15 let.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 27. 2. 1983 od 7. do
19.	ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet krajevne skupnosti Laporje, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Laporje. Za postopek o glasovanju na referendumu se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
8.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z
glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Laporje
glasovnica
Na referendumu, dne 27. 2. 1983, o izvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 4. 1983 do
31.	3. 1988 za sofinanciranje programa razvoja krajevne skupnosti Laporje, to je za vodooskrbo, oddelek otroškega varstva, asfaltiranje in urejanje krajevnih cest, mrliške veže, v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka
glasuj
ZA	PROTI
Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev po tem programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Laporje, ki mora o zbranih in porabljenih sredstvih ob koncu vsakega leta poročati skupščini delegatov krajevne skupnosti.
10.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka, ki se bodo zbrala nad predvidenim zneskom iz 3. člena tega sklepa, odloča skupščina delegatov krajevne skupnosti v letnih programih dela.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti.
12.	člen
Skupščina delegatov krajevne skupnost; Laporje sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Laporje.
14.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Laporje, ki jo imenuje skupščina delegatov v krajevni skupnosti Laporje.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi' v Uradnem listu SRS.
Laporje, dne 27. januarja 1983.
Predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Laporje
Tone Čelan 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
221.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) ter 197. člena statuta občine Šentjur pri. Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1983
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatifanje kužnih bolezni, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te pogodbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj, TOZD Kooperacija.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veteriharske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
' Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski' zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma o preiskavi, naslovu posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskavi. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini *e mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Za pravočasno cepljenje mladih psov proti steklini morajo poskrbeti lastniki sami. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
5.	Sen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi' se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih OZD
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali-večje reje individualnih proizvajalcev. Cepljenje se
opravi v mesecu novembru 1983
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino, po programu imunuprofilakse. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj — TOZD Kooperacija.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
6.	člten
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih Jančič, Gračner V., Gračner Franc in Gorjanc Alojz. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali' z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi v septembru s sevom »K« lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi' Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
7.	člen
Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur mora v letu 1983 nadaljevati VI. splošno tuberkulinizacijo govedi In jo do konca leta 1983 končati. V letu 1983 morajo biti sanirana tudi vsa okužena dvorišča.
Tuberkulinizirati je treba tudi osnovno čredo goveje živine KK Šentjur — TOZD Lastna' kmetijska proizvodnja.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v Primožu in v zaselku Brezje pri zasebnih rejcih.
8.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom v mesecu septembru
—	osnovno govejo 'čredo KK Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja s serološkim pregledom krvi v mesecu decembru.
Vzorce mleka in krvi odvzame Veteriharski zavod Celje — PE Šentjur, ki opravi tudi mlečno prstanast0 preiskavo. Serološko preiskavo krvi pa opravi VTOZD "a Veterinarstvo. Biotehniške fakultete v Ljubljani.
9.	člen
Na govejo levkozo in leptospirozo je treba preiskati vso plemensko čredo, goveda Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja v mesecu decembru.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
10.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba preiskati v mesecu septembru na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
U. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Šentjur pri Celju v mesecu juniju.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, serološke preglede krvi — Coggins — test pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Čebelje družine vzrej evalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo. Preglede opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. 3. 1983, preiskave pa morajo. biti opravljene do 30. 4. 1983.
Na področju Uniš, Hotunj, Žagaj a, BiSloju, Raz-borja in Lopace je treba preiskati čebelje družine na hudo gnilobo čebelje zalege.
Na področju Vrbnega, Podgrada in Šentjurja je potrebno preiskati čebelje družine na varoozo.
Pregled opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju v mesecu juniju in septembru.
13.	člen
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. 5. 1983 preiskati krape v ribnikih na Blagovni in ribnikih v lasti občanov, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati vsaj 10 dni pred odlovom oziroma prodajo.
Vzorce rib za preiskavo vzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in jih dostavi v VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
,	14. člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu žiVali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
15. člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/83-2
Šentjur pri Celju, dne 20. januarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
- Ivan Jager 1. r.
V sklepu o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-17/83 z dne 14. januarja 1983 se 2. točka prvega člena spremeni tako. da se pravilno glasi:
»Povprečna cena za variabilne stroške po števcu 1.046,95 din/MWh
—	ogrevati j e
stanovanjskih prostorov	1.007,09 din/MWh
—	ogrevanje
poslovnih prostorov	1.087,84 din/MWh
— ogrevanje potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva oziroma
—	za ostale odjemalce oziroma
937,54 din/MWh 65,38 din/m3 1.214,29 din/MWh 84,76 din/m3
—	ogrevanje stanovanjskih prostoroy in potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva	1.013,00 din/MWh
—	za ostale odjemalce 1.103,28 din/MWh
Povprečna cena za priključno moč
— liksni stroški
185.306,75 din/MW
Ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	brez priprave tople
vode	163.867,70 din/MW
—	s pripravo tople
vode	165.837,28 din/MW
Ogrevanje poslovnih prostorov
—	brez priprave tople
vode	206.534,97 din/MW
—	s pripravo tople
vode	210.686,16 din/MW
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, tj. v dvanajstinah.«
Predsednik delavskega sveta TOZD KEL
Peter Bergman, dipl. inž. L r.
VSEBINA
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
Stran
187.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz
osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	217
188.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	217
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
189.	Odločba o razveljavitvi določb sklepa skupščine In
sklepa zbora občanov krajevne skupnosti Logarov-ci—Berkovci o uvedbi oziroma povečanju samoprispevka za izgradnjo vodovoda	217
190.	Odločba o razveljavitvi 10. člena odloka Skupščine
občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Len-, dava	218
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
191. Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za leto 1983	218
Stran
192.	Sklep o sprejemu sprememb In dopolnitev poslov-
nika o delu Skupščine samoupravne interesne skupnosti SR	Slovenije	za	ekonomske odnose s tujino 219
193.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raz-
iskovalne skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo	220
194.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za kmetijstvo,
živilstvo	in veterinarstvo	.	224
195.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raz-
iskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papir-ništvo in	grafiko	228
196.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo,
' lesarstvo, papirništvo in grafiko	232
197.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti	za	graditeljstvo	237
198.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo	241
199.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne razi-
skovalne skupnost za tekstilno in usnjarsko-predelo-valno industrijo	245
200.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za tekstilno
in usnjarsko-predelovalno industrijo	249
201.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti	za	promet in zveze	254
202.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za promet in
zveze	258
203.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne' raziskovalne skupnosti za energetiko, mineralne surovine
in metalurgijo	202
204.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za energetiko,
mineralne surovine in metalurgijo	266
205.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo	271
206.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za elektrokovinsko industrijo	27$
207.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo	27»
208.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za kemijo	2*2
209.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za trgovino, turizem, gostinstvo
ter drobno gospodarstvo	288
210.	Statut Posebne raziskovalne skupnost za trgevhto,
turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo	2*
211.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne razi-
skovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo	zge
212.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za zdravstveno in socialno varstvo	$**
213.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti	2*8
214.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za družbene
dejavnosti	31*
215.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Pesebne raziskovalne skupnosti za družbeno infrastrukturo	*
216.	Statut Posebne raziskovalne skupnosti za družbeno
infrastrukturo	M*
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
217.	Odredba c preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
preiskavah na območju občine Celje za leto	1983	222
218.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega oteka BS 2*5 — viden
— Dol (Ljubljana Bežigrad)	30
219.	'Sklep o-javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidal-
nega načrta za območje zazidalnega otoka SS 412 — Varstveno delovni center (Ljubljana Šiška)	2*
220.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Laporje (Slovenska Bistrica)	32*
221.	Odredba o preventivnih cepljenjih In Oagnoettčnlh ter drugih preiskavah na območja občine Šentjur
pri Celju v letu 1983	30
— Popravek sklepa o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD Komunalna energetika Ljubljana	2*8
*
V založbi CZ Uradni list SRS je izšla nova zbirka predpisov o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju
Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sioveniji jn drugi predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pojasnili Drugi zvezek (1982)
Konec leta 1881 je bil sprejet nov statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil konec marca 1982 objavljen tudi v Uradnem listu SRS.
Založba ČZ Uradni list SRS je leta 1979 založila zajetno zbirko predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v kateri so bili objavljeni statut skupnosti s komentarjem, številni predpisi in še nekaj drugih prilog. Z objavo novega besedila statuta (gre dejansko le za prečiščeno besedilo, ki vsebuje vse dosedanje spremembe in dopolnitve) z uvodnim pregledom in obrazložitvijo najpomembnejših - novosti v drugem zvezku zbirke, pa omenjeni prvi zvezek ni izgubil svoje uporabne vrednosti, nasprotno, obe zbirki se medsebojno dopolnjujeta. Se vedno je aktualen komentar k tistim določbam statuta, ki se niso spremenile. Tudi večina predpisov in prilog še velja in le posamezni predpisi, ki so bili spremenjeni ali dopolnjeni oziroma na novo sprejeti, so objavljeni v drugem zvezku.
Ker vsebuje statut skupnosti celoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je zbirka nadvse koristen pripomoček vsem zavarovancem in upokojencem, saj jim zagotavlja na enem mestu pregled in celovito informacijo o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Prav tako je zbirka nepogrešljiv priročnik za vse tiste uporabnike, ki pogosteje uporabljajo predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri vsakdanjem strokovnem delu ali pa za sprotno preverjanje odprtih vprašanj.
Obširno stvarno kazalo k statutu.
Cena: 315 din
Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji in drugi predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pojasnili Prvi zvezek (1979)
V tej zbirki je zbranih poleg statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS še nad 80 drugih predpisov, preglednic, tabel in seznamov, na podlagi katerih delavci, delovni ljudje in občani uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostne, invalidske in družinske pokojnine, varstveni dodatki, dodatki za pomoč in strežbo, invalidnine, poklicna rehabilitacija in zaposlitev invalidov, postopki za uveljavitev pravic, itd.). Vrsto določb statuta in nekaterih drugih predpisov spremljajo še obširna pojasnila, katerih namen je predvsem pravilno uveljavljanje pravic.
Cena: 150 din
V
Naročila sprejema
CZ Uradni list SRS
Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379
Maja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi ▼ Ljubljani — Naročnina za leto 1983 830 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu
vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Ooroščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informacije št 421-1/72