Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju | • \ • ' ŠtpVfeNjA iBEČAM^ •.'"" ■ • AN iNOEmipENT^ C0UnjK* ON 25 JUNE 1991 iT • WHQ LEFT THEIR HOMELAND ^^tfp rnßßß- Ätlpf; • A I4-DNEVNIK CENA $ 2.00 fflgtg LETO 1 / št. 23 23. MAREC / sušeč 1994 Adelaide, 6. marca 1994 ODPRTJE SLOVENSKE KULTURNE RAZSTAVE in ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE v Migracijskem muzeju (fotografija zgoraj) Več na str. 9 in 10 TZ SLOVENSKEGA SPOMINSKEGA KOLEDARJA MAREC PO SVEČANOSTI... Levo: Janez Zagorc, predsednik SNS SA in Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Veleposlaništva RS iz Canberrc Desno: minister za kulturo Sergij Pelhan *4/ 1844 se na Muljavi pri Stični rodi eden najboljših slovenskih pisateljev Josip Jurčič. Najmočneje je nanj vplivalo Levstikovo načelo, da je treba pisati v domači besedi, v domaČih mislih in na podlagi domačega življenja. Vse to se kaže v njegovih številnih spisih, kot so to Jurij Kozjak, Domen, ICoštrski žolnir, Sosedov sin, Deseti Drat, v dramah Tugomer in Veronika Deseniška ter v dolgi vrsti odličnih črtic in humoresk *7/ 1958 umre v Ljubljani slovenska pesnica Lili Novy. Njena lirika izpoveduje predvsem ljubezenska čustva, govori pa zlasti o tragičnih ljubezenskih doživetjih. Pomembno delo je opravila tudi s svojimi odličnimi prevodi slovenske lirike v nemščino j *18/ 1904 se rodi v Sežani slovenski pesnik Srečko Kosovel, ki ga pogosto imenujejo pesnika krasa, revolucije in smrti. j Njegove kraške in izpovedne pesmi so polne presunljive lepote. Primorske novice so proglasile leto 1994 t\ ' Kosovelovo leto. *21/ 1893 je v Rušah pri Mariboru rojen slovenski pesnik , Janko Glazer, ki je v svojih pesmih izpovedovaljjredvsem navezanost na domačo zemljo in razumevanje življenja !24/ 1835 se rc>di blizu Celovca leposlovec in fizik Jožef Štefan. Kot raziskovalec in predavatelj je posegal na vsa področja tedanje fizike. Umre leta 1893 na Dunaju, kjer je poučeval na univerzi Z leve: Andrej Šemrov, arheolog in kustos Narodnega muzeja v Ljubljani ter Jože Prešeren, urednik revije Slovenija «n Rodne grude obiskala Slovence v Adelaide in Melbournu, več na str. 10 igralska družina merr ylands PREMIERA DIVJI LOVEC- narodna igra s petjem Napisal: Franc Šaleški Fmžgar Režiser: Ivan Koželj Sobota, 23. april 94 ob 7.30 zvečer Nedelja, 24. aprila 94-ponovitev ob 11 uri po sv. maši Več v naslednji številki Vsem cenjenim bralkam in bralcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Uprava in uredništvo ODPRTO PISMO NIKOLI SOSTARICU, NOVINARJU MARIBORSKEGA "VEČERA" IN VSEM NOVINARJEM IZ SLOVENIJE, KI NAMERAVAJO KDAJ OBISKATI AVSTRALSKE SLOVENCE ali je a vstralsktm slovencem res ostala edina pra v a domovina letalo? Novinar Šoštarič, uporabila bom Levstikove besede: zdi se mi "..Jcot da bi se z veliko osebno strastjo iz plevelnega zelnika dozdanjih plesnivih načel srdito zapodili s kamnom m ocepkom..." in zapisali članek, ki ga objavi 19. februarja vaša časopisna hiša VEČER pod naslovom Slovenija pa prodira, jaz bi mu dala raje naslov Maslo, biznis in kislo zelje. O avstralskih Slovencih, o nekaterih kar poimensko (sicer ne o meni) se vam zapiše po nekajdnevnem bivanju v Melbournu in Sydneyu s slovensko gospodarsko delegacijo toliko žalitev in nepreverjenih "resnic", da je to za profesionalnega novinarja vse prej kot profesionalno. Članek zapišete kot človek z zaprto dušo, ki od "tam zgoraj" gleda na nas "tu spodaj'. Vaš tekst na čenčarski način (saj si lahko mislimo kdo vam ga je serviral) poroča o naši skreganosti, o še veano po vas trajajoči delitvi na "rdeče" in druge barve (ne čutim jih in ne vem na katere), v vlogi psihoanalitika, a na žalost zmotno, določite kdo je "redko trezno misleč" med avstralskimi Slovenci. V svojo pisarijo vpletate ime človeka, ki ga ne mislim ponavljati, pa saj njegovo ime tudi ni tako pomembno. Pomembno je, da o tem rojaku, o katerem ne veste v resnici kdo m kaj je, na negativen način razgrnete svojo "resnico", ki ste jo pobrali pri nas v Avstraliji na nekem "smetišču", torej da jo razgrnete pred bralce njegovega rojstnega kraja, Maribora, pred sorodnike, prijatelje in znance, ki ga sicer poznajo po tem (in tudi mi v Avstraliji), da je v kritičnih časih za Slovenijo zapuščal svoje delo in zaslužek, da je svojo delavnico spremenil v "atelje"za pripravo transparentov, plakatov in slovenskih zastav za demonstracije, se jih udeleževal, tudi do kože premočen od dežja, na vse načine poskušal predstaviti avstralskim medijem pravo in resnično vlogo Slovenije v času po desetdnevni vojni in pred osamosvojitvijo, da sta se z ženo IZ DNEVNIKA Stanke Grcgorič UREDNICE zaradi tega in drugih dolžnosti v organizaciji kateri sta pripadala, do grla naplačala telefonskih in fax računov(ja, kar na tisoče dolarjev), da je zbiral pri prijateljih obleke za reveže in zvozil vsaj tri kamione razne pomoči na zbirališčna mesta (tudi za Hrvaško) in tako naprej in tako dalje... kaj ste le počeli vi v tem času? "Resnice" torej, ki vam jih je nekdo natvezal, tako sintetično sfrizirate, da bi bile za sodišče. Vaš napuh m logika govorita dalje o "majhnih slovenskih podjetnikih, ki bi radi pristaviti lonček k velikemu poslu, ki se mu reče izvoz v Avstralijo, ki da bi se šli trgovino na veliko". Bogatih Slovencev v Avstraliji po vašem mnenju ne moreš prešteti niti na prste ene roke in zaradi naše spet "skreganosti, s slovenske strani resni posli ne morejo veliko pričakovati"(kar na smeh mi gre, ko vi iz Slovenije govorite o skreganosti, kot da bi bila to za vas tam tabu tema). Za okras na koncu še zapišete:"..Za nami so ostali Slovenci, ki živijo v Avstraliji že desetletja, pa se se vedno počutijo tujce, kakor se čutijo tujce, če pridejo na kratek obisk v domovino. Edina prava domovina jim je ostalo letalo." Novinar Šoštarič, rada bi Vam in Vam sličnim novinarjem, obiskovalcem avstralske Slovenije povedala, da si tukajšnji Slovenci ne bomo dovolili, da o nas trosite po časopisnih straneh nepreverjene, neresnične in naravnost nesramne podatke, saj je vaša grdobija brez primere. Reči vam moram še to, da smo od vas bogatejši za: dve domovini, za srčno kulturo in za vrlino, ki se ji reče novinarska etika (pa četudi amaterska) in ki ste jo mnogi izgubili nekje v "balkanskih krčmah". PA ŠE TO Naš bralec nam je poslal izrezek iz avstralskega časopisa The Sunday Mail, 13. marca 94 in želi, da mu odgovorimo, če je res Tear piše v Časopisu: "Serbia and Montenegro are sheltering 380.000 refugees from Slovenia and Croatia... "Takoj smo poslali članek po faxu na Veleposlaništvu RS v Canberra in g. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov nam je tudi takoj poslal pojasnilo: "Gre za tiskovno napako. Moralo bi pisati Slavonia in ne Slovenia! Časopis opozorili. Hvala za opozorilo Čitalca.' Upam, spoštovani bralec, da ste z odgovorom zadovoljni in oglasite se še kaj, le pod vaše pismo prosim zapišite svoje ime. saj anonimnih sporočil in dopisov v bodoče ne bomo upoštevali. Hvala. MISEL- Kdor išče cilj, bo ostal praznih rok, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. NFJC ZAPLOTNiK PIŠEJO NAM... Spoštovana gospa urednica Gregorič! Prisrčno se Vam zahvaljuejm za Vaše prijazno pismo in priložene izvode Glasu Slovenije in še prav posebno za lepo objavo našega članka "S ponosom reči smem: Slovenec sem!" za vse sem vam zelo hvaležen... V kolikor morem razbrati, gre tudi pri Gasu Slovenije za velik idealizem in ljubezen do slovenstva in zato upam le, da boste tudi Vi desetletja vzdržali in skupaj z Mislimi bogatili slovenstvo v Avstraliji in se preko njenih meja. List je zanimiv in pester in bogat na raznih novicah, tako da sem si marsikaj podčrtal in to ali ono tudi prekopiral za arhive. Ko primerjam Vašo računalniško obdelavo s to, ki jp sam zmorem, bi se najraje prijavil za vajenca...Zeli m Vam vsem le dosti uspehov, zdravja in vztrajnosti, mecenom pa še posebej dolgo in srečno življenje. Zelo sem Vam hvaležen za ponudbo pomoči pri zbiranju podatkov o slovenskih uspesnikih v Avstraliji. Od čim več strani se posreči dobivati gradivo in naslove, toliko večji bo uspeh celotne akcije, da v knjigah pokažemo in dokažemo, kaj vse so Slovenci doprinesli svetu in ohranimo to dragoceno dokumentacijo tudi zanamcem. Res hvaležen bom Vam in vsakomur za pomoč... S slovenskimi pozdravi iz Amerike, Vaš vdani Edi Gobec (Op.u.: Prof, dr. Edi Gobec je ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra v državi Ohio. objavljamo odlomke iz njegovega pisma) Spoštovana g. Gregorič. najlepše se zahvaljuejm. da ste mi začeli pošiljati Glas Slovenije. Moram priznati, da sem navdušen in popolnoma se strinjam z Vami. ko pravite, da mora biti naslovna stran včasih tudi proti pravilpm stroke... Danes Vam pošiljam predlog novega programa in statuta Svetovnega slovenskega kongresa in bi Vas prosil, da pomagate oživiti avstralsko konferenco. G. dr. Mislej bo pisala tudi pismo g. Brežniku z isto prošnjo, vsaj tako je bilo dogovorjeno na seji predsedstva v Ljubljani. Tragično bi bilo, ce se A vstralija ne bi udeležila II. zasedanja, ki bo 23 in 24 junija na Dunaju. Tudi pri nas v Nemčiji imamo težave ampak jaz jih smatram kot hujšo gripo po porodu. Mnogi se morajo privaditi, da ni več državljanov in Slovencev I. in II. kategorije in drugi da morajo biti zahteve realne. Manipuliranje s tiskom in lažnimi obtožbami je realnost, katere pa ne bom nikoli sprejel. Piejmite moje iskrene pozdrave in čestitke za Vase delo! Jurij Terseglav, Nemčija (Op.U.: g. Jurij Terseglav je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Konference za Nemčijo, član predsedstva SSK in predsednik odbora za prenovo programa in statuta SSK. objavljamo odlomke iz njegovega pisma) Spoštovana gospa urednica! Vsako številko G.S. preberem z največjim zanimanjem od prve do zadnje vrste. Urejevanje lista je na višini, izbrana snov iz Slovenije in od drugod kvalitetna in zanimiva. Ne najdem primernih besed, da bi Vam čestital iz vsega srca za Vaš trud in vse, kar vlagate v G.S.. Le tako pogumno naprej! Uspeh bo prav gotovo tu. List zasluži, da bi si ga vsak kolikor toliko razgledani Slovenec naročil, ne pa samo tu in tam dal bora dva dolarja za posamezne številke. Ob tej priložnosti bi čestital tudi ge. Marceli Boletovi, kijev prejšnji številki pogumno in odkrito povedala kaimisli o "slovenskih filmih, ki se vsake kvatre pojavijo na sporedu SBS televiziji. Razen nekaj dobrih filmov, kot sta bila Kekec in Dedje so mi /navili, so večinoma vsi Slin/, ki smo jih gledali biti navadna neužitoa šara brez vsake umetniške vrednosti, jezikovno prazni, mešanica slovenščine in balkanskih primesi, da o moralni plati teh filmov sploh ne tratim besed. Po izkušnjah zadnjih let jih je tukaj zelo malo, ki bi si želeti še takih filmov. Izguba časa za gledanje in škoda vsakega dolarja, ki ga Avstralija daje za take slabe filme. Obe iskreno pozdravljam Dr. S. Frank. Adelaide *** LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ POČITNICE S POLETNO ŠOLO Spoštovana urednica! Skoraj leto dni bo minilo odkar smo naročeni in sprejemamo Glas Slovenije. Ob tej priložnosti pošiljamo tudi vabilo za POČITNICE S POLETNO ŠOLO slovenščine v Ormožu. Iz prijavnice je razvidno, da je možno bivanje udeležencev šole pri družinah vrstnikov v Ormožu in okolici s pogojem, da so ti udleženci pripravljeni v naslednjih letih sprejeti vrstnike iz Slovenije za enako časovno obdobje v Avstraliji. S to možnostjo za udeležence poletne šole v Omotu odpadejo stroški bivanja m oskrbe. Lep pozdrav ravnatelj Ernest Vodopivec. Ormož. Slovenija Op.U..Poletna šola v Ormožu letos predstavlja tri tečaje: od 1. do 28. avsusta(4 tedne-ceoa 480 USS); od 1. do 14. avgusta (2 tedna-cena 240 USS) in od 15. do 28. avgusta (3 tedne), v ceno m vračunano bivanje. Prijavijose lahko srednješolci, študentje, upokojenci ali pa kar vsa družina. Če želite prijavnico ali več informacij pokličite uredništvo G .S. (03) 762 6830. *** RAZPIS ŠTIPENDIJ VLADA RS RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA SLOVENCE ZUNAJ RS IN NJIHOVE POTOMCE ZA ŠTUDIJSKO LETO 1994/96 Razpisane štipendije so za naslednje vrste študija: 1. Diplomski studii na univerzah v Sloveniji (za kandidate, ki so ob vpisu praviloma mlajši od 25 let). 2. Krajše izpopolnjevanje od tien do 12 mesecev s prednostjo na področjih slovenskega jezika, etnologije, kultura, socialne in politične geografije, muzikologije, umetnostne zgodovine in zgodovine za diplomante višjih oz. visokih šol. 3. Celoletna šola slovenskega jezika za tujce. Na kandidatovo željo mu lanko zagotovimo bivanje v študentskem domu. Štipendije so namenjene študentom slovenskega porekla, ki so pripravljeni po povnitku v države, kjer živijo, aktivno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezika in širše kulturne dediščine, sodelovati pri vzpostavljanju vsestranskih stikov z RS, predvsem v krajih z večjim številom slovenskih ljudi in njihovih potomcev. Vse prijave morajo obsegati: — lastnoročno podpisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija i.p.), življenjepis (z opisom dosedanjega šolanja in dela v slovenskih organizacijah in ustanovah); — rojstni ust (fotokopijo); — priporočilo slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši in ostala priporočila; Samo za študij pod točko I. poleg tega še: fotokopijo spričevala srednje šole z navedbo vseh predmetov. Samo za študij pod točko 2. še: fotokopijo diplome višje ali visoke šole. Prošnjo in navedene dokumente Došl ji te do 30. junija 1994 na naslov: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zupančičeva 6, Ljubljana 61000 (Komisija za štipendije Slovencev zunaj RS in njihovih potomcev) Telefon: 0011 386 61 1254 208; fax: 214 820 V imenu RSdr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport OPRAVIČILO Glas Slovenij, št21, str.4, Lov za uta/evalci davkov; iz Radia Slovenije so sporočili, da ie med njimi tudi pevec, ki je pobegnil v Avstralijo..."pa menda ja ne stane Vidmar?" smo postavili vprašanje. Ker Stane Vidmar ni ta oseba je nanj po krivici padla senca suma in se mu to pot za to opravičujemo. Uredništvo Prof. dr. Edi Gobec nam je poslal Se pismo, ki ga je napisal na vabilo nekega vodilnega rojaka iz Rogaške Slatine in ga je poslal tudi generalnemu direktorju Slovenskega radia in televizije, uglednemu g. Žarku Petanu in še nekaj vplivnim osebam z namenom, da bi se v slovenskem turizmu kaj spremenilo.V pismu za Glas Slovenije pravi, da bi to morda zanimalo tudi naše bralce. Prof. dr. Edi Gobec VTISI IZ OBISKA V SLOVENIJI NEBESA POD TRIGLAVOM IN SKRUNJENJE SLOVENSKE KULTURE Obisk v domovini je bil čudovit, saj smo po njem še bolj prepričani, da je Slovenija ena najlepših deželna svetu (tudi v Ameriki rojeni hčerki sta stalno vzklikali "Polno prgišče lepot!") in narod na splošno se nam še vedno zdi zelo dober in gostoljuben. A to ali ono nas je motilo in mislim, da podobno tudi druge - domačine in rojake iz tujine in tuje turiste. Naj niti ne omenjam divje (samo)morilne avtomobilske vožnje po cestah, kjer se zdi dopustno vse in kjer bi nujno morala oblast vse bolj energično nastopiti in napraviti red in pri tem bi lahko istočasno še kaj zaslužili za vzdrževanje policije ali cest. Dirkanje, skupaj s kajenjem "kot Turki", ki ga Amerika na vso moč zavira v svoji deželi, ker ve, kako pogubno je za zdravje in drago za ekonomijo, ga pa njeni kapitalisti naravnost zločinsko širijo n.pr. tudi v Sloveniji in pijančevanje, vdor zločinstva, mamil in mafije ter udbomafije, skupaj z neprestanimi aferami ali zločmstvom na vrhovih, to spaaa med (samo)morilska slovenska izživljanja in me še zlasti kot sociologa, ki je proučeval podoben razvoj v Ameriki zadnjih trideset let, zelo zaskrbljuje za usodo Slovenije. Omenim pa naj še en sporeden in popolnoma nepotreben minus za slovenski turizem, namreč nemogočo, neznosno primitivno ameriško najstniško glasbo. Zdi se, kot da bi tekmovali kako nai osvojimo poleg sprejemljivega ravno najslabše iz uživaške kapitalistične družbe, kot smo prei osvojili tudi pokole in druge najslabše komunistične pojave! V prijaznem mestecu K., ki ima tudi za nas zgodovinsko in sentimentalno vrednost, smo želeli kje blizu Gregorčičevega spomenika na kosilo, a je bila močno ozvočena tuja glasba, ki je bobnela po vsem trgu, tako neznosna,da smo se raje lačni odpeljali dalje (gotovo bi tudi Gregorčič pobegnil, če bi bil še živ) in drugod poiskali mirnejšo restavracijo. Upam, da ni vsak dan tako, a mi smo pač skušali prekrižati cim več Slovenije in ni bilo časa za ponovni obisk. V Rogaški Slatini smo šli na kosilo v bivši hotel Ogrizek (če se prav spomnim), zdaj menda Bahor ali nekaj podobnega. Spet nemogoča, čeprav ne oglušujoča glasna primitivna glasba, kot so jo v Amenki igrali za najstnike pred leti ali desetletji (sedanja je še hujša, le da nam navadno v restavracijah z njo prizanesejo) in ki jo menda iz posebne radijske postaje "pumpajo" v vse lokale! Ko je simpatični natakar vprašal, kako nam je všeč, smo pohvalili vse in rekli le, da bi bilo brez take glasbe še lepše. Ker smo bili skoraj sami, nam je ljubeznivo ustregel. Mislim, da s tako glasbo Slovenija ogromno škoduje svojemu turizmu in odbije foste z nekoliko bolj kulturnim posluhom, ali vsaj omeji dobo ivanja. Se bolj grozljiva pa je postopna pnmitivizacija slovenske kulture in zlasti še duševnosti mladih. Ko sem leta 1962 en semester poučeval v Islandiji, sem občudoval islandsko odločnost, s katero so se upirali taki primitivizacm in ko smo lani na povratku v Munchen mimogrede obiskati še Tirolsko in turistični Insbruck, smo opazili živo nasprotje: povsod prijetna domača kultura in glasba na privlačni ravni in nikjer ni bilo slišati nič primitivnega uvoženega; a tudi maje in kap Chicago Bulls, Jordana, itd. zlepa nismo videli, v Ljubljani jih je pa najbrž sorazmerno več kot v Chicagu, komaj pa kje vidiš kako slovensko zastavico, da ne omenjam slovenskih športnikov ali naših naravnih in kulturnih znamenitosti. Res, še vedno zaslužimo Prešernov očitek:"Kar ni tuje, zaničuješ!" (Nadaljevanje v naslednji številki) IN ONO IZ SLOVENIJE ZDRUŽITEV ŠTIRIH STRANK V LIBERALNO DEMOKRACIJO SLOVENIJE Po kongresu štirih strank, liberalnih demokratov, demokratov, zelenih in socialistov je nastala sredinska stranka pod imenom Liberalna demokracija Slovenije. Predsednik stranke je dr. Janez Drnovšek, sicer premier RS, podpredsedniki Vika Potočnik, Igor Bavčar, Viktor Žakelj in Peter Tancig, dr. Dimitrij Rupel bo predsednik sveta stranke DELEGACIJA ZVEZE NATO V SLOVENIJI V Sloveniji seje mudila na enotedenskem obisku. Vodil joje pomočnik generalnega sekretarja NATO za politične zadeve Gerhard von Mol tke. Pogovaijal se je ločeno s premierom Drnovškom, predsednikom Milanom Kučanom, obrambnim ministrom Janezom Janšo in državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ignacem Golobom. Premier bo okvirni dokument o pridružitvi Partnerstvu za mir podpisal 30. marca v Bruslju. KONFERENCA O CIVILNO -VOJAŠKIH RAZMERJIH V DEMOKRACIJI Dvodnevne konference, ki je potekala deloma v Ljubljani, deloma na Bledu se je udeležilo več kot 70 strokovnjakov s tega področja, od tega kar 50 tujih. Koni rerenco so organizirali mariborska in ljubljanska univerza ter Obrambno -raziskovalni center pri Fakulteti za družbene vede pod pokroviteljstvom državnega zbora. Razpravljali so o družbenih spremembah v Evropi. Prisostvovali so tudi visoki predstavniki zveze NATO in Zahodne unije (WE), številni tuji znanstveniki, predstojniki inštitutov in strokovnjaki s področja obrambe. IZJAVA ZA JAVNOST IZ DRNOVŠKOVEGA KABINETA Tako imenovana politična koordinacija je v iziavi za iavnost iz kabineta premiera Drnovška poudarila, da na podlagi doslej zbranih in preverjenih informacij ni moč ugotoviti nezakonitega delovanja institucij in služb, zadolženih za varnost, predvsem glede namigov o možnih likvidacijah in spremljanju najvišjih Predstavnikov države. Po loveniji in po svetu so se namreč širile govorice, da se v Sloveniji pojavljajo para vojaške formacije, več obveščevalnih služb ter da naj bi Janez Janša pripravljal državni udar (te govorice smo slišali tudi v Avstraliji na srbski radijski oddaji). OROŽARSKA AFERA Glavna obravnava je potekala 21. marca. ^engič priglasila sama da priča pred komisijo. Tako bodo Cengiča zaslišali na skrivnem kraju, vendar pa so nekateri člani parlamentarne preiskovalne komisije zelo skeptični, saj menijo, da utegne prevzeti Cengič nase vso odgovornost in zbrisati tiste sledi; ki vodijo do predsedstva RS, notranjega ministra RS in airektoija VIS-a. JURČIČEVA NAGRADA ZA BLAŽIČA IN SUVNIKA Skupščina. Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev sta sredi lanskega decembra ustanovila sklad za financiranje nagrad in štipendij za novinaije, svobodne pubuciste in urednike, s katerimi naj bi spodbujali resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva. Dobitnika prvih nagrad za 1993 sta Viktor Blažič svobodni publicist in namestnik glavnega in odgovornega urednika DELADanilo Slivmk. SPREJEM OB DNEVU ŽENA Obrambni minister Janez Janša je ob dnevu žena 8. marcu priredil sprejem za častnice, podčastnice in vojaki nje slovenske vojske. SLOVENIJA BO DOBILA ZNANSTVENO FONDACUO Slavnostno so podpisali namero o ustanovitvi znanstvenega sklada. Med 23 soustanovitelji so poleg slovenske vlade, obeh univerz, SAZU in raziskovalnimi ustanovami tudi podjetja. Formalno naj bi jo ustanovili v mesecu dni. SLOVESNO PRAZNOVANJE TOMAŽA AKVINSKEGA Ob slovesnem praznovanju svetega Tomaža Akvinskega, zavetnika Teološke fakultete je bila v ljubljanski stolnici slovesna maša vseh slovenskih škofov pod vodstvom nadškofa in metropolita dr. NOVIČKA IN POL... V soboto, 9. aprila 94 bo v Sevnici praznovanje stoletnice rojstva mame Marije Vrtačnik Košorok iz Lončaijevega dola 27, Sevnica, 68290, Slovenija. Zahvalna sveta maSa bo v farni cerkvi, svečani sprejem s kosilom pa v gostilni Kragl Božo, Gornje Brezove 3 Ki Sevnici. NaSima dvema avstralskima rojakoma žetu in Lojzetu Košorok (ki je tudi sodelavec našega časopisa) želimo prijetne urice z mamo. Enako hčerki Manci in sinu Franciju. Mami Košorok pa zdravja in zadovoljstva do konca življenja! UredoiStvo Alojzija Šuštaija ter slavnostna akademija s podelitvijo akademskih naslovov na Teološki fakulteti. MINISTER ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO RADO BOHINC je odprl razstavo ob 60. letnici Planice. ŽRTVE KOMUNISTIČNEGA NASILJA ČAKAJO PRAVICO Predsednik Združenja je sklical protestni shod j>red stavbo slovenske skupščine. Glavni moto shoda je bil: vlada se obnaša diplomatsko, krščanski demokrati pa kot vjada, saj samo obljubljajo, naredilo pa ničesar. Združenje zahteva od vlade že tri lete naj sprejme zakon o popravi krivic oziroma uveljavi ustavno deklaracijo o popolni ločitvi RS od nekdanjega sistema. Iz sveta Evrope iz Strasbourga pa so jim odgovorili, da ne morejo narediti ničesra doki er Slovenija ne ratificira konvencije o človekovih pravicah. PLOVBA PO PIRANSKEM ZALIVU ENAKA KOT LANI Predstavniki slovenskega in hrvaškega notranjega ministrstva so se dogovorili za tako imenovani poletni turistični režim plovbe v Piranskem zalivu. Od 1. junija do 1. oktobra bo mogoče brez mejnih formalnosti pluti z ene obale na drugo. MARIBORSKI KOROŠKI MOST Država je namenila za gradnjo Dravskega Koroškega mostu v Mariboru smešno minimalna sredstva. Priprave na gradnjo pa kljub temu tečejo nemoteno. Poslanci državnega zbora so že vložili amandma k predlogu proračuna. V Mariboru upajo, da bodo dobili 200 milijonov tolanev, namesto zdaj predvidenih 650 tisoč. PODJETNICA LETA RS ie Mariborčanka Andreja Lazarevič iz Pekarne Jager. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Levd 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City, lei.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in dnigo potto pofljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Velepodaniltvo je odprto vie delovne dni od 9joo-17joo ure; uradne ure pa so od 10j00-14j00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar, upnvno konzularni referent: Tina Omafaen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (N5W ■ VIQ 21 Judge Smet, Raadwick. Sydaey. NSW Čartai kosmi Alfred Brelaik Obisk unda txkljufao po dogovora (By ippoiotmeM oaljr) Tel. (02)314 5116; Fax: (02) 3996246 Poftai aaclov: p jo Box 1m,coobw.nsw 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA EaJtcni hub Road. Pomara. Lower hutt (WeOiagkiaX ¿astai koazol Dulaa Lqjoric. telj (04) 567 0027. £u: (04) 567 0024 Pofcai »attar: pjobox 30247. Lowar Hut. New Zealand Naslov v AvaUaiyi: 78 Victoria Sire«. Smithfidd. Sydney, NSW 2164 , ili takrat takšni časi, da o nekaterih ljudeh nismo smeli pisati. Vesel sem, da \ teh demokratičnih časih ni nikogar več, ki bi mi predpisoval o kom in o čem se sme pisati. Sam sem imel nekaj bridkih izkušenj, ko nisem smel objavljati niti nekrologa za nekaterimi zaslužnimi Slovenci, ki takratnemu režimu niso priiali. To ni prijetno in skozi sem imel slab občutek. S.G.: SIM gre skozi težke preizkušnje. Ni skrivnost, da posamezni izseljenci oziroma organizacije še vedno ne želijo sodelovati z vami, to je s SIM. J .P.: Imate prav.SIM gre skozi težke preizkušnje, zlasti zaradi oblike organiziranosti. Smo društvo s svojimi člani, delamo torej po zakonu o društvih. V konceptu financiranja Matice se pojavljajo vedno nova vprašanja. Lani nam je uspelo v slovenskem državnem {>roračunu ohraniti samostojno postavko, etos dvomim da nam bo, saj ie v predlogu za leto 1994 denar, ki gaje do zdaj SIM sprejemala skrit v neki postavki "sofinanciranje društev", v sklopu zunanjega ministrstva. Konec marca bo državni zbor sprejemal proračun in bo treba najti neko trajnejšo rešitev. S.G.: Kolikšen delež denarja vam je namenila država do sedaj? J.P.: Matica je dobila okrog 300.000 avstralskih dolarjev za leto dni in to za materialne stroške oziroma za plače dvanajstih zaposlenih. Država Slovenija sicer namenja Slovencem po svetu tak drobiž, da to ni skoraj nič. Koliko so izseljenci prispevali za domovino že po II. svetovni vojni in zda[ ob osamosvajanju, mislim, da je zato tudi Slovenija dolžna nekaj vračati, vsaj v obliki podpore kulturnim skupinam, z informacijami, predvsem pa s svojim odnosom. S.G.: Ustanavljanje novih organizacij, sektorjev, društev za Slovence po svetu. Bojim se, da bodo povod za še večje razdejanje, razcepljenost med nami, saj ne bi radi, aa bi se z nami manipuliralo tako ali drugače. Med nami bi lahko nastale nove napetosti, ¿er bo ta hotel sodelovati s tem oni z onim in tako naprej. Kje vidite mesto SIM in kako bi po vaše najbolje potekalo delo z izseljenci? JJP.: Na Matici smo se skozi bali, da bo prišlo do strankarskih delitev, da bi nastajale nove Matice. SIM bi morala biti javna ustanova, nacionalnega pomena in naj bi zastopala interese Slovencev po svetu. Zato smo takoj v začetku rekli, da Matica ni politična in ne strankarska organizacija, na žalost so zmagale strankarske silnice. Škoda, saj je Slovenija tako majhna. Zdaj se torej pojavljajo nove delitve, ki so "naši" in vaši". Od Matice naj bi bili tisti,Jki z nami sodelujejo, "vasi" pa tisti, ki nočejo. Tudi v Avstraliji si takin delitev ne želite in kamoHcoli prihajam doživljam podporo do Matice. No, v Slovenju se je pojavila tudi nova organizacija Slovenija v svetu, kjer dva mlada, bivša Argentinca, skrbita za povezavo z nekaterimi argentinskimi Slovenci in to je kopija programa Matice. Državni zbor oziroma večina slovenskih strank do Slovencev po svetu nima praktično nobenega odnosa. Edina stranka, ki seje nekoliko bolj poglobila so bili Slovenski krščanski demokrati, na žalost pa oni gledajo na te stike spet po stradanja liniji. Moralno podporo dajejo politični emigracijiyJd je bila prej zamolčevana. S.G.: Gostovanja v Avstraliji. J .P.: Zdaj nimamo več pregleda nad tem kdo vse potuje, saj nekateri gostujejo na osebna povabila. Tako bo zaaj organiziral gostovanje Tone Gogala s svojo monodramo o Prešernovem prijatelju Andreju Smoletu, s katero ima izredne uspehe. Rad ima Avstralijo in lani je videl, da so mu ljudje prisluhnili. Tudi Kmecl je bil v Avstraliji in je za Gogala napisal monodramo s pogledom na Slovence po svetu. Matica bo težko poslala kakšno skupino saj država ne daje več za to denaija in vse se bo moralo financirati privatno, morda s pomočjo kakšnih sponzoijev. S.G.: Vloza Iva Lebeija, kot člana izvršnega odbora SIM? J .P.: Pn Matici sem od leta 1965 in Ivo je bil zraven pri vsakem gostovanju. Vesel sem, da je bil izvoljen prav on za predstavnika v izvršni odbor SIM. Je dragocen človek in smo veseli da ga imamo. Mandat pa mu poteče koncem leta 1994 in potem bi po novem statutu iz Avstralije biB štiije člani v izseljenskem svetu pn SIM. S.G.: Odgovorna vprašanje, ki vam ga nisem zastavila pa bi nanj radi odgovoriti. JPj Morda glede časopisnih člankov iz Slovenije, ki mi jih kažete. Razni novinaiji, ki prihajajo za nekaj dni v Avstralijo se imajo takoj za poznavalce avstralskih Slovencev in pišejo o posameznikih in o prepirih, ki so med vami. Škoda da do tega prihaja, tu se kaže, da je veliko novinaijjev neprofesionalnih. Če hočeš pisati o nečem, se moraš bolj poglobiti in se izogibati osebnim oznakam in ocenam. Zanašati se na izjave enega ali drugega je zelo tvegano. Delu avstralskih Slovencev sledim že 25 let in med vami odkrivam vedno kaj novega. S.G.: Ste dolgoletni novinar in urednik, vaše mnenje o našem časopisu? JP^ Že v začetku sem videl, da nastaja v redu časopis. Nimam nobene slabe pripombe. Niti Rodna gruda ne more biti tako aktualna kot ste vi. (Matica in SIM sta v članku kratici za Slovensko izseljensko matico). Z Jožetom Prešernom se je pogovarjala Stanka OregOrič PONOSNO REČI SMEM: SLOVENEC SEM USPEŠNI SLOVENCI One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers. gorenje pacific Domestic Appliances 0285/little s assoc. Nadaljevanje OBVESTILO Veleposlaništvo RS iz Canberra obvešča, da bo imelo naslednje konzularne dneve: MELBOURNE Četrtek, 28. 4. 94 Od 09.00 do l2.oo ure v pisarni Slovenskega narodnega sveta v Verskem in kulturnem središču Kew Od 14.00 do 17.00 ure v Slovenskem društvu Melbourne SYDNEY Petek, 29. 4. 94 Od 09.00 do 12.00 ure v Verskem središču Merrylands Od 14.00 do 17.00 ure v Slovenskem klubu Triglav GOLD COAST Nedelja, 1.5.94 Od 12.00 do 15.00 ure v Slovenskem društvu Planinka Prosim, da vsi zaimnteresirani za obisk konzularnih ur predhodno pokličete na Veleposlaništvo za dogovor o točnem času razgovora. Vse slovenske državljane ponovno obveščamo o njihovi pravici do certifikatov, ki jih prejmete na podlagi izpolnjene vloge, ki jo dobite v prostorih slovenskih organizacij. Aljaž Gosnar Odpravnik poslov 6. SEAN PETER PARSONAGE, star 21 let. Decembra 1993 je dobil diplomo za preiskavo raka; za drugo diplomo še študira. Je drugi vnuk nase rojakinje Eleonore White. 7. LAURA PREMRL, rojena v Sloveniji, živi v Južni Avstraliji. Izobrazba: Dip.T., B. Ed., B.A. Hons., Grad. Dip. in Chinese Studies. Poklic: Secondary School Senior Teacher (Languages) 8. SILVIA PONGRAČIČ, rojena 24. 10. 1965. Diplomirala na Melbourne univerzi 31. 3. 1990-Degree Bachelor of forest science (with honours), študij nadaljueje na univerzi v NSW. 9. ANITA MAHNIČ. rojena 23.11 .I960. Diplomirala na Monash univerzi v Melbournu 1981-B.Ec. (Bachelor of economics), major in accountancy. 10. ALENKA BURLEY, roj. Žigon leta 1962, je B.Sc. (Bachelor of Science) First Class Honours in Ecology and Geology, University of NSW. Delala je že Master Degree pa je morala prekiniti zaradi rojstva otroka). Živi v Zahodni Avstraliji. 11. Dipl. ing. IVAN ŽIGON, B.E.M.E., roj. 1928 v Sloveniji. Bachelor of Engineering in Master of Engineering. Member of AusUalian Roster of Experts. Prevajalec D.P.R, Slovenije za znanstvene-tehnične tekste v nemščini in angleščini. Živi naizmenično v Zahodni Avstraliji in Sloveniji. 12. MARKO PREGELJ was awarded "Apprentice of the Year" in 1984 as the best fitter and turner apprentice in Queensland while attending the Eagle Farm Trade College. IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS IUI AUSTRALIA Uli euro international pty.itd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bent wood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764- 1900 Fax: (03) 764- 1461 SYDNEY BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 A KONCU SE NASMEJTE... ADAM IN EVA Adam neprijazno zavrne Evo, ona pa plane v jok: "Prav zares. Adam. ti si prvi moški, ki je bil tako grob do mene. * NA KRATKO . . Štirje tipi v mavcu ležijo v bolniški sobi. — Karambol pri Celiu, pove prvi. — Padel s strehe v Kamniku. — Smučanje na Kaninu. — Nabijanje rogov v Ljubljani. RAZLOG — Si se res razšel s Polono? -Res. —Zakaj pa? — Pri poljubovanju sem ugotovil, da močno diši po alkoholu in tobaku, pa niti jaz niti ona ne kadiva in ne pijeva ilustracija -Izidor iMDOvmxv -auas a primožič. pavli \ pavlihova pratika Johana STANISLAV PS t NAJBOLJŠE rr ■v GLAS SLOVENIJE Založnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155, telefon-fax: (03) 762 6830 Uprava - upravnik-Štefan Merzel, 265 Nicholson Street, F