Stran 57.
Novice.
—  Osebne vesti. Profesor v Gorici, gosp. Ferdinand Seidl je imenovan dopisujočim članom geološkega zavoda na Dunaju. — Konceptni praktikant pri deželni vladi v Ljubljani gosp. Ernest Kor din je imenovan koncipistom. — Davčni pristav v Litiji, gosp. Ivan Ditrich je imenovan davčnim oficijalom. — Postaj enačelnik v Trebnjem gosp Ivan Lai-bacher je premeščen v Skofjoloko, na njegovo mesto pa pride gosp. Ivan Pola k iz Višnje gore. — Davčni praktikant v Ljubljani gosp. Eudolf Binter je imenovan davčnim pristavom. — Pravni praktikant pri dež sodišču v Ljubljani gosp. Hugon Luschin je imenovan avskultantom. — Poštar v Cerknem gosp. Alojzij Eavnihar je imenovan poštarjem v Ljubljani. — Službi sta menjala poštni poduradnik v Ljubljani gosp. Fr. Srebotnjak in poštni odpravitelj v Novem mestu gosp. Fran Kramer.
—   Promocije. Zadnji teden so bili na vseučilišču v Gradcu promovirani gg.: A. Mulej, avskultant v Celju, rodom iz Potoka na Gorenjskem, doktorjem prava, Fran Ra-nožnik s črnega vrha pri Idriji in Josip Strašek iz Koprivnice pri Eajhenburgu na Štajerskem pa za doktorja vsega zdravilstva.
—   Kranjska trgovska in obrtniška zbornica Ministrstvo je potrdilo izvolitev gosp. Jos. Kušarja predsednikom in gosp. Antona K1 e i n a podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice.
—   »Slovensko čebelarsko društvo« za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je zelo važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjem polstoletju močno propala, je to društvo   največjega   pomena, zlasti,   ker   izdaja
vsak mesec strokoven list „čebelarja", ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu. Letna udnina (s „Čebelarjem" vred 2 kroni) naj se pošlje blagajniku gosp. Avg. Pnciharju, faktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor čebelarskega društva bo 18. t. m. ob 1/2^- mi dopoludne v „Mestnem Domu"  v Ljubljani.
—   Jubilej. Gospod Davorin Jenko, skladatelj pesmi „Naprej zastava Slave" in kapelnik v Belem gradu je praznoval te dni 301etnico svojega glasbenega delovanja. Srbski kralj mu je tem povodom podelil visok red.
—   Koliko šteje Ljubljana prebivalcev? Magistrat ljubljanski še ni končal s štetjem prebivalcev. Računi se, da bo imela Ljubljana   skupno z vojaštvom   36.000   prebivalcev.
v
—    Žalosten pojav. Občinski svet ljubljanski je v zadnji svoji seji sklenil, tožiti uredništvo „Slovenca" zaradi razžaljen]a časti. Povod temu sta dala dva članka, v katerih je „Slovenec" napadal občinski svet na nezaslišan način. Žalostno je, da pri nas strast tako vpliva, da morajo že javne korporacije braniti svojo Čast.
—   »Socializem«. Gosp. profesor dr. Krek izda te dni oklic na naročbo knjige „Socializem", v kateri hoče obravnavati v socialističnih teorijah.
—    Poverjeništvo družbe sv. Mohorja za ljubljanske stolno župnijo je prevzel gosp. vikar Janez Kalan.
—   Skladišče za sol se napravi na državnem kolodvoru v Ljubljani.
—    Na dolenjski železnici so se opustili vozovi L razreda, ker se ni nihče v tem razredu vozil.
—   Bohinjska železnica. Razni listi poročajo, da se je pri pregledovanju terena za zgradbo tunela bohinjske železnice dognalo, da mej Bohinjem in Goriško ni trdne skale, tako da bo zgradba tunela dala veliko več dela, nego se je mislilo, in bo tudi veliko več veljala.
—   Živo srebro na Kranjskem. Po statičnih izkazih poljedelskega ministrstva se je 1. 1899 dobilo na Kranjskem 923.230 met. stotov živega srebra v vrednosti 1,7.74.728 K in sicer v Idriji 860.746 meterskih stotov, pri Sv. Ani poleg Tržiča pa 6248 meterskih stotov.
—   Akademično   društvo »Triglav« v Gradcu   je
te dni na jako slovesen način   poslavilo v Mariboru 251etnico svojega obstanka.
—   Občinske volitve na Koroškem. Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah v občini Kotlje v III. in v II. razredu, pri volitvah v občini Tolsti vrh pa v vseh treh razredih.
—   Skladatelju Hrabroslavu Volariču, ki je pred nekaj leti v najlepši moški dobi umrl, se postavi letos spomenik in sicer v Devinu, kjer je služboval kot učitelj.
—   Afera Gregorčič-Gabršček pred najvišjim sodiščem. V kazenski zadevi gosp. poslanca dr. Gregorčiča proti lastniku „Soče" gosp. Gabrščku je najvišje sodišče ugodilo ničnostni pritožbi drž. pravdnika in razveljavilo razsodbo goriškega sodišča, s katero je bil gosp. Gabršlek oproščen. Najvišje sodišče je odredilo novo razpravo in zanjo delegiralo tržaško deželno sodišče.
—   Ttžažki škof moasjgnor ŠjLrk je pri ljudskem štetju zapisal v popisno polo „Materni jezik slovenščina — oj^&evajjri jezik laščinau.
—   To so razmere i „Slovensko pevsko društvo v Trstu" je hotelo^umrlemiT" svoj emu članu gosp. Andreju Mušicu zapeti ali pred hišo ali pa v cerkvi pesem žalostinko. Magistrat je prepovedal peti prej hišo, Sfrofjjgfrvn pa jq- pra. pgvedaLopeti v cerkvi. v*flfi le^ frer je društvo hotelo peti v s&venskem .leiim'.""
—   Tržaška »Edinost« je izšla te dni v slavnostni obliki in to v proslavo 251etnice svojega obstanka. V nedeljo bo sv. maša za umrle   ustanovnike  tega   lista, potem banket.
—   Ljudsko štetje v Pulju. „Naša Sloga" poroča, da so v Pulju magistratovi komisarji pri ljudskem Štetju okrog 10 000 Hrvatov upisali med Italijane Ker je politična oblast tej slepariji posvetila nekoliko pozornosti, so laški listi kar iz sebe.
—   VIII. mejnarodni kongres zoper alkoholizem na Dunaju. V seji pripravljalnega odbora za kongres, dne 18. decembra 1 1. poročalo se je o pripravah, katere upra-vičujejo najboljše upauje, da se bode kongres popolnoma ob-nesel. Častni predsednik pripravljalnega odbora, naučni minister pl. Hartel pospešuje podjetje z vsem svojim vplivom. Vlada obljubila je kongresu izdatno denarno podporo, in ga tako financijelno zagotovila. Vlada bode tudi v bližnjem Času povabila inozemska vladna zastopstva k udeležbi pri kongresu, in s tem podelila istemu večjo važnost in ugled. Ministrstvo za notranje zadeve pospešilo je prav posebno namen kongresa s tem, da je na prošnjo odbora razposlalo vprašalno polo glede uporabe alkohola na vse uradne zdravnike. Tudi trgovinsko, fioančno in justicno ministrstvo sodelovali so prav hvalovredno pri nabiranju podatkov o uporabi alkoholičnih pijač v Avstriji in njih nasledkih. Prav važne podatke bodejo pač tudi podali posamezni deželni komiteji, kateri so se po trudu deželnih zdravstvenih referentov skoraj v vseh krono-vinah — razun na Nižje-Avstrijskem — sestavili. Odlični učenjaki in prvoboritelji v boju zoper alkoholizem napovedali so že veliko število predavanj in je tako osigurano temeljito obdelavanje vseh teoretičnih in praktičnih strani vprašanja o alkoholu Vsi listi v tu- in inozemstvu, ki so namenjeni boju zoper alkohol občnemu blagru in socijalni reformi hvalevredno sodelujejo pri propagandi za kongres. Število prijav iz inozemstva je že danes toliko, kakor je bilo le kdaj pričakovati. Jako spodbudno je, da so vsi stanovi in stranke po do sedaj pripravljenih zastopane. Najboljše svedoČi to dejstvo, da niso le st. gallenski škof Avguštin Egger, ugleden vodja katoliškega gibanja za zmerno^ v Nemčiji, rektor Neumann, temveč tudi vodje socijalistične stranke, kakor Otto Lang v Curihu, Van-dervelde iz Briiselna in John Burnos iz Londona prijavili svoj pristop, če je tudi vladna podpora in sodelovanje inozemstva prav spodbudno, storiti je še najvažnejše delo: zbuditi udeležbo avstrijskega občinstva. Na tem ne sloni le zunanji uspeh kongresa, temveč tudi njegova stalna korist za Avstrijo. Posrečiti se mora zbuditi boj zoper alkoholizem v Avstriji, sicer je kongres zgrešil svoj glavni cil). Naloga mu ni le snanstvena ampak praktična. Eazmotrivanje znanstvenih dejstev o alkoholu, in poročila v uspešnih odredbah v drugih deželah naj kličejo na boj zoper sovražnika. Da se vzbudi zanimanje najvišjih krogov, razposlal bode v kratkem pripravljalni odbor brošurico, katera naj pou^i o namenih kogresa.
—   Umrla je v gradu Boštanj dne 1. februvarja gro-finja Matilda Blagav-Ursini v staros-tL 70 IetjL Njen soprog grof Ludovik Blagav-Ursini je umrl pred tremi leti. Z njimi je izumrla jedna najstarejših in najznamenitejših plemiških rodovin na Kranjskem. Eod Blagavev je prišel iz Bosne na Kranjsko.
—   Uboj. V Kranju je bil v ponedeljek v Kokrskem predmestju neki mladenič z nožem zaboden v srce tako, da je na mestu  umrl.
—   Ušel je v Ameriko ljubljanski pekovski mojster Miklavc, ki je bil pred kratkim prišel v konkurz.
*
—   Soprogo ubil. V nedeljo zvečer so slišali na pomolu Marije Terezije na Eeki upitje na pomoč v morju se boreče ženske. Ob enem so videli nekega človeka bežati proti mestu. Pomol Marije Terezije je dolg in zapira reško luko. Na tem pomolu se je torej izvršilo hudodelstvo. Kasneje so potegnili   žensko   mrtvo iz morja   in v nji so   spoznali Pavlo
Buckgreber, rojeno Mihaljević. Redarstvo je šlo v stanovanje Buckgreberja in ga tuii dobilo. Začelo ga je izpraševati, ali kaj ve o zločinu, kateri se je dogodil na pomolu Marije Terezije Buckgreber je vse zanikal in pripovedoval, da je bil s soprogo na Korzu, a ko je šel v tobakarnico po smoike, se je njegovi soprogi približal nek znanec in jo odpeljal. Pre* iskava je dognala, da je Buckgreber bil pred nekaj časa tri tedne od doma. Sel je namreč obiskat svojo ljubico Marijo* Hirscb v Grrounden in jo od tam peljal na njen dom v Hi-rindorf pri Gradcu. Stricu svoje soproge, nekemu Mihaljeviću v Spljetu je pisal, naj mu nemudoma pošlje 300 gli. drugače zapusti svojo soprogo. Soproga je pa v strahu, da ne pobegne, skrila vse dokumente, katere je zdaj redarstvo našlo. Vse torej kaže, da je Buckgraber izvršil zločin, da se iznebi 221etne soproge in si vnovič pridobi prostost življenja in pohajkovanja V sredo je zdravniška komisija razparala trupla utopljenke in je našla, da je bila Buckgreber noseča v 6. mesecu
—   Preiskovalci ženskih žepov. Pred leti je tržaška redarstvo prijelo celo vrsto dečakov, kateri so j»od nadzorstvom postopača, zoanega Bellahestia, kradli na levo in desno, kamor so le dospeli Bellahestia je bil obsojen v prisilno delavnico, ali njegovi nauki so ostali in dobili posnemalce. Pretečeno nedeljo so opoludne, ko je na velikem trgu godba ovirala agenti redarstva aretirali dva potepuha: mladoletnega Ignacija Furlana in Rudolfd Buttazoni. ker so ondi šetajočim šiviljam žepe preiskovali. Pred sodiščem se je izkazalo, da sta bila mlada potepuha že večkrat radi tatvine kaznovana, a zdaj sta si prislužila zopet dva tedna
—   Ogrski stebri družbe so baje šila gnjili. Lani v novembru so ovadili urednika lista „Magvar Hirlapa", ker je zlorabljal nedorasle deklice. Stariši so iskali zadoščenja in zahtevali kazni, ?li zastonj. Poslanec Polonv jih je hotel z grožnjami ugnati No vzlic temu, da stariši se vedno tožijo, je urednik FeDVo Še vedno prost in svoboden gospod.
—   Volkovi na Ogrskem so raztrgali poleg Majdenke poštnega konja in hlapca. Na pot v Pristop so volkovi napadli orožnike, ki so osem zverin ustrelili, a sami so se komaj rešili V Repsu na Sedmograškem so volkovi blizu ondotnega kolodvora raztrgali dva voiaka — V gozdu v ob-5ini Somogv je nabiral kmet Horvat suho vejevje Volkovi sa 2ja požrli docela, le noge v čevljih so ostale. — V Tolgvesu aa rumunski meji so volkovi raztrgali neko dekle Ano Sandor. Na Rumunskem so se vsled naglo nastalega hudega mraza po gorah in gozdovih pojavili volkovi v velikem številu. Preganjani od gladu, vdirajo v sela in napadajo hleve. Pa tudi ljudi ne puste pri miru; gladni so tako, da se tudi puške ne boje.
—   Nova vrsta bolezni. Iz Beaumonta na Belgijskem pišejo novine sledeči slučaj: V vasi Beallies je mnogo oseb bolano vsled nove vrste prilezljive bolezni. Bolani v 48 urah umre, truplo njegovo pa popolnoma počrni. Več trupel umrlih so zdravniki razparali in preiskali, ali do sedaj niso mogli ustanoviti vzrok bolezni.
—   Žene v Rusiji. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Eusiji 100.000 žen manj kakor moških A^JiJi^l^ veli^Ui^nae^tih je število žensk mnogo manjše od moških V Petrogradu, v Kijevu in v Odesi pride pr^^j^SOJenskib lia^^^jajD^kih Ženske torej ne bivajo rade v mrzlih Krajih. V Italiii Jjh ina^L^reveč.
—   Oče našel umorjeni hčeri. 10. m. m. je šel šumar Holub v Novi Banji na lov. Naenkrat je zagledal kup vejevja, izpod katerega je gledala ženska noga. Ko je vejevje odstranil, je našel dve mrtvi dekleti — svoji hčeri Terezo in Marijo. Prva je imela 17, druga pa 15 let Bile sta v sosednji vasi na posetu.    Ko sta se vračali   domov   skozi gozdT
Stran 58.
Stran 59
sta imeli seboj 25 in 15 kron. Radi tega denarja ju je neznan človek umoril.
—   Zamorski deček v avdijenci pri našem cesarju.
K neki avdijenci, katere daje gotove čase naš presvitli cesar, prišel je tudi v spremstvu nekega misijonarja 16letni zamorski deček. Ta dečko doživel je vže razne usode, odkar je bil iz domovine prodan. Imel je kot suženj v različnih delih sveta gospodarje, dokler ga niso odkupili misijonarji za petdeset K v Zumbu na Zambesi-ju ter ga poučevali v raznih stvareh. Deček, sedaj imenovan Peter Canisius, bil je jako marljiv ter se je v kratkem naučil nemškega in španskega jezika. Sedaj je^^do^TsiLgimnazijo in namerava iti na Portugalsko, da ondi stopi v semenHče. Vsje to pripoj^doval i^deček_cesarju, ki se je delj časa razgovarjal ž njimT Tri odsiovu dejal je deček Nj. Veličanstvu: Vaše Veličanstvo! Vedno hočemo moliti jaz in moji tovariši za Vaše Veličanstvo, Vašo družino in vso državo. Pri odhodu iz palače čudil se je deček proti misijonarju, ki ga je spremljal, kako je to,  da ni cesar  od nog do
I glave oborožen, kakor   si ga   je   vedno   predstavljal, in zakaj
; da nima na glavi čelade s krasnim  perjem.
—   6 dni na samotnem otoku. Zadnje dni meseca decembra je odpotovala iz Barlette v Italiji mala iadija „Ro-sario" proti Metkoviću v Dalmaciji, da ondi ukrca lesa in ga prepelje v Italijo. Po noči je Iadija „Rosario" bila v bližini dalmatinskega otočka. Tu je nastala gosta megla in vihar, prihajajoč od juga. V megli in po noči se je mogla Iadija le slabo med onim otočjem ravnati, zato je bila vržena ob obal malega otoka Kažul blizu velikega otoka Korčule. Ladijo je vihar zagnal proti otoku ali ni ondi nasedla, ampak je bila odrinjena na globoko, kjer je vsled poškodbe v dolenjih delih vanjo udrla voda in Iadija se je kmalu potopila. Poveljnik in mornarji so se vsi v razburkanih valovih potopili, le dva mlada fanta, brata Colono, sta se čudovito rešila, ker sta ob sunku ladije bila vržena na samoten otok Kažul. Mladeniča sta 6 dni na samotnem otoku živela, hraneča se s travo in morskimi polži. Po noči sta se skrivala po rupah skalovja. Seveda sta trpela mraz in glad, kar se popisati ne da. Šesti dan je blizu otoka plul s svojo ladjico nek ribič iz Hvara. Mladeniča sta ga prosila pomoči in mož ju je sprejel, dal jima nekaj jedi in pijače, ter ju nato peljal v Volosko, od koder sta bila s parnikom odposlana v Zader in od tod v Benetke.
—   Poroka z morjem. Dokler je še obstala mletačka republika se je vršil običaj ceremonije poroke z morjem. Ta ceremonija se je vršila na ta način, da se je podal mletački državni svet v sijajni ladiji na morje. S tem je republika hotela pokazati, da je ona gospodar Jadranskega morja. Ko pa je republika propadla, nehala je tudi ceremonija. Zdaj pa se sliši, da je sedanjim Mleteanom padlo v glavo, da se zopet uvedo te ceremonije, ker je jadransko morje samo italijansko. To so zares čudni glasi, kakor da bi Mletčani že ne bili v „Zjedinjeni Italiji" in pod italijanskim kraljem.
—   Nemški cesar govornik. Nemški cesar ima navado, da govori nrj^y_s^ki njjjoičnejši priliki. Kfcr^pa^gevori aJjj^popxayljen a^^r^ervima-^a^^sj^ spomin, da si spi-sanega gqvoj^jieNinj2r^z^iJmniti, uiiejii^4n4i-^j^4krjt^aj-Bitofij^j^grja|J[i ter naj)raylia zmešnjave, „in ra^frurjepja. da jinpotem oficijozni listi le težko popravijo. Nemška vlada je menda končno izprevidela, da je najboljše, ako ne posluša govornika Viljema nihče izmed žurnalistov. Ti namreč objavljajo cesarske govore tako, kakor jih je res govoril, torej dobesedno. 17. m. m. je bilo v Zeughausu v Berolinu zopet pričakovati .velikega^ Viljema II. Zategadelj so morali vsi žurnalisti in vsi zanesljivi ljudje zapustiti dotični prostor. Nemška vlada bo odslej sama objavljala cesarske govore in sicer v taki obliki, v kakoršni so njej in javnosti prav, ne pa v taki, v kakoršni jih je Viljem resnično   izustil.
—   Dragocenost italijanske kraljice Margarite. Vdovi italijanskega kralja izročil je minister ono zrno iz revolverja, katero je pretreslo srce nesrečnega kralja Kraljica čuva ta spomin, kot največjo in najžalostnejšo dragocenost med svojimi biseri in drugimi kamenji.
—   Vrata od uhoda v svetovno razstavo v Parizu
je kupil na dražbi trgovec s starim železjem v Parizu, Bagilet za 10 000 frankov. Delo je bilo slavnega podobarja Moreau Vauterja. Begilet ima dva meseca časa, da podere orjaška vrata, ki imajo 210.000 kilogramov železa v sebi.
—   1400 oseb med snegom. Pariški list „Matinu ima dopis iz Odese, v katerem se pripovedujejo prave grozote. ^v^Mllik-Jateri so j^KLjmjegpjn, je mnogo oseb, o katerih življenju se neTvir ZnVpžT se za slučaj, kateri se je dogoclil TiaT "mali postaji Radzielnaja. Na to postajo so v 24 urah dospeli 4 vlaki z 1800 oseb Seveda je pri tako ogromnem številu potnikov kmalu jelo živeža pomanjkavati, vsled česar je prišlo do grozne borbe med potovalci, kateri so eden drugemu trgali iz rok, kar je kdo za jesti imel. V pomoč tem od snega zadržanim in od gladu mrjočim potovalcem je bil poslan iz Kijeva eden polk vojakov in iz Odese 3000 strelcev. Ti vojaki so si morali seveda med snegom pot odpirati in so seveda le počasi napredovali, tako da so prehodili na dan le kakih 7 — 8 kilometrov. Ko je postajevodja videl, da s toliko ljudi ne more več čakati, ker bi vsi gladu umrli, se je odločil, odpraviti dva vlaka proti jugu, da tako dopelje gladne ljudi do kakega bližnjega mesta To pa se mu ni posrečilo, ker je sneg vlake na odprtem polju zasul in jih ustavil V treh urah so bili vlaki popolnoma zasuti. Grof Kapnist je sestavil Četo 60 mož, s katerimi se mu je posrečilo z nečuvenim naporom prodreti do bližnje vasi, od koder so se na saneh odpeljali v Odeso. Guvernerju Odese se je končno posrečilo, odposlati do postaje pomočni vlak z oblekami in živežem, kateri je rešil v nevarnosti se nahajajoče potovalce, ali od teh je bilo že umrlo okoli 120 oseb, med njimi večinoma otrok in ženskih.
—   Uporaba pepela od smodk. Mislilo bi se gotovo, da je pepel od smodk popolnoma brez vrednosti, a temu ni tako. S tem pepelom se sicer z uspehom snaži zobe, a ima tudi drugo uporabo; rabi se ga namreč za snaženje vsih kovinskih izdelkov. Ako postane zlatnina in srebrnina temna, treba samo vzeti malo tega pepela na suknenem ohlapku in odrgniti kovino ter obrisati, pa se sveti kakor nova. Z enakim uspehom se rabi na bakrenih, niklastih, medenih (mesingastih) in drugih izdelkih. Ako so na teh stvareh večji madeži, treba samo zmešati psp&l od sniodk s rflajn pptmUja in s to zmesjo namazati one stvari, jih pustiti malo ležati in potem dobro odrgniti, pa se svetijo kot nove. Še bolje je, ako se stvar z mlačno vodo malo odrgne, potem osuši in s suho cunjo odrgne. Na ta način se da pepel od smodk, katerega sicer zmečemo proč, porabiti kakor brezplačno snažilno sredstvo.
—   Zločin v kupeju. Na progi med Souhamptonom in Londonom na Angleškem je nek Parker izvršil umor in telesno poškodbo. V oddelku druzega razreda sta se sprva vozila samo gospa Rhoda King in Parker. Na postaji Win-ehester je dospel v isti oddelek nek Pearson, kateri je sprva čital novine in nato zaspal. Gospa King je v tem času gledala skozi okno kupeja Naenkrat je slišala strel, in ko se je obrnila, je Parker tudi proti nji ustrelil in jo ranil na roki. Padla je v naslonjač in se od strahu tresla. Parker pa je med tem obiral žepe usmrčenega Pearsona. Ko je vse pobral se je obrnil do gospe in ji izjavil, da obžaluje, da jo je ranil in se nadeja, da ga ne bode izdala, ker bo revolver položil v roke umrlemu in nato bosta oba izjavila, da se je Pearson sam ustrelil. Gospa se je pa tatu na vsak način hotela izne-biti in zato mu je svetovala, naj rajši vrže revolver proč in naj ubeži, kar je isti tudi storil.   Ko je pri neki postaji vlak
bolj počasi vozil je Parker odprl okno in vrgel revolver, nato pa je še sam skočil. Grospa King je na prvi postaji izstopila in vse povedala redarstvu, katero je pozneje Parkerja prijelo in zaprlo. Isti je sin dobroživeee rodbine, a spridil se je v raznih družbah in mestih tako. da mu ni nikdar denarja zadostovalo in iz lakomnosti za denarjem je izvršil hudoben zločin.
— Igralska strast Angležev. Anfflfžj^sjc^-^bastni i^raj^i. in znano je, da je tu^i_s^aji^Jaalj^Edvard VIL med njjPi, o^katerem se celo govori, da je provzročil s to strastjo vpino v   južni   Afriki, zadolžjvži   ap   7. a   ^^0^0 milijonov pri
—    Judih,    kj    ŠLLkliliLal0   na    ?lati    Tr^vsa]       Kor     pa    T^nrlorla
gleda tudi angleška policija na prste raznim igralskim družbam — saj je še lansko leto ob 2. uri po ncči razgnala v Londonu nek igralski klub, katerega člani so, da ubeže aretiranju, ušli skozi okno na strehe, in se je pri tem jeden ubil, padši v 20 metrov globoko dvorišče — si je neka bogata družba nevarnih igralcev izmislila zdaj novo zvijačo. Angleški časnik „Free Lance" poroča namreč, da je ta družba dala zgraditi velik parnik, ki stane 200 000 funtov šterlingov V tem par-niku bode hotel in igralski klub. Parnik bode vedno na morju in sicei zunaj policijske meje angkške. Podjetniki upajo na velik uspeh — globoko morje pa tudi na bogate — žrtve strastne igre.
Stran 60.