T t 1) £ N S K A REVIJA štev. 25 V LJUBLJANI, 19. DECEMBRA 1988 KNJIGA 14, (UCTO XII) ■pi: ■ llllfl« illlflltl ■ . I > M mmmmsm....... Sili llili - i ■m||||g| ii a sonuNH heki.IB (kal MOST MED DUŠO IN TELESOM Da človek v žalosti Joče, se nam zdi popolnoma naravno. Zdravnik pa stoji, če misli strogo znanstveno, pred nerešeno nalogo. Slana tekočina.ki jo solzne u.- žleze neprestano oddajajo in ki varuje občutljive očesne mrene, da se ne izsušijo, ter se odteka skozi solzni odvod v nos, se pojavi ob duševni bolečini očitno v takšni obilici, da omenjeni odvod ne prenese več njene poplave in se razlijejo solze v širokem slapu preko roba vek. Duševno dogajanje sproži tedaj telesni pojav, ki se da točno proučiti. »Medicina bo znanost ali pa ne bo,* Be glasi geslo neke dobe zdravniškega raziskovanja, ki še nikakor ni dokončana. Naravoslovec priznava vzročno zvezo med dvemi dogajanji le tedaj kot dano, če jo more pojasniti in dokazati, če jo more Izmeriti in preizkusiti Drugače se omeji na to, da obe dogajanji opiše — in zveza, za katero ima značilne opore, mu je stvar vere, nikakor pa ne »znanja«. Toda že biolog ali zo-olog ne more več tako eksaktno delovati. Kost se prelomi in dokazati je mogoče, da so se začele stanice na obeh straneh preloma živahneje deliti, množiti, da čez nekaj časa prelom spet zaprejo. Tudi tam, kjer dobi koža razpoko, n. pr. na palcu, razvijejo kožne stanice nenadno živahno in smotrno usmerjeno delavnost, ki jo označujemo kot zdravilno tendenco. Toda s tem opisom samim, ta problem nikakor ni izčrpan. V zdravnikovo področje spada Že vprašanje: »Kdaj je mrzlica zdravilna mrzlica?« Tako imenovani »naravni zdravniki« bi radi vsako mrzlico proglasili za zdravilno. Toda človeku zadostuje, da sede zdrav za deset minut v zelo vročo kopel in že se mu temperatura dvigne na 38 stopinj, kar pomeni nedvomno »mrzlico«. Stopi iz kopeli in je kratko potem prav tako zdrav kakor prej — o kakšni ozdravitvi torej ne more biti govora. Ce je človek v strahu, mu udari po-gostoma znoj skozi kožo. Strah nas napravi blede, razburjenje pospeši dihanje, slaba volja uspava delovanje črev-ja. Kako se dogaja to? Ščitnica oddaja neprestano neki hormon v kri, ki nam je po svoji kemični sestavi in učinku natančno znan. če se ščitnica vname, se hormon hitreje izločuje, utrip se pospeši, bolnik se lahko oznoji, slabo spi, izgublja lase. To so vse znaki tako rva-ne »bolezni Basedowa«. Ce pa po posebno hudem strahu izmerimo količino hormona v krvi, ugotovimo, da ga ščitnica oddaja tudi brez vnetja v večji množini. Ce se človek zelo prestraši, tako da pobledi, najdemo v njegovi krvi tudi več adrenalina, hormona stranskih obisti. ki stika žile Ce pa nasprotno vbrizgnemo človeku hormona ščitnice in stranskih obisti lzzovemo ne samo telesnih znakov prestrašenja ali bolečine, temveč pade človek tudi duševno v stanje neugodja k1 ie zelo podobno tistim duševnim stanjem Duševno slabo stanje vpliva na želodec ne samo tako, da ne občutimo teka, temveč v težjih primerih tudi tako, da se nam hrana upre. Težko razburjenje vodi do tako pospešenega dihanja, da izdihavamo preveč ogljikovega dvo-kisa in nam na zadnje krči spreletijo telo. Ženski v dobi klimakterija, torej v letih, ko ji klične žleze ne izločujejo več toliko hormona kakor dotlej, lahko umetno vbrizgamo tega hormona in 8 tem ji podaljšamo to dobo, ki se izraža, kakor znano, zelo močno. Pri velikih dozah tega hormona se je celo zgodilo, da se je 451etna ženska vedla kakor 141etno dekle Mogoče je tudi to, da si človek predstavlja, da opravlja njegova desna roka najtežje delo, čeprav roka počiva. In če Izmerimo količino krvi. ki se pritaka v roko, ugotovimo, da se je v resnici tako pomnožila, kakor da bi roka dejansko opravljala to težko delo. Ali gre pri vseh teh pojavih samo za sporedne pojave telesnega in duševnega gibanja ali za sovisnosti? Gotovo Je neumljivo, kako morejo ti pojavi biti v kakšni zvezi, toda te zveze ne moremo zanikovati. Vsekako mora zdravnik te zveze dandanes proučevati, pri vsej ljubezni do naravoslovne znanosti mora biti obenem vedno tudi kos dušeslovca. VAŠKA ZGODBA ION AC ROFB1VIO ion«; adnjič mi je pripovedovala ne-Š ' ka učiteljica, kako je danes g prav za prav težko na svetu, S I in hi bilo najboljše, ko bi člo-B vek ne bil nikoli rojen, da bi [A.... —) ne videl, koliko zlega se godi pod soncem. Čudil sem se njenim nazorom o življenju, zakaj bila je še mlada, komaj prvo službeno mesto je zasedla, ali v očeh sem ji videl, da govori kar čuti in sem jo poslušal. Sedeta sva v njeni sobi. Bil je mračen jesenski dan. in večer je polagoma legal na vasi Zunaj je lil dež Veter ca je spodnašal, klestil z njim po šipah, po katerih je tekel v debelih curkih, pronical skozi slabo sč skladajoče stike v sobo in se cedil po steni na tla. Zaprla je polomljene oknice, da bi se ubranila dežja, ali veter je zatulil, se oprl v majeve deščice, jih razklenil, potresel okvir in par deščic je zropo-talo na zemljo, skozi odprtino pa je planil dež Stopila je po vrečo, jo zatlačila za okno in voda je menjala svo» jo smer, ko pa se je vreča napojila, so jeli voziti po steni zopet debeli curki, in kakšna kaplja je včasi lopnila na pod, kakor bi se nama posmehovala. Skozi odprtino na oknicah sem gledal v mračno nebo, ki je bilo umazano sivo in preteče, ona pa je nadaljevala: »Vsi mladi učitelji so nekam prestrašeni, duševno zbiti in odsotni. V njih ni več čuta odgovornosti in želje po delu, po uspehih Veliko je bolnih: jetič-nih in od stradanja otrplih, zakaj med študijami je kruh merjen skopo. Ampak to še ni najhujel Prava borba se prične šele potem in je takšne narave, da slehernega ubije.« Govorila mi je o svojih načrtih, kaj bi se moralo preurediti, kje bi se moralo začeti lečiti, da bi sc ta maloduš-nost, ta duševna odsotnost zamenjala z zdravimi stremljenji, zakaj učitelj bi moral imeti ta stremljenja Kako pa naj sicer vzgoji podlago, na katero bo družba cepila svoje cepičel — »Ali ne da se in ne da,« je dejala, «kakor bi se vse zaklelo zoper človeka.« Poslušal sem jo in težko mi je bilo. Rekel sem ji. naj se ne žalosti zastran tega. ker ni sama Ona vidi le svoj stan, ali če pogleda okrog sebe, bo .vi- dela, da tudi drugod ni boljše. Povso3 so krčeviti pretresi, povsod vzdihi in stiska, prošnje in jok. odziva pa od ni« koder In povedal sem ji povest po« vest, kakršno se lahko čuje pogosto na vasi. Primaknila je stol bližje k meni, na« slonila komolec na koleno ter si pod« prla brado z dlanjo, oči pa je pobesila« kakor bi ji ne bilo ljubo, da bi gledal bolečino v njih Veter je zaječal z novo močjo; pljusk dežja se je zakadil še huje v ši« pe; na zvoniku je zaškrtal od rje raz« jedeni vrtljivi križ; stenska ura na ute« ži je črknila; skozi vrzel v oknicah pa je planil premočen vrabec Udaril je t glavo ob šipo. se sesedel na dno okna in pretresljivo začivkal. Pogledala je tja, se medlo, žalostna nasmehnila, uprla oči vame in dejalas »Kakor mi. Ampak on je vendar vi svoji odvisnosti še svoboden Poljub« no si izbira zaklonišča ... Pa mi?« Pogladil sem jo po glavi »Kako ne« srečni morate biti s temi svojimi spo« znanji!« sem rekel in glava ji je zdrlc« nila na prsi. »Povest ki ste mi jo obljubili, povej« te!« je šepnila nenadoma, in povedal sem ji jo. Matija Breznik je bil želar, oče sed« mih otrok, čevljar in vojni invalid Ko« čo in kos grunta je imel v Hvaletin« cih, gorice pa so bile v Zasadih Kupil jih je leto pred vojno in ponosen je bil nanje Donašale so mu letno po štiri polovnjake vina, ki ga je prodal, da je lahko pokril terjatev davkarija in poplačal druge neodložljive dolgove. Ali prišli so slabi časi, toča je oklesti« la gorico, peronospora je razflrizla ro« zgam dajatveno moč in tri leta ni bilo niti litra vina za prodajo Davkarija pa je terjala svoje in rubež je prišel le Brezniku Šla je krava, za njo svinja in vse, kar je bilo živega pri hiši, in leta so tiho tekla dalje. Hram je začel propadati Slama na strehi je strohnela, letve so se prikazale izpod nje in dež je toliko časa klestil po njih. da jih je razgrizel Uda« le so se. lemezi so klecnili in streha se je sesedla. Matija je vse to gledal Umetno ro« ko je dvigal proti nebu. da je usnje škripalo, z leseno nogo pa je včasi uda« ril po tleh, kot da protestira nroti vse« mu, kar se godi okrog njega, a pomagalo ni nič. Bil je brez desne roke in brez desne noge. Zmrznili sta mu v karpatskem snegu. Dolgo so ga vlačili po bolnišnicah in razmišljali, kaj naj napravijo z njima, slednjič pa so se odločili in mu ju odrezali. Toda potem se je tako za-aukalo. da ni veljal za invalida Boril se sicer je, to je bilo dognano in se ni dalo utajiti, zakaj prejel je celo odlikovanje za hrabrost, ali za Rusa. ki bi Streljal nanj, niso znali. Ozebe lahko ilovek tudi doma. so mu povedali in mu še dejali, naj zahvali gospoda Je-fusa. ki je pripomogel, da so mu predpostavljeni podarili celo proteze. Molčal je, zakaj molk je čednost, ki Je visoko cenjena in je hodil mračno po gruntu: noga je škripala, roka je škrtala, srce mu je pokalo od bolečine, rubež pa je stiskal po hlevih, in ko ni našel ničesar, je dejal, da pridejo zdaj &a dražbo gorice ■Vzemite jih, za božjo voljo! Kaj mi Ea koristijo!« se je nasmehnil Matija i žvižgaje odšel. Prihodnje jutro so ga našli obešenega na gumnu. SKRIVNOSTI ZIMSKEGA SPANJA Za milijone žuželk, dvoživk ln plazilcev, za netopirje, ježe, hrčke, jazbece ln mrmotice ni zima noben problem. Ko nastopi mraz, ležejo preprosto spat ln se abude pogostoma žele tedf.j, ko pošlje pomladno sonce svoje prve žarke. Pojav Sdmskega spanja Je zvezan za modernega naravoslovca še vedno z marsikatero Skrivnostjo. Tako so n. pr. odkrili, da so temperature, ki zbude živali iz zimskega spanja, za različna bitja različne. Sredi zime doživljamo pogosto nenadne Vdore toplote. Če se dvigne živo srebro v takšni dobi n. pr. na 2 stopinji Celzija, •e zbudijo speči polhi in odidejo za kratek čas na lov za hrano ter se zakopljejo r zimsko spanje šele tedaj spet, ko postane hladneje. Jež potrebuje 2 irt pol stopinje toplote, da se prebudi, netopirji se abude pri 3 in pol stopinje, mrmotice potrebujejo najmanj 4 stopinje. V splošnem pa baš mrmotica nI prijateljica takšnih »motenj«, rajši ostane od oktobra do aprila v smrti podobnem spanju. Jazbec in veverica prespijo samo nenavadno mrzle zime. Ježi spijo tri do štiri mesece, ne da bi se zganili, podobno netopirji. So neke žabe, ki prespijo pod vodo in pri tem jih led niti najmanj ne mo- Obesil se je za umetno roko Kavelj je nataknil na klin. kjer vise navadno cepje, jermen pa je stisnil pod vrat In kakor bi se še na smrtno uro hotel po-norčevah iz ljudi, je oblekel vojaško bluzo, pritrdil nanjo vojno odlikovanje, na glavo pa si je posadil kapo s kokardo F J I Levica s katero se je nemara hotel osvoboditi vezi. ki mu je stiskala grlo. se je zataknila med ier-menje. se pobesila ter se stisnila tesno k telesu, prsti pa so sloneli nekoliko sključeni ob kapi, kot bi salutiral predpostavljenim Pokopali so ga kot pokopavajo pač siromake in nekdo je dejal »Invalida Matjaža pokopavajo!« potem pa se ni spomnil nanj nihče več Vrabec v oknu se je zaletel znova v šipo in ona se je dvignila, prižgala luč, da je rdečkasta svetloba petrolejke ob« lila sobo in borno pohištvo v nji Rrez besede je odtrznila okno, ujela vrabca ter ga vrgla med dež »Vso noč bi mi kljuval po šipi!« se je obrnila k meni, nato pa je zamrmra-la odsotno: »In se je obesil v cesarski kapi .1 Utihnila sva V cerkvi je zazvonilo zdravomarijo, dež pa je lil, lil. ti, to celo tedaj ne, če se stvorijo v njihovi krvi ledni kristali. Zimsko spanje obvaruje vsa ta bitja sigurne smrti. Pri sesalcih se krvna toplota precej zniža. Tudi te živali lahko vzdržijo v tem času brez hrane, saj so si pred velikim spanjem nabrale telesnih zalog v podobi tolšče. Poraba snovi je zaradi znižane telesne temperature in zmanjšanja vseh življenjskih dogajanj zelo majhna. Pod nekimi okoliščinami ostanejo živali dolgo časa tudi brez kisika. Krvni obtok se jim zelo zmanjša. Srce živali v zimskem spanju udari vsako 3. ali 4. minuto enkrat, pogostoma še bolj počasi. ck DOBER ZGLED Zbirka redkih knjig, last kalifornijskega tiskarja, cenjena na več ko 4 milijone, se je nedavno prodala za četrtino te cene neki ameriški univerzi, ki je svobodna, da plača, kadar in kakor bo mogla. Sicer zadnje čase ni kdo ve koliko bibliofilov v USA — poznavalci trdijo ravno obratno — toda ta plemeniti zgled utegne zbuditi posnemanje, kakršnega bi si želeli tudi naši znanstveni zavodi, na pr. študijska knjižnica v Ljubljani. Združenodržavski darovalec se je odloč'1 za svoj korak v prvi vrsti lz ljubezni do krasne kolekcije, katere se mu je škoda zdelo razkropiti, zločini ZARADI DUŠEVNIH ABNORMALNOSTI Šef prtmarlj v pok. OB. FRAN G O 8 X L NADALJEV ANJE w MS* li orfinizem privede največkrat do ponarejanja zdravniških receptov, da si dotičmki pridobe čim večje množine zaželje-nega mamila. Ker lekarnarji ne smejo ponoviti recepta, skušajo morfinisti doseči to na nedovoljen način, kajti recepti so javne listine in njih ponarejanje je po postavi prepovedano in torej kaznivo Morfinisti so abnormalni, pri mnogih se pojavljajo psihični defekti in motnje v toliki meri, da veljajo dostikrat za neodgovorne. V goriškem zavodu je bila inteligentna gospodična iz Trsta, da se odvadi morfinizma. Priznala mi je, da je ponaredila recepte s podpisi raznih tržaških zdravnikov ter si po raznih lekarnah v mestu nabavila veliko množino morfija deloma za injekcije delo« ma v praških. Za kaznivost ponarejanja podpisov in receptov ni imela prav nikakega uvide vanj a. »Zakaj bi si ne pomagala, kakor si morem«, je rekla m pristavila, da bo tudi v prihodnje poskušala. V Ljubljani sem imel v presoji primer, da je na isti način skušal nekdo izrabljati morfij in tinkturo opija zase — bil ie strasten morfinist — in za prodajo drugim. Izvršil pa je tudi razne druge goljufije po mestih. V mnenju sem izvajal, da postanejo morfinisti — ako ne upoštevamo zelo velikega števila onih, ki so dobivali morfij zaradi bolečin ali nespečnosti z zdravniškimi injekcijami ter se tako privadili temu strupu, da brez njega ne morejo vztrajati, in malega števila onih, ki so si pričeli vbrizgavati morfij iz radovednosti po njegovih učinkih — ljudje, ki rabijo morfij kot mamilo zaradi kake nesreče (nesrečen zakon, izgubljeno življenje, neozdravljiva bolezen i. dr.). Zauživanje mor« fija povzroči čut blaženosti, nesrečniki pozabijo vse nepriiike, težave in bolečine. Da si ta čut blaženosti, to »morfijevo evforijo« vedno na novo ustvarjajo, so primorani kar naprej uživati ta strup. A ne samo to. Morfij povzroča tudi zle posledice, razne telesne težave, slabosti in bolečine, dri- ske, bljuvanja, onemoglosti itd., ki se pojavljajo pri odtegnitvi ali zabranit-vi tega strupa. Za preprečitev teh pa je edino sredstvo novo uživanje morfija. Zato se ta zloraba vedno bolj in bolj ukoreninja ter je morfinizem vprav zaradi tega tako poguben. Morfinistu oslabi zlasti volja, zato se ne more ustavljati nagonu, da si, če treba, na nedovoljen in nezakonit način in po sleparski poti pridobi strup za uživanje. Prav močno se širi v zadnjih letih tudi med Slovenci novo mamilo kokain, ki ga tihotapijo čez mejo. Povzroča še težja obolenja nego morfij in iste kriminalne pregreške. Imel sem priliko za ocenitev strastnega kokaini-sta, katerega je ta nesrečna strast do-vedla do defravdacije. 2e kot visoko« šolec je priložnostno parkrat vzel kokain ter čutil toliko blaženstvo, da se je popolnoma predal tej strasti ter se parkrat brezuspešno skušal rešiti. Med zločini, katere zakrive umobol-ni shicofreniki (najpogostejša vrsta blaznosti) in imbecilni (slaboumni), so na prvem mestu nasilnosti in uboji. Tako je v prepiru in jezi udaril mlad kmet svojega očeta parkrat s sekiro po glavi ter povzročil njegovo smrt. Živela sta v velikem medsebojnem sovraštvu Obdolženec je bil v vojni na fronti v Galiciji in na Tirolskem ter ondi obolel in se zdravil nekaj mesecev v bolnišnici. Bil je zaradi lahke pa tudi zaradi težke telesne poškodbe dvakrat kaznovan in velja za silovitega in abnormalnega. Pije zjutraj en-četrt 1 žgania, ker sicer nima moči za delo, po pocrebi pa tudi pol. litra, zahaja v gostilne ter je bil na dan zločina baje v treh krčmah. Pri preiskavi je kazal malo inteligence, pač pa etične defekte. Težko obremenjenje: stara mati je bila umobolna, oče alkoholik, ena sestra v blaznici. Neki šestdesetletni posestnik je brez vsakega prepira zabodel svojega nečaka s kuhinjskim nožem v prsi ter grozil tudi njegovemu očetu (svaku), ki se je še pravočasno umaknil, dočim je nečak kmalu umrl za izkrvavitvijo. Storilec je bil priden, miren in trezen človek, njegovo dejanje se je vsem zdelo zagonetno ter izvršeno v zmedenosti. Pozneje pa je storilec pojasnil, da je že delj Časa sovražil svaka in nečaka » zaradi goljuhje pri posesti«. Kakor je uradnik izpovedal, je bil obdolženec pred letom v zemljiški knjigi in si ogledal svojo posest Isto leto je vnovič prišel ter želel notarja. Obnašal se je tako, da ga je imel za pijanega ali zmešanega Pri notarju si je hotel izposlovati posojilo. Svak je iz» povedal, da sta živela v slogi in brez prepira. Preiskava je dognala, da je obdolženec zrastel brez šolanja, da ni imel nikakega zanimanja (kot vojak v raznih mestih si ni ogledal nobene znamenitosti), da se ni brigal niti za družbo niti za svet Pred 32 leti je po tastu dobil svojo posest .Zemljišče se je takrat delilo med njim in svakom, vsa leta je živel z njim v prijateljstvu, zadnji čas se mu je rodil sum, da ga je oškodoval lz brezpomembnih besed in dogodkov (svak je šel nekoč mimo okna s puško) je sklepal na sovraštvo in sleparstvo — zasovražil je svaka in nečaka Zločin je storil na dan. ko mu je svak potrdil, da pojde za poroka To se mu je zdelo sumljivo. Ta bolezenska ideja je vedla do maščevanja. Imeti se ga mora za urno-bolnega. Tridesetletna posestnica je zakrivila goljufije s prodajo jalove krave in tujega teleta. Zagovarjala se je po svojem odvetniku, da je že od mladih nog duševno bolna in histerična in da se je njeno stanje v zadnjih letih še poslabšalo Predložila je razna zdravniška spričevala Pri izvedenski preiskavi se je sicer izkazala kot psihopa-tična in histerična, vendar pa ne kot umobolna niti v času preiskave niti v času dejanja, katero označuje kot nedopustno ter se torej zaveda kaznivosti Zapor bi utegnil njeno stanje zelo poslabšati. Dokaj številni so tudi pregreški in zločini proti nravnosti Razgaljenja, posilstva, seksualne perverznosti, zlo« raba nedoraslih deklic Tudi med precej razširjeno homoseksualnostjo je mnogo duševne abnormalnosti, vendar O tem ne bom govoril niti navajal primerov Opozarjam na svojo razpravo »Seksualne zablode« v letošnjem »Življenju in svetu« Pripomnim samo to, da so taki pregreški pogosti v začetku progresivne paralize (gl mojo razpravo o tej bolezni v lanskem letniku »Življenja in sveta«). Tudi sem ob raznih prilikah opozarjal, da so umo« bolni pogosto sebi in svojcem nevar-" ni (gl članek v »Vodnikovi pratiki« za 1 1932.) Tudi samomor je pogosto znak duševnega obolenja, zlasti v začetku melanholije. izvirajoče iz bolezenskih idej o zagrešenju, pogubljenju ali preteči nevarnosti Druži se večkrat z umorom drugih oseb Oče aH mati umori prej svojega otroka, mož svojo zakonsko družico, ker jih hočejo obvarovati pred grozečo nevarnostjo. Nezakonske matere, ki umore svojega novorojenca ne zacreše tega samo zaradi obupa, sramu ah iz strahu za njegovo preskrbo, temveč pogosto v duševni zmedenosti, pojavlja joči se med porodom ali po njem Pripeti se to zlasti pri skrivnih porodih brez strokovne pomoči, saj je umevno, da bi se to pri porodih v porodnišnici onemogočilo. Nasilnosti do drugih imajo pri um« bolnih pogosto svoj vzrok v halucinacijah in blodnjah Halucinacije sluha so pogoste Dotičniki slišijo zmerjanja in zabavljanja, očitanja nesposobnosti, pregreh itd. To jih razkači, da nenadoma napadejo tujega človeka. Halucinacije okusa povzročajo ideje o zastrupljenju in lahko privedejo do nasilnosti, včasi taki bolniki zamenjajo osebe, kar tudi lahko postane usodno. Pozabiti ne smemo, da mnogi umobolni žive med svetom in da se vsaj prvi nasilni pojavi pripete običajno pred oddajo v zavod. Na srečo so ti primeri vendarle precej redki. Omejil sem se na najbolj značilne primere ter navedel le nekatere, ki pojasnjujejo besedilo, ki je, kakor je to umevno, brez natančnejše znanstvene razprave. Ostale so nekatere vrzeli. Zaključim naj s splošno redkejšo, a značilno in zanimivo obliko blaznosti, s kverulantsko parano-zo. Ako je kdo utrpel dozdevno ali resnično krivico, skuša, da se ta popravi, četudi za ceno žrtev, bolezensko pa je, če je povsem neuvideven, če vedno znova vlaga prizive in tožbe, če ne prizna nobene zavrnitve ali njemu neugodne razsodbe, temveč leta od advokata do advokata, od sodišča do sodišča, se zateka v parlament in časnike. V takem človeku se razvije prepričanje, da so sodišča pristranska in Sodkupljiva, da ga sovražniki ali po-itični nasprotniki ugonabljajo. Umev« no je, 3a se Iz tega porode razni zločini. Zaradi prizivov sem ponovno pre-iskaJ moža. ki je v Avstriji dvajset let brezhibno služil kot računski nadpo-ročnik pri vojakih — v naši državi pa je kot zasebnik zašel v denarne nepri-like. Ker ni dobil nagrad, katere je smatral za zaslužene in katere je hotel iztožiti, a s tožbami ni uspel, je žalil v vlogah sodnike in sodišča, pozneje tudi zdravniške izvedence, vlagal pritožbe na višje instance, na ministre in kralja Kverulanti znajo s svojimi dokazi prepričati ljudi, katerim okoliščine niso dovolj znane, dostikrat o tem, da imajo prav ter da se jim res godi krivica. Tako je tudi naš bolnik vplival na svojo ženo, da se je tudi pri njej razvila psihoza (tako imenovana »indicirana blaznost«) ter podpirala moža v njegovem početju ter sodelovala z njim, tako da je bilo treba tudi njo sodnozdravniško preiskati. Seveda je bil naš bolnik stavljen pod skrbstvo, kar je naravno imel za novo krivico. Kuratela je otežkočala, da bi dobil kako službo, za katero je bil kolikor toliko sposoben. Zato je prosil za dvig kuratele, češ da je ozdravljen in da ne bo nadalje nadlegoval obla« sti. Tudi izvestitelji so izjavili, da živi zdaj povsem mirno in korektno, kar je pač storil z namenom, da doseže dvig kuratele. V pareru sem izvajal, da kverulatorna paranoza velja kot neozdravljiva, da se dotičniki ne vdajo fatalistično v svojo usodo ter zato tudi ne prenehajo s svojimi vlogami in pritožbami, dasi morda počasi bolezenske ideje stopijo v ozadje. Zato je preiskanec o krivičnostih in sovražnostih še nadalje uverjen. Ker pa mu je mnogo na tem, da dobi mdžnost službe, bi priporočal (glede na korekture zadržanja v zadnjem času), da se ustreže njegovi želji s pogojem, da se vzdrži vseh neprimernih, zlasti de-nunciantskih vlog na razna oblastva. Sodišče je res dvignilo kuratelo s pogojem, da najmanj dve leti ne sme podati nikakršne vloge, ker se sicer ta ukrep takoj razveljavi Take preiskave so včasi izvedencu neprijetne, ker smatrajo dotičniki te za sovražne, od nasprotnikov podkupljene ter jih klevetajo in žalijo, jim grozijo (neki preiskanec mi je pri preiskavi grozil, da me bo pri prvi priliki na cesjti ustrelil, ako ne bom »pošten«), vlagajo proti njim denunciant-ske pritožbe, jih .včasi napadejo y_ čas* nfldh" ln seveda med znanci ter po gostilnah zabavljajo nanje na vse prete-ge. Mojega kolego je isti tožil pri zdravniški zbornici, seveda ni dosegel zaželjenega uspeha. Dočim se kverulanti običajno borijo za svoje dnevne pravice, druge pa sumničijo pristrano-sti in krivičnosti, je v nekem drugem primeru kverulatorični shicofrenik vlagal neštete ovadbe in pritožbe o svojih tovariših uradnikih zaradi nepra* vilnosti, ki so se pri natančnih preiskavah izkazale kot povsem neutemeljene. Neki drugi je bil obtožen žalj©< flja veličanstva, ker se je večkrat Javno nedostojno izražal o kralju, ki trpi nekaznovano vse namišljene njemu storjene krivice. K zaključku naj omenim še gluhone« mega obdolženca. Bil je v gluhonem-nicah, kjer ni bil sposoben za pouk, obnašal se je rezistentno in pretepal tovariše ter je moral slednjič ostaviti zavod. Pri nekem pretepu je v družbi s svojim bratom prizadejal nekomu s kolom poškodbo na glavi. Za duševno bolnega spoznan je bil oddan v zavod, od koder je pobegnil. Pozneje je pri nekem pretepu utrpel poškodbo na roki. Storilec je bil obsojen v plačilo 500 din odškodnine. Iztirjeval je to in dotičnika pri tem z nožem ranil v tilnik. Vobče velja za pretepača in nasilneža, nevarnega zlasti ženskam. Imenujejo ga »strah in trepet vse okolice« ter ga imajo bolj za zlobnega nego slaboumnega. V presoji sem izvajal: Gluhonemim manjka s sluhom najvažnejši pripomoček za izobrazbo, predvsem za pridobivanje abstraktnih pojmov, torej tudi za umevanje dobrega in slabega, dovoljenega in prepovedanega. Gluhoneme bi bilo treba postaviti v eno vrsto z bebavimi. Na srečo pa imamo posebne učne metode in pripomoč* ke, ki nadomestujejo ta nedostatek ter omogočajo, da se njih duševne zmožnosti razvijajo. Naravno pa tudi tukaj razločujemo med nadarjenejši-mi in omejenejšimi. Dočim se pri prvih večkrat doseže polna enakovrednost z drugimi psihično zdravimi ter polno usposobljenje za pridobitveno življenje, ima pouk pri drugih le manjši uspeh ter ostanejo v večji ali manjši meri slaboumni V te vrste spada tudi obdolženec, ki je razen tega še nekaj časa užival strokovni pouk in tedaj kazal poleg inteligenčnih defektov zlasti veliko razdražljivost, naglo-jeznost in surovost, kar se pokaže v. poznejšem življenju še v večji meri. . T O P 1 IV. P C N X D A L J V "■"—""-j skoraj sto dvajset let staro spominsko knjigo, ki jo hrani uprava zdravilišča, je napisal v juniju 1891 znani bosenski frančiškan in hrvatski pesnik - Grgo Martič naslednje besede i po arabskem zdravniku Aviceniju, ki e živel od 980 do 1037): »Si vis inco-umem, si vis te reddere sanum: Parce mero, coenato parum, non sit tibi va-»um surgere post epulas; somnum fuge meridianum, curras tolle graves, irasci J S K O DRSAJ r a V A N J B Topuskl vrelci, pri katerih so Iskali zdravja že stari Rimljani in za njimi gotovo tudi narodi v času preseljevanj« ter poznejši osvojevalci Avari, Mongoli in Turki, so bili kemično preiskani že v osemnajstem stoletju, toda zaradi večnih turških vpadov so obiskovali toplice le domačini in vojaške osebe vojne Krajine. Preporod toplic se je pričel prav za prav šele po končanih francosko avstrijskih vojnah. Takrat so za« ^ čeli urejevati vrelce in zdraviliška po* .Osrednje kopališče s fcrede profanum. Nec minctum retine, nec stringes fortiter anum. Haec bene si serves: tu longo tempore vivesl« Dobrodušni pater je nedvomno tudi sam živel po tem nauku, saj ni umrl ravno mlad, toda v Topusko bržkone ni zahajal zgolj zaradi rimskih izkopanin ali iz ljubezni do razvalin nekdanje meniške cerkve, pač pa zaradi ene ali druge indikacije za zdravljenje v toplicah, kjer se zdravijo: primarni in sekundarni kronični revmatizem sklepov, revmatična obolenja mišic, zaostanki različnih procesov vnetja, razna kronična specifična vnetja sklepov, nevralgije, zlasti išias in lumbago, vsa obolenja uratičnega značaja (protin), posledice poškodb na kosteh, sklepih in mišicah, kostolomi, mrtvoudnost perifernega ali osrednjega značaja, pa tudi posledice apopleksije (možganske kapi). Zdravijo pa se tudi obolenja ženskih spolnih organov. llatnlml kopelmi« slopja, kakor tudi vnanje lica Topo« skega. Da bodo podatki o današnjem stanju vročih vrelcev v Topuskem točni, naj bo navedeno naslednje strokovno poročilo: »Mineralni vrelci v tem zdravilišču izvirajo v več skupinah, so vulkanskega izvora in spadajo zato po nauku. E. Suessa med tako imenovane juvenllne vrelce, t. j. njih voda prihaja prvič na zemeljsko površino ter pride iz velikih globin. Ti vrelci imajo poleti in pozimi enako Izdatnost in vsebino. Neodvisni so od vremenskih sprememb, kar potrjujejo sistematska opazovanja v teku 150 let. Vrelci se dele v tri skupine: Bistre kopeli, Blatne kopeli v glenu in Livadni vrelci. Glavni vrelec v Bistrih kopelih ima temperaturo 49.5° C in izteče iz njega nad 100 1 v minuti. Glavni vrelec v Blatnih kopelih ima temperaturo 55" C ter izvira v podnožju za kopelmi zgrajenega stolpa. Potem so vrelci, ki vro iz dna močvirnih kopeli z mnogimi izvirki, da je blato oziroma grez ali lota vedno enako topla. Temperatura se na posameznih krajih blata vzlic temu razlikuje zaradi različno močnih izvirkov vode. Izdatnost te skupine je nenavadna, saj se po glavnem odvodnem kanalu teh vrelcev odteče letno okoli 3,000.000 hI vode. Eden izmed teh vrelcev se uporablja tudi za zdravljenje s pitjem (temperatura 68'C). Temperatura Livadnih vrelcev znaša 58* C. ___ji uri. Tako Je Topusko eno Izmed naj« radioaktivnejših zdravilišč ter ga v tem oziru prekašajo le nekatera inozemska kopališča. Vsa novejša raziskavanja dokazujejo, da se emanacija absorbira največ z vdihavanjem. Tako se laže ra-zume blagodejno delovanje Topuskega ne samo za one, ki se kopljejo, temveč tudi za one, ki pridejo tja zaradi spremembe zraka. S tem seveda še niso razloženi vsi pojavi delovanja mineralne vode, toda gotovo je, da morejo kemične sestavine že v najmanjših količinah delovati na organizem, še bolj pa zvi- Zdraviliška restavracija z upravnim poslopjem Glen ali blato Kopljejo v najbližji okolici Blatnih in Livadnih vrelcev. To blato je proizvod neprestanega razkrajanja organskih (predvsem rastlinskih) in anorganskih sestavin. Takoj po očiščenju se prenese to blato v veliki ba-een, kjer je zopet pod neprestanim vplivom manjših vrelcev, ki izvirajo tam. Voda vseh teh vrelcev je popolnoma čista, brez barve, brez duha. Znanstvena analiza je pokazala, da vsebuje voda največjo vsebino radioaktivnih sestavin v Jugoslaviji. Za presojo radioaktivnosti ni zadosti, ako poznamo količino emanacije v enem litru plina ali vode, ampak je treba poznati tudi količino plinov v gotovem času. Množina plinov v Topu-skem znaša v eni uri 2.500 1. Ker je radioaktivnost enega 1 plina 37'/io M. E., znaša radioaktivnost Topuskega 93.250 M. E. ali 33.550 milimicrocurie (franco-\a mera za radijevo emanacijo) v eni Bana temperatura, tlak In mehanični efekt vodnega gibanja«. Kopeli se uporabljajo običajno v toploti 28°—32° R po zdravniški odredbi. Zelo močno je delovanje blatnih kopeli zaradi visoke temperature, mehaničnega tlaka na kožo in celo telo, pa tudi zaradi obilne pare, ki se neprenehoma vdihuje in ki je bogata na radijski ema-naciji. Kopati se morejo le gostje s prej omenjeaimi indikacijami. Zraviti se ne omenjenimi indikacijami. Zdraviti se ne vami, s težkimi srčnimi napakami ali degeneriranimi krvnimi žilami, tuberkulozni, duševno bolni, z r«.kom ali drugimi novotvorbami, kakor tudi ne vsi akutni slučaji sklepnih obolenj z zvišano temperaturo. Včasi se dogodi, da kak gost ne more spati, da se počuti utrujenega ali da nima teka, kar pa je le posledica pretirane uporaba kopeli, ker se bolnik ne ravna po zdravnikovem navodilu in hoče »izsiliti« hi« fro ozdravljenje. To počno zlasti neinteligentni siromašnejši ljudje. Morda si res prihranijo nekaj novcev in časa, toda škoda, ki jo povzročijo s tem početjem svojemu zdravju, je mnogo večja nego si morejo misliti. Prav tako greše oni, ki v času zdravljenja v toplicah ne žive vzdržno v vsakem oziru. Zdraviliško vodstvo Je v skrbnih Ifl izkušenih rokah domačina, znanega balneologa dr. Branka Vu rdel je, zdravnika, kakršnega potrebuje gost, ki išče zdravja v toplicah. V teku let svojega zdravniškega delovanja Je videl na tisoče bolnikov ln pozna vso inačice uspešno zdravljenih bolezni. Zna računati z občutljivostjo pacientov in skrbno opazuje vse bolezenske pojave, ki določujejo sredstva za zdravljenje. Vse to ustvarja v zvezi s kopališkim življenjem potrebno ozračje zaupanja. Kdor se ravna po njegovih navodilih — ki Jih dobi v ordinaciji ali na poljudnih znanstveno zdravniških predavanjih — ta se ne more pritoževati nad šablonskim zdravljenjem v Topuskem. Najstarejše Kopališko poslopje so »Bistre kopeli«, katerih notranjost in vnanjost ne ustrezata več sodobnemu gostu, čeprav imajo 14 ločenih kabin za kopanje v bistri vodi In dva blatna bazena. Sicer pa je poslopje obljudeno le v glavni sezoni ali ob velikem navalu gostov. Poleg stoji »Banska palača«, kjer vidiš še danes razno pohištvo hrvatskih banov. Ob cesti proti Glini je vojaško poslopje, namenjeno izključno bolnim vojakom. V središču Topuskega Je glavna zdraviliška zgradba »Blatne kopeli«, kjer je napeljana vroča in ohlajena voda v 68 kabin in v blatna bazena (posebej za moške in posebej za ženske). Vročo termalno vodo hlade brez izgube plemenitih plinov. Kopeli so docela moderne in higienske. Tu so tudi »znojnice« za počitek in potenje gostov, predvsem onih, ki ne morejo stanovati v eni ali drugi kopališki zgradbi, zvezani po modernem hodniku s kopelmi. Nadalje je novi »Narodni dom« za revnejše ljudske sloje s 14 posebnimi kabinami, dvema velikima bazenoma za bistre kopeli in štirima blatnima bazenoma. V tem kopališču je 210 postelj. Kopališke naprave in stanovanja so vzlic nižjim cenam moderna in higienska. Semkaj zahajajo predvsem domači kmetje, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Nekateri imajo pravico do brezplačnega kopanja. Kopališki gostje stanujejo v erariS-nih zgradbah, ki razpolagajo s 105 sobami. Poleg teh je še več zasebnih hotelov s 60 posteljami, pa tudi privatniki oddajajo v glavni sezoni več al! manj urejene sobe. Za stanovanja skrbi simpatični gospod Hadžič, topuski domačin. ki rad ustreže vsakemu v mejaK možnosti. Hrana v splošnem ni draga, lahko pa bi bila boljša in izdatnejša. Zlasti primanjkuje sočivja in zelenjave. Nekoliko dobre volje in malo več uvidevnosti s strani restavraterjev, ki niso baš reveži, pa bi bilo marsikatero vprašanje prehrane rešeno v zadovoljstvo gostov. Razen zdraviliške restavracije je še več drugih. Kdor ni preveč razvajen glede udobnosti, more brez skrbi zaupati svoj želodec bosenskemu muslimanu gospodu Mustafi, oziroma njegovi ženi, Slovenki z Viča pri Ljubljani. Mnogi gostje pogrešajo dietne kuhinje, ki je pa že v načrtu skupno z novim kopališkim poslopjem, kjer bodo mogli težji pacienti dobivati hrano, ne da bi morali zapustiti zgradbe. Zelo potrebna bi bila tudi večja moderna kavarna, kjer bi mogli gostje posedati ob' slabem vremenu in kjer bi bilo na razpolago poleg domačih tudi več inozemskih časnikov in časopisov. Za zabavo je poskrbljeno v zadostni meri. Poleg pacientov iz naše države — Sa prihajajo slovenski gostje v vedno večjem številu, je bilo že omenjeno — obiskujejo Topusko tudi inozemci, celo iz severne Amerike. Zastopani so vsi sloji in poklici med njimi zdravniški stan v »častnem številu«. Med imeni gostov najdeš dr. A. Štamparja, škofa dr. A. Bauerja, V. Vilderja, idr. A. Korošca, Sv. Pribičeviča, generala Matiča i. dr. V Topuskem se gode pravi naravni Čudeži, ki jih lahko vidiš na lastne oči. Kakor nekdaj soproga bana Jelačiča, ki so jo (po zapisku v zdraviliški Spomenici) prenesli v rjuhi iz kočije v vodo, pa je čez par tednov sprehodila in v Topuskem celo plesala, tako bi mogel marsikateri pacient pripovedovati o sebi v naših dneh. Če bi hoteli v kopališču napraviti muzej bergelj in drugih protez ter zahvalnih izjav po vzgledu na Brezjah, bi bil ta muzej že premajhen. Da, Topusko živi in daje življenje! (Glavni vir: julije Kempf. Lječili- šta Topusko. Zagreb 1929 »Tipografija« d d. Zagreb.) ^ * * NAJVIŠJA LEDENICA NA SVETU _____ (OBOTTE CASTEKET) NADALJEVANJE Iz opreznosti in da si zagotovimo hitrejši povratek, kajti sveča se krajša, se spustim _ sam z Marcelom v to razo, pu- stivši obe ženi v mraku, obsojeni v negibnost (zaradi opasne soseščine prepada), navzlic mrazu in hudi za-nohtnici! Navpični rov je za nama, ledenice še ni konec A zdaj trčiva na brdovit svet: ledena preproga se dvigne in se na mah pokaže v obliki zamrzlega slapa. Tapetuje jamsko strmino, visoko 8—10 m in nagnjeno na 60 stopinj. Vrhu nje razločiš le črno, ozko lino. Plezanje po tem zidu je tem težav-nejše, ker plamen zaradi vetra le ne-dovoljno predira temo Svečo stisnem med zobe, pomagam si s cepinom Marcel me potiska: nazadnje trudoma prekobalim strmec. Ako bi hotel dalje, bi se moral zagozditi v mačji smuk, pravcato valjar-no, izdolbeno v porcelanastem debelem ledu. Toda silovit prepih, ki vleče kot ohlip skozi odprtino, ob vsakem poskusu ugasi svetilko. Tipaje se torej vtihotapim trčbuški v to jazbino za tulenja ali morskega psa, med tem ko moj brat ostane v mraku, krčevito se držeč cepina, pod slapom. Še zmerom kobacam skozi cev. Na srečo preneha občutek, da bom ozebel. Ko sem prekomaral skozi ta pihalnik, zopet prižgem svečo. Jama se kar nadaljuje, tesna in visoka. Zdaj bredem do kolena v ledni kaši med dvema ste* nama iz gladkega marmorja (tu smo v osrčju gorstva Marbore-ja, čigar ime poteka od marmorja) in dospem do podanka druge zamrzle sopotnice, ki visi kot osamljena zavesa ob vsej steni. Sam ne pridem čez to oviro, visoko več metrov. Takoj se moram vrniti, kajti v sapi sveča naglo gine. Povratek na dnevno svetlobo poteče brez nezgode. Ker pa smo pičlo napravljeni za to improvizirano raziskavo, smo vsi štirje premrli od mraza. Zunaj je nebo mrko, preteče bolj ko kedaj. Večno smo tavali sem ter tja po škrapi (lapiaz) in po sovražnih planotah (Millaris in Gaulis), preden smo fonoči dospeli v zavetišče pod Mont erdujem. _ Naslednje dni smo pretaknili kanjo- ne (globoke, zavite soteske) in plodre ali mlakuže po tej odljudni krajini Go-renjega Aragona. Splezali smo na nekatere njene vršace. Mesec dni kasneje naj bi se bila naša domača karavanica vrnila, da dodobra preišče ledenico. Ker sta bila mati in brat v zadnjem trenutku zadržana, sva šla sama z ženo spat pod milo nebo pri Rolandovi škrbi, da bi mogla naslednji dan ve* uporabiti za proučevanje podzemnega ledu. Prišedši na Skrbo celo uro pred somrakom, sva splezala na Pic Taillon (3.140 m), da bi videla sončni zatop. Številni oblaki okoli naju so nama prv-redili sijajne svetlobne igre. Sredi čarobnih barv in razkuštranih megla sva mirno občudovala redki, učinkoviti po* jav glorije (spectre du Brocken). Vrnivši se ob mesečini k Rolandovi škrbi, sva poiskala pristrešje v Gaurie-rovem zavetišču. Neznosen mraz in mokrota sta naju hitro pregnala pod milo n bo, kjer sva visoko 3.000 m pre-drgeta a noč, opazujoča gibanje sozvez-dij v tišini in velegorskem pokoju. Na vse zgodaj sva splašila čredo boječih divjih koz (isard), prekoračila izvirajoči potoček in ubrala po kameni-t> pustinji, ki je pred nami odvrnila hribolazce od teh predelov. Podzemno jezero je bilo jako zamrzlo ob tej rani uri. Druga raziskava se je pričela. Po mojem preudarku naju bi morala privesti na drugo pobočje pogorja, kajti nastanek ledenice se je dal skoraj le na ta način razlagati, da je v votlini stalno mrzel prepih. Prva skrb nama je bila, da sva pregledala veliko dvorano, le napol opaženo mesec dni prej. Ta dvorana, katere strop v enem samem loku pokriva podzemno ledišče, cenjeno na 2.800 štirjaških metrov, nudi presunljiv prizor. Velikanski balvani, izluščeni iz stropov, so vkovani v 2 m debelo prosojno skorjo, pod katero razločiš najdrobnejši kamenček. Skozi špranje in bolzni v stropu dobiva dvorana obilo zmrzle vode, ki poji to podzemeljsko ledenino Tako je čedalje več ledu v dvorani, kjer se toplina nikoli ne dvigne nad ničlo, in te grmade spominjajo na si* birske »tarine«, k! se po nekih nižinah vidijo na prostem Najmočnejši dovod zavzema navpično razpoko, kjer del* 20—25 m visok prosojen sopot, ki m gubi v temini stropa. Kaj verjetno je, da ležijo t tej spre* jemnici plasti fosilnega leda, ki se J« napravil v teku geoloških dob in se ni nikdar odtajal. Ker sva bila že domača na gladki ploskvi in imela boljšo svečavo ko prvič, sva se divje drsala po njej. Ta šport, bržkone edinstven doslej v takem okolju, nama je ogrel telo, že 12 ur izpostavljeno ostremu mrazu. Kakor otroka sva padala, se smejala, da je kar bobnelo. Zaradi odmeva se na 30 m nisva mogla več pogovarjati. Za trenutek sva se pomudila j.ri ptiču, ki je bil z razprostrtimi krili 50 cm pod najinimi nogami ujet v led Po no-žicah in koralnem kljunu sva ugotovila, d' je gorski čokar (chocar alpin), kakršnih je pretek po pečevju blizu Ro-landove škrbe. Vrnivši se v glavni hodnik, sva dognala, da en mesec poletja ni prinesel spremembe v stanju ledenice. Samo nekaj kapnikov navzdolnjikov je bilo izginilo ali se deloma raztopilo Površina je bila tu pa tam marogasta od posameznih tajalnih jarkov. Ker sva bila brez vrvi, nisva mogla preštefnjati ledene »temnice«. Precej časa sva fotografirala ob magnezijevi luči, delala topografski načrt s kompasom, si zabeležila to in ono. Potlej pa hajdi dalje po kristalni gladini, pri čemer so nama močno koristili ledenjaki (žeblji »ailes de mouche«) na obutvi Kmalu me priklene nase razpoka v desni steni, za moža visoko Vržem vanjo nekaj kruncljev, ki odskočijo in na» zadnje rečejo »pluf«, znamenje, da je tu vodna kotanja. Za lednimi drobci sem se skoraj vtihotapil še jaz z glavo naprej in z nogami kvišku v ta pisemski nabiralnik. Z dlanmi, s komolci ali s koleni sem zaviral, da nisem štrbunknil v vodo tolikanj čisto, da je nisem prej opazil, preden sem si klobuk omočil v njej! Po nezaslišanem naporu, da ne zdrsnem v vo;lo, sem se izmazal Ob drugih prilikah taka kopel ne bi bila nič izrednega za jamoslovca; vendar tu, ko mi je bilo že za nohte zašlo in je bilo usnje mojih čevljev že premrznilo, sem se bal premočitve. Bil sem v ozki diaklazi (razpoklini), roke in noge sem razkrečene upiral ob nasprotni steni. Pod menoj je stalo Podzemna ledenica v osrčju Pirenej ▼odno površje, vznemirjeno ob mojem ravnanju, in se svetlikalo v svečavi Ta uličica — preplavljena z vodo, ker ni stala v prepihu — se je v pravem kotu zasukala nekaj korakov pred menoj. Pot sem nadaljeval še zmeraj okobalo, razkoračeno, porabljaje vsako štrlino, svečo pa držal v zobeh. Pri novem ovinku sem videl, da stoji po vsem rovu voda. Ker se po nobeni ceni nisem maral zmočiti, saj moker ne bi bil mogel več zdržati v ledenici, sem se proti svoji navadi odrekel početju ter odkobalil nazaj k ženi, ki je dotlej mirno poslušala moje otepanje s skalovjem, pljuskot skalnice in moje ren-čanje. DALJE PISATELJI IN IMENA UUO Nekatere ulice v Londonu nosijo ime po istem človeku, kar ravno ni priporočljivo. Obzornik »The Poetry Review« je pred nekaj meseci objavil seznam takih arterij. Iz tega je razvidno, da je po Miltonu krščenih nič manj ko 26 cest ali privozov. Byrona vidimo zastopanega osemkrat. Ru-skin ima 7 potov, Charles Lamb 6. Shakespeare in Chaucer po 5. Gray m Blake po 4, Spencer ln Brovvning po 3, Swin-burne in Herrick po 2, Keats in Hood po 1. — Iz tega izvirajo gotovo večkrat zamenjave. To stanje naj ne služi za vzor na pr. okoliškim predelom, nedavno priključenim mestu Ljubljani, o katerih se s lisi,da želijo tak in tak naziv ulici, čeprav je tisto ime uporabljena v starejšem jedru bele prestolnica. BOŽIČNI PANJ L H O S T 1 A L Leta 1852. Je poslal goriški zgodovinar ln jezikoslovec, semeniski profesor Štefan Kocijančič (rojen 1. 1818. v Vipavi, umrl 1. 1883. v Gorici) odboru Društva za po-vjestntcu jugoslavensku« svoje odgovore na vprašanja o goriški zgodovini. Šegah vražah t. dr. Objavili so se pa šele 1. 1854. v HI. knjigi »Arkiva za povjestnlcu Jugoslavensku«. ki ga je ureja) Ivan Kuku-ljevič-Sakcinski v Zagrebu. V XVIII. poglavju teh odgovorov beremo (na str. 280) tole: »Boži C«. Tako Imenujejo Goriški Slovenci tisti p a n 1 ali č o k ki ga na s v. večer namest navadnega zglavnika za ogenj postavijo (ta navada le menda tudi v Ipavski dolini). Okoli ognjišča sedijo okrog gospodar, gospodinja in vsa družina se pri ognju grejejo orehe ln lešnike tolčejo, molijo prepevajo svete ln posvetne pesmi ln si marsikej pripovedujejo; božiču pa ponuiajo vina lz majolike ln ga z vinom polivajo.« Mnogo več se je napisalo o srbohr-v a ? k e m božičnem panju, o b a d n j a k u (od glagola bdjeti—bedeti čuti ker ljudstvo 24. decembra čuje čez polnoči). Bad-njak je surov hrast alt cerov panj,, ki se polaga 24. XII zvečer na ogenj Seka se tisto jutro pred sv večerom ter se svečano prinaša v hišo, kjer se posipi je z žitom, poliva z vinom in polaga na ognjišče. Vsaj ena oseba ga mora varovati, dokler ne pregorl. Potem se vzame za gornji konec v roke z rokavicami, se nese okoli čebelnjakov, se pogasi ln pusti na mladi jablani ali slivi. (K a r a d ž i č , Riječnik, pod besedo badnjak; Miklosich Die christliche Terminologie, str. 23.; Krek, Einl. in die slav. Literaturgesch. 2. natisk, str. 580.) V XV. letniku »Arhiva fllrslav. Philologie« (1893.) je poročal Konst. Ji-reček, da je našel v zakoniku »Lleber sta-tutorum civitatis Ragusii« iz 1. 1272. tele besede: »In vigilia natalis Domini post vesperum nauclerii et marinarii de Ragu-sio veniunt ad dominum comitem ln ca-stellum et secum deferunt ceponem unum de ligno et ponunt eum in igne gaudendo (=na sv. večer pridejo lastniki ladij ln mornarji lz Dubrovnika na grad k mestnemu načelniku, prinesejo s seboj lesen panj ter ga položijo na ogenj, veseleč se«. To je najstarejša omemba badnjaka. Tudi Bolgari imajo svoj b d n j & k, bhdnlk ali preklžtdnik. živojin Cvet-kovič piše v članku »Božični običaji Bolgarov« (v »Slovencu« z dne 6. L 1934.): »Božično slavje se začne na sv. večer s tem, da prinesejo v hišo badnjak (prekl&dnik) in slamo ... Gospodar prinaša badnjak ln govori: »Dober večer, dobrodošel badnji večer!« in položi badnjak na ognjišče . .. Ogenj mora goreti vso noč, zato pazi nanj nekdo od domačih. ..« — Jeremije M, Pavlsvič piše v knjigi »Maie- ševo i Maleševci« (1928) na str. 198-9. o prebivalcih pokrajine ob Izviru Bregalni-ce (v berovskem okraju), da so praznovali »badnji d e n« kakor njihovi bolg. in srbski sosedje; ko so polagali panj na ognjišče. je govoril gospodar obredne besede. Badnji oblače, na badnja večer ne dohodi 8a leto — Petrovo mesec! Ne nastap-joj voloveška stapka, junačka makal (=muka) Pokvarjena sklanjatev ln beseda maka kažeta na bolgarščino. *) Rusi ln zapadni Slovani božičnega panja ne poznajo, pač pa baltski Lotiši, nekateri romanski in germanski narodi, Albanci. Irci in Clmri (v Walesu). Provansalsko šego nam opisuje največji novoprovansalski pesnik Frederi Mistral (1830—1914) v VII. spevu svojega Idllskega epa »Mlrčio« (1859) takole: Najstarejši v hiši poseka kako staro sadno drevo, ga oklesti. naloži na ramo ter ga položi poleg božične mize spoštljivo očetu ali dedu k nogam. Starec, ki ima na sebi prazniško obleko, gre v klet po vina. Potem vpraša družino: »Ali vržemo panj?« (»Cacho-fič boutan?«) Na pritrdilni odgovor vzklikne: »Bodimo veseli! Bog nas navdaj z veseljem! In če nas čez leto ne bo več, naj nas vsaj manj ne bo! »Nato napolni kozarec z vinom in poškropi sadno drevo trikrat. Najmlajši prime panj za en konec, ded za drugega; potem nesejo mlajši bratje ln sestre panj trikrat okoli hiše. Starec vzdigne kozarec kviSku ln reče: »O sveti ogenj, naredi, da bomo Imeli lepo vreme, da se moja ovca srečno ojanjl da bo moja prašiča rodovitna, da se moja krava dobro oteli in da vse moje hčere in snahe srečno porodijo! Božični panj, prižgi ogenj!« Nato zagrabijo panj ln ga celega vržejo na ognjišče. — Meyer-LUbke, Roman. etymolog. VVor-terbuch, 3. natisk (1935) navaja lz raznih provans. krajev tele izraze za bož. panj: c a 1 e n d i 6 (od staroprov. las calendas, novoprov. 11 calendo = božič), tra-fu-giero (= kar je za ognjem); Nore (Coutumes, mythes et traditions de France) pa c a 1 i g n a o u (od calendas) okoli Marše lile in cacho-fuč (kakor cacho-fič=skrivaj ogenj! t. j. stvar, ki skriva ogenj). Nore popisuje običaj takole (str. •) Dasi trdi Pavlovič (na str. 43.), da je maleševski dialekt srbski, ima govor vendar dosti bolg. posebnosti: 1. a (srbski u) za stal. nosnik o: važe, raka. pat, prat, gaska, kade, matok. dab. matenica, gaba (=goba). maški, matenica (nasproti sh. uže, ruka, put, prut itd.); 2. št, šč za sh. d: plešči=pleča, noštvi^načve, lešta =leča; podobno: 3. žd za sh. d: mežda= meda, ržda=r