BILAU STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Slovenska manjšinska koordinacija - tokrat v Ljubljani KAJ IN ZA KOGA RAZISKUJE INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Zadnja seja Slomaka v Ljub- Slovencev v desetih letih s 27 ljani je bila razdeljena na dva tisoč upadlo na 17 tisoč, kar je dela. Daljši del so namenili med dvaindvajsetimi manjširazpravi o tem, rečeno po nami v tej državi največji osip. enostavljeno, kaj, kako, za Na vzroke, tako Darko Šonc, koga raziskujejo na Inštututu bi kazalo opozoriti čimprej, za narodnostna vprašanja; v kajti čez dve leti bo zopet podrugem delu pa so na kratko pis prebivalcev, na katerega se ocenili politiko Slovenije do mora slovenska organizacija Slovencev v sosednjih drža skupaj s slovenskimi društvi vah v iztekajočem parlamen temeljito pripraviti. Sam vidi tarnem obdobju. vzrok v neurejenih odnosih Kakšna je vloga manjšin pri med Slovenijo in Hrvaško, delu INV v spreminjajočih se zlasti glede mejne problemaokoliščinah? je bilo vprašanje tike. O pomenu proučevanja predsednika Rudija Pavšiča iz manjšin sta razpravljala tudi Trsta. Odgovore so povedali di- Jože Hirnök z zornega kota rektorica INV dr. Cirila Toplak, Slovencev na Madžarskem, državni sekretar za Slovence v ki je pripomnil, da bi se pososednjih državah in po svetu govora morali udeležiti tudi Zorko Pelikan in večina članov tisti, ki so proučevali položaj Slomaka, v imenu Slovencev v Porabskih Slovencev, ter Su-Avstriji, na Hrvaškem, Italiji in ljeni novi razpisi, na katere se Dr. Karel Smolle iz Celovca je da je na Koroškem imel INV zanne Weitlaner s stališča Slona Madžarskem. bodo prijavili. nakazal smer razpravi z vpra-pomembno vlogo, tudi po vencev na avstrijskem ŠtajerDr. Cirila Toplak je poudari-»Koliko so raziskovalne ustano-šanjem, kaj manjšine potre-zaslugi raziskovalcev kot sta skem. Če zdaj povzamem: za la, da se raziskovalno delo ni ve naravnane k Slovencem v bujejo. Denimo za Koroško so dr. Vladimir Klemenčič in dr. Slovence v sosednjih državah ustavilo, da poteka in se bo sosednjih državah in koliko se take teme proces asimilacije, Boris Jesih. O pomenu pove-je INV osrednja raziskovalna nadaljevalo. Poudarek bo na uporabljajo izsledki raziskav?« zakaj odhajanje izobražencev, zovanja znanstvenih inštitucij ustanova, od katere upraviodličnosti, za kar se zavze-je za predsednika Slomaka kako je z gospodarskim razvo-je govoril Drago Štoka in na-čeno pričakujejo ustvarjalen ma od lanskega leta, ko vodi Rudija Pavšiča temeljno vpra-jem. Dr. Marjan Šturm je opo-kazal možnost proučevanja odnos do proučevanja njiho-INV. Temeljni problem, tako šanje, ki velja tako za INV kot zoril na slabo koordinacijo župnijskih arhivov, ki so zdaj vega položaja. Le mimogrede dr. Cirila Toplak, je v sistemu druge raziskovalne ustanove, med INV in celovškim Sloven-odprti. Zanimiv je podatek, je bilo omenjeno, da o INV na financiranja. Tako so Agenciji ki se ukvarjajo s proučevanjem skim znanstvenim inštutom, da je med Slovenci v Italiji tri-Slomaku razpravljajo zavoljo za znanstveno in razisko-manjšin. Če bi v pripravi pred medtem ko smo za tržaški najst župnij, kjer so cerkveni konfliktnih razmer, o katerih valno dejavnost prijavili 11 dvema letoma sprejetega zako-Slovenski raziskovalni inštitut obredi izključno v slovenskem je bilo objavljenih več zapisov projektov, odobrena sta bila naoodnosihRepublikeSloveni-že prej slišali, da deluje ločeno jeziku. Slovenci na Hrvaškem v slovenskih časnikih. In dejle dva. Inštitut sicer ima tudi je s Slovenci zunaj njenih meja od manjšine. Marjan Šturm pričakujejo ustvarjalnejši od-stvo je, da tistega najbolj uvedruge finančne vire, denimo dosledneje upoštevali strokov-je predlagal, da bi kazalo evi-nos do svoje problematike, ljavljenega dela raziskovalcev iz Urada za Slovence v so-na mnenja, bi bilo v njem manj dentirati aktualne teme in se je poudaril Darko Šonc, kajti na INV, ob enakem spoštovasednjih državah in po svetu. pomanjkljivosti, je prepričan temeljito pogovoriti o njiho-želeli bi strokovno razlago, nju udeležencev, na seji Slo-Prihodnji mesec bodo objav-predsednik Slomaka. vem proučevanju. Dodal je, kako je mogoče, da je število maka ni bilo. (se nadaljuje na 3. strani) 2 biti samoumevna.« Namestnik centra štajerskih Slovencev, iz Potrna: obletnici štajerskih Slovencev deželnega glavarja je izrazil pod-česar je prišlo do obnove Pavlove »ŠE BOG JE Z NAMI« poro Pavlovi hiši v njenih priza-hiše. Povedal je, da je bil edini po »Še bog je z nami,« si je oddahnila predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner, ko je bil v soboto, 31. maja, uradni del slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve prve organizacije te majhne manjšine, ki pretežno živi v takoimenovanem »radgonskem kotu«, deloma ob slovenski meji proti Lipnici in Arnežu ter v Gradcu, in 10-letnici delovanja Kulturnega doma -Pavlove hiše v Potrni/ Laafeldu pri avstrijski Radgoni. Predsednica je imela v mislih lepo sončno vreme, kajti za vse, ki so prišli na slovesnost od blizu, številčnejši pa od daleč, niso imeli prostora v dvorani, kjer je potekala kratka, toda vsebinsko bogata slovesnost. Ob govornikih iz treh držav, Avstrije, Italije in Slovenije (nemara bi se spodobilo, da bi prišel kdo iz Železne županije, hčerka Avgusta Pavla je poslala pozdravno pismo) je ubrano nekaj slovenskih in nemških pesmi zapel zbor Pavlove hiše - zbor, ki je prva in za zdaj edina ljubiteljska kulturna skupina štajerskih Slovencev v Avstriji. Predsednica Suzanne Weitlaner je v pozdravnem nagovoru poudarila, da pomembnejše obletnice štajerskih Slovencev sovpadajo z zgodovinskimi spremembami v Evropi, kjer so meje padle, v nostnih razstav. Pavlova hiša živi skozi srečevanja različnih kultur.« Med govorniki je bil tudi namestnik deželnega glavarja Štajerske ospredju so gospodarska povezovanja, večjezična komunikacija in izmenjava različnih kultur. Za Pavlovo hišo je dejala, da »ta nekdanja razvalina predstavlja danes mostove, podirala je meje. Toda hiše ne bi bilo brez ljudi, ki jo oživljajo, brez pevskega zbora, tečajev slovenščine, in številnih obiskovalcev stalnih in prilož-Kurt Flecker in povedal, da občuduje dosežke Pavlove hiše: »Vaše društvo in hiša dokazujeta, da lahko v tej deželi uspevajo skupaj domače in priseljenske kulture. Pri tem pa integracija ne sme biti razumljena kot asimilacija. V novi skupni Evropi ne sme biti diskriminacije, kulture so enakopravne, interkulturnost pa mora devanjih za ohranitev kulture in jezika. Štajerska pa je pokazala nekaj razumevanja tudi za vidno dvojezičnost in pred kratkim dovolila postavitev dvojezičnih cestnih kažipotov do Pavlove hiše. Odgovora na vprašanje, kdaj bo Laafeld imel dvojezični topografski napis in bo tudi na zunaj Potrna, tega ob pomembnih jubilejih še ni mogoče reči, kakor ne gre trditi, da se ne bo zgodilo v naslednjih letih. Vsi kraji, kjer živijo Slovenci, imajo ob nemških znana tudi slovenska imena. O vlogi manjšin v sodobni Evropi je govoril tudi Rudi Pavšič, predsednik Slovenske manjšinske koordinacije. Izpostavil je pomen dialoga, ki je izhodišče za bivanje v novi Evropi, kjer je čez 50 milijonov prebivalcev pripadnikov različnih manjšin. Le-te zagotavljajo sodelovanje med državami na vseh področjih, vključno z gospodarstvom. Pomoč štajerskim Slovencem je zagotovil Rudi Merljak iz Urada za Slovence v sosednjih državah in po svetu in obudil spomine na srečanje z Brankom Lenartom, ko sta se v Ljubljani pogovarjala o gradnji kulturnega goj, da mora biti kulturni dom v okolju, kjer živijo Slovenci, kar seveda Pavlova hiša je bila. V imenu Urada je izročil visoko priznanje Branku Lenartu za prispevek pri aktivnostih društva, Pavlove hiše in članstvu v sosvetu za narodne skupnosti pri zveznem kanclerju na Dunaju. Žal na slovesnost ob okroglih jubilejih nista prišla prva predsednica Kulturnega društva člen 7 dr. Andreja Haberl Zemljič in pobudnik za ustanovitev prve samostojne kulturno-politične organizacije štajerskih Slovencev dr. Wolfgang Gombocz, univerzitetni profesor v Gradcu, rojen v neposredni bližini Pavlove hiše, kjer živijo starši. Slovesnost ob pomembnih obletnicah je bila medijsko odmevna v Avstriji, medtem ko so sloven-ski mediji, elektronski in tiskani, razen izjem, tudi v tem primeru ravnali po načelu, da »dobra novica ni novica«. Tudi ko gre za manjšine, za tako krhke in ranljive skupnosti, kot so štajerski Slovenci v Avstriji. Tekst in fotografija: Ernest Ružič Na djilejši predsedstva Slovenske zveze 21. majuša smo za drügi dnevni red meli, kašne plane ma Porabje d.o.o. za letos. K tomi smo nej meli ka vcuj prajti. V tretjom dnevnom redi smo meli poročilo (beszámoló) Razvojne agencije Slovenska pokrajina/Szlovén Vidék Kht. Predsednica Andreja Kovač je taprajla, ka je agencija 2006. leto dobila od Slovenske zveze za ustanovni kapital 3 milijone forintov, s sterim je leko začnila delo. Z natečajom (pályázat) je sprajla malo več kak 3 milijone od Urada RS za zamejske Slovence v Ljubljani. Vödavanje je mejla malo prejk milijona, tau so ceringe potrejbni dokumentov, prenosnoga računalnika, računalniškoga programa, cejna planov gorejnjoseničkoga kulturnoga dauma, knjigovodenje, pautni stroški. Ka je ostalo 4,8 milijona forintov, tau je pa dala v vrednostne papire (értékpapír), s toga je 2 milijona pocerila v Andovci za kučo. Letos je pá pripravila natečaje. Za agencijo je dala naprajti logotip. V Maribori so bili na velkoj senji v majuša, gde se je 6 porabski pavrov pa Porabsko slovensko kulturno turistično drüštvo Andovci nota pokazalo s porabskimi pauvi. V plani ma vödati turistični vodič o Porabji pa pozvati strokovnjake (szakember), steri do analizirali zemlo v Porabji. Predsedstvo je sprejelo poročilo. Lanjsko leto je vöprišla nauva, že peta knjiga v seriji Etnologije Slovencev na Madžarskem, iz stere smo leko zvedli, ka vej v Budimpešti, Somboteli pa Mosonmagyaróvári živečo slovensko lüstvo od toga, ka dela Slovenska zveza. Vekši tau skur nika, tomi smo sami tü dosta krivi. Pomalek že dvej leti planiramo, ka vse potrejbne informacije damo na spletno stran (honlap) pa go eške zdaj nejmamo do konca narejeno. Želimo si dati naprajti logotip, tau se že tü vleče prejk par mejsecov. Tomi zdaj rejsan trbej na »rep staupiti« nam delavcom. Marijana Sukič je taprajla plan, formo logotipa, steroga so nam pripravili v Sloveniji. V logotipi je rauka v rauki, znamanüja, ka se vküper držimo Slovenci. Zvöjn toga je eške ménje Slovenske zveze v obadvajom geziki. Farbe naj bi bile bejle pa sive (modre). Ne drži za dobro, ka bi razvojna agencija pa Zveza gnaki logotip mela. Logotip agencije je bola znak za blagau (blagovna znamka), kak pa bi znamanüvo eno organizacijo. Predsedstvi se je po pravici nej vido najbola logotip, naprajti nauvoga je pa nej tak naleki. Andreja Kovač je predlagala, naj agencija pa Zveza mata gnaki logotip. Ostali smo v tejm, ka mo do naslejdnjoga djilejša dali pripraviti eške z drügimi lidami tü, kak z etnologinjo Marijo Mukič, stere plane tü pred djilejšom naprej vöpošlemo pa se na djilejši v juliuši te že ležej odlaučimo. Na tau djilejši smo meli dvej prošnji za finančno pomauč. Varaški klub penzionistov de letos emo štirideset lejt za seov, med členi je više stau Slovencov. Dobili so 70.000 forintov s tejm, ka te pejnaze za pogostitev morajo ta pocerati v restavraciji Lipa. Vrtec na Gorejnjom Seniki je daubo 35.000 forintov za srečanje z vrtcom v Kuzmi. Eške kaj drügo. Vero Gašpar fejs skrbi tau, ka gospuda Ferija Merklina prej kraj šče djasti püšpek. Za informacijo ob tej priliki leko napišem, ka sta dva predsednika, Jože Hirnök pa Martin Ropoš, vküper z gospaudom Ferinom Merklinom bila že pri škofi pauleg toga, naj nam slovenskoga domanjoga popa ne vzemejo vkraj. Če tau nede asnilo, te mo se slovenske organizacije vküper s porabskimi lidami ovak borili, šli mo do najvišeše glavé zatok, naj leko mamo svojga slovenskoga popa, dočas de on sam tü tau sto. Jože Hirnök je tapravo, ka sta se s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošom tak pogučavala, naj Državno srečanje Porabski Slovencov po tejm bau po dvej lejtaj. Letos tau ma na brigi Državna slovenska samouprava, Zveza de pa mejla samo 2010. leta. Predsedstvo se je s tejm strinjalo. Klara Fodor je predlagala, naj predsedstvo datum svojga djilejša prejk deja s septembra na tretjo srejdo v juliuši (16. juliuš). Na tistom djilejši de že konkretno pripravlen program na Porabski den pa svetek 10. jubileja Slovenskoga dauma. Elizabeta Šoš je prosila, ka na djilejši v juliuši Porabje d.o.o. za prvo pau leto 2008 mora pripraviti poročilo (beszámoló) od dela pa cejloga gazdüvanje, prvo frtau leto je tak ta ostalo. Kak je bilau vöpravleno na prejšnjom djilejši, po tejm de d.o.o vsakšoj frtau leti mogo dati račun od gazdüvanje. Klara Fodor sekretarka ZSM Porabje, 12. junija 2008 3 Razstava v Budimpešti »Bojna za Slovenijo 1991« V Muzeji vojaške zgodovine (Hadtörténeti Múzeum) v Budimpešti so 28. maja odprli razstavo, štero je pripravo ljubljanski Vojaški muzej Slovenske vojske (sodačije). Razstava s kejpami in rečami (v madžarščini) nutpokaže desetdnevno bojno za Slovenijo. V socialističnoj Jugoslaviji je bilau 6 republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora in Srbija. Republika Slovenija je 25. junija 1991 sama svoja gratala, je »vöstaupila iz Jugoslavije«. Ranč tak Republika Hrvaška. Na grajnco s Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo so Slovenci postavili svoje policaje in graničare. Doj so pobrali jugoslovanske zastale in table in vöminili na slovenske. Gda so 26. junija v Ljubljani pred parlamentom svetili samostojnost (önállóság) – so nad lüstvom začnili kraužiti fligarge jugoslovanske sodačije (JLA). Drügi den so se s tankami pelali prauti grajncam, ka bi je nazajvzeli od Slovencov. Iz Vrhnike (prauti letališči Brnik), iz Maribora (prauti grajnci z Avstrijo – Šentilj) in iz Varaždina in Karlovca na Hrvaškom. Slovenci so po potaj postavlali barikade (traktore, kamione itt.). Te so tanki vkrajpotis- nili, sprvoga so nej strejlali. 27. junija do podneva so steli jugoslovanski sodacke nazajvzeti slovenske grajnce. Iz jugoslovanske kasarne v Murski Soboti so se pelali sodacke prauti grajnci v Dolgi vasi, na Hodoši, v Gederovcaj in na Kuzmi. Do večera so več kak 30 mejni prehodov dojzaprli, s helikopterji so jugoslovanske graničare táodpelali. Slovenci so se že cejli mejsec pripravlali, ka do se mogli braniti, če vöstaupijo. Kak republika v Jugoslaviji so meli »svojo sodačijo« (enote Teritorialne obrambe – Területvédelmi Egységek), rezerviste jugoslovanske armade in svoje policaje. 28. junija je »slovenska sodačija« iz jugoslovanskih skladišč (raktár) spravila sebi pükše in v dosta mejstaj nazaj vzela grajnce. Sodacke JLA so nej bili pripravleni na tau. Prausni sodacke so ranč nej znali, zakoj se morejo boriti. Brodili so, ka je nekak od zvüna napado Jugoslavijo. Iz JLA so pobejgnili Slovenci in prejdnji, šteri so že dugo živeli v Sloveniji, tü so meli svojo držino. Prva dva dneva bojne je bilau zgrableni stau prejdnji in skor gezero sodakov jugoslovanske armade. Telko zgrablencov je bilau, ka so nej mogli nji kam djati. Ništerne so v vauze zaprli. Šteri so ostali v kasarnaj, tistim pa so elektriko pa vodo dojzapr li. Tak so JLA steli prisiliti, aj gorenjajo s strejlanjem in odidejo iz Slovenije. 28. junija je Evropska skupnost tö gorstaupila, ka je od revolucije 1956 na Madžarskom nej bilau v Europi takše, ka bi se lüstvo strejlalo. Predsednik Slovenije in prejdnji JLA so se začeli pogajati. Zavolo svetka osamosvojitve in prve dneve bojne je bilau v Sloveniji več kak gezero novinarov. Za toga volo je cejli svejt zvödo, za koj dé. Nej je bila državljanska bojna v Jugoslaviji, liki agresi-dr. Tomaž Kladnik. Na otja JLA nad samostojno državo voritvi je navzoče pozdravo Slovenijo. Desetdnevna bojna direktor budimpeštanskoga za Slovenijo se je skončala 5. muzeja dr. József Holló. Raz- julija. 25. oktobra 1991 so se stavo je odprl veleposlanik RS pri Koperi odpelali s šiftom iz Ladislav Lipič. Med drügim Slovenije zadnji sodacke JLA je pravo, ka je naša dužnost, (vsevküper ji je bilau v Slo-ka ohranimo spomin na bojveniji 22 gezero). V bojni je ne. Na prvo in drügo svetovno mrlo 44 sodakov JLA, 146 pa bojno, na revolucijo leta 1956 je bilau ranjeni. Slovencov je in bojno za Slovenijo 1991. mrlau 19, ranjeni je bilau 182. Ne smejmo pozabiti na tau tö Od tihincov pa je mrlau 12. nej, ka so Slovenci na Madžar-Razstava v Budimpešti je skom tö pomagali tistoga ipa bila postavlena v tom cajti, mladoj Sloveniji. gda Slovenija predseduje Pred odprtjem razstave je EU. Ostane pa tü kak dar »za emo koncert Orkester Slovenspomin in v opomin«. S temi ske vojske. rečami je razstavo nutpokazo Besedilo in fotografije: in prejkdau direktor Vojaško-Marija Kozar ga muzeja Slovenske vojske (nadaljevanje s 1. strani) KAJ IN ZA KOGA RAZISKUJE INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Po oceni Rudija Pavšiča v iztekajočem se slovenskem parlamentarnem obdobju za manjšine ni bilo bistvenih novosti, razen krovnega zakona, ki ga je sprejel Državni zbor leta 2006. Ta zakon tudi predvideva, da bodo Slovenci v sosednjih državah in svetu imeli vnovič ministra in ne državnega sekretarja kot zdaj. Še se ni uveljavil Svet za Slovence v sosednjih državah, ki so ga ustanovili pri slovenski vladi, vodi pa ga premier Janez Janša. Predsednik Slomaka je povedal, da bodo na julijskem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru namenili osrednjo pozornost jeziku, učenju, izpopolnjevanju in uveljavljanju slovenske besede v svetu. Ernest Ružič Porabje, 12. junija 2008 4 Porabski cejkarge, rauže, drvenke pa košari Turistično drüštvo Gradišče v občini Tišina je 1. juniuša svetilo 5. obletnico svojga dela. Drüštvo je zvöjn kulturnoga programa, pozdravov, gučov funkcionarov pripravilo velko razstavo v šatori. Vö so bili postavleni slamnati okra-ski, lončarska posauda, glažojnasti kejpi, vözašiti prčecke, na fajnsko spleteni cejkarge pa vsefale drügo iz kukarčnoga lupinja, ejglani okraski, ptd. Na pozvanje drüštva je Slovenska zveza že drügo leto zaprosila pa pelala lidi na tau razstavo. Micka Ropoš z Gorejnjoga Senika so spletli trno žlaken cejkar pa okraske, Margita Korpič pa že telkofele okraskov ejgla, ka bi skur polonja šatora leko zaj pripelali, kak ta odpelali. napunili, Ana Ropoš iz Števa-Ja, tašne razstave so z enim novec so meli svoje papirnate senje tü, ka se vse leko küpi rauže, ranč tak Marija Čato, stera je sprtolejt začnila bola redno tau delo pa se že zvöjn porabski rauž navčila redti, stere so doma na Goričkom. No, košare pa drvenke, tiste prave, smo tü zavolé meli s seov, depa skur smo ji več napa nota kaže delo tü. Depa bola se gleda vse, kak kipüva. Lidgé, steri se döjn tröjdijo pa vozijo svoja dela sé pa ta, pravijo, ka odijo zavolo dobre drüžbe, spoznavanje nauvi znancov pa naj s tejm pomagajo organizatorom. Tau je nin dobra reklama tü, nas so tü na Cankovi vidli pa od taum pozvali sé. Na Slovenskoj zvezi srečo mamo, ka tau lüstvo, stero vej delati té indašnje porabske meštrije, se furt na prvo rejč da pozvati kamakoli, pa tau z dobre vaule. Na Zvezi smo se vzeli zatau, ka mo tadale iskali mlado lüstvo, naj se navči pa tadale nesé vsefalé delo, ka šče vejo navčiti že bola starejši domanji lidgé. Na gesen že mamo štiri ženske za včenjé pletenje cejkarov na Gorejnjom Seniki, za včenjé smo zaprosili domanje dvej ženske, Micko Ropoš pa Micko Lazar, samo naj mata zavolé zdravdja. V števanovskom tali mo samo šče potejm šli v akcijo. Mamo vüpanje, ka se najde par lidi zatau tü s pomočtjauv domanji lokalni, slovenski samouprav pa drüštev, stere najbola leko poznajo lidi v svoji vesi. Foto in besedilo: Klara Fodor Revija pevskih zborov v Murski Soboti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Murski Soboti vsakšo leto organizira območne revije za razne dejavnosti (pevski zbori, folklorne sku-pine, ljudski pevci, gledališke skupine). Na revije se že od geseni naprej trbej redno pripravlati, ka na tej ocenijo delo skupin, se mentorom povej, ka je dobro ali ka delajo slabo. Letošnja revija za odrasle pevske zbore je bila 31. majuša v kinodvorani v Soboti. Na reviji je bilau 13 zborov, od toga štirge moški, štirge ženski pa pet mešani zborov. Program je držo prejk dvej vöre pa pau. Pevci smo eden drugoga poslüšali, ovak bi dvorana skurok prazna bila. Dosta lejpi pesmi se je spopejvalo. Enkratno je bilau poslüšati priredbe pesmi raznih slovenskih pokrajin (koroške, prekmurske, porabske, rezijanske), sakralne pa pesmi drugi narodov. valo je našo dirigentko Marijo Po reviji sam se pogučavala s Trifus tö, pa nam je pravo, naj predsednikom žirije, z gospo-jo spoštüjemo. Zahvalila sam jo v Sloveniji, pa pravijo, vej so pa tau Seničani/Senčarge iz Porabja. Vsakšo leto nauve znance spoznamo in se vküper veselimo, spejvamo. Pesem nas povezuje, združuje. Zahvaljujemo se naši zborovodkinji Mariji Trifus za vse njene skrbi. Vörvlite mi, kak Vogrinka, nema lékoga dela s slovenskimi rečami (besedili). Hvala Slovenski zvezi za finančno pomauč, referentki Gyöngyi Bajzek za organizacijo pa tau, ka po pejvle z nami v zbori. Vera Gašpar članica zbora dom Mitjo Gobcem, steroga že dugo poznam. Veseli je biu, ka med dostimi mladimi eške itak spejvam, kak taumi tö, ka je naš zbor napredovau. Pose ma za lejpe reči, on tak vej, ka dosta vör probamo za tau, ka bi se redno pripravili na nastope, posaba na revijo. Dobro nam spadne, gda nas spozna- Porabje, 12. junija 2008 5 »Eške dosta kaj znamo« Gnesden je nej žmetno nouve punčuke (čevlje) ali črejvle (škornje-bataše, čizme) küpiti. Boute, v šteraj takšo robo odavlejo, rastejo hitrej kak grbanji po dežji. V preteklosti in v časi našij dedekov pa babic je tou ovak bilou. Eden par je več dicé en za ovin ta ponosilo. Tüdi dobrij šujstrov nej tak dosta bilou, najšo si jih pa leko skoron v vsakšoj vesi. Gnes jih pa že skoron več nega. Vsi dobro poznamo Rogašovskoga Kisilaka, šteri je vendar najbole znani prekmurski čevljar, šujster. Kak središče čevljarstva v Prekmurji pa vsi več ali menje poznamo Turnišče. V Turnišči je bilou skouz dosta šujstrov. Povezani so bili tüdi v ceh. V ceh so leko vstopili vsi obrtniški meštri. Meli so pa fejst stroga pravila (szabály), ob vstopi v ceh so mogli prisegati: »Prisegam v imenu našega Boga in Blažene Device Marije, da hočem vstopiti v čevljarski ceh in zvesto služiti pod cehovsko zastavo. Zvesto bom tudi izpolnjeval vse dolžnosti ceha, razen tega bom živel ponižno in pokorno. Spoštoval bom zmeraj starejše, mlajšim pa bom vselej za vzgled. Tako mi naj Bog pomaga in Blažena Devica Marija. Amen.« (vir: Spletna stran občine Turnišče) Zatou ka je v toj vesi telko šujstrov bilou, šterim so seveda dosta pomagale njine vrle žene, je tü svoje mesto leta 1959 najšla fabrika Planika iz Kranja. Najprlé so delali samo moško obutev. Iz leta Turniški šujstri (čevljarji) v leto je bilou zaposlenij več lidi. S tou fabrikov se je pa končalo delo čevljarskoga ceha in tüdi obrt (mester ség) je začnila propadati, dojvertivati. Skouz so več znali napraviti z mašini in je ročno delo bilou menje vredno. Fabrika je »propadnola«, ništerni dobri šujstri so pa eške ohranili svoje znanje in radi doma eške kaj napra vijo. Bole popravijo kaj, če komi kaj trbej. Ges sam zvejdla, ka jih gé več, ka eške kaj tak malo, po domače povejdano, »šušmarijo«. Obiskala sam enoga od njij, liki vam raj nemo vöpovejdala, što je, ka de leko čemeren na mené, ka sam vöovadila, ka eške šušmari. Gospoud je eden od negda številnij turniškij šujstrov. Njegov oče je biu šujster, liki se on nej od očo navčo, zato ka so oča rano mrli. Včiu se je pri meštri v Turnišči, Šömen Štefani, ge je biu tri lejta inaš. Te je pet lejt delo privat pri ednom šujstri, gda se je pa Planika odprla, je šou ta. V Planiki je delo 32 lejt, vse do penzije. Tak ka se je s tem za čno spravlati okouli leta 1951, gda je inaš biu. Kak je prišo v penzijo, tak je začno malo delati nouve čevlje, malo pa kaj popravlo. Tüdi gnes eške kaj popravi, liki bole za pajdaše pa družino. Vö ma napravleno takšo malo ižiko, v šteroj je pankt (delovni pult) fajn pod oknom, ka več svekline gor pride. Na njem ma vsefelé male škere doj sklane. Vse okouli pa leko vidimo čevljarska kopita, mašine za šivanje pa za keljenje. Neka materiala, šteroga nüca, sam tüdi leko vidla. Najbole se nüca usnje, léder (goveja kouža) in pa gumi za podplat. Takši meštrov, kak je té gospoud, naj bi bilou v Turnišči več. Ges sam eške enoga najšla, liki glij te nej doma biu. Pravijo pa, ka je situacija pri vsej več ali menje gnaka. Dediščino (örökség), štero je püstila v Turnišči čevljar ska obrt, si leko poglednete v čevljarskom muzeji. Poleg parkirišča Planikine fabrike so gor postavili lüšno, s slamov pokrito cimpračo, v šteroj so razstavo postavili. V tom muzeji si leko poglednete čevljarsko šker, mašine, obutev (lábbeli), materiale pa šker za čevlje delati pa tak dale. Fajn je vönapravlena čevljarska delavnica, leko si pa predstavljamo tüdi tou, kak je vövidlo živlenje v čevljarskij družinaj te, gda je tü ta obrt bole močna bila. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 12. junija 2008 6 »Sprvoga je malo špajsno bilau« Vejndrik malo je tisti moškov, šteri, gda so ešče mali pojbičke bili, bi nej steli strojevodje (mozdonyvezető) biti ali na železnici delati. Mlajši stojijo na železniški postaji pa z lampi pa z očami gledajo, kak cug dé. Pa itak malo je tisti, šteri, gda že strejši gratajo, železničarge gratajo. Dapa dje tak tü, ka taši grata železničar, što je na tau nikdar ranč nej brodo. Taši je Karči Dončec tü iz Andovec. • Karči, kak si ti železničar (vasutas) grato? »Tak, ka sam brezi dela austo. V ciglencaj (opekarna) sam delo, štere so notrazaprli, pa sam si delo mogo iskati.« • Kelko lejt si delo tam? »Šest lejt sam se mantrau tam. Telko ciglov sam tam prejksklau pa zdigno, ka več blokov bi se leko s tistoga gorazozidalo. Sploj žmetno delo je bilau iz peči cigeu vönositi.« • Eden den si kelko ciglov mogo zdigniti? »Male cigle osem djezero, vekše štiri djezero, najvekše pa dvej-tri djezero. Pro-to konca je že človek ranč roke nej pozno. Dapa telko je trbelo naprajti, zato ka te smo bili pri pejnazaj. Eden mali cigeu štiri kile vaga, če tau osemgezerokrat zdigneš, te je tau več kak tri tone na den.« • Kelko vör ste naprajli tau normo? »Tak pet-šest vör smo šegau meli naprajti.« • Kakšna norma je bila tau, če ste tak brž leko naprajli? »Zato smo se tak paškili, naj prvin zgutauvimo, pa leko demo domau. Te čas, ka smo delali, ranč smo nej počivali, zato smo leko te čas pridobili. Dapa švicali smo redno, sploj pa v leti, gda je vrauče bilau. Tašoga reda je znautra v peči, gde smo delali, petdeset-šestdeset stopinj (fok) bilau.« • Kelšoga leta si üšo na železnico delat? »Devetdesetštrtoga so se ci glence zaprle, pau leta sam vöpričako, pa potistim sam üšo delo iskat. V več mejstaj sam odo, dapa meni je železnica pasala najbola.« • Za kakšno delo so te goravzeli? »Name so za kretničara (váltókezelő) goravzeli, za pau leta sam pa že vodja ranžiranja grato.« • Ka je razlika med dvöma? »Vodja ranžiranja ma skrb na delo pa na delavce, s šterimi vküper dela.« • Kelko vas vküper dela? »Dva ali trdje.« • Istino, če dva vküper delata, tam že eden prejdjan mora biti. Ka je trbelo k tauma, ka si »prejdjan« grato? »Eden mejsec sam v šaulo mogo odti, gde sam izpit (vizsga) mogo napraviti, pa tau vsakšo drugo leto moram ponauvlati.« • Železnica je zato nevarno mesto, nej? »Sprvoga je malo špajsno bilau, pa se je človek malo bojo tü. Dapa moji kolegi so mi taraztomačili pa so mi pomagali, tak ka brž sam se zato vcujvzejo.« • Dja dostakrat vse žmejrim, gda dva vagauna vküpdüneta vi pa med njima stojite? »Tau je zato nej tak nevarno, bola je špajsno sprvoga, gda dva vagauna vküper düneta. Tak mislim, ka je tau bola lagvo gledati kak delati.« • Ka delaš zvün tauga ka si »prejdjan«? »Vagauna vküpzakapčüvamo pa vküppostavlamo, enga sé drugoga ta.« • Kak vagaune leko menjava z enga v drugoga? »Tak, ka je rancrazkapčiš pa šteroga vö škeš vzeti, tistoga na kretnico postaviš. Kretničar kretnico prejkpostavi pa je vagaun že na drugi šejni (tirnici).« • Nej bilau tašo, ka bi vagaune lagvo vküppostavili, pa bi v lagvo mesto šli? »Bilau je že tašo, dapa tau se rejdko zgodi, zato ka zvün nas ešče eden človek prejkpogledne, če je vse vreda.« • Kak dugi je bijo najdukši cug, ka ste ga vküppostavili? »Štirdesetpet vagaunov. Te cug je sedemstau petdeset mejtrov dugi bijo. Te cug je zraven v Sombotel üšo, zato ka tak dugi bijo, ka bi se na tej menši postajaj dva cuga nej mogla mekniti.« • Kelko cugov pride notra na varaški panauf? »S potniškimi pa s tovornimi cugi vred dosta, tak ka cejli den mamo zato delo. Sreča, ka s potniškimi cugi nejmamo dosta dela, tisti ali dejo nazaj v Sombotel ali dejo tadala v Avstrijo. Od desete do podneva, pa od šeste vöre naprej smo bola fraj.« • Vsakši den delate? »Nej, dva dneva de-lam, potistim sam pa dva dneva doma. Gnauk dvanajset, drugič pa šestnajset vör delamo. Dapa tau je sploj dobro, zato ka sam dva dni leko doma, pa ka delo mam, tisto si leko tanapravim.« • Pri tom deli, ka ti delaš, zato vsigdar pri pameti mora biti človek. »Rejdko je kaj, dapa če se kaj zgodi, te je velka baja ali nesreča. Gnauk je ednoma cug noge dola vrezo, gnauk so pa dva vagona vküppistili pa je eden dola s šejna parleto. Tau se je v tej trinajset lejtaj zgaudilo, ka dja tü delam na železnici.« • Rad maš svojo slüžbo? »Leko povejm, ka vidi se mi tau, ka delam, pa tau je vejn zato, ka je sploj dobra kolektiva.« • Zvün tebe delajo ešče tü Slovenci? »Vejn tak trifartala je Slovencov, s šterimi vküper delam.« • Gučita kaj med seuv slovenski? »Dostakrat, sploj pa te, gda neškemo naj nas drugi razmejo. Djesta edna ženska, štera je sploj čemerna, gda se med seuv slovenski pogučavamo, pa nika ne razmej. Dostakrat ešče Vaugrom slovenski gučimo.« • Že so se kaj navčili od vas slovenski gučati Vaugri? »Že kaj, kaj zato malo tučejo. Poklanjati se pa že red-no znajo, norijo se pa sami od sebe navčijo. Tau njim včiti sploj nej trbej.« • Tau sam čüjo, ka v slüžbi, gda čas maš, te ešče tjöjaš tü, istino tau? »Bilau je že tak, ka gda sam čas emo, te sam si obed stjöjo.« • Ka maš šegau tjöjati? »Vse fele. Mesau pečem, župo tjöjam, ranč ka mam vcuj valaun, tašo tjöjam.« • Samo sebi ali drugim tü tjöjaš? »Gda etak, gda tak. Bilau je, gda sam lečo (sataraš) tjöjo, te sam za vsakšoga tjöjo. Dočas sam dja tjöjo, dočas so drugi zame delali.« • Dobro tjöjaš? »Ne vejm, ka sam do tejga mau stjöjo, so ešče vse vzeli.« • Leko ka so samo lačni bili? »Tau tü leko.« • Iz te slüžbe škeš v penzijo titi? »Dočas ka leko, dočas ostanem, pa če de tak ka do penzije, te bi od tec rad v penzijo üšo.« Karel Holec ZAHVALA Spoštovani pohodniki! Generalni konzulat RS v Monoštru se zahvaljuje vsem, ki ste se 1. junija udeležili pohoda med Gornjim Senikom in Verico in s svojim prispevkom prispevali za nakup opreme za šolsko kuhinjo na Gornjem Seniku. Iz prijavnine smo zbrali 138 EUR in 3.950 HUF, dodatni prostovoljni prispevki: 131,56 EUR in 6.420 HUF. Porabje, 12. junija 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. STARO KORENJE Skur vsikši človek ma na toum svejti kakšen svoj kout, svoje mesto. Tou so takšna mesta, na sterom se človek najboukše čüti. Tou so tista mesta, na steri se človek najraj zdržava, gde njemi je trno lepou. Pa ranč tak je z zlato ribico pa njenimi pajdaškinjami ribami. Velkimi pa malimi, starimi pa mladimi ribami. Tou njivo mesto je korenje stare vrbe. Zmejs med tejm korenjom živejo svoja mlada pa stara lejta. Korenje njim je kak zibel pa kak nekšne fele doum. Zato nej čüda, ka je velka nevola gratala, gda so skur ostanoli brezi svojga najbole lüboga pa dragoga mesta. Bilau je tou v časi, gda je eške skur sprtolejt pa je eške nej zima preminoula. Biu je tou čas, gda se po šancaj pa pri potokaj drejve pa grmouvdje puca. Pa so se k takšnomi deli kcuj vzeli možakarge pri potoki zlate ribice tö. Že kak je sunce stanolo so začnole spejvati motorne žage. Ribe so brž vpamet vzele, ka se godi. Pa so čüle tö, ka staro vrbo vöpoderajo. Nagnouk je gratala v potoki velka nevola. Lejtale so es pa ta, se zaganjele v brejg pa se spitavale: - Ka naj naredimo!? Ka naj naredimo!? Zlata ribica je tö čüla za nevolo, ka se pripravla. Una je nej lejtala es pa ta. Vcejlak na meri je plavala. Kcuj pa brodila, kak naj obrani staro vrbo pa njeno kusto, dugo pa na gousti prepleteno korenje. Brodila, kak naj svojo čalersko meštrijo k žitki zbidi. Niške jo ne more zgrabiti, ka bi s kakšnim želenjom tou naprajla. Zato je brodila tadale. Žage pa so spejvale že sedem drejv vkraj od stare vrbe. Eške malo pa do že pri njoj. -Nika ne pomaga, nika se ne godi, nikšno čüdo nas ne rejši, - so že skur djoukale ribe po cejlom potoki. Leko, ka so rejsan djoukale. Depa sto vej, kak ribe djoučejo? Žage so popejvale že samo tri drejve vkraj od stare vrbe. Zdaj so ribe vidle, ka se več nika ne more zgoditi. Zgibile so svoje najbole lübleno mesto, svojo zibel pa doum. Gda pa je žaga že skur začnola grizti nut v njeno prejk dvejsto lejt stari lejs, si je zlata ribica zbrodila. Zafüčkala je, ka je tou eške niške nej čüo. Tak, ka so žage naknouk vgasnole. Kak bi tou naprajle same od sebe. Možakarge so se fejst gledali. Ribe pa so na füčkanje začnole z repami mlatiti po vodej spod stare vrbe. Miki Roš PETEK, 13.06.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.15 OSMI DAN, 11.45 DUHOVNI UTRIP, 12.00 HOBOTNICA Z VULKANA, NEMŠ. POLJ. SER., 12.25 ALPEDONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR -3. DEL: MOJI LJUBI SLOVENCI, DOMAČA TV NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: NAŠ IZLET, 16.25 PETA HIŠA NA LEVI: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.35 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: SE ZNAMO OBLEČI, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.06.1990, 0.45 MOČ ZNANJA, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 13.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 TEDENSKI IZBOR, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ZLATKO ŠUGMAN, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.55 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.30 MORILSKE IGRE, AM. FILM, 23.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.30 KONFORMIST, IT. FILM, 1.25 HUFF, AM. NAD., 2.25 INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.06.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: SE ZNAMO OBLEČI, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.05 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA, IZOBR. DOK. NAN., 14.30 LUČI VELEMESTA, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 21.00 ALEKSANDER MARODIĆ: MALI OGLASI: CARINIK, IZVIRNA TV NAD., 21.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 HRI-BAR, 23.30 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.06.1990, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 14.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 TEDENSKI IZBOR, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.30 ZDAJ!, 15.55 POZDRAVLJEN, PEKING - OLIMPIJSKI MAGAZIN, 16.30 ODPRTO PRVENSTVO KRANJA V PLAVANJU, 17.50 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA SP, SLOVAŠKA - SLOVENIJA, 20.00 200-LETNICA PRVE GIMNAZIJE V CELJU, D.N., 21.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 2.00 INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.06.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 FINA GOSPA, ANG. NAD., 15.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGLAS! 17.20 DRUŽABNA, 17.45 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.00 ZVEZDE POJEJO, 21.40 VEČERNI GOST, 22.30 ARS 360, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 IŠČEM TE, AM. FILM, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.06.1990, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 15.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.50 SKOZI ČAS, 10.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.06.1990, 10.25 TRUTAMORA SLOVENICA: KONCERT OB 30-LETNICI ANSAMBLA, 11.25 NA POTI V USHUAIO, FRANC. POLJ. SER., 11.55 POMAGAJMO SI, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 ODPRTO PRVENSTVO KRANJA V PLAVANJU, 20.00 PARIS, ANG. DOK. SER., 20.55 PRI MAUPASSANTU, FRANC. LIT. NAN., 22.00 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), OB 90 LETNICI LJUBLJANSKEGA BALETA: D.ZAJC - J.GREGORC - V.DEDOVIČ: PRELUDIJ POLETJU, TV BALET, 23.45 KDO JE BILA IRMA POLAK, PORTRET OPERNE PEVKE, 0.20 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.06.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MMOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: IGRE, 16.15 BINE: ŠOLA, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: STRIC IZ AVSTRALIJE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 REFERENDUM O POKRAJINAH, 21.15 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR -4. DEL: HERETIK, DOMAČA TV NAD., 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 OPUS, 23.45 GLASBENI VEČER, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.06.1990, 1.35 DIVJA KITAJSKA, PON., 2.25 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.55 SOBOTNO POPOLDNE, 14.40 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.25 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.06.1990, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA -22.25 ENERGIJSKI VIRI, DOK. ODD., 23.00 K-19: ČRNA VDOVA, ANG.-AM. FILM, 1.15 INFOKANAL * * * TOREK, 17.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.40 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 REFERENDUM O POKRAJINAH, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.05 MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: TUDI PIKIJA BOLI ZOB, OTR. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: HIPHOP, IGR. MLAD. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.05 MEDNARODNA OBZORJA: POLJSKA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSVOBOJENI GRADIMO: STROGO NADZOROVANI SPOMINI, DOK. SER., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.06.1990, 0.25 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, PON., 1.00 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL TOREK, 17.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.35 OBZORJA DUHA, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 ENERGIJSKI VIRI, DOK. ODD., 14.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.05 STUDIO CITY, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.06.1990, 16.25 SLEDI, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA TRUTAMORA SLOVENICA: KONCERT OB 30-LETNICI ANSAMBLA, 20.00 ZVOK, DOK. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.20 DEDIŠČINA EVROPE: PREKLETI KRALJI: FRANCOSKA VOLKULJA, FRANC. NAD., 23.00 STEPFORDSKE ŽENE, AM. FILM, 1.00 INFOKANAL * * * SREDA, 18.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 GLASBENA ŠALA (ŠOLA), 11.10 PODOBE SLOVENIJE: KOSTEL, DOK. ODD., 11.55 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 OPUS, 13.55 MEDNARODNA OBZORJA: POLJSKA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠIROKI VRH - BROAD PEAK, 8047 M, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠKANDAL, AM. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.06.1990, 0.45 ŠIROKI VRH -BROAD PEAK, 8047 M, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 18.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.10 HRI-BAR, 15.10 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.06.1990, 16.50 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠKA POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VESLANJE, KVALIFIKACIJE ZA POI, 20.00 ATLETIKA, MEDNARODNA ATLETSKA LIGA, 21.00 DOBRO ZA OBA -OTVORITVENI CEREMONIAL FESTIVALA JURJEVANJE V BELI KRAJINI, 22.15 ANDREJ HIENG: OSVAJALEC, TV PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA - LJUBLJANA, 0.35 THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 1.30 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 3.00 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 ŠIROKI VRH -BROAD PEAK, 8047 M, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 100-ODSTOTNA PIRAMIDA, DOK. FILM IZ BIH, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.50 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 REFERENDUM O POKRAJINAH, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ČAS ŽELJA, NEMŠKI TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.06.1990, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL ČETRTEK, 19.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.50 GLOBUS, 14.20 PARIS, ANG. DOK. SER., 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.06.1990, 16.00 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM..., 20.00 POLETJE POD BALKONOM, NEMŠ. FILM, 21.50 ZVEZDE SLOVENSKEGA FILMA: PORTRET - MIHA BALOH, 23.20 POD RUŠO, AM. NAD., 0.15 POJOČI DETEKTIV, AM. FILM, 2.05 INFOKANAL Sadovnjaki po cejlom Porabji? Po sprtolejšnjom srečanji so nas 2. in 3. juniuša v organizaciji Vladimirja Čeligoja, sekretara na Ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, znauva gorziskali strokovnjaki Kmetijsko-gozdarske zbornice (Mezőgazdasági Kamara) iz Maribora. Ta dva dneva sta bila namenjeniva sadjarstvi (gyömölcstermesztés). Alojz Hanžek, Šandor Labric z Gorenjega Senika, Karel in Laslo Holec iz Andovec pa Jožef Čer z Verice so prvi den poslüšali predavanje (előadás), drugi den so pa pokazali svoje sadovnjake. Svetovalca zbornice mag. Zlatka Gutman Kobal in Andrej Soršak sta včasin pravla, ka so tej lejpi sončni porabski bregovi pa doline idealni za sadjarstvo. Po ogledi jabolčni nasadov sta ugotovila, da se naši sadjari razmejo na svojo delo, vidi se pa tau, ka nemajo pravoga strojnoga parka, potrejbne mašine, traktore, mulčarje (szárzúzó) pa škropilnice, s sterimi bi naleki opravlali svojo delo. Zaenkrat se morajo s tem, ka majo, boriti prauti voluharom (pocok), pa betegom, steri napadajo jablane. Za olajšanje njihovoga dela pa so prinesli njim škropilni program (program za šprickanja) za jablane za cejlo leto. Te program njim pokaže, gda pa s kakšnim škropivom naj šprickajo. Iz vsakoga sadovnjaka sta vzela minto zemle, analizo naredijo pa v Maribori. Naslejdnjo srečanje bau v Maribori 13. juniuša. Do tistoga časa bo analiza že naredjena pa na podlagi rezultatov povejo njim, ka trbej k zemli cujdati, ka naj več pauva majo. Jabolke se pa leko odajo, gnesden eške za baukše pejneze kak pred par lejti. Gnauksvejta smo za banane več pejnez dali kak za jabolke, gnesden je naaupek, ka je dobro za naše sadjare tö. Strokovnjaki pravijo, ka bi se morali sadjari združiti v eno zadrugo. Vküper bi bili krepši pa mogauče bi si leko prej mašine pridobili iz razpisov. Sadjari so bili hvaležni lidam, steri so s svojim strokovnim znanjom prišli njim na pomauč. Eni so celau pravli, nej vsikdar pejnez gé tisto, ka oni nücajo, vej pa leko maš ti dosta pejneze, vse škropivo, najbaukše mašine, če ne vejš točno, gda pa kak bi mogo s tistim škropivom šprickati. Andreja Kovač Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ISSN 1218-7062 Madžarskem.