Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. januarja 2020 - Leto XXX, št. 2 stran 2 Na pohodu Trej kralov ogromno ljudi Kak dobro, ka smo babej tašni telefon dali stran 4-5 Nej bi austo doma stran 8 Z materjo je s karavle gledala... stran 9 2 Na pohodu Trej kralov ogromno ljudi Kip medžugorske Marije tudi na Gornjem Seniku Menda tudi sami organizatorji – člani KUD-a Budinci – niso upali, da se bo na letošnjem pohodu Trej kralov na pauti po dolaj in bregaj zbralo toliko pohodnikov. Registriralo se jih je več kot 350, toda po Kip medžugorske Marije, ki je romal po župnijah soboške škofije, je prejšnji petek, 3. januarja, prispel tudi na Gornji Senik. Kot smo izvedeli pri sveti maši, se je to zgodilo na pobudo markovskega župnika Dejana Horvata, ki mesečno enkrat daruje sv. mašo na Gornjem Seniku. Kot je sam povedal, ko je gledal razpored romanja kipa po soboški škofiji, se mu je porodila ideja, da bi lahko kip medžugorske Marije bival nekaj ur tudi med porabskimi Budinci - Andovci tudi s Štajerske in Koroške – so domačini pričakali z zanje značilnim gostoljubjem in seveda z živimi jaslicami, ki so letos bile res »žive«, saj je tudi Jezuščka uprizarjalo živo dete. Pohodnike je pozdravil eden od glavnih organizatorjev pohoda Vendel Žido, ml., ki je posebej izpostavil enega od pohodnikov, Vilija Kutoša, ki se je udeležil vseh pohodov med Budinci in Pohodnike so v Budincih pričakale res žive jaslice Andovci. Vilija je društvo nagranaših ocenah nas je bilo okrog dilo s pohodniško jakno, na 400, saj se vsako leto najdejo katero so natisnili maskoto tudi taki, ki se ne registrirajo. pohoda. Ob njem je bil omeKako prav je imel eden od po- njen tudi Jože Rituper, ki skrbi Glavna organizatorja pohoda Karči Holec (z leve) in Vendel Žido (z desne) z generalno konzulko Metko Lajnšček hodnikov, ki je med prijetnim klepetom omenil, da bi Goričko ponovno zaživelo, če bi se v te kraje vrnili vsi pohodniki z goričkimi koreninami. Organizatorji so bili veseli, da je na pohod prišla tudi večja skupina pohodnikov iz Monoštra, člani DU iz Monoštra. Čeprav oni niso tako zvesti pohodniki, kar se je videlo tudi na njihovi opremi, so večinoma bili navdušeni. »Če bi ostala doma, bi sedela med štirimi stenami, zdaj pa uživam v lepi pokrajini na svežem zraku, pridem tudi naslednje leto,« je rekla ena od udeleženk iz Monoštra. Pohodnike – ob domačih, prekmurskih jih je bilo veliko kjer sta jih ob toplem obroku počakala in pozdravila predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andov- Vili Kutoš, ki se je udeležil vseh pohodov med Budinci in Andovci ci Karel Holec in slovenska generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček. Karel Holec je izpostavil pomembnost čezmejnih pohodov, saj koraki pohodnikov naredijo najprej stezo, potem postane potka iz potke pot, ki povezuje, saj po njej pridejo ljudje dug do drugega. Pomembnost povezovanja med Porabjem in matično Slovenijo je izpostavila tudi Metka Lajnšček, ki je spodbujala pohodnike, naj pridejo čimvečkrat v Porabje in naj prinašajo k nam čimveč slovenskega duha. Organizatorji so lahko zadovoljni z letošnjim pohodom, Kip medžugorske Marije v gornjeseniški cerkvi, pri oltarju župnik Vili Hribernik verniki, s katerimi je že tudi sam romal v Medžugorje. Ker je pri župniku Tiborju Tóthu naletel na pozitiven odziv, je kip Marije prispel na Gornji Senik prejšnji petek ob 17. uri, ko je mašo daroval dolenski župnik Vili Hribernik. Cerkev je bila polna, saj so ob domačih vernikih prišli tudi verniki iz ostalih porabskih vasi, celo iz sosednjih avstrijskih in slovenskih župnij. V pridigi je župnik Dejan Horvat najprej prebral sporočilo Kra- Verniki so prišli iz različnih krajev Porabja Pohodniki na dvorišču Porabske domačije za pohodniške izkaznice vseh pohodov po Goričkem. Pohodniki so se ob lepem vremenu sprehodili najprej do bivše stražarnice, potem do Porabske domačije v Andovcih, saj je malokje taka udeležba, kar se je zahvaliti predvsem dobri organizaciji in gostoljubju domačinov. M. Sukič Foto: S. Eöry in K. Holec ljice miru z 2. januarja 2020, v katerem prosi otroke, naj bodo njeni apostoli miru in naj se kot bratje in sestre ljubijo med seboj. Župnik Horvat je izpostavil, da se je Marija prikazala večinoma tam, kjer so bili ljudje v stiski, recimo v Fatimi v Lourdu, v Medžugorju, in to takrat, ko so ljudje najbolj potrebovali njeno pomoč, recimo pred prvo svetovno vojno ali v času jugoslovanske vojne. Po sveti maši so verniki pod vodstvom župnika Horvata molili medžugorski rožni venec. Marijin kip je ostal v gornjeseniški cerkvi približno 12 ur, v tem času je bila cerkev odprta, saj so verniki vso noč bedeli in molili ali poslušali medžugorske pesmi. Od kipa so se poslovili v soboto zjutraj ob 9. uri s sveto mašo, ki jo je služil sombotelski škof János Székely. M. Sukič Foto: L.R. Horváth Porabje, 9. januarja 2020 3 »Rad man Porabje« in Porabski koledar »Stou pa stou porabski src je skriti v velkom porabskom srci. Šteri ne da valati, aj pride v Andovce. Aj stoupi do redečoga porabskoga srca, aj pogledne skouz srce pa počaka, ka se prebidi pravi vöter. Gda de vöter fudo - nej nut v srce, liki samo vö s srca -, te te vidli na stotine porabski src, kak sem je vüdo tistoga popodneva, gda je sijalo sunce, gda so ftiči na drejvaj okouli domačije počivali, gda je Gospodni Boug na slovensko porabsko zemlou sipo puno prgišče svoji darov ...« S temi mislimi v prekmurskem slovenskem narečju je svoj prispevek za Porabski koledar za leto 2020 z naslovom »Porabsko srce« zaključil generalni vikar Škofije Murska Sobota Lojze Kozar ml. Avtor v svoji lirski pripovedi opiše svoj sprehod po s soncem obsijanih Andovcih, kjer v zraku zagleda »leteča srca porabskih župnikov«. In čeprav to razmišljanje ni uvodnik za najnovejši letopis Slovencev na Madžarskem, si je - že od leta 2010 - urednik Porabskih koledarjev Karel Holec na platnicah zamislil prav »Porabsko srce«, turistično znamenje, ki na dvorišču pred andovsko Porabsko domačijo od lanskega leta vabi vse obiskovalce od blizu in daleč. »Prave« uvodne misli za letošnji koledar je prispeval novinar RTV Slovenija Bojan Peček, ki je leto 2019 označil kot leto sprememb (na čelo Zveze Slovencev na Madžarskem, Državne slovenske samouprave in Generalnega konzulata RS v Monoštru so stopile nove osebe), leto 2020 pa posledično kot leto novega upanja. Tudi ilustracije h koledarskemu delu letopisa so v skladu s pozitivnimi pričakovanji: vse risbe so stvaritve učencev porabskih dvojezičnih osnovnih šol in narodnostnih vrtcev. Letošnji koledar prinaša znane razdelke, kot so: »Razprave in študije«, »Ljudje in usode«, »Literatura«, »Za duge zimske večere«, »Cerkveno življenje«, »Paut po dolaj in bregaj« in »Za otroke«. (Malce pogrešamo morda le tradicionalni poglavji »Nika za smej« ter gastronomsko »Za vertinje«.) Na začetku letopisa prinaša svežino prispevek Goričanca čju. Njena kolegica umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek (prav tako v domači govorici) oriše življenjsko pot in delovanje fotografa Jožeta Kološe Kološa, medtem ko nas Klaudija Sedar opozori na pred natanko sto leti (v Monoštru) umrlega učitelja, homeopata, organista in sod- Aleša Ropoše, ki se zanima in navdušuje za porabsko narečje in Porabje samo, natančen bralec pa lahko kasneje v koledarju zasledi še njegovo lirsko izpoved o lastnih porabskih koreninah. Publicist, gledališčnik in režiser Milivoj Miki Roš ugotavlja, da mu je bilo po žarometih festivalov v Locarnu in Portorožu najbolj toplo pri srcu na predstavitvi filma »Oroslan« na domačem Gornjem Seniku. V poglavju z razpravami lahko izpod peresa etnologinje Jelke Pšajd preberemo predstavitev prleške pustne šege z imenom »vedra« ali »štrjok«, pohvalen je trud avtorice za pisanje v prekmurskem nare- nega tolmača Pavla Lutharja. Razdelek »Razprave in študije« vsebuje še strokovni članek porabskih domačink Ibolye Dončec Merkli in Elizabete Emberšič Škaper o pomenu in izvoru hišnih imen v Števanovcih in na Gornjem Seniku, medtem ko pisatelj in publicist Ernest Ružič objavlja odlomek iz svoje nastajajoče knjige o štirih desetletjih poročanja iz zamejstva z naslovom »Na bre(j)gi trnina«. Pomanjkljivost letošnjega koledarja je morda to, da se v njem ne pojavi zadosti domačih porabskih avtorjev. Zato sta pohvale vredna prispevka Ane Pénzes Császár o bolezni nečaka in majhnem čudežu v bolnišnici, oziroma spominjanje Klare Mešič na pokojna sovaščana, brata Józsefa »Csozija« in Istvána Langa iz hiše »Pépkušinov« v Slovenski vesi. Z dvema člankoma porabske vrste krepi tudi Gornjeseničanka Vera Gašpar, in sicer s spomini iz otroštva in trdih let diktature oziroma razmišljanjem o verskem življenju. Mladi rod je zastopan z dvema avtoricama: kulturna delavka Nikoletta Vajda-Nagy se veseli svoje velike družine, iz otroških let pa se lepo spominja svoje prababice; medtem ko se je učiteljica Martina Zakoč še v študentskih letih potepala v srcu Balkana, v Bosni in Hercegovini. Potopise je prispevala tudi stalna sodelavka Porabskih koledarjev Marta Sever, ki pa se ob pripovedih vsakokrat javlja tudi s preprostimi, toda tem bolj modrimi pesmimi o kmečkem življenju in radostih v naravi. Moramo poudariti, da je v letopisu tudi tokrat veliko pesmi, toda različnih kakovosti. Vsekakor pa je potrebno pohvaliti verzifikatorje v prekmurskem narečju (ta poezija danes doživlja renesanso), tukaj bi izpostavil le Srečka Kalamarja tik za mejo. Porabski koledar je v prvi vrsti namenjen bralcem v Porabju, zato imajo v njem posebno mesto prispevki v domačem porabsko/goričko/prekmurskem narečju. Iz razdelka »Literatura« bi rad omenil le stalna avtorja: Aleksander Ružič prinaša poučno in napeto srhljivko iz kroga lovcev in njihovega krivolova, medtem ko se Milan Zrinski javlja s pripovedjo iz druge svetovne vojne - časov, ko so gorički fantje zopet služili kot vojaki Madžarskega kraljestva. Tretja daljša zgodba je prevod novele madžarskega pisatelja iz 19. stoletja Istvána Tömörkénya po zaslugi Dušana Porabje, 9. januarja 2020 Mukiča. Pri porabskih prispevkih velja še izpostaviti razpravo Marije Kozar ob letošnjem Svetovnem evharističnem kongresu: 34. tovrstno srečanje se je odvijalo prav tako v Budimpešti, in sicer v letu 1938, ko je bila tudi zgrajena nova gornjeseniška cerkev - z okrasnimi motivi na temo evharistije. Prvi del letopisa se zaključuje z dvojezičnimi otroškimi pesmimi Miklósa Lőrincza, opremljenimi z ilustracijami Petra Orbana. Drugo (obsežnejšo) polovico Porabskega koledarja zavzema poglavje »2019 v kejpaj« ali drugače »fotokronika«, ki jo je uredila sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek. V tem je izčrpno predstavljeno dogajanje v preteklem letu v krogu Slovencev na Madžarskem, in sicer po organizacijah: Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava, Generalni konzulat, slovenska društva in narodnostne samouprave, vzgojno-izobraževalne ustanove oziroma slovenska parlamentarna zagovornica. Fotografije so dokumenti časa, ki si jih bodo z zanimanjem ogledovali tudi čez deset, dvajset ali celo petdeset let. Poročajo o dogodkih na področjih politike, gospodarstva in kulture - naj pri slednjih gre za književnost, glasbo, ples, likovno umetnost, gledališče ali film -, da pa ne pozabimo na šolstvo, cerkev in šport. Naslov enega od poglavij »Za duge zimske večere« - še najbolj izraža namen izdaje na 350 straneh in v nakladi 650 izvodov, ki ste ga naročniki časopisa Porabje prejeli z našo lanskoletno zadnjo, dvojno številko. In čeprav letošnja zima za enkrat ni pretrda, vzemite Porabski koledar za leto 2020 v roke, da vam večere razveseli z berilom v slovenski materinščini. -dmfoto: K. Holec 4 PREKMURJE Daša Štesl in Timotej Šoš Radio Murski val je že 29. leto po redi vöodabero Pomurko in Pomurca leta. Poslušalci so največ glasov dali dvema mladima človekoma, Daši Štesl in Timoteji Šoši. Pomurka leta 2019, stera je doma iz Tropovec, je doktorska študentka matematike, stera je lani dobila rektorovo nagrado Univerze v Maribori kak najboukša študentka generacije. Pomurec leta 2019, steri je doma iz Mlajtinec, pa je na 8. Evropskih igrah za mlade športnike invalide v Brni na Češkom kak edini Prekmurec zastaupo farbe Slovenije in je gvino v panogi balinanja bocce. Drügouvrščena v izbori Pomurke in Pomurca leta 2019 sta bila Renata Vogrinčič iz Mlajtinec (meseca julija je z moužom Brankom z oživljanjom rešila žitek ženski, stera je doživela srčni infarkt) in Jože Rituper iz Pečarovec, vodja pohodov po Goričkom. Tretjiva v izbori sta bila Andreja Rojko Dajč, podjetnica iz Sotine, finalistka izbora podjetnice leta - 500 podjetnic 2019, in Mitja Slavinec, pomurski akademik, eden najvekših promotorov znanja in raziskovanja v Pomurji. Pri ženskaj so bile kandidatke ške Tatjana Puc Kous, Barbara Petovar, Metka Fujs, Angela Marton, Simona Kaučič, Mateja Godec in Nataša Matjašec Rošker, pri moških pa Peter Juteršnik, Rudolf Horvat, Dejan Žabot, Bojan Madjar, Vladimir Pfeifer, Damijan Korpič in vküper Renato Pahor pa Aleš Puklavec. Silva Eöry Kak dobro, ka smo babej tašni telefo Traušče je lejpo vözozidan samo gledala. Mati je prajla, tau varaša Monoštra, gde več ka njiva večer vsikdar doma domanji Slovencov ma svoje molita. V nedelo mi telefonidržine, med njimi tašni tü, ka ro: „Baba, vejš, ka ti povejm, sta obadva Slovenca. Pri glav- ka sam béjo pri meši v soboto noj pauti mata lejpi, velki svoj večer pa sam dvoro.” Pravim: držinski raum Pišti (Ércan) „Dvoro?” „Buma, pa mo po Geček s svojo ženauv (Loši- tejn toga vsikdar üšo dvorit”. no) Anov. Gvüšno, ka njima On je tak, vseposedik rad dé, sveti Baug tü pomogo, ka mata lejpo velko držino, tri mlajše, osem vnukov pa enga pravnuka. Kak lepau, ka so se njijvi mlajši ranč tak podali za tri mlajše, kak njiva stariša, vej je pa tau gnesden že rejdko. Zatau sam prosila vertinjo Ano, aj nam pripovejde od svoji mlajšov, vnukov pa o tisti radosti, veseldja, s sterim Ana Makoš (Lošina) pa Pišti Geček (Ércan) sta v njima olepšajo Števanovci svojo življenje 27. majuša 1967. leta v velkoj lübezni na vekivečno vküp povezala, kak sta tau življenje. oblübila pred oltarom v števanovskoj cerkvi »Vsi trdjé mlajši so tü töj v Traušča, tau je trno dobro. Najsta- samo aj ga pohvalijo. Včara rejša či Agi, je 51 lejt stara, so ga pri verouki pohvalili pa ona tri dekle ma. Evelin je nišo Marijo daubo, ka si na že oženjena, dejte má, pojbi- lancek mora gora djasti. Tisča Nolen, zdaj v decembra je to je mujs mogo mena že podvej leta star, ga že v jaslice kazati. On je trno libleni, gda (bölcsőde) nosi, tak je nazaj pride, furt me tak stisne od üšla delat. Srejdnja či Fanni radosti, ka mi skur sapa staeno leto déla pri enoj nemš- ne. Te me že brž pijta „Baba, koj firmi v Varaši, namesto maš kaj?” svoje sestre, ka je tista doma - Kak pa vzeme tisto, če kaj ostala. Tretja či Lili pa zdaj lagvo napravi pa ga kaj naodi v štrti klas v varaškoj gim- prej vzemete? naziji. Naja srejdjno dejta je »Dosta je béjo töj pri nas zdaj Pitju, on je zdaj 15. okrobra v leta, ka nej béjla šaula, brat béjo 50 lejt, ka sam ne dá va- je delat odo, mati pa od februlati. Njiva mata 21 lejt staroga ara mau osem vör dela, oče pojba, Oliver se tadale včéj na tü do šeste delo ali eške duže. univerzi v Somboteli, v drügi Gda je zazranka na dvera letnik odi. Mali Benet pa zdaj nota üšo, té že pravo, ka nej prvi klas odi v osnovno šaulo. djo zajtrik. Pa mati prajla, za- Zdaj ga vidim, ka fejs odi k tok ka ranč neštje, ka töj pri meša z materdjov. nas vsikdar tau djej, ka štjé. »Ja, pa v šaulo odi. Dja sam Tak vejš, ka gda je več tjedže tü béjla z njim, ka mati nauv dejta töj bilau, večkrat nej doma béjla. Vrli je béjo sam ma na kaj prajla, ka tau pa tak fejs molo, ka sam ali tisto nej slobaudno. Nej me žau bilau, depa če dejdek radiva mata soje vnuke, dosna njaga pravo, tisto ma tak ta sta z njimi. »Istino, tau vsakši pravi, ka žau bilau, ka nej gončo.« s svojimi mlajši se človek nej - Ka pa vaja tretjo dejte? „Najmenša či, Kata, ona tü tri mogo tak spravlati, špilati, mlajše ma. Najvekši je David, vse po vaule titi kak zdaj z on v šesti klas odi v osemlejt- vnuki. Gda steroga töj njajo, noj gimnaziji, menši pojbič si vsidar méjslim, Baug vari, Martin pa zdaj v štrti klas samo aj se ma nika ne zgodi. odi. Dékličina Anna je zdaj Tak sam se za svoje mlajše nej tréj lejta stara béjla, ona odi bojala. Tak vejš, ka so tej mlajže v vrtec. Kata pa delat odi, ši zdaj nej tašni, kak so naši depa samo na tjeden dva dni, biléj, drüdje špile majo, so té, gda dosta déla djé. Doma že dosta bola razmejni, batsamo nej stejla ostati, za cejli rivni. Dja sam lani tü dobila den pa ne more nazaj. Tau té čeden/pameten telefon. smo si zgončali, ka dja telko Moj pojep Pitju mi staroga ta več tü ne morem, ka bi furt odneso pa dva dni nej nazaj üšla v vrtec po dejte, oni tau prineso. Dva dni sam nej spaže tü vidijo, ka tau mena dos- la, pa ka mo dja s tejm. Dostata, depa gda trbej, sam furt krat sam se kaj zmejšala, nej kreda. Tak sam prajla, tau dobro bilau, pa če so tej mali dekličino njima tak Baug poslo, podje go tü tak radi majo. Litji dobro se nika ne navči, nej zaman, ka je s pojbi, vse tašo vej, ka pojbičtje gončéjo pa delajo. Na, zdaj, ka v vrtec odi, zdaj je že z dekličinami tü. Trno rada se špila z dejdekom, najbole té lego, dostafele vse leko vösklade pa gda tak njata, ma furt Na Sveti večer je cejla familija furt pri »maloj babici«. pravi, aj tau ne Gda so že vsi vküper, se vsi vred postavijo po redej rojstva pisti pojbičom kak črejvli kažejo v obliki srca, pa tak dejo na štauk poglednit boži dar, velki krispan razmetati. Depa tau pri nas nej tak, tau je vsakšoga. Katin mlajši töj bili, so mi dostakrat mauž pa vsakši den v Sombo- prajli: ”Baba, vej pa sé daj, vej tel vozi vekšoga pojbiča, ka se ti dja pokažem, kak trbej”. on ta odi brsat na akademijo Na, baba ne vej, mlajši pa Illés. Po nedelaj pa dostakrat vejo. Gda sam pa večer kaj ta se dejo brsat, že so bili v Gra- zaprajla, té sam si pa na bicica, v Sloveniji, zdaj so pa odli klin vséla pa sam üšla k sinej na Talajnsko. Zet je pozvau Pitjuna za pomauč. Vej prej dejdeka tü pa je eške Pitju bijo žena Andrea tak prajla: „Piz držinov, ka ji sedem melo tju, kak dobro, ka smo babej mesto v avtoni. Trno se njim tašni telefon dali, ka zdaj kak je vidlo, radi so bili, ka so leko nagausta pride”. Dva tjédna bilau tak, pa sam se vcuj sprvodili maloga na futbal.« - Ana, vüva s Pištinom trno vzela, mlajši pravijo, ka sam Porabje, 9. januarja 2020 5 on dali se brž navčila. Pa gda so töj tej menši, pa moj telefon deje, ga gora vzemem pa s prstom delam. Té pravijo, naša baba kašen lejpi prst ma pa kak brž dela.« - Gda so vsi štirdje mali vnuki töj, se ne bojijo za vaja, so nej ljubosumni? Koncert na koncu leta se nej davnik sé spakivali iz Sombotela, Röfcina Mariška z Verice, ona nji je pistila na dvor, ka so taum leko stanili. Depa Pitju, če nej delo, on je vsikši zranjek prišo, smo furt vtjüp kafej pili, dosta vse smo se zgončali, pa tau je tak dobro bilau.« Zlato gostüvanje v rojstnoj vesi , s sterim so ji na velko presenetili mlajši Kata, Pityu pa Agi v restavraciji hotela Apat. Njivo najvekšo veseldje je, če svoje stariše z nepozablenimi spomini leko poskrivoma presenetijo »Tau nej, litji, če se kaj špilajo pa tak vöpréjde, ka bi drügoma tü trbelo špilo, povejmo, če so trdjé podje, te že nevola djeste, depa če sta samo dva pa dekličina, te nej.« - Kak vzemejo tau vaši mlajši, ka njim telko pomagate pri mlajšaj? »Oni tü vse nazaj zaslöjžijo. Agina mauž nam je letos dvej iže vöpofarbo pa kakoli trbej, préjdejo pa vse pomorejo. Zdaj so si ranč zgončali z očom, ka do vtjüper mesau tjipüvali, Pitju de zabado, tau vse vtjüper delajo. Vsakši rad pride domau. Tej mali mlajši nam pa telko veseldja pa radosti dajo, telko se moremo smejati, ka nas tau gora drži. Furt nas pitajo, ka nam leko pomorejo, ka nücava. Nama zdaj večkrat trbelo odti k brbejri v Sombotel, dostakrat so naja vsi trdjé steli pelati. Depa prajla sva, ka va s cugom odla, na panauf nas pa steri furt vöodpela. Zdaj, ka so tau paut redli vleti, tau je nam trno lagvo bilau, ka so mlajši ménje prišli. Z avtoni so nin nej mogli staniti. Töj prejk sausadica, steri so - Kak sta pa kaj vüva, gda sta sama, gda si kaj spočinijta? »Nama zatok trno dobro dé. Sama sva, zdaj zima dé vcuj, vanej tü nej trbej dosta delati. Ovak že tü ne delava dosta. Pišti, če je leto ali kakoli, on se podné nadjej pa vsakši podnék si dola leže. Pravi, ka tau je tašni cajt, ka on té ne more gora biti. Etak pa večer sva sama. Müva si vse zgončiva, gda ka va delala, zakoj se morava brigati, kak si delo nota vtalava. Vse se trbej zgončati. Furt pravim mlajšom, aj nama telko tapovejo od sebe, kelko škejo, ka če človek mladim vcuj gončéj, tau nej dobro. Radiva sva pa Baugi hvalo dava, ka so vsi zdravi, se tak lepau radi mamo, porazmejmo pa poštöjvamo. (Kejp na 1. strani: Vesela, večgeneracijska familja na svetki 50. jubilejnom rojstnom dnevi sina Pityuna.) Klara Fodor Kejpi: osebni arhiv družine Geček, foto: Keller Lili pa Geček Oliver ŽELEZNA ŽUPANIJA Na koncu leta 2019 so v gornjeseniškem kulturnem domu organizirali koncert v slovo staremu letu. Predsednik Športnega društva Srebrni breg Szabolcs Andrejek je povedal, da je to tretji tovrstni koncert, ki je ob glasbi namenjen tudi druženju. Ob Vsigdar več bobrov je v Železni županiji glavnih akterjih Patriku Kóborju in Zsóki Polgár so na njem nastopili tudi člani skupine Seniške sinice, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. Glasbeni duet je s svojo pesmijo „Valamiért” (Za nekaj) bil izbran v show javne televizije „Pesem leta” („A dal”). »Že od leta 2006 spremljam ta program in sem po tihem zmeraj upal, da bova enkrat med izbranimi glasbeniki in bova svojo pesem zapela v javni produkciji. Želja se mi je izpolnila in februarja bova na ekranu,« je povedal Patrik. Posebnost koncerta je bila, da je na njem nastopilo pet učencev gornjeseniške šole, ki v prvi vrsti negujejo porabsko glasbeno tradicijo, zato sodelujejo v skupini Seniške sinice. Štefania Dravec, Mate Labritz, Eliza Nagy, Levente Nagy in Vanesa Šulič so bili na začetku malce prestrašeni, toda kasneje so se kar (kot zbor) suvereno vključevali v zapete pesmi. Za zaključek prvega dela koncerta je nastopil kitarist Dávid Ropoš, ki je požel velik aplavz. V drugem delu koncerta je sodelovalo še več glasbenikov, András Pacsa na sintesajzerju, Gábor Czetter na bobnih in Kristóf Kanics na violini. Po koncu koncerta je Patrik povedal, da se lahko zgodi, da bosta v svoje pesmi vkomponirala nekatere motive slovenskih ljudskih pesmi. L.R. Horváth Gda je lani eden ribič v Somboteli tau pravo, ka je bobra (hód) vido v jezeri Csonakázó, skur so ga za nauroga gledali. Tau je nejmogauče, so ma povedali, zato ka so bobri v XIX. stoletji cejlak preminauli, zatok ka so je vözostrejlali zavolo kauže. Na Vogrskom so zadnjoga bobra leta 1858 vidli v županiji Komárom v vesi Ács. Na konci devetdeseti lejt XX. stoletja so na Donavo – tak na avstrijskom tali kak pri nas, ranč tak pri hrvaški meji – bobre pripelali pa tapistili, aj se plodijo. Te program se je tak dobro posrečo, ka gnesden se že kaulak Balatona tö zdržavajo. Tau naletja vpamet vzeti, gde bobri živejo, zato ka tam, kak če bi drvardje delali, kaulak vrat je drejvge vse vöpodrejto. Tej bobri, steri pri nas živejo, ne zidajo iz lesa gradove kak kanadski, tej naši so v zemlej. V lüknji živejo. 2030 kil so žmetni pa tak mejter dugi zrastejo. Če ranč ka evropski bobri ne zidajo gradove, ranč tak »podirajo« kak kanadski, zavolo tauga, ka najbola radi brste, listje pa skaurdjo grzejo. Drügo pa tau, ka taše zobe majo, ka njim vsigdar rastejo, že zavolo tauga vsigdar grizti morajo, če škejo ali nej. V Železni županiji so že v več mejstaj je opazili, najbola pri reki Rabi, depa skur pri vsakšom jezeri se najdejo. Bobri sploj dosta kvara vejo napraviti, braniti se je pa težko proti njij, najbola zato, ka so zaščiteni (védett). Mladi nogometaši igrali v Sombotelu Nogometni klub Lurkó (Nepridiprav) je organiziral božični nogometni turnir, katerega se je udeležila tudi mlada ekipa (13-letniki) športnega društva Slovenska ves. Dobro so se odrezali, ob diplomi so prejeli tudi primerna darila. LRH Porabje, 9. januarja 2020 Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Za 1,5 odstotka višje pokojnine Zaradi novoletnih praznikov so upokojenci decembrske pokojnine dobili izplačane že v petek, 27. decembra, in ne šele zadnji dan v mesecu kot običajno. Zaradi izredne decembrske uskladitve so bile pokojnine 1,5 odstotka višje. Pokojninski zavod je v ta namen odštel dobrih šest milijonov evrov. Zagotovljena pokojnina, ki pomeni minimalni znesek za vse z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, po novem znaša 538 evrov. To je osem evrov več od do zdaj veljavnega zneska. Naslednja uskladitev, ki pa bo v skladu s sistemskim zakonom in bo torej redna, bo izvedena februarja, in sicer v višini 3,5 odstotka. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katere sodijo starostne, invalidske, družinske in vdovske, je po zadnjih podatkih zavoda skupno 622.580. Samo starostnih upokojencev pa je 454.683. Povprečna bruto pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je novembra znašala 745 evrov. Slovenska gospodinjstva ravnajo potratno z električnimi napravami Izsledki raziskave energetske učinkovitosti so pokazali, da pri uporabi električnih aparatov in naprav v domačem okolju obstaja v Sloveniji velik potencial za prihranek energije in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Več kot polovica gospodinjstev ravna neučinkovito, kaže raziskava. Digitalizacija na vseh področjih življenja prispeva k vse večjemu številu elektronskih aparatov in naprav za delo in zabavo doma. Energetsko neučinkovita gospodinjstva, ki aparatov in naprav ne izklapljajo iz stanja pripravljenosti oz. takrat, ko jih ne uporabljajo, skupaj v enem letu porabijo za več milijonov evrov električne energije in s tem po nepotrebnem ustvarijo na tisoče ton izpustov ogljikovega dioksida. RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ZA PORABSKE ŠTUDENTE V ŠTUDIJSKEM LETU 2019/2020 1. Predmet javnega razpisa Zveza Slovencev na Madžarskem na podlagi sklepa predsedstva objavlja razpis za dodelitev štipendije za porabske študente. S tem želi poskrbeti za to, da se slovenski narodnostni intelektualni potencial v Porabju ne izgubi in razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je povezano s sposobnostjo pritegovanja in vključevanja manjšinske študentske populacije v delovanje slovenskih manjšinskih organizacij na Madžarskem. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči madžarski državljani iz Porabja, ki študirajo na univerzah v Sloveniji oziroma študirajo slovenski jezik na madžarskih univerzah in se aktivno vključujejo v življenje slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem. 2. Višina štipendije Višina štipendije za študijsko leto 2019/2020 znaša skupno 360.000 Ft, 30.000 Ft mesečno. 3. Pogoji javnega razpisa Kandidat mora biti vpisan na eno od fakultet v Sloveniji, ali na smer slovenski jezik na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobi vsak študent le za eno šolsko leto v času svojega študija. 4. Dokumentacija Vlagatelj mora predložiti: - življenjepis, - motivacijsko pismo - v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico - potrdilo o vpisu na fakulteto in kopijo indeksa - opis aktivnega sodelovanja v slovenskih organizacijah, društvih, klubih, krožkih ipd., iz katerega mora biti razviden časovni in vsebinski obseg delovanja. 5. Izbirni postopek O vlogah kandidatov bo odločilo predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobita istočasno 2 kandidata za eno leto (12 mesecev). 6. Informacije Vse ostale potrebne informacije najdete na spletni strani: www.zveza.hu Nova stavba na monoštrskem seznamu kulturne dediščine Na predlog in na podlagi raziskovalnega dela Ice Talabér (Talabér Lászlóné) iz Slovenske vesi, ki je članica Monoštrskega domoznanskega društva, so kapelo Svete trojice v Rábafüzesu, predmestju Monoštra, uvrstili na seznam občinske stavbne kulturne dediščine. »Zgodovina Rábafüzesa je zelo razgibana, zelo pisana je tudi verska in narodnostna struktura vasi,« je povedala Ica Talabér. Kapelo so leta 1888 skupaj zgradili katoliški in evangeličanski verniki in jo vse do leta 1921 skupaj uporabljali. Po tem letu je imela evangeličanska skupnost svoje božje službe v šoli, tako so kapelo uporabljali le katoliki. Prvotni oltar kapele je do leta 1980 bil uničen, na njegovo mesto so namestili oljno sliko. Kapela je bila obnovljena leta 1990. LRH V muzeju so predstavili novo družabno igro Muzejski pedagog monoštrskega muzeja László Gueth in upokojena profesorica monoštrske gimnazije Zsuzsa Horváth sta pred kratkim predstavila novo družabno igro, ki temelji na monoštrski zgodovini in prispeva k temu, da bi otroci pridobili nova znanja o njej. László Gueth je izpostavil: »V sodelovanju z monoštrskim domoznanskim klubom se nam je zdelo pomembno, da pripravimo družabno igro o monoštrski bitki, ki temelji na zemljevidu Henrika Ottendorfa. Zemljevid pokrajine so naredili s tehniko bakroreza, bil je pripravljen na ukaz feldmaršala Montecuccolija. Ta dokument je sila pomemben, saj je edini prvotni vir, ki ga je naredila oseba, ki se je tudi sama udeležila bitke«. LRH Porabje, 9. januarja 2020 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 40. Pisker majorane Gnauk je živo eden oča, šteri je emo dvej čéri ino veuko bogastvo. Gnauk se je odpelo na dalečnjo paut, prva kak liki bi z daumi odišo, pa je pito čéri, ka aj jima s pauti prinesé. Starejša či je očo prosila, aj gi küpi eden lejpi židani vacalejg, mlajša pa je želejla, aj gi prinesé en pisker majorane. Oča je odo po tihinski rosagaj, s süjoga na maurdje, po maurdji pa v dalečnje krajine. Gda se je s šiftom pá prauti domi pelo, se je zdigno strašen vihér. Oča je premišlavo, zakoj je maurdje divdjo, te pa ma je na pamet prišlo, ka je čérama pozabo obečane dare küpiti. Po veukoj nevarnosti je šift donk srečno na süjo prišo. V varaši je oča včasik küpo, ka sta čéri želejli. Starejšoj je küpo eden židani vacalejg, mlajšoj pa en pisker majorane. Starejša či je zadovolno gledala lejpi vacalejg, mlajša pa je nej tak vesela bila. Pisker z majoranov je postavila na okno v svojoj iži, gda pa je na pamet vzela, ka má süjo zemlau, je prinesla vodau ino go poledjala. Ali gledaj čüdo - s piskra je včasik gorstano eden prelejpi mladenec. Deklina se je čüdivala, mladenec pa gi je pravo, aj se ga ne bogi. Velo je eške, aj ma večer prinesé pau doginjeka mlejka, šteroga friško nadogi, aj eške mlačno bau. Po tistom aj ga potopi v tau mlejko, ka bi se skaupo ino očisto grejov. Dekla je obečala, ka vse včini, ka go je proso. Starejša sestra pa je čüla pogučavanje. Najgir je bila, što je mladenec, s šterim je njena sestra pripovejdala. Za en malo je gorprišla, ka se je moglo zgoditi. Zgrabila go je zelena nevoškenost ino odlaučila se je, ka sestrino srečo pa veseldje na nikoj deje. Ziskala je glažojnate skaline ino je ličila nut v doginjek. Gda je mlajša sestra večer nadogila pau doginjeka mlejka, ga je odnesla v svojo ižo ino čakala, aj tisti prelejpi mladenec pride. Nej je dugo čakala, gda je staupo pred njau, una pa ga je potopila v mlejko. Gda ga je vövzela z doginjeka, je na pamet vzela, ka je strašno ranjen. Mladenec je sploj betežen grato, nej je mogo nej stati nej ojti. Dekli se je smilo globko v srcej, zatok se je odlaučila, ka odide po svejti vrastvo iskat, ka bi ga ozdravila. Dugo je ojdla po lesaj ino püstinjaj. Gejla je bükevco pa djagde ino pila ladno vodau. En den je po dugoj pauti, na véčer prišla do ednoga maloga rama. V njem je najšla edno staro žensko. Dekla go je prosila, aj gi da salaš za nauč, depa starka se je branila, ka se prej bogi svoji sinauv - vetrauv, šteri so sploj čemerasti pa bi go raztrgali, če bi go najšli v rami. Dekličina pa gi je pripovejdala od svoje žalosti ino nesreče. Zavolo njene pripovejsti je starka smilena gra- tala, deklo pelala v ram ino go skrila. Kesnau večer so vetrauvi domau prišli, komaj pa so staupili v ram, so že začnili kričati: »Človek vonja, človek dene!« Mati se je vözgučavala, ka nikoga nega v rami, depa gda so gi sinauvi obečali, ka nika üdoga ne napravijo dekličini, go je vö pred nji pripelala. Dekla jim je tapovödala svojo pripovejst ino ovadila, za koj je odišla po svejti. Vetrauvi so bili smileni, nej so gi nika grdoga včinili. Eške eden dober tanač so gi dali ino gi pravli, aj vnoči splezdi na drejvo pred ramom, vzeme s sebov en par drv ino čaka. Vnoči prej pridejo na drejvo tri mačke: prva v paunauči, drüga v ednoj vöri, tretja pa v drügoj vöri. Na vsikšo mačko aj liči en par drv, ka je buje. Dekličina je baugala. Drva je v krivlo vzela ino splezdila na drejvo. V paunauči je prauti njej priplezdila prva mačka, una pa je na njau ličila en par drv. Stvarina je spadnila mrtva nakle. Dek- la je nej znala, ka aj z mačkov naredi. Povrnaula se je v ram ino poklonckala na dveri, ka bi prebidila vetrauve. Gor pa je stanila njina mati, šteroj je dekličina povödala, ka želej znati. Starka je nej mogla tanač dati, zatok je odišla pitat sinauve. Uni so se sploj razčemerili, gda je je mati zbidila ino so pravli, zakoj je je dekla nej prva prosila za tanač. Komaj je je mati nazajdržala, ka bi nej skočili na mladenko. Na konci so gi donk povödali, aj vzeme žir od vsikše mačke, pa ga krajdeje. Doma aj prej betežnoga mladenca namaže oprvin z žiraum prve mačke, te z žiraum drüge mačke te pa eške z žiraum tretje mačke. Dekličina je napravila, kak so gi tanačivali vetrauvi. Povrnaula se je k drejvi, vzela žir prve mačke, te pa splezdila med vejke ino čakala. V ednoj vöri je prišla drüga mačka. Dekla go je bujla z drvami ino gi vzela žir. V drügoj vöri je prišla tretja mačka. Tisto je tö bujla z drvami ino gi vzela žir. Te je žir od vsikše mačke v ejkstra vacalejge zavila, se zavalila starki pa vetrauvom ino se napautila domau. K mladenci so prišli vsi padarge tiste krajine, depa niške ga je nej mogo ozdraviti. Gda se je dekličina povrnaula domau, so go včasik nej pistili k betežniki, šteri je že méro. Mladenka je prosila pa prosila stražare, aj go donk pistijo do njega, končno so gi venak dopisitili staupiti v njegvo ižo. Tam je vidla mladenca, šteri je blejdi pa betežen na posteli ležo. Gda je mladenec zagledno svojo rešitelico, je zbrau svoje slejdnje moči ino se zdigno k njej. Una ga je namazala oprvim z žiraum prve mačke ino je krv več nej tekla z njegvi ran; gda ga je od drügim namazala, so se ma rane zaprle ino skaurdja se je na nji napravila; gda ga je od tretjim namazala, je grato cejlak čisti pa lejpi, kak liki je na začetki biu. Mladenec se je nej pa nej mogo zavaliti za rešenje. K sebi si je vzeu deklo pa sta se oženila. Eške samo po zdavanji gi je povödo, kak se je tau zgaudilo, ka je biu zakunjeni. Tak je bilau: gnauk je prišo pijen k svojoj prvoj lübici ino ta ga je tak prekunila, ka se je obrno v majorano. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 9. januarja 2020 ... DO MADŽARSKE Za osem odstotkov so se dvignile minimalne plače Od 1. januarja bodo zaposleni prejemali 8 odstotkov višje minimalne plače, ki bodo tako znašale bruto 161 tisoč forintov, je izjavil minister za finance Mihály Varga. Prav tako bo za 8 odstotkov narasla zagotovljena plača poklicnih delavcev in se bo dvignila na bruto 210.600 forintov. Kot je povedal, se je bruto domači proizvod v letu 2019 zvišal za 4,9 odstotka, k temu je prispevala tudi domača potrošnja, ki je bila večja zaradi višjih plač. Kljub prizadevanjem sindikatov, ki so želeli 10-odstotno rast plač, je vlada po usklajevanju z delodajalci vztrajala pri 8 odstotkih in to na podlagi pogodbe med delodajalci in interesnimi združenji delavcev, ki so jo podpisali predlani za veljavnost dveh let. Minister za finance je izpostavil, da je bruto minimalna plača od leta 2010 narasla za 119 odstotkov, zagotovljena plača poklicnih delavcev pa za 135 odstotkov. Realna vrednost neto plač se je med letoma 2010 in 2018 dvignila za 40, 6 odstotka. V javnem zdravstvu manjka 24 tisoč medicinskih sester Medicinske sestre na Madžarskem so preobremenjene, saj je v javnem zdravstvu veliko pomenjkanje medicinskega strokovnega osebja. Manjka kakih 24 do 25 tisoč medicinskih sester, je ugotovila Zbornica medicinskih delavcev. Povprečje zaposlenih medicinskih sester je na Madžarskem močno pod povprečjem držav članic OECD. Medtem ko imajo na tisoč prebivalcev v Nemčiji 12, v Švici 16 medicinskih sester, je ta številka na Madžarskem le 6. V Zbornici zdravstvenih delavcev menijo, da bi rešitev lahko bila na eni strani ureditev plač in napredovanja medicinskih sester, na drugi strani bi pomagalo, če bi se že upokojene medicinske sestre lahko ob pokojnini čimprej ponovno zaposlile. K temu bi bilo potrebno skrajšati čas postopka pridobivanja dovoljenja. Za pridobivanje mladih so potrebne primerne štipendije v izobraževanju, menijo na omenjeni zbornici. 8 Nej bi austo doma Feri Nemet v Máriaújfaluna ga, ka ozark na tjejpi piše, ka žive, depa v Andovci je gorra- Ištvan Šömenek pa po formi so v tistom rami, gde je zdaj tö tak vögleda, istina, ka te je Porabska domačija. Njega sta še fejst mladi, dja sem ga že baba pa dejdak gorazranila, zato ka stariške so v Meriko odišli petdesetšestoga leta. Leko ka zavolo tauga, leko zato, ka je tistoga reda žmetno bilau življenje v Andovci, Feri tau pravi, ka njega je nikanej držalo doma. Kak je emo priliko, je z daumi odišo, vejn ranč zavolo tauga samo par stari kejpov ma iz tisti časov. Feri Nemet zdaj v Máriaújfaluni živé - Feri, gda si Mali Feri (prvi s prave) s padašoma iz Andovec kraj z daumi odišo, dosta kejpov je doma ostalo v tvojom rojstnom rami? »Nej bi pravo, zato ka nej bilau trno tjejpov, eden tau tej stari tjejpov sta vejn oča pa mati s seuv odnesla, drügi tau je pa tak töj pred nama na stauli. Moj dejdak pa baba sta nej mela dosta tjejpov, zato ka tistoga reda je rejdko stoj tjejpe redo.« - Najstarejši kejp je tisti, gde je eden sodak dolavzeti, sto je tau? »Tau stalno ne vejm, depa tak mislim, ka tau moj dejdek mora biti, gda je v Kuzmi sodak bejo. Mislim zavolo tau- »Eden je Karbin Joži, te Pepita, steri je zdaj nejdavnik mrau, pa dja. Tau je nin töj niže nas bilau dolavzeto, gda smo se špilali. Zato ka se ozark vidi Djürvin ram pa brejg, steri je te še lopau pokošeni bejo. Tau je zdaj že tam vse zaraškeno, prvin se je cejli Gres vido, zdaj pa že samo grmauvdje.« - Je eden taši kejp, gde se edna tak gospočko zravnjena žena šeta nin po vesi, sto je tau? »Tau je moja mati, gda je prvo paut leta 1972 domau prišla z Merike. Tau je tam pred naši ramom bilau dolavzeto, gde je zdaj že velka gauštja gorazrasla. Vidi se, ka tisti tau je te še lopau pokošeni bejo, par sliv pa grüšk je tam raslo tistoga reda, nika drügo nej. Je še eden tjejp od tauga prvoga srečanja, gda sva se z materdjov po doudji lejtaj prvin vidla, zato ka dja sem še mali bejo, gda je ona odišla pa nej sem go vardjo. Pred našim ramom stojimo, mati, dja pa brat, steri se je že sledkar v Meriki naraudo. Te sem dja sedemnajset lejt star bejo pa kak si nazaj mislim, nej se je tak posrečilo tau srečanje, kak bi trbelo. Zato ka dja sem trdo glavau emo pa ranč tak ona tö, zavolo tauga smo meli menše konflikte. Samo sledkar je človek čüto, gda je brezi starišov mogo gorarasti. Dejdek pa baba, srmaka vse sta mi včinila, ka sta mogla, sploj pa baba je taša bejla, depa stariške so zato itak falili.« mi, pa gda je ram kreda grato, te so go domau prinesli v Andovce.« - Kak dugo si živo v Andovci? »Do osemdesetprvoga leta, dočas ka sem se nej oženo, hči se je še tam naraudila, potistim smo sé prišli. Dja tebi tak tapovejm, kak je bilau, dja sem že fejst čako, aj leko od tistec odidem. Tistoga reda je nej bilau léko življenje v Andovci, še tak nej, ka te sem dja že emo avto. Ram je taši bejo, kak je bejo, stari, leko si živo v njem, dejdek ga je dosta popravlo, depa dja sem te več nej sto tam ostati.« - Je eden taši kejp, gde je tvoj dejdek pa pes. Dejdek, gda je v Kuzmi sodak bijo »Tau je naš pes Bukši bejo, moj dejdek ga je - Zaka so tvojo babo tak zva- sploj rad emo pa ranč tak pes li doma v vesi, ka Meri? njega tü. Dejdek je cejli den »Zato, ka ona se je v Meriki v doma kaj štibro, pes je pa odo Betlehemi naraudila, njau so za njim, tak ka dobro sta se tam tak zvali pa te je tau tak sporazmela.« na njej ostalo. Njeni stariške, - Ka vse so dejdak štibrali moji pradejdak pa prababa doma? Mati, gda je leta 1972 najprvin prišla domau na gledanje iz Amerike V tau iži (Pultjina) je zdaj Porabska domačija samo starejšoga pozno.« - Je eden taši črnobejli kejp, gde trdje mlajši stojijo, sto so tau? že sam tö maljše emo pa zdaj, ka že vnuke mam, ka vse sem dolazaausto, ka vse sem nej mogo doživeti, zato ka sem sta dvakrat delala vanej v Meriki. Prvo paut so zemlau tjöjpili s tisti pejnez, ka so je tam prislüžili, drügo paut, gda so v Meriki delali, te so pa ram zidali.« - Tau je steroga leta bilau? »Pradejdak pa baba sta 1900. leta šla vejn prvo paut v Meriko, te ram so leta 1909 gorazozidali. Moja baba se je ranč tau leto naraudila v Betlehe- Porabje, 9. januarja 2020 »On je napravo vse, ka je trbelo, dobro se je razmo k ledrnoma dela, zato ka on se kak inaš za tau včijo. Dosta pa dosta furam je naredo za konje pa nej samo v vesi, inan tü.« Kejp na 1. strani: Z babov pa dejdekom, steriva sta ga gorazranila.) Karči Holec 9 Etelka Korpič Horvat – nekdešnja ustavna birovka, stere mati je bila doma z Verice Z materjo je s karavle gledala, kak so staro mater nesli na cintor Ustavna birovija (alkotmánybíróság) je tak kak v dosta drügih rosagaj tüdi v Sloveniji najvišiša birovija. Med devetimi eričnimi birovi, stere na predlog predsednika rosaga izvoli državni zbor, ra se je dekliško pisala Žökš, dva brata, s sterima se je tü in tam vidla te, gda je v Büdincaj, gé so pouleg granice eno gauško meli, delala, porabska žlata pa je tam pouleg, na drügi strani granice, na Etelka Korpič Horvat je bila med letoma 2010 in 2019 ustavna birovka je bila devet lejt (od 2010 do 2019) tüdi Prekmurka Etelka Korpič Horvat, stera ma tüdi porabsko korenje, vej pa je bila njena mati Marija rojena na Verici: »Mam dosta lepih spominov, pa tüdi dosta lagvih, sploj zatau, ka smo zavolo zaprejte granice nej mogli titi na Verico k žlati. Najbole žalostno in žmetno je bilou te, gda je stara mati mrla, pa smo nej mogli titi na pokapanje. Z materjo sva s karavle gledale, kak so jo mrtvo v krsti nesli na cintor. Moja mati je trno fejst djaukala, ges pa tüdi. Tau je ostalo trno globko v mojom spomini in ške gnesden se na tau dostakrat spaumnim. Kelko bolečin je bilou zavolo zaprete granice. Zdaj, gda je nej več tak, je naš žitek dosta ležiši. Škoda, ka je že inda svejta nej bilou tak, vej pa bi te leko šli na pokapanje in bi se leko dostojno poslovili od stare matere. Znamo, ka si tistoga cajta, če si steu prejk granice priti, nüco vizum, na steroga pa je trbelo trno dugo čakati. Zavolo toga je nej bilou mauč na pokapanje babice titi.« Po Etelkinih rečaj je mejla njena mati, ste- njivi delala: »Ne vem, kak je tau šlo, ali nekak so si glas poslali, pa smo oboji prišli ta, ka smo se bar tak leko tü in tam vidli. Samo vogrski sodaki, steri so bili strašno ostri, so nas s pükšami v rokaj vkraj odganjali. Čiglij smo nika nej gučali, vej pa smo se samo gledali. Ške gnesden me pri srci boli, gda se na tau spoumnin.« Eden mamin brat je nej biu oženjeni, drügi pa je biu in je meu pet mlajšov, tak ka se naša sogovornica s svojo porabsko žlato gnesden rada srečavle in vüpa, ka do tej stiki ostali ške naprej živi. Živi pa so tüdi spomini na očo Kolomana, steri je biu predsednik občine Gornji Petrovci, pod stero so spadnoli tüdi Šalovci in vse drüge vesnice v tom tali Goričkoga: »Predsednik občine je biu 18 lejt. Biu je strašno iznajdljivi, vej pa si je vsefele nauvoga zmišlavo. V Markovcaj je napravo eno takšo malo fabriko, v steroj so iz iglastoga drevdja, steroga so pavri v lesi dojposekali, eterični oli redili. In té oli so odavali v Beograd. Spaumnin se ške, kak so zadružni daum v Čöpincaj delali, pa tüdi na tau, ka je te, gda se je elektrika redila, oča Titoni piso, vej pa se je te nej dalo dobiti drauta. In te je draut po štrejki prišo. Istina je tüdi tau gé, ka so tistoga cajta lidge dosta bole vküp držali, kak je tau gnesden. Tüdi veseliti so se bole znali.« Etelka Krpič Horvat se je nej rodila v soboški špitalaj, liki jo je 1948. leta mati rodila doma, v Čöpincaj: »Moj rojstni ram je biu nej daleč vkraj od granice. Tam sam živela do svojoga desetoga leta in sam prva štiri lejta osnovne šaule odila na markovsko osnovno šaulo. Tau je bilo kakši pet kilometrov poti, stera je bila trno lepa. Gledam gnesden, kak mlajše z autoni pa kombiji do šolskoga praga pripelajo, od dveri do dveri. Tau se mi tak škoda vidi, vej pa smo se mi gibali, kakšno djabko vkradnili in smo sploj dosta na toj šolski pauti doživeli. Tüdi te, gda nam je v šauli pouk odpadno, smo nej bole brž prišli domau. Gda so tau naši starci zvedli, je nevola bila, vej pa je trbelo doma tüdi pomagati. Tüdi v šauli je bilou lepau, vej pa sam mela trno dobre lerance. Ena Ančka, stera ške gnesden žive, nam je bila kak mati. Dosta vsega nas je navčila, nej samo tisto za šaulo.« Gda je deset lejt stara bila, jo je z Goričkoga pout odpelala v Mursko Soboto, v nižišo in po tistom ške višišo gimnazijo: »Tau je bila očova odločitev. Sestra Ilonka de ostala doma na paverstvi, ti pa se boš šla šaulivat, je pravo. V Markovcaj je bila puna osemletka, samo je nej bilou tihinskoga gezika, zatau me ne bi sledkar v gimnazijo vzeli. In tak sam te odišla v Soboto.« Prva je živela pri držini Kikec, po tistom pri Kodilovih in na konci, prva kak sta se oča pa mati tüdi v Soboto preselila, ške pri Rito- njovih. Po zgotovleni gimnaziji je odišla študerat v Ljubljano, na pravno fakulteto. V tretjom leti študija ji je firma Pomurka dala štipendijo in tak je po zgotovlenom študiji venija gratala svoj rosag in so tau organizacijo ukinili, je odišla v Ljubljano na Računsko sodišče, stero je delalo neka podobnoga, samo ka je bole kontroleralo tau, kak se talajo javni penezi. Vmes je 1991. leta tüdi doktorerala in je od leta 1994 do tistoga mau, ka je bila izvoljena za ustavno birovko, na Pravni fakulteti Univerze v Maribori predavala delovno pravo. In na tau fakulteto je po tistom, ka je lani zgotovila svoj mandat ustavne birovke, šla nazaj včit, vej pa pravi, ka Mama Marija in oča Koloman ne more tak brž titi čista v penziprišla nazaj v Prekmurje in jo: »Vesela sam, ka leko ške se v toj fabriki tüdi zaposlila. malo delam. Tüdi padari Leko povemo, ka je tau nej so mi pravli, ka aj ne enjam bila samo ena fabrika, liki nagnauk delati, ka de tau več njih, pauleg toga so prejk preveč velki šok za telau in zadruge z njauv bili povezani düšo. In zdaj je naključje tüdi pavri: »Direktor Emerik stelo, ka je tisti profesor, steZver me je furt spodbujo in ri ustavno pravo vči, za eno tüdi püsto, ka samostojno leto vkraj odišo, tak ka jim delam. Več kak 40 firm iz zdaj ges pomagam.« Vesecele Slovenije se je povezalo, la pa je tüdi, ka ma zdaj več od Lendave do Jesenic, smo cajta za svojo držino in žlato: te pravli.« V toj velkoj firmi je »Istina je gé, ka zdaj živem nej opravlala samo fiškališka malo v Ljubljani, gé živeta dela, liki je sledkar bila tüdi tak sin Aleš kak čerka Named vodilnimi lidami. Skrbe- taša s svojima držinama, la je za zaposlene in za delav- malo v Soboti, pa tüdi v ske svete: »Rada se spomi- Markovcaj, gé sam pouleg nam, ka smo bili dostakrat nečaka en stari ram küpiprvi, steri smo raztolmačili la in ga zdaj vrejdgemlém. kakšen zakon. Ške gnesden Tüdi vnükice Ema, Hana pravim, ka more prvi zakon in Anja trno rade pridejo tolmačiti tisti, steri ga v žitek ta, sploj te gda so vleti počitspravla.« nice.« Etelka Korpič Horvat Po Pomurki jo je slüžbena je pred leti na noge postavila pout odpelala na SDK, Službo tüdi eno paversko-turistično družbenega knjigovodstva, zadrugo, stera se zove Žitek. gé je bila v Murski Soboti Več o njoj pa ob eni drügi priosem lejt šefica té organiza- liki. cije, stera je kontrolerala firSilva Eöry me, najbole tau, kak nücajo Kejpi: Osebni arhiv Etelke peneze. Po tistom, gda je SloKorpič Horvat Porabje, 9. januarja 2020 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 18. Med dvöma poganoma Po tistom, ka so leta 1541 Törki Budo prejkvzeli, so eške vnaugi brodili, ka je Vogrsko kralestvo samo za eden kratek cajt na tri tale vrazmo spadnilo. Pomalek pa se je pokazalo, ka je erdeljska kneževina (fejedelemség) ejkstra rosag šo politiko, štera je bila od zvüna gledano dvolična. Zavolo té zaprejtosti pa so tam cveli rudarstvo (bányászat), meštrije ino paverstvo. Gda se je eden francuski gospaud prejk erdeljski varašov pelo, je dojspiso: »Lejpe cerkve majo, Alegorija na začetki 15-lejtne bojne (Hans von Aachen, 1603) gratala - tau pa zavolo törske sodačke mauči, svajüvanja madžarski voditelov pa slabosti bečkoga dvaura. Prvoga človöka na Erdeljskom je formalno odebéro državni djilejš, šteroga so držali gnauk ali dvakrat na leto, v istini pa se je odlaučo sultan sam. Knez (fejedelem) je emo svoj sedež v püšpekovoj palači v Gyulafehérvári, pomago ma je tanač, v šteroga so svoje lidi poslale vse tri erdeljske narodnosti: Madžari, Sekelji ino Sasi. Zakone je dala nutdržati kancelarija, od štere rendelüvanja je od konca 16. stoletja dale vönosila pošta. Kneževina je na leto 200-300 gezero forintov porcov nutpobrala, od toga je mogla 15 gezero Törkom plačati. 80-90 procentov od gorostali penez je ponücala za sodačijo, v šteroj je slüžilo skoro 80 gezero sodakov. Tejm je trbölo gesti, gvant ino sodačke škeri tö dati. Erdeljsko je bilau stisnjeno med dva veukiva imperija. Bilau je v »lampaj« törskoga rosaga s trej strani, zatok so njegvi voditeli pelali tak- kuste stené, kameni pod na poštijaj, pofarbane iže ino dobrosrčne varašance.« Erdeljski knez Janoš Žigmond je mrau brezi mlajšov, tak bi mogo njegvi rosag pod Habsburge priti. Že leta 1567 pa je erdeljski državni djilejš vödau zakon o slobaudnom odebéranji kneza, tak je prvi človek eden od najbogatejši gospaudov, dober padaš od sultana István Báthory grato. Biu je čeden diplomat ino siguren voditeu, zatok so ga pozvali na polsko-litvanski tronuš tö. Spakivo se je v Krakov, gde je - kak eden od najvekši polski kralov - pokopani tö. Depa za časa žitka se je Báthory z Erdeljskim ranč tak spravlo. Vö je sto zagnati Törke ino napraviti eden veuki vküpni rosag v srejdnjoj Evropi med Nemcami pa Osmani. V njegvom cajti je Erdeljsko dobilo najvekšo politično mauč. Sploj ovaška je bila situacija na sövernoj pa zahodnoj strani törsko-vogrske grajnce. Takzvano »Vogrsko kralestvo« je bilau vküper z avstrijskimi pa češkimi deželami (tar- tományok) »Habsburška monarhija«. Té krajine so svoje centralne kancelaje ino tanače mele v Beči, v šteraj so samo nemški gučali - pa ednoga madžarskoga člana nej meli. Donk pa je na Vogrskom gorostala stara struktura tö. V cajtaj kralov Ferdinanda ino Mikše so več kak dvajstikrat vküppozvali državni djilejš, šteri je leko dosta kaj dosegno. Po tistom, ka so Budo prejkvzeli Törki, so djilejše v Požonji (Bratislavi) držali. Če rejsan je Beč nej biu daleč, so vogrski velikaši trnok na rejdki v glavni varaš odišli. Kraleski tau rosaga je emo 35 županij, štere so eške itak pelali glavni žipani. Gezik administracije je vseposedik bila latinska rejč. Bečki dvaur se je nej pokisiu vözagnati Törke, donk pa je dosta penez aldüvo na obrambne grade (végvárak). Od Jadranskoga maurdja do erdeljske grajnce se je vlejko eden paukraug s 100-120 gradi, med šterimi so bili mali leseni, srejdnji zemelni pa krepki kameni tö. Za zidanje pa popravlanje gradov so nücali dosta lesá, zatok so dopüstili slobaudno sejkanje. Tau je tak bilau v törskom tali rosaga tö, gde so zavolo toga kauli Kecskeméta do 18. stolejtja sfalile vse rastove pa brejzove gauške. V obrambni gradaj je bilau na začetki 17. stolejtja kauli 20 gezero sodakov, od té polonje léki konjenikov (»husari«) ino polonje pešakov (»hajduki«). Žmetni oklepi (páncélok) so cejlak preminauli, veuko znamenje so dobili štüki. Od sodakov je največ bilau pavrov pa mali nemešnjakov, zvün Madžarov eške Rovatov pa Srbov. Njini oficéri ino kapitani so bili bogatejši gospaudge. V tisti cajtaj so mogli vsejm sodakom na leto več kak en miljaun forintov lona vöplačati, gordržanje gradov je terdjalo drügi miljaun. Od toga je opr- vim polonje, sledik pa dvej tretjini bečki dvaur dau. Brezi toga bi sistem gradov na Vogrskom v par lejtaj vküpspadno, tau so pa Habsburgi tö nej steli. Obramba prauti Törkom, bojna brezi konca je dosta škaudila vertivanji v kraleskom tali Vogrske tö. Zvün toga je z Merike fali zlat nutprišo, ka je na nikoj djalo madžarske obečo svojo pomauč, z drügi evropski rosagov je niške nej sodačijo poslo. Če rejsan je pri Mezőkeresztesi krščanjski šereg na začetki vrazmo zagnau dvakrat krepše Osmane, so na konci Törki gvinili. V kisnejšoj dugoj bojni je mejla srečo gnauk edna, gnauk drüga stran: Eger ino Kaniža sta prišla v törske roké, Esztergom ino Győr v vogrske. Pokazalo se je, ka Törki ne morejo prejkvzeti cejle Vogrske, Habsburgi pa nej vözagnati nevörnike. Leta 1599 je vojvoda Mihai oprvin zdrüžo tri »romanarske« rosage Vlaško, Moldavijo ino Erdeljsko, tau Romanarge eške gnesden držijo za prvo zdrüžitev svoje gnešnje domovine. Njegvo krvavo kralüvanje v Gyulafehérvári so končali Erdeljski knez ino polsko-litvanski krau István Habsburgi: bujti ga Báthory je dau njini taljanski rudnike. Dobro pa je šlau pav- kapetan Giorgio Basta. rom: cvelo je odavanje mare Cesarski sodacke so na Erpa sildja, vej je pa bilau vse deljskom vrnau tak robili pa tau potrejbno sodakom po vmardjali, kak če bi neprijagradaj. Tak se je konzervérala teli bili. Veuki glad je vövdadominanca paverstva - tistoga ro, vej so pa cejlo maro na ipa je bilau po varašaj samo Nemško odgnali. Ništerni 25 procentov majstrov. erdeljski voditeli - med njimi Kak smo že etognauk napisa- mladi Gábor Bethlen - so nej li, sta se leta 1568 v Adrianop- mogli gledati trplenje lüstva, li zglijala cesar Mikša II. pa zatok so pá prosili pomauč od sultan Selim II., od tistoga Törkov. Zaman pa so vküper mau je frtau stolejtja minaulo s Tatarami v rosag vdarili, so brezi vekšoga konflikta med je domanji Romanarge ino njima. Menjša svajüvanja na Sekelji vözagnali. Bethlen rovačkoj grajnci pa so pripela- se je zbojo ino znauvič vujšo la do krvave bojne, štera je tr- pod perauti sultana. Basta pa pela 15 lejt. Erdeljski knez Zsi- njegvi sodacke so dale robili, gmond Báthory je brodo, ka na Erdeljskom je nej bilau nej je prišo cajt ino leko Törke vö- zakona nej pravice. Taljanski zaženéjo. Leta 1595 je nemš- general je vörno nutdržo, ka koma cesari Rudolfi II. obečo ma je zapovödo cesar Rudolf: pomauč pa eške svoj rosag, če »Ne premišlavajte dosta, ponjegva držina vömrgé. Začni- kažite strašanjsko peldo, aj la sta nazajdjemati erdeljske se vsi bogijo od vas ...« grade, pomago jima je vlaški vojvoda Mihai Viteazul -dmtö. Zaman pa je rimski pápa Porabje, 9. januarja 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Rep Evrope, slovenska nanizanka, 12.00 Naravna čudesa Zemlje (II): Preživeti usodi navkljub, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 TV-izložba, 16.10 Okus po novem začetku, kratki dokumentarni film, 16.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! - izbor, 18.00 Infodrom, 18.10 Bacek Jon: Žoga ne uboga, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zaljubljeni Prifarci, 21.25 Glasbeni pozdrav, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Dvoriščno okno, ameriški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PETEK, 10.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Alpe-Donava-Jadran, 11.00 Dobro jutro, 13.30 Dober dan, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 15.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.50 Naravna čudesa Zemlje (II): Preživeti usodi navkljub, britanska dokumentarna serija, 17.55 Rokomet - evropsko prvenstvo: Slovenija : Poljska, 20.05 Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, 22.40 Televizijski klub: Ljubim te - brezpogojno, 23.30 Zadnja beseda! - izbor, 0.05 Videotrak, 0.40 Odbojka - kvalifikacije za OI: finale, 3.20 Info kanal SOBOTA, 11.01.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.10 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 16.00 Nova dvajseta (II.): Bomo zrihtali, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Pregled leta 2019, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Počasi do zmage, risanka, 18.45 Mandi: Na sejmu, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski avto leta 2020, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Sedmi pečat: Molk, koprodukcijski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo SOBOTA, 11.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.25 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 7.50 Alpski magazin, 8.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 15.10 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.05 Rokomet - evropsko prvenstvo: Španija : Nemčija, 19.55 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 21.05 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Andris Nelsons, 23.40 Jutri, francoski dokumentarni film, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 3.30 Videotrak NEDELJA, 12.01.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.30 Žogomet, avstralska otroška nadaljevanka, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, 10.55 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert, 14.45 Glasbeni pozdrav, 15.15 TV-izložba, 15.30 Mali Bangladeš, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Čez planke: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ame- riki, 18.40 Muk: Javorjev sirup, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Jezero, slovenska nadaljevanka, 20.50 Intervju, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Pismo iz Masandžije, kanadski dokumentarni film, 23.20 Bela Ljubljana - Frane Milčinski Ježek, Jelena Ždrale in Hamlet Express, 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.40 Napovedujemo NEDELJA, 12.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.50 Videotrak, 6.45 Duhovni utrip: Pregled leta 2019, 7.00 Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 7.45 Koda, 8.20 Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Med Muto in Pernicami, 9.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (Ž) - superveleslalom, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (Ž) - slalom, 12.45 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 15.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.55 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, 20.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, ekipni sprint, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 George Michael - Freedom, britanski dokumentarni film, 22.45 Križišče 48, koprodukcijski film, 0.20 Videotrak, 1.20 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švedska : Slovenija, 2.55 Info kanal PONEDELJEK, 13.01.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Iz vrste sesalcev, slovenska nanizanka, 11.55 Sinji planet II: Svetovno morje, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: Manjšina, 15.10 Rojaki, dokumentarna oddaja, 15.20 Dober dan, Koroška, 15.50 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! – izbor, 18.10 Malčki: Pobotajva se, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.25 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 13.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.30 Otroški program: Op! 11.00 Obzorja duha: Vizija prihodnosti redovnikov, 11.35 Dobro jutro, 14.05 Dober dan, 15.05 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 16.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.05 Boj za slovensko severno mejo, dokumentarni film, 18.00 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 18.55 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo: Srbija : Hrvaška, 22.10 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 22.55 V imenu genov, ameriška dokumentarna oddaja, 23.50 Videotrak, 0.40 Rokomet - evropsko prvenstvo: Srbija : Hrvaška, 2.20 Info kanal TOREK, 14.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Veliki osvajalec, slovenska nanizanka, 11.50 Sinji planet II: Globine, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip: Pregled leta 2019, 15.00 TV-izložba, 15.15 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Notri, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.45 Nevidni otroci – izziv za Afriko, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pričevalci: Gašper Rudolf, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 14.01.2020, II. spored TVS Porabje, 9. januarja 2020 OD 10. januarja DO 16. januarja 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.35 Umetnost igre, 11.05 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 14.50 Slovenski magazin, 15.20 Slovenski avto leta 2020, 16.50 Neandertalci spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 17.55 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švica : Slovenija, 20.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 21.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 22.30 Rokomet - evropsko prvenstvo, 0.00 Kaj govoriš? = So vakeres?, 0.15 Zadnja beseda! - izbor, 1.00 Videotrak, 1.30 Rokomet - evropsko prvenstvo: Švica : Slovenija, 3.00 Info kanal SREDA, 15.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Morala je zakon!, slovenska nanizanka, 11.50 Sinji planet II: Koralni grebeni, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Rojaki, dokumentarna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Netopirski valovi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Zaposlena ženska, izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Vojko Vidmar, 23.35 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 15.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.20 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 12.05 Koda, 12.55 Deskanje na snegu svetovni pokal: paralelni veleslalom, mešane dvojice, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 15.45 Ambienti, 16.30 Čez planke: s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 17.50 Dokumentarna oddaja, 18.50 Ribič Pepe: Timotej in višina, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zveneči gozd, estonski glasbeni dokumentarni film, 21.00 Moje mnenje, 22.00 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Feri, dokumentarni film, 23.50 Videotrak, 0.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, mešane dvojice, 1.55 Info kanal ČETRTEK, 16.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova: Žepobol, slovenska nanizanka, 11.50 Sinji planet II: Velika modrina, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.10 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Ponarejeni videoposnetki, 18.00 Sovice: Majceni velikan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 0.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 16.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.35 Dober dan, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 16.50 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 17.55 Dokumentarna oddaja, 18.55 Firbcologi: O prepirih, Knjigobežnicah in dramski igri, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, britanska dokumentarna serija, 20.50 Film, 22.20 Ambienti, 22.50 Slovenska jazz scena, 23.15 Videotrak, 23.50 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 1.10 Info kanal Jaslice iz Kančevcev Ročno izdelane jaslice pri družini Podlesek v Kančevcih v Prekmurju TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB