fc t «IIit Maribora
t yoii!janjem m dam • Ml* Mi I C-
SLOVENSKI
jpmriHvvt
M. GriU,
MM hftr. K. UM M pfiQa i* •dpeveA.
(Mataikl M4«f» tb-Initn do-IMf* KM brei po-«ebo* —ftihilne.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Potamezn! tisti icH
m t tiskarni in pit gospodu Novak-o na Telikem trgu po 10 k.
Rokopisi m ne Trajajo, neplačani lia»! m n« sprejemajo.
Za oznanila se pla&gt
od navado« vrstic«, č« se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 K
Inaerati se sprejemajte do srede opoludsa,
Stev. 32.
V Maribora, dne 6. avgusta 1903.
Tečaj XXXVII.
Papež Pij X.
Sveta katoliška cerkev ima zopet papeža, čoln sv. Petra krepkega krmilarja. Pij X. se imenuje novoizvoljeni papež. Ko se je v Rimu izvedelo za izvolitev, nastalo je nepopisno navdušenje. In to navdušenje se širi po celem katoliškem svetu, kajti o novem papežu gre glas, da se mož odlikuje po veliki svetosti, dobrem srcu in milem obnašanju. Mi štajerski Slovenci prinašamo novemu papežu v uda-nosti svoja srca in kličemo: Živel papež Pij X.!
Naš škof pozdravljajo novega papeža.
Takoj, ko se je izvedelo, da je dobila katoliška cerkev zopet svojega vidnega poglavarja, izdali so naš prem. knez in škof pastirsko pismo, ki v navdušenih In v zne-semh besedah tolmači veliko veselje našega nadpastirja in ž njim cele lavantinske viadi-kovine nad izvolitvijo novega papeža. Slove pa to pismo:
V Gospodu ljubljeni škofljani! Naznanim vam veselo vest. Papeža imamo v osebi Njih eminence prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sar to, ki si je pridejal ime Pij X. S temi prepomembnimi besedami je naznanil najstarejši kardinal dijakon zgodovinsko znamenitega dne 4. avgusta tekočega leta z velikega balkona nad vrati Vatikanske bazilike na svetopeterskem trgu težko čakajoči množici izid volitve novega papeža. Takoj so za-doneli zvonovi vseh rimskih cerkva in švicarska straža je oddala na svojih mestih strele veselja Brzojav jt hipno raznesel pre-veselo vest, je bliskoma oznanil zgodovinski dogodek po vsem širnem sve'tu.
Že četrti volivni dan je stopil v konklavu, ki se je začel v Vatikanu dne 31. julija ob 5. uri popoldne, dekan svetega kardinalskega zbora v spremstvu najstarejšega kardinala mašnika in najstarejšega kardinaldiakona pred Njih eminenco prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto ter mu je stavil pre važno vprašanje, ali sprejme postavno izvolitev za poglavarja katoliške cerkve. Po kratki, goreči molitvi in pobožnem vzdihljaju k Bogu je sprejel visoki vprašanec izvolitev ter je dobil v tistem trenotku črez vso cerkev popolno oblast in sicer neposredno od Kristusa kot njegov vidni namestnik na zemlji. To je najvišja čast, ki jo more človek doseči na zemlji, je pa obenem tudi najtežje breme, ki ga mora nositi.
Novoizvoljeni papež so si pridejali blago-doneče in nadepolno ime Pij X., pod katerim hočejo cerkev Kristusovo, to je vidno družbo vseh pravovernih kristjanov, kot njen najvišji duhovnik blagoslavljati in posvečevati, kot njen nezmotljivi učenik učiti in kot njen najvišji pastir voditi in vladati.
Po sprejetju izvolitve in po napovedi imena so si sveti oče oblekli papeško obleko, so zasedli svoj prestol ter so sprejeli prvo
izjavo vdanosti in zvestobe od tistih, ki so jih izvolili za poglavarja naše svete cerkve. Kardinali so pokleknili pred njih ter jim poljubili roko, na kar so jih sveti oče ljubeznivo objeli. Ta izraz vdanosti in spoštovanja so očetje kardinali ponovili pozneje na različnih krajih še drugo- in še tretjekrat. Po tem genljivem prizoru so novoizvoljen» sveti oče v veličastni baziliki sv. Petra prvikrat slovesno podelili apostolski blagoslov urbi et orbi, to je večnemu mestu Rimu in celemu svetu. V prejšnjih časih so stopili novoizvoljeni papeži na zunanji balkon velike dvorane pri cerkvi sv. Petra ter so od tam podelili vernemu ljudstvu svoj prvi najvišeduhovniški blagoslov. Papež Leon XIII. neumrljivega spomina pa so takoj pri svojem blagoslovu, ki so ga dali dne 20. febr. leta 1878 v dvorani Pavla V., opozorili na izredni položaj svete cerkve, kar so storili zdaj tudi njih neposredni naslednik.
Kakor je bil prvi javni čin novoizvoljenega rimskega papeža blagoslov, tako bodi vse njihovo vladanje pod božjim varstvom in z božjo pomočjo trajen blagoslov za vse krščanstvo, za ves človeški rod. — Pač iskreno in ponižno se moramo, preljubi škofljani, zahvaliti Kristusu Jezusu, božjemu ustanovitelju in nevidnemu poglavarju naše svete Cerkve, za veliko milost, da nas ni predolgo pustil osamljenih sirot. V najkrajšem času je uslišal našo milo prošnjo ter je izpolnil svojo apostolom dano slovesno obljubo, ki smo jo slišali brati v mariborski stolnici dne 26. julija tekočega leta pri slovesni sv. maši za srečno izvolitev novega poglavarja svete Cerkve, po drugih župnijskih cerkvah pa dne 2. avgusta pri službi božji za dober izid volitve novega papeža — obljubo namreč: Non relinquam vos orphanos; veniam ad vos. Ne bom vas zapustil sirot; k vam bom prišel. (Jan. 14, 18).
V svoji neskončni dobrotljivosti je Gospod sveti rimsko - katoliški Cerkvi podelil zopet najvišjega pastirja, ki bo po svoji gorečnosti za naše vzveličanje njemu vedno prijeten, nam pa po modrem vladarstvu v čast najsvetejšega Imena vsekdar častitljiv.
Da pa bodo Njih Svetost papež Pij X. po goreči vnemi za naše izveličanje ostali Gospodu Bogu vedno prijetni in nam po modrem vladarstvu v čast najsvetejšega Imena vsekdar častitljivi, hočemo neprestano prositi sv. Duha in pa delivca modrosti in umnosti, sv6ta in moči, učenosti, pobožnosti in strahu božjega, da podeli sv. očetu Piju X. svojo vsemogočno pomoč.
Po prejemu tega pastirskega lista se naj po vseh župnijah pol ure praznično zvoni in v nedeljo potem se naj v vseh župnijskih cerkvah v zahvalo opravi slovesna služba božja z ambrozijansko zahvalnico Te Deum, h kateri se naj prijazno povabijo tudi vele-slavni c. kr. uradi. Vrhutega se naj v kanonu svete maše povzamejo zopet besede una cum famulo tuo Papa nostro Pio; v litanijah pa
se naj iznova opravlja navadna molitev za papeža, da se vsemogočni večni Bog usmili svojega služabnika, našega vrhovnega pastirja, ter jih vodi po potu večnega življenja, da bodo z njegovo pomočjo želeli in z vso močjo storili, kar je njemu, troedinemu Bogu, dopad-ljivo.
Življenjepis novega papeža.
Prej so se novoizvoljeni papež imenovali Jožef Sarto ter so bili patriarh v Benetkah. Rojeni so bili kot najstarejši izmed osem otrok dne 2 junija 1. 1835 v Riese, v škofiji Treviso ter so stari sedaj 68 let. Dne 10. nov. leta 1884 so bili imenovani za škofa v Man-tovi. Papež Leon XIII, blagega spomina, so jih dne 12. junija 1883 povzdignili v kardi-nalsko čast ter jih 15. istega meseca imenovali za patriarha v Benetkah. Dne 25. nov. 1894. leta so kot patriarh obhajali slovesni vhod v cerkev sv. Marka v Benetkah. Od dne 12. do 15. majnika 1900 so praznovali v cerkvi sv. Jurija na otoku velike slavnosti v spomin stoletnice, odkar so bili dne 14. marcija 1800 v Benetkah izvoljeni kardinal Barnabas Chiaramonti R. S. B. za papeža Pija VII. Bivši kardinal in patriarh Sarto si je pridobil po svoji milosrčnosti in neutrudni delavnosti za slavo božjo in pravo srečo svojih škofljanov vsestransko spoštovanje, ljubezen in vdanost. Kaj čuda, da so ga prednik Leon XIII. imeli za najsposobnejšega moža, ki bi naj po njihovi smrti zasedel prestol sv. Petra. Ko se je patriarh temu začudil ter dejal, da bi ta visoka služba presegala njegove moči, so dejali Leon na to: Mi vemo, da bi vi cerkvi izvrstno služili, za to imate vse potrebne lastnosti.
V Gospodu ljubljeni škofljani! Po izpod-budnem vzgledu častitljivih očetov kardinalov se hočemo tudi mi novoizvoljenemu poglavarju sv. Cerkve, našemu sv. očetu papežu Piju X, z veseljem pokloniti s tem, da zdaj tukaj v pričo Kralja večnosti, ki v taberna-kelju v podobi kruha prebiva in kraljuje, slovesno obljubimo: vidnemu kralju nebeškega kraljestva na zemlji vsekdar in povsod skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino. Da, Njih Svetosti svetemu očetu papežu smo dolžni najzvestejše spoštovanje kot svojemu najvišjemu duhovniku, o katerem pravi berilo pri sv. maši za izvolitev novega papeža: Vsak veliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je za ljudi postavljen v tem, kar je božjega, da prinaša darove in opravlja daritve za grehe, ki more sočutje imeti z onimi, ki so nevedni in v zmoti... In nihče si ne jemlje časti, ampak kogar Bog pokliče, kakor Arona (Hebr. 5, 1—4).
Dolžni smo Njih Svetosti papežu naj-vdanejšo ljubezen, kot svojemu najvišjemu učeniku, katerega so očetje vesoljnega vatikanskega zbora v slovesni seji dne 18. julija 1870 na podlagi svetega pisma in neprestanega ustnega izročila proglasili nezmotljivim, kedar govori iz svoje učiteljske stolioe, to je, kedar odločuje v svoji službi kot učenik in
pastir vseh kristjanov vsled svoje najvišje apostolske oblasti o verskih in naravnih naukih, katere mora verovati vsa Cerkev, V tem slučaju so rimski papež z božjo pomočjo, ki je bila obljubljena sv. Petru, deležni tiste nezmotljivosti, s katero je božji Vzveličar obdaril svojo Cerkev z ozirom na odloke v verskih in nravskih resnicah. Raditega so take razsodbe rimskega papeža neizpremen-ljive že same na sebi, ne da bi potrebovale Se pritrdila corkve.
Njih Svetosti svetemu očetu papežu smo dolžni tudi najzvestejšo pokorščino kot svojemu vrhovnemu pastirju, kateremu veljajo besede ustanovne listine o prvaštvu sv. Petra: Pasi moja jagnjeta! Pasi moje ovce! (Jan. 21, 15—17). S temi večno znamenitimi besedami je podelil najvišji Pastir vseh vernikov, Kristus Jezus, svojemu vidnemu namestniku na zemlji neomejeno vladarsko oblast nad vso sveto Cerkev.
Kot dobri hvaležni otroci od Boga nam dane matere svete Cerkve hočemo svojega skupnega očeta papeža Pija X. iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše spoštovati, ljubiti in ga ubogati. Obenem hočemo s psal-mistom za njih goreče moliti: Gospod jih naj obvaruje in ohrani pri življenju ter jih naj osrečuje na zemlji, pa jih naj ne izda v voljo njih sovražnikov. Gospod naj jim da pomoč na mestu njih bolečin. (Ps. 40, 34).
Jezus Kristus, ki je rekel: Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname (Luk. 12, 49), naj svojemu namestniku na zemlji, papežu Piju X. podeli milost, da med ljudstvi sveta ohranijo ogenj ljubezni do Boga in do bližnjega, ogenj bridkosti in nadlog pa da pogasijo ali vsaj njegovo moč ublažijo in koristno ukrotijo.
Sv. Marija, devica mogočna in usmiljena, sv. Mihael, varuh svete cerkve, sv. Jože!, zaščitnik cerkve in krstni patron novoizvoljenega poglavarja cerkve, sveta prvaka apostolov Peter in Pavel, sv. Pij, patron novega rimskega papeža, in vsi angeli in svetniki božji, pomagajte vidnemu vladarju kraljevstva božjega na zemlji in prosite za njega, da vse, ki so izročeni njegovi najvišji pastirski skrbi, vlada in varno vodi po kraljevem potu resnice in pravice, čednosti in vzveličanja!
Vi pa, bratje, rastite v milosti in spoznanju Gospoda našega in Vzveličarja Jezusa Kristusa! Njemu bodi čast zdaj in vse vekomaj ! Amen.
Dano v Mariboru, na praznik sv. Dominika, dne 4. avgusta 1903.
M ihael,
knez in škof.
prej Hrvati iitouatem Rusi. Za te zasluge nasjjtiil "
Politični shod v Rušah.
V nedeljo, dne 2 avg. se je vršil politični shod v Rušah, ki je bil i ako dobro obis kan. Predsednik »Političnega društva« v Mariboru, g. dr Glaser, otvori zborovanje, pozdravljajoč vse navzoče in povdarja, da je pač današnji obisk dokaz za to, da se mi ne bojimo iti v Ruše, kakor je to trdil neki nemški list.
Gosp. drž. in dež. poslanec R o b i č veselo pozdravljen pravi, da je prišel radostnega srca poročat o političnem položaju v Ruše, našo vrlo postojanko ob Dravi. Hudo okrca boso vest, katero je razširila »graška tetka« v svet, češ, da se on ne upa med Rušane, ker je že »Štajerčeva« 3tranka premočna. <To je navadna laž, zakaj »Štajerc« (klici: giftna krota! modras!) ne bode pri kremenitih značajih kakor so Rušani in Po-horjani, imel nikdar nobenega vpliva, zakaj list ni za Slovence, ampak za nemškutarje in odpadnike.
Političen položaj je jako kritičen; od 1. 1848. ni bilo v Avstriji oziroma v monarhiji nikdar take zmešnjave kot je sedaj. Leta 1848. so rešili Avstrijo pogina Slovani, naj-
Slovenski poslanci so se potegovali za brate Hrvate, da so opozorili tudi v tej polovici Avstrije vlado na velike krivice, ki se gode Hrvatom. ,Mi čutimo globoko s Hrvati, saj nas veže v eno celoto zgodovina; ž njimi smo stali več stoletij na braniku proti ne-kristjanom. Poznamo pa tudi najbolj, kako čutijo Hrvati to težko breme madžarske vlade, ker se nam ne godi nič bolje nego njim. Na Spod. Štajerskem so nekateri glavarji, ki se hujše obnašajo nego ban hrvatski.
Saj so vendar pri nas iste razmere, naj si bode v uradih ali železnicah. Radi teh razmer je že tudi pri nas med ljudstvom občna nevolja. Državni poslanec je hotel ravno v tem najbolj razburkanem času na Hrvatskem opozoriti našo vlado, da je pri Slovencih isto žalostno stanje. Da bi to dokazal, je stavil nujni predlog za slovenske napise na novi železnici Grobelno - Rogatec, ki pelje le po slovenskih pokrajinah. Obstruk-cija Čehov je ta predlog začasno pokopala, a prišel bo čas, da bo zvedel svet o tej priliki, kako delajo politični organi s slovenskim življem.
Na Dunaju je od dne do dne slabše. Trgovinska nagodba bi se morala rešiti. A to lahko trdim, da je to ministrstvo ne bode spravilo pod streho. Čehi ne puste razpravljati v državnem zboru o avstrijskih potrebščinah, dokler jim vlada ne da, kar jim postavno gre. Vlada jim je pa, kakor Jugoslovanom, tako naklonjena, da še ni hotela nobene izjave dati o češkem vseučilišču in porabi jezika v uradih. Radi tega je odstopil češki minister Režek, tako, da je položaj še nevarnejši. V jeseni mora priti v parlamentu do poloma. Nemške stranke, katere hočejo le gospodariti z nami, nečejo privoliti, da bi se Mladočehom in Jugoslovanom izpolnile najpotrebnejše zahteve. Radi tega je pač samo ob sebi pravično, da onemogočijo Čehi in Jugoslovani delovanje takšnega parlamenta.
Državni zbor itak le životari; delalo se je jako malo, dasiravno trobijo sedaj nemški listi in nemški poslanci v svet, koliko so delali. Storilo se pa ni nič, kakor da so se skovale neznatne postavice o krošnariji in nedeljskem počitku, ki so brez vsega pomena. Najvažnejše delo, proračun, je pa zaostalo. Morala bode zopet skrbeti za to, da bodemo plačali davke, točka 14, kar je popolnoma nezakonito.
To vse kaže jasno, da ne bodemo tudi v bodoče z našim parlamentom na boljšem. Državni zbor, kakor je sedaj, ne more ne živeti ne umreti. Dobil bi novih močij, če bi
Hrvati
Slovani niso naSiPiikdar nobene hvaležnosti; zatirali so jih kolikor so le vedeli in znali. L. 1867. se je Avstrija razkosala v dva dela. Vsaka polovica je dobila svojo ustavo in upravo. To leto 1867 je za Avstrijo usode-polno, smrten greh (klici: hudodelstvo!). Sedaj se ta vladni zistem že v obeh polovicah maščuje. Tam zatirajo Madžari brate Hrvate kakor sužnje, pri nas ne delajo z nami nič bolje Nemci, ki so si pridobili vsled krivičnega zistema nadvlado, dasi so v manjšini. Avstriji je posebno pogodba, ki se je sklenila z Deakom, v največjo nesrečo. Vsled te pogodbe oškodujejo Madžari našo polovico, kjer ls morejo. Višji avstrijski krogi so pa proti njim tudi jako popustljivi.
Nečuveno je, ko slišimo sedaj, kar se vrši na Madžarskem. A vzlic temu je vojni minister umaknil cel vojni predlog, da še več: uredil je, da se na Madžarskem odpuste meseca avgusta vsi vojaški vajenci kmetskega stanu. Ko smo mi za svojega kmeta to zahtevali vAvstriji, se nam je vse odbilo od vlade, češ, da je to nemogoče; nadalje je isti vojni minister odpravil vsaj nekoliko nemški jezik iz vojaških krogov. To je dejstvo, da Madžari vse dosežejo in to še pod ministrskim predsednikom Khuenom Hedervaryjem, nekdanjim banom hrvatskim, ki je uničil tudi gospodarsko celo Hrvaške. A odklenkalo mu bode kmalu.
se obnovil. K temu pa je potreba novega volilnega reda — s splošno volilno pravico.
Tudi pri nas so razmere jako žalostne. Vse dela v mestih in trgih proti slovenskemu narodu, ki je večinoma kmetskega stanu. Položaj kmetijstva je pa do cela obupen. Kmetijstvo hira tako, da je kmetsko ljudstvo primorano izseljevati se v Ameriko. Deloma pa gre v mesta in trge in se izneveri narodu. Na deželi ni delavcev, radi tega se delo na polju ne more vršiti pravočasno in zaostaja. Kmet pa tudi nima nobene zaslombe od nemške deželne večine. Ta večina, ki za Slovence sploh nima nobenega srca, se sploh ne zmeni za kmeta in dela le v korist mest in trgov. Veliki deželni davki se potrošijo večinoma za nepotrebne nemške zavode v trgih in mestih. Posebno je pokazala ta nemška večina svojo naklonjenost do kmetskega stanu, ko je hotela vpeljati nov volilni red. Predlagala je, da se število poslancev v mestih in trgih še pomnoži, a v kmetskih skupinah; ki so že itak sedaj jako na slabem, naj še ostane pri starem; poleg tega so zahtevali 6 virilnih glasov, tako, da se jim je očitalo, da še dado vratarju virilni glas; saj se je že nemška ljudska stranka ž njim dala slikati. (Splošna veselost in smeh.) Nemci naravnost nečejo nove pravične volilne pre-osnove.
Državni poslanec povdarja, da je za nas Slovence v takih nesrečnih časih pač najbolje, da se združujemo vsi sloji in se združeni ne umaknemo sovražniku. To združenje bode moč in le lastna moč nas reši. Če si pomagamo sami, pomagal nam bode tudi Bog.
Govornikove besede so se glasno odobravale. O razmotrivanju g. d r. R o s i n e , ki je prav natanko orisal naše slovensko šolstvo, še spregovorimo. Na tem shodu so se soglasno sprejele te-le resolucije:
1.	Volilci iz Ruš in bližnje okolice izražajo svojemu drž. in dežel, poslancu popolno zaupanje in ga prosijo, da dela s svojimi tovariši Jugoslovani vedno z vso eneržijo, da dosežejo Slovenci svoje pravice.
2.	Volilci iz Ruš in bližnje okolice zahtevajo solidarno s svojim poslancem, da se uvede za volitve v drž. in dežel, zbor splošna, jednaka volilna pravica.
3.	Volilci iz Ruš in bližnje okolice zahtevajo od vlade, da se jim ustanove slovenske srednje, gospodarske in obrtne šole, ker ne morejo nikdar upati, da bi v svojo samoizobrazbo dobili takih šol ali takšne zaslombe od dežele.
4.	Volilci iz Ruš in bližnje okolice se zgražajo nad grdimi napadi nemških štajerskih časopisov na slovenski narod in oblju-bujejo, da bodo odgovarjali na te narodne napade le na gospodarskem polju z geslom: »Svoji k svojim.«
5.	Tukajšni volilci zahtevajo od vlade v vseh uradih in šolah na Spod. Štajerskem uradnikov, ki razumejo jezik naroda in so mu naklonjeni.
6.	Zbrani zborovalci izražajo željo, da slovenski poslanci ne opuste zahteve, dokler se ne ustanovi vseučilišče v Ljubljani.
Desetletnica Savinske podružnice „Slovenskega planinskega društva".
Kakor je našim čitateljem znano iz čas-niških poročil in iz spisa v predlanskem Mohorjevem koledarju, mnogim pa tudi iz lastnega opazovanja — imamo Slovenci društvo, ki skrbi za razkrivanje naših planin in za udobnejše potovanje v istih: »Slovensko planinsko društvo«. Ako si prejšnje čase šel v planine uživat sveži zrak in obsežen razgled ter občudovat stvarstvo božje, si se gotovo radoval nad krasotami in čudesi, katere je Vsemogočni vstvaril ravno v naših krajih, ali na tihem te je peklo v tvojem narodno čutečem srcu, ko si našel povsod
napise, kažipote v tujem jeziku in ako si moral vedriti ali prenočevati v gorah, iti ti je bilo v koče, lastnino nam sovražnih tujcev.
Sedaj pa je to vse drugače. V naših planinah ni materinščina več pastorka, ne Šopiri se tujščina več kakor se je nekdaj, ampak napisi v slovenskem jeziku ti kažejo pot, kamor se nameravaš podati in če ti je treba odpočitka, greš v n a š o kočo, kjer si sprejet gostoljubno in dobro.
Turisti in popotniki, kateri so zašli v naše pokrajine in gore, ti so mislili, da so kje v nemških Tirolih, kajti vse — nemško. Dandanes pa ve vsakdo, da je na zemlji slovenski — saj mu pravijo to napisi, pota, koče itd., kar je napravilo »Slovensko planinsko društvo«. In to je prav in vele važno ! Kdor je res ta preobrat, ki se je vršil tiho in mirno a vstrajno, zasledoval, ta je prepričan, da je gotovo »Slovensko planinsko društvo« eno najpotrebnejših in najvažnejših društev, kar jih imamo. Letos praznuje »Slovensko planinsko društvo« in pa njeni prvi dve podružnici: Kamniška in Savinska, svojo desetletnico.
Kamniška hoče desetletnico slaviti s tem, da stavi na Kamniškem sedlu, prehodu iz Logarjeve doline v Bistriško dolino lepo planinsko kočo, Savinska pa praznuje svoj jubilej dne 15. t. m. v nepopisno romantično lepi Logarjevi dolini.
V dolini, katero so opevali ne samo naši slovenski pesniki, o kateri je neki nemški pesnik zložil priznano lep epos »Die Rose des Logartsles«, v dolini, kjer izvira čista Savina, v tem prekrasnem kotu zemlje, ob-daneni od vseh strani z gorskimi vršaci, zberejo se omenjeni dan planinci in prijatelji turistike, da v skupnosti in lepi slogi slavijo velepomemben jubilej.
Deset let sicer ni veliko, ali kar je storila Savinska podružnica v tej kratki dobi, to druga društva ne naredijo niti v 50 letih.
Ne da bi se spuščali v podrobnejšo razpravo o delovanju Savinske podružnice omenimo le, da je ona postavila sledeče gradbe v planinah: Kocbekova koča na Mo-lički planini in zraven nje najvišja kapelica naše škofije »jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda«, zidana v spomin cesarjevega in pa peževega jubileja. Te stavbi ste v visokosti 1770 m. Nad potom iz Luč proti Kocbekovi koči pod Ojstrico stoji Lučka koča in pri slapu pod Rinko te vabi v sebe okusno izdelana veranda. Na Menini planini sprejema vse turiste in izletnike prikupljiva Gornje-grajska in pod Medvedjakom zala Mozirska koča. Celjanom in Spodnjesavinčanom nudi streho Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici, v tem ko najdejo zavetišče izletniki na gozdnatem Boču v Bočki koči.
Vse te stavbe, ki so planincem velike važnosti, so nastale v kratki dobi desetih let. Vrhu tega napravila in zaznamovala je Savinska podružnica veliko število dobrih potov in stez, iz med katerih je občudovanja vreden zlasti pot skozi Turški žleb.
To so vidni znaki delovanja, pa tudi drugače se je delovalo in doseglo mnogokaj potom spisov, prošenj, spomenic itd.
»Slovensko planinsko društvo« je pravi steber, ob katerega zastonj pluskajo valovi nemškega morja. Zato pa je tudi vredno in potrebno podpirati težnje njegove.
Hočemo ob priliki še pisati o važnosti »Slovenskega planinskega društva«, za danes pa kličemo vsem, ki se zanimajo za naše planine:
Podpirajte to velevažno napravo, zlasti pa naši spodnještajerski podružnici »Savinsko« in »Podravsko.	—4—
Onim, ki bi se radi udeležili slavnosti Savinske podružnice, naznanjamo sledeči vspored: V petek, dne 14. t. m. se zberejo turisti in izletniki v Lučab, kjer se prenočuje. Drugo jutro zgodaj odhod v Solčavo, kjer se udeležijo vsi sv. maše. Po isti odhod v Logarjevo dolino — tam skupno kosilo in prosta zabava. Preskrbljeno je za kosilo in pijačo. Pač pa mora vsak do 8. avgusta
naznaniti, če želi kosilo in pijačo, ker je slavnost pri zasebniku, i run i blizo gostilne.
Javi se nadučitelju Fr. Kocbeku v Gornjigrad, kjer se vse natančnejše izve.
Po kosilu izlet k slafrti pod Rinko ali pa v planine na Ojstrico, čez hribe na Koroško i. t. d.
Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Dopisi.
Od Sv. Barbare pri Maribora. Ciril-Metodova slavnost, katero je v nedeljo, dne 26. julija priredilo tukajšnje bralno društvo, se je najsijajneje izvršila. Slavnosti se je udeležilo lepo število domačinov, prišli so v večjem številu Roperčani, Martinčani in Peter-čani, z daljne Hajdine pa so nas počastili vrli tamburaši, kateri so s tamburanjem pričeli slavnost. Večjo pesem, »Sv. brata Ciril in Metod na Slovenskem« so prednašali štirje deklamovalci. V »Uvodu« je razlagal dijak Senekovič, kako sta prišla sv. brata na Moravsko in Slovensko, bogoslovec Hauptman je kot Metod poučeval ljudstvo v veri, pro-vizor Gomilšek pa kot Ciril v ljubezni do naroda in jezika materntga, v »Koncu« je dijak Glonar opisal pot sv. bratov v Rim, kjer je papež uslišal njuno- prošnjo in dovolil, da se sme tudi v slovenskem jeziku opravljati sv. maša. Deklamacija je naredila viden uti-sek na poslušalce.
V slavnostnem govoru je provizor Gomilšek razložil zbranim tri poglavitne zasluge sv. bratov, katere so: 1. Prinesla sta Slovencem luč prave sv. vere. 2. Prva sta pisala v slovenskem jeziku. 3. Naš jezik sta posvetila, ker sta dosegla dovoljenje, da se sme tudi v slovenskem jeziku popevati sv. maša. Da sta sedaj sv. apostolska brata poznana po celem katoliškem svetu, to imamo zahvaliti pokojnega sv. Očeta Leona XIII., ki je že kar v početku svojega papeževanja pokazal svojo posebno ljubezen do Slovanov in nam je ostal do svoje smrti posebno naklonjen. Leon XIII. je bil eden izmed onih papežev, ki so največjo pozornost obračali na veliki slovanski narod, zato ostane spomin na velikega Leona med Slovani neumrljiv. Še pozni rodovi ga bodo slavili zavoljo njegove ljubezni do Slovanov. Sv. brata Ciril in Metod ter Leon XIII. ostanejo za vedno tudi Slovencem zvezde vodnice. Zato govornik navdušuje zbrane, kako naj bi tudi v bodoče bili zvesti veri, kako naj bi ljubili svoj materni jezik ia zemljo slovensko, kako naj bi ljubili in radi prebirali dobre knjige in časnike in se oklepali bralnega društva, ki je v kratkem času zelo veliko storilo za krščansko narodno omiko Barbarčanov. Daj Bog, da bi se iskrene želje govornikove izpolnile! Ker pa je barbarska mladina po svoji veliki večini jako vneta za sveto delo v duhu Ciril-Metodovem in Leonovem, je upati, da se bo pričeto delo krepko nadaljevalo in da bo župnija Sv. Barbara vedno bolj napredovala kakor v verskem tako tudi v narodnem oziru.
Sedaj so nastopali drug za drugim domači pevski zbor in hajdinski pevci in tamburaši, da jih je bilo veselo poslušati; mladeniča Kramberger in Žmavc od Sv. Roperta pa sta nas v prelepih, navdušenih besedah vspodbujala k delu za narodni in gospodarski napredek.
Naenkrat se dvigne prekrasni zastor našega gledališčnega odra in na odru zapazimo Škofičevo Miciko in Maliko ter ljubez-njivo nadučiteljevo hčerkico Miro, ki so nam izborno predstavljale kratko tridejansko igro »Majnikova kraljica« iz lanskega »Vrtca«. Tej igri je sledila prelepa igra »Sv. Germana«, ki je poslušalce kar očarala. Mačeha je hotela sv. Germano spoditi iz hiše, ker je ta vedno delila kruh med uboge. Ko pa hoče mačeha pred svojimi sosedami razglasiti Germano kot tatico, ji preišče torbo, v kateri pa mesto kruha najde kra>no dišeče cvetlice. Ta čudež spreobrne mačeho, ki odslej ljubi Germano
kot svojo lastno hčerko. Izvrstno je nastopila mačeha (Hrastnik Jožefa), ljubeznjiva je bila Germana (Cvikl Alojzija), jako dobro sta nastopili obe sosedi (Kmetič Antonija in Arnuž Ana) in sosed (Domitar Miha), posebno je ugajal Germanin brat Ludovik (Glonar Jan.) in njegov oče Lovrenc (Lovrenčič Simon), angel (Brlič Jakob) pa je bil v resnici čarobno lep. Skratka: igra se je dovršeno predstavljala. Slavnost je zaključila deklamacija z živo podobo »Večna luč«, ki ste nam jo jako lepo prednašale Škofičeva Micika in Malika predstavljajoči dan in noč. Ganljiv je bil prizor, ko je padlo zagrinjalo in se je prikazala v čarobni bengalični luči prekrasna podoba presv. Srca Jezusovega, pred katero je noč padla na koleni in priznala zmago dnevu in Kristusu, viru vse luči. Še so zapeli in zatamburali neutrudni hajdinski pevci in tamburaši nekaj krasnih pesmic in zapustili smo slavnostni prostor veseli in zadovoljni, da smo toliko lepega videli in slišali, zadovoljni pa so bili tudi naši mladeniči Marijine družbe, ki so dobili lepo sveto v poravnanje dolga za mladeniško zastavo.
Slava tebi, vrlo bralno društvo barbarsko za to lepo slavnost! Deluj tudi v bodoče tako neumorno za verski in narodni napredek! In vi mladeniči barbarski in ve dekleta, naprej po dosedanjem pravem potu, ne omahnite v ljubezni do Boga in domovine, ostanite vrli, pobožni, delavni, veri in narodu zvesti do zadnjega diha!
Iz Gorice pri Maribora se nam poroča o nagiosti pošte, kako ta tamkaj posluje. Občina Gorica ima dozdaj svojo poŠto v Ra-čah, kateri posel opravlja Gajšek. Med Gorico in Račami je daljava štiri kilometre in iz Maribora na Gorico se lahko peš pride v treh urah. Pošta pa rabi deset dni ali pa tudi še več. Dostim se pa tudi pripeti, da je sploh ne dobe in to je velika krivica za Goričane posebno v pravdnih zadevah. Kje pa so občinski uradniki in predstojniki ? Seveda za te je bolje, da pozneje izvedo kaj slabega od višje oblasti.
V bližnji vasi Strazgojnica, ki je eden kilometer od Gorice, je poštni nabiralnik, ki ima dnevno zvezo s pošto na Pragarskem. Od tam bi mnogo lažje in na vsak način redneje ter pravočasno pošta prihajala. Ta predlog je stavila celo politična oblast, toda kakor je zgoraj navedeno, gospodje uradniki in predstojniki imajo rajši počasno pošto, ker mislijo, da js boljše, če pozneje izvedo kaj slabega. Tega pa ne moremo dalje prenašati, zato želimo, da bi se ta zadeva že skoro uravnala.
Razne stvari.
Iz domačih krajev
Zborovanje pri Sv. Petra pri Maribora. «Slovensko društvo» priredi v nedeljo, dne 9. avgusta 1903 ob 3. uri popoldne v Muršečevi gostilni pri Sv. Petru pri Mariboru zborovanje, pri katerem bodeta govorila odvetnik gosp. dr. G1 a s e r o gospodarskih težnjah štajerskih Slovencev, in odvetnik g. dr. R. P i p u š o raznih političnih vprašanjih. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Shod volilcev v Majšpergu. Shod državnozborskih in deželnozborskih volilcev bode v Majšpergu v nedeljo, dne 16. avg. t. 1. popoldne. Poročal bode poslanec g. dr. P loj in drugi.
Shod na Spodnji Poljskavi. Na Spodnji Poljskavi delajo se priprave za političen shod, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 16. avgusta ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Dragotina Hrastnika. Zborovanje skliče slovenjebistriško politično društvo in
bcdeta poročala oba poslanca. O narodnem šolstvu obljubil je govoriti g. dr. Veko-slav Kukovec iz Celja. Ko bodo priprave dovršene, objavimo natančnejši program. Izrednega pomena pa je, da se je začelo v tem najhujšem nemčurskem gnezdu narodno gibanje.
Iz pošte. Postni upravitelj gosp. Jožef K1 a d n i k na Vranskem je imenovan za poštarja istotam in poštni upravitelj g. Franc K a c i a n v Rajhenburgu je imenovan za poštarja istotam.
Mariborske novice. Kakor vsako leto, je bilo tudi letos na Porcijunkolo mnogo romarjev v Mariboru poklonit se čudežni Materi božji v frančiškanski cerkvi. — Trgovec s perutnino Ignacij Schifko je ustrelil minulo soboto svojo ženo in potem samega sebe. Ker še ni bil popolnoma mrtev, vrgel se je v Dravo. Hotel je tudi svoja dva otroka umoriti, toda ista sta mu pobegnila. Schifko je bil znan kot surov, prepirljiv človek. Živel je zaradi tega s svojo ženo ločen. — V ponedeljek opoldne je skočil 24 letni knjigoveški pomočnik Janez Grušovnik v Dravo. Piavarski mojster Robič, kateri je takoj vesljal za samomorilcem, ga je potegnil iz vode, predno je izginil v valovih. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje. Grušovnik noče izpovedati, zakaj se je hotel usmrtiti. — Najemnika v Gotzcvi pivovarni je zadela v ponedeljek, dne 3. t. m. kap. — Istega dne je skočil raz mali mostič v koroškem predmestju v Dravo Franc Ra-kovec. Pomanjkanje je gnalo nesrečneža v j smrt. Trupla še niso našli.
Od Sv. Antona na Pohorju se nam i poroča, da je predaval potovalni učitelj gosp. j Iv. Bele dne 19. julija o sadjereji ter da je navzoče ljudstvo z velikim zanimanjem sledilo njegovemu izvrstnemu izvajanju.
Nesrečen lovec. Viničar Anton Vogri-nec v Presiki pri Ljutomeru je hotel s starim samokresom zajce streljati. Pištola se mu je pa v roki razpočila ter mu odtrgala štiri prste leve roke in ga na nogi precej poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico v Radgono.
Grajščino Freistein—Volovšek pri Spod. Polskavi so kupili gg. dr. Danilo Majaron in drugovi v Ljubljani za 200.000 K. Bivši lastnik je bil Mažar grof Batyany.
Mesto pred oltar v bolnišnico. V torek, 28. julija zgodila se je velika nesreča med Kozjem in Bučami. Gosp. primicijant iz Podsrede Janko Š k e r b e c prišel je v Kozje vabit k svoji novi sv. maši za 16. avgusta. Iz Kozjega peljal se je proti Bučam in Polju obiskat g. jubilanta Kragl-a. Malo pred Bučami na strmi cesti na ovinku prevrže se voz, ker je zavor popustil in gospod primicijant pade tako nesrečno, da si je pod kolenom zlomil cogo in prenesli so ga v farovž. Revež silno trpi in po sodbi zdravnikov še bo trpel kake tri mesece. Dne 31. m m. so ga prepeljali k usmiljenim bratom v Gradec in še-le tedaj bo pel sv. novo mašo v Pod-sredi, ko ozdravi.
Okostnjak so našli pri košenju sena v občini Vrhe pri Slovenjgradcu v neki močvirni dolinici. Po ostankih obleke so spoznali, da je okostnjak nekega Crkovnika, kateri je zginil o binkoštih. Bil je bolan na plučih ter je bržkone na sprehodu padel in umrl.
Nesreče. Dne 22. m. m. se je ponesrečil pri Sv. Urbanu pri Ptuju Fr. Krajnc, ko je streljal s starim samokresom, katerega je raztrgalo. Ranil se je na levi roki in na obrazu. — Dninar Miha Nemec v R e p i č u pri Leskovcu se je ponesrečil 24. m. m. pri mlatilnem stroju, kateri mu je zmečkal levo roko.
Ogenj. V Luterjah občina Ponkva je zgorela dne 24. m. m. hiša Mihaela Majcen. Zažgal je 4 leten deček. — Dne 26. m. m. so zažgali otroci gospodarsko poslopje Matije Veselak v L e v c i h pri Petrovčah. Zgorela
je hiša in gospodarsko poslopje. — V D o r-novi, občina Gomilsko je zgorela 24. m. m. hiša Antona Basle. Zažgal je gospodar sam, ki je šel na podstrešje z gorečo svetilko; na stopnicah se je spodtaknil ter razbil svetilko, katera se je vnela ter povzročila požar. — V pondeljek, dne 3. t m. je zgorel hlev posestnika H. Mulec v Studencih pri Mariboru. Ogenj se je kmalu prijel sosednjega hleva posestnika J. Scheruga, ki je tudi pogorel.
—	Viničarija Janeza Kokolj pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je zgorela dne 26. t. m. Zažgal je petleten fant viničarjev.
Peronospora se je pokazala v okolici Maribora na nekaterih krajih. Mi opozarjamo vinogradnike, da začnejo pravočasno škropiti. Vlažno toplo vreme najbolj pospešuje po-množenje peronospore.
Tečaj za čevljarske mojstre se vrši v Gradcu od 31. avg. do 3. okt. v štajerskem obrtno pospeševalnem zavodu.
Umrl je nemškonacijonalen profesor iz Ljubljane Halada, dne 29. m. mes. v Ponkvi.
—	V Makolah je umrla dne 1. avg. Neža Skerbiš, posestnikova hči iz Mostečnega. Pridni pokojnici svetila večna luč!
Ogledovanje govede ormožkega okraja se bode vršilo v sredo, dne 16. sept. 1903 od 8. ure dopoldne naprej na živinskem sejmišču v Ormožu. Zato je določenih državnih daril 610 K in deželnih daril 450 K; skupaj 1060 K. Okrajni zastop ormoški pa je v ta namen določil 200 K. Za bike so določena 4 državna in 4 deželna darila, za krave 6 državnih in 5 deželnih daril; za junad 2 državni in 2 deželni darili.
Prodaja tobaka v Vidmu z letnim doneskom 400 K je razpisana. Prošnje so zapečatene doposlati c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Mariboru do 29. avg. 1903.
Ubeglega kaznjenca Franca Repeta, ki je ušel iz Maribora, so prijeli orožniki v Češnjicih na Kranjskem.
Konjiški „fajerber". Prihodnjo nedeljo obhaja konjiški fajerber 30 letnico svojega obstanka. V tem društvu je tudi mnogo Slovencev, na katere pa se pri javnih društvenih prireditvah ne jemlje nikdar ozir. Društvo je postalo popolnoma ognjišče nemško-narodne misli. Zato pa je čas, da mu Slovenci obrnejo hrbet. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. V Konjicah je dovolj Slovencev, ki bi si naj s pomočjo slovenske okolice osnovali lastno slovensko požarno brambo. Čim prej, tem boljše!
V Savinskih planinah opazujemo še precejšnje turistično gibanje. Na Jezerskem pod Grintovcem je polno Cehov, sploh je to prava češka kolonija. V Logarjevi dolini najdeš vsak dan tujce. Tudi na Ojstrici bilo je že precej izletnikov. Prvi so bili letos na Ojstrici 15. junija. Sploh se opaža, da bode letos v Savinskih planinah število turistov in izletnikov večje, kakor je bilo prejšnja leta. Minuli teden mudil se je v tem pogorju vseučiliščni profesor dr. Murko v spremstvu prof. Cilenšeka, ker je študiral stavbo in vredbo hiš in poslopij v Savinskih planinah, o katerem predmetu hoče spisati študijo. Gospodje duhovniki lahko mašujejo v kapelici pod Ojstrico zraven Kocbekove koče (1770 m). Neki nemški profesor, ki je prepotoval že večji del Alp, pravil je te dni, da nikjer ni našel toliko raznovrstne naravne krasote, kakor ravno tukaj. Ostri vršaci spominjajo na Dolomite v Tirolih, Logarjeva dolina, Robanov kot i. t. d. prekaša dolinice v Švici, gostoljubno in prijazno prebivalstvo pa daleč nadkriljuje stanovalce v nemških in laških planinah.
Zakaj hodili bi v tujino,
Imamo lepšo domovino?
Dijake opozarjamo na to, da so oproščeni pristojbin za prenočevanje in bivanje v kočah «Slovenskega planinskega društva», plačajo le vstopnino 20 vinarjev. Oproščeni so pa le takrat, ako imajo društveno legitimacijo, katero dobi vsak dijak brezplačno
pri osrednjem odboru S. P. D. v Ljubljani ali pa pri posameznih podružnicah. Pri nas na Štajerskem tedaj pri vodstvu «Podrav-ske» podružnice v Rušah ali «Savinske» v Gornjemgradu, kamor se naj pismeno obrnejo po iste. Dijak brez legitimacije se smatra kakor vsak drug turist in mora plačati vse pristojbine.
Tatvine. V Z r e č a h pri Konjicah je ukradel neki Sunta posestniku Matiji Jelenšek kravo, vredno 340 K in obleke, v vrednosti 60 K. Še isti dan so prijeli uzmoviča.
Mlad tat. V Gradcu je bil obsojen v šestmesečno težko ječo 16 letni hlapec Franc Neger iz Frama, ker je ukradel v Leiterš-bergu pri Mariboru kravo, katero je prodal v Št. Kunigundi ob Pesnici nekemu posestniku za 127 kron. V Lučanah so ga orožniki prijeli ter ga izročili graškemu sodišču.
Mažarska predrznost. Preteklo nedeljo je bila v zdravilišču Rogatec-Slatina veselica na korist pogorelcem v Slovenjem Gradcu. Slavnostni prostor je bil okrašen z deželnimi in cesarskimi zastavami. Navzoče mažarske letovičarje so posebno bodle v oči črno-rumene zastave. Zahtevali so od ravnateljstva zdravilišča, da deželne in črno-rumene zastave odstrani in ravnateljstvo je ustreglo mažarski zahtevi ter odstranilo deželne in cesarske zastave. Tako predrzni si upajo biti Mažari v Avstriji!
Celjske novice. Izvanredni občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic« se bode vrSil v soboto, dne 8. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne v Narodnem domu v Celju. — Celjski »Sokol« ima dne 8. t. m. ob polu 9. uri zvečer v čitalniški dvorani Narodnega doma občni zbor. — Mostič pri Grenadirju čez Savinjo je dodelan ter se je te dni blagoslo-slovil in izročil prometu. Mostič stane okoli 8000 kron. — Pravila prostovoljne požarne brambe za celjsko okolico se bodo predložila namestniji v odobrenje.
Sv. Miklavž nad Laškim. Okr. zastop v Laškem je blagovolil k zgradbi naše nove ceste podeliti 500 K in jih je 300 že izplačal. Srčna hvala za to! Nekdaj je bila cesta na prijazen hribček sv. Miklavža. Pa vremenske sile so jo bile razdrle. Zdaj pa so jo farani zopet zgradili v toliko, da se da pripeljati do kraja. V takih dneh, ko ni bilo posebno nujnega dela na polju, so segli k delu pri cesti; in cesta je za silo že napravljena, j Upamo, da bo v kratkem do cela dodelana ! in bo po ceni, med tem ko so po drugod drage, kjer jih zidajo občinski ali okrajni za-stopi. Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.
Povodenj pri Gornjem Gradu. Iz Gornjega Grada se nam piše: Čeprav je deževalo četrtek ves dan in po noči na petek, vendar ni bilo ni kake nevarnosti, da bi vode prestopile svoje struge. Kar nastane petek zjutraj po peti uri nevihta. Ob pol šestih je treščilo v grad, seveda brez škode, ker so strelovodi preprečili vsako nevarnost. V tem času se je nad Črnivcem utrgal oblak. StraSne množine voda so drvile od Nove Štifte po Dreti proti Gornjemu Gradu. V dobre pol ure je voda narasla za 4 m. Drvila je seboj hlode, deske, narejene plove in vse kar je mogla ugrabiti. Pod Gornjim Gradom je podrla skoro vse jezove in napravila posestnikom veliko škodo. Odtrgala je tudi eno njivo in zasula več travnikov. Mosta vi so bili v veliki nevarnosti; nekaj brvi pa je naval odnesel. Iz hlevov so morali živino odgnati na viSje kraje, celo na pode. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako nenadne po-vodnji.
Cerkvene stvari.
Sv. Magdalena pri Mariboru. Vsem blagim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve magdalenske prisrčna zahvala! Sv. maša se bo za nje služila 7. avgusta ob 6. uri. — Simon Gaberc.
Zlata maša preč. g. Antona Hajšeka v Slovenski Bistrici dne 3. avg. se je vrSila
izvenredno slovesno. Prisotnih je bilo 82 duhovnikov. Slavljencu je došlo nebroj čestitk.
Imenovanje. C. g. Peter Štefan, kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru je imenovan vojaškim kuratom v Gradcu.
Redka slavnost v Zičah. Dne 30. julija t. 1. je tukajšnji gospod župnik in zlato-mašmk Gašper Zabukošek obhajal šestdeset-letnico duhovništva t. j. bral je biserno sv. mašo. Že predvečer naznanjalo je streljanje hi slovesno zvonenje bodoči praznik. Ob deveti uri zvečer so domači gg. dijaki in nekaj drugih gospodov iz Konjic pod oknom mu zapeli par lepih pesmic, Kar je častitljivega starčka ganilo do solz. Lepo okrašena cerkev in župnišče, slavoloki, umetna razsvetljava itd. so pričala, kako ljubijo župljani svojega dušnega pastirja. Vkljub obilnemu delu se je zbralo na ta dan mnogo gospodov duhovnikov in drugega ljudstva, ker sleherni je hotel videti še enkrat častitljivega sla-vljenca, dobro vedoč, da kaj takega ne doživi bržčas v življenju več. Brezdvomno ostane ta dan vsem v večnem spominu. Še na mnoga leta!
Oruštrena poročila.
Selnica ob Dravi Veselica, ki se bo vršila v nedeljo, 9. avgusta na vrtu g. župana Hernaha, obeta biti nad vse sijajna. Pri koncertu bode pevski zbor pel sledeče skladbe: »Cesarska pesem«, «Slovenska dežela«, »Po zimi iz šole«, »Studenčku« in »Kedaj moramo piti«. Tamburaški zbor bode sviral: »Lepa naša domovina«, koračnica; »Spominčice«, valček; »Rasti rožmarin«, varijacija; »Tamburaška koračnica«, »Ruski ciganski valček« in »Selniški tamburaši«, polka. V zabavo bo služila ciganska kuhinja, ruska kavarna, šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob 3. uri popoludne. Ker je Selnica oddaljena le četrt ure od postaje Ruše, nadejati se je ogromne udeležbe!
Zahvala. Katol. izobražev. društvu v Studencih pri Mariboru je daroval neimenovani 10 K za društveno zastavo, za kar se društvo toplo zahvaljuje.
Ljutomerski „Sokol" ima dne 15 avg. ustauovni shod.
V Št. Janža na Vinski gori je bila dne 2. avg. t. 1. pri gostilničarju J. Vonavšek po domače »Obirc« narodna veselica, katera se je prav izborno obnesla. Ob 3. uri popol. ■so že prihajali gosti peš, kakor tudi na vozeh od vseh strani. Streljalo se je tudi iz topičev, da se je daleč razlegalo. Ko so pa prišli velenjski tamburaši, tedaj se je začelo živahno gibanje. Srečolov se začne. Čisti dobiček je namenjen za ubogo šolsko mladino v Št. Janžu na Vinski gori. Srečolova se je vdele-žilo mnogo ljudi. Posebna čast gostom iz Velenja, kateri so nas ne samo s svojim obiskom počastili, ampak tudi precej globoko v žep segli in s tem pokazali, da jim uboga šolska mladina ni deveta briga. Posebna čast in hvala gospej Spenkovi, Hudovernikovi, Skazatovi in Virtovi! Šolska mladina ne bode nikdar pozabila njih dobrih src in darežljivih rok. Preljubi Bog naj jim stotero povrne! Ker so pa prijatelji mladine iz Šaštanja zadržani, se veselice vdeležiti, so pa poslali precejšno svoto za ubogo šolsko mladino. Posebna hvala veleč, visoko spošt. gospodu notarju KolSeku. Mlademu tamburaškemu zboru, kateri je brezplačno sodeloval, pa častitamo, upajoč, da nas Se večkrat s svojim izbornim tamburanjem razveseli. Iskrena hvala tudi gosp. Kovaču, tajniku v Velenju, kateri si je zelo prizadeval in se trudil, da se je veselica v tako brojnem Številu in tako dobro izvršila. V imenu šolske mladine Ant. Glaser, nadučitelj.
Hamborn na Nemškem. Preteklega leta se je tukaj ustanovilo društvo sv. Barbare za slovenske rudarja. Meseca julija je
potrdil prečast. gospod miinsterski škof društvena pravila in je tukajšnjega duhovnika imenoval predsednika. Tako je postalo naše društvo cerkveno društvo. Dne 16. novembra 1. 1. je imelo društvo blagoslovljenje svoje zastave; pri tem pa je bila procesija, in nemški rudar i od St. Rafael-Knappenvereina so na odru lepo predstavljali več zanimivih stvari. O božiču smo imeli božično slovesnost z božičnim drevescem, na velikonočno nedeljo pa smo prvič igrali tombolo. Meseca januarja nam je po-lala »slov. kršč.-socijalna zveza« zastonj nad 500 slovenskih knjig za ustanovitev diuštvene knjižnice. Narodne časnike beremo v neki gostilni tukaj in sicer: »Slov. list«, »Slov. Gospodar«, »Naš Dom« in »Mir«; »Domoljuba« in »Bogoljuba« je nekaj udov naročilo. Obhajali smo tudi papeževo 25 letnico Leona XIII. Večkrat ob nedeljah se je vršila popoludne božja služba v materinem jeziku, katero nam je opravil naš gospod predsednik. V nedeljo, dne 26. julija pa smo imeli zopet veliko veselje; obhajali smo namreč prvo ustanovno slovesnost. Gospod predsednik je imel kratek nagovor v slovenskem jeziku; on je tudi rekel, da bi v kratkem rad potoval v slovenske dežele in bi se učil malo več slovenskega jezika. Potem smo igrali tombolo in sicer z domačimi kartami, ki so se dobil? iz domovine. Nato pa se je predstavljala igra »Dr. Vseznal«. Vsi igralci so prvič na odru na-| stopili, pa vendar so celo predstavo izvrstno j izvršili. Gosp. predsednik je poskrbel za lepe igralske obleke. Rojaki, katerih je mnogo orišlo -na slovesnost, so se vsi jako veselili. Želeti je, da bi se jih še več našemu društvu pridružilo, ki je prvo slovensko društvo na Nemškem.
Iz dragih kraje?.
Sv. Oče Pij X. Življenjepis novega papeža najdejo naši čitatelji v pastirskem listu, ki ga priobčujerao na prvih btraneh. Tukaj prinašamo nekatere črtice, ki bodo gotovo vsakogar zanimale.
Osebnost novega papeža. Papež Pij X. je lepe. čvrste postave s priljudnim obrazom, iz katerega gleda dvoje prijaznih, bistrih oči. Lasje so osiveli, toda jako gosti. Visoko čelo priča o njegovem odkritosrčnem in plemenitem značaju. Čeravno je že 68 let star, vendar je njtgovo lice brez gub. Do-brotljivost in blaženost razodeva njegova prikazen. Kot patrnarh v Benetkah je storil novi papež brezStevila dobrot ter je bil v obče priljubljen pri vseh. Ko se je odpravljal v Rim k izvolitvi novega papeža, ga je ljudstvo burno pozdravljalo, kar kaže, kako spoštuje benečansko ljudstvo svojega višjega pastirja. Storil je pa tudi vse, da ga more ljudstvo spoštovati in ljubiti. Za uboge kaznjence je storil veliko dobrega, večkrat jih je obiskal v ječah ter jim skušal olajšati njihovo težko stanje. Ubogim so bila njegova vrata vedno odprta. Z italijansko kraljevo hiSo je bil novi papež vedno prijatelj ter je večkrat kralja obiskal. Posebno je velik prijatelj umetnosti, katero je vedno podpiral.
Bratje in sestre Pij a X. Papež Pij X. je iz priproste kmečke rodbine. Nekateri njegovih bratov in sester še živijo dandanes skromno. Sarto je najstarejši. V Salzano, majhnem kraju v bližini Maestro, živi edna sestra, Antonija, ki je omožena z nekim krojačem. Druga sestra, Lucija, je žena nekega trgovca. V Riese, rojstnem kraju novega papeža, je omožena njegova sestra z nekim prodajalcem soli in duhana, ki ima tudi gostilno. Njegova mati in tri neoženjene sestre so še pred kratkim bivale v bližini patrijarha. Njegov brat Angelo je posestnik neke gostilni v Matui.
Priljubljenost sv. Očeta. Novi papež Pij. X., bivši kardinal Sarto, se odlikuje po srčni dobrotljivosti in milobi, ter uživa v Benetkah veliko spoštovanje. Benečani bodo njegovo izvolitev za papeža z velikim veseljem pozdravili. Njegovo življenje in vedenje je
skromno, zato je bil jako priljubljen. V Rimu ni bil mnogokrat. Ko je bil imenovan za patrijarha beneškega, se mu je vlada ustavljala in mu odrekla plačo. Končno se je doseglo sprazumljenje, ki je zadovoljilo obe strani. Njego v prednik, papež Leon XIII. mu je rekel nekdaj, da bi bil on najsposobnejši mož, da bi zasedel prestol sv. Petra. Temu se je patrijarh silno začudil ter dejal, da bi ta visoka služba presegala njegove moči. Nato Leon: Mi vemo, da bi Vi Cerkvi izvrstno služili, zato imate ^vse potrebne lastnosti. Splošno se trdi, ua bo vladanje novega papeža miroljubno.
Kardinal Sarto na poti k volitvi. Predno se je odpeljal iz Benetk v konklave v Rim, je kardinal Sarto dejal: »Videli bo-dete, hitro bodemo imeli novega papeža. Ubogi mož! Kak križ bo moral nositi na svojih ramah. Jaz ne bi želel biti oni, ki bi ga nosil.« Sarto se ni nadejal, da bo izvoljen papežem. Ko mu je neki prijatelj pred odhodom voSčil srečo, dejal je kardinal Sarto smehljaje: »Vzel sem vožnji listek za tje in nazaj!« Sedaj seve ne bo več prišel nazaj, ker kot vatikanski jetnik papež ostane v Vatikanu.
Grb Pij a X Papež Pij X. ima v svojem grbu v zgornji polovici leva, v drugi polovici sidro z vrvjo, ki sega do polovice v vodo. Leta 1890 je prorokoval v Kalabriji rojeni Joahim o nasledniku Leona XIII.: »Funis de litore venit«! (Vrv je prišla z obrežja). Pij X. ima v svojem grbu vrv in prihaja iz Benetk.
Ura smrti. Nek zdravnik je že pred leti opazoval, ob katerem času umre največ ljudi. Med 3000; pri katerih si je uro smrti zabiležil, je razvide!, da največ ljudi umre med 5. in 6. uro zjutraj, najmanj med 9. in 10. uro dopoludne. Tudi med 10. in 3. uro po dnevi ne umre mnogo ljudi. Splošno umre največ ljudi med 3. in 6. uro zjutraj. Nek drug zdravnik je od 6000 ljudi konštatiral, da je največ smrtnih slučajev od 1. do 8. ure dopoludne. manj od 1. ure popoludne do polnoči. Slavni pariški fiziolog Charles Ferč je dal v dveh pariških bolnicah uro smrti zaznamovati tekom 10 let in konečno ni pritrdil popolnoma dosedaj običajnemu mnenju. Zapazil je posebno, da je smrtna ura med 7. in 11. uro zvečer redkeja, nego ob drugih časih. Berolinski zdravnik Schneider je zabiležil v 57.000 slučajih smrtuo uro in je pri tem prišel do zaključka, da največ ljudi umre med 4. in 7. uro zjutraj.
Pripovedke o sv. očetu. Leon XIII. je svojega nečaka grofa P. imenoval šefom svoje garde. Grof P. je imel poleg mnogih krepostij to slabo navado: strastno je igral, in zgubil je več, kakor je premoglo njegovo premoženje, in po naravni poti je torej zlezel v dolgove. Postal je tedaj zelo otožen, šel k sv. očetu in mu potožil svoje gorje ter ga prosil za pomoč, ob enem mu pa tudi obljubil, da ne bo več igral. In papež mu je dal, toda tudi rekel, da drugič ne dobi več. Grof je obljubil, da se poboljša, toda le v besedah je bilo — skoro je zopet jel igrati. Zaigral je zopet vse ter prišel v veliko denarno zadrego. A zdaj si ni upal več sam iti k sv. očetu, marveč je pregovoril svojo lepo ženo, naj gre k sv. očetu in naj z malo nakano dobi od njega denarja. Grofica je res šla k papežu ter mu s solzami v očeh govorila: »Sv. oče in ljubljeni stric, ali se morajo dolgovi plačati?« — »Gotovo!« je bil odgovoril. »To je glavna dolžnost, ki jo mora človek izpolniti.« — »Dobro veste, sv. oče«, je nadaljevala grofica, »kako je moj mož slab — zopet je vse zaigral.« (Leon XIII. je s pozornostjo opazoval neko muho, ki se je sprehajala po oknu.) »Lep glas imatn . . . . Zvedeli so za naše zadrege in in neki impre-sario mi je ponudil, naj vsprejmem mesto operne pevke. Ali mi dovolite to?« Grofica se je bala, da bo sv. oče hud vsled tega, ker bo njegova nečakinja pela na odru pred rimskim občinstvom. In dodala je še: »Za svojo osebo rada to storim, da bo moj mož mogel
plačati dolgove« . . . Leon XIII. je nehal opazovati muho. Bil je popolnoma zadovoljen; samo to ji je dejal: »Prav storiš, moja ljubljena hči! . . . Samo eno mi je težko: Da te ne bom mogel slišati!« — Francoski poslanec na papeževem dvoru, M. Nisaro, bolj težko sliši kakor sv. oče sam. »Ne vem prav, kaj mi pravi«, je dejal nekoč papež, »in on me ne razume dobro, kaj mu jaz odgovorim. Pri najinih poslih to omogočuje dobro soglasje.«
Zakaj izpadajo lasje? V nekem nemškem zdravniškem listu piše dr. Meissner: Že dvetisoč let se zdravniki prepirajo o pravem vzroku izpadanje las. Dve trditvi si stojita nasproti, dočim ena trdi, da je ta bolezen las nalezljiva, je druga mnenja, da lasje izpadajo le vsled nervoznosti. Po zatrdilih zdravnika dr. Jacqueta je v razmerju med zobovjem in lasmi vsakega človeka neka zveza. Mnogoštevilne preiskave so dognale, da imajo ljudje, katerim izpadajo pred časom lasje, slabe zobe aH vnetja v čeljustih. Plemena, ki imajo posebno zdravo zobovje, kakor n. pr. zamorci obdrže tudi do najvišje starosti goste lase. Mogoče je seveda tudi, da vplivno narobe lasje na zdravo zobovje.
Čuden slučaj. Med grozno nevihto so bile v Pirtsburgu ubite štiri osebe na jako nenavaden način. Kos mokre vrvi, ki se je odtrgal od bližnje zastave, je obvisel na električni žici poulične železnice. Spodaj se je jeden konec dotikal luže, ki je stala na cesti. Neki Jožef Wisa, ki je tekel proti domu, je slučajno stopil v to lužo in je bil na mestu ubit od elektrike. Mokra vrv je namreč odvajala elektriko od električne žice v lužo. Pozneje je prišel mimo voz, v katerem je sedelo sedem oseb. Jeden konj je bil takoj ubit, ker je stopil v lužo. Trije popotniki, ki so skočili z voza ter se pri tem dotaknili nevarne vode, so bili tudi takoj mrtvi. Ponesrečencev se niso upali prej dotakniti, dokler ni bil električen tok pretrgan.
Vojaške žrtve. Med Trebnjem in Bi-lekom v Hercegovini so se vršile pred 14. dnevi vojaške vaje dveh balalijonov pešpolka št. 12. Vojaki so bili opremljeni kakor bi šli na vojsko, to je: bili so otovorjeni kakor ž;vma. Podili so vtojake po golem krasu, kjer ni ne sence, ne vode, solnce pa je žgalo, da ie postala vročina kakor v peklu Dosegla je 50 stopinj Celzija, toda tudi se-laj niso odnehali častniki z vežbanjem. Polkovnik Torok, ki že ni mogel več sedeti na konju, odpeljal se je domov. Njegov namestnik Griinzvveig
pa je podil vojake dalje po razbeljenem skalovju tako dolgo, da je padla polovica vojakov. Devet vojakov ss je mrtvih zgrudilo še med vajo na tla, šest vojakov je umrlo v bolnici, petdeset jih ieži v bolnici, ki se bore s smrtjo, štirje pa se pogrešajo. Mogoče, da leže v kakem jarku mrtvi, ali so se poskrili ter gredo rajši kot vojaški begunci v ječo, kakor da bi pa končali na kraških pečinah svoje mlado življenje. Vojno ministrstvo se sicer sedaj opravičuje ter pravi, da obžaluje celo zadevo, toda te krokodilove solze, katere joče ministrstvo, ne zbude mrtvih in tudi ne da zdravja bolnim. Seveda obstoji polk iz samih Slovakov in za te se v Avstriji oihee ne poteguje.
Bogat berač. V Ljubljani so prijeli pretekli mesec berača Ivana Ažmana. Pri njem so našli 65 kron denarja in hranilno knjižico, glasečo se na 270 K. Berač trdi, da si je denar prihranil.
Od strahu umrla. V Leobnu na Zgor. Štajerskem je hotela ugasniti čevljarjeva žena Antonija Tomazin luč. Pri tem se je svetilka razpočila in ženo je zadela od strahu srčna kap, da se je zgrudila mrtva na tla.
Najljubše društvo mesarjem. V New Yorku imajo neke posebne vrste društvo. Imenuje se »Betfeaters Association«. Odje tega društva se snidejo vsako leto ter se skušajo, kdo bo snedel več govejega mesa. Pred par dnevi so imeli zopet tak shod in jeden izmed udov je pri tej priliki pojedel pet in tri četrtine funtov govedine. Lansko leto je pri tej priliki nekdo drugi pojedel sedem in pol funta mesa. Ubogi New York, če b: se ne imel s čim drugim ponašati, kakor s takimi ljudmi, ki v javnosti kažejo
svojo požrešnost ter so ponosni na to. ^e se morejo čim dalje bolj približati svojim podobnim bratom — ščetinarjem.
Bilka vzrok smrti. V Hainburgu na Nemškem je neki delavec popravljal pot m postavil steklenico, v kateri je imel kavo, v travo kraj pota. Pozneje je popil kavo in ob enem mu je ušla v grlo tudi mala bilka, ki je padla v kavo, ne da bi jo delavec opazil. Takoj drugi dan je čutil bolečine v grlu in obrnil se je do zdravnika, a bilo je že prepozno. Vrat mu je začel vedno bolj otekati in slednjič ga je oteklina zadušila.
Iz vojaškega zapora pobegnil. V petek, dne 31. m. m. ponoči pobegnil je iz vojaškega zapora v šentpeterski vojašnici v Ljubljani prostak Ignac Potočnik, ki je bil v preiskavi zaradi tatvine. Potočnik je s silo vdrl iz zapora. Odtrgal je pri luknji na zapornih vratih paž in ko je tega odstranil, stegnil se je z roko ven, prijel za ključavnico in jo odlomil, na kar je lahko vrata odprl in šel ven. Zunaj na hodniku odprl je vrata v dimnik in se splazil skozi dimnik navzgor do podstrešja, kjer je skozi vrata na dimniku šel v podstrešje in odtod v skladišče, kjer si je nabral vrvi in jermenov, jih zvezal skupaj, m se spustil pri strešnem oknu na vrt pri šempeterski cerkvi, na kar je zbežal. Potočnik je pred dnevi pobegni! iz vojašnice, tcda takrat so ga kmalu ujeli in ga pripeljali nazaj. Najbrže jo misli popihati v Ameriko, če ga ne bodn zopet utaknili v luknjo.
Loterijske številke Gradec 1. avgusta: 52, 58, 65, 53, 64 Dunaj 1. avgusta: 38, 70, 45, 21, 65.
Društvena naznanila.
Dne 9. avg.: Društva »Kmetovalec« v Gotovljah občni zbor. O živinoreji predava tudi potov, učitelj g. M. J e 1 o v š e k.
» »Braln. društva pri Sv. Ani na Krembergu« občai zbor in veselica z govorom, petjem, taruh. m deklaruacijo.
» » » Gledal, predstava v Žalcu v dvorani g. Fr. Hodnik-a s sodelovanjem slov pevsk. društva »Edinost« iu učit. zbora v Žalcu. Začetek ob polu 8 uri.
» » » Veselica v Žerovincth z gledal predstavo, petjem, godbo itd. v prostorih g Božidarja Pihlarja. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
* » » Veselica rajhenburških dijakov z 2 gledal, igrama, šaljivimi prizori, prosto zabavo itd. v restavr. Un^chuld Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Dne 23. avg.: Veselica braln. društva pri Mali Nedelji z glfdsl. predstavami, petjem itd. v gostilni g Senčarja. Začete* ob 3 uri p p Vstopnina 20 v.
» » » Kmetijsk. društva v Lešnici pri Ormožu zborovanje s poduč. predavanjem in različnimi zanim. poročili Zborovanje je v šoii točno ob 2. uri pop_
Dne 30. avg : Veselica bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici s podučnim predavanjem m ¿led .grama »Zamujeni vlak« ¡n »Sv. Ne**«.
Povodom zlate sv. maše dne 29. julija 1903 došlo mi je toliko čestitk pismenih in brzojavnih, da mi ni mogoče, vsakemu se posebej zahvaliti, zato to prijetno dolžnost storim tem potom s prisrčno željo, da ljubi Bog da vsakemu mojemu predragemu čestilcu dočakati še mojih let.
V Polji, dne 30. julija 1903.
Martin Kragl,
394 i—i	zlatomašnik in župnik.
^kkjooooooooooooooooo«;
Trgovskega učenca i
s poštene hiše, z dobro šolsko izobrazbo sprejme takoj
tiskarna sv. Cirila v Mariborn, kor. ul. 5.
Razpis štipendij.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (posojilnica) razpisuje sa učence na kmetijski šoli na Grmu za bodoče šolsko leto več štipendij.
Te štipendije se bodo podelile sinovom večjih kmečkih posestnikov iz sodnijskega okraja ptujskega.
Pismene prošnje so pri podpisanem ravnateljstvu vložiti do 15. avgusta 1903 in morajo prosilci izpolniti vse pogoje,- predpisane za sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu.
Na Ptuju, dne 25. julija 1903.	386 3-1
Ravnateljstvo.
Zalivata.
Podpisani se zahvaljujejo častit, gosp. Ivanu Gajšek, župniku, sltvn. učiteljstvu, prijateljem in znancem, kateri so našega ljubega očeta oziroma dedeka
Antona Žograii
posestnika, šol. ogleda in načelnika krajn. šol. sveta pri Sv. Vidu
na zadnjem potu v boljšo domovino spremili.
Umrli so dne 27. avg. t. 1. na srčnem kapu v 77. letu.
Bodi jim zemlja lahka!	398 1—l
Sv. Vid, dne 31. avg. 1903.
Žalujoči otrooi in vnuki.
Služba
občinskega in posojilniškega sluge se takoj odda. Več se zve pri občinskem predstojništvu v Framu.
DEMETRIJ GLUMAC,
kotlar v Maribor«
Kaserngasse št. 13.	; i ^	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v Djegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 18—12

Razpis ustanove
za kmetijsko šolo na G-rmn.
Posojilnica v Gornji Radgoni razpisuje za učence na kmetijski šoli na Grmu za bodoče šolsko leto 1903/4 ustanovo. Ta štipendij se bode podelil sinu večjega kmetskega posestnika iz sodnega okraja Gornjeradgonskega. Pismene prošnje se naj vložijo do 20 avgasta 1903 pri Posojilnici v Gornji Gadgoni in morajo prosilci izpolniti vse pogoje, predpisane za sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu.
V Gornji Radgoni, dne 1. avg. 1903. 391 1—l
Ravna te S j stvo.
VABILO
izrednemu občnemu zboru
„Kmetijsk. društva v Leskovcu"
reg. zadruga z o mej. zavezo, kateri se vrši
v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne
v društveni hiši v Leskovcu. Dnevni red: 1. Volitev enega člana v odbor. 2. Nasveti. Leskovec, dne 31. julija 1903.
392 i-i	Načelnik.
pri Mariji Istrski
3?. SREBRE
Maribor. Tegetthoffova ui. 23. Maribor. Mnogovrstna zaloga pohištva, 24—15
poliranega, iz orehovega lesa in poliranega mehkega lesa; zofe, dlvaul. matruel, členi matrael, posteljne vloge, preproge, zaetorl. odeje, rjuhe, perje in puli za podzglavnike, brlsalke, kuvert» in namizne prte.
Raznovrstno blago
SC za moške In ženske obleke.	Sukno za
talaije in cele obleke za velečast. gospode mašnike.
Vse zelo po ceni! <
pri Mariji lurškl IXXXXXlf
»eoeoeooooeeeoeeeao«*
Vse se čudi cena]
mojega izbornega blaga. Prodajam namreč: najboljšo ogrsko moko št. 00 1 kg 13 kr. — sladko krušno
moko 1 kg 8 kr., '/« kg surove kave 25 kr., 1/i kg žgane kave 30 kr., 1 kg sladkorja 45 kr., 1 liter najboljšega jedilnega olja 44 kr., stari funt mila 11 kr., stari funt najboljših sveč samo 36 kr. ^^^^^mm^m^m Že mali poskus prepriča vsakoga, da kupi v moji trgovini v resnici dol ro, sveže blago po čudovito nizkih cenah. — Z odličnim spoštovanjem
Anton Weingerl,
„pri velikem zvonu"	402 1—1
trgovina s špecerijskim blagom, v poslopju prejšnje sodnije, Tegetthoffova cesta št. 11.
Bžg
Vsaka beseda
j stane 2 v.
! Najmanja J objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Večkr. objava po dogovoru.
Proda se.
Peska ali šodra iz apnenega kamna kdor želi, ga lahko dobi pri gospej Ri-tonia v Poličanah.	337 10—5
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništre se mora znamka za odgovor pridejati.
Proste službe.
Močnega učenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme takoj Jožef Kolarič, mizarski mojster v Mariboru, Tegetthoffov trg št. 3	379 2—1
Dobrega hlapca, ki zna dobro vozit s konjem, ki je zvest in priden, se sprejme. Kje, pove uredništvo.	382 3—1
Služba orglarja in cerkovnika se odda pri farni cerkvi matere božje v Širjah. Prošnjik mora biti cecilijanec, vešč kakega rokodel. ter se osebno oglasiti. 406 2—1
Pridnega učenca od 14—15 let starega z dobrim šolskim spričevalom sprejme Janez Kapun, čevljar pri sv. Jakobu v Slov. goricah.	404 (1—1
Mala hiša s sadnim in zelenjadnim vrtom, za vpokojence ali obrtnike posebno primerno, je na prodaj. Več pove Anton Merzhan, Maribor, Weinbaugasse 23. 352 4-4
Nova enonadstropna vila s 6
sobami, 6 kuhinjami, z lepim vrtom in vodnjakom ter jako lepim razgledom in svežim zrakom, se takoj po ceni proda v Spod. Railvanju pri Mariboru štev. 179. Najemnina znaša na leto 720 K. Posebno sposobno za penzijoniste. 386 2—2
Hiša na deželi, na zelo važnem prometnem kraju, tik okrajne ceste in kolodvora, pripravna za vsako obrt, h kateri spada tudi nekaj zemljišča, se proda. — Naslov pri upravništvu. 381 2—2
Kovaškega pomagača sprejme Matej Bregant, kovaški mojster v Orehovi vasi, pošta Hoče.	397 2—1
Enonadstropna novozidana hiša, 12 let davka prosta, s prodajalnico, blizu cerkve in šole, na leto 700 gld. najemnine, se proda za 8000 gld. v Schoschte-ritscbgasse št. 165 v Studencih pri Mariboru. Izplačati je 3000 gld. 377 3-2
Gostilna s koncesijo v Novi vasi pri Mariboru, na prav lepem prostoru, z velikim, lepim vrtom in dobrim prometom, se proda. Naslov pri upravništvu. _396 5—1__
Hiša v Poberžah št. 37 s 4 stanovanji in prodajalno, lepim vrtom s sadnim drevjem in njivo se proda za 3500 gld. Več se izve pri lastniku. 395 1—1
Razno.
Harmonike vsake vrste izdeluje po zelo nizkih cenah Jožef Filač v Studencih pri Mariboru št. 148. Izdelovalnica obstoji že 35 let in sicer prej v Spod. Dravogradu.	383 4—1
Novozidana hiša, dva vrta za zelenjavo, studenec z dobro vodo in stav-bišče, 5 stanovanj, prodajalna z mešanim blagom, 5 minut iz mesta, se po ceni proda. Vpraša se pri upravništvu.
393 3—1
Enonadstropna hiša, v lepi legi, za trgovino, aji pa za penzijoniste pri pravna, z lepim vrtom, se zavoljo odpo-tovanja po ceni proda v Studenicah pri Mariboru, blizu cerkve sv. Jožefa. Vpraša se pri upravništvu.	400 (1)
Novozidana hiša» obstoječa iz treh sob in dveh kuhinj, z lepim vrtom in vodnjakom se proda za 8300 gld. v Novi vasi št. 129 pri Mariboru 403 2—1
Posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem, 5 minut od župne cerkve, na zelo ugodnem kraju za gostilno, se takoj proda. Cena 4200 K, od katerih ostane 1800 K vknjiženih na zemljišču. Pojasnila daje pod šifro „100", poste restante Koprivnica.	401 3—1
Vinfcar
z najmanj štirimi delavskimi močmi
se sprejme *3H na viničarijo blizu Gradca. Prednost imajo absolventi vini-čarskega tečaja. Vpraša se naj pri posestniku Leopoldu Jageritsch v Gradcu, Tri-esterstrasse 54.	390 1—1
Izgubila se je med Sv. Marjeto in Sv. Lenartom listnica obsegajoča papirnati petak, dvoje pisem in tovorni list za železnico. Kdor jo najde, naj jo blagovoli poslati na pošto pri Sv. Lenartu, kjer se mu izplača 399 primeren del. 1—i
Jožef Vogflar,
posestnik v Nadbišecu,
pošta Sv. Lenart v Slov. gor.
Priložnostni nakup!

Popolna razprodaja zaloge
pohištva
kakor: železnih mat politiranih ter mehko sestavljenih stolov, tas za serviranje, obešal in nastavkov za obleko ter sploh vse, kar je v zalogi, proda radi preselitve in vsled prizadetega mu požara S4E" mnogo «f pod lastno oeno
X	Nikolaj Benkič, 841 5 4
^ mizarski mojster in zaloga pohištva H v Mariboru, Tegetthoffova cesta 26.
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
ANTON KIFMAN
280 10—8
- največja štajerska zaloga ur iz najboljših izdelovaljiio.
Glavna prodajalna: Gosposka ulica št. 5, — filijalki: Tegetthotfova ulica št. 27 in Koroške ulice št. 7.
Srebrne verižice
c. kr. buncirane
15 gramov težke gld. 20 „
25 D	T>	»
40 „ 50 „ 70 „
120 1-60 190 260 3-4 40
Verižice iz 14karatn. zlata
e. kr. buncirane
12 gramov težke 18 j? 24 „ 30 „ 40 „
gld. 17-„ 24-» 30-„ 37-„ 48-
Srebrna ura z dvnj. pokrovom gld. »i*— s posebno močnim in najboljšim kolesov-jem gld 7'50,
Srebrna remonter ura gld. »'50 f?rebrna ur»' remonter> Sld-
s posebno močnim in najboljšim 8 Posebno mo6P™ in. «»im kolesovjem gld. 5 50.	kolesovjem 5-50.
aamamam/wvww Za vsako uro se jamči 3 leta.

Nove, suhe gobe kakor vse deželne pridelke HHHHHHI
IfUOB ANT* koleno,
|r® ® - trgovec v Celju. -
Priporoma indi .'-lavnemu < bčmstvu svojo bi gato zalogo vsakovrstnega	špecerijskega blasra
na debelo iti drobno.	358 10—4
estavracija
Narodni Do
324 8
naznanja slav. občinstvu, da toči
S slikami ! ♦

V podpisani zalogi je ravnokar izšla ♦
zanimiva knjižica	f
♦♦♦♦
S slikami!
pristno vino iz goric:	Pivo:
Pišecko, last. Gerec lit. po 36 kr. Delniško (Laškitrg) lit. po 20 kr.
Bizeljsko, „ Cizol „ „44 Goričak, „ Ploj „ „ 60 „
V	steklenicah „Sremski Bordeaux" dr. Schmiermaul po 1"— gld.
V	steklenicah O-L „Vinskivrh", Klet. društ. v Ormožu po 80 kr.
Budjeviško	„ „ 24
Vedno gorka in mrzla jedil» se dobe po nizki ceni.
Sobe za tujce so vedno na razpolago.
Umorfs
♦♦♦♦♦
Jan Jaroslav Sagi, restavr.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦
j kraljeve družine v Belemgradu \ ♦
!
opisujoč strašne dogodke v noči od 10. na 11. junija
:
na srbskem kraljevem dvoru.
IT Cena komada je 15 v, s pošto 18 v. X
Razprodajalcem 25°/o popusta.	^
Pri odvzetju 50 kom. 2 kom. povrh, pri 100 kom. 5 komadov. ♦ DC Do 30 kom, le proti predplačilu, nad 30 + X tudi po poit. povzetju.	Naročila sprejema X
l
0 Xarožila sprejema
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
TTjJ
m
ÏÏU
ilaziMiuilo.
Društvo „Narodna čitalnica v Ptuju" odda s 1. septem. t. 1. oskrbo društvene gostilne in kavarne v „Narodn. domu". S to službo je mogoče združiti tudi postransko službo. Ponudbe naj se pošljejo do 15. avgusta 1903 odboru.
Na Ptuju, dne 23. julija 1903.
389 2—1
Predsednik.
P I
ir
i i
I
:
CO
m LO #eo
03 >N
CÜ
mmm^
O -♦—'
CO jO O
es
s '>
o
on
Najboljše S6 kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
13 4-5
Karol
„pri solncu'*
Gosposka ulica št. 10 Maribor
l^olarfi nrinfiitA^' oloirn iiK^iriuh-n cirr.io n A«i
Worsche
266 10—9
poprej Joh. Grubitsch
Maribor Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje pomladanske in letne novosti, brdisi za moške ah ženske obleke
v veliki in lepi izberi, po po izredno najnižji ceni. Sukno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 260, 3.20, 4.60, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki črn: nžasti m modno barvani kamgarni, lodni in vsake
vr.*te su k ne m c blago.
Lepa pristna volna za celo žensko obleko gld 1 40, 180, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —.65. —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 in naprej .ck najfinejše vrste. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovijene t juhe od gld --90 naprej, prti, servijet. brisače, vsakovrstno opravo in mnogo druz^ga. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
C/J i— V
CO
3 &>
ČD
i-*-
03
00 O) 00
i i
!
.ut a ». .«¡tej* u.

•r^vorai	Ferdo Leskovar.
'ts*a".-»i j»,