SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
65. KNJIGA 2014
op
USO^
LJUBLJANA 2015
ISSN 0374-0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 65/2014
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 65/2014
ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXV (2014)
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
65. KNJIGA 2014
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 65/2014
LJUBLJANA 2015
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. MARCA 2015
Naslov / Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p. p. 323, telefon: (01) 470-61-00 faks: (01) 425-34-23 elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si
VSEBINA / CONTENTS
I.	ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding
Members..............................................9
II.	POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2014..................19
Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2014.................23
Delo skupščine.........................................29
SAZU v tiskanih medijih....................................31
I.	Razred za zgodovinske in družbene vede..........................35
II.	Razred za filološke in literarne vede.............................37
III.	Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...............38
IV.	Razred za naravoslovne vede.................................40
V.	Razred za umetnosti......................................41
VI.	Razred za medicinske vede..................................47
Kabinet akademika Franceta Bernika...............................48
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije.........................48
Odbor za preučevanje narodnih manjšin.............................49
Pravopisna komisija.........................................50
Komisija za tisk in publikacije...................................51
Komisija za statutarna vprašanja.................................52
Komisija za človekove pravice...................................52
Fundacija dr. Bruno Breschi....................................53
Fundacija Janez Vajkard Valvasor.................................54
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo /
Department of International Relations and Scientific Coordination...........55
Mednarodna izmenjava raziskovalcev..............................59
Jubileji.................................................63
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja....................63
Znanstvena srečanja / Scientific Meetings............................66
Tiskovne konference........................................74
Predavanja na SAZU........................................75
Srečanje akademikov........................................84
Predavanje akad. Tadeja Bajda na Študijskih dnevih Draga 2014...............84
5
III. ČLANI / MEMBERS
I.	Razred za zgodovinske in družbene vede..........................95
II.	Razred za filološke in literarne vede.............................99
III.	Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede..............102
IV.	Razred za naravoslovne vede................................107
V.	Razred za umetnosti.....................................110
VI.	Razred za medicinske vede.................................113
Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU..........................116
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2014 / 2014
BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS..........................119
POKOJNI ČLANI / DECEASED MEMBERS.........................191
UMRLI V LETU 2014 / DEPARTED IN 2014
Hermann Muller-Karpe...................................217
Milko Matičetov........................................219
Janez Stanonik.........................................222
Jože Toporišič.........................................225
Arthur E. Bergles.......................................227
Alan R. Katritzky.......................................229
John S. Waugh.........................................230
Ivan Gams...........................................232
Kajetan Kovič.........................................235
Tomaž Šalamun........................................237
Pavle Merku..........................................243
Matija Horvat.........................................245
IV.	BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS
BIBLIOTEKA V LETU 2014................................. 249
PUBLIKACIJE SAZU V LETU 2014 ............................ 259
V.	SUMMARY
SASA ORGANIZATION...................................265
MEMBERS...........................................267
Section I. - Historical and Social Sciences.........................267
Section II. - Philological and Literary Sciences......................272
Section III. - Mathematical, Physical, Chemical and
Technical Sciences......................................275
Section IV. - Natural Sciences................................281
Section V. - Arts.......................................285
Section VI. - Medical Sciences...............................288
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN
ALPHABETICAL ORDER.................................295
6
I.
ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION
SKUPŠČINA SAZU
IZVRŠILNI ODBOR_
Namestnik predsednika: Marko Marijan Mušič (do 27. 2.) Predsednik: Marko Marijan Mušič (od 27. 2. do 6. 5.) Tadej Bajd (od 6. 5.) Podpredsedniki: Tadej Bajd (do 6. 5.), Marko Marijan Mušič (do 27. 2.), Andrej Kranjc (od 6. 5.), Jože Krašovec od (6. 5.)
Glavni tajnik: Andrej Kranjc (do 6. 5.), Uroš Skalerič (od 6. 5.) ČASTNI ČLAN: FRANCE BERNIK
REDNI ČLANI (81):_
Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Janez Bernik, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Dušan Hadži, Valentin Hribar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Božidar Kos, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Janez Levec, Jože Maček, Janez Matičič, Milan Mihelič, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Dušan Moravec, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavčnik, Janez Peklenik, Matija Peterlin, Jože Pirjevec, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Alojz Rebula, Blaž Rozman, Veljko Rus, Zorko Simčič, Primož Simoniti, Uroš Skalerič, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič, Drago Tršar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Anton Vratuša, Saša Vuga, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Robert Zorec, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek
IZREDNI ČLANI (9):_
Tatjana Avšič-Županc, Bojan Čerček, Boštjan Kiauta, Milček Komelj, Janez Lamovec, Jože Mencinger, Raša Pirc, Boris Sket, Peter Štih
DOPISNI ČLANI (71):_
Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosak, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., James W. Cronin, Milan R. Dimitrijevic, Martin Dimnik, Arnold Feil, Rudolf Flotzinger, Manfred Geiger, Gerhard Giesemann, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenic, Vill Grimič, Erwin Louis Hahn, Nikola Hajdin, Peter
9
Handke, Christian Hannick, Philip G. Haydon, Milan Herak, Ljudevit Ilijanic, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Georgi Konstantinovski, Silvin Košak, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Peter Mansfield, Sibe Mardešic, Tonko Maroevic, Juraj Martinovic, Mateja Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Menis, Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, KarlAlexander Müller, Erwin Neher, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O'Loughlin, Luko Paljetak, Slobodan Perovic, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Erich Prunč, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Helmut Rumpler, James Floyd Scott, Yehuda Shoenfeld, Dimitrije Stefanovic, Erik Valdemar Stälberg, Jože Straus, Ivan Supičic, Sergio Tavano, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Karl Matej Woschitz
10
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2014
A) PREDSEDSTVO
Namestnik predsednika: Marko Marijan Mušič (do 27. 2.) Predsednik: Marko Marijan Mušič (od 27. 2. do 6. 5.), Tadej Bajd (od 6. 5.) Podpredsedniki: Tadej Bajd (do 6. 5), Marko Marijan Mušič (do 27. 2.), Andrej Kranjc (od 6. 5.), Jože Krašovec (od 6. 5)
Glavni tajnik: Andrej Kranjc (do 6. 5), Uroš Skalerič (od 6. 5.) Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Peter Štih Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Andrej Inkret
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Josip Globevnik
(do 30. 4.), Janez Levec (od 1. 5.)
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Robert Zorec
Tajnik K razreda (umetnosti): Niko Grafenauer
Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Franc Strle
Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Matija Gogala, Andrej Jemec (do 6. 5.), Alenka Šelih (do 6. 5), Peter Fajfar (od 6. 5.) in Lojze Lebič (od 6. 5.)
IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA
Namestnik predsednika: Marko Marijan Mušič (do 27. 2.) Predsednik: Marko Marijan Mušič (od 27. 2. do 6. 5.), Tadej Bajd (od 6. 5.) Podpredsedniki: Tadej Bajd (do 6. 5), Marko Marijan Mušič (do 27. 2.), Andrej Kranjc (od 6. 5.), Jože Krašovec (od 6. 5.)
Glavni tajnik: Andrej Kranjc (do 6. 5), Uroš Skalerič (od 6. 5.)
Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg.
B) POSEBNE ENOTE SAZU_
1.	BIBLIOTEKA SAZU
Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin.
2.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
3.	KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
11
C) SVETI, ODBORI IN KOMISIJE
1.	SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Svet je bil v reorganizaciji.
2.	SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: akademik Janez Peklenik Tajnik: prof. Alojz Poredoš
Člani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, prof. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr. Milan Medved, mag. Janez Možina, prof. Miha Tomšič, prof. Matija Tuma, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič
3.	SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akademik Marko Marijan Mušič
Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris Paternu, Primož Simoniti, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Tomaževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mario Pleničar, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebič, Milan Mihelič, Tomaž Šalamun (t), Ciril Zlobec in Marjan Kordaš
4.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akademik Jože Pirjevec
Člani akademiki: Matjaž Kmecl, Janko Pleterski, Anton Vratuša in Ciril Zlobec Ostali člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič-Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nečak, dr. Vera Klopčič
5.	ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Predsednik: Boštjan Žekš
Člani akademiki: Anton Vratuša, Janez Levec, Vito Turk, Mitja Zupančič, Ciril Zlobec, Saša Svetina
Ostali člani: prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Lojze Sočan, Anita Pirc-Velkavrh, prof. dr. Aleksander Zidanšek
6.	PRAVOPISNA KOMISIJA
Vodila jo je doc. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in UNG). Člana akademika: Janez Orešnik in Jože Toporišič (t)
Člani komisije v ožji sestavi: doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar (ZRC SAZU), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (Fakulteta za družbene vede UL in ZRC SAZU), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposlen v kulturi), dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), doc. dr. Hotimir Tivadar (Filozofska fakulteta UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU) Člani komisije v širši sestavi: mag. Peter Holozan (Amebis, d. o. o.), prof. dr. Marko
12
Jesenšek (Filozofska fakulteta UM), dr. Drago Kladnik (ZRC SAZU, KSZI RS), Marta Kocjan Barle, prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU), prof. dr. Irena Stramljič Breznik (Filozofska fakulteta UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), prof. dr. Andreja Žele (Filozofska fakulteta UL in ZRC SAZU)
7.	KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akademik Kajetan Gantar.
Člani: akademiki Rajko Bratož, Andrej Inkret, Igor Grabec, Mitja Zupančič, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš
8.	KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je akademik Marijan Pavčnik.
Člana: akademikinja Alenka Šelih, akademik Peter Gosar (do 11. 11.) in prof. dr. Jože Mencinger (od 11. 11.).
Sodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU (do 30. 6.), Eva Polanc (od 1. 9.)
Člani razširjene statutarne komisije so še akademiki Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Marko Mušič in izredni član Janez Lamovec.
9.	KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Vodila jo je akademikinja Alenka Šelih.
Člani: akademiki Janez Bernik, Valentin Hribar, Drago Jančar, Marijan Pavčnik in Jože Pirjevec
D)	FUNDACIJI_
1.	FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI
Predsednik: akademik Kajetan Gantar,podpredsednik: akademik Primož Simoniti, tajnik: prof. Jože Faganel
2.	FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR
Predsednik: akademik Matjaž Kmecl, člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg, Anton Majzelj, Miloš Kovačič
E)	UPRAVA SAZU_
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
13
SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE
Biblioteka
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Kabinet akademika Franceta Bernika
SVETI, ODBORI IN KOMISIJE
Svet za varovanje okolja Svet za energetiko Svet za kulturo in identiteto
prostora Slovenije Odbor za preučevanje narodnih manjšin Odbor za trajnostni razvoj Pravopisna komisija Komisija za tisk in
publikacije Komisija za statutarna
vprašanja Komisija za človekove pravice
FUNDACIJI
Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacija Janez Vajkard Valvasor
RAZREDI
I.	RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Oddelek za družbene vede
Oddelek za zgodovinske vede
II.	RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
III.	RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Oddelek za
matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede
IV.	RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE
V.	RAZRED ZA UMETNOSTI
VI.	RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
UPRAVA
Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in
publikacije Finančno-računovodska
služba Tehnično-nabavna in investicijska služba
14
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938-1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)
PREDSEDNIKI:
Nahtigal, Rajko Vidmar, Milan Kidrič, France
Ramovš, Fran Vidmar, Josip Milčinski, Janez Bernik, France Žekš, Boštjan
Trontelj, Jože Mušič, Marko Marijan Bajd, Tadej
(1939-1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942-1945), član matematično-prirodoslovnega razreda (1945-1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948-1950) (1950-1952), član razreda za filološke in literarne vede (1952-1976), član razreda za filološke in literarne vede (1976-1992), član razreda za medicinske vede (1992-2002), član razreda za filološke in literarne vede (2002-2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(2008-2013), član razreda za medicinske vede (2014), član razreda za umetnosti
(2014-), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
PODPREDSEDNIKI:
Lavrič, Božidar
Kuhelj, Anton
Ziherl, Boris Kreft, Bratko Blinc, Robert
Zlobec, Ciril Gantar, Kajetan Kralj, Alojz
Trontelj, Jože Šelih, Alenka
Gogala, Matija
(1950-1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede
(1961-1980), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede
(1975-1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1976-1992), član razreda za umetnosti (1980-1999), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980-1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994-2011) (1992-1999), član razreda za umetnosti (1999-2005), član razreda za filološke in literarne vede (1999-2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(2002-2008), član razreda za medicinske vede (2005-2008), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
(2008-2011), član razreda za naravoslovne vede
15
Mušič, Marko Marijan (2008-2014), član razreda za umetnosti Bajd, Tadej	(2011-2014), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske
in tehniške vede
Kranjc, Andrej	(2014-), član razreda za naravoslovne vede
Krašovec, Jože	(2014-), član razreda za filološke in literarne vede
GLAVNI TAJNIKI:
Krek, Gregor Ramovš, Fran
Kos, Milko Kušej, Gorazd Goričar, Jože Batis, Janez Drovenik, Matija Andolšek-Jeras, Lidija Gogala, Matija Kranjc, Andrej Skalerič, Uroš
(1939-1942), član pravnega razreda
(1942-1950), član filozofsko-filološko-historičnega razreda, (1942-1945), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za filološke in literarne vede (1948-1950) (1950-1972), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1972-1980), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1980-1985), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1985-1992), član razreda za medicinske vede (1992-1999), član razreda za naravoslovne vede (1999-2002), članica razreda za medicinske vede (2002-2008), član razreda za naravoslovne vede (2008-2014), član razreda za naravoslovne vede (2014-), član razreda za medicinske vede
ČLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. ČLENU ZAKONA O SAZU:
Batis, Janez Ramovš, Primož Vodovnik, Lojze
Zlobec, Ciril Mayer, Ernest Andolšek-Jeras, Lidija Maček, Jože Pavček, Tone Svetina, Saša Gantar, Kajetan Jemec, Andrej Šelih, Alenka
Gogala, Matija Fajfar, Peter
Lebič, Lojze
(1996-2002), član razreda za medicinske vede (1996-1999), član razreda za umetnosti (1996-2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
(1999-2002), član razreda za umetnosti (2000-2003), član razreda za naravoslovne vede (2002-2003), članica razreda za medicinske vede (2003-2008), član razreda za naravoslovne vede (2003-2008), član razreda za umetnosti (2004-2008), član razreda za medicinske vede (2008-2011), član razreda za filološke in literarne vede (2008-2014), član razreda za umetnosti (2008-2014), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
(2011-), član razreda za naravoslovne vede
(2014-), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in
tehniške vede
(2014-), član razreda za umetnosti
16
II.
POROČILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2014
Poročilo na skupščini SAZU19. februarja 2015
Leto 2014 so v veliki meri zaznamovale volitve novega vodstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so leto razdelile na bolj ali manj enaka dela. Po mnogo prezgodnji smrti predsednika akademika Jožeta Trontlja je za krmilo Akademije stopil starejši od podpredsednikov, akademik Marko Mušič, ki je bil kmalu zatem na nadomestnih volitvah izvoljen za predsednika SAZU. Na volitvah 6. maja 2014 je vodenje Akademije prevzelo novo vodstvo.
V preteklem letu smo se morali posloviti od kar sedmih akademikov, Ivana Gamsa, Matije Horvata, Kajetana Koviča, Milka Matičetovega, Jožeta Toporišiča, Tomaža Šalamuna in Janeza Stanonika.
Značilnost preteklega leta je bila vrsta posvetov, ki so se odvili v akademijski dvorani. Najprej so raziskovalke in raziskovalci Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU predstavili rezultate nekaterih projektov, ki sodijo v okvir programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Konec marca sta bila v sodelovanju z Občino Logatec, Mohorjevo družbo in Knjižnico Logatec razstava in simpozij, posvečena življenju, delu in pomenu dr. Andreja Gosarja (1887-1970). Sledil je posvet Evropske regionalne strategije in Slovenija, ki sta ga s SAZU organizirala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Alumni klub geografov Slovenije. Nad organizacijo posveta je bedel akademik Andrej Kranjc. Omenimo tudi julijsko delavnico Astroglia 2014 v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovenskim fiziološkim društvom in Slovenskim društvom za nevroznanost SiNAPSA. Prvi jesenski posvet je nosil naslov Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja znanosti. Na posvetu je akademikinja prof. dr. Krista Varantola predstavila organizacijo in način dela finskega razsodišča v znanosti, kar bi bilo vredno posnemati tudi pri nas. Akademija je z Umanotero - slovensko fundacijo za trajnostni razvoj organizirala posvet Sporočila znanosti o podnebnih spremembah. Sklepi posveta glede problemov spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, glede odzivov politike in razvojnih priložnosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo so bili posredovani predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. Posvet sta organizirala podpredsednik Andrej Kranjc z Akademije in dr. Renata Karba za Umanotero. Akademik Niko Grafenauer je bil organizator dvodnevnega simpozija Humanizem in humanistika. O današnjem dojemanju humanizma oziroma vsega tistega, kar zajema pojem humanitas, je spregovorilo kar 28 vrhunskih slovenskih intelektualcev. Pod okriljem IV. razreda so akademik Mitja Zupančič, svetovalka SAZU prof. dr. Hojka Kraigher in svetovalec SAZU prof. dr. Niko Torelli pripravili znanstveni posvet z naslovom Gozd in les. S posvetom je SAZU pokazala, da se zaveda pomembnosti gozda, gozdarstva in lesarstva v Sloveniji, in hkrati spodbudila odgovorne državne organe, da o problematiki razmislijo in se
19
lotijo intenzivnega reševanja gozdarske in lesarske stroke. Akademikinja Alenka Šelih in prof. dr. Katja Filipčič sta organizirali posvet Otrokove pravice v Sloveniji - 25 let po sprejemu konvencije OZN o otrokovih pravicah. Predavateljice in predavatelji so osvetlili številna odprta vprašanja o otrokovih pravicah v današnjih razmerah, nakazane pa so bile tudi nekatere rešitve. Posvete so spremljali članki v tiskanih medijih, akademijska dvorana pa je bila vselej primerno polna.
Ob obletnici mnogo prezgodnje smrti predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika Jožeta Trontlja smo organizirali sestanek v njegov spomin. O akademiku Trontlju kot znanstveniku so govorili njegovi kolegi nevrofiziologi Erik Stalberg, Donald Sanders in Janez Zidar. Njegovo obsežno in pomembno delo na področju medicinske etike sta orisala Božidar Voljč in Tone Žakelj. Spominjal se ga je tudi brat Janez Trontelj. O prizadevanjih akademika Trontlja na področju etike v šolstvu je spregovoril Janek Musek. Sam pa sem se v svojem prispevku omejil na pet let in pol predsedovanja akademika Trontlja Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
V	letu 2014 je bila na Akademiji organizirana pestra serija predavanj. Aprila nam je o položaju žensk v rimskem pravu predaval profesor Janez Kranjc s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. O sinergiji znanosti, tehnologije in umetnosti pri tvorjenju vzorcev z inteligentnimi sistemi nam je govoril kolega Igor Grabec. Z nizom izjemno zanimivih predavanj nas je razveselil hrvaški arhitekt akademik Andrija Mutnjakovic, ki se je prijazno odzval povabilu akademika Marka Mušiča. Predstavil nam je dela arhitekta Lucijana Vranjanina, arhitektoniko papeža Siksta V. in vizijo idealnega mesta. V nabito polni akademijski dvorani sta leto sklenila naša imenitna predavatelja zgodovinarja Rajko Bratož in Peter Štih. Prvi je predaval o cesarju Avgustu in drugi o Karlu Velikem. Na Akademiji pa smo si v preteklem letu tudi premierno ogledali film o delu našega dopisnega člana profesorja Antona Mavretiča, ki se v Združenih državah že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film je nastal po zaslugi Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.
V	preteklem letu smo na Akademiji posebno pozornost posvetili predstavitvi nekaterih knjig. Sodelavci Inštituta Antona Trstenjaka so predstavili znanstveno monografijo Staranje v Sloveniji. Na promociji knjige se je razvila zanimiva razprava o vprašanjih staranja v Sloveniji. Predstavljeni sta bili tudi knjigi Tomaža Hartmana Pragozd in knjiga avtorjev Boruta Juvanca in Domna Zupančiča Besednjak vernaku-larne dediščine. Posebno zanimanje je vzbudila predstavitev knjige Martina Pollacka Kontaminierte Landschaften, ki se je časovno in vsebinsko lepo ujela z izjavo predsedstva »Za pravico do groba«, objavljeno v dnevniku Delo.
Na Akademijo neprestano prihajajo prošnje za uvodne nagovore ali predavanja ob različnih znanstvenih ali kulturnih dogodkih. Če je bilo le mogoče, smo se vabilom odzvali. Tako je podpredsednik Andrej Kranjc nagovoril udeležence posvetovanja o naravnih nesrečah ter slovesnosti ob ustanovitvi Krasoslovnega študijskega središča Unesco na Univerzi v Novi Gorici. Podpredsednik Jože Krašovec je z nagovorom zastopal SAZU pri slavnostni predaji zbirk Iconotheca Valvasoriana in Topographia
20
Archiducatus Carinthiae koroškemu deželnemu glavarju, Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu in Koroškemu deželnemu arhivu. Nagovoril je udeležence 33. mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobja z naslovno temo Recepcija slovenske književnosti. Sodeloval je tudi na okrogli mizi o etiki v znanosti ob 20. obletnici ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. V Gradcu je nagovoril udeležence iz Slovenije in Avstrije ob postavitvi novega nagrobnika profesorju Karlu Štreklju. Odprl je tudi razstavo fotografij cerkva in kapel, posvečenih svetima bratoma Cirilu in Metodu, katerih avtor je Ciril Velkavrh.
Sam sem imel na vabilo nedeljsko predavanje na srečanju Draga. V precej obsežnem prispevku sem se dotaknil aktualnih problemov, povezanih z znanostjo, inženirstvom in maternim jezikom. Bil sem tudi vabljeni govornik na slovesnem kulturnem dogodku ob 10. obletnici Deklice z rastočo knjigo. Otvoritveni nagovor sem imel na mednarodnem srečanju European Alliance of Neuromuscular Disorders Associations, na slavnostni podelitvi nagrad Republike Slovenije na področju šolstva ter na podelitvi nagrad Miroslava Zeia. Uvodna nagovora sem imel tudi na slavnostni akademiji ob 50. Mednarodni konferenci strokovnega društva za mikro-elektroniko, elektronske sestavne dele in materiale ter na Akademiji strojništva 2014, ki jo je organizirala Zveza strojnih inženirjev Slovenije. Nagovoril sem udeležence Pupinovega koncerta. Ob tej priložnosti je bila ponatisnjena njegova biografska knjiga Od pastirja do izumitelja. Uvodni nagovor sem imel tudi na slovesni predstavitvi druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika in odprtju slovarskega spletišča Fran. Z uvodnim nagovorom sem pozdravil udeležence slavnostne seje Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Skupaj s predsednikom Ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem in predsednikom Državnega zbora Milanom Brglezom sem sodeloval na zanimivi in prijetni okrogli mizi Prihodnost Slovenije v okviru festivala Stična mladih.
Med najpomembnejšimi tujimi obiskovalci Akademije v letu 2014 omenimo profesorja Petra Jennija, dolgoletnega vodjo mednarodne kolaboracije ATLAS, ki je »kriva« za odkritje Higgsovega bozona, ter akademika Alexandra Nekipelova, nekdanjega podpredsednika Ruske akademije znanosti in dekana prestižne Moskovske ekonomske fakultete. Omeniti velja še sestanek društva VTIS, ki združuje slovenske študente in raziskovalce, ki delujejo v tujini. Sestanek je potekal na praznik slovenske samostojnosti in enotnosti na Akademiji. Člane društva je nagovoril vodja oddelka za mednarodno dejavnost akademik Branko Stanovnik. Ostala mednarodna dejavnost je povezana predvsem z delom mednarodne zveze akademij ALLEA, svetovalnega odbora evropskih akademij EASAC, konference podonavskih akademij DAC in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Tovrstni mednarodni dogodki so podrobno opisani v posebnem poročilu.
Med pomembne naloge Akademije sodi tudi svetovanje vladni politiki. Ko je Svet za visoko šolstvo obravnaval predlog novega zakona o visokem šolstvu, smo predlagali spremembe v zvezi z uporabo tujega jezika na univerzah. V novem predlogu je tako izpuščena neživljenjska zahteva po vzporednih predavanjih v slovenščini in
21
angleščini. Na konferenci z naslovom Slovenija 2030 - Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb, ki jo je organiziral in vodil predsednik Borut Pahor, smo opozorili predvsem na probleme mladih v znanosti, na pomen inovacij, ki izhajajo iz raziskav, ter na probleme razdrobljenosti slovenskega raziskovalnega okolja. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je predlagala, da bi člani SAZU razpravljali o osnutku Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklepe razprave, na katero smo povabili tudi člane Inženirske akademije Slovenije, smo posredovali ministrici. Na željo ministrice Alenke Smerkolj iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo razpravljali tudi o osnutku Strategije pametne specializacije. Zatem je ministrica na SAZU naslovila še drugo prošnjo, da bi Akademija sestavila svetovalno telo, ki naj bi že v prvih mesecih leta 2015 pripravilo smernice za popravke dokumenta, ki ga mora vlada sprejeti v aprilu 2015.
V začetku leta smo na sestankih izvršilnega odbora veliko razpravljali o ureditvi Arheološkega parka v Šempetru v Savinjski dolini. Občina Žalec je kandidirala za sredstva iz Programa Norveškega mehanizma, s katerimi bi zaščitila spomenike, ki jih že močno najeda zob časa. Člani petega razreda so bili mnenja, da je arhitekturna zaščita neustrezna. Akademija se je zato nerada pridružila vlogi za projekt, ki pa je bila neuspešna. Tako ostaja pereči problem Rimske nekropole nerešen. Na sestankih izvršilnega odbora smo tudi opazili, da so nekateri akademijski odbori, komisije in sveti nedejavni. Tajnikom razredov smo predlagali prenovo, ki pa še ni zaključena, tako da se člani nekaterih teles SAZU tudi v preteklem letu niso sestajali. SAZU je skupaj z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU predlagala in k delu povabila člane uredniškega odbora za novi Slovar slovenskega knjižnega jezika: doc. dr. Kozmo Ahačiča, prof. dr. Mileno Mileva Blažic, doc. dr. Heleno Dobrovoljc, dr. Janeza Dularja, dr. Natašo Jakop, akad. Draga Jančarja, prof. dr. Marka Jesenška, Marto Kocjan Barle, prof. dr. Eriko Kržišnik, dr. Nino Ledinek, prof. dr. Ireno Orel, akad. prof. dr. Janeza Orešnika, Mira Romiha, dr. Andreja E. Skubica, prof. dr. Vero Smole, prof. dr. Marka Snoja, prof. dr. Ireno Stramljič Breznik, doc. dr. Mateja Šeklija, prof. dr. Alenko Šivic-Dular, doc. dr. Saško Štumbergar, doc. dr. Hotimirja Tivadarja, prof. dr. Ado Vidovič Muha, akad. prof. dr. Zinko Zorko in prof. dr. Andrejo Žele. V drugi polovici leta smo začeli s pripravami na volitve novih članic in članov. Predsednik in podpredsednika smo se udeležili sej vseh razredov in se podrobno seznanili s stanjem članstva v posameznih razredih. Čeprav ni dolgo, kar smo praznovali 75-letnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, smo začeli s pripravo biografskega zbornika, ki naj bi izšel ob 80-letnici Akademije. V zborniku bodo predstavljeni življenjepisi pokojnih rednih in izrednih članov SAZU. V preteklem letu so člani Akademije finančno podprli Slovensko društvo hospic. Za edini družabni dogodek v lanskem letu pa je poskrbel IV. razred: obiskali smo Botanični vrt Univerze v Ljubljani, po katerem nas je prijazno popeljal direktor dr. Jože Bavcon.
Tadej Bajd
22
THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2014
Presidential Address at the SASA Assembly, 19 February 2015
Distinguished Colleagues, Associate Members, Honorary Member Professor France Bernik,
The year 2014 was marked most prominently by the election of new Executive Board Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, which divided the year in two halves. Following the untimely death of President, Acad. Jože Trontelj, the elder Vice-President, Acad. Marko Mušič stepped in to lead the Academy and was elected President in a provisional election soon after. New Executive Board Members were elected on 6 May 2014.
In 2014, the Academy lost seven members: Ivan Gams, Matija Horvat, Kajetan Kovič, Milko Matičetov, Jože Toporišič, Tomaž Šalamun and Janez Stanonik.
In its Great Hall, the Academy hosted a number of conferences. Researchers of the SASA Scientific Research Centre opened the conference year with a presentation of research results of project work within the scope of the programme Slovenian Natural and Cultural Heritage. In cooperation with the Municipality of Logatec, the Mohorjeva družba Publishing House and The Logatec Library, the Academy organised an exhibition and conference dedicated to the life, work and influence of Dr. Andrej Gosar (1887 - 1970). European Regional Strategies and Slovenia was a conference organised in co-operation with the Ministry of Agriculture and Environment and the Alumni Club of Slovenian Geographers and with Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Acad. Andrej Kranjc as the main organiser.
The workshop Astroglia 2014 was held in July in collaboration with the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana, the Slovenian Physiological Society and the Slovenian Neuroscience Association SiNAPSA. At the first Fall conference Ethical Accountability and Gender Perspectives: New Relations in Science, Chancellor of the University of Tampere, Prof. Dr. Krista Varantola presented the organisation and work methodology of the Finnish National Advisory Board on Research Ethics, over which she presides. The work of this Board presents an example worth following in Slovenia. Together with Umanotera - the Slovenian Foundation for Sustainable Development, the Academy organised a conference entitled Climate Change - State of Scientific Knowledge. Conference findings about the effects of climate change worldwide and nationally, responses of politicians and development opportunities were forwarded to the Prime Minister, Dr. Miro Cerar. The conference was organised by SASA Vice-President Acad. Andrej Kranjc, and Dr. Renata Karba of Umanotera (Slovenian Foundation for Sustainable Development). Secretary of Section V, Acad.
23
Niko Grafenauer organised a two day-conference Humanism and the Humanities. 28 reputable Slovenian intellectuals spoke of the current perception of humanism and all matters encompassed by the term humanitas. Under the watchful eye of SASA Section IV, Acad. Mitja Zupančič with SASA Advisers Prof. Dr. Hojka Kraigher and Prof. Dr. Niko Torelli prepared the conference Forests and Wood. By hosting this event, the Slovenian Academy of Sciences and Arts demonstrated its awareness of the importance of Slovenian forests, forestry, and the wood industry, and simultaneously encouraged competent government services to reconsider these topics and approach proactively the problems the industries face. Acad. Alenka Šelih and Prof. Dr. Katja Filipčič organised the conference Children's Rights in Slovenia - 25 Years After the Adoption of the United Nations Convention on the Rights of the Child. The lecturers tackled numerous open topics relating to children's rights and also proposed several solutions. All of the symposia and conferences were well attended and accompanied by relatively extensive coverage in the printed media.
On the first anniversary of the premature passing of SASA President, Acad. Jože Trontelj, the Academy organised a memorial meeting, where his colleagues, neurophysiologists Erik Stalberg, Donald Sanders and Janez Zidar remembered him. Božidar Voljč and Tone Žakelj spoke about Trontelj's vast and important opus in the field of medical ethics. He was also fondly remembered by his brother Janez Trontelj. Janek Musek presented Trontelj's efforts in the field of school ethics. My personal contribution was a brief presentation of the five and a half years which Trontelj spent as President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.
In the year 2014, the Academy hosted a varied array of lectures. In March, Prof. Dr. Yang Teng from Harvard Medical School in Boston, USA, spoke of Spinal Cord Injury and Motor Neuron Diseases: new insight gained from stem cell-based multimodal studies, Prof. Janez Kranjc from the Faculty of Law of the University of Ljubljana presented the legal status of women in Roman law, Acad. Igor Grabec shared his discoveries on the topic of the synergy of science, technology and arts in forming patterns with intelligent systems. The Croatian architect and Acad. Andrija Mutnjakovič, kindly responded to the invitation of Acad. Marko Mušič with a series of extremely interesting lectures, presenting the work of architect Lucijan Vranjanin, the Architectonic of Pope Sixtus V and a vision of an ideal city. SASA's own esteemed historians, Rajko Bratož and Peter Štih concluded the year with their lectures, the former on Emperor Augustus and the latter on Charlemagne. The Academy also prepared a film premiere of a documentary about the life and work of its Corresponding Member, Professor Anton Mavretič, who, has, for over forty years, actively been developing space technologies in the USA. The film was created by KSEVT - Cultural Space Programme from Vitanje, Slovenia.
The Academy devoted special attention to the presentation of several books in 2014. Representatives of the Anton Trstenjak Institute presented the scientific monograph Ageing in Slovenia. An interesting debate developed after the presentation, touching upon the questions of ageing in Slovenia. Two books by authors Tomaž
24
Hartman - Virgin Forest and Borut Juvanc and Domen Zupančič - Vocabulary of Vernacular Heritage were presented next. Tainted Landscapes by Martin Pollack raised special attention, because it conveniently coincided in timing and content with the SASA Presidency statement Entitled to a Grave, published in the daily newspaper Delo.
The public constantly turns to the Slovenian Academy of Sciences and Arts with requests for opening addresses and lectures at scientific or cultural events. In 2014, the Academy was maximally responsive and contributed as requested whenever possible. Vice-President Andrej Kranjc addressed the attendants of the Conference on natural disasters and at the festive session on the establishment of the UNESCO Karstology Study Centre at the University of Nova Gorica. Vice-President Jože Krašovec represented the Academy with his address on the occasion of the festive presentation of the book collection Iconotheca Valvasoriana and Topographia Archiducatus Carinthiae to the Governor of Carinthia, the Klagenfurt Alpe-Adria University and the Carinthian State Archives. He also greeted the auditorium at the 33rd International scientific symposium Obdobja with the title topic Reception of Slovenian Literature. He also participated in the round table on ethics organised to mark the 20th anniversary of the Koper Science and Research Centre. He spoke to a mixed Slovenian and Austrian audience at the ceremonial unveiling of a new tombstone to Professor Karel Štrekelj in Graz, Austria. Vice-President Kranjc also opened a photo exhibition of churches and chapels devoted to brothers Cyril and Methodius, by photographer Ciril Velkavrh.
I was myself invited to lecture at the meeting in Draga. In my rather comprehensive lecture, I spoke of current difficulties in science, engineering and the use of Slovenian language. I was also invited speaker at the festivities commemorating the 10th anniversary of Maid with a growing book. I opened the international symposium European Alliance of Neuromuscular Disorders Associations, the Slovenian national education awards and the Miroslav Zei Awards. I also held introductory addresses at the festive academy of the 50th international Conference of the Society for Microelectronics, Electronic Components and Materials 2014, and the Academy of Mechanical Engineering, organised by the Slovenian Association of Mechanical Engineers. I also addressed the audience at the concert in honour of Mihajlo Pupin. At the same time, his biography From Pastures to Scientist was reprinted. I also had the honour to speak at the festive presentation of the second, revised edition of the Dictionary of Standard Slovenian Language and the opening of the online dictionary website Fran. I opened the festive session of the University of Primorska Science and Research Centre. Together with Mr. Miroslav Mozetič, President of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia and Mr. Milan Brglez, President of the National Assembly, I participated as a guest at the highly informative and pleasant round table On the Future of Slovenia organised during the festival the Stična Youth Festival. In 2014, SASA was proud to host Professor Peter Jenni, long-term Head of ATLAS -an international collaboration, responsible for the discovery of the Higgs boson, and Academician Alexander Nekipelov, the former Vice-President of the Russian Academy of Sciences and Arts, and Dean of the prestigious Moscow School of Economics.
25
The Academy also hosted a meeting of VTIS - an association of Slovenian researchers and students working abroad. The meeting took place on Slovenian Independence and Unity Day (26 December). Acad. Branko Stanovnik, Head of the Department for International Relations and Scientific Coordination, opened the meeting. Other international activities mostly concern cooperation with ALLEA (Federation of All European Academies), EASAC (European Academies Science Advisory Council), DAC (Danube Academies Conference), and European Academy of Sciences and Arts.
One of the key roles of the Academy is advising the government on specific topics. When the National Higher Education Council debated the draft of the new Higher Education Act, the Academy proposed amendments in relation to the use of foreign languages. The bill proposed no longer contains the austere demand for parallel lectures in English and Slovenian. The SASA voiced its concern about problems of young scientists, the importance of research- based innovation, and the fragmentation of Slovenian research environment at the conference Slovenia 2030 - technological advancement trends, emerging social trends organised and moderated by President Borut Pahor.
Ms. Stanka Setnikar Cankar, Minister of Education, Science and Sport, proposed that SASA Members debate the draft of the new Bill of Research and Innovation Activities. The results of the conference, to which the SASA invited its own members as well as members of the national Academy of Engineering, were recorded, and the proceedings delivered to the Minister.
At the wish of Minister Alenka Smerkolj from the Government Office for Development and European Cohesion Policy, SASA members discussed the draft of the national smart specialisation strategy. Afterwards, the Minister again turned to the Academy for the formation of an expert body to provide advice for the improvement of the original document, which the Government is to adopt by April 2015.
In the beginning of the year, members of the SASA Executive Board discussed in detail the arranging of the Šempeter Archaeological Park in Savinjska dolina. The Municipality of Žalec applied for funds from the Norwegian Mechanism Programme in order to protect the monuments, already in a deplorably poor state. Members of SASA's Section V. considered the existing architectural protection unsuitable. The Academy somewhat reservedly joined the project application which was, unfortunately, unsuccessful. Thus, the problem of the Roman necropolis remains unsolved. It has also become apparent to the Executive Board Members, that some of the Academy commissions, councils, advisory boards and expert groups have been inactive for some time. Section secretaries were asked to review their work, but the process is still in progress, so representatives of some such bodies have not convened in 2014. The Slovenian Academy of Sciences and Arts and the Fran Ramovš Institute for Slovenian Language named editorial board members for the new Dictionary of Standard Slovenian Language, and invited them contribute.
In the second half of the year, the Academy started the preparation for the election of its new members. The President and both Vice-Presidents attended sessions
26
of all six sections and gained a good insight of the membership situation of each individual section. Even though the Academy recently celebrated its 75th anniversary, preparations for the new biographical annals to mark its 80th anniversary, are already underway. The annals will feature biographies of departed full and associate members of the SASA. In the previous year, SASA charity funds were donated to the Slovenian Association Hospic.
Tadej Bajd
27
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 27. februarja in 6. maja.
SKUPŠČINA SAZU 27. 2._
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijske in volilne komisije
2.	Predstavitev kandidata za predsednika SAZU za čas do rednih volitev 6. maja 2014
3.	Poročilo verifikacijske komisije
4.	Volitve predsednika
5.	Obravnava in sprejem poročila o finančnem poslovanju Slovenske akademije
znanosti in umetnosti v letu 2013
6.	Obravnava in sprejem finančnega načrta Slovenske akademije znanosti in umet-
nosti za leto 2014
7.	Objava rezultatov volitev
8.	Potrditev zapisnika skupščine z 21. februarja 2013
9.	Poročilo o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2013
10.	Sodelovanje z Inštitutom za etiko
11.	Razno
1.	SKLEP: V delovno predsedstvo za vodenje volitev za predsednika Slovenske aka-
demije znanosti iz umetnosti za čas do 6. maja 2014 so bili soglasno izvoljeni akad. Alenka Šelih za predsednico ter akad. Andrej Jemec in akad. Janez Orešnik za člana.
2.	SKLEP: V volilno komisijo so bili soglasno izvoljeni akad. Marijan Pavčnik za
predsednika ter izr. član Janez Lamovec in izr. član Peter Štih za člana.
3.	SKLEP: V verifikacijsko komisijo sta bila soglasno izvoljena akad. Dragica Turnšek
in akad. Janez Levec.
4.	SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela finančno poročilo za leto 2013.
5.	SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela finančni načrt za leto 2014.
6.	SKLEP: Skupščina je z 68,04-odstotno večino izvolila akad. Marka M. Mušiča za
predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti za čas do 6. maja 2014.
7.	SKLEP: Zapisnik skupščine z 21. februarja 2013 je bil soglasno potrjen.
8.	SKLEP: Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot soustanoviteljica izstopa
iz zavoda Inštitut za etiko.
SKUPŠČINA SAZU 6. 5._
Dnevni red:
1. Potrditev zapisnika skupščine 27. februarja 2014
29
2.	Izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine
3.	Razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika ter treh članov
predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU
4.	Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika
ter tri člane predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU
5.	Poročilo verifikacijske komisije
6.	Volitve
7.	Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine
1.	SKLEP: Zapisnik skupščine 27. 2. 2014 je bil potrjen brez pripomb.
2.	SKLEP: V delovno predsedstvo so soglasno izvoljeni akad. Alenka Šelih za pred-
sednico ter akad. Andrej Jemec in akad. Janez Orešnik za člana.
3.	SKLEP: V volilno komisijo so soglasno izvoljeni akad. Franc Forstnerič za pred-
sednika ter izr. član Janez Lamovec in izr. član Peter Štih za člana.
4.	SKLEP: V verifikacijsko komisijo sta soglasno izvoljena akad. Dragica Turnšek in
akad. Marjan Kordaš.
5.	SKLEP: Skupščina je soglašala z razrešitvijo predsednika Marka Mušiča, pod-
predsednika Tadeja Bajda, glavnega tajnika Andreja Kranjca in treh članov predsedstva Alenke Šelih, Matije Gogala in Andreja Jemca.
Za člane predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti za čas do volitev leta 2017 so bili izvoljeni: za predsednika akad. Tadej Bajd, za podpredsednika akad. Andrej Kranjc in akad. Jože Krašovec, za glavnega tajnika akad. Uroš Skalerič, za člane predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU akad. Peter Fajfar, akad. Matija Gogala in akad. Lojze Lebič.
30
SAZU v tiskanih medijih
V letu 2014 je bila Akademija v nekaterih tiskanih medijih dokaj izpostavljena: sprva sta še odmevali njena 75-letnica in smrt predsednika akad. Jožeta Trontlja, spomladi pa se je v tisku pogosto pojavljala zaradi volitev.
Januarja je v Delu izšel članek Jožice Grgič »Slovenska akademija ali neprebojna utrdba«. V njem izstopa novinarkino sklepanje o slabi javni prepoznavnosti ustanove in njeni slabi odzivnosti na aktualne probleme naroda in države ter o skromnem javnem izpostavljanju posameznih članov, z izjemo akad. Trontlja. V zakulisju naj bi potekalo lobiranje za nove člane, saj se ni enostavno prebiti v to »neprebojno moško utrdbo«, obveznosti članov pa naj bi bile »bolj v deklarativnem slogu«; dvomljiva naj bi bila kompetentnost nekaterih članov pri posodabljanju šolskega pouka; model financiranja SAZU naj bi bil tak kot v nekdanjih socialističnih državah. Novinarka predlaga, da bi se člani SAZU za sredstva pri projektih potegovali na razpisih in z upokojevanjem prepuščali delo mladim. Priznava pa, da člani solidarnost izkazujejo s humanitarnimi akcijami.
Očitke je v dveh odgovorih na članek ostro zavrnil tedanji glavni tajnik akad. Andrej Kranjc, ki je mdr. naštel dejavnosti in organizacije, v katere je vpeta SAZU, npr. UNESCO in ALLEA, omenil dosežke in živahno delovanje članov SAZU ter demantiral domnevni skromni obseg objav.
Februarja se je polemika nadaljevala s posegom dr. Aleša Igliča, ki je SAZU očital predvsem gmotne privilegije iz socialističnega obdobja.
Marca je majhno število članic izpostavil Dnevnik. O SAZU je obširneje pisal ob predčasnih volitvah, prav tako kot Primorski dnevnik in Mladina; slednja je kritizirala domnevno zaprtost institucije, zapleten volilni postopek, visoko starost članov, premajhno število žensk, članske nagrade, konservativnost in prešibko odzivnost v javnosti.
Aprila je Delo pisalo o kandidatih za vodstvo SAZU, maja pa je že objavilo intervju s tremi predsedniškimi kandidati. Veliko naklonjene pozornosti je Akademiji v treh člankih namenilo tudi ob izvolitvi akad. Tadeja Bajda. O novem predsedniku so pisali še Dnevnik (izpostavil je njegovo željo po »več delavnosti«), Večer (v ospredje je postavil predvsem poklicno pot akad. Bajda) in Primorski dnevnik (pozdravil je njegovo misel, da mora Akademija družbene spremembe zaznavati pred ostalimi). Tednik Mladina je znova izpostavil »težave z ženskami«.
Članice Komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so zaradi izjave akad. Bajda v televizijskih Odmevih novemu predsedniku v Dnevniku očitale nepoznavanje razmer za znanstvenice. Podobnega mnenja je bila novinarka Ranka Ivelja v Dnevniku, predsednikovo izjavo pa so posredno kritizirali tudi v Mladini.
O SAZU je v tem mesecu pisala še Družina, predsednik pa je imel v Večeru obsežen intervju, v katerem je osvetlil predvsem nadpolitičnost Akademije, njeno delo, vprašanje slovenščine v znanosti in vprašanje ženskih kvot ter svoje strokovno delo.
31
Kritike so na SAZU spet letele v pismih bralcev Sobotne priloge Dela, s prispevkoma dr. Janeza Jerovška o »privilegijih slovenskih akademikov«, in se nadaljevale avgusta s prispevkom dr. Aleša Igliča.
Junija (oziroma poleti) se je pozornost tiska z Akademije kot ustanove preusmerila na posamezne člane. Najprej je bil v središču akad. Anton Vratuša, ki je bil drugi najstarejši udeleženec francoske slovesnosti ob 70-letnici izkrcanja v Normandiji. Vrsta poletnih koncertov je bila posvečena skladateljem osemdesetletnikom, akad. Lojzetu Lebiču in akad. Božidarju Kosu ter dopisnemu članu Vinku Globokarju -predvsem prvi je bil deležen velike festivalske in koncertne pozornosti tudi še jeseni.
Julija so se mediji z vprašanji zaskrbljeno obračali na prof. dr. Tatjano Avšič-Županc, našo vodilno, v svetu uveljavljeno strokovnjakinjo za najnevarnejše viruse, ki je pojasnjevala okoliščine širjenja virusa ebole v zahodni Afriki, nevarnosti in ukrepe ob morebitni epidemiji. (Na prof. Avšič-Županc in akad. Franca Strleta so se mediji za pojasnila spet pogosto obračali ob ponovni razširitvi epidemije v oktobru).
Avgusta in septembra so prispevke v medijih, vsak v okviru svojega področja, objavili predsednik in oba podpredsednika SAZU: podpredsednik Jože Krašovec o prevajanju Svetega pisma skozi zgodovino, podpredsednik Andrej Kranjc o podnebnih spremembah, predsednik Tadej Bajd, ki je imel avgusta tudi predavanje Znanost, inženirstvo, materni jezik na študijskih dneh Draga 2014, pa v Delu o begu možganov.
Oktobra je predsedstvo SAZU v Sobotni prilogi Dela objavilo izjavo »Za pravico do groba«; v njej so pozvali dr. Mira Cerarja, naj vlada ustrezno ukrepa in zagotovi izkop v Hudi jami zasutih žrtev, postavitev kostnice pred njo in pogrebni obred do zdaj nepokopanih. Če bomo ob tem še naprej molčali, ne bomo prevzeli odgovornosti ne do samih sebe ne pred slovenskim narodom in »se bomo še naprej pridruževali zaroti, ki nas obdaja že desetletja«, so zapisali člani predsedstva. Poziv SAZU je spodbudil tudi mnenja nekaj bralcev.
Samo s povzetki prispevkov govornic je bil v tisku omenjen posvet Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti, ki je bil 19. septembra na SAZU, decembra pa so nekateri udeleženci posveta v Delu pozvali k ustanovitvi posebnega etičnega telesa, ki bi obravnavalo kršitve načel akademske etike.
Odmeval je izid dopolnjene izdaje SSKJ, ki sta ga pripravila SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je izšel na rojstni dan akad. Josipa Vidmarja, nekdanjega predsednika SAZU in sodelavca prve izdaje slovarja.
Mediji so zabeležili tudi predstavitev knjižnega faksimila s temeljnim opisom Slavne dežele Nadvojvodine Koroške, ki ga je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri SAZU in ga je v Celovcu predstavil podpredsednik akad. Jože Krašovec.
Novembra je dal ob Lutharjevem intervjuju v zvezi z žalostno usodo SZI izjavo za Delo tudi predsednik akad. Tadej Bajd, ki je več kot dve leti sodeloval na sestankih, na katerih se je akad. Trontelj boril za obstoj dunajskega inštituta. Akad. Trontlju je uspelo samo to, da je bil inštitut nekaj časa financiran prek SAZU, je povedal akad. Bajd.
Samo v mariborskem Večeru smo lahko prebrali notico STA o sicer izjemno obiskanem simpoziju Humanizem in humanistika, ki ga je na SAZU organiziral akad.
32
Niko Grafenauer. Delo je ob koncu leta v rubriki »Znanost« namenilo obsežnejša prispevka prejemnikoma Zoisove nagrade za življenjsko delo akad. Vitu Turku, ki se tudi v tisku izpostavlja s kritičnimi stališči, in akad. Janezu Levcu.
Vse leto je bil v tiskanih medijih, ki jih dobivamo na SAZU, najpogosteje omenjan akademik Boris Pahor (več kot 120-krat), ki je avgusta dopolnil 101 leto. Tako rekoč ni bilo tedna, ko se v medijih ne bi pojavilo njegovo ime. Deležen je bil več priznanj, njegove knjige so izhajale v tujih jezikih, mdr. je bil gost v Rimu, Parizu, Hamburgu, Spoletu, Milanu in tudi v Ljubljani, kjer so njemu in akad. Alojzu Rebuli, ki je obhajal 90 let, posvetili znanstveni simpozij. Simpozij o akad. Rebuli so pripravili tudi na Opčinah, tržaški pisatelj pa je za časopise odgovarjal tudi v več intervjujih, v Italiji in Sloveniji je prejel več priznanj, mdr. novembra zlati red za zasluge RS; izšel je tudi ponatis njegovega najbolj znanega romana V Sibilinem vetru in dela Devinski sholar.
Za akad. Pahorjem in Rebulo se je v tiskanih medijih največkrat pojavljal še en tržaški Slovenec, akad. Jože Pirjevec, ki za Primorski dnevnik piše redno kolumno in o čigar vedno polnih predavalnicah poročajo časniki.
Statistično mu je po pogostosti medijske navzočnosti tik za petami prof. dr. Jože Mencinger, ki se je v medijih po malem oglašal vse leto, bodisi s samostojnimi pisnimi prispevki bodisi v intervjujih ali z izjavami. Pisal in govoril je o prodaji Tobačne tovarne, ki da je začetek uničevanja slovenske industrije, o nesmiselnosti sanacije bančnega sistema preko slabe banke, razdolževanju podjetij, povezavi politike z gospodarstvom, privatizaciji in tujih naložbah, varčevalcih NLB, razprodaji slovenskega premoženja ...
Letos smo lahko, kot vsako leto, veliko brali tudi o akad. Dragu Jančarju, ki je bil nominiran za prestižno francosko literarno nagrado femina, izdal je knjigo esejev in roman ter v Franciji za delo Cette nuit, je l'ai vue (To noč sem jo videl) prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, kar je tisk soglasno razglasil za enega največjih uspehov slovenske literature doslej. Med literati izpostavimo neutrudnega akad. Cirila Zlobca, ki je v najnovejši pesniški zbirki znova dokazal, da je »verzološko spreten in zvočno razkošen kot nekoč«, in omenimo podatek, da so bili v začetku leta Angeli akad. Toneta Pavčka med najbolj prodajanimi knjigami.
Odmevni razstavi, Eno sonce in Geometrija in rokopisi, je imel akad. Andrej Jemec.
Med člani SAZU, ki so umrli v letu 2014, so časopisi največ pisali o akad. Kajetanu Koviču, dopisnem članu dr. Pavletu Merkùju, akad. Milku Matičetovem, akad. Jožetu Toporišiču in akad. Tomažu Šalamunu: prvi je bil mojster verza, avtor nepozabnih pesmi in prevajalec, drugi vsestranski ustvarjalec in tik pred smrtjo Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, tretji neutruden zbiralec in preučevalec ljudskega izročila, četrti najvplivnejši slovenski jezikoslovec, peti »general slovenske avantgarde«.
Pripravila pisarna predsedstva
33
RAZREDI SAZU
I. RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE_
Ob koncu leta je imel razred 14 rednih, dva izredna in 15 dopisnih članov. Razred ima oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. V oddelku za zgodovinske vede je šest rednih in en izredni član, v oddelku za družbene vede pa osem rednih in en izredni član. Razred ima dve redni in eno dopisno članico.
Razred je imel pet sej (16. 1., 2. 4., 21. 5., 30. 9., 20. 11.). Prva, januarska seja je bila prvenstveno namenjena razpravi in dogovoru o kandidatih I. razreda za volitve novega vodstva SAZU v maju 2014. Razred je soglasno sklenil, da predlaga akad. Slavka Splichala za predsednika SAZU, akad. Marijana Pavčnika pa za člana predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU. Akad. Splichal je v razpravi tudi predstavil programske usmeritve svoje kandidature, ki jih je razred v celoti podprl. Precej pozornosti je bilo na seji namenjene tudi oblikovanju prioritetne liste publikacij za subvencije tiskovne komisije SAZU, saj so članice in člani I. razreda prijavili kar šest publikacij. Ob vedno manjših sredstvih, ki so na razpolago za tisk, se zdi razredu sporno, da se iz tega fonda, namenjenega (so)financiranju del, pri katerih sodelujejo člani Akademije, sofinancirajo tudi dela ZRC SAZU, ki niso neposredno povezana z delom članov SAZU. Razred meni, da je treba sredstva nameniti za tiste objave, s katerimi so kandidirali člani SAZU.
Na aprilski seji je I. razred oblikoval program dela v tekočem letu, ki je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov: organiziranje simpozijev in posvetov, priprava in izdaja razrednih publikacij oziroma publikacij, ki jih pripravljajo člani razreda, ter predavanja. Podrobnejše poročilo o realizaciji programa je podano v nadaljevanju.
Majska seja je bila namenjena volitvam novega tajnika I. razreda, saj se je triletni mandat sedanjega tajnika zaključil z 31. majem. V skladu z dosedanjo prakso bi moral biti novi tajnik I. razreda izvoljen iz vrst članov oddelka za družbene vede. Ker je kandidat oddelka za družbene vede odstopil od kandidature, je bil za tajnika v drugem mandatu soglasno izvoljen izr. član Peter Štih. Novi/stari tajnik je ob izvolitvi napovedal, da bo čez eno leto, po volitvah v SAZU 2015, ponovno odprl vprašanje tajniškega mesta in da bo s položaja odstopil, če bo oddelek za družbene vede predlagal svojega kandidata. Ker se je konec meseca maja iztekel mandat tudi načelnikoma obeh oddelkov, sta bila na oddelčnih sejah izvoljena akad. Biba Teržan za načelnico oddelka za zgodovinske vede in akad. Slavko Splichal za načelnika oddelka za družboslovne vede. Na seji je bilo podanih tudi nekaj predlogov o vsebinah, ki bi prišle v poštev za simpozij o človekovih pravicah, ki ga bo SAZU v letu 2016 organizirala v Ljubljani skupaj z Akademijo Leopoldino iz Halleja.
Glavna točka septembrske seje I. razreda je bila namenjena volitvam na SAZU v letu 2015, saj so se začeli kandidacijski postopki. Na to točko razredne seje sta
35
bila povabljena tudi predsednik in podpredsednik SAZU, akad. Tadej Bajd in akad. Jože Krašovec. Razgovor je bil namenjen analizi članskega stanja na Akademiji in načelom, ki naj se upoštevajo pri predlaganju možnih kandidatov za volitve novih članov SAZU. V obsežni diskusiji, v kateri so sodelovali vsi navzoči, sta bila (ponovno) izpostavljena pereča problema »staranja« Akademije in majhnega števila članic, ki ju je ob nespornem glavnem kriteriju vrhunskosti za izbor kandidatov vendarle treba upoštevati. Posebna pozornost je bila na tej seji namenjena tudi delovnim telesom SAZU, ki sodijo pod okrilje I. razreda, in sicer Odboru za proučevanje narodnih manjšin (predsednik akad. Jože Pirjevec), Komisiji za človekove pravice (predsednica akad. Alenka Šelih) in Komisiji za statutarna vprašanja (predsednik akad. Marijan Pavčnik). Njihova sestava ostaja nespremenjena, razen v primeru Komisije za statutarna vprašanja, v zvezi s katero se razred strinja s predlogom, da akad. Petra Gosarja, ki je odstopil iz osebnih razlogov, nadomesti izr. član Jože Mencinger. Na seji je bilo na koncu govora o pripravi zbornika razprav članov I. razreda, ki naj bi v letu 2015 izšel v seriji Razprave I. razreda.
Peti, novembrski in obenem zadnji seji I. razreda v letu 2014 sta predhodili ločeni seji obeh razrednih oddelkov (24. in 28. oktobra 2014), posvečeni razpravi o možnih kandidatih za volitve članov SAZU kot tudi o kriterijih za njihovo predlaganje. Oddelek za družbene vede je ob upoštevanju 3. člena Zakona o SAZU oblikoval nabor kriterijev, z njim pa je soglašal tudi razred kot celota in jih upošteval pri svojih določitvah v zvezi z volitvami, obenem pa je z njim seznanil tudi ostale razrede SAZU. Poleg vrednosti objav v zadnjih 15 letih po podatkih v SICRIS se tako upošteva še:
1.	Inovativnost kandidatovega/kandidatkinega raziskovalnega dela (rekoncep-tualizacije, novi pristopi, novi disciplinarni oziroma interdisciplinarni temelji ...).
2.	Odmevnost kandidatovega/kandidatkinega publicističnega dela, zlasti monografij
a)	v Sloveniji,
b)	v svetu.
3.	Pomen raziskovalnega dela za razvoj znanstvenih disciplin, raziskovalnih kadrov in družbenih oziroma humanističnih ved nasploh
a)	v Sloveniji,
b)	zunaj Slovenije.
4.	Pomen raziskovalnega dela za razvoj slovenske družbe.
5.	Prispevek k prepoznavnosti oziroma uveljavljanju Slovenije v svetu (mednarodno sodelovanje).
Na tej podlagi so bili evidentirani možni kandidati in kandidatke po različnih vrstah članstva za volitve 2015, s katerimi je razred seznanil predsedstvo SAZU. Seja razreda se je končala z razpravo o razmerju med številom raziskovalcev po posameznih vedah in njihovo zastopanostjo v SAZU oziroma v posameznih razredih. Člani oddelka za družbene vede so opozorili na nesorazmerno majhno zastopanost družboslovcev v SAZU ter na to, da več temeljnih področij družbenih znanosti v SAZU ni zastopanih. O problemu kvantitativnega razmerja med posameznimi
36
vedami in njihovo zastopanostjo, o katerem bi bilo treba razpravljati na ravni celotne SAZU, se je razred seznanil in bo o njem še razpravljal, z njim pa bo seznanil tudi predsedstvo SAZU.
Od drugih aktivnosti, ki jih je v letu 2014 pripravil razred oziroma njegovi članici in člani, velja izpostaviti naslednje. Objavljen je bil 28. zvezek Razprav I. razreda z naslovom Varia, z besedili, ki so jih prispevali člani in članice razreda. Tudi ob sodelovanju I. razreda je bil 19. septembra organiziran odmevni posvet Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti z mednarodno udeležbo, ki je lepo uspel. Posvet Otrokove pravice v Sloveniji: 25 let po sprejemu Konvencije o otrokovih pravicah je sledil 25. novembra. Organizirali sta ga akad. Alenka Šelih in prof. dr. Katja Filipčič s Pravne fakultete v Ljubljani. V organizaciji I. razreda je 2. aprila na SAZU prof. dr. Janez Kranjc s Pravne fakultete v Ljubljani predaval o položaju žensk v rimskem pravu. Razred je 23. oktobra v sodelovanju z ZRC SAZU organiziral tudi predstavitev knjige Kontaminierte Landschaften (Kontaminirane pokrajine) Martina Pollacka o medvojnih in povojnih pobojih v Evropi in pogovor z avtorjem. Tudi ta prireditev je bila odmevna in deležna široke pozornosti. Aktivnosti v letu 2014 sta 18. decembra v nabito polni dvorani SAZU sklenili predavanji akad. Rajka Bratoža o podobi Avgusta v zgodovinopisju visoke cesarske dobe in pozne antike (ob 2000-letnici smrti cesarja Avgusta) ter izr. člana Petra Štiha o Istri, Karantaniji in Panoniji za časa Karla Velikega (ob 1200-letnici smrti Karla Velikega).
Peter Štih
II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE_
Konec leta je II. razred pričakal s tremi člani manj. V nekaj kratkih tednih so umrli akademiki Milko Matičetov (5. decembra), Jože Toporišič (9. decembra) in Janez Stanonik (28. decembra); spomin nanje smo s tankočutnim orisom njihovega življenja in dela počastili na žalnih sejah, kot je na Akademiji v navadi. Tako ima razred danes samo še dvanajst rednih članov (ob enakem številu dopisnih) in je že več kot desetletje - ob izredno visoki starostni sestavi! - brez enega samega izrednega člana.
Sestali smo se na štirih sejah (26. marca, 17. junija, 8. oktobra in 4. novembra), razpravljali pa v glavnem o perečih sprotnih vprašanjih. Opozarjali smo na skromno število predlogov za Zoisovo nagrado in priznanja s področja humanistike ter posvetili posebno pozornost usodi koroškega narečnega slovarja, delu pokojnega Stanislava Hafnerja, ki je nastajalo v okviru Slavistike na Univerzi v Gradcu. Tam so predlagali, da bi obsežno in izjemno pomembno zbrano gradivo zdaj prenesli v Ljubljano, kjer naj bi poskrbeli tudi za zaključek obdelave in za njegovo objavo. Člani razreda so izrazili bojazen, da nekatera znamenja (»pomanjkanje denarja« itn.) morda napovedujejo tihi začetek konca Slavistike v Gradcu. Zavzeli so se, da je delo v zvezi s koroškim narečnim slovarjem vsekakor treba nadaljevati, saj je slovar seveda izjemnega pomena za vednost o koroški slovenščini. Predlagali so, naj dolgoletni profesor Ludvik Karničar, ki odhaja v pokoj, prihodnje leto na SAZU podrobneje
37
predstavi položaj na graški slovenistični katedri. Prof. Karničar je pobudo sprejel, predlagal pa, da bi bilo predavanje prihodnjo pomlad.
Člani so podprli pobudo I. razreda, naj se v zbirko Korespondence pomembnih Slovencev, ki izhaja po okriljem razreda za filološke in literarne vede, uvrstili korespondenco zgodovinarja Gregorja Čremošnika, pri nas najpomembnejšega specialista za južnoslovansko zgodovino. Korespondenco je pripravil za objavo in s komentarji opremil prof. Ignacij Voje. Uredništvo izdaje je prevzel tajnik I. razreda dr. Peter Štih, za sourednika pa je II. razred določil svojega tajnika.
Spomladi je II. razredu naposled uspelo natisniti - po nekajmesečni finančni redukciji - 22. zvezek Razprav. V prvem delu je objavljeno celotno gradivo s posveta o slovenščini v visokem šolstvu in znanosti, ki je ga je SAZU organizirala marca 2013, tj. troje uvodnih referatov akad. Nika Grafenauerja, akad. Tadeja Bajda in dr. Marka Snoja skupaj z obsežno diskusijo, ki se je je udeležilo trinajst akademikov. V drugem delu prinaša publikacija literarnozgodovinsko razpravo Janka Kosa, dve jezikoslovni razpravi (Zinka Zorko in Anja Benko, Varja Cvetko-Orešnik in Janez Orešnik), na koncu pa še vznemirljiv dokument: dve pismi Božidarja Bajuka (s komentarjem akad. Kajetana Gantarja).
Novembra je več članov II. razreda s pomembnimi prispevki sodelovalo na dvodnevnem simpoziju, posvečenem humanizmu in humanistiki, ki ga je na SAZU organiziral akad. Grafenauer.
Prve jesenske seje razreda se je udeležil predsednik SAZU. Predstavil je kriterije, po katerih naj se ravna bližnja volilna skupščina, in obenem možno število kandidatov za nove izredne člane SAZU. Omenjeno je bilo število šest (kakor tudi šest »napredovanj« v redne člane). Med kriteriji ostaja na prvem mestu kvaliteta znanstvenega oziroma umetniškega dela; drugo merilo naj bo primerna kandidatova starost (omenjalo se je 55 oziroma 60 let), tretji kriterij pa pozitivna diskriminacija kandidatinj (kar pomeni, da naj bi imela ob enako kvalitetnih kandidaturah prednost ženska). V razpravi je bilo znova poudarjeno, da razred za filološke in literarne vede vse od 2003. leta ni dobil novega člana (in da se je temu ustrezno postaral) ter da je treba na volitvah ob jeziku in literaturi posebno pozornost na vsak način posvetiti tudi etnologiji (ki po smrti Milka Matičetovega v razredu nima več zastopnika).
Zadnja jesenska seja je bila potem posvečena prihajajočim volitvam. Po izčrpni razpravi so se člani odločili, da bo II. razred volilni skupščini predlagal dva kandidata za izredna člana in štiri kandidate za dopisne člane (od tega predlaga enega skupaj s I. razredom).
Andrej Inkret
III. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede ter oddelek za tehniške vede. Ob koncu preteklega leta je imel razred 20 rednih, enega izrednega in 16 dopisnih članov. V oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede je bilo 11
38
rednih in izredni član, v oddelku za tehniške vede pa devet rednih članov. Pet članov je mlajših od 70 let. Člani razreda so večinoma raziskovalno aktivni v inštitucijah zunaj SAZU, na Univerzi in v raziskovalnih inštitucijah, kjer so zaposleni in/ali vključeni v raziskovalno delo. Mnogi na teh položajih opravljajo različna družbena poslanstva, hkrati pa zastopajo interese SAZU, ki jih usklajujejo na sejah razreda. Trije člani III. razreda pri ARRS vodijo Znanstveni svet agencije, Znanstvenoraziskovalni svet za naravoslovno matematične vede in Znanstvenoraziskovalni svet za tehniške vede.
V preteklem letu je imel razred pet sej, nekaj manj pomembnih zadev pa so člani reševali še po elektronski pošti. Na dveh februarskih sejah so člani razpravljali o pobudi »100 inovativnih spin-off podjetij«, ki so jo podprli tudi vsi prisotni na sestanku z ministrom Pikalom; zaradi državnozborskih volitev pa pobuda pozneje ni bila deležna zaslužene pozornosti. Na eni od sej so začeli razpravo o kandidatih za vodenje SAZU in poudarili, da so za te funkcije poleg mednarodne odličnosti potrebne tudi vodstvene izkušnje na SAZU. Na osnovi teh kriterijev sta bila izbrana dva kandidata iz razreda: akad. T. Bajd za predsednika SAZU in akad. P. Fajfar za člana predsedstva.
Na aprilski seji je bilo soglasno izvoljeno novo vodstvo razreda, staremu pa izrečena pohvala za uspešno vodenje v preteklem mandatu. Začela se je debata o nujni reaktivaciji Sveta za energetiko, Sveta za varovanje okolja in Odbora za trajnostni razvoj, torej delovnih teles, ki spadajo pod okrilje III. razreda. Vodstvo SAZU je ponudilo predlog, da se iz treh formira le eno telo, ki naj bo učinkovito. Prevladalo je mnenje, da bi zlitje svetov in odbora ne vodilo k želenemu učinkovitejšemu delu in da je treba Svetu za energetiko zagotoviti samostojno delovanje. Tajnik je dobil nalogo, da opravi pogovor s predsednikom Sveta za energetiko. Obravnavani so bili problemi pri dodeljevanju mladih raziskovalcev in ocenjevanju raziskovalnih programov ter projektov, pa tudi pobuda o ponovni uvedbi koordinatorjev raziskovalnega dela za posamezna področja pri ARRS. Izražena je bila ideja, da bi lahko SAZU igrala aktivnejšo vlogo pri izbiri direktorja ARRS.
Prva jesenska seja se je ponovno dotaknila reaktivacije svetov. Tajnik je poročal, da je manjšo aktivnost Sveta za energetiko mogoče pripisati bolezni sedanjega predsednika. Da bo svet v bodoče tudi učinkovit, je zagotovil tajnik sveta prof. Poredoš, ki v odsotnosti predsednika prevzema pobudo in bo poskrbel za njegovo revitalizacijo. V zvezi s Svetom za varovanje okolja se je oblikovalo stališče, da se formira nov svet skupaj s člani iz IV. razreda, medtem ko je mogoče Odbor za trajnostni razvoj brez večje škode opustiti ali njegovo dejavnost zliti s katerim drugim telesom SAZU, npr. z novim Svetom za varovanje okolja. V zvezi s pripravami na bližajoče se volitve so bila izoblikovana izhodišča za pripravo seznama kandidatov za nove člane III. razreda. Izpostavljena je bila kvaliteta kandidatov, enakopravnost spolov in prednost mlajšim kandidatom. Glede na starostno strukturo članov razreda, ki naj bi obnovil oziroma ohranil sedanjo raven aktivnosti, se bo razred odločal za kandidate iz domačih inštitucij, stare okoli 55 let. Razred ni naklonjen povečanju skupnega števila članov (rednih in izrednih) preko 100, saj bi to pomenilo prenasičenost SAZU glede na njen
39
vrhunski ugled in glede na število prebivalcev Republike Slovenije v primerjavi z drugimi državami.
Druga poznojesenska seja razreda je bila osredotočena na pripravo seznama kandidatov iz slovenskih institucij. Glede na mnoge zelo kvalitetne in mednarodno prepoznavne kandidate, ki delujejo na domačih univerzah in raziskovalnih institucijah, je bilo sestavljanje seznama zelo zahtevno, vendar ločeno po oddelkih. Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede je na seznam uvrstil sedem odličnih kandidatov in eno kandidatko s področij matematike (2), fizike (3) in kemije (3), medtem ko je tehniški oddelek pripravil seznam s tremi kandidati in eno kandidatko na različnih področjih tehnike (kemijsko inženirstvo, elektrotehnika, računalništvo in tekstilstvo z materiali). Seznam kandidatov skupaj s priporočilom za napredovanje izrednega člana III. razreda je bil v decembru posredovan predsedstvu SAZU.
V letu 2014 sta dva člana III. razreda prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Janez Levec
IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE_
Razred je imel ob koncu leta 9 rednih, 3 izredne in 10 dopisnih članov.
Imel je šest sej, več neformalnih posvetovanj in dve delavnici. V juliju delavnico o vlogi možganskih celic astrocitov v normalnih in patoloških procesih in drugo 24. oktobra o gozdu in lesu. Na sejah smo razpravljali o delovanju ARRS in o problematiki izdajanja publikacij in revij, predvsem njihovega financiranja, o problematiki naravoslovja v šolah, o stališčih glede varstva okolja, trajnostnega razvoja in raziskovalne politike v Sloveniji in na SAZU, o t. i. pametni specializaciji, o dejavnostih in kriterijih, povezanih z izvolitvijo novih članov v letu 2015.
Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah v zvezi z našimi publikacijami. Izdali smo dve številki 43. letnika revije Acta Carsologica. Prva je izšla v septembru (43/1), druga v decembru oziroma januarju 2015 (43/2-3). Zaradi zamude z začetkom financiranja smo obe številki objavili le na spletu. Tiskani bosta v februarju 2015. Dostopni sta na naslovu: http://ojs.zrc-sazu.si/carsologica. Revija je še naprej vodena v sistemu Web of Science. V Thomson Reutersovem poročilu citiranosti (JCR 2013) ima Acta Carsologica faktor vpliva 0,71.
Na 244 straneh smo objavili 24 izvirnih znanstvenih člankov, dva pogovora z vodilnimi krasoslovci, dve knjižni poročili in eno pismo uredniku. Pri prispevkih je sodelovalo 82 avtorjev iz 17 držav. Od leta 2013 celotni uredniški postopek poteka preko sistema Open Journal System, ki omogoča veliko preglednost uredniškega delovanja. Uredniški odbor smo tudi formalno razširili in uvedli sistem področnih urednikov, ki omogoča učinkovitejše urednikovanje. Dotok novih prispevkov je reden, trenutno je v obravnavi več kot 30 prispevkov, predvidenih za objavo v 44. in 45. letniku. Težave so povezane s problematiko poznega financiranja s strani ARRS. Tudi v letu 2014 so sredstva za pripravo in tiskanje revij prišla šele ob koncu leta.
Zvezka 1 in 2 akademijske razredne revije Folia biologica etgeologica, 55. letnik
40
(2014), bosta izdana s časovnim zamikom, v februarju 2015. Razlog je zapoznelo financiranje s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS decembra 2014. Ker se obseg sredstev iz leta v leto zmanjšuje (rebalans proračuna), bo tudi obseg izdanih zvezkov nekoliko skromnejši.
IV. razred je bil tudi soorganizator posveta Astroglia 2014, ki je potekal 11. julija v Prešernovi dvorani SAZU v soorganizaciji z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovenskim fiziološkim društvom in Slovenskim društvom za nevroz-nanost SiNAPSA, kjer so bil predstavljeni štirje referati o uporabi nanomaterialov in superresolucijski mikroskopiji v raziskavah glije v možganih.
Z Gozdarskim inštitutom RS smo sofinancirali in soizdali monografijo Pragozd avtorja Tomaža Hartmana s sodelavci iz Kočevske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. V njej smo sodelovali s predgovorom k monografiji. 24. oktobra smo organizirali posvet Gozd in les - Slovenski gozd za Slovenijo. V šestih referatih je bilo predstavljeno znanstveno, strokovno in operativno stanje v gozdarstvu ter lesarstvu in nakazane so bile možne prihodnje rešitve v obeh strokah. Posvet je bil aktualen zaradi februarskega žleda, ko so nastale velike količine lesa za posek. Nastalih zalog hlodovine pa doma zaradi v zadnjih dveh desetletjih skoraj izničene lesne industrije nismo mogli izkoristiti.
IV. razred je prek svojega člana aktivno sodeloval v Državni komisiji za splošno maturo. Člani razreda aktivno sodelujejo tudi v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih.
Robert Zorec
V. RAZRED ZA UMETNOSTI_
Če bi v tem poročilu želel povzeti in predstaviti vse vsebinske ali še bolje problemske sestavine, s katerimi smo se srečevali in o katerih smo razpravljali na sedmih sestankih v lanskem letu, bi se to pisanje razvleklo onkraj vseh meja. Zato moram svoj raport skrčiti na nekaj poglavitnih tem in vprašanj, podrobnosti pa so tako ali tako zabeležene v zapisnikih sej, ki jih hranimo v razrednem arhivu.
Že na začetku leta smo v kritično presojo dobili pravilnik o dodeljevanju subvencij, ki ga je izdelala ARRS. Uradni naslov tega tipično birokratskega akta je: Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. Strinjali smo se z vsemi kritičnimi stališči in ugovori zoper Pravilnik, ki sta jih napisala I. in IV. razred in so bila posredovana V. razredu. O samem aktu pa je večina akademikov v našem razredu menila, da v njem nikjer ni zaslediti področja humanistike, kar vzbuja začudenje in še bolj utrjuje našo odločitev, da podpremo ugovor obeh razredov.
Obvestilo Občine Žalec o preureditvi Arheološkega parka v Šempetru v Savinjski dolini, ki ga je občina skupaj s projektno mapo in prošnjo za potrditev projekta poslala predsedstvu SAZU, saj je ta že od leta 1954 lastnica rimske nekropole v Šempetru, je naletelo na nekaj pomislekov med akademiki. Za strokovno mnenje smo se obrnili
41
na dr. Fedjo Koširja, svetovalca SAZU za vprašanja arhitekture in urbanizma. Ta je napisal odločno odklonilno oceno šempetrskega projekta, ki smo jo konec januarja posredovali predsedstvu.
Dva dneva pred kulturnim praznikom smo pripravili jubilejno srečanje z akad. Borisom Pahorjem, ki je 26. avgusta 2013 praznoval stoletnico, kar pa v ničemer ni vplivalo nanj, da se ne bi ob tem razgovoril, kot zna in ume le on.
Ker je odličen govorec, je v dobri uri navzočim navrgel celo verigo svojih življenjskih izkušenj, ki so ga osebno, se pravi eksistencialno in pisateljsko, zaznamovale in duhovno oblikovale. V povzetku bom navedel devet ključnih sestavin, ki so odločilno zarezale vanj.
Prvič: Kot sedemleten deček je bil živa priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga 1920. leta zažgali fašisti. To je nanj delovalo travmatično in je povezano tudi z njegovim današnjim gledanjem na vse totalitaristične režime v Evropi in drugod po svetu.
Drugič: K temu sodi tudi dejstvo, da je moral kot mlad mobiliziranec v Musso-linijevi vladavini z vojsko oditi v okupirano Abesinijo.
Tretjič: Izkušnje s fašizmom in tudi z drugimi, manj izstopajočimi oblikami iredentizma, ki zatira in na vse načine asimilira narodne manjšine, v našem primeru pa predvsem slovenstvo na tržaškem koncu, so v Pahorju za vse čase utrdile njegovo narodno zavest in od nje neločljivo občutje slovenske identitete.
Četrtič: Ker je med drugo svetovno vojno v Trstu s skupino narodno zavednih somišljenikov sodeloval z OF, so ga leta 1943 aretirali domobranci in ga nato predali gestapu. Tako se je začel njegov lagerski križev pot. Obredel je, če me spomin ne vara, pet kacetov, med drugimi tudi Dachau. Rešilo ga je predvsem to, da je bil iznajdljiv in je postal bolničar, saj je znal več jezikov. Vendar pa je zbolel za hudo tuberkulozo. Ob koncu vojne se je tako znašel v švicarskem zdravilišču.
Petič: V povojni blokovski ideološki in politični razdeljenosti Evrope in sveta so naši Slovenci to še posebej občutili na svoji koži. Meja med Italijo in Jugoslavijo ni bila postavljena. Začasno rešitev so t. i. zavezniki našli v enklavi STO, kar pa ni moglo dolgo trajati. Sledila je delitev na cono A in B, nazadnje pa po Londonskem sporazumu odločitev, da A pripada Italiji, B pa Jugoslaviji. Med Slovenci na tej in oni strani hladne vojne črte je bil za vrsto let postavljen skorajda neprebojen zid.
Šestič: V tem času je bil Boris Pahor profesor za italijansko književnost na slovenski srednji šoli v Trstu. Seveda je zelo občutil to neznosno delitev slovenskega občestva in sveta. Zato je leta 1966 s podporo liberalnih demokratov ustanovil revijo Zaliv, ki je bila vse do prenehanja leta 1990 tudi prostor za polemične objave slovenskih kritičnih razumnikov iz matične domovine.
Sedmič: Ključnega pomena zanj je bila povezava z Edvardom Kocbekom, ki se je spočela na osnovi personalizma in s tem v zvezi tudi tistega individualizma, ki je za Pahorja značilen še danes. Tako je začel že leta 1938 sodelovati pri Kocbekovi reviji Dejanje, pozneje pa sta navezala tudi tesnejše osebne stike. V Padovi je celo doktoriral z disertacijo o Kocbekovem pesništvu. Ko so leta 1951 v našem slovenskem svetu
42
anatemizirali Kocbekovo knjigo novel Strah in pogum, se mu je postavil v bran. To je pomenilo konec njegovega sodelovanja z vsemi slovenskimi republiškimi izpostavami v zamejstvu in tudi z nekaterimi jugoslovenističnimi razumniki na Tržaškem.
Osmič: Štiriindvajset let kasneje, natančneje leta 1975, sta z Alojzom Rebulo izdala brošuro Edvard Kocbek, pričevalec našega časa in v njej objavila tudi intervju, v katerem je Kocbek obsodil izvensodne povojne poboje na Rogu in drugod po Sloveniji. Temu je sledila strahotna politična gonja zoper Kocbeka na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru, Pahorju pa je bil za več let prepovedan vstop v državo, vse do 1981. leta, ko se je lahko udeležil Kocbekovega pogreba.
Devetič: Ob prikazu opisanih življenjskih izkušenj oziroma njegovih srečanj in spopadov je pisatelj spotoma spregovoril tudi o svojem literarnem opusu, ki je kar najtesneje povezan s temi izkušnjami, doživetji in pretresi. Poseben poudarek je dal delom, novelam in romanom, ki so ambientalno in eksistencialno povezani s Trstom in slovenskih občestvom v njem in v njegovem okrožju.
Seveda pa je tekla beseda tudi o Nekropoli (1967), ki so jo v Evropi »odkrili« šele po francoskem prevodu pred petnajstimi leti in je bila nato prevedena v številne jezike, med drugimi tudi v italijanščino; knjigo so leta 2008 razglasili celo za italijansko knjigo leta.
Srečanje z lavreatom se je končalo po eni uri in pol, tako rekoč sredi stavka, saj je bilo treba pisateljskega starosto in slovenskega domoljuba počastiti vsaj z minimalnim kosilom v bistroju Slonček.
Nedvomno pa je Pahor v vseh navzočih zapustil izjemno prepričljiv vtis in dojem.
Čeprav je bilo v marcu že vse pripravljeno za izpeljavo simpozija Humanizem in humanistika, so se akademiki v V. razredu strinjali z mano, da ga zaradi specifičnih razmer, ki so nastale z nenadno smrtjo predsednika dr. Jožeta Trontlja, in drugih zapletov v volilnem letu prestavimo na jesen.
Razpravljali smo tudi o kandidaturi akad. Marka Mušiča za novega predsednika SAZU in soglasno sklenili, da jo podpremo iz cele vrste razlogov, ki jih omenjam tudi v priloženem »Memorandumu«. Utemeljitev Mušičeve kandidature pa sem predstavil navzočim na seji 10. aprila, vsebuje jo tudi zapisnik s te seje.
Na obeh predvolilnih aprilskih sejah je tekla razprava, ki je bila bolj ali manj posvečena ugledu in prikazovanju SAZU v družbi in v javnosti. Spodbudila jo je objava dveh prispevkov v Delu, ki sta izšla v času pred volitvami za novega predsednika SAZU. V enem od njih avtorica J. G. razglablja o pomenu, vlogi in statusu članov SAZU, pa tudi o njeni družbeni vlogi v današnjem času. Čeprav je najti v članku nekaj kritičnih poudarkov, ki jim lahko pritrdimo (npr. previsoko starostno povprečje akademikov), pa je v njem mogoče zaslediti celo vrsto politikantskih opazk, predvsem pa nepoučenosti in apriorizmov v zvezi z delovanjem Akademije. Značilno je tudi avtoričino stališče, da je SAZU premalo aktivna in formativno navzoča v aktualnem političnem dogajanju v družbi. To morda na prvi pogled celo drži, je bilo mnenje navzočih, vendar SAZU nikomur od akademikov ne omejuje ali preprečuje kakršnegakoli angažiranja v aktualnem družbenem dogajanju, saj za svojo udeležbo
43
v njem zmerom odgovarja sam sebi, ne pa Akademiji. Kajti za akademike še danes velja znameniti Diderotov rek, ki pravi, da samo delo krajša čas in podaljšuje življenje. Dosti manj pa delovanje, bi ga dopolnil jaz.
Akademiki smo na sestankih pogosto razpravljali o etičnih, kulturnih, medijskih, političnih, ekonomskih in drugih anomalijah, ki določajo današnje stanje duha na Slovenskem in vplivajo tudi na porast števila kritičnih dvomljivcev v upravičenost lastne države. Ker se to ne nanaša zgolj na vprašanje nacionalne identitete, pač pa tudi njene veljavnosti v širšem mednarodnem oziroma evropskem okviru, je samo po sebi umevno, da gre pri vsem skupaj tudi za epohalni civilizacijski proces, ki ne zadeva samo nas, ampak tudi druge v Evropi.
Zato smo se odločili, da pripravimo dvodnevni simpozij z naslovom Humanizem in humanistika. Teze in osnutek koncepta sem izdelal podpisani, ki sem poskrbel tudi za izpeljavo simpozija. Udeležilo se ga je 28 razpravljavcev zelo različnih profilov in strokovnih provenienc. Razprave s povzetki bodo izšle v posebnem zborniku SAZU.
Ob vsem tem se ni čuditi, da smo se akademiki v luči na simpoziju obravnavane tematike, pa tudi nekaterih kritičnih zapisov v javnosti, ki so Akademijo razvrednotili in ponižali v nekaj, kar je državi in slovenskemu svetu le v odvečno breme, posvetili tudi kritični presoji in tehtanju pomena, vloge in položaja SAZU na Slovenskem v naših dneh.
Najbrž ne bi bilo odveč, če bi v bližnji prihodnosti pripravili tribuno ali okroglo mizo z namenom, da se na ta način avtorefleksivno opredelimo do naše ustanove in jo statusno poudarimo kot pomembno sestavino slovenskega sveta in njegovih reprezentativnih umetniških, znanstvenih in duhovnih energij.
Primerno bi bilo spregovoriti tudi o tem, kakšno težo in veljavo ima v SAZU umetniški del njenega članstva. V televizijski predstavitvi SAZU ob njeni 75-letnici ni bilo v nobeni potezi zaznati, da bi bila v SAZU navzoča tudi kakšna umetniška duša. Prevladalo je prepričanje, da takšnega prikaza ni zakrivila novinarka. Zato so vsi navzoči pritrdili in podprli mnenje akad. Jemca, da bi morala SAZU z ustreznimi poverilnicami določiti svojega predstavnika za stike z javnostjo, če nočemo, da v komunikaciji z mediji prihaja do pogrošnosti, napak in pomanjkljivosti.
Vsi so bili tudi za to, da za uvod v to avtorefleksijo sprejmemo moj afirmativno naravnani kritični prispevek o SAZU z naslovom »Memorandum«, ki ga prilagam poročilu.
Niko Grafenauer
Memorandum
V svojih tezah in osnutku koncepta za pravkar minuli dvodnevni simpozij Humanizem in humanistika, ki smo ga pripravili prav mi, sem se posebej osredotočil na vlogo humanistike danes. Zastavil sem sebi in sodelujočim nekaj vprašanj, ki imajo vsaj zame temeljni pomen zanjo.
Sprašujem se: kakšno je formativno poslanstvo humanistike? Ali je humanistika
44
v krizi? Kako je razvidna v družbeni nomenklaturi? Kje je občutiti insuficience, ki vplivajo na nizko stanje duha v našem političnem, gospodarskem, kulturnem in drugem dogajanju? Kakšna sta vloga in poslanstvo Cerkve? Kako je z individualno moralo in družbenim etosom? Ali je brez refleksije in kritičnega samopremisleka sploh še mogoče zagotoviti identiteto sebi, družbi in naciji? Itn.
Sprašujem se: kako je mogoče, da smo po osamosvojitvi zdrsnili na dno evropske lestvice? Kako smo se lahko v dobrih dvajsetih letih pri evropskih in ameriških bankah (pa sploh ne vemo, pri katerih) zadolžili za 30 milijard, kar je veliko več, kot je znašal dolg bivše Jugoslavije? Kako je lahko v razsulu družbeno gospodarstvo, ki ga nismo, tako kot so storili drugi vzhodni udi EU, pravočasno prestrukturirali ali privatizirali? Kako je mogoče, da nam nezadržno propada in komaj še diha javno zdravstvo? Kako da se ne počisti s klikami in lobiji v naših bankah, skupaj z njihovimi udbomafijskimi ozadji? Kraja se kar nadaljuje, državljani pa koruptivne banke še naprej zalagamo z novimi in novimi kontingenti denarja, s katerim naj bi jih sanirali. In kaj naj rečem o kulturi? Nič, ker je v duhovnem smislu relativizirana do te mere, da o meritorni kulturi ni več mogoče govoriti. Kje je danes kulturna elita, ki seveda ni ne ideološko ne materialno determinirana? Ni je, ker je v takem občestvu in razmerah ne more biti. Egalitarizem je vsepričujoč in uničujoč. Od kod Slovencem takšna privrženost prividu, ki ga utelešajo nekateri politiki z napenjanjem svojih votlih mišic in zagotavljanjem, da se bodo spravili nad sistemsko in vsakršno drugo korupcijo, razmere pa se ne spremenijo niti za las? Zakaj se nam kar naprej po dveh letih menjavajo vlade, ki degradirajo ali prenavljajo ukrepe prejšnje ali celo več prejšnjih? Vprašati se moramo, ali niso prav v tem ključni razlogi za to, da slovenska družba in gospodarstvo stagnirata ali celo nazadujeta v vseh pogledih.
Na kratko rečeno: brez kulture ni sveta. To lahko dopolnim: brez politične, ekonomske, naravovarstvene, univerzitetne, verske, narodopisne, fizične itd. kulture ni slovenskega sveta, ki mu je temelj slovenščina kot dignitetno zavezujoče izročilo.
Težave z jezikom, kaj šele z njim kot konstitutivno kategorijo slovenske identitete, so najgloblje povezane z vsem maloprej opisanim. Pri etični in duhovni razpuščenosti slovenske družbe, kot jo danes zaznavam, me zelo skrbi za naš jezik. Temu je bil posvečen tudi simpozij SAZU, na katerem je bila beseda o rabi slovenščine in angleščine na univerzah. Zavedam se, da je globalizacija bistveno povezana tudi z vprašanjem slovenskega jezika in s tem slovenskega sveta kot takega. Ne razumite me narobe. To je živ, nazadržen tehnološki in civilizacijski proces, v katerem pa že zaznavam nekatere anticipacije upadanja avtentične skrbi za slovenski jezik. Bojim se, da bomo v bližnji prihodnosti Slovenci ob današnjem vedenju in odnosu do maternega jezika kmalu postali sarmatski Pruzzi.
Nizko stanje duha na Slovenskem je pogojeno z mentalno bedo, ki izhaja iz vsega doslej povedanega. Ali drugače rečeno: nobene žive iskre ni, ki bi vzbudila latentne potenciale energije, da se slovenski svet in država izgrebeta iz močvare, v kateri čepimo. Zato tudi ni nobenega verodostojnega državnika. Družbeni etos je
45
poniknil, razraščata pa se subjektivistična samovolja, ki nima nobenega korelata v kakršnemkoli družbenem moralnem imperativu. To je opazno tudi pri volivcih.
Faucibus premor je Ciceronov izrek, ki mi najprej pade na pamet, ko se sprašujem o vsem tem. Kajti zares me stiska za grlo, ker se moramo kar naprej vračati k vprašanju sprave. Dokler ne bomo razrešili te svoje težave, nas bodo Huda jama, Teharje, Rog, Crngrob in vsa druga grobišča po vojni brez sodbe pobitih in zakopanih na naših tleh opominjali, da smo civilizacijsko in etično pohabljena nacija, ki se ni zmožna izkopati iz tranzicije. Ne le da v parlamentu niso sprejeli lustracijskega zakona, podpisali in podprli niso niti evropske spomenice oziroma deklaracije, ki zavržno obsoja vse tri evropske totalitarizme v 20. stoletju - fašizem, nacizem in boljševizem -, v zadnjem obdobju pa je na nuli tudi tista državotvorna zavest, ki se je izrazila s plebiscitom. Vse to je več kot očitna posledica naše moralne, kulturne in politične insuficientnosti ali nezrelosti.
Vprašanje alienacije je temeljno povezano z načinom biti vsega sveta in ni vezano zgolj na ta trenutek in ne omejeno na Slovence. Meni se kaže tako v globalnih razsežnostih kot v podrobnostih. Najbolj razločno pa jo je vsakodnevno zaznati v medijih. Laž in resnica se prekrivata in skupaj tvorita našo virtualno resničnost, ki ji verjamemo, da je prava in edina. Še bolj pa se bo razbohotila v prihodnosti. Zato me skrbi, da se bo avtentična zgodovinska resnica naše dobe zelo kmalu uveljavila v trku civilizacij in v vsem tistem, kar bo temu sledilo. Kajti v virtualnem svetu je tudi smrt le privid.
Kakšen pa je vpliv akademikov v javnosti? Kako se odzivajo na dileme sodobne slovenske družbe, se večkrat sprašuje javnost, nemalokrat pa tudi mi sami. Odgovori na to so prepuščeni posameznikom, med katerimi nas je kar nekaj, ki se s svojimi kritičnimi stališči in presojami oglašamo v javnosti, pa naj gre za strokovna stališča ali pa za presojanje aktualnih družbeno-političnih dogodkov, pojavov in razmerij na Slovenskem. SAZU kot vrhovna nacionalna ustanova, ki v svojem članstvu združuje najrazličnejše duhovne profile znanstvenikov in umetnikov, pa zaradi habitusa v javnosti ne more in tudi ne sme nastopati kot kakšna družbenopolitična organizacija, ki se pogosto ubada tudi z zelo efemernimi zadevami kratke sape. To pa pomeni, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti konsenzualno ne more vpletati v pogrošne politikantske igre, afere in spopade. Pomembno pa je, da se opredeli in izrazi svoje stališče v zvezi s krucialnimi vprašanji, ki se nanašajo na integriteto nacije, na ustavno zagotovljeno kulturno in nacionalno identiteto, da nastopa zoper omejevanje demokracije in prostosti duha, skratka vsega tistega, kar preprečuje našemu svetu, da bi se razvijal po meri evropskih standardov in moderne evropske države. Ta konsenz pa je v SAZU, kot menim, vendarle vnaprej zagotovljen.
Niko Grafenauer
46
VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Razred za medicinske vede je imel štiri redne in eno dopisno sejo. Večina razprav se je nanašala na volitve v letu 2014 in 2015.
Seja 12. 2. je bila pretežno namenjena pripravi na volilno skupščino SAZU oziroma izoblikovanju predlogov kandidatov za predsednika, dva podpredsednika, glavnega tajnika in tri člane predsedstva SAZU. Na dopisni seji razreda za medicinske vede 21. 2. je bil predlog dokončno oblikovan in potrjena je bila odločitev, da bo za glavnega tajnika SAZU kandidiral akad. Uroš Skalerič, za člana predsedstva pa akad. Janez Sketelj.
Na seji 14. 4. so člani razreda za medicinske vede podprli ponovno kandidaturo akad. Strleta za tajnika razreda za medicinske vede. V vsebinsko bogati razpravi so člani razreda za medicinske vede podprli predlog dekana Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za ustanovitev Centra za translacijsko medicino pri Medicinski fakulteti, s pogojem, da bo ta center odprt tudi za raziskovalce zunaj Medicinske fakultete.
Osrednja točka seje 15. 11., ki sta se je poleg članov razreda za medicinske vede udeležila tudi predsednik SAZU akad. Bajd ter podpredsednik akad. Kranjc, so bile priprave na volilno skupščino SAZU v letu 2015. Obravnavali in podprli smo tudi predlog g. Martelanca, svetovalca SAZU, naj naša javnost izve kaj več o delu in dosežkih našega rojaka prof. dr. Miha Furlana, se seznanili s pripravami na izdajo zbornika ob 80-letnici SAZU, ki bo posvečen vsem pokojnim članom, in načelno soglašali, da se sestanemo s predsedstvom oziroma predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije. Za člana razširjene statutarne komisije je razred za medicinske vede predlagal izrednega člana Janeza Lamovca.
Seja 3. 12. je bila pretežno posvečena kadrovskim zadevam. Seznanili smo se s poročili oziroma predstavitvami izrednih članov Janeza Lamovca in Bojana Čerčka in soglasno podprli njuno napredovanje v redna člana SAZU. Soglasno smo podprli tudi predlog in poročilo akad. Dušana Ferluge o kandidaturi nobelovca prof. Haralda zur Hausna za dopisnega člana SAZU.
Akad. Svetina je razložil potek širšega izbora kandidatov za novega izrednega člana SAZU. Z akad. Sketljem sta uporabila enake pristope kot v preteklosti - pregledala sta publikacije kandidatov na spletni strani Web of Science in pripravila spisek 16 kandidatk in kandidatov, izbranih glede na število čistih citatov, h-indeks, število člankov z več kot 50 in 100 citati ter število raziskovalnih člankov z več kot 100 citati. Po krajši diskusiji se je, ob upoštevanju različnih kriterijev, izkristaliziralo mnenje, da sta najresnejša kandidata za izredno članstvo v SAZU dr. Serša in dr. Noč.
V letu 2014 je razred izgubil akad. Matijo Horvata. Življenjska pot tega izjemnega zdravnika, odličnega športnika in predvsem velikega človeka ter dobrega prijatelja se je končala 26. aprila 2014.
Franc Strle
47
Kabinet akademika Franceta Bernika
Vodil ga je akademik France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tehnična sodelavka Ana Marija Batič.
Po nenadni smrti predsednika Akademije Jožeta Trontlja pred koncem leta 2013 je akad. Bernik kot prvopodpisani s skupino desetih rednih članov predlagal akad. Marka M. Mušiča za predsednika SAZU do redne volilne skupščine 6. maja 2014.
Med letom se je akad. Bernik udeležil nekaj prireditev in nastopil kot vabljeni govornik oziroma predavatelj. Napisal je več prispevkov.
V začetku leta, 4. februarja, se je ob drugih slovesnostih dejavno udeležil posveta v Slovenski matici ob 150-letnici njenega delovanja z referatom »Slovenska matica po drugi svetovni vojni (do leta 1972)«. Pred tem je sodeloval pri dokumentarnem filmu Slovenska matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost. Prvič je bil film predvajan v Matici 24. oktobra, za javnost pa na drugem programu RTV Slovenija 30. oktobra.
Prav tako v začetku leta, 20. februarja, je sprejel vabilo in obiskal Osnovno šolo Brusnice pri Novem mestu. Ob tretji obletnici brusniške Rastoče knjige je govoril o kulturi in njeni vlogi v življenju posameznikov in ožje skupnosti.
Za znanstveni posvet o humanizmu in humanistiki na Akademiji 18. in 19. novembra je pripravil predavanje na temo »Humanizem (med koncem srednjega veka in renesanso)«.
Za jubilejni zbornik Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) je ob njeni petindvajsetletnici pripravil dvoje prispevkov - razpravo »Nationale und kulturelle Identität (aus slowenischer Sicht)« in krajše besedilo »The personal perception of the Academy«.
Konec leta, 5. decembra, je z akad. Brankom Stanovnikom za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti predlagal oftalmologa Marka Hawlino, rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Ob tem se je odzival na dolžnosti in pobude iz različnih svétov, društev in komisij. Je član izdajateljskega odbora Slovene Studies (ZDA), član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar, upravnega odbora in založniškega odseka Slovenske matice, član Društva slovenskih pisateljev in Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije.
France Bernik
Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije
1. V okviru Sveta so v januarju in februarju potekala preučevanja prostorskega in arhitekturnega načrta, pa tudi vsebinskih osnov za preureditev antične nekropole v Šempetru pri Celju. Nosilec projekta, Občina Žalec, je projekt posredoval SAZU za
48
pridobitev gradbenega dovoljenja »Ustanovitev stavbne pravice s strani SAZU kot lastnice zemljišča, na katerem stoji nekropola«.
Arhitekti akademiki Stanko Kristl, Milan Mihelič in Marko Mušič, svetovalec SAZU za urbanizem in arhitekturo arh. prof. dr. Fedja Košir in umetnostni zgodovinar izr. član prof. dr. Milček Komelj so na predložene načrte podali v vsem odklonilno mnenje. Prof. dr. Fedja Košir je to odklonilno mnenje in pomisleke na predloženi projekt pisno utemeljil, SAZU pa ga je posredovala županu Občine Žalec kot predstavniku investitorja. Presoji projekta in še posebej zasnove arheološke prezentacije se je na povabilo SAZU pridružil tudi arheolog prof. dr. Bojan Djuric.
Da SAZU ne bi ovirala postopka pridobitve sredstev iz tako imenovanega Norveškega mehanizma, kamor je bil projekt že prijavljen, je dovolila uporabo zemljišča. Če sredstva na razpisu v letu 2014 ne bodo pridobljena, bo pravica do zemljišča umaknjena.
V tem primeru bo potreben ustrezen postopek za pridobitev v vsem primernega projekta. V tem procesu je že dogovorjeno sodelovanje SAZU, Sveta za kulturo in identiteto prostora Slovenije ter Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Konec novembra 2014 je bila SAZU obveščena, da Občina Žalec sredstev Norveškega razpisa ni pridobila. SAZU je zato umaknila pravico do izvedbe posegov na zemljišču.
2. Živimo v času, ko sta kultura prostora in umetnost gradnje vse bolj ogrožena. Namesto ustvarjanja novih kvalitet (in bogatitve narodove zakladnice) vse prepogosto (iz dneva v dan) uničujemo dragoceno dediščino, ki predstavlja bistveni del naše nacionalne identitete. Eden od razlogov za to nezavidljivo stanje je tudi nepoznavanje (ali vse slabše poznavanje) zgodovine arhitekture. Tako v vzgojnih, šolskih programih, v splošni izobrazbi, v šolah za arhitekturo kot celo pri mnogih njenih načrtovalcih. Zato smo se odločili za ciklus predavanj in razstav o pomembnih poglavjih zgodovine arhitekture in urbanizma.
Naš gost je bil ugledni zagrebški arhitekt Andrija Mutnjakovic, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter vodja Hrvaškega arhitekturnega muzeja HAZU. Ob treh predavanjih, predavanju o zgodnjerenesančnem arhitektu Lucijanu Vranjaninu, predavanju o arhitektoniki in preobrazbi Rima papeža Siksta V. ter predavanju o idealnem mestu, so bile v Prešernovi dvorani SAZU tudi razstave, ki jih je prav za to priložnost pripravil Hrvaški muzej arhitekture HAZU. Ob zadnjem predavanju in razstavi smo izvedli kratko anketo, v kateri so obiskovalci potrdili odličnost vseh treh dogodkov in nujnost nadaljevanja tudi v letu 2015.
Marko Mušič
Odbor za preučevanje narodnih manjšin
Odbor je v letu 2014 začel razpravo o vprašanju nemške manjšine v Sloveniji, da bi o tej problematiki izoblikoval svoje stališče. V tem kontekstu pripravlja tudi predstavitev
49
zbornika Zgodovinski, politološki in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji, ki sta ga uredila Vera Kržišnik-Bukic in Damir Josipovic (Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2014). Predstavitev oziroma tiskovna konferenca bo 6. marca 2015 ob 11h v Prešernovi dvorani SAZU.
Jože Pirjevec
Pravopisna komisija
Pravopisna komisija pri SAZU (dalje PK) se je v letu 2014 sestala petkrat. Na sejah so sodelovali vsi člani ožjega sestava. Člani širšega sestava komisije so vabljeni k sodelovanju ob obravnavi posameznih področij. Člani ožjega sestava PK z Inštituta za slovenski jezik se od oktobra srečujejo na delovnih srečanjih najmanj trikrat mesečno in pripravijo gradivo za skupno obravnavo na sejah ožjega sestava. Od junija je članica ožjega sestava PK tudi doc. dr. Tina Lengar Verovnik, ki skrbi za dokumentiranje delovanje komisije in koordinacijo srečanj in je petinsko zaposlena na ZRC SAZU. Decembra nas je v 89. letu zapustil bivši predsednik, nazadnje član PK, akad. Jože Toporišič. S sklepom SAZU od oktobra 2014 delovanje PK organizira ZRC SAZU. Organiziranje dela znotraj ZRC SAZU poteka od novembra v okviru rednih programsko-infrastrukturnih obveznosti (trije sodelavci so angažirani petinsko, dve sodelavki pa tretjinsko). S pomočjo RC ZRC je bilo spomladi vzpostavljeno spletišče Pravopisne komisije pri SAZU <http://pravopisna-komisija.sazu.si>, ki bo zagotavljalo transparentnost delovanja PK, rabi pa tudi kot interni spletni sistem za arhiviranje in izmenjavo dokumentov PK.
Dejavnost PK v letu 2014 lahko zaokrožimo v več sklopov. Ob prenovi pravopisnih pravil (za širšo razpravo je pripravljeno prvo poglavje o rabi pisnih znamenj, delo nadaljujemo s poglavjem o rabi velike in male začetnice) so trije člani PK vključeni v uredniški odbor Jezikovnega svetovanja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tj. dejavnosti, ki najbolj avtentično odseva jezikovne/normativne zadrege jezikovnih uporabnikov slovenščine. Posamezna vprašanja presegajo pristojnosti dnevnega svetovanja in zahtevajo ponovno preučitev jezikovnih dejstev, na osnovi katerih se bodo spremenila tudi obstoječa pravila. Za ekspertna mnenja so po potrebi zaprošeni tudi člani širšega sestava PK.
Člani ožjega sestava PK so pregledali tudi problemske sklope posameznih redakcij Slovarja pravopisnih težav Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na slovarskem portalu Fran. Slovar pravopisnih težav kot rastoči (sprotno dopolnjevani) slovar na portalu je zasnovan po problemskih sklopih in bo nastajal vzporedno s pravopisnimi pravili. Vsak problemski sklop (trenutno jih je objavljenih sedem: črke (latinske, grške), simboli, okrajšave, vezalne zloženke, lastna imena tipa Lea, slovenska ženska in moška lastna imena, svojilni pridevniki iz teh imen) v opisu na spletišču vsebuje tudi novosti glede na obstoječo kodifikacijo. Status teh pravopisnih redakcij je na
50
ravni »predloga«, ki ga skupina daje v presojo PK in (glede na spletno objavo) tudi pišoči javnosti. Po odobritvi PK bodo redakcije dobile status »sprejeto«.
Nekatera aktualna jezikovna vprašanja se dotikajo bolj jezikovnokulturne problematike kot konkretnih normativnih problemov, zato je PK predlagala ustanovitev telesa po zgledu nekdanjega Jezikovnega razsodišča, ki bi se odzivalo na aktualne jezikovne zadrege slovenščine v javni rabi. Predlog bo II. razredu SAZU predstavil član PK, akad. Orešnik.
Helena Dobrovoljc
Komisija za tisk in publikacije
Komisija SAZU za tisk in publikacije, ki jo sestavljajo akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Mitja Zupančič, Niko Grafenauer, Marijan Kordaš kot člani in podpisani Kajetan Gantar kot predsednik, je v proračunskem letu 2014 prvotno razpolagala s sredstvi v višini 60.000 evrov, ki pa so bila po rebalansu državnega proračuna skrčena na 49.000 evrov. Prvotni znesek je komisija že na seji 20. januarja 2014 razdelila med zainteresirane uporabnike in jim izrecno priporočila, naj odobrena denarna sredstva (glede na slabe izkušnje iz prejšnjih let, ko je bilo koriščenje odobrenih namenskih sredstev večkrat sredi leta blokirano) čim prej realizirajo. Žal pa vsi prosilci, ki so jim bila odobrena namenska sredstva za tisk, tega priporočila niso dovolj resno upoštevali, zato je bilo - zaradi zaostrene vladne varčevalne politike - nazadnje realiziranih samo 44.273 evrov.
Od omenjenega zneska je komisija najprej oddvojila nekaj manj kot 10.000 evrov za kritje poštnih stroškov (za razpošiljanje knjig in periodičnih publikacij, ki gredo v zamenjavo) in za natis Letopisa SAZU za leto 2013. Znaten znesek (4500 evrov) je komisija namenila izdaji Zgodovine SAZU, kot je bilo sklenjeno ob proslavi njenega jubileja.
Z ostalimi sredstvi so bili najprej v celoti ali deloma pokriti tiskarski stroški treh knjig Razprav I. in II. razreda ter štirih periodičnih publikacij (Traditiones, Folia biologica et geologica, Acta carsologica, Acta geographica Slovenica).
Poleg omenjenih revij, ki izhajajo v soizdajateljstvu z inštituti ZRC SAZU, je komisija z denarnimi zneski v skupni višini 5000 evrov podprla izdajo treh knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, MAMS 59 - Tre sonate, op. 26 Francesca Pollinija ter tri zvezke v seriji Umetnine v žepu. Glede na to, da so priprave za izdajo Kapelškega pasijona, nedavno najdenega v Železni Kapli, zelo zahtevne in obsežne, se bo izid navedenega dela prestavil v leto 2015, zato so bila sredstva, ki so bila prvotno načrtovana za ta namen, porabljena za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Še posebej naj omenim podporo komisije pri izdaji druge knjige Štrekljeve Zgodovine slovenskega slovstva (III. in IV. del), ki je bila 27. februarja 2014 na Inštitutu za slavistiko Graške univerze predstavljena tudi avstrijski znanstveni javnosti.
51
Razveseljiv sad te predstavitve je bila pobuda za obnovitev groba (kenotafa) našega rojaka Karla Štreklja, dolgoletnega profesorja slavistike na Graški univerzi, na graškem pokopališču. Pobuda je bila v sodelovanju z graško univerzo in Štrekljevo rojstno občino Komen (predvsem po zaslugi prizadevanj našega koroškega rojaka, graškega univ. profesorja Ludvika Karničarja, in g. Ivana Martelanca, znanstvenega svetovalca SAZU) medtem že realizirana na skromni, a razmeroma dobro obiskani slovesnosti na omenjenem graškem pokopališču (11. decembra 2014).
Med objavami naših akademikov je komisija denarno podprla izid pesniške zbirke Cirila Zlobca Biti človek, razprave Rajka Bratoža Med Italijo in Ilirikom, katalog za retrospektivno razstavo Andreja Jemca in Besednjak vernakularne arhitekture.
Sofinanciranje iz fonda upokojenih akademikov je omogočilo izid še štirih nadaljnjih akademijskih publikacij: ponatisa monografije Igorja Grabca Kipi in stihi, partiture Baletna glasba za klavir Janeza Matičiča, partiture Simfonija z orglami Lojzeta Lebiča, partiture Fatamorgana Božidarja Kosa.
Kajetan Gantar
Komisija za statutarna vprašanja
V letu 2014 komisija ni imela posebne seje, oba člana pravnika pa sta večkrat pojasnjevala sprotna pravna vprašanja. Predsednik komisije se je v tekočih zadevah nekajkrat sestal z upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretarko predsedstva. Člani statutarne komisije so akad. Alenka Šelih (I. razred), akad. Marijan Pavčnik (I. razred) in akad. Peter Gosar (III. razred), ki je na lastno željo odstopil. Na njegovo mesto je predsedstvo 11. novembra izvolilo izr. člana Jožeta Mencingerja (I. razred). Statutarna komisija deluje, če gre za bistvena pravna vprašanja, tudi kot razširjena statutarna komisija. V razširjeni komisiji so še akad. Kajetan Gantar (II. razred), akad. Branko Stanovnik (III. razred), akad. Mitja Zupančič (IV. razred), akad. Andrej Jemec (V. razred), akad. Marko Mušič (V. razred) in izr. član Janez Lamovec (VI. razred). Strokovna sodelavka komisije je bila Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU, ki je delala do 30. junija; od 1. septembra 2014 je sekretarka predsedstva Eva Polanc.
Marijan Pavčnik
Komisija za človekove pravice
Komisija za človekove pravice je v preteklem letu zaradi bolezni nekaterih članov in smrti akad. J. Trontlja delovala le okrnjeno. Podpisana sem sodelovala v okviru mednarodne mreže International Human Rights Network (IHRN), ki je skupni organ velikega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža znanstvenike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, podpira tako, da predstavnikom oblasti posamezne države pošilja vljudna pisma protesta.
52
SAZU je v letu 2014 poslala pismo podpore za kitajskega ekonomista Ilhama Tohtija, pripadnika ujgurske etnične manjšine, ki so ga zaprli zaradi kritiziranja kitajske vlade in njenega obravnavanja etničnih manjšin.
Akademija je s pismom podprla tudi priznanega egiptovskega profesorja političnih znanosti Emada El-Din Shahina, ki ga zaradi mirnega izražanja prepričanja bremenijo težke obsodbe, in poslala pismo podpore sirskemu ministru za pravosodje s pozivom k spoštovanju Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki v zvezi s priprto sirsko fizičarko Faten Rajab Fawaz. V naštetih primerih je izvršilni odbor SAZU pisma poslal na predlog podpisane.
Člana Komisije akad. Tine Hribar in podpisana sva pripravila osnutek izjave o pokopu po vojni pobitih oseb, ki ga je pozneje sprejelo in objavilo predsedstvo SAZU.
Podpisana sem kot predsednica Komisije za človekove pravice in članica izvršnega odbora sodelovala na 11. bienalnem srečanju mednarodne mreže za človekove pravice pri akademijah in znanstvenih združenjih (IHRN), Halle/Saale, 26.-28. 5. 2014. Soorganizator srečanja v celoti je bila Nacionalna nemška akademija Leopoldina. Srečanje je imelo dva dela: prvi dan je bil organiziran javni simpozij z naslovom Znanost in človekove pravice: dinamična sinergija, drugi in tretji dan pa delavnica Mreže. Na simpoziju so predavatelji osvetlili naslednje teme: Nobelov nagrajenec Sir Richard Roberts »Mobiliziranje Nobelovih nagrajencev za dobre namene«, ostala predavanja pa so se nanašala na akutne probleme kršitev ali ogrožanja človekovih pravic v državah, ki so pri tem močno izpostavljene: na primer v Tuniziji - problem novih določb ustave z vidika spoštovanja človekovih pravic; v Siriji - problem t. i. »medicinske nevtralnosti« - potrebe, da zdravniki svojo pomoč enakopravno nudijo udeležencem vseh v konflikt vpletenih strani; in drugod.
Na delavnici Mreže je bil govor o tem, kako zagotavljati sredstva za delovanje Mreže; sredstva za direktorja zagotavljajo ameriške nacionalne akademije in nekateri sponzorji; predlagano je bilo, da bi akademije članice Mreže podatke o nekaterih primerih, ki jih obravnava Mreža, objavile na svojih spletnih straneh. Udeleženci so pripravili osnutek programa za naslednje srečanje Mreže, ki bo leta 2016 v Seulu.
Ker se je mandat Komisije v sedanji sestavi iztekel, bo v letu 2015 imenovana nova sestava.
Alenka Šelih
Fundacija dr. Bruno Breschi
Fundacija dr. Bruno Breschi je v začetku leta razpolagala z zneskom 14.941,71 evra.
Na seji uprave, ki jo sestavljajo podpisani akad. Kajetan Gantar kot predsednik in akad. Primož Simoniti in prof. Jože Faganel kot člana, je bil 10. februarja 2014 sprejet sklep, da Fundacija z donacijo v višini 2000 evrov podpre izid nedavne najdbe iz Železne Kaple, Kapelskega pasijona (namesto druge knjige Zgodovine slovenskega slovstva III-IV Karla Štreklja, za katero so bila medtem zagotovljena sredstva iz drugih
53
virov), ki ga pripravlja Inštitut za literaturo ZRC SAZU. Vendar ta sklep v letu 2014 ni mogel biti realiziran, ker za omenjeno edicijo niso bila zagotovljena zadostna sredstva še iz drugih virov. Fundacija si bo še naprej prizadevala, da ta pomembna edicija izide vsaj v letu 2015, in bo zanjo tudi letos namenila enak znesek.
Prilivi v fundacijo (prodaja knjig, obresti od depozitov) so v preteklem letu znašali 849,82 evra, odlivi (stroški plačilnega prometa in računovodskih storitev) pa 595,16 evra.
Stanje na računu fundacije bilo ob koncu leta 15.196,37 evra.
Kajetan Gantar
Fundacija Janez Vajkard Valvasor
Dejavnost Fundacije Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predstavljata knjigi Topografija Salzburške Koroške, to so škofijske proštije, naselja, mesta, utrdbe, gradovi, ki jih ima salzburška nadškofija v posesti na Koroškem, in Topografija Lambergovih gradov, to so v živo upodobljeni gradovi, utrdbe in posestva, posestvovana na Kranjskem, ki so jih nekdaj zgradili in posestvovali in jih deloma še zdaj posedujejo grofje Lamberg.
Knjigi doslej še nista bili prevedeni ne ponatisnjeni in sta edini v Valvasorjevem knjižnem opusu, ki sta pisani v latinščini.
Matjaž Kmecl
54
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju Oddelek) je tudi v letu 2014 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila z 39 tujimi akademijami:
Albanska akademija znanosti, Tirana Avstrijska akademija znanosti, Dunaj
Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj Akademija znanosti Belorusije, Minsk Bolgarska akademija znanosti, Sofija
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo
Akademija znanosti Češke republike, Praga
Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica
Estonska akademija znanosti, Talin
Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg
Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki
Francoska akademija znanosti, Pariz
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb
Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi
Kraljeva irska akademija, Dublin
Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem
Kitajska akademija družbenih ved, Peking
Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul
Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam
Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština
Latvijska akademija znanosti, Riga
Litovska akademija znanosti, Vilna
Madžarska akademija znanosti, Budimpešta
Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje
Moldavska akademija znanosti, Kišinjev
Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin
Poljska akademija znanosti, Varšava
Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov
Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva
Romunska akademija, Bukarešta
Ruska akademija znanosti, Moskva
Slovaška akademija znanosti, Bratislava
Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd
Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm
55
Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern Turška akademija znanosti, Ankara
Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg Kraljevo društvo v Londonu, London.
V letu 2014 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 27 tujih znanstvenikov, katerih obiski so skupaj trajali 27 tednov in 6 dni, 18 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove, kjer so skupno prebili 22 tednov in 5 dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)
Mednarodne izmenjave znanstvenikov bodo v prihodnje večinoma temeljile na skupnih projektih. Ruska akademija znanosti v tem letu zaradi reorganizacije ni sodelovala v mednarodni izmenjavi znanstvenikov.
Akademik prof. dr. Branko Stanovnik in akademik prof. dr. Jože Krašovec sta se 7.-8. marca udeležila 72. seje senata in slavnostnega plenuma Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Naslednji seji senata sta potekali 4. julija in 14. novembra. Akademik Jože Krašovec se je sej udeležil kot senator, akademik Branko Stanovnik pa kot delegat za Slovenijo in kot dekan razreda za naravoslovne znanosti. Akademik Krašovec je poročal o delu vprogramski skupini o judovsko-krščanskih virih in tradicijah, akademik Stanovnik pa je posebej izpostavil podelitev priznanja Toleranzring patru Pedru Opeki na SAZU novembra 2013. Med novimi člani Evropske akademije znanosti in umetnosti sta bila iz Slovenije med redne člane sprejeta v naravoslovnem razredu akademik prof. dr. Andrej Kranjc in v tehničnem razredu akademik prof. dr. Tadej Bajd.
Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke.
Oddelek je sodeloval z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša Akademija: Združenje evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Mednarodna zveza akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps), Zveza Podonavskih akademij (DAC, Danube Academies Conference) ter drugimi.
87. generalna skupščina UAI - Mednarodne zveze akademij - je potekala na sedežu Združenja nemških akademij znanosti in umetnosti v Mainzu od 12. do 18.
56
maja. Predstavnik SAZU v UAI je akademik Jože Krašovec. UAI je bila ustanovljena leta 1919 z namenom mednarodnega sodelovanja akademij na področju humanističnih in družbenih ved. UAI povezuje 85 akademij iz 61 narodov in držav. UAI poleg velikih mednarodnih projektov usklajuje predvsem pripravo tekstnokritičnih izdaj temeljnih virov kultur Evrope, Amerike, Afrike, Azije, Bližnjega in Daljnega vzhoda in celotnega področja Pacifika.
Generalno skupščino ALLEA - Združenja vseh evropskih akademij - je pripravila Norveška akademija znanosti in humanistike v Oslu (23.-26. 4.). Srečanja se je udeležil akademik Branko Stanovnik. Referati so bili posvečeni izobraževanju, etični vzgoji v znanosti in raziskavah, novim oblikam v komuniciranju in vlogi akademij na področju raziskav in izobraževanja v Evropi. Združenje ALLEA sestavlja 52 akademij iz 41 držav, svojo vlogo pa ALLEA danes vidi predvsem v svetovanju vladam posameznih držav in Evropski komisiji.
Akademik Andrej Kranjc je sodeloval na Konferenci AEMASE - African-European-Mediterranean Academies Conference on Science Education, ki je potekala pod pokroviteljstvom IAP (Inter-Academy Panel) in ALLEA. Konferenca je bila namenjena promociji, sodelovanju in pomoči pri poučevanju naravoslovja in tehnike v sredozemski regiji sever-jug, regiji, ki jo povezujejo tako antična znanost kot sodobne politične razmere. Konferenca je potekala na akademiji Lincei v Rimu 19. in 20. maja.
Akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil rednega letnega zasedanja EA-SAC - Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij - v Rigi 22. in 23. maja. EASAC ima tri usmerjevalne panele - za biološke vede, energetiko in okolje -, ki so v zadnjih letih izdali vrsto stališč o zdržni pridelavi biogoriv, sintezni biologiji, nalezljivih boleznih, genetskih virih rastlin, podtalnici.
5. Konferenco podonavskih akademij v Kišinjevu sta organizirali Moldavska akademija znanosti in Evropska akademija znanosti in umetnosti iz Salzburga (7. in 8. aprila). Akademik Andrej Kranjc je imel na konferenci predavanje z naslovom »Karst - an important natural heritage in the Danube River Basin«. Strokovna predavanja so zajemala tudi vlogo Moldavije v okviru strategije EU za Podonavje, Atlas globalnih sprememb Podonavja ter predstavitev izsledkov raziskav in projektov. Srečanja so del Donavske iniciative, ki je trenutno najpomembnejša regionalna razvojna strategija Evropske unije in se izvaja pod pokroviteljstvom JRC - Joint Research Centre - Evropske komisije. V DAC je včlanjenih osem držav članic EU in šest drugih, 14 nacionalnih akademij, od katerih jih ima šest značaj znanstvene družbe, osem pa je ustanov z inštituti. Iniciativa JRC ima štiri znanstvene prioritete: vodo, prst, zrak in bioenergijo.
SAZU je aktivna članica v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti za kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnica SAZU v IHRN je akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, ki se je udeležila srečanja Mednarodne mreže za človekove pravice v mestu Halle od 24. do 28. maja.
57
Soorganizatorica srečanja v celoti je bila Nacionalna nemška akademija Leopoldina. Prvi dan je bil organiziran javni simpozij z naslovom Znanost in človekove pravice: dinamična sinergija, drugi in tretji dan pa delavnica Mreže. SAZU je v letu 2014 poslala pismo podpore za kitajskega ekonomista Ilhama Tohtija, pripadnika ujgurske etnične manjšine, ki so ga zaprli zaradi kritiziranja kitajske vlade in njenega obravnavanja etničnih manjšin. Akademija je s pismom podprla tudi priznanega egiptovskega profesorja političnih znanosti Emada El-Din Shahina, ki ga zaradi mirnega izražanja prepričanja bremenijo težke obsodbe, in poslala pismo podpore sirskemu ministru za pravosodje s pozivom k spoštovanju Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki v zvezi s priprto sirsko fizičarko Faten Rajab Fawaz.
64. srečanje Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v mestu Lindau je potekalo od 29. junija do 4. julija. Srečanja, ki je bilo posvečeno fiziologiji in medicini, se je udeležil Jernej Kovač z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Oddelek je organiziral predavanja prof. ddr. h. c. Janeza Kranjca, rednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Rajka Bratoža, rednega člana SAZU, in prof. dr. Petra Štiha, izrednega člana SAZU. (Predavanja na SAZU obravnava posebno poglavje Letopisa.)
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote.
Tudi v letu 2014 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik kot predsednik sodeloval pri delu Komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved.
58
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
PRIHODI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJO_
Akademija znanosti Češke republike
Dr. David Blažek z Inštituta za slavistiko Akademije znanosti Češke republike je opravljal raziskovalno delo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (7.-11. 4.).
Prof. Pavel Bosak in dr. Petr Pruner z Inštituta za geologijo Akademije znanosti Češke republike sta obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (14.-20. 6.).
Bolgarska akademija znanosti
Prof. Elena Tomova in prof. Miryana Yanakieva z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti sta obiskali Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (2.-8. 6.).
Prof. Mila Santova in prof. Valentina Ganeva-Raycheva z Inštituta za etnologijo in folkloristiko Bolgarske akademije znanosti sta obiskali Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (14.-20. 7.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Margit Heinlaan z Nacionalnega inštituta za kemijsko fiziko in biofiziko Estonske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (2.-11. 3.).
Dr. Jaak Tomberg iz Estonskega literarnega muzeja je nadaljeval sodelovanje z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (9.-18. 8.).
Indijska nacionalna akademija znanosti
Prof. Anil K. Saroha z Indijskega tehnološkega inštituta je obiskal Kemijski inštitut v Ljubljani in opravljal raziskovalno delo v sodelovanju z akademikom Janezom Levcem (8.-23. 6.).
Prof. Parimal Chandra Sen z Oddelka za molekularno medicino Bosejevega inštituta v Kolkati je opravljal raziskovalno delo in predaval na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, Institutu Jožef Stefan in Nacionalnem inštitutu za biologijo (15.-26. 9.).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Balazs Balogh, dr. Csaba Meszaros z Inštituta za etnologijo Madžarske akademije znanosti in prof. Laszlo Mod z Univerze v Szegedu so v okviru skupnega raziskovalnega projekta z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU opravljali terensko delo v Dobrovniku (11.-17. 4.).
Dr. Imelda Somodi s Centra za ekološke raziskave Madžarske akademije znanosti
59
se je v okviru sodelovanja v skupnem projektu z Biološkim inštitutom Jovana Hadžija ZRC SAZU udeležila simpozija European Vegetation Survey (8.-13. 5.).
Dr. Ärpad Hornjak z Univerze v Pecsu je opravljal raziskovalno delo na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU (18.-24. 5.).
Ddr. Imre Fertö, dr. Lajos Barath in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti so se v okviru sodelovanja z Univerzo na Primorskem udeležili kongresa Evropskega združenja agrarnih ekonomistov v Ljubljani (25.-31. 8.).
Dr. Magdolna Sass Tölgyessy Peterne, dr. Andrea Eltetö in dr. Ägnes Orosz z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti so v okviru skupnega projekta obiskale Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani (2.-3. 10.).
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Akademik Vlado Matevski, glavni tajnik MANU, se je udeležil simpozija European Vegetation Survey, ki ga je organiziral Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (6.-14. 5.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Waldemar Moszczynski z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (12.-25. 6.).
Dr. Katarzyna Zawalinska in dr. Dominika Milczarek-Andrzejewska z Inštituta za razvoj podeželja in kmetijstva Poljske akademije znanosti sta se v okviru sodelovanja v skupnem projektu z Univerzo na Primorskem udeležili kongresa Evropskega združenja agrarnih ekonomistov v Ljubljani (25.-29. 8.).
Slovaška akademija znanosti
Dr. Dagmar Štefunkova in dr. Jana Špulerova z Inštituta za pokrajinsko ekologijo Slovaške akademije znanosti sta obiskali Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (28. 4.-1. 5.).
Dr. Monika Janišova in mag. Iveta Škodova z Inštituta za botaniko Slovaške akademije znanosti sta se udeležili simpozija European Vegetation Survey, ki ga je organiziral Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (8.-11. 5.).
ODHODI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINO_
Akademija znanosti Češke republike
Dr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU je obiskal Biološki center Akademije znanosti Češke republike (25. 1.-16. 2.).
Bolgarska akademija znanosti
Dr. Radina Presker in prof. Aleš Iglič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
60
sta v okviru skupnega projekta obiskala Inštitut za fiziko trdne snovi Bolgarske akademije znanosti (1.-22. 9. in 1.-14. 9.).
Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskal Etnografski muzej Bolgarske akademije znanosti (17.-22. 9.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Anita Jemec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je bila na študijskem obisku na Nacionalnem inštitutu za kemijsko fiziko in biofiziko v Talinu (17.-20. 6.).
Dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskal Univerzo v Talinu, Estonski inštitut za humanistiko in Estonski literarni muzej ter imel predavanje z naslovom Political rituals - competitive discourses (30. 7.-6. 8.).
Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je opravljala študijsko delo v knjižnici in arhivih Estonskega literarnega muzeja in se s prispevkom udeležila simpozija Great Chain of Being, ki je bil posvečen 75. jubileju akademika Arva Krikmanna (8.-19. 8.).
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Dr. Franc Križnar, predstojnik Inštituta glasbeno-informacijskih znanosti Univerze v Mariboru, je obiskal Oddelek za glasbo in muzikologijo HAZU (26.-28. 2.).
Kraljevo društvo iz Edinburga
Prof. Mirjam Mencej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predavala na Univerzi v Edinburgu (7. 4.-2. 5.).
Latvijska akademija znanosti
Dr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je udeležila mednarodne konference Latvijske univerze z naslovom Mapping Disciplinary History: Centers, Borderlands and Shared Spaces in Folkloristic Thought (20.-24. 10.).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Maja Godina Golija, dr. Monika Kropej, dr. Vanja Huzjan z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in dr. Katalin Munda Hirnok z Inštituta za narodnostna vprašanja so opravljale terensko raziskovalno delo v okviru skupnega projekta Mobility, Integration and Adaptation along the Hungarian-Slovenian Border (23.-25. 6., dr. Hirnok 23. 6.-1. 7.).
Dr. Andreja Jaklič in dr. Matija Rojec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sta se udeležila zaključne delavnice v Budimpešti v okviru skupnega projekta Outward foreign direct investments - Hungary and Slovenia compared (19.-20. 6.).
61
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Akademik Rajko Bratož je predaval na Filozofski fakulteti Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju (10.-15. 3.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Maja Godina Golija z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskala Inštitut za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Lodžu (1.-8. 9.).
Država	Prihod		Odhod	
	Št. znan.	dni	Št. znan.	dni
Hrvaška			1	3
Češka	3	19	1	23
Estonija	2	20	3	24
Indija	2	28		
Poljska	3	24	1	8
Madžarska	8	55	6	22
Bolgarija	4	28	3	42
Slovaška	4	12		
Latvija			1	5
Makedonija	1	9	1	6
Škotska (Združeno kraljestvo)			1	26
SKUPAJ	27	27 tednov,	18	22 tednov,
		6 dni		5 dni
Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, zanj akad. Branko Stanovnik
62
JUBILEJI
V letu 2014 so praznovali:
95 let: dopisni član Drago Grdenic
90 let: akademika Alojz Rebula in Mario Pleničar
85 let: akademika Jože Maček in Veljko Rus ter dopisni člani Mateja Matevski, Zlatko
Ugljen in Dimitrije Stefanovic 80 let: akademiki Matjaž Kmecl, Božidar Kos, Dušan Ferluga, Lojze Lebič in Andrej Jemec ter dopisni člani Chintamani Nages Ramachandra Rao, Vinko Globokar in Anton Mavretič
75 let: akademik Igor Grabec ter dopisni člani Antonio Cardesa, Rudolf Flotzinger
in Jean-Marie Pierre Lehn 70 let: akademika Jože Krašovec in Blaž Rozman ter dopisni člani Erwin Neher,
Christian Hannick in Anton Wernig 65 let: akademiki Tadej Bajd, Franc Strle in Slavoj Žižek ter izredni član Bojan Čerček 55 let: dopisna članica Marija Wakounig.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOV SAZU
Tadej Bajd je bil izvoljen za predsednika SAZU in za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
Ivan Bratko je postal načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU.
Peter Fajfar je postal član predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU.
Dušan Ferluga je prejel priznanje Slovenskega zdravniškega društva - Slovenskega nefrološkega društva za izjemno življenjsko delo na področju nefropatologije.
Franc Forstnerič je postal načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU.
Matija Gogala je bil ponovno izvoljen za člana predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU.
Niko Grafenauer je prejel Zupančičevo nagrado za življenjsko delo.
Drago Jančar je bil nominiran za francosko literarno nagrado femina. Za francoski prevod svojega romana To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue) je prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov.
Milček Komelj je na novo postal član žirije za podelitev Rožančeve nagrade in je bil ponovno izvoljen za predsednika Slovenske matice (tretji mandat). Kot predstavnik SAZU je bil imenovan za člana strokovnega sveta javnega zavoda Cankarjev dom in znanstvenega sveta Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, v katerem je bil tudi izvoljen za podpredsednika, ter za člana Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
63
Andrej Kranjc je postal podpredsednik SAZU za naravoslovne, tehniške in biomedi-cinske veje ter redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; ponovno je bil izvoljen za člana Posebne skupine za kras in jame IUCN, postal pa je tudi član akademskega odbora International Research Center on Karst (UNESCO) v Guilinu.
Jože Krašovec je postal podpredsednik SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne veje.
Ivan Kreft je bil izvoljen za predsednika Mednarodnega združenja za raziskave ajde (IBRA - International Buckwheat Research Association) ter imenovan za člana izvršilnega uredništva revije Fagopyrum (Kobe, Japonska).
Lojze Lebič je bil izvoljen za člana predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU.
Janez Levec je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju tehnike in postal tajnik III. razreda SAZU.
Jože Mencinger je postal član komisije za statutarna vprašanja SAZU.
Pavle Merku je za življenjski opus prejel Prešernovo nagrado.
Marko Mušič je bil izvoljen za predsednika SAZU in je to funkcijo opravljal do 6. maja. Priznanje sta dobili tudi dve njegovi deli: Park spomina Teharje je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, nova cerkev Rojstva blažene device Marije v Kotor Varošu pa za spomenik kulturne dediščine Bosne in Hercegovine.
Alojzu Rebuli so v tržaškem pokrajinskem svetu podelili srebrni pečat Pokrajine Trst in srednjeveški pečat mesta Trst, prejel pa je tudi Peterlinovo nagrado in odličje sv. Cirila in Metoda. Je prejemnik zlatega reda za zasluge Republike Slovenije.
Uroš Skalerič je bil izvoljen za glavnega tajnika SAZU, častnega predsednika Združenja za ustne bolezni, parodontologijo in stomatološko implantologijo SZD in častnega predsednika Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije.
Slavko Splichal je bil ponovno izvoljen za načelnika za družbene vede I. razreda SAZU.
Branko Stanovnik je od Mednarodne ustanove za znanstveno sodelovanje pod pokroviteljstvom Ruske akademije znanosti in Ruske akademije naravoslovnih ved prejel zlato odlikovanje ob počastitvi 100-letnice prof. A. N. Kosta in častno priznanje za izjemne zasluge na področju heterociklične kemije. Ponovno je bil izvoljen za predstojnika Oddelka SAZU za mednarodno sodelovanje in koordinacijo.
Franc Strle je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za medicinske vede.
Tomaž Šalamun je skupaj z Arjanom Preglom prejel priznanje nove poti za slikanico Modro ne bo.
Peter Štih je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za zgodovinske in družbene vede.
Biba Teržan je postala načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU.
Drago Tršar je prejel zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota za donacijo svojih del Pomurskemu muzeju Murska Sobota in Galeriji Murska Sobota.
Vito Turk je postal redni član Ruske inženirske akademije in prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Antonu Vratuši je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podelilo zahvalo
64
za zasluge na področju razvoja slovenske družbe in znanosti. Na povabilo predsednika Republike Francije Fran^oisa Hollanda se je kot član delegacije veteranov NOV in PO Slovenije udeležil slovesnosti ob 70-letnici odprtja II. fronte v Normandiji 6. junija 1944. Ciril Zlobec je prejel nagrado bosanski steček.
Utemeljitev Zoisove nagrade za življenjsko delo akademikoma Vitu Turku in Janezu Levcu
Življenjska pot akademika profesorja Vita Turka se je - od začetkov njegove kariere, ko je leta 1965 doktoriral na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, do danes, ko še deluje na Institutu Jožef Stefan kot predsednik Mednarodne podiplomske šole - tesno prepletala z njegovo raziskovalno potjo.
V sedemdesetih letih je zasejal seme pri nas tedaj nove smeri - biokemije in molekularne biologije - z ustanovitvijo Slovenskega biokemijskega društva kot dela Zveze evropskih biokemijskih društev, v kateri je deloval tudi kot generalni sekretar.
Z usmeritvijo v biokemijske in strukturne študije lizosomalnih cisteinskih katepsinov in njihovih proteinskih inhibitorjev je postal eden od pionirjev na tem področju raziskav. Določitve struktur nekaterih katepsinov in novoodkritih inhibitorjev stefinov, nekaterih cistatinov in tiropinov so vodile do postavitve novega mehanizma interakcije med temi encimi - katepsini - in njihovimi inhibitorji. Objavil je okoli 400 člankov, več poglavij v monografijah, desetine preglednih člankov v uglednih revijah z okoli 15.000 citati (Hirschev indeks 63). Delo njegove skupine in desetine raziskovalcev, ki iz nje izvirajo ter danes uspešno delujejo v Sloveniji in tujini, je bilo močna podpora celotnemu razmahu ved o življenju v našem prostoru.
Nič manj pomembna zasluga profesorja Turka pa je odpiranje v mednarodni prostor: kot gostujoči profesor na številnih univerzah je ustvaril tesne povezave z vrsto odličnih skupin na Japonskem, v ZDA, Južni Ameriki in seveda Evropi. Imel je tudi vodilne funkcije v evropskih in mednarodnih strokovnih organizacijah, kot so FEBS, IUBMB in Mednarodni komite za proteolizo, katerega prvi predsednik je bil. Je tudi redni član SAZU, Evropske akademije s sedežem v Londonu in ugledne organizacije EMBO. Vse to mu je prineslo v svetu izjemen ugled, saj je pomembno prispeval k razmahu biokemijskih in širše ved o življenju pri nas.
Akademik Janez Levec je univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije. Doktoriral je leta 1972 in je danes redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter vodja Laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V slovenskem prostoru je eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva.
Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 izvirnih del v vrhunski periodiki, katerih
65
citiranost je do konca marca 2014 že močno presegla 3600 čistih citatov. Hirschev indeks akademika Levca je za področje tehnike daleč nadpovprečen in znaša 38. Zelo odmevne so njegove predlagane korelacije za napoved hidrodinamičnih parametrov v kapalnem reaktorju in uvedba oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah v prisotnosti trdnega katalizatorja. Proces za oksidacijo organskih polutantov v industrijskih odpadnih vodah je zaščiten s štirimi mednarodnimi patenti.
V letu 1981/82 je prejel štipendijo Fulbrightovega sklada (Senior Fellow), v letu 1989 pa štipendijo (Fellow) Evropske unije DG-XII. V letu 1988 je prejel Kidričevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke, leta 1996 je postal ambasador Republike Slovenije za znanost, leta 2009 pa je prejel veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo Kemijskega inštituta v Ljubljani. V letu 2003 je bil izvoljen za rednega člana SAZU, v letih 2008-2014 je bil načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU, od leta 2014 pa je tajnik razreda.
Predaval je na vrsti uglednih univerz, je član številnih mednarodnih združenj in uredniških odborov uglednih revij. Je eden vodilnih teoretikov na svojem področju in predan pedagog, ki svoje znanje prenaša ne le v akademsko okolje, ampak predvsem v industrijo.
ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC MEETINGS
27.-29. MARCA_
Življenje, delo in pomen dr. Andreja Gosarja (1887-1970)
Razstava in simpozij v sodelovanju z Občino Logatec, Mohorjevo družbo in Knjižnico Logatec
Na odprtju razstave v NUK-u so spregovorili Berto Menard, župan Občine Logatec, Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe, prof. dr. Jakob Likar z Naravoslov-notehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Drago Samec, višji bibliotekar.
PROGRAM SIMPOZIJA Logatec, 28. marca
-	Uvod: Berto Menard, župan Občine Logatec, in akad. Kajetan Gantar, SAZU
-	Marcel Štefančič: Človek, vreden spomina in spomenika
-	Pavel Mihevc: O Andreju Gosarju v logaškem spominu
-	Peter Gosar: Andrej Gosar, pogled iz drugega zornega kota - spomini na očeta
-	tLojze Gosar: Pogledi mojega očeta na presojanje dogajanj v družbi in ustvarjanje
resnične blaginje
-	Jože Ramovš: Od socialnega nauka o sožitju do socialnega učenja za današnje sožitje
-	Andrej Fink: Dr. Andrej Gosar in njegov čas
-	Boris Bandelj: Andrej Gosar in Virgil Šček - sopotnika v katoliški socialnopolitični misli
66
-	Miroslava Cencič: Primorska sredina, Združeni Slovenci in Andrej Gosar
-	Kajetan Gantar: Gosarjeva vizija Božje države
-	Tomaž Simčič: Andrej Gosar in socialni nauk Cerkve
-	Alen Širca: Duhovnost Andreja Gosarja
-	Franjo Šauperl: Poskus primerjave med bl. Adolfom Kolpingom in dr. Andrejem
Gosarjem na področju krščanstva in socialnega gibanja
-	Matevž Tomšič: Koncept dijaških Gosarjevih nagrad
-	Žarko Lazarevic: Andrej Gosar in gospodarski izzivi časa med obema vojnama
-	Aleš Gabrič: Profesor ljubljanske univerze dr. Andrej Gosar
-	Jakob Likar s sod.: Profesor Andrej Gosar - povezovalec študijev tehnike in prava
-	Milan Zver: Gosarjev način reševanja demokracije - združevanje demokracije in
avtonomije
Dvorana SAZU, 29. marca
-	Janko Prunk: Dr. Andrej Gosar - iz središča na obrobje krščanskega socializma
-	Peter Vodopivec: O Gosarjevi kritiki parlamentarne demokracije
-	Viktor Blažič: Andrej Gosar in njegove neuresničene reforme
-	Ivan Janez Štuhec: Med katoliško ideologijo in novim krščanstvom (družbeni nauk
Cerkve in dr. Andrej Gosar)
-	Silvin Krajnc: Nekatere razlike v socialni misli Andreja Gosarja in p. Angelika Tominca
OFM
-	Egon Pelikan: Andrej Gosar in znamenja časov
-	Janez Juhant: Gosarjevi evropski sodobniki
-	Peter Kovačič Peršin: Aktualnost Gosarjeve družbene in gospodarske teorije
-	Primož Krečič: Nova ekonomija
-	Blaž Ivanc: Načelo subsidiarnosti v misli prof. dr. Andreja Gosarja
-	Aleš Maver: Dr. Andrej Gosar in »štajerski« tok v slovenski katoliški misli 20. stoletja
-	Janez Rihar: Srečanje z Gosarjevim delom Za nov družabni red
-	Brane Senegačnik: Demokracija in velika slika resničnosti
-	Srečo Dragoš: Socialna politika - Gosarjeva (najpomembnejša) inovacija
-	Franci Avsec: Gosarjevi pogledi na zadružništvo
-	Jadranka Vesel: Zadružništvo med preteklostjo in prihodnostjo
-	Hrvoje Magazinovic: Ljotic - zadružno staleška država
-	Marko Šidjanin: Zgodovinski vidik interakcij med dr. Andrejem Gosarjem in dr.
Antonom Krošlom
-	Gorazd Pavlek: Implementacija ideje dr. Andreja Gosarja o zadružništvu v poslovni
načrt za današnji čas
-	Jure Gašparič: Andrej Gosar med slovensko ljudsko stranko in jugoslovansko radikalno
zajednico - o njegovem znotrajstrankarskem položaju v 30. letih
-	Vida Deželak Barič: Dr. Andrej Gosar in slovenski komunisti v desetletju pred drugo
svetovno vojno
-	Bojan Godeša: Gosar in politika v obdobju okupacije (1941-1945)
67
-	Ivo Jevnikar: Dr. Andrej Gosar pred represivnimi organi med 2. svetovno vojno in
po njej
-	Lovro Šturm: Kako si je partija prilastila Gosarjev koncept samoupravljanja, ga popa-
čila in naposled preprečila, da bi po osamosvojitvi zaživel v demokratični Sloveniji
-	Igor Grdina: Gosar in socialna ekonomija
-	Stane Granda: Pogledi dr. Andreja Gosarja na gospodarski položaj Slovencev v
Jugoslaviji
Povezava Knjižnice Logatec s posnetki prispevkov na simpoziju: http://www.log.sik.si/
22. APRILA_
Evropske regionalne strategije in Slovenija
Okrogla miza ob dnevu Zemlje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Alumni klubom geografov Univerze v Ljubljani
PROGRAM
-	Gregor Krajc (Ministrstvo za zunanje zadeve): Evropske makroregionalne strategije
-	Mitja Bricelj (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje): Slovenija in regionalne konvencije
-	Jošt Jakša (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje): Regionalni vidiki gozda
-	Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU): Regionalni vidiki krasa
-	Fedor Černe (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor): Regionalni vidiki prometa
-	Janez Nared (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU): Programi evropskega transnacionalnega sodelovanja in uresničevanje EU regionalnih strategij
-	Vasiljka Kolarov (Mednarodna komisija za Savski bazen): Savski bazen in EU
Podonavska strategija
-	Panelna razprava: Regionalni projekti in razvoj (vodi: Mimi Urbanc, Geografski
inštitut Antona Melika ZRC SAZU)
18. JUNIJA_
Staranje v Sloveniji
Posvet ob izidu istoimenske znanstvene monografije, organiziran v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter skupnim posvetovalnim Odborom za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
600 strani obsegajoča monografija vsebuje ugotovitve obsežne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih glede staranja in sožitja med generacijami, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starih 50 let in več. Po uvodnih mislih predsednika SAZU so nekateri izmed 16 avtorjev monografije predstavili raziskovalna spoznanja in sodobne izzive na področju staranja in med-
68
generacijske solidarnosti. Osrednji del posveta je bil razprava vseh udeležencev ob vprašanjih staranja v Sloveniji.
Več na http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/projekti/12.html?sub=1406
11. JULIJA_
Astroglia 2014
Delavnica v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovenskim fiziološkim društvom in Slovenskim društvom za nevroznanost SiNAPSA
PROGRAM
-	Robert Zorec: Introduction to Neuroastroglia
-	Vedrana Montana: At the interface of glia and glioma
-	Vladimir Parpura: Neurobiology at the interface of nanotechnology: sketches from the laboratory
-	Matjaž Stenovec: Astrocyte vesicle traffic in Alzheimer's disease
-	Jernej Jorgačevski: Super-resolution optical microscopy studies in astrocytes
-	Evropski projekti in razprava
19. SEPTEMBRA_
Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti
Posvet v organizaciji Komisije za ženske v znanosti pri MIZŠ in v sodelovanju s SZF
PROGRAM
Moderatorka viš. znan. sod. dr. Urša Opara Krašovec
-	Prof. dr. Marija Bešter Rogač, predsednica KŽVZ, in akad. Tadej Bajd, predsednik
SAZU, dr. Edvard Kobal, direktor SZF, prof. dr. Jernej Pikalo, minister MIZŠ: pozdravni nagovori
-	Prof. dr. Krista Varantola, zaslužna kanclerka, predsednica Finskega svetovalnega
odbora za integriteto v raziskovanju (TENK), Univerza v Tampereju, Finska: Znanstvena odgovornost - kdo je odgovoren? Izkušnje na Finskem
-	Dr. Nicole Foeger, predsednica mreže ENRIO (European Network of Research
Integrity Offices): Vloga in aktivnosti evropske mreže ENRIO
-	Dr. Laura Pontiggia, predstavnica Evropskega znanstvenega sveta (ERC): Evropski
znanstveni svet (ERC): aktivnosti na področju integritete in spolne perspektive v znanosti
-	Dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino: Plagiati
in spoštovanje avtorskih pravic v akademskem in znanstvenem okolju Slovenije Moderatorka Nadja Furlan Štante
-	Doc. dr. Renata Šribar: Medpresečnost perspektiv spola, žensk in etike v znanosti
69
-	Viš. znan. sod. dr. Urša Opara Krašovec: Primeri dobrih in slabih praks v slovenskem
znanstvenem prostoru
-	Prof. dr. Katja Breskvar: Vloga komisije za etična vprašanja na UL
-	Viš. znan. sod. dr. Valerija Vendramin: Znanstvena odgovornost med inovacijami
in feminističnimi teoretizacijami
-	Prof. dr. Nataša Vaupotič: Odgovornost, etika in spolna perspektiva: zakonodaja in
njeno uresničevanje
-	Doc. dr. Sašo Dolenc: Etika kot bistveni del znanstvene metode
-	Razprava (moderatorki viš. znan. sod. dr. Urša Opara Krašovec in doc. dr. Renata
Šribar)
Knjiga povzetkov dostopna na: https://komisijazenskevznanosti.files.wordpress. com/2014/09/knjiga-povzetkov_final.pdf
23. SEPTEMBRA_
Sporočila znanosti o podnebnih spremembah - projekcije spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, odzivi politike in razvojne priložnosti prehoda v nizkoogl-jično gospodarstvo
Posvet v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj PROGRAM
-	Akademik Andrej Kranjc, podpredsednik SAZU, in mag. Vida Ogorelec, Umanotera:
pozdravni nagovor
-	Dr. Michiel Schaeffer, Climate Analytics: Observed and future climate change: causes,
consequences and cures
-	Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje: Podnebne spremembe v Sloveniji: kaj smo
izmerili in kaj pričakujemo
-	Mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: Politika OVE
in URE v Sloveniji
-	Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: Prilagajanje
na podnebne spremembe: izzivi in priložnosti
-	Dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru:
Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja spreminjajočemu se okolju
-	Dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani: Nizkoogljična Slovenija
- sonaravne razvojne in zaposlitvene priložnosti
-	Razprava in sklepi (moderatorka mag. Vida Ogorelec, Umanotera)
Sklepi posveta dostopni na http://vpo.sazu.vpo.si/simages/447-71-3.pdf. Posamezne prezentacije na http://www.sazu.si/napovednik/posvet-sporocila-znanosti-o-podneb-
70
nih-spremembah-/. Posnetek posveta: http://za-misli.si/subkultura/1842-posvet-spo-rocila-znanosti-o-podnebnih-spremembah.
16. OKTOBRA_
Voyager / Dr. Mavretič
Premiera dokumentarnega filma v sodelovanju s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Film se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Antona Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij, med drugim je zasnoval tudi merilni instrument za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.
24. OKTOBRA_
Gozd in les
Znanstveni posvet o gozdarstvu in lesarstvu V organizaciji IV. razreda SAZU za naravoslovne vede
Prireditveni odbor: prof. dr. Hojka Kraigher, svetovalka SAZU, prof. ddr. h. c. Niko Torelli, svetovalec SAZU, in akad. Mitja Zupančič
PROGRAM
-	Akad. prof. dr. Robert Zorec, tajnik IV. razreda SAZU, in akad. Tadej Bajd, pred-
sednik SAZU: pozdrav in otvoritev
-	Mitja Zupančič: Utrinek o gozdarstvu in lesarstvu nekoč
-	Hojka Kraigher, Špela Velikonja, Miha Humar, Primož Simončič: Temeljne značil-
nosti slovenskega gozda, gozdarstva in lesarstva
-	Damjan Oražem: Vloga, naloge in dodana vrednost javne gozdarske službe v nor-
malnih in izrednih razmerah
-	Niko Torelli: Les - zares
-	Igor Milavec: Vzroki za propadanje lesne in pohištvene industrije v Sloveniji in
predlogi za njeno ponovno rast
-	Janez Krč: Pretekla, sedanja in možne različice prihodnje organiziranosti gozdarstva
na Slovenskem
-	Manja Kitek Kuzman: Predstavitev monografije o lesenih gradnjah oz. arhitekturi
-	Tomaž Hartman: Predstavitev monografije o pragozdovih
71
18. IN 19. NOVEMBRA
Humanizem in humanistika
Simpozij
PROGRAM
18.	novembra
-	Tadej Bajd, predsednik SAZU: Pozdravni nagovor
-	Niko Grafenauer, organizator simpozija: Uvodna beseda
-	Dean Komel: Smiselnost humanistike in smisel človeškega dostojanstva
-	Primož Simoniti: Renesančni humanizem pri Slovencih
-	France Bernik: Humanizem (med koncem srednjega veka in renesanso)
-	Tomo Virk: Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje člove-
kove človeškosti
-	Irena Avsenik Nabergoj: Resničnost, resnica in lepota v umetniški besedi izbranih
pesnikov in pisateljev od predromantike do moderne
-	Janko Kos: Humanistične vede med znanostjo in ideologijo
-	Marko Uršič: Virtualna realnost in človeški svet
-	Kajetan Gantar: »Berlinski zid« med humanistiko in naravoslovjem?
-	Boris Paternu: Vprašanje humanistike danes
-	Igor Škamperle: Formalizacija odnosov v globalnem svetu in dehumanizacija človeka
-	Rok Svetlič: Biti si odveč
-	Brane Senegačnik: Lirična antropologija
-	Milček Komelj: Humanizem v umetnostni zgodovini in likovni umetnosti slovenskih
akademikov
-	Igor Grdina: Odpor do zgodovine
19.	novembra
-	Marijan Pavčnik: Moralnost prava
-	Lenart Škof: Doba zaskrbljenosti in etika
-	Anton Stres: Človekovo dostojanstvo - temelj humanizma
-	Jože Krašovec: Besede, imena, metafore, simboli in personifikacija vrednot
-	Frane Adam: Neizkoriščeni potencial družbenih ved in humanistike
-	Rudi Rizman: Humanizem in humanistika pred izzivom globalne hegemonije
neoliberalizma
-	Hubert Požarnik: Ali smo na poti v dekadenco?
-	Borut Ošlaj: Kriza humanosti med ontologijo in slovensko družbo
-	Valentin Kalan: Politika, novinarstvo in humanost
-	Boris Vezjak: Humanizem in sram
-	Bernard Nežmah: Nevednost in njena aroganca
-	Ksenija Vidmar Horvat: Humanistika, solidarnost in etično državljanstvo v post-
humanistični dobi
72
-	Marko Pavliha: Dvanajst pred dvanajsto ali Humanizem 3.0
-	Andrej Kranjc: Pogled na naravo med humanizmom in razsvetljenstvom: primer
Cerkniškega jezera
-	Alenka Puhar: Kako meriti človečnost?
Povzetki simpozija so dostopni na http://www.sazu.si/files/nap-69.pdf. Zbornik s prispevki simpozija bo izšel leta 2015.
25. NOVEMBRA_
Otrokove pravice v Sloveniji - petindvajset let po sprejemu konvencije OZN o otrokovih pravicah
Posvet
Temeljni namen posveta je bil predstaviti današnji položaj otroka in njegovih pravic v Sloveniji; posvet je bil zato usmerjen v problematične vidike položaja otroka pri nas. Pokazati smo želeli kritične in boleče točke otrokovega položaja, še posebej ko gre za katerokoli manjšino otrok.
Na posvetu so bili predstavljeni naslednji vsebinski sklopi:
-	Dr. Alenka Šelih, SAZU: Konvencija o otrokovih pravicah kot magna carta otrokovih
pravic
-	Tone Dolčič, varuh človekovih pravic RS: Splošni pogled na pravice otrok v Sloveniji
- 25 let po sprejemu Konvencije o otrokovih pravicah
-	Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani: Revščina
otrok - izziv za zaščito ekonomskih pravic otrok
-	Dr. Grega Strban, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani: Socialne pravice v dobrobit
otroka - Povečanje ali zmanjšanje njihovega obsega v času recesije?
-	Dr. Mateja Končina Peternel, Vrhovno sodišče RS: Pravice otrok v družinskem pravu
-	Dr. Karja Filipčič, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani: Pravice otrok v kazenskem
pravu - otroci kot žrtve in storilci kaznivih dejanj
-	Dr. Zdenko Kodelja, Pedagoški inštitut: Participativne pravice otrok - pravica do
glasu, svobode misli, vere, združevanja
-	Dr. Marjetka Jelenc, dr. Maruška Vidovič, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
Zdravstvene pravice otrok in njihovo uresničevanje
-	Dr. Zdenko Kodelja, dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut: Uresničevanje pravice
do izobraževanja
-	Dr. Marija Kavkler, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Pravica do inklu-
zivne vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami: ovire in možnosti uresničevanja
-	Dr. Miran Komac, dr. Vera Klopčič, Inštitut za narodnostna vprašanja: Pravica do
izobraževanja - primer romske skupnosti
73
- Dr. Saša Zagorc, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani: Pravice otrok - azilantov in otrok - beguncev
Zanimanje za posvet je bilo veliko; zaradi omejenega prostora ni bilo mogoče sprejeti vseh zainteresiranih. Posveta se je udeležilo približno 50 udeležencev. Gradivo s posveta bo objavljeno v samostojni publikaciji I. razreda SAZU.
Alenka Šelih
5. DECEMBRA_
Sestanek v spomin na akademika Jožeta Trontlja
V sodelovanju z Inštitutom za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko in Inštitutom za etiko in vrednote Jože Trontelj
Vsestransko osebnost akademika Jožeta Trontlja so kot znanstvenika, zdravnika nevrofiziologa, predsednika Komisije RS za medicinsko etiko, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti in osebo s pretanjenim občutkom za soljudi predstavili Erik Stalberg, Donald Sanders, Janez Zidar, Božidar Voljč, Janek Musek, Tone Žakelj, Janez Trontelj in Tadej Bajd. Prispevki bodo (skupaj s prispevkom dr. Milana R. Dimitrijevica) leta 2015 izšli v posebnem dvojezičnem zborniku.
TISKOVNE KONFERENCE
19. MARCA_
Predstavitev Besednjaka vernakularne arhitekture Boruta Juvanca in Domna Zupančiča.
Vernakularna arhitektura je najpreprostejši in zato najobčutljivejši in najbolj ogrožen del naše arhitekture; iz dediščine so graditelji črpali znanje in jo oplemenitili s svojo inventivnostjo. Besednjak je zbor pojmov, ki se pojavljajo kot knjižne besede, splošno slovenski ali strokovni izrazi in ki jih uokvirja vernakularna arhitektura. Čeprav ni jezikoslovno delo, je zanimiv za arhitekte in jezikoslovce. Ima 160 strani, ki obsegajo slovarski del, predstavitev 15 najznačilnejših objektov slovenske arhitekture, več kot 80 skic in nekaj celostranskih risb. Objekti so opisani v slovenščini in angleščini, na koncu pa je še slovensko-angleški slovarček.
23. OKTOBRA_
Predstavitev knjige Kontaminierte Landschaften (Kontaminiranepokrajine) in pogovor z avtorjem Martinom Pollackom. V sodelovanju z ZRC SAZU. Knjiga je izšla pri dunajski založbi Residenz Verlag.
Iz predstavitve: »Martin Pollack v knjigi odkriva in raziskuje >kontaminirane pokrajine< v različnih delih Srednje in Vzhodne Evrope: od baltiških držav, Rusije,
74
Ukrajine in Belorusije, preko Poljske, Slovaške, Nemčije in Avstrije do Slovenije. Po njegovem prepričanju bi morali storiti vse, da bi anonimne žrtve množičnih grobišč iztrgali pozabi, jim vrnili imena, obraze in njihove življenjske zgodbe, hkrati pa predstavili stvarno in verodostojno zgodovino >kontaminiranih pokrajin<.«
Martin Pollack, avstrijski pisatelj, prevajalec in publicist, po očetovi strani doma iz Laškega, je iz protesta proti nemškonacionalni usmeritvi staršev in starih staršev študiral slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V svojih knjigah obravnava teme bližnje zgodovine in množičnega nasilja v 20. stoletju, posebej pa preteklost Galicije in Ukrajine.
14. NOVEMBRA_
Predstavitev dvojezične monografije Pragozd - Virgin Forest Tomaža Hartmana, ki je izšla v sodelovanju IV. razreda SAZU z založbo Gozdarskega inštituta Slovenije Silva slovenica in projekta Evropske unije Euforinno.
V knjigi je posebej predstavljenih šest pragozdov s Kočevskega območja (Krokar, Strmec, Prelesnikova koliševka, Kopa, Pečka in Rajhenavski Rog), ki se razprostirajo na skupni površini 217 hektarjev. V knjigi je opisana tudi vloga dr. Leopolda Hufnagla, ki je leta 1892 prvi izločil posamezne odseke gozdov iz sistema pridobivanja lesa in jim namenil funkcijo ohranjanja narave in raziskovanja naravnega razvoja gozdov. Ob pomoči soavtorjev, naravoslovno-gozdnih fotografov, je Tomažu Hartmanu uspelo orisati pragozdni rezervat do najmanjših podrobnosti, s predstavitvenimi tablami, ki so v zadnjem delu knjige, pa vzbuditi zanimanje tudi za obisk območja, ki se uvršča v zavarovano naravno dediščino.
PREDAVANJA NA SAZU
3. APRILA_
Prof. ddr. h. c. Janez Kranjc
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
POLOŽAJ ŽENSKE V RIMSKEM PRAVU
V zadnjih časih se pozornost pri proučevanju rimskega prava vse bolj usmerja v širši družbeni kontekst, v katerem so nastajala in veljala pravila in načela rimskega prava. Del te pozornosti velja posameznim socialnim slojem, območjem rimske države, poklicem itn. Tudi pod vplivom t. i. gender studies se je povečalo zanimanje za položaj žensk v rimski družbi.
Rimske ženske so bile v boljšem položaju kakor ženske v drugih mediteranskih kulturah. Kljub tradicionalni možnosti moževe oblasti nad ženo (manus) je bil položaj rimske ženske veliko bližji sodobnemu pojmu enakopravnosti med spoloma. Kljub
75
temu pa srečamo v rimskih pravnih virih različna stališča, ki po eni strani ženskam odrekajo možnost opravljanja določenih poklicev (npr. bankirja, sodnika, odvetnika), po drugi strani pa kot smešne zavračajo razloge, zakaj bi morale svojepravne ženske imeti varuha. Na splošno je mogoče reči, da je drugačen pravni položaj žensk temeljil na tradicionalni delitvi dela, ki je izhajala iz običajev prednikov, in ne na načelnih predsodkih.
5. JUNIJA_
Akad. Igor Grabec
V sodelovanju z A. Borštnik Bračič, E. Govekar, J. Gradišek, P. Mužič, E. Susič in F. Švegl SINERGIJA ZNANOSTI, TEHNOLOGIJE IN UMETNOSTI PRI TVORJENJU VZORCEV Z INTELIGENTNIMI SISTEMI
Obdelovanje informacij z računalniki ponuja nove možnosti za povezovanje znanosti, tehnologije in umetnosti, zato je temu cilju namenjeno intenzivno razisko-valno-razvojno delo v okviru mlade vede, sinergetike. V referatu so bili opisani prizadevanja in dosežki sodelavcev Laboratorija za sinergetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani na tem področju. Njihovo raziskovalno delo se je začelo s karakterizacijo vzorcev, nastajajočih v plazmi ter raznih tehniških procesih. Pri tem so bile vpeljane nove metode sinergetike, ki so privedle do razvoja inteligentnih računalniških sistemov s strukturo živčnih mrež. Ti sistemi so sposobni samostojnega zaznavanja, modeliranja in napovedovanja zelo kompleksnih naravnih pojavov in so zato uporabni pri delu v naravoslovnih vedah, tehniki, industriji, prometu, medicini in ekonomiji. V predavanju je bil ta razvoj poljudno opisan z značilnimi primeri, razložene pa so bile tudi nove možnosti, ki jih metode sinergetike ponujajo v umetnosti. Med njimi izstopa predvsem samoorganizirano oblikovanje vzorcev ter posnemanje ali kreiranje novega umetniškega sloga z inteligentnimi sistemi.
22. SEPTEMBRA_
Akad. Andrija Mutnjakovič
HAZU, vodja Hrvaškega muzeja arhitekture
ARHITEKT LUCIJAN VRANJANIN / LUCIANO LAURANA
Arhitekt Lucijan Vranjanin izhaja iz Vrane (latinsko Laurana) blizu Zadra. Dokumentirano je njegovo delovanje v Italiji, pretežno v Urbinu in Urbinskem voj-vodstvu, kjer ga imenujejo tudi Schiavone (Hrvat); s tem je nakazan tudi njegov etnični izvor. Urbinski vojvoda Federico da Montefeltro, veliki vojskovodja Papeške države in Neapeljske kraljevine, je Vranjanina leta 1446 najel za projektanta in graditelja svoje veličastne palače v Urbinu. Pomen te palače je jedrnato povzel italijanski zgodovinar Luigi Serra: »Lucijan je z Urbinsko palačo ustvaril prvo moderno plemiško palačo,
76
najsijajnejšo v obdobju renesanse.« V nasprotju s sočasno grajenimi kultnimi firenškimi palačami (Rucellai, Medici), ki so interpolacije v ulična pročelja, je Urbinska palača kompleksna prostorska kompozicija, zgoščena okrog osrednje zgradbe kvadratnega tlorisa z reprezentativnim dvoriščem. Iz nje segajo proti jugu krila, med katerimi je terasa z načrtovanim okroglim templjem. Potem zahodno krilo z razkošnim pročeljem in nizko ložo ter severni trakt, ki zapira skrivni vrt in ki skupaj s katedralo oblikuje reprezentativni mestni trg. S tem kompleksom je v srednjeveško mestno tkivo Urbina vgrajena močna renesančna struktura, o kateri zgodovinar Leonardo Benevolo ugotavlja: »Kvaliteto, ki je dosežena z Montefeltrovo palačo, lahko štejemo za prvo regularno osnovo italijanske renesanse.« S tem pa tudi evropske renesanse. Posebna zanimivost Urbinske vojvodske palače je oblikovanje dvoriščnih pročelij osrednje stavbe: dvoetažno pročelje sestavljajo pritlične arkade s perfektno reprodu-ciranimi korintskimi stebri, ki jih povezujejo polkrožni klasično izoblikovani loki, medetažno podnožje jonskih pilastrov, ki podpirajo bogato profiliran klasični venec. Pilastri v ritmu spodnjih stebrov delijo fasado nadstropja na kvadratična polja, kamor so vgrajena kvadratna okna, ki so obrobljena s klasično profilacijo. Ta opis interpretira prvo stilno čisto renesančno fasado, ki temelji na klasičnem besednjaku, v nasprotju s firenškimi palačami, pri katerih okna v obliki bifor s krožnim nadvišanjem odražajo srednjeveško tradicijo. Zato Adolfo Venturi sklene; »Absolutna enostavnost izbranih plemenitih linij ... in kristalna jasnost celote povzdigujeta to dvorišče v edinstveni vzorec italijanskega quattrocenta.« Ta vzorec je ponovljen na Federicovi palači v Gubbiu, na palačah njegovih dvorjanov v Urbinu in Vojvodstvu. Ta vzorec sta sodobnika, Urbinca Bramante in Raffaello, prenesla v Rim in ustvarila matrico rimske renesančne arhitekture. Adekvatno interpretacijo tega urbinskega stila je prevzel tudi Federicov tast markiz Alessandro Sforza, vladar Pesara, pri oblikovanju svoje palače v Pesaru. Federico je zajel Pesaro in ga predal svojemu tastu; z gradnjo močne trdnjave so želeli zagotoviti trajno oblast in varnost plemiške družine Sforza. Federico je kot vrhunski bojevnik tega časa razumel posledice novoizumljenega strelnega orožja in dojel, da so običajni visoki stolpi trdnjav lahek cilj napadalčevega topništva, pa tudi da topovi branilcev niso učinkoviti na položajih znotraj trdnjavskih obzidij. Razumel je tudi antično izkušnjo, da je vogale pravokotnih stolpov lahko zrušiti in da so okrogli stolpi mnogo odpornejši na udarce topovskih krogel. Zato je s svojim arhitektom Vranjaninom zasnoval idealno trdnjavo, imenovano Rocca Costanza; zaradi enake dostopnosti do obrambnega obzidja ima kvadraten tloris, obzidja so grajena kot močne nizke konstrukcije s stropom, ki je terasa za postavitev topov. Z okroglimi stolpi so okrepljeni tudi vogali trdnjave, ki so prav tako topovske platforme. V pritličnem nivoju z več metrov debelimi zidovi so urejene kazemate, celice za hrambo topov, ki so povezane z ozkim hodnikom. Federico je za zeta Giovannija della Rovere osvojil tudi bližnje mesto Senigallio, kjer so takoj zgradili zaščitno trdnjavo Rocca Roveresca kot repliko koncepta pesarske trdnjave. Montefeltro je z Vranjaninom in njegovim naslednikom Francescom di Giorgiom v svojem vojvodstvu zgradil še več trdnjav (San Leo, Sassocorvaro), ki bolj ali manj sledijo vzorcu iz Pesara. Zato je angleški zgodovinar
77
John R. Hale ob navajanju Vranjaninove trdnjave v Pesaru kot inovacije zapisal: »Zaradi eksplozivnih min in smodniške artilerije so slikovite gradove zamenjale resne trdnjave ali citadele, visoka obzidja pa nizki, ploščati bastioni. Načela te revolucije so razvijali v Italiji v 15. stoletju in so veljala vse do zgodnjega 19. stoletja; določila so videz in razvoj mest in mestnih središč ne samo povsod v Evropi, temveč tudi v Ameriki, Afriki in Aziji.« K videzu in razvoju mest ekumene je Lucijan Vranjanin prispeval tudi s svojim slikarskim opusom. Takratni kronist urbinskega dvora Bernardino Baldi zapiše, da je »Lucijan, rojen v Vrani, mestu na Hrvaškem, naslikal nekaj slik, ki so v vojvodski palači«, in nadalje poroča: »Treba je povedati, da je imel izredno risbo, ki jo je prepričljivo videti na slikah, kjer je izpeljana racionalna perspektiva in kjer so naslikani nekateri prizori, za katere ni mogoče dvomiti, da so njegovi, ker je na njih napisano njegovo ime in drugo v slovanskem jeziku in pisavi.« Danes so te slike v galerijah Urbina, Baltimora in Berlina. So prve urbanistične, eksaktno narisane geometrijske perspektive idealnega renesančnega mesta z ortogonalno strukturo prostranih ulic in trgov, z dvajsetimi renesančno oblikovanimi palačami, cerkvami in spomeniki ter vizurami, ki so razprte do horizonta. Ob navajanju Vranjanina kot avtorja je pomen teh slik ocenil Fisko Kimball: »V splošni kompoziciji in v posamičnih motivih vsebujejo inovacije epohalnega pomena v zgodovini arhitekture, kakršne so lahko izšle samo iz velikega arhitekta v avantgardi stilne revolucije.« To stilno revolucijo je Vranjanin mojstrsko iniciiral s portali slavoloki kraljevskega dvorca Castel Nuovo v Neaplju in svečanega vhoda Arsenala v Benetkah: to so renesančne interpretacije antičnega slavoloka Sergijevcev iz Pulja, ki jih je realiziral s popolno klasično kompozicijo, ustvarjeno z zvesto reprodukcijo antičnih artefaktov v popolni skulpturalni realizaciji. Priznanje tem delom in celovitemu opusu je dal Arduino Colasanti; »Lucijan Vranjanin je popolneje od kateregakoli umetnika v sredini 15. stoletja prispeval k preporodu antičnega arhitekturnega ritma. S Filippom Brunelleschijem in Leonom Battistom Albertijem je ustvaril novo arhitekturo in ji s čudovito močjo vdahnil heroičnega duha Grčije in Rima.«
4. NOVEMBRA 2014_
Akad. Andrija Mutnjakovic
HAZU, vodja Hrvaškega muzeja arhitekture
ARHITEKTONIKA PAPEŽA SIKSTA V.
Kardinal Felice Peretti je bil sin begunca iz Kruškice (Kruševice), vasi nad Boko Kotorsko, in matere Italijanke. Cerkveno avtoriteto si je pridobil kot prepričljiv pridigar in je bil leta 1570 imenovan za naslovnega kardinala skromne Schiavonske cerkve svetega Hieronima v Rimu. Na njenem mestu je zgradil današnjo Hrvaško cerkev svetega Hieronima, papež Leon XIII. pa je navedel razlog za to darilo: »Zaradi svoje pobožnosti do sv. Hieronima in dobrohotnosti do hrvaškega naroda, iz katerega
78
izhaja, je dal od temeljev zgraditi cerkev« (svetega Hieronima v Rimu). Za papeža je bil izbran leta 1585, umrl pa je za malarijo leta 1590. Najpomembnejši zgodovinar papeštva Ludwig von Pastor je ocenil stvaritve njegovega pontifikata: »Med svojim komaj nekaj več kot petletnim pontifikatom je na navdušenje svojih sodobnikov izvedel več kakor njegovi predhodniki, čeprav jim je bilo naklonjeno veliko daljše vladanje.« Smisel tega fanatičnega delovanja je v želji revitalizacije takratnega Rima, ki je imel 15.000 prebivalcev, naseljenih v ruševinah antičnega Rima, in uresničitev reprezentativne papeške prestolnice na ravni palač in urbanih ambientov mnogih evropskih škofov. Glede na sedem kultnih bazilik iz antičnega in zgodnjekrščanskega obdobja, ki so jih morali obvezno obiskati številni romarji, je imel Rim izjemen kapital. Bazilike so bile razsejane po prostranem zapuščenem zemljišču znotraj in zunaj porušenih antičnih obzidij. Dostopne so bile po neprehodnih poteh, romarje pa so ogrožali razbojniki, ki so se skrivali v goščavah. Da bi zagotovil dober dostop do njih, je Sikst V. načrtoval in zgradil večji del ravnih širokih cest. Z njimi je sklenjeno povezal vse bazilike in dodal prečne ceste med bazilikami in pomembnimi mestnimi stavbami. Križanja cest je označil z vodnjaki, lokacije bazilik pa poudaril s postavitvijo porušenih egipčanskih obeliskov. Zgradil je kakih 15 kilometrov cest, ki so bile dovolj široke za vožnjo petih vzporednih kočij.
To je bil prvi vseobsežen program organizirane mestne strukture, temeljni model baročnega urbanizma, torej urbanizma novoveškega evropskega mesta. Siefgried Gie-dion je imel zato prav, ko je zapisal: »Dalmatinec papež Sikst V. je bil prvi moderni urbanist.« Temu pritrjuje James Ackerman: »S Sikstom se začenja obdobje obsežnega mestnega načrtovanja ... ki se preko njega razširja na vso baročno Evropo.« Kardinale in mestne plemiče je zavezal, da so vzdolž cest gradili svoje rezidence, ali pa je ceste obdal z visokimi zidovi in s tem začel oblikovati mestni ambient. K temu je tudi sam pripomogel z oblikovanjem prostranega mestnega sejmišča z veliko trgovsko hišo, z organizacijo številnih obrtniških delavnic, potrebnih za izpeljavo projekta, z naselitvijo velikega števila delavcev, ki so bili potrebni za delo, pa tudi kot vojaki, branilci v primeru ponovnega plenjenja Rima. Ob koncu Sikstovega pontifikata je imel Rim 100.000 prebivalcev. Papež je poskrbel tudi za obnovitev in ureditev sakralnih stavb: obnovil je okrog 120 cerkva, med njimi tudi vse bazilike, in zgradil veličastno kupolo bazilike svetega Petra. Papež je rimski škof, vendar je bil njegov sedež v lateranskem kompleksu poln številnih dograditev srednjeveških kapel, svetišč in samostanov. Na grozo kurije in Rima je Sikst odredil njihovo rušenje in gradnjo nove škofovske palače z ložo blagoslova, ki jo obdajajo trgi in označuje obelisk. Veličastna Lateranska palača v renesančnem slogu je bila dolga stoletja največja in najimenitnejša palača rimskega mestnega stavbarstva. Potem ko je poskrbel za škofov sedež, se je lotil papeške rezidence ob Baziliki svetega Petra. Papeži so stanovali v skromnih prostorih, ki so bili dozidani ob severno pročelje bazilike. Zato je papež, ki je zbolel za malarijo, spoznal, da mora biti papeška rezidenca na prostranem in zračnem trgu pred baziliko obrnjena proti jugu in dobrodejnemu učinku sonca ter komponirana s pročeljem bazilike na skupnem trgu, katerega središče je določil s postavitvijo obeliska. Tako
79
je nastal impresiven in navdihujoč trg, ki ga je nameraval Sikst obdati s stavbami, ki so bile pozneje realizirane kot kolonade. Vatikansko palačo je papež namenil bivanju pozimi, saj je menil, da morajo imeti papeži nujno tudi letno rezidenco, v kateri bi bivali med neznosno poletno pripeko. Središčni rimski hrib Kvirinal je bil obraščen z vinogradi in tam so papeži stanovali v manjši počitniški hiši. Sikst je to posestvo odkupil in odredil gradnjo velike Kvirinalske palače, letne rezidence papeža in kurije; zgradil je dovolj velik del, da je ta postal vzor za poznejše dograjevanje. Pred palačo je oblikoval reprezentativni trg s fontano in kipi krotiteljev konjev ter z obeliskom, s katerim je označil zaključek pomembne urbane arterije, ki sega vse do mestnih vrat Porta Pia. Dograjevana in urejena Kvirinalska palača je bila Vatikanu odvzeta in je postala kraljeva rezidenca, zdaj pa je to palača predsednika Italije. Vendar Sikst ni gradil samo papeške palače. Zgradil je tudi velik kompleks stanovanjskih stavb za družine priseljenih delavcev, ubožnico in bolnišnico za rimsko ljudstvo, Kolosej pa je nameraval adaptirati v veliko delavnico in za nastanitev delavcev. Poskrbel je tudi za oskrbo mesta s pitno vodo; obnovil in dogradil je porušene antične akvadukte, v mesto dovedel obilne količine vode, zgradil številne javne fontane, vodnjake in bazene za pranje (bazen Fontana di Trevi je zgradil za pranje volne). Papež Sikst V. poleg tega ni zanemaril dragocene zbirke rokopisov in knjig, shranjenih v vlažnih prizidkih bazilike. Ukazal je gradnjo nove knjižnice, ki bi ustrezala bogastvu in zgodovinski pomembnosti knjižnega fonda. Takrat je bila severno od bazilike opuščena gradnja vatikanskega kompleksa Belvedera s prostranim dvoriščem. Da bi knjižnico zaščitil pred zunanjim uničenjem, jo je vgradil v sredino dvorišča. Sikstova knjižnica je bila vse do gradnje nacionalnih knjižnic v 19. stoletju nepresežen vzor kvalitete. V vseh teh številnih projektih in urbanističnih potezah je imel Sikst od prvih dni zvestega sodelavca, arhitekta Domenica Fontano. Načrte in vedute projektov pa je izdelal Natale Bonifacio iz Šibenika. Pomen tega izjemnega opusa papeža in njegovih sodelavcev je pregnantno opredelil Marcello Fagiolo: »Zgodovinopisje našega stoletja je pokazalo, da Rim Siksta V. določa Henrika IV. in Sončnega kralja, da sega njegov vpliv do Londona in Berlina, pa tudi na drugo stran Atlantika, do Washingtona, ki je zgrajen kot novi Versailles in novi Rim.«
8. DECEMBRA 2014_
Akad. Andrija Mutnjakovič
HAZU, vodja Hrvaškega muzeja arhitekture
IDEALNO MESTO
Znana sintagma »Človek je ustvaril mesto, mesto je ustvarilo človeka« precizno opredeljuje izjemen pomen mesta v nastanku, razvoju in obstoju civilizacije. Mesto je nastajalo kot fenomenalni, vsesplošni artefakt planeta Zemlje. Toda mesto se je postopno oblikovalo v okviru sredozemske kulture: od prazgodovinskega in antičnega do
80
Častni član SAZU akad. France Bernik je 27. februarja akad. Marku Mušiču, dotedanjemu namestniku predsednika, ob izvolitvi v predsednika Akademije izročil zlato verigo. / On his election as President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts on 27th February, the Acting-president, Acad. Marko Mušič receives the gold chain from the hands of Honorary SASA Member, Acad. France Bernik.
Novemu predsedniku akad. Mušiču je ob izvolitvi čestital tudi akad. Ciril Zlobec. / Acad. Ciril Zlobec congratulating the new SASA President, Acad. Mušič /
Jubilejno srečanje članov umetniškega razreda z najstarejšim članom SAZU, stoletnikom akad. Borisom Pahorjem / Festive session of Members of the Section of Arts with the eldest SASA member, centenarian Acad. Boris Pahor

fl
Prof. ddr. h. c. Janez Kranjc je na SAZU predaval o položaju žensk v rimskem pravu. / Prof. ddr. h. c. Janez Kranjc lectured on the status of women in Roman Law.
Dr. Mimi Urbano na okrogli mizi ob dnevu Zemlje z naslovom Evropske regionalne strategije in Slovenija / Dr. Mimi Urbano at the round table European Regional Strategies and Slovenia on the occassion of Earth Day 2014.
Aprilska otvoritev razstave o prekmurskem listu Novine v Prešernovi dvorani SAZU / The opening of the April exhibition on the Prekmurje newspaper Novine at the SASA Prešeren Hall.
Akad. Igor Grabec je imel v dvorani SAZU predavanje Sinergija znanosti, tehnologije in umetnosti pri tvorjenju vzorcev z inteligentnimi sistemi. / Acad. Igor Grabec lectured on the Synergy of Science, Technology and Art in Pattern Formation with Intelligent Systems at the Great SASA Hall.
O aktualnih vprašanjih Akademije se člani, upokojenci vsak mesec pogovarjajo tudi na neformalnih srečanjih. / Retired Academy Members informally meet on a monthly basis to discuss current issues.
Na rednih majskih volitvah je novi predsednik SAZU postal akad. Tadej Bajd. / Acad. Tadej Bajd was elected President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts at the regular general SASA election.
Novemu predsedniku SAZU akad. Tadeju Bajdu ob izvolitvi čestitajo (od leve proti desni) novi glavni tajnik akad. Uroš Skalerič, nekdanji predsednik akad. Boštjan Žekš in novi podpredsednik akad. Jože Krašovec. / Acad. Tadej Bajd, the newly elected SASA President is congratulated by (left to right) Acad. Uroš Skalerič, the new SASA Secretary General, Acad. Boštjan Žekš, former SASA President, and Acad. Jože Krašovec, the new SASA Vice-President.
Člani prejšnjega in novega predsedstva na sestanku ob primopredaji po majskih volitvah / Old and new SASA Presidency Members convening for the handover of duties after the May election.
Posvet Staranje v Sloveniji / Conference Ageing in Slovenia
Dobro obiskani posvet Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti / The well-attended conference Ethical Accountability and Gender Perspectives: New Relations in Science
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj na posvetu Sporočila znanosti o podnebnih spremembah / Prof. Dr. Lučka Kajfež Bogataj at the conference Climate Change - State of Scientific Knowledge
Akademijo je obiskal prof. dr. Peter Jenni iz CERN-a, vodja mednarodne kolaboracije ATLAS, kjer so odkrili Higgsov bozon. / Professor Peter Jenni from CERN, long-term Head of the international collaboration, responsible for the discovery of the Higgs boson ATLAS, during his visit to the Slovenian Academy of Sciences and Arts
Člani SAZU so obiskali Botanični vrt. / SASA Members visited the Ljubljana Botanical Gardens.
Tomaž Hartman na posvetu Gozd in les predstavlja monografijo o pragozdovih. / Author Tomaž Hartman presents his monograph on virgin forests at the symposium Forests and Wood at the Great SASA Hall.
Dvodnevni novembrski simpozij Humanizem in humanistika (foto Andraž Gombač) / The two day November conference Humanism and the Humanities /
Akad. Alenka Šelih pred uglednimi gosti na posvetu o otrokovih pravicah v Sloveniji / Acad. Alenka Šelih with several prominent guests at the conference Children's Rights in Slovenia - 25 Years After the Adoption of the United Nations Convention on the Rights of the Child
Spominsko srečanje ob obletnici smrti predsednika SAZU akad. Jožeta Trontlja / Memorial meeting on the first anniversary of the passing of SASA President, Acad. Jože Trontelj.
Član HAZU prof. Andrija Mutnjakovič na enem izmed svojih treh predavanj na SAZU / Prof. Andrija Mutnjakovič, Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts during one of the series of three lectures at SASA.
Ena izmed treh razstav ob predavanju prof. Andrije Mutnjakoviča je bila posvečena arhitektu Lucijanu Vranjaninu. / One of the accompanying exhibitions to lectures by Prof. Andrija Mutnjakovič was dedicated to the architect Lucijan Vranjanin.
Akad. Rajko Bratož in prof. dr. Peter Štih pred predavanjem, ki sta ga imela ob koncu leta v dvorani SAZU. / Acad. Rajko Bratož and Prof. Dr. Peter Štih before their lectures in the Great SASA Hall rounded off the lecture year.
Podpredsednik SAZU akad. Jože Krašovec odpira razstavo fotografij cerkva in kapel, posvečenih sv. Cirilu in Metodu. / SASA Vice-President, Acad. Jože Krašovec opening the photo exhibition of chirches and chappels, dedicated to St. Cyril and Methodius.
renesančnega in baročnega mesta. Nekdanja regija Ilirik je sestavni del mediteranske kulture. Ta knjiga preučuje, koliko so prebivalci te regije prispevali k oblikovanju mesta.
Praprebivalci Istre so sredi drugega tisočletja na lokaciji Monkodonja oblikovali krožno naselbino, ki je avtentični vzorec matrice prazgodovinskega mesta in je vse do danes navzoča v strukturi istrskih naselij in mest (Pulj, Žminj).
Ilir Diokles si je kot rimski cesar Dioklecijan zamislil in nedaleč od rodne Salone ustvaril idealno in edino ohranjeno matrico antičnega mesta v obliki svoje palače v Splitu (okrog leta 300), interpretacijo tez Aristotelove politike, Platonove vizije, Hipo-damove strukture in Polibijeve sheme klasičnega mesta, imenovanega urbs quadrata.
Arhitekt Jurij Dalmatinec je sočasno s firenškimi zgodnjerenesančnimi arhitekti načrtoval in delno realiziral tlorisno dispozicijo novega mesta Pag (leta 1443) kot prvo renesančno interpretacijo antične urbanistike in inovacijo koncepta novoveškega evropskega mesta. Zaradi izoliranosti mesta na otoku se je njegova urbanistična oblika skoraj popolnoma ohranila: tako so vse pomembne stavbe (knežja palača, cerkve, stolpi) ohranjene z le nepomembnimi dopolnitvami; ohranjen je dominantni del oboda fortifikacij, namesto dela porušenih fortifikacij je izgrajena obodna prometnica kot ločnica poznejše izgradnje mesta.
Schiavon iz Zadra Lucijan Vranjanin (Luciano Laurana) je okrog leta 1470 naslikal tri slike z vedutami idealnega mesta, ki so prvi prikazi nove podobe renesančnega in baročnega mesta kot prve eksaktno konstruirane arhitektonsko-urbani-stične perspektive. Prve vizualizacije novoveškega mesta z renesančnimi palačami, cerkvami in spomeniki, ki so razpostavljeni na prostranih, horizontu odprtih trgih.
Creški filozof Franjo Petris je napisal in leta 1551 v Benetkah objavil knjigo La cittafelice (Srečno mesto) kot protagonistično filozofsko in sociološko študijo organizacije idealnega renesančnega mesta s topografskimi oznakami, ki so jih navdihnili struktura Cresa in družbeno-politična določila, oprta na statut Dubrovnika. Petrisova knjiga Srečno mesto je večslojna razprava o filozofskih, etično-religioznih, socialnih, pedagoških, gospodarskih, ekoloških, prostorskih in varnostnih značilnostih mesta idealne družbe v idealnem mestu kot vizija realno uresničenega mesta v dobi utopičnih zamisli Morusa in Campanelle.
Papež hrvaškega rodu Sikst V. (Felice Peretti) je zasnoval (1585-1590) in uresničil vseobsegajočo rekonstrukcijo Rima, ki velja za vzorec idealnega mesta in navdih baročne gradnje mest v Evropi, s tem pa tudi v svetu, ter je v Loretu načrtoval in delno uresničil idealno renesančno mesto La citta felice. Dvesto petdeset let pozneje sta Napoleon III. in njegov prefekt Georges Eugene Haussmann v preobrazbi Pariza oživila osnovne teze Sikstova srečnega mesta: namesto vijugastih uličic izvesti ravne, speljati široke, prometno pretočne bulvarje, porušiti majhne stavbe zavoljo koristi, pridobljene z gradnjo velikih stavb, z gradnjo infrastrukture in novih stavb ustvariti boljše higienske razmere, z javnimi deli zagotoviti priliv in zaposlitev prebivalcev ter z reprezentativnimi palačami ustvariti prestižno mesto.
Šibeniški grafik in bakrorezec Natale Bonifacio je med letoma 1585 in 1592 narisal in ilustriral zamisli in projekte revitalizacije Rima tandema papeža Siksta
81
V. in njegovega arhitekta Domenica Fontane, in sicer s pomočjo eksaktno izdelanih načrtov, ki so postali standard arhitekturne grafike. Grafike so objavljene v večji in razkošni knjigi ter so skupaj s Fontanovimi opisi Sikstovih namer in obrazložitvami projektov prvenec v objavljanju arhitektonskih monografij.
Prispevek umetnikov, arhitektov in humanistov jadranskega akvatorija je raznolik, kompleksen in daljnosežen tako v družbenem in funkcionalnem kakor tudi v oblikovnem formiranju evropskega mesta. Njihova opažanja in sinteze so prispevek k pobudam, da se avtohtona kultura jadranske regije prepoznava kot specifični segment mediteranske kulture, kakršno definira sintagma cultura adriatica ali architectura adriatica; torej jadranska kultura ali jadranska arhitektura. Ta iniciativa prihaja z južne obale Jadrana. Zato je pomembno, da tudi naše države severne obale Jadrana razumejo in predstavljajo našo zgodovinskost kot jadransko kulturo evropske skupnosti.
Prevedel in priredil Marko Mušič
18. DECEMBRA_
Akad. Rajko Bratož
PODOBA CESARJA AVGUSTA V ZGODOVINOPISJU VISOKE CESARSKE DOBE IN POZNE ANTIKE
Pregled poročil zgodovinarjev kaže na dokaj različno razumevanje in ocenjevanje cesarja Avgusta in njegove dobe. Pri tem se poganska in krščanska razlaga druga od druge bistveno razlikujeta. V poganskem zgodovinopisju naletimo ob pretežno pohvalnih ocenah (Flor, Kasij Dion, Evtropij, Avrelij Viktor) na ostro kritiko, ki je izhajala iz vrst nosilcev senatorske, po izvoru republikanske ideologije (Seneka starejši in Seneka mlajši, Tacit, anonimni Epitome de Caesaribus, posamezna mesta v zbirki cesarskih biografij Historia Augusta in Zosim). Njeno jedro predstavlja ugotovitev, da je Avgust Rimljanom odvzel svobodo in da so bili ideali njegove vladavine (na primer ideal miru) v praksi lažni. V celoti je ocena Avgustove vladavine pri poganskih avtorjih dobra ali celo prav dobra, nikakor pa ne odlična.
Krščansko zgodovinopisje je bilo prvemu rimskemu cesarju precej bolj naklonjeno. Izhodišče za zelo visoko oceno njegove vladavine je predstavljal Lukov evangelij z enkratno omembo cesarja ob opisu Kristusovega rojstva. Od druge polovice 2. st. so krščanski pisci izoblikovali ideal prihodnjega krščanskega rimskega cesarstva (zlasti Origen sredi 3. st.), v zgodnjem 4. st. pa je Evzebij utemeljil t. i. Avgustovo teologijo, s katero je bila vzpostavljena tesna povezava med rimskim cesarstvom in krščanstvom. V močno pretirani obliki je kronološko sovpadanje med Avgustovo vlado in Kristusovim rojstvom poudaril Orozij v zgodnjem 5. st. Njegovo razlago je zavrnil Avguštin s kritičnim razmišljanjem, v katerem je postavil cesarja v realni zgodovinski okvir z ugotovitvijo, ki celo presega kritiko cesarja pri poganskih piscih: Avgust je Rimljanom odvzel svobodo, rimsko cesarstvo je daleč od idealov
82
dobre države. Kljub Avguštinovi kritiki je precej idealizirana predstava o Avgustovi vladavini prešla v srednji vek.
Prof. dr. Peter Štih
KAREL VELIKI, ISTRA, KARANTANIJA IN PANONIJA
V zadnjem četrtletju 8. stoletja je Karel Veliki svoji oblasti podredil severnojadranski, vzhodnoalpski in zahodnopanonski prostor. Z vključitvijo v karolinško cesarstvo je postalo slovensko ozemlje, katerega večji del je pred tem spadal pod avarsko gospostvo, del zahodnoevropske civilizacije, ki sta jo v veliki meri opredeljevali antična dediščina in krščanska vera. Čeprav ni Karel Veliki nikoli obiskal krajev vzhodno od Italije in Salzburga, je osebno večkrat posegel v dogajanje v obsežnem novoosvojenem prostoru. Dolgoročen pečat je pustila zlasti njegova razsodba iz leta 811, s katero je reko Dravo določil za mejo med salzburško in oglejsko cerkveno pokrajino. Za prebivalce Istre pa ni bila nič manj pomembna njegova odločitev, po kateri je prišlo leta 804 v Rižani pri Kopru do sodnega zbora, ki je razsojal o pritožbah Istranov nad delovanjem provincialne frankovske oblasti in tamkajšnjih škofov. V predavanju sta bila podrobneje predstavljena dokumenta iz 804. in 811. leta, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi pokristjanjevanju v Panoniji, ki se je začelo konec 8. stoletja vzporedno z zmago nad Avari.
RAZSTAVE
v Prešernovi dvorani SAZU
3.-18.	APRILA_
Prekmurski list Novine
22.-29. SEPTEMBRA_
Arhitekt Lucijan Vranjanin, razstava Andrije Mutnjakoviča (HAZU), uvedena z avtorjevim predavanjem (več v poglavju »Predavanja na SAZU«). Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
4.-11.	NOVEMBRA_
Arhitektonika papeža Siksta V., razstava Andrije Mutnjakoviča (HAZU), uvedena z avtorjevim predavanjem (več v poglavju »Predavanja na SAZU«). Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
8.-15. DECEMBRA_
Idealno mesto, razstava Andrije Mutnjakoviča (HAZU), uvedena z avtorjevim
83
predavanjem (več v poglavju »Predavanja na SAZU«). Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
19.-24. DECEMBRA_
Fotografije vseh petnajst cerkva in kapel (med njimi štirih v visokogorju) v Sloveniji, posvečenih svetima bratoma Cirilu in Metodu
Na odprtju razstave so spregovorili podpredsednik SAZU akademik Jože Krašovec ter izredna člana SAZU prof. dr. Milček Komelj in prof. dr. Peter Štih. Kulturni program je popestril Tomaž Plahutnik na citrah. Obenem je bila predstavljena knjižica s prispevki prof. dr. Milčka Komelja, častnega kanonika Antona Rojca, Andreja Vovka, Mojce Perat in avtorja razstave Cirila Velkovrha.
SREČANJE AKADEMIKOV
23. OKTOBRA_
Kratka predstavitev delovanja Botaničnega vrta
Člane SAZU je sprejel direktor Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon. Obiskovalci so se po kratki predstavitvi sprehodili po vrtu.
Predavanje predsednika SAZU akad. Tadeja Bajda na Študijskih dnevih Draga 2014, 31. avgusta 2014
Spoštovani gospe in gospodje,
v čast in veselje mi je, da ste me povabili na to elitno srečanje. Za Drago sem vedel že kot študent elektrotehnike. O imenitnih srečanjih v Dragi je pripovedoval kipar France Gorše, ki nas je obiskoval v Ljubljani ali pa mi njega v njegovih Svečah. Takrat niti pomislil nisem, da bi bil kdaj tudi sam lahko med govorniki v Dragi. Časi se spreminjajo, z njimi se spreminja tudi Draga in meni se je zgodilo, da lahko pred vami spregovorim kot novoizvoljeni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svoje predavanje sem razdelil v tri dele: znanost, inženirstvo in materni jezik.
Razvoju znanosti moremo lepo slediti, če pogledamo, kako so se skozi čas spreminjali doktorati znanosti. Podeljevanje doktorskih nazivov je pomemben del znanstvenega in še posebej univerzitetnega delovanja. Slovesno podeljevanje doktorskih časti se je začelo že v srednjem veku. Doktorji so tedaj uživali skoraj enake časti kot plemiči. Seveda so se srednjeveški doktorati bistveno razlikovali od današnjih. Predvsem je šlo za osvojitev že znanega, in ne za napredek v znanosti. Disertacije so bile do 18. stoletja napisane v latinščini. Podelitev doktorske časti pa je bila povezana predvsem s pravico do poučevanja na univerzi.
Že v 19. stoletju je doktorat postal znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsko
84
delo, ki je dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni reviji in predstavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva.
Prvi zapis v knjigo doktorjev ljubljanske univerze je datiran s 15. julijem 1920. Najbolj zanimivo je, da je bila prva doktorica znanstvenica, in ne znanstvenik. Doktorica Ana Mayer je najprej študirala fiziko in kemijo na Dunaju. Po absolutoriju je študij nadaljevala pri profesorju Samcu. V svoji disertaciji razpravlja o učinkovanju formalina na škrob. Med obema vojnama se je kot mentor posebej odlikoval filozof akademik Franc Veber. Bil je mentor kar 22 doktorandom, med njimi Klementu Jugu, Almi Sodnik, Vladimirju Bartolu. To je tudi za današnje čase izredno veliko število mentorstev.
Leta 1965 je Univerza v Ljubljani sprejela sklep, da morajo kandidati že pred prijavo doktorata imeti znanstvena dela in se v praksi izkazati s svojimi visoko strokovnimi deli ali znanstvenimi uspehi. To pomeni, da so do doktorata lahko prišli samo nekoliko starejši raziskovalci.
Današnja situacija pa je bistveno drugačna. K doktoratu pristopajo kandidati ali kandidatke večinoma takoj po opravljeni drugi bolonjski stopnji. Doktorski študij traja samo tri leta in pol ter je sestavljen iz organizirane oblike študija, to je predavanj in izpitov, raziskovalnega dela in obveznega članka. Problem nastaja v »majhnem prispevku k znanju človeštva«, ki pa mora biti izviren. V mojih časih je bilo razumljivo, da ta izvirnost izhaja iz doktoranda. Ko sem svojemu mentorju predstavil prvo idejo, me je najprej zavrnil. Sprejel jo je šele po pol leta, ko sem jo skrbneje dodelal. Iz raziskav za doktorsko disertacijo sem objavil dva članka v uglednih mednarodnih revijah. Pri nobenem od člankov mentor ni nastopal kot soavtor, saj so bili to moji izvirni prispevki.
Danes temo disertacije doktorandu bolj ali manj predlaga mentor. Pravilo je, da je mentor tudi soavtor znanstvenega članka. Običajno gre za temo, ki je že predlagana v kakšnem nacionalnem ali mednarodnem raziskovalnem projektu. Vodja raziskovalne skupine je običajno tudi vodja raziskovalnih programov in projektov. Tedaj je tudi on upravičen do soavtorstva pri člankih, ki nastanejo iz disertacije.
Tako se zdi, da se današnji doktorat približuje srednjeveškemu doktoratu, saj doktorand večkrat zgolj dokaže, da obvlada znanstveno snov, ki sta mu jo določila mentor in vodja raziskovalne skupine.
Sicer pa se današnjemu mlademu znanstveniku in še bolj znanstvenici po doktoratu slabo piše. Takole je zapisal direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: Vladni predlog proračunov za leti 2013 in 2014 je predvidel nadaljnje krčenje finančnih sredstev. Ker so mladi raziskovalci, ki pripravljajo doktorske naloge, zaposleni za določen čas, je zelo verjetno, da univerze in inštituti nove pogodbe o zaposlitvi ne bodo sklenili prav z njimi, ko bodo doktorirali. V letu 2013 je usposabljanje mladih raziskovalcev opravilo dvakrat več doktorjev kot navadno, saj se je združilo štiriinpolletno financiranje predbolonjskih doktorskih študentov in triinpolletno financiranje bolonjskih doktorskih študentov. Obstaja velika verjetnost, da se bo v letih 2013, 2014 in 2015 najmanj 300 mladih doktorjev znašlo v situaciji,
85
ko bodo morali iskati službo v tujini. Res je sicer, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prav zaradi tega v avgustu 2013 objavilo in nato izpeljalo Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere. Ta akcija pa je zaradi razmeroma skromnega obsega sredstev, ki so bila na voljo, le delno ublažila problem.
Evropska znanstvena fundacija je v lanskem letu ocenila delo Agencije za raziskovalno dejavnost. V njem evropski ocenjevalci pravijo, da je slovensko raziskovalno okolje v splošnem premalo odprto, da bi privabilo odlične mlade raziskovalce in jim omogočilo vstop v akademsko in raziskovalno neodvisnost. Agencija bi se morala po njihovem mnenju osredotočiti na zelo pomembno področje gradnje znanstvene osebnosti. Omogočati bi morala več priložnosti in perspektiv za razvoj, ohranjanje in privabljanje odličnih mladih raziskovalcev, to je Slovencev, ki se vračajo iz tujine, Neslovencev iz tujine in raziskovalcev, za katere želi, da ostanejo doma.
Da visoko izobraženi Slovenci zapuščajo domovino, smo sicer vajeni že od Trubarja naprej, vendar pa celotno izobraževanje novega doktorja družbo stane vsaj pol milijona evrov. To pomeni, da se prav lahko zgodi, da bomo drugim evropskim deželam in Združenim državam Amerike poleg 300 doktorjev znanosti podarili še 150 milijonov evrov. Tako je razumljivo, da je skrb za mlade znanstvenice in znanstvenike posebno pomembna, saj so prav oni najobčutljivejša populacija v znanosti.
Povečati je treba delež aplikativnih podoktorskih projektov, ki jih sofinancirajo gospodarske organizacije. Dograditi je treba shemo podoktorskih projektov, v kateri se podoktorski raziskovalec po koncu projekta skupaj s svojo raziskovalno tematiko, tehnologijo ali izdelkom preseli v gospodarstvo.
Smiselno bi bilo vpeljati še drugo shemo podoktorskih projektov, v kateri podok-torski raziskovalec, ki je bil pred tem mladi raziskovalec, v času izvajanja podoktorskega projekta ustanovi lastno visokotehnološko podjetje na osnovi znanja, ki ga je razvil v okviru doktorskega študija. Cilj podoktorskega projekta bi bil razviti prototip izdelka, namenjenega komercializaciji.
Trenutno se mladi doktorji enako težko vključujejo v raziskovalne skupine, kot se starejši znanstveniki v akademije. Še najboljša možnost so evropski projekti, ki pa omogočajo zaposlitev komaj za tri leta. V teh treh letih se morda pokaže priložnost za asistentsko mesto na univerzi, izprazni se kakšno mesto v raziskovalni skupini inštituta ali pa, kar se zgodi najpogosteje, raziskovalna skupina pridobi nov evropski projekt in potrebuje raziskovalca za nadaljnja tri leta.
Takšno negotovo stanje sprejemajo številni mladi doktorji, je pa nesprejemljivo za mlade znanstvenice, saj je čas po doktoratu tudi čas, ko se ustvarjata dom in družina. To je bržkone tudi eden najpomembnejših vzrokov za tako imenovani učinek »steklenega stropa«. Medtem ko so ženske dosegle pomemben napredek v udeležbi v pedagoškem in raziskovalnem delu, je ta napredek precej manjši v kariernem napredovanju. Tako podatki za Evropsko skupnost kot za Slovenijo kažejo pomenljiva dejstva o deležu rednih profesoric na posameznih področjih znanosti. Čeprav je v Sloveniji doktoric, na primer v naravoslovju, že 50 %, je delež rednih profesoric v zadnjem desetletju samo 7,5 %.
86
Na splošno pa je mogoče reči, da predstavlja sedanji krizni čas prelomnico ne samo za mlade, ampak tudi za starejše znanstvenike oziroma za celotno znanost kot družbeni podsistem. Znanost se namreč ne more izogniti svoji soodgovornosti za razvoj družbe. Še več, od znanstvenikov se pričakuje, da bodo s svojim znanjem, angažiranjem in odgovornostjo bistveno prispevali k izhodu iz krize. To je tudi usmeritev, ki ji pospešeno sledi Evropska skupnost, ki je spoznala, da brez večjega vključevanja znanosti pri reševanju konkretnih gospodarskih in družbenih izzivov enostavno nima prihodnosti. Najbolj je to vidno v novem raziskovalno-razvojnem in inovacijskem programu Obzorje 2020, katerega pretežni del je zelo uporabno usmerjen. Podobno pa velja za strukturna in kohezijska sredstva, ki jih države članice dobivamo iz Bruslja za zmanjševanje razlik v razvitosti. Evropa zahteva, da so ta sredstva usmerjena v razvoj, ki mora biti v skladu s tako imenovano Strategijo pametne specializacije. Ta pa ni nič drugega kot opredelitev področij, od katerih bo država v prihodnosti lahko živela. Kar najbolj zavzeta in tvorna vloga znanstvenikov v izvajanju nalog, ki jih pred nas postavljajo te usmeritve, bo ključnega pomena.
V nadaljevanju se želim osredotočiti na probleme inženirstva oziroma tehnike, ki predstavlja moje ožje raziskovalno področje. Stanje poučevanja tehnike je v Sloveniji podcenjeno, čeprav je ključno za konkurenčnost in dolgoročno perspektivnost slovenskega gospodarstva. Na stanje poučevanja tehniških vsebin od osnovne šole do univerze vplivajo kulturne, socialne in gospodarske razmere. Te imajo na razvoj tehniškega izobraževanja v Sloveniji neugoden vpliv že najmanj 20 let.
Tako v Sloveniji nimamo kritične mase inženirjev, ki bi povečala konkurenčnost gospodarstva in zajezila krizo. Propadanje velikih gospodarskih sistemov in podjetij je negativno vplivalo na odločitev številnih mladih in njihovih staršev, da bi svojo življenjsko pot in študij usmerili na področje tehnike. V Sloveniji v zadnjem času sicer nastaja vse več odličnih mednarodno usmerjenih majhnih in srednje velikih visokotehnoloških podjetij, o katerih pa javnost ve malo ali nič, saj mediji o njihovih uspehih redko poročajo.
Ključno vlogo pri zagotavljanju tehnološke pismenosti ima osnovna šola, saj samo njen program ponuja tehniške vsebine celotni populaciji. Z uvedbo devetletne osnovne šole so bile žal na predmetni stopnji vsebine s področja tehnike in tehnologije zmanjšane za tretjino. Na gimnazije, kjer v programih ni vsebin s področij različnih tehnologij ter načrtovanja in oblikovanja novih izdelkov, se vpisuje večji del vsake generacije osnovnošolcev. Za pomemben del mladih se torej v okviru formalnega izobraževanja tehnološke vsebine končajo v 8. razredu osnovne šole, pri njihovih štirinajstih letih. Za razvoj tehniških znanj in spretnosti torej zanemarjamo ključno obdobje v razvoju mladih.
Negativne posledice zmanjšanja poučevanja tehnike se kažejo tako v številnosti pri vpisu na programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja kot tudi pri vpisu na tehniške fakultete. Število diplomantov je na tehniških fakultetah znatno pod evropskim povprečjem. Zanimivo je tudi, kam se vpisujejo »zlati maturanti«, saj pri njih prevladujeta Medicinska in Filozofska fakulteta, fakultet s področja strojništva,
87
elektrotehnike, računalništva, kemijskega inženirstva, gradbeništva pa na seznamu skorajda ni. Na gimnazijah se sicer zavedajo problema premajhnega zanimanja za tehniške in naravoslovne študije, vendar ne naredijo veliko, da bi se kaj spremenilo. Socialnim delavcem in psihologom, ki pomembno vplivajo na odločitve dijakov, so bliže družboslovni kot tehniški študiji. Tudi ravnatelji praviloma niso tehnično izobraženi. Zato dijaki v obdobju, ko se odločajo za poklic, največkrat ne dobijo nepristranske slike o posameznih področjih študija.
Stanje vpisa na univerzo se v Sloveniji znatno razlikuje od stanja v drugih evropskih deželah. Neobičajno je, da se na visokošolsko izobraževanje vpiše več kot 70 % celotne letne populacije, kot se dogaja pri nas. Dogaja se, da se na kako fakulteto septembra v prvi letnik vpiše sedemsto študentov, sredi novembra istega leta pa odpade dvesto študentov, ki jih ne najdemo več na nobenem seznamu. Šolski in politični oblastniki ne znajo izračunati, koliko zdravnikov, učiteljev, upravnih delavcev v javni upravi bomo v Sloveniji potrebovali v naslednjih petih letih. Nihče tudi zares ne pogleda, na katerih področjih imamo veliko brezposelnih diplomantov in kje so diplomanti dobro zaposljivi. Lansko leto smo imeli največ brezposelnih s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Kar trikrat manj brezposelnih je bilo na področjih tehnike in tehnologije. Najmanjši delež brezposelnih z najmanj visokošolsko izobrazbo je bil na področju naravoslovja in računalništva. Neobičajno je tudi, da se je v zadnjem desetletju število diplomantov iz družbenih ved povečalo za 300 %, diplomantov iz tehničnih ved pa le za 40 %.
Za kratkoročno izboljšanje stanja tehniškega izobraževanja vidim rešitev v neformalnih oblikah tehniškega izobraževanja. Takšni obliki neformalnega izobraževanja so na primer Dnevi elektrotehnike in Dnevi strojništva, ki vsako leto potekajo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Posamezne tehniške in pedagoške fakultete organizirajo poletne šole. Z novo zakonodajo se univerzitetni profesorji upokojujejo že po štiridesetih letih delovne dobe. Pri petinšestdesetih letih so z vsemi pedagoškimi in raziskovalnimi izkušnjami dragocena delovna sila, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za neformalno tehniško izobraževanje naših devetletkarjev in gimnazijcev. Predstavljam si, da bi manjše skupine, na primer treh do petih profesorjev, obiskovale osnovne in srednje šole po Sloveniji. Z računalniškimi predstavitvami in eksperimentalno opremo bi učencem in dijakom predstavljali pestrost inženirskih študijev in poklicev ter znanstvene in strokovne dosežke zadnjega časa na raznih tehniških in tehnoloških področjih bodisi doma bodisi v tujini. Za takšno dejavnost bi bila potrebna le minimalna državna finančna pomoč.
Seveda pa so potrebni tudi dolgoročnejši in bolj sistemski ukrepi. Ti bi morali iti v smeri prenove učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah, v katere bi bilo treba vključiti več vsebin, ki bi mlade navdušile za tehniške poklice in inženirstvo. Ne nazadnje je to nujno tudi za dvig splošne »tehniške pismenosti«. Zaradi že omenjenega pomanjkanja teh vsebin v osnovnih šolah in gimnazijah mladi, na primer po končanem družboslovnem ali humanističnem študiju, ne premorejo niti osnovnih znanj o tem, kako delujejo vsakdanje naprave in sistemi. Odsotnost vsaj minimalnega vpogleda
88
v probleme tehnike in tehnologije pa zelo slabo vpliva na pravilnost odločitev, ki so povezane z razvojem tako gospodarstva kot tudi družbe kot celote.
OECD je v letu 2012 takole ocenila našo inovativnost: »Ker je evalvacija akademskega raziskovalnega dela skoraj ekskluzivno osnovana na bibliometričnih metodah, to ni spodbuda za raziskovalce na univerzah in inštitutih, da bi sodelovali z industrijo v inovacijskem sistemu.«
Slovenija že dvajset let znatno zaostaja za evropskim povprečjem pri ustvarjanju dodane vrednosti v gospodarstvu.
V	razvitejših deželah so vrhunski raziskovalci, ki ustvarjajo tehnološke preboje, zaposleni v industrijskem okolju. V Sloveniji imamo obratno sliko, saj je večina raziskovalcev na univerzah in inštitutih.
Slovenija je po številu znanstvenih objav na odličnem 7. mestu v Evropi, je pa pod evropskim povprečjem glede patentiranja.
Predlog rešitve problema najdemo že v Drzni Sloveniji, ki pa se kot mnogi naši dokumenti ne izvaja: »Vzpostaviti je treba sistem za vrednotenje idej in udejanjanje najboljših med njimi v inovacijskih projektih z veliko verjetnostjo gospodarske uspešnosti.«
V	tej luči je SAZU lani pripravila predlog, ki smo ga poimenovali »100 inovativnih podjetij do leta 2020«. V njem smo predlagali, da se vsako leto izbere določeno število najperspektivnejših raziskovalnih projektov in programov, ki jih financira Agencija za raziskovalno dejavnost, in se zagotovi dodatno financiranje za njihovo industrijsko implementacijo v okviru novih start-up podjetij.
V	najbolj razvitem delu Evrope so majhna in srednje velika inovativna in kreativna podjetja gospodarsko izjemno pomembna. V Sloveniji gremo težko mimo vtisa, da vlada do lastnikov malih in srednjih podjetij antipatija in da se jih izenačuje z nekdanjimi lastniki zasebnih obrtniških podjetij v socialističnih časih.
Seveda pa s prenosom znanja iz javnih raziskovalnih institucij v majhna in srednje velika podjetja ne bo mogoče v celoti rešiti problemov slovenskega gospodarstva. Pri nas je v razvojnih oddelkih podjetij glede na število zaposlenih pol manj razvijalcev kot v Avstriji in štirikrat manj kot na Finskem. Zmotno je mnenje, da lahko problem neravnovesja med velikim številom raziskovalcev v javnih raziskovalnih inštitucijah in njihovim pomanjkanjem v podjetjih rešimo samo s tesnejšim sodelovanjem industrije z akademsko sfero. Številne analize kažejo, da brez bistvenega povečanja števila inženirjev in naravoslovcev v našem gospodarstvu, zlasti v njegovih raziskovalno-ra-zvojnih enotah, napredek oziroma preskok v inovativno družbo ne bo mogoč. Samo tako lahko pričakujemo večje dodane vrednosti, nove konkurenčne produkte in nova delovna mesta. Če želimo doseči premik v smeri večjega zaposlovanja inženirjev in naravoslovcev v gospodarstvu, je treba ustvariti razmere, ki bodo stimulirale takšen razvoj. Tukaj morajo svojo vlogo odigrati tako gospodarstvo kot tudi akademske institucije in država.
Zadnji del predavanja sem namenil razmislekom v zvezi z uporabo slovenščine in angleščine v visokem šolstvu in znanosti. Skrb za materinščino je ena poglavitnih nalog Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar pa ne pomeni, da se stališča
89
akademikov v zvezi z uporabo slovenščine in tujih jezikov na naših univerzah in v znanosti v nekaterih pogledih ne razlikujejo. Naj navedem samo dva primera takšnih različnih stališč.
Jezikoslovci menijo, da »zamrtje enega področja jezika povzroči zamrtje njegovega drugega področja. Ta proces se odvija po načelu padajočih domin do izumrtja jezika v celoti. Ker je jezik znanosti in visokega šolstva najbolj pretanjena in najbolj natančna oblika jezika, lahko to področje metaforično imenujemo njegovo glavo. Neomejeno ali neregulirano uvedbo angleškega učnega jezika v naše visoko šolstvo bi zato lahko primerjali s presaditvijo glave.« Prav nasprotno je mnenje fizikov, ki pravijo, da je »jezik znanosti zelo osiromašen primerek jezika, pa naj ima za osnovo materni ali tuj jezik. Uporablja se za zapis in posredovanje dognanj raziskovalnih razmišljanj in dosežkov. V znanosti mora biti posamezen pojem ali predmet praviloma poimenovan le z enim izrazom. S tem se v jeziku izgubi večpomenskost besed in barvitost izražanja. Omogočeno pa je natančno in nedvoumno tolmačenje in sporočanje.« Obe trditvi seveda ne veljata v enaki meri za vse znanosti.
Podobno nesoglasje kot med jezikoslovci in naravoslovci zasledimo tudi med jezikoslovci in družboslovci. Jezikoslovci razmišljajo, da je »posamezniku v maternem jeziku dopuščena bolj pretanjena, ostrejša in prodornejša, predvsem pa bolj ustvarjalna misel kot v tujem jeziku. Vrnitev v stanje, v katerem bi bil za strokovno in poglobljeno razmišljanje namenjen tuj, tokrat angleški jezik, bi imel neizogibno posledico, da bi bilo pretanjenega, poglobljenega in ustvarjalnega razmišljanja med govorci, katerih materni jezik ni angleščina, manj kot med tistimi, katerim to je.« Manj črnogledi so sociologi, ki opozarjajo, da smo se »Slovenci ob širjenju angleščine v evropskem in svetovnem merilu z znanjem tujega jezika prvič pojavili v enakopravnem ali pa celo boljšem položaju v odnosu do sosedov. Do slednjega prihaja, kadar se lahko izkažemo z boljšim znanjem, kot ga imajo sosedje, npr. Italijani ali Madžari. V kontekstu razširjanja angleškega jezika se torej relativizira in dejansko zmanjšuje možnost dominacije večjih sosednih narodov v odnosu do Slovencev.«
OECD pripisuje glavni razlog za nizko privlačnost Slovenije kot mednarodne raziskovalne dežele prav ekskluzivni rabi slovenščine kot jezika poučevanja. OECD naši vladi priporoča, da iz Zakona o visokem šolstvu umakne člen o učnem jeziku. Slovenske univerze težijo k vse večji internacionalizaciji. Trditi smemo, da se tudi tukaj srečujemo z značilnim slovenskim zamudništvom in da imamo na slovenskih univerzah manj tujih študentov kot drugod v Evropi. Vpis na naše univerze se v splošnem manjša. Slovenski dijaki in študenti pa vse pogosteje odhajajo na tuje univerze.
Slovenske univerze želijo privabiti več tujih študentov, ki predstavljajo univerzi ne samo dobiček, ampak tudi čast. Vabijo tuje raziskovalce in učitelje, kar je predvsem pomembno zaradi mednarodne akreditacije študijskih programov. Med cilje naših univerz sodi tudi izvajanje izobraževalnih programov v tujini.
Prvi korak k internacionalizaciji univerze vidim v pripravi učnega gradiva, to je skript in učbenikov, v maternem in tujem jeziku. Na splošno smemo trditi, da imamo Slovenci na številnih znanstvenih področjih učbenike v slovenskem jeziku. Treba bi
90
bilo torej spodbuditi prevajanje prosojnic, skript, učbenikov v angleščino. Ta predlog pravzaprav ni nič novega. Že leta 1928 je profesor Milan Vidmar, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, predsednik Akademije in mednarodno priznan šahovski mojster, pri založbi Springer izdal nemški učbenik o znanstvenih osnovah elektrotehnike, ki je pozneje izšel tudi v slovenščini. Zgledu akademika Vidmarja sledimo še danes z izdajanjem slovenskih in angleških učbenikov, na primer s področja robotike. Seveda pa ni nič narobe, če profesorji za svoj predmet predpišejo tuj učbenik. Študente je treba čim prej naučiti samostojnega iskanja literature in študija po njej. Tako ne bodo vklenjeni v miselni kalup in znanje svojega trenutnega učitelja. Informacija o domači in tuji študijski literaturi pa mora biti dostopna študentu že na spletni strani univerze oziroma fakultete.
Jasno je, da slovenski predavatelj izključno slovenskim študentom ne bo predaval v tujem jeziku. Kadar je tujih študentov malo, lahko predavatelj opravi svoje delo ob konzultacijah in učnem gradivu v tujem jeziku. Hkratna uporaba materinščine in tujega jezika ne pomeni problema pri praktičnem projektnem delu, ki na mnogih fakultetah predstavlja pomemben del poučevanja. Študentje ene izmed fakultet Univerze v Ljubljani pa so celo sami izrazili željo, da bi predavanja pri posameznih predmetih poslušali v angleščini.
Ob uporabi tujega jezika in slovenščine na univerzah je treba večjo pozornost posvetiti strokovni terminologiji. Na tem področju imamo Slovenci lepo zgodovino. Prvi slovenski strokovni izrazi so nastajali v drugi polovici devetnajstega stoletja v knjigah Slovenske matice. Tudi glede terminologije so bila že na samem začetku mnenja različna. Naj navedem primera s svojega področja, to je elektrotehnike. Leta 1875 je pri Slovenski matici svojo razpravo Telegrafija. Zgodovina njena in današnji njen stan objavil dr. Simon Šubic. Dr. Simon Šubic, ki je bil najprej gimnazijski profesor v Budimpešti in zatem univerzitetni profesor fizike v Gradcu, posveča veliko pozornost iskanju ustreznih slovenskih strokovnih izrazov. Morda kdaj pa kdaj celo pretirava. Tako mu je preveč tuja celo beseda »inženir«, ki jo zato nadomesti s slovensko »merec«. Naziv »merec« se ni udomačil, čeprav lepo opiše, da mora biti vsaka trditev inženirja osnovana na izmerjenih podatkih. Prav nasprotno mnenje pa ima drugi Šubic, namreč Ivan Šubic, ki je svojo knjigo Elektrika, nje proizvajanje in uporaba izdal pri Slovenski matici leta 1897. Profesor Ivan Šubic je bil ravnatelj Državne obrtne šole in umetniške akademije v Ljubljani, kar je ostal do smrti, ko je bila šola na Aškerčevi cesti z oddelkoma za gradbeništvo in mehaniko že Tehniška srednja šola. Takole pravi: »Glede strokovnih izrazov stoji pisatelj že od nekdaj odločno na stališču, da je posebno v tehnični vedi slovenjenje terminov, ki so danes skupna last vseh kulturnih jezikov na zemlji, ničevna in nepotrebna muka za pisatelja in čitatelja, da je potrata, katere si niti veliki narodi ne privoščijo.«
Podobni dvomi prevevajo tako znanstvenike kot jezikoslovce tudi danes. Tako, na primer, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo besedo »kompjuter«, ki je pravzaprav nepotrebna, saj smo že zdavnaj osvojili slovensko besedo »računalnik«. Trditi pa smemo, da je sedanjost slovenske strokovne terminologije spodbudna. Številni
91
terminološki slovarji nastajajo ob sodelovanju znanstvenikov z raznih področij in specialistov za terminologijo z ZRC SAZU. Zanimiv je predlog, da naj bi imela vsaka fakulteta svojo terminološko komisijo, sestavljeno iz predavateljev posameznih predmetov, ki bi skrbela za razvoj terminologije na svojem področju. Po en član vsake take komisije pa bi sodeloval v osrednji terminološki komisiji pri Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Podobno misel o »terminološkem koordinatorju« najdemo tudi pri Švedih. Morda bi bilo primerno, da bi od doktorandov zahtevali v dodatku k disertaciji kratek »terminološki slovarček«, v katerem bi bili navedeni vsi izrazi, katerih prevodi so jim predstavljali težave.
Pomembno vlogo pri ustvarjanju novih strokovnih izrazov pa predstavljajo strokovne in poljudne znanstvene revije, ki jih Slovenci nimamo malo. Žal mednarodno priznani slovenski znanstveniki skoraj ne objavljajo v teh revijah, ki večkrat komaj životarijo. V preteklosti smo Slovenci imeli kar nekaj odličnih piscev poljudnoznanstvenih knjig, ki so bile namenjene širšemu krogu bralcev. Tak je bil na primer naš tržaški Slovenec Lavo Čermelj, ki je s svojimi odličnimi knjigami o Jožefu Stefanu, Juriju Vegi, Nikoli Tesli tudi mene navdušil za študij tehnike. Zamejska Nabrežina nam je dala še drugega pomembnega pisca poljudnoznanstvenih besedil, Miroslava Zeia. Njegove odlične zoološke knjige, predvsem tiste povezane z morskim svetom, so še vedno mikavno branje. Danes se preveč zanašamo na tuje televizijske programe, ki nas seznanjajo z mednarodnimi znanstvenimi dosežki. Na ta način slovenska javnost ni obveščena o dosežkih slovenskih znanstvenikov, mladi pa se vse manj odločajo za študij naravoslovja in tehnike.
Posvet o uporabi slovenščine v visokem šolstvu in znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vplival na spremembo 12. člena v novem zakonu o visokem šolstvu, ki pa je še vedno v fazi sprejemanja. V obeh verzijah zakona je že v začetku jasno zapisano, da je učni jezik slovenski. V novem predlogu se lahko v primeru izmenjave študentov ali zaradi gostujočih profesorjev na prvi stopnji 10 % in na drugi stopnji 20 % predavanj izvaja v tujem jeziku. Na tretji, to je doktorski stopnji, univerze avtonomno določajo jezikovno politiko. Zanimiva je tudi alineja, ki visokošolskim zavodom narekuje, da skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika, in sicer tako, da za vsako napredovanje visokošolskih učiteljev v višji naziv predpišejo najmanj dva znanstvena in najmanj dva strokovna članka v slovenskem jeziku.
V drami Kranjski komedijanti je akademik Bratko Kreft v usta barona Žige Zoisa položil naslednje besede: »Jest lubim to špraho, kir je špraha moje lube matere! Naša velika skrb je in ostane, de jo na noge spravimo, da bo tudi v bukvah vse lepote, kunšti in vučenosti tiga sveta vun povedati mogla.« Danes je »ta špraha« eden uradnih jezikov Evropske unije in ima v vsej svoji zgodovini edinstven položaj med jeziki. Hkrati pa sem prepričan, da je ljubezen slovenskih univerzitetnih učiteljic in učiteljev do slovenščine tako velika, da je odveč skrb, da bi slovenščina lahko postala jezik, v katerem nekatera področja ne bodo več razvijala slovenskih poimenovanj in bo sporazumevanje potekalo le še v tujem jeziku.
92
III.
ČLANI
MEMBERS
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede
REDNI ČLANI_
Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Rožna dolina IV/39, 1000 Ljubljana, tel.: 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-1192, faks: 425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: Hajdrihova 24, 1000 Ljubljana, tel.: 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059-939-439, e-pošta: valentin.hribar@ siol.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-1006, faks: 425-93-37.
Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 23831-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-23, faks: 425-3423, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni
95
profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 232-26-90 ali 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 42031-97, faks: 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevec@alice.it. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@ fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-26, faks: 425-34-23. Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: Lubejeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 507-35-89 ali Kolodvorska 37, 4260 Bled, tel.: 04 574-25-81.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel.: 580-52-00, faks: 580-52-13. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011.
Zasebni naslov: Gornje Cerovo 7c, 5211 Kojsko, e-pošta: slavko.splichal@guest. arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 580-52-42, faks: 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete
96
Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7a.
Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 420-31-93, faks: 420-32-45, e-pošta: alenka. selih@pf.uni-lj.si.
Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 241-15-54, faks: 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: Rimska 14, 1000 Ljubljana, tel.: 251-01-88.
Službeni naslov: ICPE, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 568-23-31, faks:
568-27-75.
Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-70-16, e-pošta: szizek@ yahoo.com.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-10-00.
IZREDNA ČLANA_
Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statistične metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni član od 5. maja 2011.
97
Zasebni naslov: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.mencinger@eipf. si.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011.
Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059-01-89-08, peter. stih@siol.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-1198, faks: 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si.
DOPISNI ČLANI_
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo
Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino
filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu
Univerze v GieEnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro orien-talistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linkopingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in
umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007. Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko
zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993. Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v
98
pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.
Supičic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna članica od 5. maja 2011.
II. RAZRED za filološke in literarne vede
REDNI ČLANI_
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-51, faks: 425-3423, e-pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 540-90-60, e-pošta: kajetan. gantar@siol.net.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-44, faks: 42564-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 241-14-14, faks: 425-93-37. Inkret, Andrej, dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame
99
AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010. Zasebni naslov: Zvonarska 7, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-19, e-pošta: andrej. inkret@sedmica.net.
Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Čeželj 14, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 434-01-98, faks: 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 434-58-10, faks: 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.
Zasebni naslov: Zvonarska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-67-92. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov: Janežičeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051/622-732, e-pošta: janez. oresnik@sazu.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 241-1422, faks: 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 505-46-28, e-pošta: pirjevec. paternu@gmail.com. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost
100
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Zasebni naslov: Javorjev drevored 9, 1000 Ljubljana, tel.: 283-10-60, e-pošta: primoz.simoniti@guest.arnes.si.
Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: Prijateljeva 9, 1000 Ljubljana, tel.: 251-88-20.
Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Spodnja Selnica 3, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.
DOPISNI ČLANI_
Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek kijevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Hannick, Christian, roj. 3. septembra 1944. Predstojnik oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.
Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
101
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahrono
jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v
Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
REDNI ČLANI_
Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Bobenčkova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 256-23-80, e-pošta: tadej. bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-pošta: bratko@fri.uni-lj.si.
Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.
Zasebni naslov: Grampovčanova 17, 1000 Ljubljana, tel.: 257-27-52. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, tel.: 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta: ie@ fs.uni-lj.si.
Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 251-98-52.
102
Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel.: 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj. si.
Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj. si.
Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@ fmf.uni-lj.si.
Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 426-55-57, e-pošta: peter.gosar@ siol.net.
Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 256-37-18, e-pošta: igor. grabec@amanova.si.
Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: Teslova 21, 1000 Ljubljana, tel.: 425-47-59, e-pošta: dusan.hadzi@ ki.si.
Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001;
103
načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, tel.: 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel.: 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel.: 537 4825, e-pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si. Levec, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014.
Zasebni naslov: Pod brezami 32, 1000 Ljubljana, tel.: 283-33-51. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, tel.: 476 0280, faks: 476 0300, e-pošta: janez.levec@uni-lj.si ali janez.levec@ki.si, splet: http:// www.fkkt.uni-lj.si/si/?73; http://www.ki.si/index.php?id=191. Peklenik, Janez, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Zasebni naslov: Rodičeva 3, 1113 Ljubljana, tel.: 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 47712-16, 477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999.
Zasebni naslov: Tičnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 755-11-40.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000
Ljubljana, tel.: 4798 567, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SAZU, 1000
Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-34, faks: 425-53-30, e-pošta: international@
sazu.si.
Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v
104
Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 365-75-80, faks: 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževič, Miha, dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Kvedrova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 541-59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 280-40-00, faks: 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005, izredni član od 21. februarja 2013.
Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 477-3984, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Vidav, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
Zasebni naslov: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel.: 234-74-31. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Univerze LudwigMaximilians v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89/ 361-33-62. Službeni naslov: Department für Physik, Am Coulombwall 1, LMU München, D-85748 Garching, tel.: +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46, e-pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041-741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, tel.: 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
105
IZREDNI ČLAN
Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 256-57-20.
Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, Jamova 39,
1000 Ljubljana, tel.: 477-35-88, faks: 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ijs.si.
DOPISNI ČLANI_
Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931. Dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.
Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.
Mardešic, Sibe, rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi
106
Univerze v Zurichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni član od 5. maja 2011.
Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.
IV. RAZRED za naravoslovne vede
REDNI ČLANI_
Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.
Zasebni naslov: Pohorskega bataljona 8, 1000 Ljubljana, tel.: 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-48, faks: 425-3423, e-pošta: sazu@sazu.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Pot na Tičnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 756-55-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-26, faks: 425-64-92. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana - Črnuče, p. p. 4959.
107
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-28, faks: 425-6492, e-pošta: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012.
Zasebni naslov: Kremžarjeva 36, 1000 Ljubljana, tel.: 517-44-29, faks: 517-14-88, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 320-32-61.
Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarma-kologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008.
Zasebni naslov: Jerančičeva 12, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 512-35-31. Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
Zasebni naslov: Prešernova 10, 4240 Radovljica, tel.: 04 531-49-49, e-pošta: mario. plenicar@gmail.com.
Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Privoz 11, 1000 Ljubljana. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2013. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta: robert. zorec@mf.uni-lj.si.
Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v
108
Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 470-63-24, faks: 425-33-24.
IZREDNI ČLANI_
Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Močilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije ne-vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e-pošta: mbkiauta@gmail.com. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni član od 5. maja 2011. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel. 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.si
DOPISNI ČLANI_
Bosak, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomorfo-log, redni profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja 2005. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009.
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Ilijanic, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geobotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove
109
Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasoslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.
Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fiziologije in direktor oddelka za računalniško fiziologijo Univerze v Oxfordu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2011.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
V. RAZRED za umetnosti
REDNI ČLANI_
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 754-26-78. Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Komenskega 8, 1000 Ljubljana, tel.: 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41a, tel.: 04 580-21-05. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009.
Zasebni naslov: Bratovševa ploščad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 534-26-27, 041 632 072, e-pošta: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: Velika čolnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 42243-42, faks: 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29.
110
novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 425-56-76, e-pošta: andrej.jemec@siol.net. Kos, Božidar, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Rojen 3. maja 1934 v Novem mestu. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Sela pri Dobovi 88a, 8250 Brežice, tel.: 0599 21976, tel./faks: 07-4967613, 040/358203, e-pošta: bozidar.kos88a@siol.net. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 283-88-14, e-pošta: s.kristl@ biro-arcus.si.
Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-64-29, faks: 425-34-23. Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 252-23-05, 031/401-531, e-pošta: j.maticic@gmail.com. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: Peričeva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 436-14-48. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predsednika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 425-52-90, e-pošta: info@ ateljemarkomusic.si.
Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-27, faks: 425-64-92.
111
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst / Trieste, tel.: +39 040 410-880. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: Loka 42, 1434 Loka pri Zidanem Mostu. Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 431-11-03, 031 200-866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 251-39-28, atelje: Svetčeva 1, 1000 Ljubljana.
Vuga, Saša, pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Izredni član od 1. junija 2007, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Slamnikarska 1b, 1230 Domžale, tel.: 724-43-52, 5216 Most na Soči 59, e-pošta: sasa.vuga@siol.net. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: Vošnjakova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 470-61-43, faks: 425-3423, e-pošta: sazu@sazu.si.
IZREDNIČLAN_
Komelj, (Bogomil) Milček, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni član od 5. maja 2011.
Zasebni naslov: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 537 18 83, gsm: 041737-863, e-pošta: nada.sumi@ljubljana.si
DOPISNI ČLANI_
Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Grimič, Vill, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske
112
podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Maroevic, Tonko, rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni član od 5. maja 2011.
Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
VI. RAZRED za medicinske vede
REDNI ČLANI_
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@ mf.uni-lj.si.
Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta
113
1931 v Cupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik
VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005.
Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 232-24-96.
Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška
4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-83, faks: 543-70-21, e-pošta: marjan.kordas@
mf.uni-lj.si.
Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imunologije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415/ 665-2071.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415-502-1901, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.
Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 534-65-66, e-pošta: meta.rozman@siol.net.
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 522-55-33, faks: 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014.
Zasebni naslov: Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: uros.skaleric@mf.uni-lj. si.
Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 53470-46, faks: 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik VI. razreda od 1. maja 2011.
114
Zasebni naslov: Kmečka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 517-12-91.
Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2,
1525 Ljubljana, tel.: 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: franc.strle@kclj.si.
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišče 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 543-76-02, faks: 543-76-01, e-pošta: sasa.sve-tina@mf.uni-lj.si.
IZREDNA ČLANA_
Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na univerzi v Kaliforniji. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: + 1 310-423-38-36, faks: +1 310-423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org.
Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Ulica bratov Učakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 587-97-19, e-pošta: jlamovec@onko-i.si.
DOPISNI ČLANI_
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Laboratories na McGill University, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimune bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009.
Stalberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinično
115
nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU
ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU_
Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.
Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
SVETOVALCISAZU_
Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent pri katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana - Šentvid, svetovalec SAZU na področju šolske vzgoje od 24. junija 2013.
Gostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923, dr. umetnostne zgodovine, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino od 1. decembra 2009.
Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009.
Kraigher, Hojka, rojena 4. septembra 1956, dr. kmetijskih znanosti za področje gozdarstva, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Svetovalka SAZU za področje naravoslovja od 18. septembra 2012.
Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor za področji pedologija in
116
Raba in varstvo tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014.
Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za področje narodnih manjšin in Slovencev v zamejstvu od 26. marca 2012.
Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009.
Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo, svetovalec SAZU na področju psihologije osebnosti in etičnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013.
Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Biotehniške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za področje naravoslovja od 14. junija 2011.
Voljč, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci, specialist družinske medicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom, v pokoju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013.
117
BIBLIOGRAFIJE ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2014 / 2014 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS
BIBLIOGRAFIJE 2014_
Tatjana Avsic-Zupanc
Fajs L., Resman Rus K., Avsic-Zupanc T.: Crimean-Congo hemorrhagic fever virus nucleoprotein suppresses IFN-beta-promoter-mediated gene expression. Archives of virology, Feb. 2014, vol. 159, no. 2, str. 345-348. http://link.springer.com/articl e/10.1007%2Fs00705-013-1816-2.
Bogovic P., Logar M., Avsic-Zupanc T., Strle F., Lotric-Furlan S.: Quantitative evaluation of the severity of acute illness in adult patients with tick-borne encephalitis. BioMed research international, 2014, vol. 2014, 5 str. http://www.hindawi.com/ journals/bmri/2014/841027/.
Enivd members, Fernandez-García M. D., Negredo A., Papa A., Donoso Mantke O., Niedrig M., Zeller H., Tenorio A., Franco L., Avsic-Zupanc T. (sodelavec pri raziskavi), et al.: European survey on laboratory preparedness, response and diagnostic capacity for Crimean-Congo haemorrhagic fever, 2012. Eurosurveillance. [Online ed.], Jul. 2014, vol. 19, iss. 26. http://www.eurosurveillance.org/ ViewArticle.aspx?ArticleId=20844.
Fajs L., Jakupi X., Ahmeti S., Humolli I., Dedushaj I., Avsic-Zupanc T. : Molecular epidemiology of Crimean-Congo hemorrhagic fever virus in Kosovo. PLoS neglected tropical diseases, Jan. 2014, vol. 8, iss. 1. http://www.plosntds.org/article/ info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pntd.0002647.
Potokar M., Korva M., Jorgacevski J., Avsic-Zupanc T. , Zorec R.: Tick-borne encephalitis virus infects rat astrocytes but does not affect their viability. PloS one, Jan. 2014, vol. 9, iss. 1. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24465969.
Strle F., Bogovic P., Cimperman J., Maraspin-Carman V., Ogrinc K., Rojko T., Stupica D., Lusa L., Avsic-Zupanc T. , Strasek K., Jelovsek M., Lotric-Furlan S.: Are patients with erythema migrans who have leukopenia and/or thrombocytopenia coin-fected with anaplasma phagocytophilum or tick-borne encephalitis virus?. PloS one, 2014, vol. 9, iss. 7, str. 1-5, http://www.plosone.org/article/fetchObject.ac-tion?uri=info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0103188&representation=PDF.
Fajs L., Humolli I., Saksida A., Knap N., Jelovsek M., Korva M., Dedushaj I., Avsic-Zupanc T.: Prevalence of Crimean-Congo hemorrhagic fever virus in healthy population, livestock and ticks in Kosovo. PloS one, Nov. 2014, vol. 9, iss. 11. http:// www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0110982.
Avsic-Zupanc T., Korva M., Markotic A.: HFRS and hantaviruses in the Balkans/
119
South-East Europe. Virus Research, 2014, vol. 187, str. 27-33. http://www.sden-cedirect.com/science/article/pii/S0168170213004887.
Skaza A., Pavlovič A., Korva M., Milotic I., Beškovnik L., Avšič-Županc T.: Dengue fever outbreak among Slovenian workers in India-case report. V: Hosoglu S. (ur.). Clinical microbiology, infectious diseases, immunology and epidemiology: EACID. Beograd: [s.n.], 2014, str. 405.
Avšič-Županc T., Korva M.: Hantavirus infections. V: Ergönül Ö. (ur.), et al.: Emerging infectious diseases: clinical case studies, (Developments in emerging and existing infectious diseases, 1). London [etc.]: Academic Press, 2014, str. 25-35. http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124169753000030.
Heyman P., Avšič-Županc T., Cochez C., Saksida A., Lundkvist A.: Hemorrhagic fever with renal syndrome. V: Singh S. K. (ur.), Ruzek D. (ur.). Viral hemorrhagic fevers. Boca Raton, FL: CRC Press, cop. 2014, str. 415-434.
Stupica D., Avšič-Županc T.: Patogeneza klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S. (ur.), Maraspin-Čarman V. (ur.), Strle F. (ur.). Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infek-tologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2014, str. 45-50.
Pokorn M., Avšič-Županc T.: Prikaz otroka s humano granulocitno anaplazmozo. V: Lotrič-Furlan S. (ur.), Maraspin-Čarman V. (ur.), Strle F. (ur.): Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2014, str. 161-165.
Jereb M., Pečavar B., Tomažič J., Muzlovič I., Avšič-Županc T., Premru-Sršen T., Levičnik-Stezinar S., Karner P.: Humana granulocitna anaplazmoza po transfuziji krvi. V: Lotrič-Furlan S. (ur.), Maraspin-Čarman V. (ur.), Strle F. (ur.): Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2014, str. 167-174.
Avšič-Županc T.: Mikrobiološka diagnostika klopnega meningoencefalitisa. V: Lotrič-Furlan S. (ur.), Maraspin-Čarman V. (ur.), Strle F. (ur.): Klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza 2014. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2014, str. 177-181.
Avšič-Županc T. (intervjuvanec): Skrbi in uganke, ki jih sproža prebujeni virus ebola: epidemija hemoragične mrzlice. Delo, 7. avg. 2014, leto 56, št. 182, str. 15.
Tadej Bajd
Grujic T., Bajd T.: Hand biomechanics: assessment of reach-to-grasp movements. [Saarbrücken]: Lambert Academic Publishing, cop. 2014.
Bajd T. (ur.), Bratko I. (ur.): Robotika in umetna inteligenca. Ljubljana: Slovenska matica, 2014.
120
Karba R., Karer G., Kocijan J., Bajd T., Žagar Karer M. (avtor, ur.), Fajfar T. (ur.): Terminološki slovar avtomatike, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, 2014.
Emerik Bernard
Bernard E.: Razstava v Villi Manin: Magija umetnosti - Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013 (La magia dell'Arte -1 Protagonisti dell'Arte Slovena Contemporanea 1968 - 2013).
France Bernik
OBJAVE
Sredi veselja do življenja - misel na samomor. Kocbekov Dnevnik 1933 (s fotografijo E. Kocbeka). Delo, Ljubljana, 11. marca 2014, str. 14.
Karel Štrekelj kot literarni zgodovinar (s fotografijo K. Štreklja). Delo - Sobotna priloga, Ljubljana, 26. aprila 2014, str. 27.
Oblast, ki sodno preganja in zapira svoje politične nasprotnike, ni demokratična oblast. Reporter 7, Ljubljana, 30. junija 2014, št. 26, str. 17-19.
Recenzija Kocbekovega Dnevnika 1934. Spletna stran Slovenske akademije znanosti in umetnosti 10. septembra 2014.
V ljubezenski substanci živim in sanjam. Kocbekov Dnevnik 1934. Pisatelj opisuje svoje ljubezensko življenje, razpeto med dvema ženskama (s fotografijami E. Kocbeka, Zdravke Koprivnjak in Ančke Žnidaršič). Delo-Književni listi, Ljubljana, 23. septembra 2014, str. 15.
Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 64. knjiga, 2013, Ljubljana 2014, str. 20-23.
Janez Bernik
SKUPINSKI RAZSTAVI
Podobe telesa/Körperbilder. Ekspresivna figuralika v Sloveniji in Avstriji/Expressive Figuralik in Slowenien und Kärnten. Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, in Muzej Wernerja Berga, Bleiburg (Pliberk), 9. 5. 2014-12. 9. 2014.
Prečenja/Crossings. Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 15. 5. 2014-20. 7. 2014.
Dopolnili k prejšnjim bibliografijam:
Janez Bernik. Grafična mapa »Ex.« Skupinska razstava grafik. Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana-Šentvid, december 1996.
Podobe razodetja. (K razstavi »Figura in pokrajina« v Galeriji Velenje 6. 2. 2013-17. 3. 2013). Domjan Alenka, Večer, Maribor, 2. marca 2013.
Ivan Bratko
OBJAVE
Bratko I.: Robotsko odkrivanje abstraktnih pojmov. V: Robotika in umetna inteligenca (Bajd T., ur., Bratko I., ur.), Slovenska matica, 2014.
121
Hristova D., Guid M., Bratko I.: Assessing the Difficulty of Chess Tactical Problems. Int. J. on Advances in Intelligent Systems, vol 7 no 3 & 4, year 2014; str. 728-738.
Hristova D., Guid M., Bratko I.: Toward modeling task difficulty: the case of chess. COGNITIVE 2014, May, 2014, Venice, Italy. IARIA, cop. 2014, str. 211-214.
Lazar T., Bratko I. : Data-driven program synthesis for hint generation in programming tutors. V: Trausan-Matu S. (ur.). Intelligent tutoring systems: 12th International Conference, ITS 2014, Honolulu, HI, USA, June 2014: proceedings, (Lecture notes in computer science 8474). Springer, cop. 2014, str. 306-311,
Zapušek M., Možina M., Bratko I. , Rugelj J., Guid M.: Designing an interactive teaching tool with ABML knowledge refinement loop. V: Trausan-Matu S. (ur.). Intelligent tutoring systems: 12th International Conference, ITS 2014, Honolulu, HI, USA, June, 2014: proceedings, (Lecture notes in computer science 8474). Springer, cop. 2014, str. 575-582.
Wiley T., Sammut C., Bratko I. : Qualitative Planning with Quantitative Constraints for Online Learning of Robotic Behaviours. Artificial Intelligence (AAAI), Proc. 28th AAAI Conference on Artificial Intelligence, Quebec City, Canada, July 2014, str. 2578-2584.
Sadikov A., Groznik V., Zabkar J., Možina M., Georgiev D., Pirtošek Z., Bratko I. : ParkinsonCheck smart phone app. V: Schaub T. (ur.), Friedrich G. (ur.), O'Sullivan B. (ur.). Proc. ECAI 2014 (Prague August 2014), Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 263. Amsterdam: IOS Press, cop. 2014, str. 1213-1214.
Wiley T., Sammut C., Bratko I. : Qualitative Simulation with Answer Set Programming. Proc. ECAI 2014 (21st European Conference on Artificial Intelligence, Prague, August 2014), str. 915-920 (August 2014).
Groznik V., Sadikov A., Možina M., Zabkar J., Georgiev D., Bratko I.: Attribute visualisation for computer-aided diagnosis: a case study. V: 2014 IEEE International Conference on Healthcare Informatics, September 2014, Verona, Italy. ICHI 2014: proceedings. Los Alamitos (California); Washington; Tokyo: IEEE Computer Society, Conference Publishing Services, 2014, str. 294-299. DRUGO
Bratko I. (ur.), Bajd T. (ur.): Robotika in umetna inteligenca, Slovenska matica, 2014.
Rajko Bratož
TISKANE OBJAVE
Bratož R.: Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Dela I. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti 39 - Zbirka Zgodovinskega časopisa 46. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana 2014. 685 str.
Bratož R.: Girolamo e i suoi rapporti con Aquileia. V: Quaderni giuliani di storia, 2013, a. 34, n. 1, str. 7-32 (izšlo spomladi 2014).
Bratož R.: Costantino tra l'Italia nordorientale e l'Illirico (313-326). V: Cuscito
122
G. (ur.). Costantino il Grande a 1700 anni dall' »Editto di Milano«: [atti della XLIV Settimana di Studi Aquileiesi, 30 maggio - 1 giugno 2013], (Antichita Altoadriatiche 78). Trieste: Editreg, 2014, str. 95-128.
Bratož R.: Odnos rimskega cesarstva do krščanstva v obdobju od Galienovega edikta (260) do Galerijevega edikta (311). V: Štih P. (ur.). Varia, (Razprave, 28). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, str. 139-174.
DRUGO
Bratož R.: Ob 1700-letnici Milanskega edikta: oblika in vsebina verske svobode v rimskem cesarstvu v luči Galienovega (260), Galerijevega (311) in tako imenovanega Milanskega edikta (313). (predavanje v okviru tematskega sklopa Temelji krščanske Evrope, Ljubljana, Velika dvorana SAZU, Novi trg 3, 19. dec. 2013). Povzetek predavanja v: Letopis SAZU, 64. knjiga (2013), Ljubljana 2014, str. 91-93.
Bratož R.: Incident v Emoni leta 316 in prva državljanska vojna med Konstantinom in Licinijem (predavanje v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, 26. mar. 2014).
Bratož R.: Incidentot vo Emona i prviot voen sudir medu Konstantin i Licinij (predavanje na Univerzi v Skopju, Filozofska fakulteta, Predavalnica Amfiteatar, 11. mar. 2014). Skopje, 2014.
Bratož R.: Podoba Avgusta v zgodovinopisju visoke cesarske dobe in pozne antike (predavanje ob 2000-letnici smrti cesarja Avgusta in 1200-letnici smrti cesarja Karla Velikega), Ljubljana, Dvorana SAZU, 18. dec. 2014.
Bratož R. (član ur. sveta 2007-). Keria. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1999-.
Bratož R. (član ur. odbora 2010-) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995-.
Bratož R. (član ur. odbora 2012-) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia, 1980-.
Bratož R. (član ur. odbora 2011-) Radovi - Zavod za hrvatsku povijest. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1988-.
Bratož R. (član ur. odbora 1994-) Situla. Ljubljana: Narodni muzej, 1957-.
Bratož R. (član ur. odbora 2001-) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Bratož R. (član ur. odbora 1996-) Zgodovinski časopis. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947-.
Bojan Čerček
Chyu K. Y., Lio W. M., Dimayuga P. C., Zhou J., Zhao X., Yano J., Trinidad P., Honjo T., Čerček B., Shah P. K.: Cholesterol lowering modulates T cell function in vivo and in vitro. PLoS One. 2014 Mar 19;9(3):e92095. doi: 10.1371/journal. pone.0092095. eCollection 2014.
Zhou J., Dimayuga P. C., Zhao X., Yano J., Lio W. M., Trinidad P., Honjo T., Čerček B., Shah P. K., Chyu K. Y.: CD8(+)CD25(+) T cells reduce atherosclerosis in
123
apoE(-/-) mice. Biochem Biophys Res Commun. 2014 Jan 17;443(3):864-70. doi: 10.1016/j.bbrc.2013.12.057. Epub 2013 Dec 14.
Beigel R., Cercek B., Arsanjani R., Siegel R. J.: Echocardiography in the use of noninvasive hemodynamic monitoring. J Crit Care. 2014 Feb; 29(1):184.e1-8. doi: 10.1016/j.jcrc.2013.09.003. Epub 2013 Oct 14.
Igor Emri
OBJAVE
Bek M., Betjes J., Emri I., Holecek N.: Pressure sensitivity of thermoplastic polyurethane. Facta Universitatis. Series, Working and living environmental protection. [Online ed.], 2014, vol. 11, no. 1, str. 35-42. http://casopisi.junis.ni.ac.rs/index. php/ FUWorkLivEnvProt/article/view/357/219.
Saprunov I., Gergesova M., Emri I.: Prediction of viscoelastic material functions-from constant stress- or strain-rate experiments. Mechanics of time-dependent materials, 2014, vol. 18, issue 2, str. 349-372.
Oseli A., Emri I.: Apparatus for measuring dynamic bulk compliance of time-dependant materials. V: 14th Symposium on Experimental Stress Analysis and Materials Testing, May 23-25, 2013, Timi^oara, Romania. MARSAVINA, Liviu (ur.). Proceedings of the 14th Symposium on Experimental Stress Analysis and Materials Testing: selected, peer reviewed papers from the 14th Symposium on experimental stress analysis and materials testing with the occasion of 90 years of Strength of materials laboratory from Politehnica University Timifoara, May 23-25, 2013, Timifoara, Romania, (Key engineering materials, Vol. 601). Durnten-Zurich: Trans Tech Publications, 2014, vol. 601, str. 3-6.
Gonzalez-Gutierrez J., Stringari G. B., Megen Z. M., Oblak P., Emri I.: Selection of appropriate polyoxymethylene-based binder for powder injection molding feedstock. Zeitschrift Kunststofftechnik, 2014, [Vol.] 10, [nr.] 5, f. 150-164. https://www. kunststoffe. de/_storage/asset/945499/storage/master/file/13221460/download/ Selection%20of%20appropriate%20polyoxymethylene-based%20binder%20 for%20powder %20injection%20molding%20feedstock.pdf.
Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Megen Z. M., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Time-dependent and thermal properties of polyoxymethylene copolymers with different molecular weights. V: 9th International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slovenia, April 9th - 11th 2014. Hancic A. (ur.), et al. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2014, str. 73-78.
Gonzalez-Gutierrez J., Megen Z. M., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Shear creep compliance of polyoxymethylene copolymers with different molecular weights. V: 7th International Conference on Times of Polymers (TOP) and Composites, Ischia, Italy, 22-26 June 2014. D'amore A. (ur.), Acierno D. (ur.), Grassia L. (ur.). Proceedings of the 7th International Conference on Times of Polymers (TOP) and
124
Composites, Ischia, Italy, 22-26 June 2014, (AIP Conference Proceedings, 1599). Melville (NY): AIP Publishing, 2014, str. 30-33.
Gonzalez-Gutierrez J., Oblak P., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Processability and mechanical properties of polyoxymethylene in powder injection molding. V: Antoun B. (ur.). Challenges in Mechanics of Time-Dependent Materials and Processes in Conventional and Multifunctional Materials. Vol. 2, Proceedings of the 2013 Annual Conference on Experimental and Applied Mechanics, [Lombard, Illinois, 3.-5. junij, 2013], (Conference Proceedings of the Society for Experimental Mechanics Series). [S.l.]: Springer, cop. 2014, f. 49-55.
Bek M., Betjes J., Aulova A., Holeček N., Emri I.: Mehanske lastnosti termoplastičnega poliuretana izpostavljenega hidrostatičnemu tlaku = Mechanical properties of thermoplastic polyurethane exposed to hydrostatic pressure. V: Kuhljevi dnevi 2014, Maribor, 24.-25. september, 2014. Hriberšek M. (ur.), Ravnik J. (ur.). Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2014, str. 1-6.
Oblak P., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Aulova A., Emri I.: Mehanske lastnosti obsežno recikliranega polietilena visoke gostote = Mechanical properties of extensively recycled high density polyethylene (HDPE). V: Kuhljevi dnevi 2014, Maribor, 24.-25. september, 2014. Hriberšek M. (ur.), Ravnik J. (ur.). Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2014, str. 143-150.
Emri I., Zupančič B., Gonzalez-Gutierrez J.: Strain accumulation analysis as tool for predicting fatigue failure of polymeric products. V: 1st International Conference on Polymer Tribology, 11th - 12th September 2014, Bled, Slovenia. Polytrib 2014: proceeding. Ljubljana: Slovenian Society for Tribology, 2014, datoteka Session III/2_EMRI_Strain accumulation analysis as tool for predicting fatigue failure of polymeric products.pdf (3 f.).
Oseli A., Starman B., Bek M., Štok B., Emri I.: Experimental methods for investigating pressure and temperature effects on mechanical properties of solid state polymers. V: Programme and abstracts. [Wales: Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, 2014], f. 30-31.
Bek M., Holeček N., Emri I.: Damping characteristics of granular polymeric materials exposed to hydrostatic pressure. V: 9th Annual European Rheology Conference, April 8-11, 2014, Karlsruhe, Germany. AERC 2014. [S.l.]: German Rheological Society, 2014, str. 189.
Oblak P., Gonzalez-Gutierrez J., Zupančič B., Emri I.: Processability and mechanical properties of extensively recycled HDPE. V: 8th International Conference on Modification, Degradation and Stabilization of Polymers, August 31st - September 4th Portorož, Slovenia 2014. Book of abstracts. Ljubljana: SSEM, Slovene Society of Experimental Mechanics: = Slovensko društvo za eksperimentalno mehaniko, 2014, str. 58.
Bek M., Oseli A., Prodan T., Starman B., Emri I., Štok B.: Combined effect of temperature and pressure on thermo-mehcanical[!] properties of thermal insulation material (polyamide) for offshore oil explotation. V: 8th International
125
Conference on Modification, Degradation and Stabilization of Polymers, August 31st - September 4th Portorož, Slovenia 2014. Book of abstracts. Ljubljana: SSEM, Slovene Society of Experimental Mechanics: = Slovensko društvo za eksperimentalno mehaniko, 2014, str. 163.
Jin H., Oblak P., Gonzalez-Gutierrez J., Aulova A., Zupančič B., Emri I.: Processability and time-dependent properties of mechanically recycled LDPE. V: 8th International Conference on Modification, Degradation and Stabilization of Polymers, August 31st - September 4th Portorož, Slovenia 2014. Book of abstracts. Ljubljana: SSEM, Slovene Society of Experimental Mechanics: = Slovensko društvo za eksperimentalno mehaniko, 2014, str. 164.
Bek M., Betjes J., Holeček N., Emri I.: Effect of pressure on shear relaxation of thermoplastic polyurethane. V: 31st Danubia-Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, September 24-27, 2014 - Kempten (Allgäu), Germany. Danubia-Adria: proceedings. Düsseldorf: VDI - Verein Deutscher Ingenieure, 2014, str. 21-22.
Gonzalez-Gutierrez J., Carrillo De Hert S., Bernstorff B. S. von, Emri I.: Prediction of viscosity of PIM feedstock materials with different particle size distribution. V: 31st Danubia-Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, September 24-27, 2014 - Kempten (Allgäu), Germany. Danubia-Adria: proceedings. Düsseldorf: VDI - Verein Deutscher Ingenieure, 2014, str. 180-181.
Gergesova M., Saprunov I., Emri I.: On characterization of viscoelastic material functions under constant strain-rate and constant stress-rate excitation. V: MTDM 9: Montréal: abstract booklet. [S.l.: s.n.], 2014, f. 91-92.
Gonzalez-Gutierrez J., Emri I.: Powder injection molding: an oppurtunity for aerospace industry. V: Naucnye materialy tretej medžunarodnoj naučno-tehničeskoj konferencii aerokosmičeskie tehnologii posvečennoj 100-letiju so dnja roždenija akademika V.N. Čelomeja, Reutov - Moskva, 20-21 maja 2014. Moskva: MGTY OAO, 2014, str. 50-51.
Gergesova M., Saprunov I., Emri I.: Characterization of time-dependent material properties from constant stress- and strain-rate experiments. V: Naučnye materialy tretej medžunarodnoj naučno-tehničeskoj konferencii aerokosmičeskie tehnologii posvečennoj 100-letiju so dnja roždenija akademika K N. Čelomeja, Reutov - Moskva, 20-21 maja 2014. Moskva: MGTY OAO, 2014, str. 176-177.
Oseli A., Bek M., Emri I.: Methods for investigating pressure and temperature effects on mechanical properties of solid state polymers. V: 1st International Conference on Polymer Tribology, 11th - 12th September 2014, Bled, Slovenia. Polytrib 2014: proceeding. Ljubljana: Slovenian Society for Tribology, 2014, datoteka Session IV/3_OSELI_Methods for investigating pressure and temperature effects on mechanical properties of solid state polymers.pdf (2 f.).
Emri I., Gonzalez-Gutierrez J., Gergesova M., Zupančič B., Saprunov I.: Experimental determination of material time-dependant properties. V: Hetnarski R. B. (ur.).
126
Encyclopedia of thermal stresses. Dordrecht: Springer Reference, 2014, str. 1494-1510. http://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007/978-94-007-2739-7_907,
Oseli A., Ahac A., Emri I.: KROP 2012: Zaključno poročilo. Ljubljana: ISIT, Institute for sustainable innovative technologies: CEM, Center for Experimental Mechanics, 2014. [6], 19, [16] f.
Oblak P., Emri I.: Drainage system based on granulated rubber: status on February 2014. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, CEM, 2014. 106 str.
Oseli A., Emri I.: JRV 2012: letno poročilo: Danfoss Trata: ASVprojekt. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 2014. [5], 9 f.
Oblak P., Aulova A., Emri I.: Preliminary procedure for tool acceptance, setting of injection moulding parameters and production maintenance. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 2014. 40 str.
Jamnik S., Bek M., Emri I.: Priprava TPU vzorcev = Sample preparation laboratory. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko - CEM, 2014. 28 str.
Oseli A., Emri I.: Projekt ASV Composite: poročilo o opravljenem delu: obdobje poročanja 1.1.2013 - 31.7.2014. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, CEM, 2014. 17 f.
Oblak P., Aulova A., Emri I.: Razvoj visokotlačne tehnologije brizganja termoplastov: Odelo SLO project: report for the year 2013. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 2014. 1 zv.
Oblak P., Aulova A., Emri I.: Razvoj visokotlačne tehnologije brizganja termoplastov: report on activities for 1. August 2013 - 31. July 2014: Odelo Slovenija Project. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, CEM, 2014. 1 zv.
Oblak P., Aulova A., Emri I.: Razvoj visokotlačne tehnologije brizganja termoplastov: report on activities for August 2013 - February 2014: Odelo Slovenija Project. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, CEM, 2014. 56 f.
Oblak P., Gonzalez-Gutierrez J., Bek M., Emri I.: Vloga za vpis v evidenco subjektov inovativnega okolja. Ljubljana: Institute for Sustainable Innovative Technologies - ISIT, 2014. 1 zv.
Mavec U., Bek M., Emri I.: Vpliv hidrostatičnega tlaka v dušilnih elementih pritrjenih na železniško tirnico na raven zvočnega tlaka železniške tirnice. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 2014. 54 str.
Oseli A., Emri I.: Effect of pressure on bulk behavior of polymeric materials: PhD disposition. Ljubljana: ISIT, Institute for sustainable innovative technologies: CEM, Center za eksperimentalno mehaniko, 2014. 12, 12 f.
Bek M., Emri I.: Granular adaptive damping system: ninesigma proposal for request #69996: durable truck and trailer suspensions for rough roads. Ljubljana: Institute for suistainable innovative technologies - ISIT, 2014. 6 f.
Voloshin A. S., Emri I., Gonzalez-Gutierrez J., Kobal J.: Intelligent dissipative head protection system - IDHP: ninesigma proposal for head health challenge 2: innovative approaches for preventing and identifying brain injuries. Ljubljana: Institute for suistainable innovative technologies - ISIT, 2014. 8 f.
127
Oseli A., Emri I.: Javni razpis štipendij oziroma sofinanciranja raziskovalnega sodelovanja doktorskih študentov v tujini v letu 2013: projektna dokumentacija. Ljubljana: ISIT, Institute for sustainable innovative technologies: = ISIT, Inštitut za sonaravne inovativne tehnologije, 2014. [20] f.
Emri I., Bek M., Gonzalez-Gutierrez J.: Optimization of granular technologies through experimental and numerical analysis: ARRS-prijava-bilaterala-Russia. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko - CEM, 2014. 11 str.
Bek M., Emri I.: Tehnologija disipativnih granuliranih materialov: prijava na natečaj »Rektorjeva nagrada za naj inovacijo UL«. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko - CEM, 2014. 30 str.
Emri I., Bek M., Kobal J.: Time dependant properties of nano porous materials: polymer based aerogels: ARRS-prijava-bilaterala-US. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko - CEM, 2014. 14 str.
Emri I., Bernstorff B. S. von: Dissipative bulk and granular systems technology: EP 12006059 (A1) - 2014-02-26. (Patentna prijava) München: Europäisches Patentamt, 2014. 17 f.
DRUGO
Members of the steering committee, Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I., Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Laupretre F., et al.: SUPERNET, The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999-2003.
Emri I.: [Optimization of feedstock for catalytic powder injection moulding: lecture at the WAK-Symposium Hibride Werkstoffe und Prozesse, 20. und 21. Mai 2014, Karlsruhe]. [2014].
Emri I.: [Prospects for international cooperation in science and education: lecture at the 3rd International Scientific-technical Aerospace Conference, dedicated to the 100th anniversary of the birth of Academician V.N. Čelomej, Moscow, 20th-21st May 2014]. [2014].
Emri I. (ur.) 18th International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 17-23, 2014, Grand Hotel Bernardin, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 18). Ljubljana: Center for Experimental Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, 2014. 1 optični disk (CD-ROM).
Emri I. (član ur. odbora 2010-2014) International journal of applied mechanics and engineering. Zielona Gora: University Press, 2001-.
Emri I. (član ur. odbora 2010-2014). ISRN mechanical engineering (Online). New York: Hindawi Publishing Corporation, 2011-.
Emri I. (član ur. odbora 2011-2014) Journal of polymer engineering. London: Freund Publishing House, 1985-.
Emri I. (glavni ur. 1997-2014) Mechanics of time-dependent materials. Dordrecht; Norwell, MA: Kluwer, 1997-.
128
Emri I. (član ur. odbora 2010-2014) Sports technology. Chichester: John Wiley & Sons, 2008-.
Emri I. (član ur. odbora 2010-2014) Transactions of FAMENA. Zagreb: Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, 2000-.
Peter Fajfar
OBJAVE
Kosič M., Fajfar P., Dolšek M.: Approximate seismic risk assessment of building structures with explicit consideration of uncertainties. Earthquake engineering & structural dynamics. [Print ed.], avg. 2014, letn. 43, št. 10, str. 1483-1502.
Peruš I., Fajfar P.: Prediction of site factors by a non-parametric approach. Earthquake engineering & structural dynamics. [Print ed.], okt. 2014, letn. 43, št. 12, str. 1743-1761.
Fajfar P., Polič M., Klinc R.: Zaznavanje potresne ogroženosti pri strokovnjakih in nestrokovnjakih = Perception of seismic risk by experts and lay people. Gradbeni vestnik, maj 2014, letn. 63, str. 111-118.
Fajfar P., Klinc R., Polič M.: Zaznava možnih ukrepov in odgovornosti za zmanjšanje potresne ogroženosti v Sloveniji = Perception of possible measures and responsibility for reducing seismic risk in Slovenia. Gradbeni vestnik, okt. 2014, letn. 63, str. 221-228.
Vukobratovič V., Fajfar P.: A method for the direct determination of approximate floor response spectra for SDOF inelastic structures. Bulletin of earthquake engineering, [preprint] 2014, letn. XX, št. XX, str. 1-20.
Sinkovič K., Peruš I., Fajfar P.: Assessment of seismic performance of regular and irregular RC frame buildings. V: Seventh European Workshop on the Seismic Behaviour of Irregular and Complex Structures 17-18 October 2014, Opole, Poland. EWICS 2014: Opole: ICTWS, 2014, str. 1-8.
Peruš I., Biskinis D., Fajfar P., Fardis M. N., Grammatikou S., Krawinkler H., Lignos D.: The SERIES database of RC elements. V: Second European Conference on Earthquake Engineering and Seismology: a joint event of the 15th European Conference on Earthquake Engineering & 34 General Assembly of the European Seismological Commission: 24-29 August 2014, ICEC - Istanbul, Turkey. EAEE: Istanbul, 2014, str. 1-11.
Sinkovič K., Fajfar P.: Assessment of seismic performance of RC frame buildings by procedures of different levels of complexity. V: Second European Conference on Earthquake Engineering and Seismology: a joint event of the 15th European Conference on Earthquake Engineering & 34 General Assembly of the European Seismological Commission: 24-29 August 2014, ICEC - Istanbul, Turkey. EAEE: Istanbul, 2014, str. 1-12
Rejec K., Fajfar P.: On the relation between the near collapse limit states at the element and structure level. V: Second European Conference on Earthquake Engineering and Seismology: a joint event of the 15th European Conference on Earthquake
129
Engineering & 34 General Assembly of the European Seismological Commission: 24-29 August 2014, ICEC - Istanbul, Turkey. EAEE: Istanbul, 2014, str. 1-12.
Snoj J., Dolšek M., Fajfar P.: A practice-oriented approach for probabilistic seismic assessment of building structures. V: OYGUQ, Re^at (ur.). Workshop on »Seismic risk of historical structures«: Suleyman Demirel Cultural Center, 2014 november 3-5. Istanbul Teknik University: ITU, 2014, str. 47-52.
Fajfar P., Dolšek M.: Pushover-based analysis in performance-based seismic engineering. V: Fischinger M. (ur.). Performance-based seismic engineering: vision for an earthquake resilient society, (Geotechnical, geological, and earthquake engineering, vol. 32). Dordrecht [etc.]: Springer, 2014, str. 265-277. DRUGO
Fajfar P. (ur. 2003-) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley., 1972-.
Fajfar P. (član ur. odbora 2003-) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer.
Fajfar P. (član ur. odbora 2002-) Earthquake engineering and engineering vibration. Beijing: Science Press, 2002-.
Fajfar P. (član ur. odbora 1991-) International journal for engineering modelling. Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering, 1991-.
Fajfar P. (član ur. odbora 1997-) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor&Francis Group, 1997-.
Dušan Ferluga
Jurcic V., Vizjak A., Rigler Aleš A., Jeruc J., Wieslander J., Ferluga D.: Goodpasture's syndrome with concomitant immune complex mixed membranous and proliferative glomerulonephritis. Clin Nephrol 2014; 81(3): 216-223.
Jelakovic B., Nikolic J., Radovanovic Z., Nortier J., Cosyns J. P., Grollman A. P., Bašic-Jukic N., Belicza M., Bukvic D., Čavaljuga S., Čvorišcec D., Cvitkovic A., Dika Ž., Dimitrov .P, Dukanovic L., Edwards K., Ferluga D., Fuštar-Preradovic L., Gluhovschi G., Imamovic G., Jakovina T., Kes P., Leko N., Medverec Z., Mesic E., Miletic-Medved M., Miller F., Pavlovic N., Pasini J., Pleština S., Polenakovic M., Stefanovic V., Tomic K., Trnačevic S., Vukovic Lela I., Štern-Padovan R.: Consensus statement on screening, diagnosis, classification and treatment of endemic (Balkan) nephropathy. Nephrol Dial Transplant 2014; 29(11): 2020-2027.
Vintar Spreitzer M., Vizjak A., Ferluga D., Kenda R. B., Kersnik Levart T.: Do C1q or IgM nephropathies predict disease severity in children with minimal change nephrotic syndrome? Pediatr Nephrol 2014; 29(1): 67-74.
Vizjak A., Lindič J., Mraz J., Ferluga D.: Hypocomplementemic urticarial vasculitis syndrome - a case report. Pathology 2014; 46 Suppl 2:S41-2.
Arnol M., Ravnik-Oblak, M., Buturovic-Ponikvar J., Ferluga D., Kojc N., Kandus A.: Increase in spot urine protein-creatinine ratio before kidney graft rejection:
130
a marker to predict rejection phenotype and graft outcome. Am J Transplant 2014; 14,S3:441.
Ferluga D.: Patološka analiza ledvične biopsije in klinično uporabne informacije. V: Lindič J. et al. (ur). Bolezni ledvic. 3. izd. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Slovensko nefrološko društvo: Univerzitetni klinični center, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, 2014, str. 95-110.
Franc Forstnerič
Forstnerič F., Larusson F.: Holomorphic flexibility properties of compact complex surfaces. International mathematics research notices, vol. 2014, no. 13, str. 37143734. http://dx.doi.org/10.1093/imrn/rnt044.
Alarcon A., Forstnerič F.: Null curves and directed immersions of open Riemann surfaces. Inventiones Mathematicae, 2014, vol. 196, iss. 3, str. 733-771. http:// dx.doi.org/10.1007/s00222-013-0478-8
Forstnerič F., Larusson F.: Oka properties of groups of holomorphic and algebraic automorphisms of complex affine space. Mathematical research letters, 2014, vol. 21, no. 5, str. 1047-1067. http://dx.doi.org/10.4310/MRL.2014.v21.n5.a7. [JCR, SNIP]
Forstnerič F., Ritter T.: Oka properties of ball complements. Mathematische Zeitschrift, 2014, vol. 277, iss. 1-2, str. 325-338. http://dx.doi.org/10.1007/s00209-013-1258-2.
Forstnerič F.: The homotopy principle in complex analysis. V: Holden H. (ur.), Piene R. (ur.), Simon P. (ur.). The Abel Prize 2008-2012. Berlin; Heidelberg: Springer, cop. 2014, str. 161-165.
Kajetan Gantar
TISKANE OBJAVE
Gantar K.: Ivan Hribovšek - Zamolčani pesnik brez groba. - V: Kajetan Gantar - Brane Senegačnik, Sofoklova Antigona v prevodu Ivana Hribovška (Zbirka Sidera 2/2. Založba Družina. Ljubljana 2014. 166 strani), str. 7-107.
Gantar K.: Ex Styria lux. - V: Slowenen und Graz - Gradec in Slovenci. Institut für Slawistik der Karl-Franzens-Universität Graz (Graz 1914), str. 13-20.
Gantar K.: Gosarjeva vizija Božje države. - V: Dr. Andrej Gosar. Krščanstvo in socialno gibanje. Povzetki simpozija 28.-29. 3. 2014 (Ljubljana 2014), str. 16.
Gantar K.: Herwig Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Ljubljana / Laibach 2012, ocena) - Zgodovinski časopis 67, 1-2, 2013), str. 250-255.
Gantar K.: Ernst Vogt, Literatur der Antike und Philologie der Neuzeit - Ausgewählte Schriften, heraus-gegeben von Erich Lamberz (Beiträge zur Altertumskunde, Band 313. Walter de Gruyter Verlag, Berlin-Boston 2013. 616 strani) - Živa antika 61 (2011), str. 141-147.
Gantar K.: Komisija za tisk in publikacije (poročilo za leto 2013) - Letopis SAZU 64(2014), str. 64-65.
131
Gantar K.: Fundacija dr. Bruno Breschi (poročilo za leto 2013) - Letopis SAZU 64 (2014), str. 70.
Gantar K. (prevajalec): Pavel Ritter Vitezovic, Ad Archiducalem Carinthiae Nympham - Vojvodski nimfi Karintije. - V: Johann Weihard Valvasor, Topographia Archiducatus Carinthiae (Nürnberg 1688, reprint Ljubljana 2013), str. 12-15.
DRUGO
Gantar K.: Pozdravni govor ob otvoritvi simpozija Slowenen und Graz. Karl-FranzensUniversität Graz (27. februarja 2014).
Gantar K.: Pozdravni govor in referat na simpoziju o dr. Andreju Gosarju (Logatec 28. marec 2014).
Gantar K.: Intervju o prevajanju Ovidija (s prof. Barbaro Šega Čeh) pri založbi Modrijan v okviru serije Pridobljeno s prevodom (Ljubljana 24. aprila 2014).
Gantar K.: Oratio inauguralis na mednarodnem simpoziju Odiseja med Grčijo in latinskim zahodom (v Moderni galeriji, Ljubljana 15. novembra 2014).
Gantar K.: „Berlinski zid"med humanistiko in naravoslovjem? - Referat na simpoziju o humanizmu in humanistiki (SAZU, Ljubljana 18. novembra 2014).
Matija Gogala
OBJAVE
Gogala M., Trilar T.: Distribution of endemic Cicadas (Hemiptera: Cicadidae) on Evia and adjacent islands in Greece. Acta entomologica slovenica, 22(1): 45-58. 2014.
Gogala M., Trilar T., Krpač V.: New subspecies Cicadetta concinna arachnocepta (Hemiptera: Cicadidae) from Macedonia. Acta entomologica slovenica, 22(2): 101-114. 2014.
Cockroft R. B., Gogala M., Hill P., Wessel A. (eds.), 2014. Studying vibrational communication, (Animal signals and communication, vol. 3). Berlin: Springer, 462 pp.
Cockroft R. B., Gogala M., Hill P., Wessel A.: Fostering Research Progress in a Rapidly Growing Field. In: Cockroft R.B., Gogala M., Hill P., Wessel A. (eds.), Studying vibrational communication, (Animal signals and communication, vol. 3). Berlin: Springer: 3-12. 2014.
Gogala M.: Sound or Vibration, an Old Question of Insect Communication. In: Cockroft R. B., Gogala M., Hill P., Wessel A. (eds.). Studying vibrational communication, (Animal signals and communication, vol. 3). Berlin: Springer: 31-46. 2014.
Wessel A., Mühlethaler R., Hartung V., Kuštor V., Gogala M.: The Tymbal: Evolution of a Complex Vibration-Producing Organ in the Tymbalia (Hemiptera excl. Sternorrhyncha). In: Cockroft R. B., Gogala M., Hill P., Wessel A. (eds.), 2014. Studying vibrational communication, (Animal signals and communication, vol. 3). Berlin: Springer: 395-444.
Gogala M., Trilar T.: Endemic mountain cicada from the southern Peloponnese and related species = Endemični gorski škržad z juga Peloponeza in njegovi sorodniki. V: Fourth Slovenian Entomological Symposium with International
132
Attendance, Maribor, 9.-10. maj 2014. Klokočovnik V. (ur.), Podlesnik J. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko: 21.
Gogala M.: Trg Ivana Regna v Gorenji vasi. Proteus, 76(5): 230-231. 2014.
Gogala M.: Narava Bele krajine. Proteus, 76(7): 330. 2014.
Gogala M.: Pajek s šotorom. Proteus, 77(2): 88-89. 2014.
DRUGO
Gogala M. (član ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije.
Gogala M. (član ur. odbora 1998-) Acta carsologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa.
Gogala M. (član ur. odbora 1995-) Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko ento-mološko društvo.
Gogala M. (član ur. odbora 2009-) Folia biologica etgeologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Igor Grabec
OBJAVE
Grabec I.: Forecasting of traffic jams at disturbed sections of high-ways. Journal of applied & computational mathematics, 2014, vol. 3, issue 4, str. 1-8. http:// omicsgroup.org/journals/forecasting-of-traffic-jams-at-disturbed-sections-of-high-ways-2168-9679.1000168.pdf.
Grabec I., Švegl F.: Stabilization of traffic by speed limit variation. V: Rijavec R. (ur.), et al. ITS for seamless and energy smart transport: proceedings. Ljubljana: Electrotechnical Association of Slovenia: ITS Slovenia, 2014, r7.
Grabec I., Gradišek J.: Opis naključnih pojavov. 1. ponatis. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2014. VIII, 263 str.
DRUGO
Grabec I.: Forecasting of traffic flows and jams on high-ways: uvodno predavanje na delavnici »Optimiranje ruta vozila korištenjem stvarno-vremenskih prometnih podataka«, v organizaciji Fakulteta prometnih znanosti Sveučilišta u Zagrebu, Znanstveno-učilišni kampus Borongaj, 30. 6. 2014.
UMETNIŠKO DELO
Grabec I.: Kipi in stihi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2014. 103 str.
Niko Grafenauer
OBJAVE
Grafenauer N.: Kraljice mačke. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2014. 109 str.
Grafenauer N. (prireditelj): Kekec in Pehta. 1. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2014.
Grafenauer N. (prireditelj), Grafenauer Korošec E.: Kekec in Pehta: [slikopis in naloge za opismenjevanje]. 1. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2014.
133
Grafenauer N. (prireditelj): Kekec in Prisank. 1. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2014.
Grafenauer N. (prireditelj), Grafenauer Korošec E.: Kekec in Prisank: [slikopis in naloge za opismenjevanje]. 1. ponatis. Ljubljana: Grafenauer, 2014.
Grafenauer N.: Kekec užene Bedanca. 1. natis. Ljubljana: Grafenauer, 2014. 1 kartonka ([18] str.), ilustr.
Grafenauer N.: Spraševanje o slovenskem jeziku. Razprave. [Razred 2]. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae, 2014, 22, str. 8-10.
Kranjc A., Krašovec J., Skalerič U., Štih P., Inkret A., Levec J., Zorec R., Grafenauer N., Strle F., Fajfar P., Gogala M., Lebič L., Bajd T.: Za pravico do groba. Delo, 27. sep. 2014, leto 56, št. 225.
DRUGO
Župančič O., Grafenauer N. (ur.): Abeceda na polju in v gozdu. 7. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. [27] str.
Dušan Hadži
OBJAVE
Stare J., Hadži D.: Cooperativity assisted shortening of hydrogen bonds in crystalline oxalic acid dihydrate: DFT and NBO model studies. Journal of chemical theory and computation, Apr. 2014, vol. 10, iss. 4, str. 1817-1823. http://pubs.acs.org/ doi/ipdf/10.1021/ct500167n, doi: 10.1021/ct500167n.
Hadži D. (intervjuvanec): Spomin vode - kaj rabi homeopatija in kaj ponuja sodobna znanost?. Acta chimica slovenica, [Tiskana izd.], 2014, vol. 61, no. 4, str. S145-S150. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/1258/330.
DRUGO
Hadži D. (član ur. odbora 1998-) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993-.
Hadži D. (član ur. sveta 1960-) Journal of molecular structure. Amsterdam: Elsevier.
Hadži D. (član ur. odbora 1995-) Spectrochimica acta. Part A: Molecular and biomo-lecular spectroscopy. Oxford; New York: Pergamon Press; Amsterdam: Elsevier Science, 1995-.
Tine Hribar
OBJAVE
Hribar T.: Antična, moderna in postmoderna demokracija. V: Štih P. (ur.). Varia, (Razprave, 28). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, str. 9-52.
DRUGO
Hribar T. (ur. 1999-) Zbirka Phainomena. Ljubljana: Nova revija, 1991-.
Hribar T. (član ur. odbora 1992-) Phainomena. Ljubljana: Nova revija, 1992-.
Andrej Inkret
TISKANE OBJAVE
134
Inkret A.: Kantorjeva etika. Gledališki list SNG Drama Ljubljana XCIII/2013-14, št. 7, str. 20-24.
Inkret A.: Predmet pozorišne kritike. V: Radoslav Lazic, Trakrat o kritici. Dijalozi s kritičarima o kritici predstavljačkih umetnosti. Avtorska izdanja. Samizdat. Beograd, 2014.
Edvard Kocbek: Zbrano delo. Štirinajsta knjiga. Uredila in opombe napisala Inkret A. in Glavan M. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ljubljana, 2014 (292 strani).
Edvard Kocbek: Zbrano delo. Petnajsta knjiga. Uredila in opombe napisala Inkret A. in Glavan M. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ljubljana, 2014 (220 strani).
DRUGO
Inkret A. (ur.) Razprave II. razreda, št. XXII. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. Ljubljana, 2014 (142 strani).
Drago Jančar
KNJIGE
Jančar D.: Maj, november. Roman, Modrijan, Ljubljana 2014, 294 str.
Jančar D.: Pisanja in znamenja. Eseji, Zbirka Svila, Modrijan Ljubljana 2014, 158 str.
Jančar D.: The Tree with No Name. (Drevo brez imena). Roman. V angleščino prevedel Michael Biggins, Dalkey Archive Press, London 2014, 274 str.
Jančar D.: Cette nuit, je l'ai vue. (To noč sem jo videl). Roman, v francoščino prevedla Andrée Luck-Gaye, Phebus, Paris 2014, 214 str.
Jančar D.: Widziaiem jq tej nocy. (To noč sem jo videl). Roman. V poljščino prevedla Joanna Pomorska, Wydawnictwo Czarne, 2014, 207 str.
Jančar D.: Taa nok ja vidov nea. (To noč sem jo videl). Roman. V makedonščino prevedel Darko Spasov, Univerzitet za audiovizuelni umetnosti ESRA, Skoje 2014, 240 str.
Jančar D.: Aurora Boreal. (Severni sij). Roman. V katalonščino prevedla Simona Škrabec, spremna beseda Claudio Magris, Edicions de 1984, Barcelona 2014, 318 str.
Jančar D.: Azi-noapte am vazut. (To noč sem jo videl). Roman. V romunščino prevedla Braga Šimenc, Colectia Literatura Europeanâ Contemporanâ, Casa Car^ii de Çtiintâ, Cluj-Napoca 2014, 199 str.
Jančar D.: Te noči sam je video. (To noč sem jo videl). Roman, v srbščino prevedla Ana Ristovic, Arhipelag, Beograd 2014, 164 str.
Jančar D.: Kehanet. (Prerokba). Zbirka novel, v turščino prevedla Sina Baydur, Dedalus, Istanbul 2014, 151 str.
Jančar D.: Druri pa emër. (Drevo brez imena). Roman. V albanščino prevedel Nicollë Brisha. Toeni, Tirana 2014, 360 str.
DRAMA
Jančar D.: fleÔHeMKM Togo. (Zalezujoč Godota). Prevedel Ljudmil Dimitrov. V knjigi:
135
fleÓHeMKM rogo, Pet sodobnih slovenskih dram. Izdatelstvo Fakel, Sofija 2014, str. 98-149.
NOVELA
Jančar D.: El disciplo de Joyce. Novela. V: En su jardín, Cuentistas contemporáneos de Eslovenia. La Zonámbula, Guadalajara 2014, str. 63-80.
ČLANKI, ESEJI
Jančar D.: Trontljeva etika. Uvod v knjigo Jože Trontelj, Živeti z etiko. Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj, Ljubljana 2014, str. 11-15.
Jančar D.: Preface. Uvodna beseda v: Best European Fiction 2014, Dalkey Archive Press, London 2014, str. XIII-XXI.
Jančar D.: Cinema Volta. Esej. The Stranger Next Door. An Anthology from the Other Europe. Edited by Richard Swartz. Northwestern University. Evanston, Illinois, 2014, str 89-98.
Jančar D.: Zadnja pisma Antonie Bernard in Slovarček Povhove Tončke. Uvod v knjigo Zadnja pisma Antonie Bernard in Slovarček Povhove Tončke, Lovrenc na Pohorju 2014, str. 4-12.
Jančar D.: En íyí Avrupa oyküleri. Prevod uvodnega besedila v knjigo Best European Fiction 2014. Sozcükler, št. 50. Istanbul, julij-avgust 2014, str. 45-52.
Jančar D.: Živeti sa iskustvom srednje Evrope. Blic, priloga Knjiga št. 288, Beograd, 22. 6. 2014, str. 1.
DRUGO
Jančar D.: §aír ve atlet. (Poet in atlet). Poglavje iz romana Posmehljivo poželenje. Sozcükler, št. 48, Istanbul, maj-junij 2014, str. 116-117.
Jančar D.: V temni zarji. Odlomek iz romana Maj, november. Pogledi, Ljubljana, 6. 8. 2014, str. 36-37.
Andrej Jemec
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Jemec A.: V zrcalu življenja, razstava slik, uvodna beseda dr. Milček Komelj, Katoliški dom prosvete Sodalitas, Tinje, 1. marec-28. april 2014.
Jemec A.: Eno sonce za vse, razstava slik, risb, grafik, akvarelov in barvnih stekel, uvodna beseda dr. Milček Komelj, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, 8. maj-27. junij 2014.
Jemec A.: Geometrija in rokopis 1967-1983, razstava sitotiskov, slik, risb, jedkanic in ak-vatint, mobilnih objektov in kolažev, uvodna beseda Božidar Zrinski, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, Grad Tivoli, 29. julij-2. november 2014.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Umetnost za nove dni, slike iz Vladne umetnostne zbirke, Narodna galerija Ljubljana, 5. marec-29. junij 2014.
29. Viški likovni salon, Osnovna šola Vič, Ljubljana, 6.-21. maj 2014.
Razstava iz zbirke likovnih del, Otvoritev Likovne galerije OŠ Prule, Ljubljana, 24. aprila 2014.
136
ZAPIS
Jemec A.: Pogum akademika dr. Jožeta Trontlja, Revija Vzgoja 64, leto XVI/4, december 2014, str. 10.
Gabrijel Kernel
The DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D., et al.: Measurement of the electron structure function F2e at LEP energies, Physics letters, Section B, 2014, Vol. 737 str. 39-47.
Boštjan Kiauta
Kiauta B.: Odonatological profile of Mr Kiyoshi Inoue. Tombo/Acta odonatological, Tokyo 56: 18.
Kiauta B.: Voorwoord. V: Dijkstra K.-D. B., Libellen van Europa. Veldgids van alle libellen tussen Noordpool en Sahara, p. 5. Tirion Natuur, Utrecht.
Kiauta B.: Zametki za favno kačjih pastirjev (Insecta: Odonata) mesta Ljubljana, Slovenija. Natura Sloveniae 16(1): 15-40.
Kiauta B.: Ten geleide. V: Bos F., Wasscher M. & Reinboud W., Veldgids libellen, pp. 6-7; Koninklijke Nederlandse Natuurhistorische Vereniging, Zeist.
Kiauta B.: Message to the participants at the 8th Indian Symposium of Odonatology. Souvenir 8th Indian Symposium of Odonatology and tropical Biodiversity, Nagpur, pp. xi-xii.
Kiauta B.: I. A. Scopoli, avtor rodovnega imena Aeschna (nomen emendatum), 1777. Erjavecia 29: 1-4.
Kiauta B.: Bazen na vrtu nekdanje Klasične gimnazije - prvi učni objekt mokrišča v Ljubljani. Erjavecia 29: 32-35.
Kiauta B.: Beležka ob knjigi W.E. Hilzinger &B. Kamposch, 2012 "Die Libellen Kärntens". Erjavecia 29: 35-38.
Kiauta B.: In memoriam Gerhard Jurzitza. Odonatologica 43(3/4): 137-142.
Matjaž Kmecl
OBJAVE
Kmecl M.: Slovenski jezik med »kritično maso« in vero. V: Krakar-Vogel B. (ur.), Jordan P. (ur.), Zaplotnik M. (ur.): Bilten ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 25). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2014, str. 9-15.
Kmecl M. (spremna beseda): Pavček T., Hočevar M.: Eh, srce ti moje ljubljeno: izbrane pesmi, (Knjižnica Kondor, zv. 346). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014, str. 339-362.
Kmecl M.: Zlobčeva bridka nostalgija. V: Zlobec C.: Biti človek, (Nova slovenska knjiga). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014, str. 115-120.
Kmecl M.: Pol stoletja pozneje, ob zlatem jubileju. V: Tivadar H. (ur.). Prihodnost v
137
slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014, str. 13-14.
Kmecl M. (intervjuvanec): Če bomo vsi govorili, da je slabo, ne bo nikoli dobro: osemdeset let Matjaža Kmecla: politika je zanj preteklost ali zgodba o Frideriku Celjskem in njegovem čevljarju. Delo, 4. mar. 2014, leto 56, št. 52, str. 13.
Kmecl M.: Voščilni zapis kolegici Helgi. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.], 2014, letn. 59, št. 2/3, str. 7-9.
Kmecl M. (spremna beseda): Tavčar Ivan. Cvetje v jeseni, (Knjižna zbirka eKlasje). Ljubljana: Beletrina, 2014. http://www.biblos.si/lib/book/9789612429768.
Kmecl M. (spremna beseda): Tavčar I. Cvetje v jeseni, (Zbirka eBeletrina). Ljubljana: Beletrina, 2014.
Kmecl M. (spremna beseda): Zahrastnik M. Slutim jo, pomlad: zemlja že diši. Hotemež: v samozal., 2014. 93 str.
Kmecl M. (spremna beseda): Bidovec Sinkovic M., Cerkovnik G., Germ T., Golec B., Nared A., Preinfalk M., Rifl B., Sapač I., Simoniti V., Štih P., Štuhec M., Vidmar L., Vodopivec J., Zwitter Z., Znidaršič Golec L., Zvanut M., Weiss J. (ur., avtor dodatnega besedila). Studia Valvasoriana: zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, 2014. XVI, 1025 str.
Ankerst F.: 1000 + 1 uganka. Žirovnica: Medium, 2014. 143 str.
Sever F.: Trenutki odločitev. 1. izd. Maribor: Pivec, 2014. 487 str.
DRUGO
ZG0m1405,ohk2014majzgo, Stanovnik J. (ur.), Grčar S. (ur.), Kmecl M. (ur.), Pirjevec J. (ur.), Jogan M. (ur.), Kovač B. (ur.), Klavora M. (ur.): Slovenski zbornik 2014: narodnoosvobodilni boj in današnji čas. Ljubljana: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 2014. 356 str.
Milček Komelj
TISKANE OBJAVE
Komelj M.: Mandorla. Ljubljana, Slovensko društvo likovnih kritikov, 2014. (Pesniška zbirka.)
Komelj M.: Poetični slikar, grafik in likovni soustvarjalec poezije Miha Maleš. Miha Maleš. Knjižna zbirka Umetnost na Slovenskem. Ljubljana, SDLK, 2014.
Komelj M.: Pisateljeva slikarska nadarjenost. Vitomil Zupan: Važno je priti na grič. Življenje in delo Vitomila Zupana (1014-1987). Ljubljana, Mladinska knjiga, 2014, str. 288-290.
Komelj M.: V Jemčevem zrcalu življenja. Im Spiegel des Lebens von Jemec. V razstavnem katalogu Andrej Jemec: V zrcalu življenja. Tinje, Katoliški dom prosvete Sodalitas, 2014, str. 4-7.
Komelj M.: Spacalov grozo premagujoči eros. V katalogu Jože Spacal: Od slutnje groze do erosa. Ljubljana, Ljubljanski grad, 2014, str. 3-9.
138
Komelj M.: Spacalov grozo premagujoči eros. Besedilo razstavne zloženke Jože Spacal: Od slutnje groze do erosa. Ljubljanski grad 2014.
Komelj M.: Umetnik življenjskega erosa Jože Spacal. Fashion Avenue. Lifestyle Magazine, poletje 2014, str. 80-85.
Komelj M.: Ustvarjalni eliksir Horvatove življenjske energije. The creative elixir of Horvat's life energy. V katalogu pregledne razstave Gorana Horvata ob avtorjevi šestdesetletnici. Velenje, Galerija Velenje, 2014.
Komelj M.: Eno Jemčevo sonce za vse; One Jemec's Sun For All. Besedilo v katalogu Andrej Jemec: Eno sonce za vse; ob razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju. Kranj, Zavod za turizem, 2014, str. 3-11.
Komelj M.: Modiglianstvo v ustvarjalni duši Modiglianke Katjuše Rojac. V razstavnem katalogu Katjuša Rojac, Modiglianke v duši. Ljubljana, Galerija Loterije Slovenije, 2014.
Komelj M.: Magični objem življenjskega prostranstva v Tuttovem ustvarjalnem pristanu. The magical embrace of life's vastness in Tutta's creative haven. V katalogu Klavdij Tutta: Mediteranski svetilniki in mediteranska plovila. Nova Gorica, Velenje, Lendava, Kranj, 2014, str. 5-8.
Komelj M.: Jože Ciuha, Vladimir Makuc, France Slana: generacija življenjskih veteranov. Katalog Generacije v novejši umetnosti. Ljubljana, SDLK, Velenje, Galerija, 2014, str. 117-127.
Komelj M.: Sv. Ciril in Metod v slovenski likovni ustvarjalnosti. V publikaciji Ciril Velkovrh: Cerkve in kapele v Sloveniji, posvečene svetima bratoma Cirilu in Metodu. Ljubljana, avtor, 2014, str. 29-43.
Komelj M.: France Slana, slikar odhajajočega sveta. Forum. Revija Slovenskega društva likovnih kritikov, 2013, št. 19, 20, str. 35-41. (Izšlo 2014.)
Komelj M.: Videnja Zorana Mušiča. Ljubljana, SAZU, 2012. Forum. Revija Slovenskega društva likovnih kritikov, 2013, št. 19-20, str. 212-217. (Izšlo 2014.).
Komelj M.: Marlenka Stupica - Prešernova nagrajenka 2013. Forum. Revija Slovenskega društva likovnih kritikov, 2013, št. 21-22, str. 145-149. (Izšlo 2014.)
Komelj M.: Darila slikarske Jelke. Razstavni list. Razstava Jelka Reichman: »Sama sem otrok med otroki«. Posojilnica v Bilčovsu, 18. I.-14. II. 2014.
Komelj M.: Šopek Jakčevih baletnih skic. Besedilo ob Jakčevi razstavi v informacijskem središču ljubljanske Opere.
Komelj M.: Dežela večnega poletja in srečnih sanj. Marlenka Stupica: Ilustracija Andersenove pravljice Palčica. Vzgoja 2014, št. 61, str. 40-41.
Komelj M.: Brezprizivni red in nebogljeni človek. Jože Ciuha: »Rdeči telefon«. Vzgoja 2014, št. 62, str. 36-37.
Komelj M.: V večnost zazrti angelski pogled. Metka Krašovec: Hrepenenje, 1995. Vzgoja 2014, št. 63, str. 37-38.
Komelj M.: Slikarjevo izpričevanje človečnosti. Fortunat Bergant: Sv. Volbenk z bolnikom, 1766. Vzgoja 2014, št. 64, str. 41-42.
139
Komelj M.: Samotni slikarski svet Roka Slane. Ljubljana, galerija Krka, 2014. Razstavna zloženka.
Komelj M.: 150 let Slovenske matice, naše najstarejše kulturno-znanstvene ustanove. Ljubljana, Glasilo Mestne občine Ljubljana, 2014, št. 2, str. 29.
Komelj M.: Jože Ciuha. Ljubljana, glasilo Mestne občine Ljubljana, 2014, št. 4, str. 5-6.
Komelj M.: Besedilo v katalogu 25 let galerije Hest, Maribor 2014, str. 8.
Komelj M.: Akad. Niko Grafenauer. Slovenska pesniška katedrala. Ljubljana, glasilo Mestne občine Ljubljana, 2014, št. 5, str. 4-5.
Komelj M.: Prek obzorja trendovskih doktrin. Umetnostni zgodovinarji in kritiki o preteklem delu in prihodnjem poslanstvu Moderne galerije. Anketa (2). Delo, 21. VII. 2014, str. 17.
Komelj M.: Maksim Sedej mlajši (1935-2014). Delo, 20. IX. 2014, str. 8.
SODELOVANJE NA KONGRESU
Komelj M.: Sodelovanje na II. kongresu Slovanskih matic (uvodne predstavitvene besede in predstavitev Slovenske matice). Ljubljana, dvorana Slovenske matice, 4. II. 2014.
SODELOVANJE NA SIMPOZIJIH
Komelj M.: Humanizem v umetnostni zgodovini in likovni umetnosti slovenskih akademikov. Humanizem in humanistika. SAZU, 18. novembra 2014.
Komelj M.: O pomenu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev za slovensko kulturo. Posvet Slovenska umetnostna zgodovina in njeni producenti. Delovanje in družbena vloga strokovnjakov nekdaj in danes. 5. decembra 2014, ZRC, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU.
INTERVJUJI IN POGOVORI
Vrdlovec Z.: Milček Komelj, predsednik Slovenske matice. Intervju. Dnevnik, 5. II. 2014, str. 8.
Pogovor Helene Koder z Milčkom Komeljem in Miklavžem Komeljem ob izraelskem filmu Josepha Cedarja Opomba. Abonma za poznejša leta Filmska srečanja ob kavi. Ljubljana, mestni kino Kinodvor, 26. III. 2014.
Pogovor z Milčkom Komeljem ob svetovnem dnevu knjige. Novo mesto, knjižnica Mirana Jarca, 23. IV. 2014. Ob tej priložnosti je slikar Samo Kralj knjižnici slovesno podaril portret Milčka Komelja.
Komelj M.: Sodelovanje na prireditvi Ena noč za vse ob razstavi Andreja Jemca. Likovni večer Poletna muzejska noč. Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju. 21. VI. 2014.
Komelj M.: O pomenu kulture in umetnosti. Sodelovanje na razpravi častnih meščanov Strateška razmišljanja o razvoju Novega mesta. Novo mesto, knjižnica Mirana Jarca, 22. IX. 2014.
Komelj M.: Intervju o Slovenski matici in filmu o njej. Spletna stran RTV.
GOVORI
Komelj M.: Božidar Jakac in glasba ter ples. Govor ob otvoritvi razstave Jakčevih baletnih skic v informacijskem središču ljubljanske Opere. 30. I. 2014.
140
Komelj M.: Slavnostni govor na slavnostni akademiji Slovenska matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost. Ljubljana, Slovenska filharmonija, 4. II. 2014. Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave Jožeta Spacala. Ljubljanski grad, 13. marec 2014.
Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave Andreja Jemca V zrcalu življenja v Tinjah,
I.	marca 2014.
Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave Roka Slane. Ljubljana, galerija Krka, 27. III. 2014.
Komelj M.: Govor ob razstavi Andreja Jemca. Kranj, galerija Prešernovih nagrajencev, 8. V. 2014.
Komelj M.: Pozdravni govor na glavni volilni skupščini Matice hrvatske. Zagreb,
Mestna hiša, 14. VI. 2014. Komelj M.: Govor ob otvoritvi pregledne razstave Gorana Horvata. Galerija Velenje, 24. VII. 2014.
Komelj M.: Govor na otvoritvi razstave Modigliank Katjuše Rojac v ljubljanski galeriji
Loterija, 10. IX. 2014. Komelj M.: Govor ob otvoritvi slikarske razstave Klavdija Tutta. Nova Gorica, Mestna galerija, 23. X. 2014.
Komelj M.: Slavnostni govor ob otvoritvi gostujoče razstave NUK Slovenska matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost. Maribor, Knjižno razstavišče Univerzitetne knjižnice, 6. XI. 2014. Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave fotografij slovenskih cerkva, posvečenih sv. Cirilu in Metodu, avtorja Cirila Velkovrha. SAZU, Prešernova dvorana, 19. XII. 2014.
SODELOVANJE V RADIJSKIH ODDAJAH
Komelj M.: Predstavitev Slovenske matice, Radio Slovenija, jutranja kronika, 4. II. 2014. Komelj M.: O Slovenski matici. Radio Slovenija. Svet kulture. III. program - Ars, 4. II. 2014.
Komelj M.: Predstavitev Slovenske matice. Radio Slovenija. Dogodki in odmevi, 4.
II.	2014.
Komelj M.: Pogovor o Slovenski matici. Radio Slovenja, Val 202, 4. II. 2014. Komelj M.: Predstavitev Slovenske matice. Radio Slovenija. Kulturnice, 4. II. 2014. Komelj M.: Predstavitev Slovenske matice. Radio Trst (intervju), 4. II. 2014. Komelj M.: Ob 150-letnici Slovenske matice. Radio Slovenija. Sodelovanje v oddaji
Arsov forum, pogovor vodil Marko Golja. 5. II. 2014. Komelj M.: 150 let Slovenske matice. Radio Slovenija. Sodelovanje v radijski oddaji
Sledi časa (pripravil Jurij Popov), 6. II. 2014. Komelj M.: Pogovor o Layerjevi sliki Marija Pomagaj na Brezjah. Radio Slovenija,
sodelovanje v oddaji Sledi večnosti. III. program, 25. maja 2014. Komelj M.: Akademik Božidar Jakac in njegovo razmerje do Istre. Terenska oddaja
o Padni. Radio Slovenija, I. program, 17. VII. 2014; ponovitev 18. VII. 2014. Komelj M.: O slikarstvu Gorana Horvata. Radio Velenje, posneto 24. VII. 2014.
141
Komelj M.: O pomenu Marijinega narodnega svetišča v Brezjah; ob 200-letnici Layerjeve slike brezjanske Marije Pomagaj. Radio Slovenija, 1. program, sodelovanje v oddaji Studio ob sedemnajstih, 15. VIII. 2014.
Komelj M.: Slovenska matica in slovenski jezik. Jezikovni pogovori. Radio Slovenija, program Ars, 23. XII. 2014.
Komelj M.: O upodobitvah sv. Cirila in Metoda. Svet kulture. Radio Slovenija, 1. program, 22. XII. 2014.
SODELOVANJE V TV ODDAJAH
Komelj M.: Razgovor o Slovenski matici. TV Slovenija, I. program, oddaja Odmevi, 4. II. 2014.
Otoki svetlobe; portret Milčka Komelja. Protagonist dokumentarnega TV filma. TV Slovenija. Scenarij in režija Alma Lapajne. Snemano maja in junija 2014.
Komelj M.: sodelovanje v dokumentarnem TV filmu Slovenska matica - 150 let dela za slovensko kulturo in znanost RTV Slovenija 2014, režija Slavko Hren.
Komelj M.: sodelovanje v dokumentarno-igranem filmu o Ivanu in Heleni Vurnik Iskalca. Ponovitev TV Slovenija, 1. VI. 2014.
Komelj M.: Predstavitev Andreja Jemca v dokumentarnem filmu Andrej Jemec, akademski slikar. Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, maj 2014. Izdal Zavod za turizem Kranj. Snemanje, montaža in režija Milan Lebar.
Komelj M.: Pogovor z Milčkom Komeljem ob svetovnem dnevu knjige. TV Novo mesto, Vaš kanal, 23. IV. 2014.
Komelj M.: O slikarstvu Gorana Horvata. Posneto za DVD o umetniku ob razstavi v Galeriji Velenje 2014.
Komelj M.: Izjava o TV filmu o Slovenski matici. RTV Slovenija, Odmevi 24. X. 2014.
Komelj M.: Nikolajeva ladja. Dokumentarna oddaja o ljubljanski stolnici. Ponovitev na TV Slovenija 15. VIII. 2014.
Komelj M.: Jože Spacal. Likovni portret Svetloba in senca. Soavtor scenarija. Predvajano na RTV Slovenija 24. III. 2014.
Komelj M.: Tone Kralj: Kmečka svatba. Pogled na ... Ponovitev na TV Slovenija, 15. IX. 2014. (Avtor scenarija.)
UREDNIŠTVO
Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; član uredništva knjižnih izdaj SDLK.
VODSTVI
Komelj M.: Celje, Gora Oljka. Vodenje kulturnozgodovinske ekskurzije slovenskega centra PEN, 16. X. 2014.
Komelj M.: Dveurno javno vodstvo po razstavi fotografij Božidarja Jakca v ljubljanski Moderni galeriji, 17. X. 2014.
Marjan Kordaš
Ribarič S., Runovc F., Kordaš M.: Akutna sistolična ter diastolična insuficienca levega prekata. Simulacija z analognim elektromskim vezjem. V: Navodila za vaje
142
iz patološke fiziologije. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitit za patološko fiziologijo, Ljubljana, 2014, str. 53-72.
Janko Kos
TISKANE OBJAVE
Kos J.: Sociologija slovenske literature: ljudsko slovstvo. Razprave - Dissertationes XXII. Ljubljana: SAZU 2014. Str. 50-71.
Kos J.: Vprašanje slovenščine. Razprave. Dissertationes XXII. Str. 45-47.
Kos J.: Težave svetovnega etosa. Demokracija XIX (11): 9 (2014).
Kos J.: O papežih in Slovencih. Demokracija XIX (18): 7 (2014).
Kos J.: Bolna Slovenija. Demokracija XIX (33): 9 (2014).
Kos J.: Težave slovenske zgodovine. Demokracija XIX (37): 9 (2014).
Kos J.: Čemu humanistika? Demokracija XIX (49): 43 (2014).
Kos J.: »Krščanstvo je utesnjeno ne samo v veri, ampak tudi v razumu«. Pogovor z B. Rustjo. Ognjišče L (570): 10-14 (2014).
DRUGO
Kos J.: Naš gost. Pogovor z J. Bertoncljem. Radio Ognjišče. 18. 1. 2014.
Kos J., Grilc U., Skrušny J., Pevec M.: Pogovor o Prešernovih nagradah. Radio Slovenija, Program Ars. 12. 2. 2014.
Kos J.: Pogovor o kulturi in Prešernovih nagradah. Radio Ognjišče, 12. 2. 2014.
Kos J., Jovanovič D., Pivec F., Taufer V., Grafenauer N.: Pogovor o »vroči pomladi«, petdeset let konca Perspektiv. Beletrina, ZRC SAZU, 23. 5. 2014.
Božidar Kos
NOVO DELO - KOMPOZICIJA
Kos B.: Trobilni kvintet (Brass Quintet).
NATISI - PARTITURE
Kos B.: Fatamorgana Edicije DSS 2074, 2014 Ljubljana.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE
Kos B.: Modulations for flute, two percussionists, and ring modulator - SIDEBAND, Wirripang, Wirr 056.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Kos B.: Simfonija št. 3, Simfonični orkester RTV Slovenija, Steven Loy, dirigent, 29. Slovenski glasbeni dnevi, 11. 3. 2014, Slovenska Filharmonija.
Kos B.: Trije Stavki, Aleš Kacjan, flavta; Žan Tkalec, pozavna; Petra Bertol, tolkala; Marjan Peternel, klavir; Slowind festival Okus po času, ki beži, 13. 6. 2014, Slovenska Filharmonija.
Kos B.: Aurora Australis, Simfonični orkester SNG Maribor, 19. 11. 2014.
O SKLADATELJU
Mager I.: Božidar Kos, akademik in skladatelj - Skladatelj mora biti individualist, Dnevnik, 10. 3. 2014.
143
Megle.M.: Praznik slovenske glasbe z jubileji in "protestom" (29. Slovenski glasbeni dnevi, Poklon Lojzetu Lebiču in Božidarju Kosu), Delo, 11. 3. 2014.
OPUS: Ljubezen v klasični glasbi, intervju, TV SLO 1, 7. 4. 2014.
Trdan P.: Glasbeni portret - Božidar Kos 80 let, Radio Slovenija, Tretji program -Program Ars, 4. 5. 2014 (20:00-22:00).
Heino A.: Bozidar Kos - the symphonist who got away, Resonate Magazine, Australian Music Centre, 21. 05. 2014.
Dovič M.: Pogovor z Božidarjem Kosom, Novomeški poletni večeri, Novo mesto, Glavni trg, terasa pred knjigarno Goga, 26. 6. 2014.
Vidmar I.: Veliki Božidar Kos obiskal mesto Goga, spletna stran Dolenjski list, 27. 6. 2014.
Vidmar I.: Kos: "Jazzist mora imeti ušesa", Dolenjski list, 3. 7. 2014.
Ribizel T.: Božidar Kos: String Quartet (Godalni kvartet), Muzikološki zbornik, Zvezek L/1, Ljubljana 2014 (str. 77-85).
Alojz Kralj
Kralj A.: Slovenščina v visokem šolstvu, akreditacija in konkurenčnost. Razprave. [Razred 2]. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae, 2014, 22, str. 25-28.
Andrej Kranjc
Kranjc A., Gauchon C.: Balthasar Hacquet, pionnier de la karstologie. Karstologia, 2013, (No) 61, str. 45-52.
Kranjc A.: Cave Use through History in Slovenia. Kompleksnoje ispoljzovanije i ohrana podzemnih prostranstv, Sbornik dokladov Meždunarodnoj naučno-prak-tičeskoj konferencii 26-31 Maja 2014, Kungurskaja Ledjanaja peščera, 2014, str. 215-222, Perm.
Kranjc A.: Scientific Research of Škocjanske Jame Caves (UNESCO World Heritage) -since Antiquity to Modern Times. In: Bauch K. (Ed.), 5th Symposium for Research in Protected Areas, 10 to 12 June 2013, Mittersill, Hohe Tauern National Park Region, Austria. Conference Volume, Part I/2, 2014, str. 415-419, Salzburger Nationalparkfonds, Mittersill.
Kranjc A.: Some descriptions of Dinaric karst in publications from 16th-18th century = Primer opisov dinarskega krasa od 16.-18. stoletja. Naš krš, 2013, 34, [br.] 47, str. 5-14, ilustr.
Kranjc A.: Kras ob reki Li. Življenje in tehnika, dec. 2014, letn. 56, [št.] 12, str. 64-71.
Kranjc A.: »Karstjäger« - Kraški lovci v času druge svetovne vojne. V: Luthar O. (ur.), Abram O., Fakin Bajec J.: Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, str. 115-117.
Kranjc A. (avtor, fotograf), Kariž S., Paternost S., Polak S. (avtor, fotograf): La grotte de Postojna: [guide touristique]. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 2014. 94 str.
144
Kranjc A.: Ivan Gams: Slovenia, 1923-2014: in memoriam. UIS bulletin, Sep. 2014, vol. 56, no. 2, str. 64-69.
Kranjc A.: Slovenska akademija ali neprebojna utrdba: Delo, 4. januarja. Delo, 18. jan. 2014, leto 56, št. 15.
Kranjc A.: Slovenska akademija ali neprebojna utrdba: Delo, 4. januarja. Delo, 1. feb. 2014, leto 56, št. 27.
Jože Krašovec
OBJAVE
Krašovec J.: Justification of God in His Word in Ps 51:6 and Rom 3:4. Vetus Testamentum, 2014, letn. 64, št. 3, str. 416-433.
Krašovec J.: Punishment. The Oxford Encyclopedia of the Bible and Ethics. Volume 2. Ur. Brawley R. L. Oxford / New York: Oxford University Press, 2014, str. 167-174.
Krašovec J.: Komparativna presoja koncepta pravičnosti v antiki = Comparative scrutiny of the concept of justice in antiquity. V: Skralovnik S. (ur.). Teologija v dialogu: zbornik povzetkov = Theology in dialogue: book of abstracts. [Maribor]: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Enota v Mariboru: = University of Ljubljana, Faculty of Theology, Maribor Unit: Inštitut Stanka Janežiča za ekumen-sko teologijo in medreligijski dialog: = Stanko Janežič Institute for Ecumenical Theology and inter-Religious Dialogue, 2014, str. 13.
Krašovec J. (ur., prevajalec): Sveto pismo, Peteroknjižje: jeruzalemska izdaja. 1. izd. Ljubljana: Družina: Teološka fakulteta: Slovenska škofovska konferenca, 2014. 384 str.
Krašovec J.: Med teorijo in prakso: dva slovenska prevoda Svetega pisma. Delo, 30. avg. 2014, leto 56, št. 201.
Krašovec J.: Sveto pismo, knjiga, prevedena v 500 jezikov skozi zgodovino: teorija in
praksa prevajanja. Delo de facto, sep. 2014, leto 3, št. 16, str. 32-45. DRUGO
Krašovec, J.: Aspects of reality behind the symbol of justice and righteousness: predavanje na mednarodnem posvetovanju »Explorari in tradijia biblica romaneasca §i europeana« Editia a IV-a, aula Mihai Eminescu, Universitatea »Alexandru loan Cuza«, Ia$i, 8. maj 2014.
Krašovec J., Matjaž M., Palmisano, M. C., Špelič, M., Večko, S., Avsenik Nabergoj, I.: Beseda v dialogu: od ekumenske do jeruzalemske Biblije: okrogla miza, Teološka fakulteta, Enota v Mariboru, Slomškova dvorana, 16. okt. 2014.
Krašovec J.: Komparativna presoja koncepta pravičnosti v antiki: plenarno predavanje na mednarodnem ekumenskem posvetovanju »Teologija v dialogu«, tematski sklop »Moč in nemoč besede v dialogu«, Teološka fakulteta UL, Enota v Mariboru, Velika predavalnica, Maribor, 16. okt. 2014.
Krašovec J.: Besede, imena, metafore, simboli in personifikacija vrednot: predavanje na posvetovanju »Humanizem in humanistika«, dvorana SAZU, 19. nov. 2014.
145
Krašovec J.: Besede, imena, metafore, simboli in personifikacija vrednot. V: Humanizem in humanistika: program simpozija in povzetki prispevkov, str. 11.
Marušič D., Maček P. Gyorkos J., Krašovec J., Jordan R., Luthar O., Lenarčič J., Lah Turnšek T., Opara Krašovec U.: Zakonodaja, etika in morala v znanosti: UP ZRS, Koper, 1. dec. 2014. Ljubljana, 2014.
Krašovec J. (član ur. odbora 2001-) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo, 2001-.
Krašovec J. (član ur. sveta 1997-) Bogoslovni vestnik. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920-.
Krašovec J. (član ur. sveta 2013-) Religious and sacred poetry. Krakow: Scholarly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolikow »Eschaton«, 2013-.
Krašovec J. (član ur. sveta 1997-) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Medškofijski odbor za mladino, 1984/1985-.
Krašovec J. (član ur. sveta 1995-) Vetus Testamentum. Leiden: Brill.
Ivan Kreft
Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Ajda = Buckwheat. 1. ponatis. Ljubljana: Kmečki glas, 2014, 131 str.
Costantini L., Lukšič L., Molinari R., Kreft I., Bonafaccia G., Manzi L., Merendino N.: Development of gluten-free bread using tartary buckwheat and chia flour rich in flavonoids and omega-3 fatty acids as ingredients. Food chemistry, 2014, 165, 232-240.
Štrekelj P., Stibilj V., Gaberščik A., Germ M., Kreft I.: Enhancement of selenium concentration in tartary buckwheat sprouts by soaking seeds in Se solutions. International journal of food, agriculture & environment - JFAE, 2014, 12, 1, 419-423.
Božič G., Westergren M., Finžgar D., Kreft I., Kraigher H.: Ohranjanje gozdnih genskih virov, spoznavanje prilagoditveno pomembnih genskih znakov in pomen izvajanja genetskega monitoringa gozdov. V: Pajk B. (ur.). Hortikultura - možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse: zbornik 6. strokovnega posveta s temo Drevesa, naše bogastvo, Celje, 15. oktober 2014. Celje: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, Višja strokovna šola, 2014, str. 20-29.
Mechora Š., Stibilj V., Kreft I., Germ M.: The physiology and biochemical tolerance of cabbage to Se (VI) addition to the soil and by foliar spraying. Journal of plant nutrition, 2014, 37, 13, 2157-2169.
Pongrac P., Kreft I., Vogel-Mikuš K., Regvar M., Germ M., Vavpetič P., Grlj N., Jeromel L., Eichert D., Budič B., Pelicon P.: Relevance for food sciences of quantitative spatially resolved element profile investigations in wheat (Triticum aestivum) grain. Excellent in science. Ljubljana: Slovenian Research Agency, 2014, str. 5.
Germ M., Kreft I., Stibilj V., Osvald J.: The effect of selenium on yield and primary
146
terminal electron transport system activity in two cultivars of bean plants Phaseolus vulgaris. Acta biologica slovenica, 2014, 57, 2, 3-12.
Stanko Kristl
REALIZACIJE
Kristl S.: Panonska hiša z gospodarskim poslopjem, Grabe pri Ljutomeru - v zaključni fazi.
Kristl S.: Korekcija urbanistično - arhitekturne ureditve dostopov in uvozov s prelaganjem za urgenco Splošne bolnišnice Izola - idejna zasnova.
Kristl S.: Demonstracijska OP dvorana v UKC Ljubljana, idejna rešitev - izvedeno.
Kristl S., API Arhitekti: UKC Ljubljana, širitev DTS objektov jug - idejni preizkus.
Kristl S.: Osvetlitev dostopne ploščadi UKC Ljubljana v izvajanju.
OBJAVE
Kristl S.: Replika na članek »Priprave na začetek gradnje izolske urgence« z dne 14. 3. 2014. Delo, Sobotna priloga, 5. 4. 2014.
Kristl S.: Replika na članek »Izolska bolnišnica dočakala podpis ministrstva«, z dne 26. 9. 2014. Delo, Sobotna priloga, 15. 4. 2014.
Krečič J.: »Kako se rušimo«, Delo, 3. 6. 2014. Zadeva gradnjo urgence Splošne bolnišnice Izola.
Lipnik M.: »Izolska bolnišnica dočakala podpis ministrstva«, Delo, Sobotna priloga 23. 8. 2014.
»Sprehod skozi mesto moderne«, Velenje, arhitekturni vodnik, S. Kristl: poslovni stanovanjski blok, str. 50-51.
Oris 90, str. 92-103, Arhitektura odgaja - Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Kranj.
RAZSTAVE
Avla UKC Ljubljana: Kako smo gradili matični objekt UKC.
Galerija DESSA: Pol stoletja slovenskih vrtcev - Vrtec Vetrnica, Črtomirova.
Janez Lamovec
Goričar K., Kovač V., Jazbec J., Zakotnik B., Lamovec J., Dolžan V.: Genetic variabo-lity of DNA repair mechanisms and glutathione-S-transferase genes influences treatment outcome in osteosarcoma. Cancer epidemiology.
Witkowski L., Lamovec J., et al.: Germline and somatic SMARCA4 mutations characterize small cell carcinoma of the ovary, hypercalcemic type. Nature genetics, 2014, vol. 46, no. 5, str. 438-443.
Goričar K., Kovač V., Jazbec J., Zakotnik B., Lamovec J., Dolžan V.: Influence of the folate pathway and transporter polymorphisms on methotrexate treatment outcome in osteosarcoma. Pharmacogenetics and genomics, Oct. 2014, vol. 24, iss. 10, str. 514-521.
Lamovec J.: Case 3. V: The 7th Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar in Anatomic Pathology, May 23-24, 2014, Tokyo, Japan. Seminar book. Tokyo: [s. n.], 2014, str. 17-19.
147
Lamovec J.: Case 4. V: The 7th Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar in Anatomic Pathology, May 23-24, 2014, Tokyo, Japan. Seminar book. Tokyo: [s. n.], 2014, str. 20-22.
Lamovec J.: Case 55. V: The 7th Arkadi M. Rywlin International Pathology Slide Seminar in Anatomic Pathology, May 23-24, 2014, Tokyo, Japan. Seminar book. Tokyo: [s. n.], 2014, str. 153-154.
Lojze Lebič
NOVA DELA - PRVE IZVEDBE IN NATISI PARTITUR
Lebič L.: Iz srednjeveškega cvetnika za sopran in orgle (ca 20'). Prva izvedba: 23. oktober 2014, Tereza Plut - sopran, Irena Gantar - orgle, Cerkev Svetega Stanislava, Ljubljana.
Lebič L.: Simfonija z orglami / The Organ Symphony, za simfonični orkester in orgle. Edicije DSS (s pomočjo SAZU), št. 2075, Ljubljana 2014.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE (izbor)
Lebič L.; Invokacija / Invocation za klarinet in klavir. Duo Calripiano, RTV SLO 113604-SAZAS (2014).
Lebič L.: Štiri Kocbekove pesmi / Four Songs On Kocbek's Poems. Barbara Jernejčič Fürst - mezzosopran, Gaiva Bandzinaite - klavir. RTV SLO 0802014-SAZAS (2014).
GLASBA K BALETU
Lebič L.: Prevaljska legenda (Dr. France Sušnik). Glasbeno-baletno-scenska predstava. Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Koreografija: Claudia Sovre, dramski igralec: Aleš Valič, Koroški Akademski pevski zbor Mohorjan, dirigentka Helena Buhvald Gorenšek. 16. november 2014, Družbeni dom Prevalje.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR)
Lebič L.: Ne vem, kdo bolj je tožen (Josip Murn), mešani zbor. Tihi gaj (Dragotin Kette), mešani zbor. Slovenski komorni zbor, dirigent Matjaž Šček, marec 2014, Slovenska filharmonija - vokalni abonma.
Lebič L.: Musica concertata za rog in orkester. Boštjan Lipovšek - rog. Queensland Music za simfonični orkester. Simfonični orkester RTV Slovenija - dirigent Steven Loy, 9. Slovenski glasbeni dnevi, 1. marec 2014, Slovenska filharmonija.
Lebič L.: Štiri Kosovelove pesmi za visoki glas in klavir. Martin Logar - tenor, Tatjana Kavčič - klavir. Ne vem, kdo bolj je tožen (J. Murn Aleksandrov). Tihi gaj (D. Kette). Kako kratek je ta čas (po ljudski pesmi). Zmierom moram bondrati (po ljudski pesmi). Slovenski komorni zbor, dirigentka Martina Batič, 4. marec 2014, Družbeni dom Prevalje - Glasbeni abonma 2014.
Lebič L.: Štiri Kosovelove pesmi (Srečko Kosovel). Barbara Kozelj - mezzosopran, Phyllis Ferwerda - klavir, 18. marec 2014, Viteška dvorana v Križankah, Ljubljana.
Lebič L.: Revija pevskih zborov Zagorje ob Savi: Poletje (haiku) za mladinski zbor; Čas (Jakob Šešerko) za mladinski zbor; Kako kratek je ta čas (po ljudski) za mešani zbor, različni izvajalci. 1. april 2014, Zagorje ob Savi.
148
Lebič L.: Novembrske pesmi (Miran Jarc) za glas in orkester. Nuška Drašček, mezzosopran; Simfonični orkester AG, dirigent Marko Letonja. 22. april 2014, Družbeni dom Prevalje. 23. april 2014, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana.
Lebič L.: Iz kamna v vodi (Gregor Strniša) za mešani zbor in instrumente. Kako kratek je ta čas (priredba ljudske) za mešani zbor. APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dirigent Sebastjan Vrhovnik, 24. april 2014, Viteška dvorana v Križankah, Ljubljana.
Lebič L.: Zmierom moram bondrati (ljudsko besedilo) za moški zbor. Slovenski oktet, 27. april 2014, Slovenska filharmonija.
Lebič L.: Tri pesmi iz cikla Letni časi (haiku): Pomlad, Poletje, Jesen. Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, dirigent Tomaž Marčič. Kako kratek je ta čas (po ljudski pesmi). Mešani mladinski pevski zbor I. Gimnazije v Celju, dirigent Tomaž Marčič. 12. maj 2014, Slovenska filharmonija, Koncertni cikel Glasbene Matice Ljubljana.
Lebič L.: Illud tempus za trobento in orgle. Jernej Gantar - trobenta, Ana Češnjevar - orgle, 14. maj 2014, Kapela Teološke fakultete, Ljubljana.
Lebič L.: Fčelica zleteila (po prekmurskih motivih) za ženski zbor. Dekliški zbor sv. Stanislava, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, 8. maj 2014, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana.
Lebič L.: Vem, da je zopet pomlad (N.N.) za mešani zbor. Ta drumlca je zvomlana (prir. ljudske) za mešani zbor. Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, dirigent Damjan Močnik, 18. maj 2014, Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana.
Lebič L.: Ajdna - glasba o času za mešani zbor, soliste, instrumentaliste in solista za kljunaste flavte. APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Mateja Bajt - kljunaste flavte, Franci Krevh in Tomaž Lojen - tolkala, Jasmin Kovič - režija, Sebastjan Vrhovnik - dirigent. 24. maj 2014, Slovenska filharmonija, Ljubljana. 1. junij 2014, Farna cerkev, Prevalje. 3. junij 2014, Dominikanski samostan, Ptuj.
Lebič L.: Koncert profesorjev in študentov Akademije za glasbo ob 80-letnici Lojzeta Lebiča. Rej za harmoniko solo - Klemen Leben, harmonika. Zmierom moram bondrati - Mešani zbor KGBL, dirigent Ambrož Čopi. Od blizu in daleč - za kljunaste flavte, flavte Mateja Bajt. Invokacija za saksofon in klavir, Oskar Laznik, saksofon, Nina Prešiček, klavir. Barvni krog2008 - za sedem izvajalcev, dirigent Slaven Kulenovic. 30. maj 2014, Dvorana Konservatorija za glasbo in balet, Ljubljana.
Lebič L.: Okus po času ki beži ... za orgle; Tomaž Sevšek - orgle. Aprilske vinjete za flavto; Aleš Kacjan - flavta; Čas za ženski zbor; Dekliški komorni zbor Glasbenega centra Edgar Willems, dirigent - Jože Fürst. 12. junij 2014 - Festival Ansambla Slowind, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
Lebič L.: Dogodki za pihalni kvintet. Kvintet Slowind, Godalni kvartet, Dissonance Quartet. 13. junij 2014, Festival ansambla Slowind, Slovenska filharmonija, Ljubljana.
149
Lebič L.: Preludij in etuda za klavir. Vladimir Mlinarič - klavir (Koncertni atelje
DSS). 19. junij 2014, Atrij Mestnega muzeja, Ljubljana. Lebič L.: Tangram za komorni orkester. Mednarodni orkester /International Orchestra, Ljubljana, dirigent - Klaus Arp. 23. julij 2014, Dvorana Grand hotela Union, Ljubljana.
Lebič L.: Archiphonia za godalni orkester. Mednarodni orkester - International Orchestra, Ljubljana, dirigent - Uroš Lajovic. 2. avgust 2014, Dvorana Grand hotela Union, Ljubljana. Lebič L.: Koncert samospevov. Pet pesmi za bariton in klavir. Jože Vidic - basbariton, Vladimir Mlinarič - klavir. Štiri Kosovelove pesmi za sopran in klavir. Martina Zadro - sopran, Lana Bradič - klavir. 23. avgust 2014, Viteška dvorana, Križanke - Ljubljana. Lebič L.: Požgana trava (Dane Zajc). Kantata za mezzosopran in simfonični orkester, Nuška Drašček Rojko - mezzosopran, dirigent - Mladen Tarbuk, Simfonični orkester SNG Maribor. 18. september, Unionska dvorana, Maribor. Lebič L.: Hvalnica svetu (Branko Miljkovic) za mešani zbor in instrumente. Ljubezen
-	L'Amour in Skopost - Avarice (iz Fauvel '86) za mešani zbor, soliste in instrumente. Slovenski komorni zbor, dirigent - Sebastjan Vrhovnik. 30. september 2014, Slovenska filharmonija, vokalni abonma.
Lebič L.: Koncert samospevov ob 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča. Martina Zadro
-	sopran, Lana Bradič - klavir. Jože Vidic - basbariton, Vladimir Mlinarič -klavir. 7. september 2014, Rojstna hiša Huga Wolfa, Slovenj Gradec.
Lebič L.: Intrada za devet trobil in tolkala. Representative Orchestra of Polish Air Force, dirigent - Pavel Joks. ISCM WORLD MUSIC DAYS 2014. 5. oktober 2014, St. Elizabeth' s Basilica, Wroclaw, Poljska. Lebič L.: Ne vem, kdo bolj je tožen (J. Murn Aleksandrov). Vem, da je zopet pomlad (N.N.). Drumlca (po ljudski). Luba vigred se rodi (po ljudski). Iz kamna v vodi (Gregor Strniša), mešani zbor z instrumentalno spremljavo. Zbor Sv. Nikolaja Litija, dirigentka Helena Fojkar Zupančič. 11. oktober 2014, Cerkev Device Marije na Jezeru, Prevalje. Lebič L.: Aprilske vinjete za flavto solo. Ana Prelovšek - flavta. 28. marec 2014
-	Legislatura de la Ciudad de Buenos Aires, Argentina; 30. oktober 2014 -Asociacion Dante Alighieri; 31. oktober 2014 - Conservatorio »Manuel de Falla«; 6. november 2014 - Embajada de la Rep. Slovenija.
Lebič L.: Glasba za violončelo in orkester. Karmen Pečar - violončelo, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent - Marko Hribernik, 22. november 2014, Družbeni dom Prevalje. BESEDILA
Lebič L.: Jakobu - Od blizu in daleč (o skladatelju Jakobu Ježu). Lojze Lebič: Od blizu
in daleč II, str. 336-343. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje, 2014. Lebič L.: Govor v spomin na zadnje ustoličevanje v slovenskem jeziku pred 600 leti. 14. marec 2014, Prevalje.
150
POGOVORI - NATISNJENI ALI POSNETI NA RTV SLOVENIJA
Lebič L.: Prenos pogovora pred izvedbo vokalno-instrumentalnega dela Ajdna. Brigita Rovšek, Radio Slovenija, 24. maj 2014 iz Slovenske filharmonije.
Lebič L.: Pogovori s skladatelji - Sonja Kralj Brvar. 30. maj 2014, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana. Posnetek TV Slovenija.
Lebič L.: Glasbeni portret - Brigita Rovšek. 17. avgust 2014, program ARS Slovenija.
Lebič L.: Sem za upor, toda na osebni ravni - IngridMager. Intervju - Objektiv, Priloga Dnevnika, str. 18, 19; 20. september 2014, Ljubljana.
O SKLADATELJU
Gregor Pompe: Zveneča metafizika - skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2014 (352 strani).
KD Mohorjan: Lojze Lebič - Od blizu in daleč II. Prevalje, Zbirka člankov, pogovorov, esejev ... (352 strani). Uredil: Jožko Kert. Lojze Lebič - Katalog del. Zbrala in uredila Hanka Lebič (79 strani).
Tomaž Gržeta: Letni koncert Simfoničnega orkestra AG; L. Lebič: Novembrske pesmi. Glasna - Revija Zveze glasbene mladine Slovenije. Letnik 45, št. 3 - junij, julij 2014, str. 46.
Brigita Rovšek: Lojze Lebič - Ajdna (pogovor). Glasna - Revija Zveze glasbene mladine Slovenije, letnik 45, št. 4 - avgust, september 2014, str. 14-17.
Gregor Pompe: Lojze Lebič, osemdeset let. Glasba v šoli in vrtcu, letnik XVIII, 2014, št. 3, str. 60-64.
POMEMBNEJŠE DEJAVNOSTI
Lebič L., član upravnega odbora Prešernovega sklada.
Lebič L., član mednarodne žirije ISCM.
Janez Levec
Likozar B., Levec J.: Effect of process conditions on equilibrium, reaction kinetics and mass transfer for triglyceride transesterification to biodiesel: experimental and modeling based on fatty acid composition. Fuel Processing Technology. [Print ed.], Jun. 2014, vol. 122, str. 30-41.
Linec M., Berčič G., Levec J.: Evaluating the operating parameters of membrane contactors using a recycle type continuous flow membrane reactor. Journal of membrane science. [Print ed.], May 2014, vol. 458, str. 209-216.
Grilc M., Likozar B., Levec J.: Hydrodeoxygenation and hydrocracking of solvolysed lignocellulosic biomass by oxide, reduced and sulphide form of NiMo, Ni, Mo and Pd catalysts. Applied catalysis. B, Environmental, [Print ed.], May 2014, vol. 150/151, str. 275-287.
Perko D., Pohar A., Levec J.: Hydrogenation of CO22 and CO in a high temperature gradient field between catalyst surface and opposite inert cool plate. AIChE journal. [Print ed.], Feb. 2014, vol. 60, iss. 2, str. 613-622. .
Grilc M., Likozar B., Levec J.: Hydrotreatment of solvolytically liquefied lignocellulosic biomass over NiMo/Al2O3 catalyst: reaction mechanism, hydrodeoxygenation
151
kinetics and mass transfer model based on FTIR. Biomass & bioenergy, [Print ed.], Apr. 2014, vol. 63, str. 300-312.
Jože Maček
Maček J.: Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji. II/2. Dekanije Slovenske Konjice, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Šaleška dolina, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Celjska Mohorjeva družba, 2014, str. 413-926 str.
Maček J.: Državno cerkvenstvo. Zakoni in uredbe izdane za slovenske dežele. Ljubljana, Založba Salve, 2015. 240 str.
Maček J.: Zgodovinska predavanja in predstavitve knjig v Knjižnici Laško v letih 1993-2014. Laško 2014, 141 str. https://drive.google.com/file/d/0B4V I18vY83RHT3FsZTdsbEh2cFk/view?usp=sharing
Maček J.: Laško v letih 1883-1907. Ekscerpti pomembnejših dogodkov iz Valentinitscheve kronike trga Laško. Tipkopis je deponiran v Knjižnici Laško, Aškerčev trg 4. Samozaložba, Laško 2014, 31 str.
Maček J.: Laško v letih 1907-1922. Ekscerpti pomembnejših dogodkov iz Valentinitscheve kronike trga Laško. Tipkopis je deponiran v Knjižnici Laško, Aškerčev trg 4. Samozaložba, Laško 2014, 53 str.
Maček J.: Kramarski in živinski sejmi v Laškem v letih 1889-1921. Ekscerpti iz Valentinitscheve kronike trga Laško. Tipkopis je deponiran v Knjižnici Laško, Aškerčev trg 4. Samozaložba, Laško 2014, 12 str.
Joseph Hoffner: Odnos Cerkve do srednjeevropskih kmečkih podložnikov v srednjem veku. Prevedel Maček J. Salve d. o. o Ljubljana 156 str.
Maček J.: Stanislav Južnič & Andrej Kranjc: Bibliography of Balthasar Hacquet (17391815) and his contribution to natural Sciences (Obituary on 200th anniversary of Hacquet's deaths). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2013, 113 str. (Dela 41). Objavljeno v Zgodovinskem časopisu 68/2014/ št. 1-2 (149/274-275).
Maček J.: Franc Kosar: Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski; njegovo življenje in delovanje. Prevedel Jože Stabej. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, 2012, 399 str. (Zbrano delo / Anton Martin Slomšek; 3.2). Objavljeno v Zgodovinskem časopisu 68/2014/ št. 1-2 (149/276-281).
Maček J.: Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb 2012, 500 str. (Volumen 30). Objavljeno v Zgodovinskem časopisu 68/2014/ št. 1-2 (149/287-291).
Maček J.: Starine. Knjiga 64. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2012, 265 str. Objavljeno v Zgodovinskem časopisu 68/2014 št. 3-4 (150/533-536).
Maček J.: Ob 100-letnici prve svetovne vojne. Mohorjev koledar 2015. Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba. Celje 2014, 79-90.
Maček J.: Prispevki za diskusijo. SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Razprave XXII, Ljubljana 2004, str 29.
152
Janez Matičič
NOVA DELA
Matičič J.: Etuda št. 9 »Sublima«, op. 30.
Matičič J.: Etuda št. 10 »Furiosa«, op. 30.
IZVEDBA DEL
Matičič J.: Etuda št. 1, op. 30, Katja Sinkovič (klavir), Viteška dvorana v Križankah, v okviru Ljubljanskega festivala, 14. avgust.
Matičič J.: Appassionato za violino in klavir, op. 12, Nadežda Tokareva (violina), ARS na nočeh v stari Ljubljani, Atrij ZRC SAZU, 29. avgust.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE
Matičič J.: Trois Visions, št. 1 »Hypnos«, op. 46, elektroakustično delo, vinilska plošča: Traces Three, Recollection GRM 012, januar 2014.
Matičič J.: Fusion op. 51 (edit), elektroakustično delo, vinilska plošča: Ex Yugo Electronica vol. IV, Subkulturni azil, Maribor, MFLP 006 / FREELP 022.
Matičič J.: Canto Rapsodico za klarinet in klavir, op. 64, na zgoščenki: Duo Claripiano, Dušan Sodja (klarinet) in Tatjana Kavčič (klavir), RTV Slovenija 113604.
TISKANA DELA
Matičič J.: Baletna glasba za klavir (Danses pour piano) op. 26 in op. 26 (a), Ed. DSS 2073, julij 2014.
Matičič J.: Koncert št. 1 za klavir in orkester, op. 36, Ed DSS 2081, december 2014.
Jože Mencinger
OBJAVE
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Bolje od pričakovanj. Gospodarska gibanja, okt. 2014, št. 472, str. 24-44.
Mencinger J.: Brezposelni pravniki in Junckerjev čudež. PP, 4. dec. 2014, leto 33, št. 47, str. 30.
Mencinger J.: Dobronamernost ni pomagala: evropske oblasti. Delo, 27. sep. 2014, leto 56, št. 225.
Mencinger J.: Ekonomika gospodarskih sankcij. PP, 25. sep. 2014, leto 33, št. 37, str. 34.
Mencinger J.: Ekonomika, morala in strukturne reforme. PP, 6. nov. 2014, leto 33, št. 42/43, str. 42.
Ključevšek Č.: Evro od simbola uspeha do simbola razkroja. Ljubljana: [Č. Ključevšek], 2014.
Brezovnik B., Oplotnik Z., Finžgar M.: Financiranje slovenskih občin, (Lex localis). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2014. http://www. lex-localis.info/ebook/financiranjeslovenskihobcin2014.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Gospodarska aktivnost ima vse manj skupnega z bančnim ne-napajanjem gospodarstva. Gospodarska gibanja, apr. 2014, št. 467, str. 6-27.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Izredno dober vstop v poletje. Gospodarska gibanja, maj 2014, št. 468, str. 26-45.
153
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Je zadnje četrtletje prineslo spremembo ali gre le za premor v slikanju črnih scenarijev?. Gospodarska gibanja, feb. 2014, št. 465, str. 6-26.
Mencinger J. (intervjuvanec): Jože Mencinger: ekonomist. Mladina, 14. avg. 2014, [Št.] 33, str. 26-31.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Kaj bodo počele banke brez kreditov? Gospodarska gibanja, nov.-dec. 2014, št. 473, str. 6-28.
Mencinger J.: Kaj pa narodnogospodarska škoda, ki jo povzroča KPK?. PP, 30. jan. 2014, leto 33, št. 4, str.
Mencinger J.: Mazohistična Slovenija. PP, 5. jun. 2014, leto 33, št. 22, str. 34.
Oplotnik Ž., Brezovnik B.: Načelo sorazmernosti virov financiranja z nalogami slovenskih občin, (Lex localis). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2014. http://www.lex-localis.info/ebook/nacelosorazmernosti2014.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Nezadostno povpraševanje in slabo kreditno napajanje ostajata cokli gospodarske aktivnosti. Gospodarska gibanja, jan. 2014, št. 464, str. 6-29.
Mencinger J.: Nove delitve v Evropi. Gospodarska gibanja, jul.-avg. 2014, št. 470, str. 6-17.
Novelli L., Počivalšek L., Lorenčič A. (intervjuvanec), Mencinger J. (intervjuvanec), Krašovec P. (intervjuvanec): O privatizaciji: e pa brate. Ljubljana, 16. avg. 2014. http://radiostudent.si/politika/e-pa-brate/e-pa-brate-o-privatizaciji.
Mencinger J.: Olli Rehn. PP, 3. apr. 2014, leto 33, št. 13, str. 34.
Pfajfar L., Mencinger J., Simončič M., Verbič M.: Osnovna ekonometrija, (Učbeniki Ekonomske fakultete). 1. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2014. IV, 609 str.
Mencinger J.: Poniglavost in oholost. PP, 10. jul. 2014, leto 33, št. 27, str. 34.
Mencinger J.: Slovenija med južnim in vzhodnim obrobjem. Gospodarska gibanja, sep. 2014, št. 471, str. 6-22.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Stroški dela gotovo ne zmanjšujejo konkurenčnosti Slovenije. Gospodarska gibanja, jun. 2014, št. 469, str. 6-27.
Oplotnik Ž., Brezovnik B.: Stroški financiranja občinskih nalog in metodologija za izračun povprečnine, (Lex localis). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2014. http://www.lex-localis.info/ebook/stroskifinanciranja2014.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Trdoživo gospodarstvo kljubuje nerazumni kreditni politiki. Gospodarska gibanja, jul.-avg. 2014, št. 470, str. 18-40.
Mencinger J.: Tri nacionalizacije in njihova koristnost. PP, 9. jan. 2014, leto 33, št. 1, str. 34.
Mencinger Jože: »Uroš Čufer nas je zadolžil bolj kot Franc Križanič«. PP, 6. mar. 2014, leto 33, št. 9, str. 34.
Mencinger J.: Von der Erfolgsgeschichte zum EU-Protektorat. Europäische Rundschau, 2014, jg. 42, nr. 4, str. 43-51.
Bole V., Mencinger J., Štiblar F., Volčjak R.: Zalet gospodarstva se umirja. Gospodarska gibanja, sep. 2014, št. 471, str. 23-44.
154
Mencinger J.: "Vampi s Tržaške" in pravni red. PP, 8. maj 2014, leto 33, št. 18, str. 34.
DRUGO
Avbelj M., Horvat J., Mencinger J., Rant V., Rupel T.: Slovenija v Evropski uniji, Slovenija in Evropska unija: 10 let pozneje: na 25. slovenskih politoloških dnevih »Slovenija, Evropska unija in NATO: deset let pozneje«, Fakulteta za družbene vede, 29. maj 2014, Ljubljana. Ljubljana, 29. maj 2014. http://www.spod.si/en/node/45.
Mencinger J. (ur. 1993—) Gospodarska gibanja. Ljubljana: Ekonomski institut Pravne fakultete, 1971-.
Milan Mihelič
Mihelič M.: Arhitekt Milan Mihelič - Modra arhitektura, retrospektivna razstava, Galerija Miklova hiša, Ribnica na Dolenjskem.
Zupan G.: Arhitekt Milan Mihelič - Modra arhitektura, katalog k razstavi.
Zdravko Mlinar
TISKANE OBJAVE
Mlinar Z. (intervjuvanec): Globalizacija družbenega življenja v prostoru in času: intervju z akademikom prof. dr. Zdravkom Mlinarjem. Urbani izziv, Posebna izdaja, 2014, št. 4, str. 111-117.
Mlinar Z. (intervjuvanec): Iz življenja za sociologijo - iz sociologije za življenje: Pogovor Mihe Nagliča z akademikom Zdravkom Mlinarjem o njegovem delovanju in življenjskem okolju doma in po svetu, V zborniku: Marjan Hočevar (ur.) Izzivi globalizacije in sociologija Zdravka Mlinarja, posebna izdaja Teorije in prakse, Ljubljana, 2014, let. 51.
DRUGO
Mlinar Z.: O protislovnih težnjah v informacijski dobi: povečevanje dostopnosti do podatkov in vrednotenje zasebnosti (razprava), Mednarodni kolokvij: Petdeset let empiričnega raziskovanja na Fakulteti za družbene vede, Ljubljana, FDV, 4. dec. 2014.
Mlinar Z.: Ob 80-letnici sociologa Nika Toša, pionirja empiričnega raziskovanja v Sloveniji, slavnostni govor na FDV, 26. novembra 2014.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1997-) Space & Polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1981-) International journal of sociology and social policy. Hull: Barmarick Publications.
Mlinar Z. (član ur. odbora 1970-, predsednik ur. sveta 1995-) Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 1964-.
Mlinar Z. (član ur. sveta 2007-) Sociologija i prostor. Zagreb: Institut za društvena istraživanja, 2007-.
155
Marko Marijan Mušič
PROJEKTI
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista, Reteče: detajlni izvedbeni projekt vidnih betonskih površin, simbolnih napisov in postaj Križevega pota.
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista, Reteče: detajlni izvedbeni projekti stropa velikega svetlobnika, stikovanja z obstoječim stropom in zasteklitve.
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista, Reteče: projekt orgel in pevskega kora (XIII variant).
Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH: integralni projekt povojne obnove, izgradnje in ureditve.
Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH: prezentacijski projekt povojne obnove, izgradnje in ureditve.
Mušič M.: Znamenje križa na novem delu osrednjega pokopališča Žale, Ljubljana, ureditev okolice, 1. faza: podrobni projekt za izvajanje in uskladitve z izvajalcem. REALIZACIJE
Mušič M.: Cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH: oprema notranjosti, kamniti in leseni tlaki cerkvene ladje, prezbiterija, dnevne kapele in pevskega kora.
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista, Reteče: razširitev obstoječe cerkve.
Mušič M.: Grobna ureditev prof. dr. Nade Gogala.
Mušič M.: Znamenje Križa na novem delu osrednjega pokopališča Žale, Ljubljana, ureditev okolice, 1. faza.
RISBE
Mušič M.: Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH: prezentacija povojne obnove, izgradnje in ureditve. Celovita predstavitev v izvirnih arhitekturnih risbah (130 listov v albumu). RAZSTAVE
14. arhitekturni bienale, Benetke, 2014: predstavitev spominskega doma v Kolašinu in Doma revolucije v Nikšiču (oboje arhitekt Marko Mušič) v paviljonu Črne gore (modeli, načrti, fotografije in druga dokumentacija). (La Biennale di Venezia, 14. Mostra Internazionale di Architettura, Partecipazioni nazionali - Treasures in Disguise, Padiglione di Montenegro). OBJAVE
Arhitekt Marko Mušič, Memoari vašeg arhitekta, IV. 1., Svetište sv. Ive u Podmilačju, Glasnik kotorvaroškog kraja, br. /št. 102, veljača /februar, 2014.
Arhitekt Marko Mušič, Memoari vašeg arhitekta, IV. 2., Svetište sv. Ive u Podmilačju, Glasnik kotorvaroškog kraja, br. /št. 103, svibanj /maj, 2014.
Arhitekt Marko Mušič, Memoari vašeg arhitekta, IV. 3., Svetište sv. Ive u Podmilačju, Glasnik kotorvaroškog kraja, br. /št. 104, srpanj /julij, 2014.
Arhitekt Marko Mušič, Memoari vašeg arhitekta, IV. 4., Svetište sv. Ive u Podmilačju, Glasnik kotorvaroškog kraja, br. /št. 105, listopad /oktober, 2014.
156
ČLANKI
pb, ri: Dvoje volitev v treh mesecih, Dnevnik, 3. 1. 2014.
Grgič J.: Slovenska akademija ali neprebojna utrdba, SAZU Čeprav je članstvo..., Delo, 4. 1. 2014
pb, ri: V četrtek o Mušiču in majskih kandidatih, 25. 2. 2014.
pb, ri: V novem mandatu spet samo moški, Dnevnik, 26. 2. 2014.
MMC RTV SLO/STA, 27. 2. 2014: kultura, Novi predsednik SAZUja je Marko Marijan Mušič.
SAZU - Včeraj Marko Marijan Mušič izvoljen za predsednika, Primorski dnevnik, 28. 2. 2014.
Trampuš J.: Pred odločitvijo, Mladina 09, 28. 2. 2014.
SAZU - Včeraj, Marko Marijan Mušič izvoljen za predsednika, Primorski dnevnik, 28. 2. 2014.
Marko Marijan Mušič novi predsednik SAZU, Delo, 28. 2. 2014.
EMM: »detektor«, Marko Marijan Mušič, Reporter, periskop, 3. 3. 2014.
Graditeljsko nasledje Crne Gore u Veneciji, Dnevne novine, 3. 3. 2014.
K.H.: Z duhovnim zaledjem, Družina, 9. 3. 2014
Cotič M.: »Nemo propheta in patria«, Pogledi, štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo, 12. 3. 2014.
Grgič J.: Trije kandidati za predsednika SAZU, Delo, 5. 4. 2014.
Kontler Salamon J.: Princip vodenja akademije: manj je več, Delo, 3. 5. 2014.
Grgič, Jožica: Pričakovana izbira, Delo, 7. 5. 2014.
V. ST.: Pretstavljen koncept crnogorskog paviljona na bijenalu arhitekture v Veneciji, Pobjeda, 14. 5. 2014.
Lajovic N.: Istorija u fokusu, Dnevne novine, 15. 5. 2014.
Vukicevic B.: Projekat Crne Gore za Bijenale u Veneciji: Potraga za zaboravljenim blagom, Vijesti, 24. 5. 2014.
D. D.: Blago koje moramo sačuvati, DAN, dnevne novine, 9. 6. 2014.
Grgič J.: Zakaj so si mesta danes tako podobna, Delo, 11. 6. 2014.
Trg republike in park Teharje odslej med kulturnimi spomeniki državnega pomena, Dnevnik, 12. 6. 2014.
Trije kulturni spomeniki, Večer, 13. 6. 2014.
M.M.Š./STA, Park Teharje odslej med kulturnimi spomeniki državnega pomena, Družina, 13. 6. 2014.
Dr. Draškovic: Predstavljanje poznatog kolašinskog zdanja u Veneciji aktualizovalo staro pitanje: Može li Bijenale spasiti Spomen dom, Pobjeda, 26. 6. 2014.
Kališnik G.: Žale niso le ograjen prostor smrti, Nedelo, 31. 8. 2014.
Grgič J.: Žale - arhitekturni in umetniški biser, Delo, 2. 9. 2014.
Simič P.: Avobusna postaja - kaj je z njo narobe, Dolenjski list, št. 46/ 3402/ leto LXV, Novo mesto, 13. november 2014.
KNJIGE IN DRUGE PUBLIKACIJE
157
Osrednje pokopališče Žale v Ljubljani, monografija ob 100 letnici (Marko Mušič:
Predstavitev novega dela pokopališča t. i. »Mušičevih Žal«). Marjan Mušič, RISBE 2. Spominski album ob stodesetletnici rojstva in tridesetletnici
smrti. Zasnova, izbor in priprava gradiva, besedilo ter uredništvo. Katalog razstave v paviljonu Črne Gore: la Biennale di Venezia, 14. Mostra Internazionale di Architettura, Partecipazioni nazionali, Pavilion of Montenegro at the 14th International Architecture Exhibition - la Biennale di Venezia, Treasures in Disguise. Spomen dom, Architect: Marko Mušič, Location: Kolašin, Montenegro; Dom revolucije, Architect: Marko Mušič, Location: Nikšič, Montenegro; Montenegro Pavilion, Palazzo Malipiero, San Marco 3079.
Fundamenntals catalogue la Biennale di Venezia, 14. Mostra Internazionale di Architettura; Fundamentals 14th international architecture exhibition, first edition, may 2014. SPLETNE OBJAVE
Arhitekt Marko Mušič, izbrana dela in publikacije. http://www.ateljemarkomusic.si
Spominsko obeležje žrtvam prometni nesreč - V spomin in opomin, 17. 11. 2014. http://www.zale.si/sl/Novice/Spominsko_obelezje_zrtvam_prometni_nesrec__V_ spomin_in_opomin/ Uredništvo Politikis/STA, Trg republike in park Teharje postala spomenika državnega pomena, Politikis, 12. 6. 2014. http://www.poli-tikis.si/?p=131928
K. T.: Trije novi spomeniki državnega pomena, med njimi tudi Trg republike in
Teharje, MMC RTV SLO/STA, 12. 6. 2014. http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trije-novi-spomeniki-drzavnega-pomena-med-
-njimi-tudi-trg-republike-in-teharje/339270 Trg republike v Ljubljani, Spominski park Teharje in kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici odslej kulturni spomeniki državnega pomena, Ministrstvo za kulturo RS (medijsko središče, novice), 12. 6. 2014. http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12447/6199/cd13a90802
b2f36718025b19483790b4/ Teharski park razglašen za spomenik državnega pomena, Celje.info,13. 6. 2014. http://www.
celje.info/aktualno/teharski-park-razglasen-za-spomenik-drzavnega-pomena/ Teharski park razglašen za spomenik državnega pomena, Preberi.si, 13. 6. 2014. http://www.preberi.si/content/view/9069200-Teharski-park-razglasen-za-spomenik-
-drzavnega-pomena.html Pavilion of Montenegro at the 14th International Architecture Exhibition - la Biennale di Venezia, Treasures in Disguise, junij 2014 / Arhitekt Marko Mušič: Spominska doma v Kolašinu in Nikšiču https://www.facebook.com/treasuresindisguise/ Arhitekt Marko Mušič: Spominska doma v Kolašinu in Nikšiču
158
http://treasures-in-disguise.net/ Arhitekt Marko Mušič: Spominska doma v Kolašinu in Nikšicu
http://www.archdaily.com/508843/venice-biennale-2014-montenegro-to-present-trea-sures-in-disguise/ Arhitekt Marko Mušič: Spominska doma v Kolašinu in Nikšicu http://www.archdaily.com/tag/montenegro/ Arhitekt Marko Mušič: Spominska doma
v Kolašinu in Nikšicu http://www.archdaily.com/tag/venice-biennale-2014/page/ Arhitekt Marko Mušič:
Spominska doma v Kolašinu in Nikšicu PREDAVANJA, PREDSTAVITVE IN NAGOVORI Nagovori ob jubilejih članic in članov SAZU:
V	počastitev akademikinje Alenke Šelih, SAZU, 28. januar 2014.
V	počastitev akademika Petra Gosarja, SAZU, 3. februarja 2014.
V	počastitev akademika Borisa Pahorja, SAZU, 6. februarja 2014.
V	počastitev akademika Janka Pleterskega,10. februarja 2014.
V	počastitev akademika Zdravka Mlinarja, 24. februarja 2014.
V	počastitev akademika Gabrijela Kernela, 25. februarja 2014.
V	počastitev akademika Petra Fajfarja, 13 marca. 2014.
V	počastitev akademika Janeza Levca, 17. marca 2014.
V	počastitev akademika Matjaža Kmecla, 22. aprila 2014.
V	počastitev akademika Andreja Inkreta, 22. aprila 2014.
V	počastitev akademika Jožeta Krašovca, 24. aprila 2014.
Nagovora ob obisku prof. dr. Petra Jennija in sodelavcev iz CERN-a ter akademika
Borisa Pahorja na SAZU. Nagovori ob predavanjih akademika Andrije Mutnjakovica, HAZU, in razstavah o zgodovini arhitekture in urbanizma:
-	Zgodnjerenesančni arhitekt Lucijan Vranjanin / Luciano Laurana, Prešernova
dvorana SAZU, 22. septembra 2014.
-	Arhitektonika papeža Siksta petega, Prešernova dvorana SAZU, 4. novembra 2014.
-	Idealno mesto, Prešernova dvorana SAZU, 8. decembra 2014.
Predstavitev detajlnih rešitev podobe vidnih betonskih površin, napisov in odprtin v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Retečah, Župnijski urad Reteče, januarja 2014. Predstavitev detajlnih rešitev stropa velikega svetlobnika in stikovanja z obstoječim stropom ter zasteklitve v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Retečah, Župnijski urad Reteče, aprila 2014.
Predstavitev projekta orgel in novega pevskega kora v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Retečah (arh. Oton Jugovec), Župnijski urad Reteče, marca in junija 2014.
Janez Orešnik
Orešnik J., Cvetko Orešnik V.: Natural Syntax: Exemplification. Razprave XXII. 2014.
SAZU, Razred za filološke in literarne vede, str. 108-130. Orešnik J.: Predavanje na tisočem sestanku Lingvističnega krožka Filozofske fakultete
159
v Ljubljani dne 14. januarja 2013. Jezikoslovni zapiski 20/1, 2014, str. 215-220. Ljubljana 2014.
Boris Pahor
Španger V.: Bazoviški spomenik: pričevanje. 2. ponatis. Koper [i. e.] Sežana: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, 2014. 217 str., [16] str.
Pahor B. (intervjuvanec): Boris Pahor o prvih in o poslednjih rečeh. Primorski dnevnik, 31. dec. 2014, leto 70, št. 304, str. 16, portret.
Rojc T.: Borisu Pahorju ob njegovi stoletnici. Koroški koledar ..., 2014, str. 25-31.
Pahor B.: La città nelgolfo, (Narratori stranieri). 1a ed. Milano: Romanzo Bompiani, 2014. 296 str.
Pahor B.: Mali samouk. Opčine pri Trstu: Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Slovenskega kulturnega društva Tabor, 2014. [19] str.
Pahor B.: Nekropola. 4. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. 197 str.
Pahor B.: Nekropola, (Biblioteka Aura). Skopje: Feniks, 2014. 179 str.
Rojc T.: Ob stoletnici Borisa Pahorja in devetdesetletnici Alojza Rebule s hvaležno mislijo. Koledar, 2014, str. 164-167.
Pahor B., Guagnini E. (ur., avtor dodatnega besedila): Venuti agalla: scritti di metodo, di polemica, di critica, (I muri bianchi). Parma: Diabasis, 2014. XVI, 218 str.
Uršič I.: Z znanjem, trdno slovensko identiteto in knjigo nad fašizem. Primorske novice, 22. anv. 2014, leto 68, št. 194, str. 16-17.
Boris Paternu
Paternu B.: Prešernova Zdravljica in njena pot v svet (1844-2014), Prešerens Zdravljica (A Toast) and its journey into the wider world (1844-2014), Spremna beseda/ Foreword v knjigi prevodov Prešernove Zdravljice v 26 jezikov (ur. Kos P.), Medium, Vrba 2014.
Paternu B:, Pahorjeva Nekropola, Jezik in slovstvo, LIX, 2014, str. 29-41.
Paternu B.: Ni prepozno. Spremna beseda k pesniški zbirki Marij Čuk, Ko na jeziku kopni sneg, Mladika, Trst 2014, str. 7-12.
Paternu B.: Od ekspresionizma do postmoderne, v knjigi Andrej Medved - Fran Onič, Darovanje: ničelna točka, degré zero slovenske avantgarde ..., Hyperia, Koper 2014, str. 196-200.
Paternu B.: Evropa govori v razklanem jeziku, Razprave/Dissertationes, XXII, SAZU, Ljubljana 2014, str. 41-42.
Paternu B.: Teze k razpravi o slovenskem jeziku na univerzi, Razprave/Dissertationes XXII, SAZU, Ljubljana 2014.
Paternu B.: My Shadow in Dachau, Poems by Victims and Surviviors of the Concentration Camp, ed. by Dorothea Heiser and Stuart Taberner, Comden House, New Jork 2014. Prispeval pesmi in biografije slovenskih taboriščnikov (Karel Parcer, France Černe, Franc Dermastia, Bojan Ajdič, Fran Albrecht, Rupko Godec).
Paternu B.: Intervju o Zdravljici, Ljubljana, RTV 3, 11. feb. 2014.
160
Marijan Pavčnik
TISKANE OBJAVE
Pavčnik M.: Nullum crimen sine lege certa, v: Petrovec D., Ambrož M. (ur.): Skoraj stoletje profesorja Bavcona. Inštitut za kriminologijo pri PF UL: Ljubljana 2014, str. 190-205.
Pavčnik M.: Theorie des Rechts. Beitrag zum Verstehen des Rechts, v: Liber amicorum Jan Lazar. Facultas iuridica, Universitas Tyrnaviensis: Trnava 2014, str. 493-517.
Pavčnik M.: Der Staat von Leonid Pitamic, v: Zeichen und Zauber des Rechts. Festschrift für Friedrich Lachmayer. Editions Weblaw: Bern 2014, str. 35-54.
Pavčnik M.: Recht und Sprache, v: Linguistica, 53 (2013) 2, str. 253-263.
Pavčnik M.: Časovnost pravne igre. Ob odločbi Ustavnega sodišča o dodatnem davku, v: Pravnik, 69 (2014) 1-2, str. 5-18.
Pavčnik M.: Metodološka jasnost in (ali) predmetna čistost prava? (Ob Kelsnovih in Pitamičevih razpravljanjih in razhajanjih), v: Varia. Razprave/ Dissertationes 28. SAZU: Ljubljana 2014, str. 73-103.
Pavčnik M.: Neodvisnost sodnikov, v: Odvetnik, 16 (2014) 5, str. 10-14.
Pavčnik M.: Methodological Clarity or the Substantial Purity of Law? Notes on the Discussion between Kelsen and Pitamic, v: Ratio Juris, 27 (2014) 2, str. 176-189.
Pavčnik M.: Die Gesetzesauslegung als (re)produktiver Akt, v: Erich Schweighofer, Franz Kummer, Walter Hötzendorfer (ur.): Transparenz/Transparency. Österreichische Computer Gesellschaft: Wien 2014, str. 381-386 (z Lachmayerjem F., avtorjem vizualizacije).
Pavčnik M.: Moralno razumevanje prava, v: Podjetje in delo, 40 (2014) 6-7, str. 985-988.
Pavčnik M.: Vprašanje moralnega razumevanja prava, v: Pravna praksa, 33 (2014) 21, str. 6-7.
Pavčnik M.: In claris non fit interpretatio (uvodnik), v: Pravna praksa, 33 (2014) 26, str. 3.
Pavčnik M.: Predpraznični dnevnik (Prvi del: od 24. novembra do 7. decembra 2014), v: Pravna praksa, 33 (2014) 48, str. 27-28.
Pavčnik M.: Predpraznični dnevnik (Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014), 33 (2014) 49-50, str. 34-35.
DRUGO
Pavčnik M.: Die Gesetzesauslegung als (re)produktiver Akt (z Lachmayerjem F., avtorjem vizualizacije). Referat na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2014 (Salzburg, 20. februarja 2014).
Pavčnik M.: The symbolic meaning of Radbruch's formula. Statutory (non-)law and the argument of non-law. Referat na osmi International Conference on Argumentation v organizaciji ISSA (Amsterdam, 2. julija 2014).
Pavčnik M.: The symbolic meaning of Radbruch's formula. Referat na simpoziju Statik und Dynamik des Rechts. Münchener Rechtstheorie-Gespräche 2014. Lothar Philipps zum 80. Geburtstag (München, 12. septembra 2014).
161
Pavčnik M.: Interpretative Importance of Legal Principles for the Understanding of Legal Texts. Referat na International Conference of the Center for Theory and Philosopy of Human Rights at the University of Lodz (Lodz, 29. septembra 2014).
Pavčnik M.: Moralno razumevanje prava. Uvodni referat na istoimenski delovni sekciji na Dnevih slovenskih pravnikov (Portorož, 16. oktobra 2014).
Pavčnik M.: Moralnost prava. Referat na simpoziju Humanizem in humanistika, ki ga je organizirala SAZU (Ljubljana, 19. novembra 2014).
Pavčnik M.: O Lukicevom Tumačenju prava. Vabljeni referat na simpoziju Naučno nasledje Radomira D. Lukica, ki ga je organizirala Srpska akademija nauka i umetnosti (Beograd, 11. decembra 2014).
Pavčnik M.: Neodvisnost sodnikov. Uvodno vabljeno predavanje na Kazenskopravni sodniški šoli (Čatež, 17. in 24. novembra 2014).
Pavčnik M.: Ocena knjige »Nikitas Aliprantis, Thomas Olechowski (ur.): Hans Kelsen: Die Aktualität eines großen Rechtswissenschaftlers und Soziologen des 20. Jahrhunderts« za založbo Manzsche Verlags- und Universitätsbuchhandlung, Dunaj (julij 2014).
Pavčnik M. (ur. 1994-) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Leta 2014 sta izšli dve knjigi (št. 48 in 50).
Pavčnik M. (ur. 2003-): Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba, Uradni list RS (od. št. 8) in GV Založba (od št. 17). Leta 2014 sta izšli dve knjigi (št. 24 in 25).
Matija Peterlin
Eifler T. T., Shao W., Bartholomeeusen K., Fujinaga K., Jager S., Johnson J. R., Luo Z., Krogan N. J., Peterlin B. M.: Cyclin-Dependent Kinase 12 Increases 3' End Processing of Growth Factor-Induced c-FOS Transcripts. Molecular and cellular biology. 2015; 35(2):468-78. PubMed PMID: 25384976.
Pandelo Jose D., Bartholomeeusen K., da Cunha R. D., Abreu C. M., Glinski J., da Costa T. B., Bacchi Rabay A. F., Pianowski Filho L. F., Dudycz L. W., Ranga U., Peterlin B. M., Pianowski L. F., Tanuri A., Aguiar R. S.: Reactivation of latent HIV-1 by new semi-synthetic ingenol esters. Virology. 2014;462-463:328-39. PubMed PMID: 25014309.
Liu P., Xiang Y., Fujinaga K., Bartholomeeusen K., Nilson K. A., Price D. H., Peterlin B. M.: Release of positive transcription elongation factor b (P-TEFb) from 7SK small nuclear ribonucleoprotein (snRNP) activates hexamethylene bisacetamide--inducible protein (HEXIM1) transcription. The Journal of biological chemistry. 2014;289(14):9918-25. PubMed PMID: 24515107; PMCID: 3975036.
Fujinaga K., Luo Z., Schaufele F., Peterlin B. M.: Visualization of Positive Transcription Elongation Factor b (P-TEFb) activation in living cells. The Journal of biological chemistry. 2014. PubMed PMID: 25492871.
Fujinaga K., Luo Z., Peterlin B. M.: Genetic analysis of the structure and function of 7SK small nuclear ribonucleoprotein (snRNP) in cells. The Journal of biological chemistry. 2014; 89(30):21181-90. PubMed PMID: 24917669; PMCID: 4110320.
162
Raša Pirc
OBJAVE
Pirc R., Rožič B., Koruza J., Malič B., Kutnjak Z.: Negative electrocaloric effect in antiferroelectric PbZrO3. Europhysics Letters, 2014, vol. 107, str. 17002-1-17002-5.
Pirc R., Kutnjak Z.: Freezing in relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Phase Transitions, 2014.
Pirc R. and Kutnjak Z.: Electric-field dependent freezing in relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Physical Review B, 2014, vol. 89, str. 184110-1-184110-7.
Novak N., Pirc R., Kutnjak Z.: Effect of electric field on ferroelectric phase transition in BaTiO3. Ferroelectrics, 2014, vol. 469, str. 61-66.
Pirc R., Kutnjak Z.: Freezing in relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. International Workshop on Relaxor Ferroelectrics, IWRF-14, October 12-16, 2014, Štirin, Czech Republic. Book of abstracts and Program, 2014, str. 31.
Novak N., Pirc R., Wencka M., Kutnjak Z.: Electrocaloric effect and the ground state of relaxor ferroelectrics. Joint ISAF-IWATMD-PFM Symposium, May 12-16, 2014, State College, PA, USA. Book of abstracts, State College: The Pennsylvania State University, USA, 2014.
Pirc R., Kutnjak Z.: Vogel-Fulcher freezing in relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Summersolstice 2014, Book of abstracts. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2014, str. 30.
DRUGO
Pirc R. (član, 1999-): European Steering Committee on Ferroelectricity.
Jože Pirjevec
OBJAVE
Pirjevec J.: Iskanje socializma s človeškim obrazom, Annale. Series Historia et Sociologia, 24, Koper 2014, str. 763-777.
Pirjevec J.: Prva svetovna vojna in začetki mejnega konflikta v jadranskem prostoru = World War I and the beginnings of the border conflict in the Adriatic region. V: Renko M. G. (ur.), Ramšak J. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Misliti balkanske meje: nasilje, konflikti, sodelovanje (1914-2014), Koper, 26.-28. junij, 2014: [program in povzetki] = International scientific meeting Thinking Balkan borderlands: violence, conflicts, cooperation (1914-2014), Koper, 26th - 28th June 2014: [program and abstracts] = Convegno scientifico internazionale Pensare i confini balcanici: violenza, conflitti, cooperazione (1914-2014), Capodistria 26-28giugno 2014: [programma e riasunti], (Glasnik UP ZRS, letn. 19 (2014), št. 4). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2014, str. 15-16.
Repe B. (intervjuvanec), Pirjevec J. (intervjuvanec): Stalin: oddaja Ars humana, Radio Slovenija, 1. program, 9. jun. 2014. Ljubljana, 2014. http://4d.rtvslo.si/arhiv/ ars-humana/174279664.
Perovšek J., Čepič Z., Pirjevec J., Marušič B., Troha N.: Okrogla miza ob 80-letnici izjave komunističnih strank Jugoslavije, Italije in Avstrije o slovenskem narodnem
163
vprašanju: [predavanje na okrogli mizi Okrogla miza ob 80-letnici izjave komunističnih strank Jugoslavije, Italije in Avstrije o slovenskem narodnem vprašanju, ki je 30. maja 2014 v Vogrskem pripravil Inštitut za novejšo zgodovino v sodelovanju ZZB NOV Nova Gorica in RS ZRC SAZU Nova Gorica). Vogrsko, 2014.
Pirjevec J. (avtor dodatnega besedila): Tenca Montini F.: Fenomenologia di un martirologio mediatico: lefoibe nella rappresentazione pubblica dagli anni Novanta ad oggi, (Resistenza storica). Udine: Kappa vu, 2014. 224 str.
Pirjevec J. (avtor dodatnega besedila): Šinkovec S.: Das Gestapogefängnis von Begunje/ Vigaun in Oberkrain 1941-1945. Klagenfurt; Laibach; Wien: Hermagoras = Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, cop. 2014. 456 str.
Pirjevec J. (avtor dodatnega besedila): Purini P.: Metamorfosi etniche: i cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria: 1914-1975, (Resistenza storica). 2a ed. Udine: Kappa Vu, 2014. 387 str.
Pirjevec J. (avtor dodatnega besedila): Simčič M.: Preden listje odpade, bomo doma: Slovenci v prvi svetovni vojni: (1914-1918). 1. izd. Ljubljana: Buča, 2014. 392 str.
Pirjevec J. (avtor dodatnega besedila): Montefiore, Sebag. Stalin: na dvoru rdečega carja. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 679 str.
Pirjevec J.: »Afera Furlanič« in zgodovinska dejstva: aktualno - razmišljanje zgodovinarja pred četrtkovo sejo tržaškega občinskega sveta. Primorski dnevnik, 9. nov. 2014, leto 70, št. 262, str. 4.
Pirjevec J.: Iskanje socializma s človeškim obrazom. Annales, Series historia et sociologia, 2014, letn. 24, št. 4, str. 763-778. http://www.zdjp.si/sl/docs/annales/ sociologia/n24-4/pirjevec.pdf.
Pirjevec J.: Spacal. Primorski dnevnik, 10. jul. 2014, leto 70, št. 158, str. 9.
Pirjevec J. (intervjuvanec) v: Gobec T.: Zločin in kazen: pogovorna oddaja Tarča, Televizija Slovenija, I. program, Ljubljana, 16. jan. 2014, ca 85 min.
Pirjevec J.: Slovenes, Croats, and Italians in the Adriatic Coastal Region with Special Emphasis on the Situation in Trieste, Bettina Gruber, Werner Wintersteiner (Eds.), Learning Peace - an Integrative Part of Peace Building. Experiences from the Alps-Adriatic Region, Zarbook Peace Culture 2014, Centre for Peace Research and Peace Education, Alpen Adria Universiät Klagenfurt/Celovec, Drava 2014, str. 57-78.
DRUGO
Pirjevec J.: Pričevanja in izkušnje nekaterih slovenskih vojakov na vzhodni fronti in ruskem ujetništvu: predavanje na mednarodnem znanstvenem posvetovanju »Prva svetovna vojna. Slovani na obeh straneh fronte«, Ruski center znanosti in kulture, Ljubljana, 10. okt. 2014.
Pirjevec J.: Bazovica / Basovizza: place of heroes and victims: uvodni prispevek na mednarodnem znanstvenem posvetu »Memories in translation, an interdisciplinary workshop on multidirectional memory«, Koper, Inštitut za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, 2. in 3. julij 2014. Koper, 2014.
164
Necak D., Pirjevec J.: »Ostpolitik« Willyja Brandta in Jugoslavija: pogovor ob izidu knjige: Besedna postaja, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Modra soba, 12. mar. 2014.
Pirjevec J. (član ur. odbora 2003-) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, 1993-.
Pirjevec J. (ur.), Ramšak J. (ur.): Od Mašuna do New Yorka: 20. stoletje skozi pričevanja štirih slovenskih diplomatov. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014.
ZGOm1405,ohk2014majzgo, Stanovnik J. (ur.), Grčar S. (ur.), Kmecl M. (ur.), Pirjevec J. (ur.), Jogan M. (ur.), Kovač B. (ur.), Klavora M. (ur.) Slovenski zbornik 2014: narodnoosvobodilni boj in današnji čas. Ljubljana: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 2014. 356 str.
Janko Pleterski
Pleterski J.: Ivan Šušteršič v času prve svetovne vojne. V: Štih P. (ur.). Varia, (Razprave, 28). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, str. 203-211.
Pleterski J.: Instrumentalizacija pietete. Prispevki za novejšo zgodovino, 2014, 54, št. 2, str. 263-273.
Alojz Rebula
Rebula A.: Kominform v Zabrinju. Divji golob. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Gorica: Goriška Mohorjeva družba; Trst: Mladika, 2014. 485 str.
Rebula A.: Pred poslednjim dnevom: roman. 1. ponatis. Trst: Mladika, 2014. 169 str.
Rebula A. : V Sibilinem vetru. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 732 str.
Rojc T.: Alojz Rebula: ob devetdesetletnici: studenec v iskanju absolutnega. Mohorjev koledar ..., 2014, str. 149-155.
Rebula A.: Andrej Gosar: trenutek racionalnosti v slovenski zgodovini. Zvon, let. 17, št. 1, str. 3-4.
Rebula A.: Devinski sholar. Komen: ART, izobraževalne in založniške storitve, 2014. 205 str.
Rebula A. (scenarist): Ich will heimkehren zum Vater: Franc Špelič, ein Seher der Jungfrau Maria der Königin des Friedens. Ljubljana: Salve, 2014. DVD (ca 79 min).
Rebula A. (avtor spremne besede): Janez XXIII.: Portret svetnika in Dnevnik duše. 1. izd. Ljubljana: Družina: Društvo Mohorjeva družba, 2014. 218 str.
Rebula A. (intervjuvanec): »Kultura brez etike ni vredna nič!«: pisatelj Alojz Rebula, devetdesetletnik: Trsta ne pogreša, naravo obožuje, veruje v absolutno nadin-teligenco in še piše. Primorske novice, 1. avg. 2014, leto 68, št. 177, str. 12-13.
Rebula A. (intervjuvanec): »Mladi naj ostanejo zvesti tej zemlji, naj ohranijo zvestobo temu, kar smo«: pisatelj Alojz Rebula bo jutri dočakal 90 let. Primorski dnevnik, 20. jul. 2014, leto 70, št. 167, str. 12-13.
Rebula A. (intervjuvanec): Moja vera je precej bojevita in tudi verovati ni lahko: Alojz Rebula ima devetdeset let. Delo, 15. jul. 2014, leto 56, št. 162, str. 15.
165
Rojc T.: Ob stoletnici Borisa Pahorja in devetdesetletnici Alojza Rebule s hvaležno mislijo. Koledar, 2014, str. 164-167.
Blaž Rozman
Božič B., Čučnik S., Kveder T., Rozman B.: Affinity and avidity of autoantibodies. V: Autoantibodies (Third edition), Shoenfeld Y., Gershwin M. E., Meroni P. (eds), Elsevier, Amsterdam 2014, 43-50.
Lakota K., Žigon P., Mrak-Poljšak K., Rozman B., Shoenfeld Y., Sodin-Šemrl S. V: Autoantibodies (Third edition), Shoenfeld Y., Gershwin M. E., Meroni P. L. (eds), Elsevier, Amsterdam 2014, 67-74.
Maurer B., Graf N., Michel B. A.,... Rozman B.: Prediction of worsening of skin fibrosis in patients with diffuse cutaneous systemic sclerosis using the EUSTAR database. Ann Rheum Dis 2014, Epub.
Avouac J., Walker U. A., Hachulla E.,...Rozman B.: Joint and tendon involvemen-tpredict disease progression in systemic sclerosis: a EUSTAR prospective study. Ann Rheum Dis 2014, Epub.
Elhai M., Avouac J., Walker UA.,... Rozman B.: A gender gap in primary and secondary heart disfunctions in systemic sclerosis: a EUSTAR prospective study. Ann Rheum Dis 2014, Epub.
Stoffer M. A., Smolen J. S., Woolf A., ... Rozman B.: Development of patient-centred standards of care for osteoarthritis in Europe: the eumusc.net-project. Ann Rheum Dis 2014, Epub.
Veljko Rus
Rus V.: Niko Toš, osemdesetletnik. Delo, 1. dec. 2014, leto 56, št. 278, str. 4.
Zorko Simčič
ČLANKI
Simčič Z.: Mislil si, da je breza ... (In memoriam dr. Jože Trontelj) - Slovenski čas, št. 50, junij, 2014, str. 8-9.
Simčič Z.: Meditacija. Govor na škofjeloški Aveniji pri postavitvi spomenika dr. Tinetu Debeljaku ob 100-letnici njegovega rojstva. Loški razgledi št. 60, str. 356-364.
Simčič Z.: Mož iz Šempolaja - Ob 90 letnici akademika Alojza Rebule. Mladika, Trst, julij 2014, str. 5-7.
Simčič Z.: Od smeha do posmeha, ali: Od rojevanja do ubijanja. Zvon. XVIII, št. 6, 2014, str. 7-11.
KNJIGE
Simčič Z.: El hombre a ambas partes de la pared. Prevod romana Človeka na obeh straneh stene. Prevod: Marjeta Drobnič, spremna beseda Matevž Kos. Litterae slovenicae, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 2014.
166
Primož Simoniti
Simoniti P. (prevajalec): Tit Livij, Zgodovina Rima 5.37.4-55.5: Galci zavzamejo Rim. Druga ustanovitev mesta (386), prevod, v: Keria 16/1 (2014), str. 111-125.
Uroš Skalerič
Vindiš B., Gašperšič R., Skalerič U., Kovačič U.: Toll-like receptor 4 expression in trigeminal neurons is increased during ligature-induced periodontitis in rats. Journal of periodontology, Jan. 2014, letn. 85, no. 1, str. 170-177. http://www. joponline.org/doi/abs/10.1902/jop.2013.130039?url_ver=Z39.88-2003&rfr_id=o-ri:rid:crossref.org&rfr_dat=cr_pub%3dpubmed.
Skalerič U., Skalerič E.: Parodontalna rana in sistemski odgovor organizma = Periodontal wound and the systemic response of the organism. Zobozdravstveni Vestnik 2014; 69-3-7.
Skalerič E., Gašpirc B., Skalerič U.: Metoda za oceno velikosti parodontalne rane in parodontalne vnetne obremenitve = A method for the evaluation of periodontal wound size and periodontal inflammatory burden. Zobozdravstveni vestnik, 2014, letn. 69, št. 1/2, str. 8-11.
Hropot Pleško N., Skalerič U.: Paraziti in parodontalna bolezen = Parasites and periodontal disease. Zobozdravstveni vestnik, 2014, letn. 69, št. 1/2, str. 36-39.
Kranjc A., Krašovec J., Skalerič U., Štih P., Inkret A., Levec J., Zorec R., Grafenauer N., Strle F., Fajfar P., Gogala M., Lebič L., Bajd T.: Za pravico do groba. Delo, 27. sep. 2014, leto 56, št. 225.
Boris Sket
OBJAVE
Minelli A., Sket B., De Jong Y.: Fauna Europaea: Annelida - Hirudinea, incl. Acanthobdellea and Branchiobdellea. Biodiversity Data Journal, 2014, 2, e4015, str. 1-17.
Hou Z., Sket B., Li S.: Phylogenetic analyses of Gammaridae crustacean reveal different diversification patterns among sister lineages in the Tethyan region. Cladistics, 2014, vol. 30, issue 4, str. 352-365. http://dx.doi.org/10.1111/cla.12055.
Mamos T., Wattier R., Majda A., Sket B., Grabowski M.: Morphological vs. molecular delineation of taxa across montane regions in Europe: the case study of Gammarus balcanicus Schäferna, 1922 (Crustacea: Amphipoda). Journal of zoological systematics and evolutionary research, 2014, vol. 52, issue 3, str. 237-248.
Sket B., Stoch F.: Recent fauna of the Cave Križna jama in Slovenia. V: Pacher M. (ur.), Pohar V. (ur.), Rabeder G. (ur.): Križna jama: palaeontology, zoology and geology of Križna jama in Slovenia, (Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Bd. 21, = vol. 21). Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, cop. 2014, str. 45-55
Sket B. (avtor, fotograf): The aquatic subterranean fauna of Bela krajina. V: Štangelj
167
M. (ur.), et al. Natural heritage of Bela krajina, Slovenia. Metlika: Belokranjski muzej, 2014, str. 118-123.
Križnar M. (intervjuvanec), Sket B. (intervjuvanec), Vovk J. (intervjuvanec): Janez Valvasor pionir slovenskog prirodoslovlja: oddaja Alpe-Dunav-Jadran. Zagreb: HTV, 3. Program, 11. 4. 2014, ob 15.45. http://alpedunavjadran.hrt.hr/ emisija/7031-2/janez-valvasor-pionir-slovenskog-prirodoslovlja.
Križnar M. (intervjuvanec), Sket B. (intervjuvanec), Vovk J. (intervjuvanec): Valvasorjev pogled v naravo: oddaja Alpe-Donava-Jadran. Ljubljana: TVS1, 11. 1. 2014, ob 15.15. http://4d.rtvslo.si/arhiv/alpe-donava-jadran/174255835.
Sket B.: Moj majčkeni Galapagos: cikel predavanj ob razstavi Živela evolucija, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, četrtek 15. 5. 2014, ob 18. uri. Ljubljana, 2014. http://videolectures.net/pms2014_sket_moj_majckeni_galapagos/.
Sket B. (fotograf), Dermastia M. (ur.): Iskanje izvora: evolucija in pregled živega sveta za gimnazije. 1. elektronska izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2014.
DRUGO
Sket B. (član ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997-.
Sket B. (ur. 2003-) Mémoires de biospéologie. Moulis: [S.n.], [1???].
Sket B. (član ur. odbora 2006-) National geographic. Ljubljana: Rokus, 2006-.
Sket B. (ur. 2002-) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International Society of Subterranean Biology, 2003-.
Sket B. (član ur. odbora 2003-) Travaux de l'Institut de Spéologie »Émile Racovitza«. Bucureçti: Editura Academiei Române, 1970-.
Sket B. (ur. 2005-) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001-.
Janez Sketelj
OBJAVE
Žele T., Kovačič U., Zorman P., Sketelj J., Bajrovic F.: The effect of anti-NGF treatment on sensory reinnervation of recipient nerve after end-to-side nerve coaptation in rat. V: 15th Biennial Meeting of the International College of Prosthodontitis, September 18-21, 2013, Turin. 2nd International symposium on Peripheral nerve regeneration in join with the 3rd »Club Brunelli« meeting, January 23rd - 25th, 2014, Turin Italy. [S. l.: s. n., 2014], str. 109-110.
Zorman P., Drnovšek F., Kovačič U., Žele T., Sketelj J., Bajrovic F.: The influence of the recipient nerve predegeneration on ingrowth of sensory axons into end to side nerve copatation in rat. V: 15th Biennial Meeting of the International College of Prosthodontitis, September 18-21, 2013, Turin. 2nd International symposium on Peripheral nerve regeneration in join with the 3rd »Club Brunelli« meeting, January 23rd - 25th, 2014, Turin Italy. [S. l.: s. n., 2014], str. 112-114.
Zorman P., Drnovšek F., Sketelj J., Bajrovic F.: Predegeneration of recipient nerve further desreases its reinnervation after donor nerve crush in end-to-side nerve
168
coaptation in rat. V: Present state of peripheral nerve surgery and new ideas to improve thr results: [abstracts]. [Vienna: s. n., 2014], str. 13.
DRUGO
Sketelj J. (član ur. sveta 2004-) Slovenska kardiologija. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004-.
Slavko Splichal
OBJAVE
Alvares C., Splichal S., et al. Media in Europe: New questions for research and policy (ESF Forward Look). Strasbourg: European Science Foundation, 2014. 55 str.
Splichal S.; Masovni mediji izmedu javnosti i javne sfere. Medijska istraživanja, 2014, god. 20, br. 1, str. 5-24.
Splichal S.: Javno mnenje in javnomnenjske poizvedbe: se protislovja in spori poglabljajo?. V: Štih P. (ur.). Varia (Razprave, 28). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, str. 53-72.
Splichal S., Dahlgren P.: Media research paradigms: conceptual distinctions, continuing divisions. V: Valdivia A. N. (ur.), Darling-Wolf F. (ur.). The international encyclopedia of media studies. Vol. 7, Research methods in media studies. Chichester; Malden, MA; Oxford: Wiley-Blackwell, 2014, str. 39-64.
Splichal S.: Konec koncev: novinarstvo. V: Erjavec K. (ur.), Poler Kovačič M. (ur.). 50 let študija novinarstva na Slovenskem, (Knjižna zbirka Media). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2014, str. 43-67.
DRUGO
Splichal S.: The media and the public sphere in an age of globalisation: lecture at the University of Leeds, Institute of Communications Studies, Leeds, 20. februar 2014.
Splichal S.: Medijska istraživanja izmedu konceptualnih razlika i paradigmatskih podjela: predavanje na Institutu za razvoj i medunarodne odnose, Zagreb, 15. januar 2014.
Splichal S.: Dialogue with history: ideas of publicness and public service in press/ media theory and practice: paper presented at the SACM Annual Conference 2014, Zürich, 11.- 12. april 2014.
Splichal S., et al. ESF forward look panel: presentation at the 5th European Communication Conference, Lisboa, 12.-15. november 2014.
Splichal S.: Forward look report Media in Europe: new questions for research and policy (2013): presentation at the Ricerca sociologica e internazionalizzazione. Opportunity e sfide, Udine, 4. april 2014.
Splichal S., et al. China-Europe Media Dialogue (The Forward Look Report). Nanjing University, Nanjing, 23.-24. oktober 2014.
Splichal S. (član ur. odbora 2013-2014) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press, 2013-.
Splichal S. (član ur. sveta 2013-2014) Comunicagäo & cultura. Lisboa: Quimera, 2006-.
169
Splichal S. (član ur. odbora 2001-2014) Electronic journal of communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship, 1990-.
Splichal S. (član ur. odbora 1992-2014) The Global Network. Bucureçti: Facultatea de Jurnalism §i Çtiintele Comunicœarii.
Splichal S. (član ur. odbora 2013-2014) International journal of public opinion research. Oxford: Oxford University Press, 1989-.
Splichal S. (glavni ur. 1994-2014) Javnost: The Public. Ljubljana: Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo, 1994-.
Splichal S. (član ur. odbora 2013-2014) Journalism studies. Basingstoke: Routledge: Taylor & Francis, 2000-.
Splichal S. (član ur. odbora 2001-2014) Médiakutato. Budapest: Médiakut. Alapitv.: Uj Mandatum Lap- Kvk.
Splichal S. (član ur. 2005-2014) Medijska istraživanja. Zagreb: Doron: Fakultet po-litičkih nauka, 1995-.
Splichal S. (član ur. odbora 2012-2014) Medijski dijalozi. Podgorica: Elit - Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije, 2008-.
Splichal S. (član ur. sveta 1992-2014) Réseaux. Issy-les-Moulineaux: Hermes Science.
Splichal S. (član ur. odbora 1994-2014) Zeszyty Prasoznawcze. Krakow: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Ksiçazka-Ruch.
Branko Stanovnik
OBJAVE
Bezenšek J., Grošelj U., Stare K., Svete J., Stanovnik B.: A simple synthesis of 4-aroyl-5-methyl-1H-imidazol-2(3H)-one derivatives (Enoxymone analogues) from aryl methyl ketones via enaminones. ARKIVOC, 2014, no. II, str. 294-307. http:// www.arkat-usa.org/get-file/49116/.
Prek B., Grošelj U., Kasunič M., Zupančič S., Svete J., Stanovnik B.: Reactions of methyl ketones and (hetero)arylcarboxamides with N,N-dimethylacetamide dimethyl acetal. A simple metal-free synthesis of 2,4,6-trisubstituted pyridines. Australian Journal of Chemistry, str. 1-12.http://www.publish.csiro.au/paper/CH14349.htm.
Traven K., Sinreih M., Stojan J., Seršen S., Kljun J., Bezenšek J., Stanovnik B., Turel I., Lanišnik-Rižner T.: Ruthenium complexes as inhibitions of the aldo-keto reductases AKR1C1-1C3. Chemico-biological interactions, 2014.
Ričko S., Golobič A., Svete J., Stanovnik B., Grošelj U.: Synthesis of novel camphor-derived bifunctional thiourea organocatalysts. Chirality, str. 1-14, http:// onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/chir.22386/pdf.
Šenica L., Grošelj U., Kasunič M., Kočar D., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of enaminone-based vinylogous peptides. European journal of organic chemistry, 2014, vol. 2014, no. 15, str. 3067-3071. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ ejoc.201402033/pdf.
Novak A., Štefanič M., Grošelj U., Hrast M., Kasunič M., Gobec S., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of polyfunctionalized 4-aminopyrazolidin-3-ones as
170
aza-deoxa analogs of D-cycloserine. Helvetica Chimica Acta, feb. 2014, vol. 97, no. 2, str. 245-267. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/hlca.201300169/pdf.
Milosevic M., Šterbal I., Feguš U., Baškovč J., Prek B., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Microwave-assisted direct amidation of ethyl 1-phenyl-5-hydroxy-1H-pyrazo-le-4-carboxylate. Journal of heterocyclic chemistry, str. 1-6. http://onlinelibrary. wiley.com/doi/10.1002/jhet.2100/abstract.
Lombar K., Grošelj U., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of 6-al-kyl-7-oxo-4,5,6,7-tetrahydropyrazolo[1,5-c]pyrimidine-3-carboxamides. Synthesis, str. 1-10. https://www.thieme-connect.com/products/ejournals/issue/ eFirst/10.1055/s-00000084.
Drev M., Grošelj U., Mevec Š., Pušavec E., Štrekelj J., Golobič A., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: Regioselective synthesis of 1- and 4-substituted 7-oxopyrazolo[1,5-a]pyrimidine-3- carboxamides. Tetrahedron, 2014, vol. 70, no. 44, str. 8267-8279. http://ac.els-cdn.com/S004040201401309X/1-s2.0-S004040201401309X-main. pdf?_tid=bfe41b68-64b5-11e4-9cf0-00000aab0f6c&acdnat=1415169430_7438909113baa2fcbaa54220f65c0c68.
Grošelj U., Pušavec E., Golobič A., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of 1,5-disubstituted-4-oxo-4, 5-dihydro-1H-pyrazolo[4,3-c]pyridine-7- carboxamides. Tetrahedron, str. 1-42. http://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S0040402014016068#.
Prek B., Bezenšek J., Kasunič M., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Reactions of enaminones and related compounds with N,N-dimethylacetamide dimethyl acetal. A simple one-pot metal-free synthesis of polysubstituted benzene derivatives. Tetrahedron, 2014, vol. 70, no. 14, str. 2359-2369. http://ac.els-cdn.com/ S0040402014002099/1-s2.0-S0040402014002099-main. pdf?_tid=606859b8-9eb0-11e3-8d4b-00000aacb35f&acdnat=1393396792_c96484aad363a274c360e-be1d7d21082.
Bezenšek J., Prek B., Grošelj U., Golobič A., Stare K., Svete J., Kantlehner W., Maas G., Stanovnik B.: A simple metal-free synthesis of 2,4,5-trisubstituted pyridines and pyridine N-oxides by [2+2] cycloaddition of enaminones to propyne iminium salts. Zeitschrift für Naturforschung. B, A journal of chemical sciences, 2014, vol. 69b, no. 5, str. 554-566. http://www.znaturforsch.com/ab/v69b/69b0554.htm.
Pušavec E., Mirnik J., Šenica L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Cu(I)-catalyzed [3+2] cycloadditions of tert-butyl (S)-(3-oxopent-4- yn-2-yl)carbamate to 1-benzyli-denepyrazole-3-one-derived azomethine imines. Zeitschrift für Naturforschung. B, A journal of chemical sciences, 2014, vol. 69b, no. 5, str. 615-626. http://www. znaturforsch.com/ab/v69b/69b0615.htm.
Stanovnik B.: [2+2] Cycloaddition of electron-poor acetylenes to enaminones, ena-mino esters and related systems. Rearrangements and ring-expansion reactions. Organic preparations and procedures international, 2014, vol. 46, no. 1, str. 24-65.
Stanovnik B.: Application of highly functionalized buta-1,3-dienes to the synthesis of
171
heterocyclic systems. V: Kartsev V. G. (ur.). Himija geterocikličeskih soedinenij. Sovremenye aspekty, (Serij monografij Interbioscreen, Tom 1). Moskva: ICSPF, 2014, str. 53-60. Stanovnik B.: Synthesis of highly functionalized buta-1,3-die-nes - intermediates in the synthesis of heterocyclic systems. V: Kartsev V. G. (ur.). Himija geterocikličeskih soedinenij. Sovremenye aspekty, (Serij monografij Interbioscreen, Tom 1). Moskva: ICSPF, 2014, str. 61-70.
Stanovnik B.: Heterocyclic compounds - building blocks of life: [invited lecture]. V: 9th International Summer School/Conference at the University of Maribor, 22 June - 6 July 2014, Maribor, Slovenia. Robnik M. (ur.). Let's face chaos through nonlinear dynamics: 9th International Summer School/Conference at the University of Maribor, 22 June - 6 July 2014, Maribor, Slovenia. Maribor: CAMTP, Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics, 2014, str. 58.
Stanovnik B.: Enaminones in the synthesis of heterocyclic systems: [2+2] cycloadditions, ring expansion reactions and other transformations: [plenary lecture]. V: 8th Eurasian Meeting on Heterocyclic Chemistry, Tbilisi, Georgia, 20 - 24 September, 2014. Program, abstract book, notebook. Tbilisi: Universal, [2014], str. 17-18.
Traven K., Kljun J., Bezenšek J., Stanovnik B., Turel I.: New ruthenium(II) compounds with N,N-donor ligands: [lecture]. V: Twenty-third Slovenian-Croatian Crystallographic Meeting, 19 - 22 June, 2014, Logar Valley, Hotel Plesnik, Slovenia. Kasunič M. (ur.), Pevec A. (ur.). Book of abstracts [and] programme. Ljubljana: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, 2014, str. 39.
Traven K., Sinreih M., Stojan J., Seršen S., Kljun J., Stanovnik B., Bezenšek J., Turel I., Lanišnik-Rižner T.: Interactions between aldo-keto reductase 1C1 and various ruthenium-complexes. V: 17th international workshop, July 8 - 13, 2014, Skytop Lodge, Poconos, [Pennsylvania, USA]. The enzymology and molecular biology of carbonyl metabolism. [S. l.: National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, 2014], str. 77.
Šenica L., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Sinteza enaminonskih vinilognih peptidov: [predavanje]. V: Slovenski kemijski dnevi 2014, Maribor, 11.-12. september 2014. Kravanja Z. (ur.), Bogataj M. (ur.), Novak-Pintarič Z. (ur.). Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2014, str. 11.
Prek B., Grošelj U., Svete J., Stanovnik B.: Reakcije metil ketonov in (hetero)arilkar-boksamidov z N,N-dimetilacetamid dimetil acetalom. Enostavna nekatalizirana sinteza 2,4,6-trisubstituiranih piridinov: [predavanje]. V: Slovenski kemijski dnevi 2014, Maribor, 11.-12. september 2014. Kravanja Z. (ur.), Bogataj M. (ur.), Novak-Pintarič Z. (ur.): Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2014, str. 12.
Pušavec E., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: 1,3-dipolarne cikloadicije azometin imi-nov na terc-butil (S)-(3-oksopent-4-in-2-il)karbamat: [predavanje]. V: Slovenski kemijski dnevi 2014, Maribor, 11.-12. september 2014. Kravanja Z. (ur.), Bogataj
172
M. (ur.), Novak-Pintarič Z. (ur.). Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2014, str. 13.
Ričko S., Grošelj U., Golobič A., Svete J., Stanovnik B.: Bifunkcionalni tiosečninski organokatalizatorji na osnovi kafre: [predavanje]. V: Slovenski kemijski dnevi 2014, Maribor, 11.-12. september 2014. Kravanja Z. (ur.), Bogataj M. (ur.), Novak-Pintarič Z. (ur.). Zbornik povzetkov referatov s posvetovanja. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2014, str. 14.
Baškovč J., Miloševic M., Grošelj U., Stanovnik B., Svete J.: Amidiranje alkil 5-hidrok-si-1H-pirazol-4-karboksilatov in sorodnih enolizabilnih alkil heteroarilkarboksila-tov pod mikrovalovi: patent SI24289(A), 2014-09-14. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 16. 9. 2014. 14 str.
DRUGO
Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995-) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: = Slovenian Chemical Society, 1993-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2003-) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963-.
Stanovnik B. (ur. 2010-, član ur. sveta 2010-) ARKIVOC. [Print ed.]. Gainesville: Arkat USA Inc., 2000-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1985-) Croatica chemica acta. Zagreb: Hrvatsko kemijsko društvo, 1956-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2011-) International journal of organic chemistry. [Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1997-) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation.
Stanovnik B. (član ur. odbora 1998-) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecular Diversity Preservation International.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2013-) The Scientific World Journal. Boynton Beach (FL): Scientific World, 2001-.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2000-) Targets in heterocyclic systems; chemistry and properties. Roma: Societa Chimica Italiana.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2006-) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivandrum: Research Trends.
Stanovnik B. (član ur. odbora 2013-) Mediterranean Journal of Chemistry. Kenitra, Morocco.
Franc Strle
OBJAVE
Veinovic G., Cerar T., Strle F., Ružic-Sabljic E.: Influence of MKP medium stored for prolonged periods on growth and morphology of Borrelia afzelii, Borrelia garinii, and Borrelia burgdorferi sensu stricto. APMIS, 2014, vol. 122, iss. 3, str. 230-235
Bogovič P., Logar M., Avšič-Županc T., Strle F., Lotrič-Furlan S.: Quantitative
173
evaluation of the severity of acute illness in adult patients with tick-borne encephalitis. BioMed research international, 2014, vol. 2014, 5 str., ilustr.
Strle K., Stupica D., Drouin E. E., Steere A. C., Strle F.: Elevated levels of IL-23 in a subset of patients with postlyme disease symptoms following erythema migrans. Clinical infectious diseases, 2014, vol. 58, iss. 3, str. 372-380. http://cid.oxford-journals.org/content/early/2013/12/03/cid.cit735.full.pdf+html.
Ružic-Sabljic E., Maraspin-Čarman V., Cimperman J., Strle F., Lotrič-Furlan S., Stupica D., Cerar T.: Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in two different culture media, MKP and BSK-H. Clinical microbiology and infection, 2014, vol. 20, iss. 7, str. 636-641. http://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1111/1469-0691.12457/pdf .
Gorišek Miksic N., Uršič T., Simonovič Z., Lusa L., Lobnik P., Petrovec M., Strle F.: Oseltamivir prophylaxis in controlling influenza outbreak in nursing homes: a comparison between three different approaches. Infection, 2014.
Wormser G. P., Tang A. T., Schimmoeller N. R., Bittker S., Cooper D., Visintainer P., Aguero-Rosenfeld M. E., Ogrinc K., Strle F., Stanek G.: Utility of serodiagnostics designed for use in the United States for detection of Lyme borreliosis acquired in Europe and vice versa. Medical microbiology and immunology, 2014, vol. 203, iss. 1, str. 65-71. http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00430-013-0315-0.
Stanek G., Lusa L., Ogrinc K., Markowicz M., Strle F.: Intrathecally produced IgG and IgM antibodies to recombinant VlsE, VlsE peptide, recombinant OspC and whole cell extracts in the diagnosis of Lyme neuroborreliosis. Medical microbiology and immunology, 2014, vol. 203, iss. 2, str. 125-132. http://link.springer. com/article/10.1007%2Fs00430-013-0322-1.
Strle F., Bogovič P., Cimperman J., Maraspin-Čarman V., Ogrinc K., Rojko T., Stupica D., Lusa L., Avšič-Županc T., Strašek K., Jelovšek M., Lotrič-Furlan S.: Are patients with erythema migrans who have leukopenia and/or thrombocytopenia coinfec-ted with anaplasma phagocytophilum or tick-borne encephalitis virus?. http:// www.plosone.org/article/fetchObject.action?uri=info%3Adoi%2F10.1371%2F-journal.pone.0103188&representation=PDFPloS one, 2014, vol. 9, iss. 7, str. 1-5.
Čuk E., Gams M., Možek M., Strle F., Maraspin-Čarman V., Tasič J. F.: Supervised visual system for recognition of erythema migrans, an early skin manifestation of lyme borreliosis. Strojniški vestnik, Feb. 2014, vol. 60, no. 2, str. 115-123.
Dessau R. B., Fingerle V., Gray J., Hunfeld K.-P., Jaulhac B., Kahl O., Kristoferitsch W., Stanek G., Strle F.: The lymphocyte transformation test for the diagnosis of Lyme borreliosis has currently not been shown to be clinically useful. Clinical microbiology and infection, 2014, vol. 20, iss. 10, str. 0785-0786. http://online-library.wiley.com/doi/10.1111/1469-0691.12583/pdf.
Stupica D., Stanek G., Strle F.: Lyme boreliosis. V: Ergonul O. (ur.), et al. Emerging infectious diseases: clinical case studies, (Developments in emerging and existing infectious diseases, 1). London [etc.]: Academic Press, 2014, str. 323-335. http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124169753000248.
174
DRUGO
Tomažič J. (ur.), Strle F. (ur.) Infekcijske bolezni. 1. izd. Ljubljana: Združenje za in-fektologijo, Slovensko zdravniško društvo, 2014. XXI, 616 str.
Saša Svetina
Božič B., Guven J., Vazquez-Montejo P., Svetina S.: Direct and remote constriction
of membrane necks. Phys. Rev. E, 2014, vol. 89, št. 5, str. 052701-1-052701-7. Svetina S., Zekš B.: Nonlocal membrane bending: A reflection, the facts and its relevance. Adv. Colloid Interface Sci., 2014, vol. 208, str. 189-196.
Tomaž Šalamun
KNJIGE
Šalamun T.: Poker, (prev. J. Osti), Agon, Beograd, Srbija. Šalamun T.: Poker (prev. J. Osti), Biblioteka Veliko Delce, Beograd. Šalamun T.: Light-Blue-Pillow Tower (prev. Zhao Si), Peking, Kitajska. Šalamun T.: Light-Blue-Pillow Tower (prev. Zhao Si), e-knjiga, Peking, Kitajska. Šalamun T.: The Selected poems of Tomaž Šalamun, (prev. Gao Xing) Hongkong. Šalamun T.: Soy Realidad (prev. M. T. Taren), Dalkey Archive Press, Dublin. Šalamun T.: Dojenčki, Hiša Poezije, Ljubljana. ANTOLOGIJE
Šalamun T.: Pequena antologia de Tomaž Šalamun (prev. F. Britto). Modo de usar &
co. 4, Rio de Janeiro, Brazilija. Šalamun T.: Nations; Granfather; The Best of Poetry London, Carcanet Press, VB. Šalamun T.: To Whom Squirts Blood from His Nose, Black Ocean Poetry Anthology. Šalamun T.: Tempelj; Dolmen; Pojdi; Voham konje na Poljskem; Mana; Prihod v Saint-Nazaire; Pour un jeune Chalamoun qui se vend dans la rue; Mera časa; Zidar sem; Gluhim bratom; (prev. P. Fajdiga), Antologija slovenskega pesništva, La Zonambula, Guadalajara, Mehika. REVIJE
Šalamun T.: To Deaf Brothers; Cantina in Queretaro; Stand. VB.
Šalamun T.: Other Man; The Steamboats; Paros; Handsome ZDA.
Šalamun T.: Hölderlin in Bordeax; Gargoyle, Vol 61, 2014, ZDA.
Šalamun T.: Zone B; The Psalmist Talking; Agni, Spring Issue, Boston, 2014, ZDA.
Šalamun T.: Boycotting the Plan; Hugs; Thoughts; Oversound, ZDA.
Šalamun T.: The Deer's Face; The Arms that Walk; I'm Cursed; Opus; Bestoned, ZDA.
Šalamun T.: Alexandria Quartet; Rafko; Poem, Velika Britanija.
Šalamun T.: Lucretius Grabbed my Arm and Lead me; The Rise of ther Zebra; Legs on
the Signpost; Poetry, Chicago, May 2014, ZDA. Šalamun T.: Justice; Four, Five, Six; Creatures roll on; Conduit, ZDA. Šalamun T.: Who are you?; My Pricky Wanst to Fuck, My Pricky wants to Fuck; Our House; Plume, ZDA.
Šalamun T.: Newborns; I Took the Stick; Misers sleep on Blacks; I'm tired of you, incest;
175
God Give Us Azure Slippers; I Lift the Curtain; From Jaws and Eyebrowse; I Walk from Good People to; The Condor; The Bumblebel; Jaded Ibis Press, ZDA.
Šalamun T.: Gladki in sladki, Literatura, januar-februar 2014, 271-272, Ljubljana.
Šalamun T.: Adam, Delo, 25. februarja, 2014, Ljubljana.
Šalamun T.: Vetrovito, a lepo, Sarajevski zvezki, no. 41-42, Sarajevo, BIH.
Šalamun T.: Grandfather; The Master; Rhino 2014, Chicago, ZDA.
Šalamun T.: Christ; Pastorela; Island, Avstralija.
Šalamun T.: Here. He Dresses Schiele; In Central Europe; The Boiler; June 2014, ZDA.
Šalamun T.: The Fish; The Deer; Lacquer; Ons Klyntji, June 2014, Južna Afrika.
Šalamun T.: For David; They All; The Boy with a Small Bundle; Toof, Toof; Quadrant, 2014, Avstralija.
Šalamun T.: Hostage Poem; Concerning the Denouncement; Things; 1001 Nights; Faith; Ivo Štandeker; Okno Magazine, Maj, 2014, Rusija.
Šalamun T.: Gloria; The Freckled White; Percy Shelley; Historical Brutality; Blinkers; Gobbet, July, 2014, ZDA.
Šalamun T.: Noč se pase po zemlji; (Ha! Your sprezzatura eats my eyes.); Vsi si želijo čeveljcev; Grizli v Montani v branju; Osovražen; Grmičnik se bo pobral; (V čelo me buta tvoje bitje srca.); (Umrli so obrazici. Umrl je dvižni); Vreteno naj ne pride v okno; Kaj je, kaj je; Poetikon, 53-54, 2014, Ljubljana.
Šalamun T.: I Love You; Ploughshares, 2014, Boston, ZDA.
Šalamun T.: Sotoportego del casin dei nobili, Guernica Annual, 2014 #1, New York, ZDA.
Šalamun T.: Hugs; Thoughts; Boycotting the Plan; Oversound, Issue 1, ZDA.
MUZEJI
Šalamun T.: Money Shots, Storylines, Solomon R, Guggenheim Museum, New York, ZDA.
Alenka Šelih
OBJAVE
Šelih A. (intervjuvanka): Alenka Šelih: intervju. Dnevnik, 29. nov. 2014, leto 64, št. 277.
Šelih A.: Gibanja kriminalitete v državah srednje in vzhodne Evrope v času tran-zicije - česa nas lahko naučijo?. V: Petrovec D. (ur.), Ambrož M. (ur.): Skoraj stoletje profesorja Ljuba Bavcona: parvus liber amicorum. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2014, str. 272-296.
Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošni del. 6. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2014. 583 str.
Šelih A.: Konvencija o otrokovih pravicah - magna carta otrokovih pravic in njeno izvajanje v Sloveniji. V: Jager Agius I. (ur.), et al. Otrokove pravice v Sloveniji: od normativnih standardov do učinkovitega varstva: zbornik ob 25. letnici Konvencije o otrokovih pravicah, (Zbirka Mednarodno pravo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 2014, str. 3-28.
Šelih A.: Odziv prava na probleme sodobne medicine. V: Kraljic S. (ur.), Reberšek
176
Gorišek J. (ur.), Rijavec V. (ur.): Medicina in pravo: sodobne dileme III. V Mariboru: Pravna fakulteta, 2014, str. 335-344.
Šelih A. (intervjuvanka) v: Česnik M. (avtor, scenarist): Oznanjanje prihodnosti: 75 let SAZU. Ljubljana: RTV Slovenija, p 2014. 1 video DVD (ca 28 min).
Šelih A., Stojmenova E., Pogorele E., Smole J., Omerčevic D. (intervjuvanci): Pozabljena polovica: prispevek v oddaji Tednik, 10. mar. 2014, TVS1. Ljubljana: Televizija Slovenija 1, 2014. http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik-prispevki/174265152.
Šelih A.: Uvodni pozdrav. V: Jurišic B. D. (ur.), Kodrič J. (ur.). Podpora pozitivnemu vedenju: strokovno gradivo: zbornik posveta. 1. natis. Ljubljana: Društvo Downov sindrom Slovenija: Pedagoški inštitut: Center Janeza Levca, 2014, str. 5.
DRUGO
Verginella M., Šelih A., Bahovec E. D., Antic M. G.: Ali potrebujemo še zgodovino žensk?: pogovor ob knjigi Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem: Besedna postaja, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Modra soba, 6. mar. 2014.
Šelih A. (članica ur. odbora 2013-) Archiwum Kryminologii. Warszawa: Panstwowe Wydawnictwo Naukowe; Wroclaw: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich; Warszawa: »Scholar«.
Šelih A. (članica ur. sveta 2004-) European journal of criminology. London: Sage.
Šelih A. (članica ur. odbora 2004-) European journal on criminal policy and research. Amsterdam; New York: Kugler, 1993-.
Šelih A. (ur.) Kazenski zakonik (KZ-1): javna razprava: študijsko gradivo. Ljubljana: [s. n.], 2014.
Šelih A. (članica ur. odbora 1984-) Pravnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953-.
Šelih A. (članica ur. odbora 1978-1991, 1999-) Zbornik znanstvenih razprav - Pravna fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana: Pravna fakulteta, 1979-1990.
Peter Štih
OBJAVE
Štih P.: I conti di Gorizia e l'Istria nel medioevo (Centro di ricerche storiche - Rovigno. Collana degli Atti N. 36), Rovigno/Rovinj 2013 (izšlo 2014), 285 str.
Štih P.: Addenda et corrigenda k listini stiškega opata Aldepranda za stavbenika Mihaela, v: Historia artis magistra. Amicorum discipulorumque minuscula Johanni Höfler septuagenario dicata, Ljubljana 2012/2013 (izšlo 2014), str. 43-51.
Štih P.: Die Intergration der Karantanen und anderer Alpenslawen in das fränkisch--ottonische Reich. Einige Beobachtungen, v: Carinthia 204/1 (2014) (Festschrift für Claudia-Fräss-Ehrfeld), str. 43-59.
Štih P.: Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami: problemi njegovega izročila, razvoja in poteka kot tudi njegovo razumevanje pri Slovencih, v:
177
Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414. Zbornik člankov, Ljubljana 2013 (izšlo 2014), str. 63-103.
Štih P.: Salzburg na spodnještajerski Dravi in Savi v srednjem veku, v: Varia. Razprave I. razreda SAZU 28, Ljubljana 2014, str. 175-205.
Štih P.: Begegnung, Akkulturation und Integration am Berührungspunkt der romanischen, germanischen und slawischen Welt, v: Reinhalrd Härtel (Hg.) Akkulturation im Mittelalater (Vorträge und Forschungen 78), Osterfildern 2014, str. 235-294.
Štih P.: Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo. Nekaj zapažanj, v: Zgodovinski časopis 68, 2014, str. 8-27.
Štih P.: O prvih prejemnikih kraljeve zemlje na Kranjskem. Nekaj zapažanj k listini cesarja Otona III. za freisinškega škofa Abrahama iz leta 989 (D. O. III., št. 58), v: Loški razgledi 60, 2013 (izšlo 2014), str. 65-77.
Štih P.: Zu den ersten Empfängern von Krongut in Krain. Einige Bemerkungen zu D. O. III. 58 aus dem Jahre 989, v: Archivwissen schaft Geschichte. Festschrift Wilhelm für Wilhelm Wadl zum 60. Geburtstag, ed. Barbara Felsner/Christine Tropper/Thomas Zeloth (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 106, Klagenfurt 2014, str. 183-192.
Štih P.: Od Karnole do Kranjske - dolga in zapletena pot nastanka dežele, v: Studia Valvasoriana. Zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre deß Herzogthums Crain v slovenski jezik, Ljubljana 2014, str. 465-500.
Štih P.: Spremna beseda, v: Kemper J., Volčjak J., Armgart M. (bearb.), Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440-1493). Heft 29: Die Urkunden und Breiefen aus den Archiven und Bibliotheken der Republik Slowenien. Teil 1: Die staatlichen, kommunalen und kirchlichen Archive in der Stadt Laibach/Ljubljana, WienKöln-Weimar 2014, str. 11-12.
Štih P.: In memoriam HeinzDopsch (1.11.1942 - 31. 7. 2014), v: Zgodovinski časopis 68, 2014, str. 502-505.
Štih P.: (knjižna ocena) Alois Niederstätter, Geschichte Voralbergs 1: Vorarlberg im
Mittelalter, v: Zgodovinski časopis 68, 2014, str. 508-509. DRUGO
Štih P.: Als die Kirche slawisch zu sprechen begann. Zu den Hintergründen der Christianisierung in Karantanien und Pannonien, referat na mednarodnem simpoziju Neue Wege der Frühmittelalterforschung. Bilanz und Perspektiven, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Dunaj 30. 1.-1. 2. 2014.
Štih P.: referat Mensch und Wald in Ostalpen (bis zur großen Kolonisation) na mednarodnem in interdisciplinarnem simpoziju Man, nature and Environment between the Northern Adriatic and Eastern Alps in Pre-modern Times, Ljubljana 29.-31. 5. 2014.
Štih P.: Religiöse Wende und gesellschaftliche Veränderungen bei den Karantanen, referat na zaključnem simpoziju projekta Ostalpenraum Revisited, Institut für Mittelalterforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj 26. 11. 2014.
178
Štih P.: Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami (ob 600-letnici zadnjega ustoličenja koroškega vojvode), predavanje v Univerzitetni knjižnici Maribor, 12. 3. 2014.
Štih P.: Miti in stereotipi v prevladujočem pogledu na slovenski srednji vek, predavanje na seminarju Podobe iz življenja v srednjem veku na Slovenskem v organizaciji Zavoda RS za šolstvo, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, 28. 3. 2014.
Štih P.: Pomen ustoličevanja za zgodovino, predavanje ob projekciji filmov Slovenskega filmskega arhiva in Arhiva republike Slovenije ob 600-letnici zadnjega ustoličenja, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 9. 9. 2014.
Štih P.: Karel Veliki, Istra, Karantanija in Panonija, predavanje, Slovenska akademija znanosti in umetnost, Ljubljana 18. 12. 2014.
Štih P.: Sveta brata Ciril in Metod, govor na odprtju istoimene razstave avtorja Cirila Velkovrha, SAZU, Prešernova dvorana, Ljubljana, 19. 12. 2014.
Štih P.: Obletnica kot nov izziv za premislek (ob 600-letnici zadnjega ustoličenja), intervju v: Novice. Slovenski tednik za Koroško, 19. 9. 2014.
Štih P. (glavni organizator) Mednarodni in interdisciplinarni simpozij Man, nature and Environment between the Northern Adriatic and Eastern Alps in Pre-modern Times, Ljubljana 29.-31. 5. 2014.
Štih P. (ur.) Varia. Razprave I. razreda SAZU28, Ljubljana 2014, 221 str.
Štih P. (odgovorni ur. 2000-) Zgodovinski časopis.
Štih P. (odgovorni ur. 2000-) Zbirka Zgodovinskega časopisa.
Štih P. (član uredništva 2001-) Studia historica Slovenica.
Štih P. (član uredništva 2011-) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest.
Biba Teržan
OBJAVE
Teržan B.: Wasservogelsymbolik in der älteren Hallstattzeit. V: Kolenda J., Mierzwinskiego A., Moždziocha S., Zygadlo (ur.), Z badan nad kultur^ spoleczenstw pradziejowych i wczesnošredniowiecznych. Ksi^ga Jubileuszowa dedykowana Profesorowi Boguslawowi Gedidze w osiemdziesi^t^ rocznic^ urodzin (Wroclaw 2013) str. 89-107.
Teržan B.: Liburnske dvodelne fibule s stožčastimi spiralicami - označevalke stanu in izobilja/ Liburnian two-part fibulae with conical helices-identifiers of status and affluence. V: Gluščevič S. (ur.), Batovičev zbornik: zbornik radova posvečenih 85. obljetnici života i 60. obljetnici rada u struci Šima Batoviča. Diadora 26-27 (Zadar 2013) str. 241-266.
Teržan B.: Bemerkungen zu einem bimetallenen Vollgriffschwert aus der hallstattzeitlichen Dolenjsko-Gruppe (SO Slowenien). V: Boroffka N., Rustiou G. T., Ota R. (ur.), Carpathian Heartlands. Studies on the prehistory and history of Transsylvania in European context, dedicated to Horia Ciugudean on his 60th birthday/ Nuceul Carpatic. Studii privind preistoria §i istoria Transilvaniei
179
in context european, dedicate lui Horia Ciugudean la aniversarea a 60 de ani. Apulum 51 - Acta Musei Apulensis (Alba Iulia 2014) str. 445-456.
Teržan B.: Prvi med prvimi - o centralnem grobu gomile I na Kapiteljski njivi v Novem mestu/ First among the firsts - the central grave of tumulus I at the Kapiteljska njiva in Novo mesto. V: Tecco Hvala S. (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular. Opera Instituti archaeologici Sloveniae (Ljubljana 2014) str. 251-270.
Teržan B.: Monkodonja - eine bronzezeitliche protourbane Gradina in Istrien. V: Schier W., Meyer M. (ur.), Vom Nil bis an die Elbe. Forschungen aus fünf Jahrzehnten am Institut für Prähistorische Archäologie der Freien Universität Berlin. Internationale Archäologie - Studia honoraria 36 (Rahden/ Westf. 2014) str. 101-110.
Teržan B.: O konjskih dirkah sredi 1. tisočletja pr. Kr.: konj in kotel v situlski umetnosti. V: Štih P. (ur.), Varia. Razprave I. razreda SAZU 28 (Ljubljana 2014) str. 104-138.
Teržan B., Črešnar M.: Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem/ Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. Katalogi in monografije 40 (Ljubljana 2014) (urednica, avtorica in soavtorica več prispevkov in razprav).
Mihovilic K., Hänsel B., Teržan B.: Moncodogno e le fortificazioni della costa adria-tica orientale nell'eta del bronzo. V: Bartoloni G., Michetti L. M. (ur.), Mura di legno, mura di terra, mura di pietra: fortificazioni nel Mediterraneo antico: Atti del convegno internazionale, Sapienza Universita di Roma, 7-9 maggio 2012. Scienze dell'antichita 19 (Roma 2013) str. 65-81.
DRUGO
Teržan B. (članica ur. odbora 2007-) Arhaeologia Adriatica, Sveučilište Zadar.
Teržan B. (članica ur. odbora 1993-) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo.
Teržan B. (članica ur. odbora 2000-) Katalogi in monografije. Narodni muzej Slovenije.
Teržan B. (članica ur. odbora 1994-) Il Mar Nero, Quasar, Rim-Pariz.
Teržan B. (članica ur. odbora 1997-) Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie, Bonn.
Miha Tišler
Tišler M.: Prispevek k razpravi o uporabi slovenščine v visokem šolstvu in znanosti. Razprave (Razred 2) Classis 2. Razred zafilološke in literarne vede. Philologia et litterae, 2014, 22, str. 32-33.
Tišler M.: Dolga pot spoznavanja stereokemije. Kemija v šoli in družbi, okt. 2014, letn. 26, št. 3, str. 3-7.
Tišler M.: Nove sintezne strategije v organski kemiji. Kemija v šoli in družbi, jun. 2014, letn. 26, št. 2, str. 7-11.
Tišler M. (intervjuvanec) v: Pogovor z občani: Miha Tišler. Kosec, 1, 12-16 (2014).
Miha Tomaževič
Tomaževič M.: Masonry buildings, seismic performance, and Eurocodes. V: Fischinger
180
M. (ur.) Performance-based seismic engineering: vision for an earthquake resilient society. Springer, Dordrecht, 2014. str. 365-381.
Tomaževič M., Gams M., Berset T.: Strengthening of stone masonry walls with composite reinforced coatings. Bulletin of earthquake engineering, Springer, 2014. Doi: 10.1007/s10518-014-9697-7.
Tomaževič M.: Obnova postojecih zidanih zgrada u seizmičkim područjima: iskustva i pravila - Renewal of existing masonry buildings in seismic regions: experience and rules. Izgradnja, Beograd, 68 (5/6) 2014. str. 193-208.
Tomaževič M.: Testing of small-scale models of masonry buildings on simple earthquake simulators: possibilities and limits - Tests mit kleinformatigen Modellen von Mauerwerksgebäuden auf einfachen Erdbebensimulatoren: Möglichkeiten und Grenzen. Das Mauerwerk, Ernst & Sohn, 18 (3/4) 2014. str. 197-205.
Gams M., Kwiecien A., Zajac B., Tomaževič M.: Seismic strengthening of brick masonry walls with flexible polymer coating. V: Louren^o, P. B., Haseltine, B., Vasoncelos, G. (ur.), Proceedings, 9th International Masonry Conference, Guimaräes, 7-9 July 2014, CD ROM, str. 1-9.
Gams M., Tomaževič M., Kwiecien A.: Strengthening brick masonry by repointing -an experimental study. V: Di Tomaso, A. (ur.) Mechanics of Masonry Structures Strengthened with Composite Materials, Pfaffikon: Trans Tech Publications, vol. 624, 2014. str. 444-452.
Tomaževič M.: EN 1996 and masonry part of EN 1998: elaboration of NAs and research for determination of NDPs. Vabljeno predavanje: Building capacities for elaboration of NDPs and NAs of the Eurocodes in the Balkan Region, Skopje, Makedonija, 4. - 5. 11. 2014. European Commission, Joint Research Centre, European Laboratory for Structural Assessment, Ispra, Italy. 2014.
Tomaževič M.: So stavbe arhitekturne dediščine lahko tudi potresno odporne? Vabljeno predavanje: Znanje za ohranjanje dediščine 20. stol., MACC - Project Modern Art Conservation Centre, Grad Štanjel, 22. maj 2014. Štanjel, 2014.
Drago Tršar
SAMOSTOJNI RAZSTAVI
Tršar D.: Študije slovenskih impresionistov, Prekmurski muzej, Murska Sobota.
Tršar D.: Risbe in kipi, Center Premik, Ljubljana.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Tršar D.: Viški salon, Ljubljana.
Tršar D.: Risbe, Galerija Loža, Koper.
Tršar D.: Portretna skulptura pesnika Maka Volarja, Muzej Gornja Radgona.
Tršar D.: Spomenik pesniku Balantiču, Grahovo.
Vito Turk
OBJAVE
Mikhaylov G., Klimpel D., Schaschke N., Mikac U., Vizovišek M., Fonovic M., Turk
181
V., Turk B., Vasiljeva O.: Selective targeting of tumor and stromal cells by a nanocarrier system displaying lipidated cathepsin B inhibitor. Angewandte Chemie, [Print ed.], 2014, vol. 53, no. 38, str. 10077-10081.
Butinar M., Trstenjak-Prebanda M., Rajkovic J., Jerič B., Stoka V., Peters C., Reinheckel T., Krüger A., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Stefin B deficiency reduces tumor growth via sensitization of tumor cells to oxidative stress in a breast cancer model. Oncogene, 2014, vol. 33, no. 26, str. 3392-3400.
Stoka V., Jerič B., Turk B., Turk V.: Differential behavior of human cathepsin F variant. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 19.
Bidovec K., Stoka V., Turk V.: Apoptosis triggered by TNF[alpha] in U937 cell line is independent of cysteine cathepsins and cathepsin D. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 70.
Černič M., Repnik U., Turk V., Turk B.: Comparison of the mechanism of different lysosomotropic agents. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 81-82.
Jerič B., Turk B., Turk V., Stoka V.: Cathepsin F mutations induce alterations in cellular homeostatis and resemble pathological hallmarks of neural cerois lipofuscinosis. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 84-85.
Kadin A., Zajc T., Puizdar V., Dolenc I., Turk B., Turk V.: Beculoviral expression of human procathepsin E and bacterial expression of human mature cathepsin E. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 86.
Kavčič N., Pegan K., Strah N., Vandenabeele P., Turk V., Turk B.: Differential effect of antioxidants in cell death-related oxidative stress in wils-type MEFs. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 87.
Puizdar V., Zajc T., Suban D., Kadin A., Dolenc I., Turk V.: Human recombinant cathepsin E. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 99.
Završnik J., Butinar M., Trstenjak-Prebanda M., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: The role of cystatin C depletion in mouse mammary tumor progression and metastatis. V: XIVth International Symposium on Proteinases, Inhibitors and Biological
182
Control, Portorož, Slovenia, September 6-10, 2014. Stoka V. (ur.), Turk B. (ur.): Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2014, str. 116.
Stoka V., Turk V.: A structural and functional network as a tool to analyze complex biological systems. V: Tadic B. (ur.), Šuvakov M. (ur.). Summersolstice 2014: book of abstracts. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2014, str. 38.
Turk V. (intervjuvanec): Spet pri raziskavah svojega prvega encima: akad. prof. dr. Vito Turk, Zoisova nagrada za življenjsko delo. Delo, 27. nov. 2014, leto 56, št. 275, str. 14, portret.
DRUGO
Intervjuvanci Vrhovšek U., Leskovec J., Turk V., Horvat M., Meško G., Rupnik M., De Ninno G., Ferenc M., Kitanovski A., Vrečko J., Gaberc-Porekar V., Milunovic T., Jesenko A., Jevševar S., Kenig M., Tomše S., Furlan N., Lisjak K.: Podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanja ambasador znanosti RS in Puhovega priznanja 2014: oddaja Podelitve nagrad, RTV SLO 2, 21. nov. 2014. Ljubljana: RTV Slovenija, 2014. http://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/174303072.
Turk V. (intervjuvanec), Horvat M. (intervjuvanka): Pogovor z Zoisovimi nagrajenci: Radio Slovenija, oddaja Intelekta. 25. nov. 2014.
Turk V.: Lysosomal cathepsins and their protein and synthetic inhibitors - 50 years of success. Vabljeno predavanje. »Memorial Symposium of Professor Nobuhiko Katunuma«. Tokushima University. Tokushima, Japonska. 14. november 2014.
Turk V.: Cysteine cathepsins and their inhibitors: The structure-function relationship and current trends. Vabljeno predavanje. Kyoto Sangyo University. Kyoto, Japonska. 17. nov. 2014.
Anton Vratuša
OBJAVE
Vratuša A.: Naša tisoč devetsto enainštirideseta. Razprave Disserationes 28. Razred za zgodovinske in družbene znanosti. Varia, str. 212-221. Ljubljana 2014.
DRUGO
Vratuša A.: Govor na proslavi 71. obletnice slovesne prisege prostovoljcev - bivših internirancev na otoku Rabu. Mašun, 6. sept. 2014. Svobodna misel 26. IX. 2014, str. 7-8.
Vratuša A. (predsednik ur. odbora) glasilo Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) Public Enterprise No. 1-2. Ljubljana 2014.
Vratuša A. (snovalec): Mladinska kulturna prireditev na Vrtu spominov in tovarištvu Jambori spominov in dobrega sosedstva. Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci, 9. maja 2014.
Saša Vuga
Vuga S. (intervjuvanec): Saša Vuga: pogovor s pisateljem: Knjižnica Domžale, 15. 4. 2014. [Domžale: M. Pivar], 2014. 1 video DVD (ca 72 min).
Vuga S.: Zadrt slovenski značaj ozdravimo s primorskim temperamentom - Pesnik Ciril
183
Zlobec in pisatelj Saša Vuga stebra v panteonu slovenske književnosti, spraševal Andraž Gombač. Primorske novice, 27. sept. 2014, Nova Gorica.
Ciril Zlobec
POEZIJA
Zlobec C.: Biti človek, spremni besedi: dr. Matjaž Kmecl in Miklavž Komelj; pesnikova bibliografija, založba Mladinska knjiga, 2014, dve izdaji in več dotisov.
Zlobec C.: Biti človek, cikel 12 pesmi (10 + 2), Sodobnost, 2014, št. 4.
Zlobec C.: Ciril Zlobec. ( 10 pesmi), antologija Slovenska poezija, izbor, prevod in spremna beseda: Gančo Savov, založba »Balkani«, Sofija, 2014.
NEKATERI ESEJISTIČNI ZAPISI
Zlobec C.: Razmislek ob jubileju, Ljubljanski pozdrav Kraševca v vipavsko prestolnico. Zbornik: Kjer knjige najdejo dom - 150 let knjižničarstva v Ajdovščini in Vipavi, Ajdovščina, 2014.
Zlobec C.: Praznovanje z razlogom. Zbornik; Sledi v času, založila knjižnica Mare Samse, Ilirska Bistrica, 2014.
Knjiga - naš sogovornik po svobodni izbiri. zbornik besedil ob 30. Slovenskem knjižnem sejmu, Ljubljana 2014.
INTERVJUJI
Zlobec C.: Sem, ki nisem - Kako težko je biti človek, spraševala Tjaša Platovšek, 10 slikovnih prilog, Cvetje v jeseni, revija za malo manj mlade, št. 3, Ljubljana 2014.
Zlobec C.: Akad. Ciril Zlobec v Botaničnem vrtu (reportažni intervju), spraševala Nada Breznik, glasilo Ljubljana, št. 6, 2014.
Zlobec C.: Ciril Zlobec, spraševal Ervin Hladnik - Milharčič, Dnevnik, priloga Objektiv, 4. 7. 2014.
Zlobec C.: Ciril Zlobec, Ljubezen in poezija, njegova življenjska usoda, 22 slikovnih prilog, spraševala Neva Železnik, Naša žena, št. 7, julij 2014.
Zlobec C.: Zadrt slovenski značaj ozdravimo s primorskim temperamentom - Pesnik Ciril Zlobec in pisatelj Saša Vuga stebra v panteonu slovenske književnosti, spraševal Andraž Gombač. Primorske novice, 27. sept. 2014, Nova Gorica.
Zlobec C.: Srečanje s človekom, ki zmag ne slavi, in poražen se ne vda (portretni intervju), avtorica Danaja Lorenčič, Sensa, št. 3 (jesenska izdaja), 2014, Ljubljana.
Zlobec C.: »Vsi iz moje generacije so pomrli« - Steček za Cirila in Jašo Zlobca, spraševal Peter Kolšek, Delo, Kult, 3. okt. 2014.
Zlobec C.: »Preprosto rečeno: radi smo se imeli« - pesnik Ciril Zlobec; spraševala Urška Mlinarič, Večer, priloga V soboto, 4. oktober 2014, Maribor.
LITERARNI NASTOPI
Zlobec C.: branja, predvsem ob zbirki Biti človek, in pogovori z občinstvom: Ljubljana (5x), Maribor (2x), Nova Gorica, Celje, Koper, Novo mesto, Ribnica, Hotemaže (pri Visokem na Gorenjskem), Sežana, Temnica na Krasu.
JAVNI ( komemorativni in slavilni) NAGOVORI
Zlobec C.: Nagovori o Milošu Mikelnu in Kajetanu Koviču ob slovesu na Žalah, ob
184
70-letnici enega najbolj krutih maščevanj okupatorja v Štorjah; ob otvoritvi jubilejnega 30. Slovenskega knjižnega sejma (Ljubljana); na proslavi ob 50-letnici delovanja javne knjižnice v Ilirski Bistrici.
Robert Zorec
OBJAVE
Rituper B., Zorec R.: Electrophysiologic measurements of membrane capacitance in hormone-secreting cells (editor Thorn P.). Exocytosis Methods, Springer Methods Series. Neuromethods Volume 83, 2014, pp 93-123.
Vardjan N., Kreft M., Zorec R.: Dynamics of ^-Adrenergic/cAMP Signaling and Morphological Changes in Cultured Astrocytes. Glia 2014 Jan 24, doi: 10.1002/ glia.22626.
Potokar M., Korva M., Jorgačevski J., Avšič-Županc T., Zorec R.: Tick-borne Encephalitis Virus infects Rat Astrocytes but does not Affect their Viability. PLOS One 9(1) E86219, (2014).
Calejo A. I., Reverendo M., Silva V. S., Pereira P. M., Santos M. A., Zorec R., Gon^alves P. P.: Differences in the expression pattern of HCN isoforms among mammalian tissues: sources and implications. Mol Biol Rep. 2014 Jan;41(1):297-307.
Stenovec M., Trkov S., Kreft M., Zorec R.: Alterations of calcium homoeostasis in cultured rat astrocytes evoked by bioactive sphingolipids. Acta Physiol (Oxf). doi: 10.1111/apha.12314. [Epub ahead of print] PMID: 24825022, (2014).
Singh P., Jorgačevski J., Kreft M., Grubišic V., Stout R. F. Jr., Potokar M., Parpura V., Zorec R.: Single-vesicle architecture of synaptobrevin2 in astrocytes. Nat Commun (2014). 5:3780. doi: 10.1038/ncomms4780.
Vardjan N., Potokar M., Stenovec M., Jorgačevski J., Trkov S., Kreft M., Zorec R.: Pathophysiology of Vesicle Dynamics in Astrocytes. In "Pathological Potential of Neuroglia" (Eds. Parpura V & Verkhratsky A), (2014), pp 33-60.
Calejo A. I., Jorgačevski J., Rituper B., Guček A., Pereira P. M., Santos M. A., Potokar M., Vardjan N., Kreft M., Gon^alves P. P., Zorec R.: Hyperpolarization-Activated Cyclic Nucleotide-Gated Channels and cAMP-Dependent Modulation of Exocytosis in Cultured Rat Lactotrophs. JNeurosci (2014). 34(47):15638-15647.
Chowdhury H. H., Kreft M., Jensen J., Zorec R.: Insulin induces an increase in cytosolic glucose levels in 3T3-L1 cells with inhibited glycogen synthase activation. Int J Mol Sci. 2014 Oct 2;15(10):17827-37.
Vardjan N., Kreft M., Zorec R.: Regulated Exocytosis in Astrocytes is as Slow as the Metabolic Availability of Gliotransmitters: Focus on Glutamate and ATP. Adv Neurobiol. 2014; 11:81-101.
Škulj M., Pezdirec D., Gaser D., Kreft M., Zorec R.: Reduction in C-terminal amidated species of recombinant monoclonal antibodies by genetic modification of CHO cells. BMC Biotechnol. 2014 Aug 14;14:76.
DRUGO
Zorec R.: Exocytotic Fusion Pore Intermediates of Dense-Core Vesicles, vabljeno
185
predavanje 15. 2. 2014. 12th Annual Exocytosis-Endocytosis Symposium, Biophysical Society 58th Meeting, San Francisco, USA.
Zorec R.: Astrocytic Vesicle Dynamics in Health and Disease, vabljeno predavanje, 12. 3. 2014. ASN (American Society for Neurochemistry, Symposium 13, Long Beach, California, USA).
Zorec R.: Pathologic Potential of Astrocytic Vesicle Traffic: New Targets to Treat Neurologic Diseases, vabljeno predavanje 26. 4. 2014. Key-note lecture. ASNTR 2014 (American Society for NeuroTrauma and Regeneration) 2014 Clearwater Beach, Florida, USA.
Zorec R.: Nove vloge astrocitov v možganovini, vabljeno predavanje, 23. 5. 2014. Združenje zdravnikov družinske medicine, Sekcija med. sester in zdr. tehnikov v spl. medicini, Katedra za družinsko medicino MF v Ljubljani, Zavod za razvoj družinske medicine. Domus Medica, Ljubljana, Dunajska 162, 23. in 24. 5. 2014
Zorec R.: How do Exocytotic Fusion Nano-pore Opens and Closes, vabljeno predavanje 27. 6. 2014. UAB Mini Workshop: Astrocyte Secretion and Metabolism. University of Alabama, Birmingham, USA.
Zorec R.: Astrocytes from the Other Brain, vabljeno predavanje (Plenary Lecture) 11. 9. 2014. Simpozij Slovenski kemijski dnevi 2014, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.
Zorec R.: Exocytoxic fusion pore properties depend on vesicle size, vabljeno predavanje 22. 9. 2014. Italian Biophysical Society Meeting in Palermo (XXII Congresso Nazionale SIBPA2014, 21.-24. 9. 2014, Palermo, Italy).
Zinka Zorko
OBJAVE
Zorko Z., Benko A.: Pravljice Avgusta Pavla v prekmurskem cankovskem govoru. Časopis za zgodovino in narodopisje, 2014, letn. 85 = n. v. 50, zv. 3, str. 83-111.
Zorko Z., Benko A.: Narečna členjenost v govorih štajerskih Slovencev v Avstriji = The Dialectical structuring in the speeches of the Styrian Slovenes in Austria. Razprave. [Razred 2]. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae, 2014, 22, str. 72-103, 105-107.
Zorko Z.: Literarno ustvarjanje v Porabju: prva slovenska romana Franceka Mukiča. Mohorjev koledar ..., 2014, str. 97-101.
Zorko Z.: Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora: (gradivo za okroglo mizo). Slavia Centralis, 2014, letn. 7, št. 2, str. 111-113.
Zorko Z., Benko A.: Koroško remšniško narečj e v Schlossbergu v Avstriji in v Gradišču v Republiki Sloveniji. V: Leben A. (ur.), et al. Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift fur Ludwig Karničar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam, 2014, str. 97-109.
Benko A., Zorko Z.: Koroški govor vasi Schlossberg (Gradišče) v Avstriji. V: Jesenšek M. (ur.). Slovenski jezik na stičišču več kultur, (Mednarodna knjižna zbirka
186
Zora, 102). V Mariboru: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2014, str. 134-148.
Zorko Z.: Porabski andovski govor. V: Gróf A. (ur.), Császi N. I. (ur.), Szoták S. (ur.). Sokszínü nyelvészet - nyelvi sokszínüség a 21. század elején: Írások Kolláth Anna tiszteletére, (Segédkonyvek a nyelvészet tanulmányozásához). Budapest: Tinta Konyvkiadó; Alsóor: UMIZ - Imre Samu Nyelvi Intézet kiadványai III, 2014, str. 411-416.
Zorko Z.: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah 2. oktobra 2014: (gradivo za okroglo mizo - Posvet o slovenščini v visokem šolstvu in znanosti, dvorana SAZU, 6. 3. 2013). Slavia Centralis, 2014, letn. 7, št. 2, str. 110-111.
Zorko Z. (avtorica dodatnega besedila) v: Čreslovnik I.: Koroška deklica Bajberli. Slovenj Gradec: Cerdonis, 2014. 166 str.
Zorko Z. (recenzentka): Avsenik Nabergoj I.: Justice and redemption: anthropological realities and literary visions by Ivan Cankar. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2014. 353 str.
DRUGO
Zorko Z. (članica ur. odbora 2005-) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Zorko Z. (članica ur. odbora 1995-) Studia Slavica Savariensia. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképzo Foiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992-.
Mitja Zupančič
Dakskobler I. (avtor, fotograf), Kutnar L. (avtor, fotograf), Zupančič M.: Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji: toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti države. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, 2014. 173 str.
Skumavec J. (avtor, fotograf), Zupančič M.: Zanimive in redke rastline v naravnem okolju Bleda in Gorij. Razgledi Muzejskega društva Bled, 2014, 6, str. 85-93.
Boštjan Žekš
Svetina S., Zekš B.: Nonlocal membrane bending: A reflection, the facts and its relevance. Adv. Colloid Interface Sci., 2014, vol. 208, str. 189-196.
Slavoj Žižek
Zižek S.: Absolute recoil: towards a new foundation of dialectical materialism. London; New York: Verso, 2014. VIII, 436 str.
Zižek S.: Acontecimiento, (Ensayosextopiso). Madrid: Sextopiso, cop. 2014. 181 str.
Zižek S.: Agitating the frame: five essays on economy, ideology, sexuality, and cinema. 1st publ. New Delhi: Navayana, 2014. 204 str.
Badiou A., Hazan É., Zižek S.: Anti-semitizm üzerine. Encore: Istanbul, 2014. 112 str.
187
Žižek S.: Barbarei mit menschlichem Antlitz. Die Zeit, 16. April 2014, no. 17, str. 43-44.
Žižek S., Mortensen A. (ur.): 107 storielle di Žižek: (La sai quella su Hegel e la nega-zione?), (Saggi). Milano: Ponte alle Grazie, cop. 2014. 165 str.
Žižek S., Tolokonnikova N. A.: Comradely greetings: the prison letters of Nadya and Slavoj. London; New York: Verso, 2014. 106 str.
Žižek S.: Event: philosophy in transit. London [etc.]: Penguin Books, 2014. 211 str.
Žižek S.: Evento. Novara: De Agostini Libri, 2014. 222 str.
Žižek S.: Glasbena uprizoritev ženske histerije: o Schönbergovi Erwartung. Problemi, 2014, letn. 52, št. 3/4, str. 239-267.
Žižek S. (skladatelj): Günümüz ideolojisiden kesitler. Istanbul: Encore, 2014. 110 str.
Žižek S. (ur., avtor dodatnega besedila): La idea de communismo: the New York conference (2011), (Pensamiento critico, 31). Madrid: Akal, 2014. 266 str.
Žižek S.: L indigence de la gauche européenne. Manière de voir, oct.-nov. 2014, nr. 137, str. 36-39.
Žižek S.: Ingen krokodilletârer for Mandela!. Le Monde diplomatique, jan. 2014, no. 1, str. 5.
Žižek S.: Kaj hoče Evropa?. Borec, 2014, letn. 66, št. 703/705, str. 115-120.
Žižek S.: Kak da četem Lakan?, (Praktiki). Sofija: Cent'r za psihosocialna podkrepa, 2014. 155 str.
Žižek S.: Komični eksces nadjaza. Problemi, 2014, letn. 52, št. 5/6, str. 223-244.
Žižek S.: Kriza, kakšna kriza?. Problemi, 2014, letn. 52, št. 7/8, str. 5-30.
Žižek S.: Lenin v. Stalin in Kiev. London review of books, 8 May 2014, vol. 36, nr. 9, str. 36-37.
Žižek S.: Lubitsch: sinik bilgeligin fairi?. Istanbul: Encore, 2014. 108 str.
Schuster A., Grigg R., Pfaller R., Jukič T., Dolar M., Bronfen E., Moder G., Zupančič Žerdin A., Žižek S., Krečič J., Novak I.: Lubitsch can't wait: a theoretical examination. 1st English ed. Ljubljana: Slovenian Cinematheque, 2014. IX, 212 str.
Žižek S.: Lubitsch, the poet of cynical wisdom?. V: Krečič J. (ur.), et al. Lubitsch can't wait: a theoretical examination. 1st English ed. Ljubljana: Slovenian Cinematheque, 2014, str. 181-205.
Žižek S., Mortensen A. (ur.): Mes blagues, ma philosophie. Paris: Presses universitaires de France, 2014. 186 str.
Žižek S.: The most sublime hysteric: Hegel with Lacan. Cambridge; Malden: Polity, cop. 2014. VI, 250 str.
Žižek S.: Nakanunegospodina: sotrjasaja ramki, (Tetradki Gefter.ru). Moskva: Evropa, cop. 2014. 273 str.
Kristof A.: The notebook. London: CB editions, 2014. 167 str.
Žižek S.: Plato, Descartes, Hegel: three philosophers of event. V: Rosa H. (ur.), Vieweg K. (ur.). Zur Architektonik praktischer Vernunft - Hegel in Transformation, (Philosophische Schriften, Bd. 83). 1. Aufl. Berlin: Duncker & Humblot, 2014, str. 157-174.
Butler J., Laclau E., Žižek S.: Przygodnosc, hegemonia, uniwersalnosc: wsoiczesne
188
debaty na lewicy, (Seria Idee, 45). Wyd. pierwsze. Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2014. 382 str.
Bibič B., Peče M., Štefančič M., Modic M., Žižek S.:. Retroseks: nekoč v Slogi. Ljubljana: Javni zavod Kinodvor, 2014. 55 str.
Žižek S.: Rok niebezpiecznych marzen, (Krytika polityczna). 1. wyd. Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2014. 240 str.
Žižek S. (skladatelj): Sanat: konu^an kafalar. Istanbul: Encore, 2014. 115 str.
Žižek S.: A staged real. Lacanian ink, spring 2014, no. 43/44, str. 130-145.
Feldner H., Vighi F., Žižek S.: States of crisis and post-capitalist scenarios. Farnham; Burlington: Ashgate, cop. 2014. IX, 275 str.
Žižek S., Giordano D. (ur., prevajalec): Sul teatro musicale: Busoni, Wagner, Mozart, Čajkovskij, Jandček. Napoli; Salerno: Orthotes, cop. 2014. 188 str.
Žižek S., Horvat S.: Šta Evropa želi?. Beograd: Laguna, 2014. 202 str.
Žižek S.: Trouble in paradise: from the end of history to the end of capitalism, (Allen line). London: Penguin Books, Limited, 2014. 234 str.
Žižek S., Butler R. (ur.), Stephens S. (ur.): The universal exception, (Bloomsbury revelations). London [etc.]: Bloomsbury, 2014. XXXVI, 428 str.
Žižek S.: Violencia: seis reflexöes laterais, (Paidos contextos, 141). 1. ed. Sao Paulo: Boitempo, 2014. 287 str.
Žižek S.: Was ist ein Ereignis?. Frankfurt am Main: S. Fischer, cop. 2014. 206 str.
Žižek S.: Welcome to the »spiritual kingdom of animals«. V: Douzinas C. (ur.), Gearty C. A. (ur.). The meanings of rights: the philosophy and social theory of human rights. Cambridge: Cambridge University Press, 2014, str. 298-318.
Žižek S.: Weniger als nichts: Hegel und der Schatten des dialektischen Materialismus. 1 Aufl. Berlin: Suhrkamp, 2014. 1408 str.
Žižek S., Horvat S.: What does Europe want?: the Union and its discontents, (The best of Croatian literature, book no. 10). Ljubljana: V. B. Z., 2014.
Žižek S., Engelmann P. (ur.): Willkommen in der Wüste des Realen, (Passagen Forum). 2. durchgesehene Aufl. Wien: Passagen, 2014. 227 str.
Žižek S. (avtor, intervjuvanec), Park Y. (ur.). Žqdanie niemozliwego. Warszawa: Aletheia, cop. 2014. 170 str.
DRUGO
Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962-.
189
POKOJNI ČLANI / DECEASED SASA MEMBERS
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andric, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.
Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.
Bedjanič, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7.
191
februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.
Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za ter-modinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, znanstveni svetnik Institita Jožef Stefan. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.
Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - ma-lakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.
192
Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996.
Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze
193
v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čelešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanovic, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričic, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni
194
profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Gottingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zurichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Fučic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
195
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.
196
Grickat-Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.
Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940.
Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.
Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995.
Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973.
Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
197
Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Ivic, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jovčic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
198
Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski
199
fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Kostrenčic, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Kovič, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev pri Češkoslovaški akademiji znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost
200
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.
Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in
201
muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987.
Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.
Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za
202
entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Matičetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.
McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
203
Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihalic, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Mole, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni
204
profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikolo-gije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, prevajalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor,
205
strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavček, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007.
Pavičevic, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora. Dopisni član od 10. marca 1977.
Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vladimir - Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni član od 6. februarja 1965.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
206
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rajičic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti,
207
redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reanimato-logijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.
Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
208
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Sodnik-Zupanec, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976.
Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stankovic, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Stele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmako-logijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974.
Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in prevajalec. Izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. februarja 2013.
Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
209
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.
Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953.
210
Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni član od 1. junija 2007.
Todorovic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Toporišič, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997.
Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
211
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih
212
znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
213
UMRLI V 2014 DEPARTED IN 2014
HERMANN MÜLLER-KARPE
(1925-2013)
Skoraj neopazno se je 20. septembra 2013 v Marburgu na Lahni za večno poslovil dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Hermann Müller-Karpe, dr. arheoloških znanosti, nedvomno eden najpomembnejših arheologov 20. stoletja, znanstvenik svetovnega slovesa.
Rodil se je 1. februarja 1925 v kraju Hanau v nemški pokrajini Hessen, od koder ga je vodila pot preko različnih postaj nazaj v kraj, kjer je začel s študijem arheologije. Na univerzi v Marburgu na Lahni je namreč Hermann Müller-Karpe promoviral leta 1948, in sicer pri slavnem prof. Geru von Merhartu. Njegova disertacija z naslovom Beiträge zur Urnenfelderkultur in den Südalpen je bila posvečena prav raziskavam kulture žarnih grobišč na območju Slovenije. To navezanost na slovenski arheološki prostor je ohranil vse do svoje visoke starosti, ko je s krajšimi prispevki v Arheološkem vestniku še vedno želel dopolnjevati arheološko podobo našega prostora.
Po koncu študija sta najprej sledili zaposlitvi v muzejih, sprva v Kasslu (1948-49), nato v Münchnu (1950-58). Zlasti slednja označuje pomembno življenjsko postajo Hermanna Müller-Karpeja, saj se je začelo njegovo neverjetno plodovito obdobje, katerega krona je bila habilitacija leta 1958. V svojem habilitacijskem delu Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, ki predstavlja epohalno, do danes nepreseženo delo, je uveljavil lastni metodološki koncept prazgodovinske arheologije. V njem je utemeljil kronologijo pozne bronaste dobe za celotni evropski prostor, tj. med 14./13. stol in 8. stol. pr. n. št., ki je kljub številnim novim odkritjem obdržala veljavo in ostaja temeljna vse do danes. Najdbe s slovenskega ozemlja imajo v tem delu pomembno, za Srednjo Evropo prav ključno mesto. Z analizo žarnogrobiščne nekropole iz Ruš je namreč utemeljil tristopenjsko delitev mlajšega odseka pozne bronaste dobe. Še vedno fascinirata njegovo suvereno poznavanje gradiva na izredno širokem prostoru in premišljena metodologija, ki mu je omogočila uporabo arheoloških virov za utemeljena zgodovinska spoznanja. Delo je postalo in ostalo zgled arheoloških raziskav po vsej Evropi.
Iz Münchna ga je pot vodila preko Würzburga (1959-1962) v univerzitetno sfero v Frankfurtu na Majni. V letih 1963-1980 je bil redni profesor in predstojnik Inštituta za prazgodovino in zgodnji srednji vek na Frankfurtski univerzi. Kot profesor si je zastavil nove cilje, in sicer konceptualno zaobjeti prazgodovinsko arheologijo v njeni celotni širini in globini, v smislu svetovne zgodovine. V svojih sistematičnih tematskih predavanjih je začel s prikazom stare kamene dobe ter nadaljeval vse do protozgodo-vinskega obdobja. Rezultat tega koncepta in trdega dela je njegovo naslednje epohalno delo, ki je izšlo v štirih delih, vsak pa v več zvezkih, z naslovom Handbuch der Vorgeschichte (Priročnik za prazgodovino, pri čemer v naslovu manjka besedica »sveta«, kot je povsem upravičeno pripomnil njegov naslednik na Frankfurtski univerzi prof.
217
dr. J. Lüning). Prvi del, Altsteinzeit (stara kamena doba / paleolitik), je izšel leta 1966, drugi, Jungsteinzeit (mlajša kamena doba / neolitik), leta 1968, tretji del, Kupferzeit (bakrena doba / eneolitik), leta 1974 in kot zadnji Bronzezeit (bronasta doba) leta 1980. Skupni obseg tega »priročnika« je 2100 strani teksta, več kot 1000 strani kataloških opisov približno 4600 najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu in več kot 1900 tabel s črtnimi risbami arheoloških predmetov, načrtov stavb, naselbin, grobov itn. Skratka, zbrana in interpretirana je nepojmljiva količina arheoloških podatkov z vseh celin našega planeta, ki so jasno geografsko, kronološko in kulturno razporejeni ter tematsko obravnavani po sklopih, kot so naselbinska kultura, gospodarstvo, družbene razmere, umetnost in religija. S tem opusom je Herman Müller-Karpe presegel vse možne okvire današnje arheološke vede, v kateri prihaja do vedno večje specializacije in delitve po posameznih časovnih in geografskih enotah, tematskih in problemskih sklopih. S svojim enormnim znanjem je bil vsekakor izjemna osebnost in nedvomen velikan prazgodovinske arheologije svetovnega formata.
V Frankfurtu je zasnoval tudi za arheološko znanost neprecenljiv projekt izdajanja zbirke Prähistorische Bronzefunde (Prazgodovinske bronaste najdbe), v kateri je do danes izšlo okoli180 monografskih objav izpod peres strokovnjakov iz različnih držav in celin. Cilj te serije je sistematična objava celotnega arheološkega gradiva bronaste in starejše železne dobe. V dosedanjih objavah je zaobseženo področje med Atlantikom, Bližnjim vzhodom in Indijo. Gre za temeljne objave arheoloških virov po zvrsteh materialne kulture, ki imajo v okviru prazgodovinske arheologije podoben bazičen pomen kot Mommsenov Corpus inscriptionum latinarum za rimsko zgodovino. Svojo skrb za izdajo arheoloških virov pa je Hermann Müller-Karpe vedno dopolnjeval s teoretičnimi razmišljanji, kako najti skladno razmerje med viri in teorijo za izražanje zgodovinskih spoznanj o času, ki še ne pozna pisnih virov.
Ob 150-letnici Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu (DAI) je bila ustanovljena Kommission für Allgemeine und vergleichende Chronologie - KAVA (Komisija za splošno in primerjalno arheologijo), ki naj bi arheološke raziskave razširila tudi na bolj oddaljena področja Azije, Oceanije, Afrike in stare Amerike. Za direktorja novoustanovljenega raziskovalnega inštituta KAVA s sedežem v Bonnu je bil izvoljen prav Hermann Müller-Karpe; vodil ga je vse do upokojitve leta 1987. Tudi tu je bil izredno delaven, saj je inštitut v nekaj letih njegovega ravnateljevanja izdal 44 zvezkov publikacij, v katerih prinaša gradivo iz dežel tako starega kot novega sveta (Allgemeine und Vergleichende Archäologie/ AVA /-Materialien), objavlja študije (AVA-Beiträge in AVA-Forschungen) ter gradivo kolokvijev (AVA-Kolloquien), ki jih je Inštitut organiziral in na katerih so sodelovali znanstveniki vsega sveta. Mül-ler-Karpe pa ni bil le izdajatelj in urednik teh publikacij, ampak tudi avtor številnih znanstvenih razprav in knjig.
Ze v pokoju je napisal obsežno svetovno zgodovino v petih zvezkih od stare kamene dobe do 2. stol. pr. n. št. z naslovom Grundzüge früher Menschengeschichte (1998). Vendar se njegov genij ni ustavil, temveč je ustvarjal naprej, kot dokazujejo njegova pozna dela, posvečena predvsem religiji (Grundzüge antiker Menschheitsreligion, 1.
218
Jh. v. Chr. bis 5. Jahrhundert (2000) in Religionsarchäologie. Archäologische Beiträge zur Religionsgeschichte (2009)).
Dela Hermanna Müller-Karpeja predstavljajo edinstveno sintezo o svetovni prazgodovinski arheologiji. V njegovem izjemno širokem znanstvenem delu pa imajo študije, ki zadevajo slovensko prazgodovino, ki se ji je vedno znova posvečal vse do pozne starosti, vendarle opazen delež. Za razvoj slovenske arheološke vede so bila in so njegova dela temeljnega pomena.
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 27. maja 1993, z udeležbo na svečanosti ob podelitvi listine pa je ponovno izkazal povezanost s slovensko arheološko vedo.
Biba Teržan
MILKO MATIČETOV
(1919-2014)
V imenu II. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti se poslavljam od spoštovanega kolega etnologa, književnega folklorista in filologa, akademika Milka Matičetovega. Pred dnevi se je v visoki starosti - v sedemindevetdesetem letu - sklenil njegov produktivni, več kot bogati življenjski krog.
Tukaj in zdaj ga zmorem obnoviti le okvirno, samo v najbolj elementarnih podatkih o njegovem življenju in delu.
Milko Matičetov se je rodil 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Prvi razred klasične gimnazije je opravil v Kopru in šolanje nadaljeval v Gorici. Kot gimnazijec je bil član Dijaške družine, ki se je med počitnicami zbirala v Avberju na Krasu pri župniku Virgilu Ščeku ter v hudih fašističnih časih skrivoma gojila in krepila slovensko zavest. Bil je med ustanovitelji in uredniki ilegalnih dijaških listov, ki so izhajali v Gorici v različnih oblikah (bodisi rokopisno bodisi tipkano ali litografirano) in pod različnimi naslovi - Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke, in v teh listih objavljal pesmi in prozo. Po maturi leta 1938 se je vpisal na Univerzo v Padovi, študiral je klasično in moderno filologijo. Študij je moral leta 1943 prekiniti, Italijani so ga zaprli, po njihovi kapitulaciji pa se je kot prekomorec pridružil partizanom.
Po vojni se je kot kustos pripravnik zaposlil najprej v Etnografskem muzeju v Ljubljani, potem pa kot višji asistent pri SAZU, v novem Inštitutu za slovensko narodopisje. Filozofska fakulteta mu je padovanske izpite priznala »kot enakovredne našim izpitom«, tako da je mogel pri profesorju Ivanu Grafenauerju na istem inštitutu
219
priglasiti doktorat, ki ga je leta 1955 uspešno opravil s folklorno doktorsko študijo Sežgani in prerojeni človek. Na Inštitutu je zasnoval arhiv slovenskih ljudskih pripovedi in ga vrsto let bogatil z novimi prepisi in kmalu tudi z zvočnimi zapisi, posnetimi na različnih slovenskih koncih, vseskozi pa s posebno pozornostjo do obrobja in takratnega zamejstva. Potem ko je prenehala izhajati revija Slovenski etnograf, je skupaj z inštitutskim kolegom Nikom Kuretom leta 1972 ustanovil znanstveno revijo Traditiones, posvečeno etnografski problematiki; revija izhaja še danes. Po vsestransko uspešnem raziskovalnem delu je v letu 1975 za dobro desetletje prevzel vodenje Inštituta za slovensko narodopisje.
Sam si je zelo zgodaj - že kot gimnazijec in pozneje kot študent v Padovi - jasno in trdno začrtal osrednje območje svojega zanimanja in znanstvenega delovanja. Poznavalci njegovega življenja in dela - naj med njimi navedem Marijo Stanonik - ugotavljajo, da je Matičetov že pri šestnajstih v domači Koprivi prvič zapisal eno od različic pesmi o »dvakrat rojenem človeku«, ki je postala kasneje osrednja tema njegove doktorske disertacije. Prav tako ugotavljajo, da je za zbiranje narodopisnega blaga znal navdušiti tudi koga od goriških sošolcev.
Svoj prvi prispevek, zapis »Koledovanje v tomajski župniji in v Trebčah«, je objavil (takrat še pod imenom Milko Ukmar) že pri enaindvajsetih, leta 1940, in to v eni takrat osrednjih slovenskih revij, v Domu in svetu. To je presenetljivo vsaj iz dveh razlogov: prvi je ta, da je mladenič, takrat seveda italijanski državljan, v času brezobzirnega nasilja fašistične oblasti tako dobro obvladal sicer popolnoma prepovedano slovenščino; drugi pa priča tudi o njegovi civilni neustrašnosti, saj je v članku Primorsko nedvoumno opredelil kot del slovenskega, in ne morda italijanskega narodnega ozemlja. Leto dni pozneje je opustil ime Milko Ukmar, ki ga je dobil po očetu, in se v rimski reviji Bulgaria prvič podpisal z domačim hišnim imenom - Milko Matičetov - ter pozneje ta priimek uzakonil zase in za družino.
To pa je tudi znamenje etične zvestobe, ki je bistveno določala življenje in delo pokojnega Matičetovega in ki je ostala zanj značilna vse do njegovih poslednjih dni -privrženost slovenski književni folklori, zlasti ljudskemu pesništvu in pripovedništvu, vseskozi s posebnim, prevladujočim poudarkom, kot rečeno, v ogroženih slovenskih pokrajinah na robu našega narodnega ozemlja, v tako imenovanem zamejstvu -največ med drugim v Posočju, v Reziji, na Krasu in v slovenski Istri, kakor tudi na Koroškem, v Prekmurju in Porabju ...
Prav v tem smislu je bilo za Matičetovega prelomno leto 1962, ko se mu je ob pomoči italijanskih kolegov odkrila Rezija, ki je postala v naslednjih letih njegova velika ljubezen in trajna skrb.
»To je zame pravljična dežela,« je pisal po vrnitvi s prvega, komaj dvotedenskega obiska v odmaknjeni, skrivnostni, v marsičem pozabljeni slovenski deželi: »Pravljice, ki sem jih šel iskat in jih našel v obilju, so kajpada prispevale svoje. Vseh štirinajst rezijanskih dni sem bil nevsakdanje razpoložen. Kot junaki mojih pravljic sem tudi sam doživljal presenečenje za presenečenjem. Brž ko sem zjutraj odprl oči, sem začel ugibati, kaj neki bo prinesel ta dan novega .«
220
V Reziji je Milko Matičetov nabral več kot tri tisoč besedil, med njimi je bilo poleg pesmi največ pravljic - s čimer je prepričljivo pokazal, da je tako po številnosti kot živahni kvaliteti rezijansko ljudsko izročilo na Slovenskem brez primere - in da je prenekatero rezijansko pripoved mogoče brez pridržkov uvrstiti v evropsko in svetovno zakladnico pravljic.
Sam se živo spominjam, kako sijajno presenečenje je leta 1973 pomenil izid pravljične zbirke Zverinice iz Rezije (z ilustracijami Ančke Gošnik Godec) - kako očarljivo, s kakšno nežno, domiselno duhovitostjo, s kako presenetljivim humorjem, nemara celo ironijo, so učinkovale na naše otroke in nič manj na nas, ki smo jih takrat otrokom prebirali. In z enako močjo je učinkovala tudi pozneje, ko so jih, uprizorjene z lutkami Tineta Varla in glasovi mariborskih igralcev, predvajali na televiziji ... Globoko, tako rekoč neizbrisno so se mi tiste pravljice zapisale v spomin. Danes sem prepričan, da je Milko Matičetov - četudi po lastnih besedah »samo« zapisovalec - z Zverinicami iz Rezije več kot prepričljivo izpričal ne le etnografski, ampak enako tudi subtilen literarni talent.
Rezija je bila kot rečeno njegova velika ljubezen in trajna skrb. Poleg ogromne količine zapisov, nastalih seveda na kraju samem in registriranih v že omenjenem arhivu slovenskih ljudskih pripovedi, je Milko Matičetov Reziji posvetil več kot šestdeset razprav in tehtnih člankov in s svojim vsestranskim delom na Rezijo in njeno narodno izročilo opozoril ugledne tuje znanstvene ustanove.
S predavanji in referati je sodeloval na mnogih mednarodnih etnoloških, slavističnih in romanističnih zborovanjih: že leta 1940 se je v Benetkah udeležil italijanskega etnografskega kongresa (s predavanjem o slovenski Lepi Vidi!) in potem po vojni med drugim: v Neaplju, Ljubljani (kjer je bil med pobudniki za ustanovitev svobodne delovne skupnosti etnologov vseh narodnosti v Vzhodnih Alpah - Alpes Orientales), pa v Kielu, Brixnu, Parizu, Antwerpnu (kjer je bil med ustanovitelji organizacije International Society for Folk Narrative Research, nato pa je aktivno sodeloval na treh njenih kongresih v Atenah, Bukarešti in Helsinkih) itn. itn. Na povabilo slavističnih, narodopisnih ali lingvističnih kateder je predaval na številnih tujih univerzah.
Bil je predsednik Slovenskega etnološkega društva in prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim vrsto italijanskih, na Slovenskem pa poleg Levstikove nagrade (za Zverinice iz Rezije) tudi Štrekljevo nagrado in Murkovo priznanje za življenjsko delo. Bibliografija Milka Matičetovega obsega več kot tristo znanstvenih razprav in strokovnih esejev, člankov, ocen in poročil, od tega je bila vsaj tretjina objavljenih v tujih jezikih. Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega, šest let pozneje pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Bistvene etične značilnosti njegovega življenja in dela Marija Stanonik v sklepu svoje velike zbirke Folklorističnihportretov iz20. stoletja prepričljivo opredeljuje takole:
»Dela se ni lotil zmeraj z akademsko distanco, čeprav zanjo na več mestih pledira, ampak čustveno vzneseno. Toda ko se je zanjo odločil, se je izkazala njegova velika erudicija, sistematičnost znotraj zadane naloge, temeljitost, vztrajnost, potrpežljivost
221
- skratka vsa znamenja trdega dela in drugih lastnosti, kakršne je priporočal tistim, ki bi radi po bližnjici prišli do cilja. Ta dvojnost njegove narave se je kazala tudi pri pojavu, kjer se bosta vedno morala vračati hvaležnost in ljubezen: Matičetov je proslavil Rezijo, Rezija je proslavila Matičetovega.«
Naj bo obema hvala!
(Prebrano na žalni seji 10. decembra 2014)
Andrej Inkret
JANEZ STANONIK
(1922-2014)
Janez Stanonik se je rodil 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Maturiral je leta 1940 v Celju. Vojna ga je ujela na nemškem okupacijskem območju in zaposlil se je kot železničar. O tem času je čez leta za zabavo pripovedoval, da je nekega dne sedel na vlak in se odpeljal v Berlin. Med potovanjem ga ni nihče nadlegoval, saj je bil oblečen v železničarsko uniformo. Naključje je hotelo, da je na dan prihoda v Berlin na aveniji Unter den Linden videl kolono vozil s Hitlerjem, ki so ga mimoidoči navdušeno pozdravljali. Janez Stanonik je še istega dne odpotoval nazaj na svojo železniško postajo.
Podrobnosti o njegovih naslednjih korakih sicer niso znane, a vsekakor je Janez Stanonik dezertiral in se pridružil partizanom. Vključen je bil v slavno 14. divizijo in z njo preživel dolgi zimski pohod po Štajerskem. Marši so bili nočni; kadar ni bilo lune, so trdo temo premagovali tako, da je imel vsak borec na hrbet pripet bel papir, po odsevu katerega je naslednji v gosjem redu vedel, kam mora stopiti.
Po vojni je Janez Stanonik slekel vojaško suknjo in se jeseni 1945 vpisal na Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani ter v štirih letih končal dodiplomski študij nemščine in angleščine. Nato je pod vodstvom predstojnika oddelka prof. Jakoba Kelemine pripravljal doktorat, a pred obrambo je leto dni s štipendijo Britanskega sveta preživel na študiju v Angliji. O pripravah na pot v Anglijo je pozneje v šali pripovedoval, da je bil tako nevešč vsega praktičnega, da ga je prof. Kelemina spremil v trgovino in mu pomagal izbrati primerno blago za novo obleko, v kateri je pozneje odpotoval na tuje. (Konfekcije takrat ni bilo.)
Takoj po vrnitvi je zagovarjal disertacijo z naslovom Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem. Takrat je bil že asistent in se je nemudoma lotil habilitacijskega dela, in sicer s področja ameriške književnosti, namreč o znanem
222
pisatelju 19. stoletja Melvillu in njegovem znamenitem romanu Moby Dick. Janez Stanonik se je osredinil na folklorne osnove tega dela in je prek njih iskal vpogled v Melvillovo ustvarjanje in še zlasti v njegov idejni razvoj. Habilitacijsko delo je Filozofska fakulteta leta 1958 Janezu Stanoniku priznala in bil je izvoljen za docenta. Habilitacijsko delo je bilo leta 1962 objavljeno v angleščini z naslovom Moby Dick. The myth and the symbol (Moby Dick kot mit in simbol). Na mladega docenta je dokončno padla vsa skrb za oddelek, kajti njegov mentor prof. Kelemina je leta 1957 preminil. Janez Stanonik je bil edini habilitirani univerzitetni učitelj na oddelku, ki je bil največji oddelek Filozofske fakultete in je po številu slušateljev prekašal marsikatero fakulteto ljubljanske univerze.
Odtlej je bilo življenje in delovanje Janeza Stanonika tako tesno povezano z usodo Oddelka za germanske jezike in književnosti, da se ne da govoriti o enem, ne da bi se poročalo o drugem. Oddelek in Janez Stanonik sta bila tako rekoč zrasla. Vse dogajanje na oddelku se je odražalo tudi v skrbeh Janeza Stanonika.
Začetek njegovega predstojnikovanja je bil kar ugoden. V letih 1959-61 so se Filozofska fakulteta in z njo germanski jeziki preselili v novo hišo na Aškerčevi 2. Vsi prostori oddelka razen ene velike predavalnice so bili zbrani na istem hodniku nove hiše. Leta 1961 je oddelek dobil kar pet novih asistentov, sicer še brez doktorata, a vendar. Janez Stanonik se je kmalu nato poročil z bodočo gospo Alenko Stanonik (gospa se je udeležila žalne seje) in njegova osamljenost je prerasla v normalno zasebno življenje. Univerza jima je le malo pozneje dodelila stanovanje, in v tem stanovanju je Janez Stanonik decembra 2014 med popoldanskim počitkom tudi preminil. Pred maloprej omenjenimi dogodki je bil Janez Stanonik domala dve desetletji prepuščen samemu sebi, odvisen le od samega sebe, in ta zgodnja eksistencialna stiska je za vse življenje zaznamovala njegov značaj, in to kljub uspešnemu začetku zasebne in poklicne poti in kljub prav tako uspešnemu nadaljevanju.
A ne smemo hvaliti dneva pred večerom! Ze med temi kot rečeno uspešnimi prvimi koraki so se začele v novi hiši na predstojnika Janeza Stanonika zgrinjati težave. V poslopju Filozofske fakultete germanskim jezikom niso dodelili celega hodnika, temveč so si morali hodnik deliti še z dvema oddelkoma in koščkom tretjega oddelka. Za primerjavo naj povem, da so imeli oddelki kot slavistika, zgodovina, geografija vsak zase cel hodnik, čeprav so bili to manjši oddelki kot germanski jeziki. Ne morem se znebiti vtisa, da so vodstveniki fakultete nemščino in angleščino porivali v kot, ker sta bila jezika držav, ki Jugoslaviji takrat niso bile naklonjene.
Drugo večje razočaranje, ki sta ga doživela oddelek in Janez Stanonik kot njegov predstojnik, se je dotikalo razdeljevanja financ znotraj Filozofske fakultete. Germanski jeziki so bili zaradi števila slušateljev zaslužni, da je bila fakulteta deležna precejšnje količine proračunskih sredstev, a delitev teh sredstev znotraj fakultete je bila v načelu solidarnostna, iz česar je sledilo, da so ravno germanski jeziki kot največji oddelek vsako leto dobili sorazmerno malo denarja. To se je poznalo pri nakupu publikacij, pri potovalnih stroških itn. Tudi na tem področju so bila prizadevanja predstojnika Janeza Stanonika bob ob steno.
223
Tretje večje razočaranje Janeza Stanonika je bila Raziskovalna skupnost Slovenije, ustanovljena okoli leta 1971. Janez Stanonik je upal, da bodo iz Raziskovalne skupnosti na oddelek dotekala sveža sredstva za znanstveno delo. A v Raziskovalni skupnosti so nekatere vede obljubljale, da bodo podpirale gospodarstvo, in so denar kar pobrale, drugim vedam pa pustile samo ostanke. Najslabše se je godilo huma-nistiki in v njenem okviru tudi germanskim jezikom, ki niso imeli od Raziskovalne skupnosti nobene koristi.
Kljub vsestranski preobremenjenosti je Janez Stanonik preživel tri nezaporedna leta v tujini, namreč dve leti v ZDA, eno leto v Angliji. Njegova ostala potovanja v tujino so bila krajša in namenjena bodisi študiju bodisi udeležbi na znanstvenih sestankih; imel je vrsto vabljenih predavanj na tujih univerzah in v domovini. V Ljubljani je leta 1981 pripravil mednarodni simpozij o Louisu Adamiču in izdal zbornik simpozija na 409 straneh. Po vzoru časopisa Linguistica, v katerem so od srede petdesetih let objavljali jezikoslovci tujejezičnih oddelkov Filozofske fakultete, je Janez Stanonik leta 1968 ustanovil revijo Acta neophilologica za učitelje literarnih ved na tujejezičnih oddelkih Filozofske fakultete; prispevke so pošiljali tudi ameriški Slovenci, ki so delovali kot profesorji na ameriških univerzah. Janez Stanonik je revijo urejal do leta 2000, izhaja pa še vedno.
Kako je Janez Stanonik pri vsej obremenjenosti s predstojniškim in pedagoškim delom našel čas za raziskovanje, ni jasno. A smemo ugotoviti, da je tudi na tem področju postoril veliko. In vsekakor je svoje prispevke redno objavljal. Na podlagi bibliografskih enot, ki so bile objavljene do leta 1981, je bil Janez Stanonik tega leta sprejet v SAZU (redni član je postal leta 1987). Med objavami do leta 1981 je sam poleg svojega habilitacijskega dela o Melvillovem Moby Dicku najbolj cenil, kar je bil objavil o vidnem viktorijanskem književniku in ideologu Johnu Ruskinu, o povezavah pomembnega ameriškega pesnika Longfellowa s Slovenci in o zgodnjih slovenskih tiskih v ZDA.
Za akademika Janeza Stanonika je bila velika prelomnica leto 1984, ko je pred-stojništvo oddelka oddal mlajšim močem. Šele zdaj si je res lahko oddahnil in se predal znanstvenemu delu. Moja predstavitev razmer na oddelku je bila mišljena tudi kot pojasnilo, zakaj se je akademik Janez Stanonik ob znanstvenem delu sprostil razmeroma pozno. Glavnina njegove bibliografije je namreč iz obdobja po letu 1984.
Najpomembnejša dela akademika Janeza Stanonika se dotikajo slovensko-ameriških kulturnih stikov v širokem pomenu besede. Zelo izstopajo njegove objave o misijonarju in pesniku Marku Antonu Kappusu iz Kamne Gorice pri Kropi, ki je konec 17. in v začetku 18. st. deloval v Srednji Ameriki. Ohranjena so nekatera njegova pisma v Evropo, tako da se je dalo rekonstruirati Kappusovo življenje in delo.
Drugih publikacij akademika Stanonika si ne upam omeniti, kajti manjka mi strokovna pristojnost in nisem zmožen niti predstavitve niti ocene. Najbrž pa je pravilen moj vtis, da je bil akademik Janez Stanonik pri znanstvenem delu izredno temeljit. Raziskav, ki jih je opravil, verjetno nikoli ne bo treba ponavljati, vsako tva-rino je izčrpal, kar se je le dalo. Akademik Janez Stanonik je s svojim znanstvenim
224
delom izobraženstvo v Sloveniji seznanjal s kulturnimi in družbenimi razmerami, v katerih delujejo slovenski rojaki v Severni Ameriki, in bi nam zato smel veljati za ambasadorja posrednika med slovensko in ameriško kulturo.
Janez Stanonik je imel konjička po imenu etimologija. Vse odraslo življenje sta ga kljub trajni usmerjenosti v književnost mikala izvor in zgodovina besed. Kdaj pa kdaj je o tem tudi kaj objavil. Kadar sem ga zadnja leta srečeval na sprehodu, mi je pripovedoval, da se ukvarja z Langobardi v Sloveniji. Langobardi so se na poti v severno Italijo, kjer je po njih poimenovana pokrajina Lombardija, za neko obdobje ustavili v Sloveniji. Po mnenju akademika Stanonika so pri nas pustili tudi jezikovne sledi. Akademik Stanonik jih je iskal zlasti na Kozjanskem, tj. med Savinjo in Sotlo. Ne vem, ali stavi tabore Langobardov tja tudi zgodovina ali pa je tako sklepal samo akademik Stanonik. Vsekakor si je vsa zadnja leta prizadeval, da bi na tistem področju odkril prežitke Langobardov, seveda v krajevnih in drugačnih imenih; žal ne poznam nobenih podrobnosti o njegovem raziskovanju. Samo nekoč mi je mimogrede omenil, da se ukvarja z etimologijo imena reke Voglajne, pritoka Savinje. Obžalujem, da akademik Janez Stanonik tega dela ni mogel dokončati. Že popisani listi zdaj zaman čakajo, da bi nanje dopisal vsaj še zaključne pripombe.
Akademiku Janezu Stanoniku smo znanci, kolegi in slušatelji od nekdaj rekli Noni. Zato naj sklenem s spoštljivo željo: Počivaj v miru, dragi Noni!
Janez Orešnik
JOŽE TOPORIŠIČ
(1926-2014)

Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 v kmečki družini na Mostecu pri Brežicah. Njegovo gimnazijsko šolanje je bilo pretrgano zaradi prisilnega izseljenstva v nemška taborišča med letoma 1941 in 1945. O tem obdobju je v šali govoril, da se je tedaj vsaj naučil nemško. Po vrnitvi je končal gimnazijo in študij slavistike. Po vojaščini se je za obdobje 1954-1965 zaposlil kot lektor za slovenščino na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Tam se je začelo v življenju Jožeta Toporišiča obdobje dokončnega oblikovanja v zrelega znanstvenika. V Zagrebu je namreč spoznal vrsto pomembnih jezikoslovcev in zahajal na večerne sestanke zagrebškega lingvističnega krožka. V krožku ga je prežel praški in le malo kasnejši ameriški strukturalizem, in tej znanstveni usmeritvi je
ostal zvest do konca. Med zagrebškimi učenjaki je na Jožeta Toporišiča največji vtis napravil prof. Petar Guberina, fonetik mednarodnega slovesa, med kolegi vrstniki pa
225
Bulcsu Laszlo. Slednji je Jožeta Toporišiča dodobra seznanil s tonemi srbohrvaškega jezika in posledično tudi s slovenskimi tonemi. Prof. Guberina pa je bil zaslužen, da je Jože Toporišič - še med službovanjem v Zagrebu - prejel Humboldtovo štipendijo in z njo odpotoval v Hamburg na tamkajšnji fonetični inštitut, ki je že desetletja užival sloves vodilne ustanove svoje vrste na svetu. Med enoletnim študijem v Hamburgu se je Jože Toporišič izpopolnil v uporabi takrat najnovejših fonetičnih naprav in začel znanstveno preučevati različne vidike slovenske izgovarjave. Kot odgovor na vprašanje, kdaj in kje je Jože Toporišič opravil svoje najbolj izvirno znanstveno delo trajnega pomena, je nedvomno treba navesti čas, ki ga je preživel v Hamburgu, in leta neposredno po vrnitvi v domovino. In to delo je bilo na področju fonetike, tudi stavčne fonetike, in fonologije. Prav Jože Toporišič je za vedno določil, koliko fonemov je v slovenskem knjižnem jeziku in kateri so. Bivanje v Hamburgu in leta takoj zatem so bila v znanstvenem delovanju Jožeta Toporišiča srečna, kot se je dalo sklepati po okoliščini, da je pozneje zelo rad pripovedoval o tem času.
Po vrnitvi iz Hamburga je leta 1963 v Ljubljani doktoriral iz Finžgarjeve proze. Od leta 1963 do 1971 je v Ljubljani honorarno predaval slovenski knjižni jezik. Od leta 1971 do 1996 je bil redni profesor in predstojnik Katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko.
Ko je postal univerzitetni učitelj, je področje svojega znanstvenega delovanja s fonetike in fonologije razširil na jezikovno slovenistiko v celoti in se lotil sistematiziranja posameznih podpodročij, in sicer s svojim vplivom prek univerzitetnih predavanj, prek nastopov v medijih in po šolah, posebej pa s številnimi publikacijami, ki so druga za drugo prinašale novosti in urejenost. Na tem mestu bi moral navesti brez števila pomembnih strokovnih vsebin, a jim ne bi bil kos, saj po izobrazbi žal nisem slovenist.
Zgodnji vrhunec razvejene dejavnosti prof. Toporišiča je bila prva izdaja Slovenske slovnice leta 1976, ki so ji bila podlaga mnoga preddela tako prof. Toporišiča samega kot tudi številnih predhodnikov. V priložnostnem govoru ob nekem jubileju prof. Toporišiča sem v šali spomnil na naslednje. Pri Španski akademiji so izdali špansko slovnico na 5000 straneh, ki jo je izdelalo okoli 150 jezikoslovcev iz Španije ter Srednje in Južne Amerike. Slovenska slovnica prof. Toporišiča obsega skoraj 1000 strani, a sestavil jo je prof. Toporišič kot edini avtor. S to primerjavo sem hotel pokazati na pregovorno garaštvo prof. Toporišiča: vsekakor je opravil intelektualno delo več kot enega samega človeka. Prof. Toporišič bi moral biti sprejet v SAZU takoj po izidu prve izdaje slovnice, kajti že takrat se je popolnoma jasno videlo, da zmore več in bolje od drugih znanstvenikov na področju opisnega jezikoslovja. Okoliščina, da je bil sprejet šele 15 let pozneje, je za SAZU neprijetna.
Mednarodna dejavnost prof. Toporišiča je vključevala predavanja na tujih univerzah ter aktivno sodelovanje na kongresih in v delovnih komisijah. Ko je bila leta 2004 obelodanjena bibliografija slovenističnega opisnega jezikoslovja, objavljenega po letu 1900 v znanstvenem tisku zahodnih dežel, se je pokazalo, da ima tudi tu največji delež prav prof. Toporišič.
226
Dovolite, da na tem mestu vpletem nekaj besed o javni rabi slovenščine. Kmalu po drugi svetovni vojni se je začela pritajena raznarodovalna politika Beograda, politika, ki je poniževala slovenščino skoraj tako, kakor jo danes ponižuje angleščina. Nastavki odpora proti Beogradu so se začeli že v šestdesetih letih, ko je Slovenija odklonila beograjski TV-dnevnik, in v zgodnjih sedemdesetih, ko je Teritorialna obramba Slovenije v svojih vrstah uveljavila (morda kljubovalno uveljavila) slovenski vojaški jezik. Pri teh prelomnih odločitvah prof. Toporišič najbrž še ni sovplival. Pač pa je dobro znano, da je bil dejaven v Jezikovnem razsodišču, tvorno in učinkovito, skupaj z nekaterimi drugimi vidnimi slovenisti. Jezikovnemu razsodišču se je pridružila tako rekoč vsa Slovenija in srbski vpliv mu je uspelo zelo zmanjšati.
Zadnje zajetnejše strokovno delo akademika Toporišiča je bil zdaj veljavni slovenski pravopis, ki je po dolgih letih truda akademika samega in njegovih sodelavcev izšel leta 2001. Prav po nepogrešljivih Pravopisu in Slovenski slovnici bo ostal akademik Toporišič v spominu govorcev slovenščine še nekaj generacij.
Do konca življenja je bil akademik Toporišič ozko povezan z Lingvističnim krožkom Filozofske fakultete. Po naključju, ki je trenutku primerno, je bil ravno v decembru na splet postavljen arhiv krožka s podatki o sporedu sestankov, za zdaj od 1. do 1024. sestanka. Iz arhiva je razvidno, da je prof. Toporišič krožku prvič spregovoril že leta 1964 (ko je še deloval hkrati v Zagrebu in v Ljubljani) in potem v teku let še 19-krat, medtem ko so drugi predavatelji zvečine nastopili enkrat do trikrat. Sestanke je obiskoval redno, zadnjič je bil navzoč konec maja 2014. Ko se je krožek po poletnem premoru spet sestal oktobra 2014, pa akademika Toporišiča ni bilo več med nas, in zaslutili smo nekaj usodnega. Njegov stol je sameval, in zdaj vemo, da akademik Toporišič ne bo več sedal nanj.
Jože Toporišič, redni univ. prof. dr. Jože Toporišič, akademik Jože Toporišič, naj Ti bo lahka zemlja slovenska!
ARTHUR E. BERGLES
(1935-2014)
Spomladi, 17. marca 2014, je umrl dopisni član III. razreda SAZU profesor inženirstva Arthur E. Bergles, ki je bil v našo Akademijo izvoljen 7. junija 2001. Rodil se je 9. avgusta 1935 v New Yorku slovenskim staršem, ki so se priselili v ZDA in se nastanili na severu države New York, kjer je potem končal srednjo šolo v kraju Rhinebeck. Na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo je študiral strojništvo in tam tudi diplomiral ter magistriral, potem pa kot Fulbrightov štipendist eno leto preživel na Tehniški visoki šoli v Munchnu. Po vrnitvi
227
na Massachusetts Institute of Technology je leta 1962 tam doktoriral z disertacijo Subcooled Boiling Heat Transfer and Burnout in Tubes of Small Diameter. Nato je postal docent strojništva in raziskovalec na Massachusetts Institute of Technology National Magnet Laboratory. Bil je pomočnik direktorja Heat Transfer Laboratory, predstojnik Engineering Projects Laboratory in bil tam izvoljen za izrednega profesorja. Leta 1970 je postal profesor strojništva na Georgia Institute of Technology, leta 1972 pa profesor in predstojnik oddelka za strojništvo na Iowa State University, kar je ostal do 1983. Od leta 1972 do 1986 je bil ustanovni vodja Heat Transfer Laboratory. Leta 1981 je postal Anson Marston Distinguished Professor of Engineering. Akademsko leto 1979/80 je preživel na Universität Hannover s Humboldtovo štipendijo za uveljavljene znanstvenike iz ZDA. Od leta 1986 do 1997 je bil Clark and Crossan Professor of Engineering na Rensselaer Polytechnic Institute (RPI), potem pa je postal zaslužni profesor. Osnoval je Heat Transfer Laboratory na RPI. Od leta 1989 do 1992 je bil tam Dean of Engineering. Od leta 1999 je bil Glenn L. Martin Institute Professor of Engineering na University of Maryland (College Park) in Senior Lecturer in Mechanical Engineering na Massachusetts Institute of Technology. Od leta 1997 je bil tudi profesor na podiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani. V letih 1979 in 1998 je bil gostujoči profesor na Danski tehniški univerzi.
Raziskovalna dejavnost Arthurja Berglesa je vključevala naslednja področja: izboljšave prenosa toplote, dvofazni tok in prenos toplote z vretjem in izparevanjem, notranji laminarni tokovi, hlajenje mikroelektronskih naprav, izmenjalniki toplote za toplotno kontrolo zgradb. Splošno je bil znan kot izstopajoč znanstvenik na področju povečevanja prenosa toplote. Opredelil je 14 načinov povečevanja prenosa toplote in opravil številne izvirne raziskave na mnogih področjih. Rezultat njegovega dela so podatki za načrtovanje naprav ali njihovo izboljšavo. Objavil je 29 knjig, 408 tehničnih člankov, več kot sto tehničnih poročil in imel skoraj 400 vabljenih predavanj v ZDA in številnih drugih državah. Njegovo delo je zelo široko citirano.
Poleg navedenega je A. E. Bergles postal tudi Honorary Professor na pekinški politehniški univerzi v letu 2001 in Državni politehniški univerzi v Sankt-Peterburgu v letu 2007. Izvoljen je bil v National Academy of Engineering v ZDA (1992), Royal Academy of Engineering v Veliki Britaniji (2000) in Državno akademijo znanosti v Italiji (2003). Prejel je častni naziv Doctor Honoris Causa na Univerzi v Portu na Portugalskem (1998), častni naslov D. Ing. (Honoris Causa) na Rand Afrikaans University v Južni Afriki (1999), častni naslov Dr. of Engineering Energetics (Honoris Causa) na Univerzi La Sapienza v Rimu (2009). Bil je član številnih tehniških združenj. Posebej aktiven je bil v American Society of Mechanical Engineers (ASME), bil je urednik revije Journal of Heat Transfer in predstojnik Heat Transfer Division (HTD). Bil je podpredsednik ASME za Professional Development in dva mandata njegov Governor. Leta 1990 in 1991 je bil predsednik tega združenja, ki šteje okoli 120.000 članov.
Za svoje izredno aktivno in uspešno delo je dobil mnogo priznanj, med katerimi izstopajo: Associate Fellow (1996) of the American Institute of Aeronautics and Astronautics; Fellow (1988) of the American Association for the Advancement of
228
Science; Donald Q. Kern Award (1990) & Fellow (2004) of the American Institute of Chemical Engineers (AlChE); Fellow (1985) of the American Society for Engineering Education, Lamme Medal (1987) in Centennial Certificate and Medallion (1993); American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers: Fellow (1992), Distinguished Service Award (1996), F. Paul Anderson Medal (2000), Holladay Distinguished Fellow Award (2002), Life Member (2008) in Boston Chapter Hall of Fame (2010); Assembly of World Conferences on Experimental Heat Transfer, Fluid Mechanics and Thermodynamics: Nusselt-Reynolds Prize (2001); ASME: Fellow (1979), Heat Transfer Memorial Award (1979), Dedicated Service Award (1984), 50th Anniversary Award of the HTD (1988), Honorary Membership (1996), ASME Medal (2000) in HTD Distinguished Service Award (2008); AIChE and ASME: Max Jakob Memorial Award (1995); French Thermal Society: International SFT Award (2002); International Centre for Heat and Mass Transfer: Fellowship Award (1988) in Luikov Medal (1998) in Intersociety Conference on Thermal and Thermomechanical Phenomena in Electronic Systems: Achievement Award (2002).
Člani SAZU se s ponosom spominjamo cenjenega rojaka in dopisnega člana.
Igor Grabec
ALAN R. KATRITZKY
(1928-2014)
Alan R. Katritzky, dopisni član SAZU, se je rodil 18. avgusta 1928 v Londonu v družini poljskih emigrantov, umrl pa je 10. februarja 2014 v Gainesvillu na Floridi (ZDA). Bil je pionir in svetovno uveljavljen znanstvenik na področju kemije heterocikličnih spojin.
Diplomiral (1952) in doktoriral (1958) je na Univerzi v Oxfordu (Anglija), leta 1959 je odšel na Univerzo v Cambridgeu, kjer je ponovno doktoriral (1963), v letih 1960-1963 je bil tam vodja študija na Churchillo-vem kolidžu in docent na univerzi. Leta 1963 je postal profesor na novoustanovljeni Univerzi East Anglia v Norwichu, leta 1980 se je preselil v ZDA na Univerzo v Gainesvillu (University of Florida). Tam je ustanovil center za heterociklične spojine za postdoktorske študije in za povezave z industrijo. Kot svetovalec je sodeloval z 80 podjetji in industrijo v Evropi in ZDA. Vsako leto je imel do 40 mladih raziskovalcev. Leta 2000 je ustanovil brezplačni spletni znanstveni časopis Arkivoc. Istega leta so se na njegovo pobudo začeli vsakoletni simpoziji FloHet s področja heterociklične kemije.
Njegovo glavno raziskovalno področje je obsegalo sintezo in nove sintezne
229
metode ter računalniško podprte raziskave povezav med strukturo spojin in njihovim biološkim učinkom (QSAR), kar je pomembno za načrtovanje novih zdravilnih učinkovin. V tem kratkem pregledu ni mogoče podrobneje razčleniti vseh njegovih raziskovalnih dosežkov.
Med dolgoletnim raziskovalnim delom je objavil 2170 člankov, bil je avtor ter urednik 200 knjig in revij, kar predstavlja izjemno obogatitev za znanost in uporabnike s področja kemije, farmacevtske in agrarne industrije. V serijskih publikacijah so sodelovali tudi slovenski kemiki.
Profesor Katritzky je postal dopisni član SAZU 7. junija 2001, od leta 1980 je bil član angleške Royal Society, častni doktor ali profesor 33 univerz oziroma znanstvenih inštitutov in prejemnik številnih medalj in priznanj. Za ustanovitev po njem imenovane katedre je Oddelku za kemijo Floridske univerze prispeval 1,5 milijona dolarjev.
Bil je izjemno delaven človek, prijeten sogovornik, veliko je potoval in raziskovalce po vsem svetu seznanjal z novimi izsledki. Večkrat je predaval v Sloveniji in dolga leta ohranjal prijateljske stike s slovenskimi kemiki.
Miha Tišler
JOHN S. WAUGH
(1929-2014)
In memoriam John S. Waugh
V 85. letu je 22. avgusta 2014 preminil profesor John Stewart Waugh, zaslužni profesor na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo (MIT) v Bostonu, ZDA. Rojen je bil 25. aprila 1929 v Willimanticu v Connecticutu. Leta 1949 je »summa cum laude« diplomiral iz kemije na koli-džu Dartmouth, doktoriral pa leta 1953 iz kemije in fizike na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo (Caltech). Doktorat je opravil pod mentorstvom prof. Dona M. Yosta s študijo o uporabi jedrske magnetne resonance (NMR) pri strukturnih analizah v trdnih snoveh. Po doktoratu je na Caltech krajši čas razvijal instrumentacijo za določanje starosti snovi s pomočjo radioaktivnega ogljika in poučeval jedrsko kemijo. Leta 1953 se je pridružil Fakulteti za kemijo na MIT, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Začel je kot inštruktor (1953-1955), nato je deloval kot docent (1955-1958), kot izredni profesor (1959-1962), kot profesor (1962-1973), kot »Arthur Amos Noyes Professor« kemije (1973-1988) in kot »Institute Professor« (1988-1997).
230
Glavno področje dela in raziskav prof. Waugha je bila NMR-spektroskopija, kjer je posebej znano njegovo pionirsko delo na področju visokoločljivostne NMR v trdnih snoveh. Pred njegovim odkritjem je veljalo splošno prepričanje, da NMR-spe-ktroskopija snovi v trdnem stanju ni možna, on pa je pokazal, da je z NMR mogoče raziskovati strukturo molekul netopnih snovi, kot so beljakovine, nukleinske kisline (npr. DNA) in farmacevtske učinkovine. Iznašel je način, kako z uporabo sekvenc močnih radijskih pulzov izničiti nekatere interakcije jedrskih spinov s sosednjimi jedri in elektronsko okolico, posledica pa je oženje absorpcijskih črt NMR in posledično visoka spektralna ločljivost. Eno prvih takšnih sekvenc za izničevanje medjedrske magnetne dipolne interakcije označuje kratica WAHUHA, ki je sestavljena iz prvih črk njenih avtorjev (Waugh - Huber - Haeberlen, 1968). Multipulzne metode za oženje NMR-spektrov so še danes pomembno orodje strukturnih kemikov. Pionirsko delo je opravil tudi pri uporabi druge metode za izničevanje medjedrske magnetne dipolne interakcije z vrtenjem vzorca pod magičnim kotom (Magic Angle Spinning, MAS), kjer zveznica med sosednjima jedrskima spinoma oklepa »magični« kot glede na zunanje magnetno polje in je zato časovno povprečna dipolna interakcija enaka nič. Prof. Waugh je razvil tudi teoretični opis pulznih eksperimentov za oženje spektralnih črt z metodo časovno povprečne Hamiltonove funkcije.
Med najvidnejše znanstvene publikacije prof. Waugha spadajo: (1) Approach to High-Resolution NMR in Solids (soavtorja L. M. Huber, U. Haeberlen, Phys. Rev. Lett. 20, 180 (1968)), (2) Coherent Averaging Effects in Magnetic Resonance (soavtor U. Haeberlen, Phys. Rev. 175, 453 (1968)), (3) Magic-Angle NMR Experiments in Solids (soavtor M. Mehring, Phys. Rev. B 5, 3459 (1972)) in (4) Proton-Enhanced NMR of Dilute Spins in Solids (soavtorja A. Pines, M. G. Gibby, J. Chem. Phys. 59, 569 (1973)).
Za svoje delo je prejel številne pomembne mednarodne nagrade: Wolfovo nagrado za kemijo 1983, nagrado National Academy of Sciences 1974, Langmuir Award in Chemical Physics 1976, Pauling Medal 1984, Distinguished Alumnus Award, Cal-tech 1987, Killian Faculty Achievement Award, MIT 1988, Sc. D. (hon.) Dartmouth College 1989, ISMAR Prize 1989, Richards Medal (1992) in Russel Varian Prize 2006.
Prof. John S. Waugh je postal dopisni član SAZU 18. maja 1989. Leta 2011 preminuli akademik prof. dr. Robert Blinc je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja po doktoratu štiri leta preživel v njegovem laboratoriju za NMR-spektroskopijo na MIT, kjer se je spoznal z NMR-spektroskopijo in potem znanje uspešno prenesel v laboratorije Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Od takrat je prof. Waugh gojil redne stike s slovenskimi NMR-spektroskopisti in se udeleževal konferenc o NMR, ki jih je skupina prof. Blinca organizirala v več krajih takratne Jugoslavije.
Prof. dr. Janez Dolinšek
231
IVAN GAMS
(1923-2014)
Akademik Ivan Gams je bil za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljen leta 1978, za rednega člana pa 1985. Bil je velik človek, velik raziskovalec, velik krasoslovec, velik geograf, velik pedagog.
Rodil se je 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Srednjo šolo (1937-1944) je obiskoval v rodnem mestu, v Mariboru in Ljubljani, kjer je po dveh letih dela v prosveti 1946. leta vpisal študij geografije, etnografije in narodne zgodovine na Prirodoslovno-matematični fakulteti. Za disertacijo je izbral domače Pohorsko Podravje in bil leta 1959 promoviran za doktorja znanosti. Preden je dobil mesto na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze, je delal na Geografskem inštitutu in nekaj let na akademijskem Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni (1962-66). Leta 1966 je bil izvoljen za izrednega, nekaj let pozneje za rednega profesorja fizične geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Bil je predstojnik oddelka in dolgoletni vodja Katedre za fizično geografijo. Takoj po drugi svetovni vojni je bila na Oddelku za geografijo načrtovana Katedra za kras z novim, lahko rečem posebnim slovenskim predmetom - Geografijo krasa -, a šele s prihodom prof. Gamsa je bilo te načrte mogoče uresničiti. A ne le predavanja, prof. Gams je vpeljal tudi terenske vaje, o kakršnih so lahko študentje geografije dotlej le sanjali. Istega leta ko je bil Gams izvoljen za rednega člana naše Akademije, je umrl akad. Ilešič, in tako je imela Akademija srečo, da je nadaljeval vrsto njenih imenitnih članov geografov naravoslovcev: Ferdinanda Seidla, Antona Melika, Ivana Rakovca in Svetozarja Ilešiča. Morda je bil akademik Gams bolj krasoslovec kot geograf. Zato je mogoče reči, da je z njegovo izvolitvijo tudi Akademija priznala in potrdila krasoslovje kot znanost, za katero bi bilo mogoče reči, da je doma v Sloveniji, in ki ji svet to tudi priznava - k čemur je gotovo največ pripomogel prav akademik Gams s svojimi raziskavami in objavami. On je bil tisti, ki je slovensko krasoslovje preusmeril iz opisovanja v meritve, ni le beležil in razlagal, temveč je meril in ugotavljal intenzivnost procesov in hitrost preoblikovanja. Ukvarjal se je s kraškimi procesi, preučeval je oblike površja in podzemlja, na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom se je začelo merjenje korozije po »Gamsovi metodi«, s pomočjo »Gamsovih tablet«, in še danes potekajo te meritve po raznih delih sveta tako, kot si je zamislil - z mrežo postaj, s pomočjo katerih je mogoče primerjati korozijo najrazličnejših tipov krasa po vsem svetu. Leta 1997 je bila objavljena pobuda hrvaških krasoslovcev za mednarodni projekt preučevanja korozije na podlagi kemizma voda, po metodi, ki naj bi se imenovala po akademiku Gamsu. Kjerkoli na svetu izide resna študija o kraških
232
poljih, ne more brez citiranja Gamsovih del, saj je on tisti avtor, ki je prvi na široko razložil definicijo kraškega polja in podal merila, po katerih je mogoče ugotavljati, ali je neka kraška depresija polje ali ne. Gamsovo delo v zvezi s krasom navajam malo podrobneje le kot primer in kot tisto njegovo znanstveno prizadevanje, ki najbolj odmeva v mednarodnih strokovnih krogih. Morda je bil najuspešnejši prav pri preučevanju krasa, a tudi v drugih vejah geografije je oral ledino, pri poučevanju geografije je bil širok, globok in vedno človeški. Prepričan sem, da ima prav prof. Gams največje zasluge za to, da se je toliko študentov usmerilo v krasoslovje in da se lahko v Sloveniji še vedno pohvalimo z vrsto obetavnih raziskovalcev krasa. Gams se je veliko ukvarjal tudi s preučevanjem klime v kraškem podzemlju in na kraškem površju ter s termalnim pasom. Na podlagi teh preučevanj se je začel ukvarjati s širšo okoljsko problematiko, ki jo je oblikoval v še en nov študijski predmet, imenovan Pokrajinska ekologija. V najtesnejši povezavi z okoljem so naravne nesreče. Že zgodaj so Gamsa zanimali plazovi (Snežni plazovi v Sloveniji v letih 1950-1954), z nalogo raziskovanja poplav na Planinskem polju je sodeloval v velikem projektu preučevanja poplav v Sloveniji. Njegova zasluga je, da se je geografija uveljavila pri preučevanju naravnih nesreč, in prav Gams je dal pobudo za ustanovitev revije Ujma, namenjene vsestranskemu preučevanju naravnih in drugih nesreč. Tudi pri vsakodnevnih vprašanjih, naj je šlo za zapis zemljepisnih imen ali za ojezeritev Cerkniškega polja, je kot strokovnjak čutil dolžnost, da pove svoje mnenje in skuša pripomoči k pravi rešitvi. Gotovo mu marsikdaj ni bilo lahko, ne kot raziskovalcu ne kot pedagogu in ne kot zavednemu občanu. To je moč zaslutiti iz njegovih bolj osebnih zapisov, kot sta »Uršlja gora - gora mojih spoznanj« in »Vitezi moderne dobe - Zakaj mislim, upam in delam?«. Naj spomnim na eno njegovih prizadevanj, morda edino neuspešno, da bi psevdoznanosti postavili tja, kamor sodijo, nikakor ne med znanosti. Če beremo današnje časopise ter gledamo in poslušamo druge medije, vidimo, da žal v tej smeri tudi akad. Gamsu ni uspelo ničesar premakniti.
Težko je dojeti celotno količino Gamsovega objavljenega dela. V Cobissu ima zapisanih več kot 1200 enot, med temi približno 700 izvirnih znanstvenih del, od tega kar 300 o krasu. Odkar je postal član Akademije, je objavil še več kot 300 pomembnejših razprav. Tudi rodni pokrajini je ostal zvest do konca: njegovo prvo objavljeno delo je O pokrajini okrog Slovenjega Gradca iz leta 1951, Geomorfologija Pohorja pa je iz leta 2008. Pa ni le pisal, tudi drugače je ostal vedoželjen in živahnega duha še v pozna leta. V letih, ko običajno že znamo, kar znamo, ko se težko prilagajamo novostim in jih odklanjamo, se je bil akad. Gams vedno pripravljen naučiti česa novega in se spoprijeti z novostmi, naj je bila to nova jamarska vrvna tehnika, t. i. »žimarjenje«, ali pa obvladovanje računalnika ter uporaba spleta in elektronske pošte. Tako rekoč do konca življenja se je udejstvoval v stroki. Po odmevni knjigi Kras, ki je izšla leta 1974 pri Slovenski matici, je v starosti 80 let izdal svojo najobsežnejšo knjigo o slovenskem krasu na več kot 500 straneh; svoj zadnji članek v reviji IV. razreda SAZU Acta carsologica, članek o krasu v Beli krajini, je objavil leta 2011. Ko smo ga poslednjič obiskali v njegovem novem domu v Notranjih Goricah, se je z veseljem spominjal
233
terenskega dela za pripravo tega članka, ko je bil skupaj s sodelavci postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa v Beli krajini.
Akademik Ivan Gams je bil zaslužni profesor, član, častni član, predsednik in odbornik številnih domačih in mednarodnih strokovnih združenj in strokovnih glasil, tudi častni predsednik Geografske zveze Slovenije, častni član slovenskega Geomorfološkega društva ter madžarskega in srbskega geografskega društva. Posebej naj omenim njegovo povezanost z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, saj je bil kot predstojnik in pozneje predstavnik SAZU član znanstvenih svetov Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Bil je član Evropske akademije v Salzburgu in tudi častni občan Slovenj Gradca. V primerjavi z Evropsko akademijo to morda ni pomembno, a če pomislimo na nemo propheta in patria, je to zelo velika čast. Delo akademika Ivana Gamsa je v čast in ponos vsej naši Akademiji, stroka pa ga nedvomno ne bo mogla pozabiti, saj bo moralo biti ob obravnavi katerekoli snovi v zvezi s krasom prvo vprašanje vedno: Si pogledal v Gamsa?
Naj za konec omenim jamarske, lahko bi rekli športno-znanstvene podvige akademika Gamsa. Tudi pri tem je bil tak kot vedno: če se je česa lotil, je hotel temu priti do konca, v tem primeru dobesedno do dna. Tudi to marsikaj pove, med drugim da je bil kot mlad jamar Ivan Gams prvi iz generacije povojnih jamarjev, ki ga je v svoje vrste sprejel takrat precej konservativni in ozkogledi odbor ljubljanskega Društva za raziskovanje jam. Komaj je bil dobro med jamarji, že je bil med prvopristopniki najglobljega brezna na Dolenjskem. Organiziral je - a je bil tudi v skupini, ki je prva prodrla do dna - raziskave Triglavskega brezna, jamarsko akcijo, kakršne ni bilo v Sloveniji ne prej in tudi ne pozneje. A jamar ni bil zaradi jamarskih rekordov. Jame so namreč zelo pomemben vir podatkov o paleoklimatskih spremembah, o morfoloških spremembah na površju in še o marsičem drugem, in predvsem zaradi tega si je Ivan Gams prizadeval v prvi vrsti za raziskave visokogorskih in ledenih jam, kot so omenjeno Triglavsko brezno ter Ivačičeva ledena jama pod Kredarico, Jama pod Babjim zobom in Velika ledena jama v Paradani. A kot drugod ga je tudi jamarska pot vodila navzgor, do vrha: postal je predsednik vseh slovenskih jamarjev, bil je pobudnik in član prvega odbora v Ljubljani ustanovljene Mednarodne speleološke zveze leta 1965, pozneje član in vodja več mednarodnih kraških odborov in komisij. Njegovo raziskovalno, strokovno in poljudno pisanje, organizacijsko delo in družbena angažiranost niso ostali neopaženi v najširši javnosti in bil je prejemnik številnih priznanj in nagrad. Naj omenim le red dela z zlatim vencem, nagrado Sklada Borisa Kidriča, kipec civilne zaščite, priznanje Blaža Kocena, plaketo z zlato značko Jamarske zveze Slovenije ...
Ukvarjal se je tudi z ljudskim blagom, z vražami in pripovedmi o kraškem podzemlju. Ena njegovih prvih s krasom povezanih objav je leta 1955 objavljeni članek z naslovom »Pripovedke o kraškem podzemlju«. Stari Rimljani so na začetku praznovanja luperkalij ob vzklikih »Mundus subterraneuspatet« dvigovali kamne, s katerimi so bili zaprti vhodi v kraška brezna. Akademik Ivan Gams je umrl 10. marca
234
2014, in v petek, na dan pogreba, se je tudi njemu, ki se je v življenju spustil v toliko kraških brezen, zadnjič odprl vhod v brezno, iz katerega ne bo vrnitve.
Andrej Kranjc
KAJETAN KOVIČ
(1931-2014)
Beseda v slovo
Pred slabim tednom dni je preminil moj dragi prijatelj, pesnik in akademik Kajetan Kovič.
Ko so me po telefonu obvestili o njegovi smrti, sem bil presunjen in prizadet, čeprav si v času njegove bolezni nisem mogel zamišljati, da bo ta trajala v neskončnost.
Ob tej žalostni novici pa se je v meni sa-mogibno oglasil spomin na najino prvo srečanje in na začetek najinega prijateljstva.
Bilo je pred davnimi leti - takrat sem imel 18 let -, ko so v Beogradu pripravili večdnevno vsejugoslovansko pesniško srečanje, kamor so povabili tudi mene. Od Slovencev se ga je udeležil tudi mladenič v uniformi JNA, ki je takrat služil vojsko v Kraljevu. To je bil Kajetan Kovič. Pri priči sva se zbližala in ostala v prijateljskih stikih tudi po tem, ko je slekel uniformo in kmalu postal glavni urednik za leposlovje na DZS. V tem času so pri njem z zamiki izšle kar štiri moje pesniške zbirke, pozneje pa sva skupaj v knjižni dubleti pripravila tudi reprezentativno izdajo Pesmi Rainerja Marie Rilkeja v odličnem Kovičevem prevodu in spominski roman tega pesnika z naslovom Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja (1978), ki sem ga prevedel jaz. Nekaj let zatem sva skupaj sestavila in v najinem prevodu izdala tudi Antologijo nemške poezije XX. stoletja (1998).
Ko sem bil urednik pri Mladinski knjigi, se je najina prijateljska zveza še okrepila, saj sem mimo drugega izdal tudi dve njegovi slikaniški deli, ki sta ga uvrstili med vrhunske avtorje za otroke. To sta Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob. Obe sta se udomačili tudi v glasbeni in televizijski izvedbi. Lahko rečem, da sta danes tako rekoč nepogrešljivi knjigi za otroke skorajda v vsaki slovenski družini, kaj šele v vrtcih in šolah, ki sva jih nekdanje dni oba pogosto obiskovala. Kajo je s svojim hudomušnimi, igrivimi pesmimi in pravljicami zmerom navdušil mlado publiko. Takšen je pred mojimi očmi tudi ta trenutek.
Seveda sem sproti prebral vsako njegovo novo knjigo. Nekaj mi jih je tudi podaril
235
s posvetilom. Med njegovimi proznimi deli so se mi najbolj vtisnila v spomin Tekma, Iskanje Katarine, Pot v Trento in Profesor domišljije, saj vsebujejo nespregledljive avtobiografske poteze, ki so dopolnjene in prelite z bliščem nostalgične izpovedne energije in pristnosti.
Najbolj pa me je pritegnila in vase zajela Kovičeva poezija, ki jo štejem za enega od vrhov sodobnega slovenskega pesništva. O tem sva se tudi veliko pogovarjala in jo razčlenjevala po estetskih posebnostih in lastnih poetikah.
Iz najinih pogovorov, pa tudi iz pesniških sporočil in poetoloških spisov, sem lahko posnel zanj več kot zavezujoče prepričanje, da se pesnik iz banalitete časa rešuje s svojo umetnostjo, ki ga duhovno povezuje z obrednim časom mita oziroma tiste resničnosti, ki presega zgodovinsko nezadostnost eksistence. Vendar pa tega ne gre razumeti zgolj kot pesnikovo kulturno afiniteto do mitološkega izročila, ki ga prenaša v svojo poezijo, marveč kot tisto težnjo po celovitosti bivanja, ki se uresničuje v kreativnem dejanju in je simbolno utelešena v pesmi. To je Kovič najbolje opisal v svojem pogovoru z Brankom Hofmanom, kjer sicer govori o Genesis, a se njegove besede nanašajo na ontološko naravnanost njegove poetike nasploh. Pravi takole: »To, kar sem storil v ciklusu Genesis, ni jedro tu izrečene misli o prehodu v mit. Taka naslonitev je lahko povsem zunanja; ko govorim o mitu, mislim predvsem na neko temeljno občutenje sveta, ki ni nujno vezano na določeno antično, svetopisemsko ali drugo izročilo. Mit ni več delen pogled na svet, ampak celovit. Če z občutjem te celovitosti osvetlimo tudi eno samo, drobno točko sveta, odkrijemo v njej začetek in konec, ljubezen in smrt, nič in vse. V tej totalnosti je pomen mita za moderno liriko in njena prihodnja pota.«
To je poetika, ki se v marsičem navezuje na Rilkejevo pesništvo in njegovo po-etologijo, zato je mogoče govoriti o Rilkejevem vplivu na Koviča - tudi prevajalca Devinskih elegij in Sonetov na Orfeja, kar omenja tudi pesnik sam. V skladu s tem videnjem, ki se nanaša na poslanstvo in pomen pesništva ter vanj zajete pesnikove izkušnje, so tudi Kovičeva spoznanja, ki jih najdemo v enem od intervjujev iz zadnjega časa, kjer pravi: »Človek lahko dosti napiše, ostane pa malo, čeprav tudi to ni pravilo. Sploh ni nekih splošno veljavnih pravil: Mallarmé je vse življenje pisal tako imenovano Knjigo. V bistvu vsak pesnik piše eno knjigo, in je vseeno, ali jih izda deset ali dvanajst ali petdeset, mislim, da se več kot ene knjige poezije ne da napisati. Večinoma ljudje variirajo. To, kar imaš zares povedati, pa ne presega ene knjige.«
Tako že vseskozi Kovičeve pesniške zbirke berem tudi jaz - od Pesmi štirih iz leta 1953 do Sibirskega ciklusa (1992), ki so mu sledile še tri samostojne pesniške zbirke - Lovec (1993), Glas (1998) in Vrt (2001). Vendar pa me je prav nekaj pesmi v zbirki Sibirski ciklus spodbudilo, da sem leta 2000 napisal esej o njegovi liriki z naslovom Orfejevpogled v Kovičevi poeziji. V eseju skušam prikazati, kako se v njej ves čas razodeva ta orfična naravnanost kot temeljna sestavina in konstitutivni estetski naboj vse Kovičeve lirike.
Zadnja kitica v pesmi »Feniks« iz te zbirke se glasi:
236
In vse se nepretrgoma godi, Evridika umira in živi in Orfej, razčetverjen in razpet, se iz vseh smrti vrača z njo na svet.
Pesnik s tem, kot pove že naslov pesmi, označuje prepletenost končnega z neskončnim, kar je feniksna mera poezije. V njej namreč izkušnja, ki pripada človekovi smrtni eksistenci in jo simbolizirata Evridikina in Orfejeva usoda, transcendira, tako da se nikoli ne izgubi v nič. To je ontološki obrazec pesništva, ki je zmožno ohranjati v sebi razklanost sveta na »vidni« in »nevidni« del in tako hkrati tudi orfejsko povezati med seboj »obe kraljestvi«, kot to imenuje Rilke; pri Koviču pa je ta obrazec razpoznaven že vse od zbirke z značilnim naslovom Ogenjvoda (1965), čeprav je tam vendarle večji poudarek na dihotomičnih razsežnostih eksistence, v pesmih o Orfeju pa je težišče pesnikovega umetniškega napora pomaknjeno v območje transcendentalne sinteze, kot velja tudi za Rilkeja. Vendar pa je res tudi to, da je v Kovičevih pesmih ta »želja po sintezi, po združitvi narave in zgodovine«, kot to označuje sam, razporejena bistveno bolj partikularno, motivično, v nasprotju z Rilkejem, ki je v tem svojem naporu veliko bolj integralističen, orfejsko predan tistemu Drugemu, kar vzklicuje v svojo pesem. Zato pri Koviču tudi ne preseneča, da se tolikokrat vrača k orfejskemu motivu kot hrepenenjski podobi, s katero išče svojo zvezo s tistim Drugim, ki ga vzklicuje v pesmi. Ali z njegovimi verzi iz »Pesmi« povedano:
Ne, to ni lekcija iz teorije.
To je le moj zahvalni psalm za glas.
Z njim služim črne maše in gostije,
razpet med čas razuma in ekstaz. Molk je zlato, ki le od mrtvih sije, a Orfej s pesmijo preseže čas.
Pesnik je umrl, Orfej v njegovi poeziji pa s svojim vzvratnim pogledom na nas živi naprej. Temu pogledu ni mogoče ubežati, lahko smo pesniku samo hvaležni zanj.
Niko Grafenauer
TOMAŽ ŠALAMUN
(1941-2014)
Tomaž Šalamun je v pesmi »Iz moje usode«, potem ko je v njej navedel natančen vrstni red svojih dotedanjih pesniških zbirk, oznanil: »Kristalno jasen sem. / Prepovedan je polni pogled vame. / Nikoli nisem bil človek. / Vedno angel. / Ko pride do svoje
237
popolne oblike, se razprši.« In zdaj se je v svoji smrti resnično in docela razpršil. Kot angel. Ta angel pa je bil močno skrivnosten in se je s svojim glasom in barvitostjo oglašal iz različnih podzemskih, zemeljskih in nebeških korov.
Bil je prelomen fenomen v slovenski poeziji, ki je že od začetka navduševal in odbijal, ker naj bi se distanciral od vsiljenih, utečenih vrednot, se utrudil »podobe svojega plemena in se izselil«, kot je napisal v prvi, v samozaložbi izdani pesniški zbirki Poker, ter se ogradil od višjih zrenj. Toda v resnici se je le solipsistično dvignil nad sleherno ideološko omejitev ter se zatem razširil v vse razsežnosti in na vse strani sveta, od koder je na vse strmel in vse
izrekal s pesniško svobodo, kakršne pri nas še ni bilo. V slovensko poezijo je vnesel igro, zaradi povezave z večmedijsko skupino OHO, s katero je sodeloval in z njo ter samostojno razstavljal po kulturnih središčih tedanje Jugoslavije in v New Yorku, so ga šteli za reista; toda ves čas je bil izmuzljivo večplasten - spoznal je, da »oko ne počiva na objektu, ampak na notranjem življenju« - in je postajal sčasoma celo vse bolj mističen, kot bi bil le medij, z avro prežarjen duhovni prevodnik, skozi katerega zveni jezik in spregovarja bog, in tako se je počutil tudi sam.
Ko sem ga prvič še kot šolar slišal recitirati v Novem mestu, so kot refren tiho odmevali njegovi verzi, ki so se me dotaknili kot ironizacija enolične hoje tistih ne-pesnikov, ki niso nikoli hodili po njegovi travi, po njegovi gmajni, ampak samo: »Po zidku navzgor. / Po zidku navzdol. / Po zidku na levo. / Po zidku na desno. / Vedno samo po zidku.« Tako pisanje se je marsikateremu od poslušalcev zdelo izraz ničeve nespoštljivosti do resnične poezije, zato je začel neki tamkajšnji urednik zatem celo zbirati protestne podpise med kulturniki; nekateri šolniki pa so bili kritični tudi do poguma profesorja Borisa Paternuja, češ da mu je v svoji knjigi Slovenska književnost 1945-1965 posvetil vse preveliko pozornost. A je profesor v njegovi zbirki daljnovidno prepoznal prelom in invencijo, izvirno avtentičnost, ne le zanikovanja.
Pogledi na Šalamuna pa so bili razdeljeni tudi še mnogo pozneje, vse do danes. Bil sem priča, ko so v upravnem odboru Prešernovega sklada predlog, naj Šalamun za življenjsko delo dobi Prešernovo nagrado, tradicionalneje usmerjeni člani zavrnili, češ da je konec z modernizmom, ki naj bi ne prinašal trajne vrednosti; le leto zatem, ko je bil upravni odbor prenovljen, pa je odločno zmagalo prepričanje, da mu nagrada več kot samoumevno pripada in da bi jo moral, ne le zaradi svoje zgodovinske prelomnosti in mogočnega vpliva na sodobnike, dobiti že leta poprej. Z mnogo večjo samoumevnostjo kot doma pa je prejemal številna najbolj prestižna priznanja na tujem.
V Šalamunovem ustvarjalnem odnosu do sveta in do sebe v njem lahko razbiramo izjemen življenjski zagon, kakršnega je pred tem premogel kvečjemu še mladi Anton Podbevšek in pred njim v drugačni obliki še Oton Zupančič, ki se mu je mladi
238
Šalamun v Dumi 1964 zoperstavil s parafrazo: Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu. Ničejanski Podbevšek je premagoval grozo prve svetovne vojne s tem, da se je postavil v vlogo titana, in je s svojim zgledom tudi ustvarjalnim vrstnikom pomagal, da niso obupali nad krutim svetom in so se zanesli na lastno duhovno moč. Podobno je pomagal mladim pesnikom celih ustvarjalnih generacij Tomaž Šalamun, da so stopili iz svetobolja ali lepodušniškega samoobjokovanja v vselej trdem svetu in se začeli čutiti, če že ne vsemogočne, vsaj suverene; le da Šalamun po mladostniškem uporu ni utihnil, marveč je razširil krila, si podredil svet kot kondor in postal z desetinami pesniških zbirk - nabralo se mu jih je več kot petdeset - doslej najplodovitejši, pa tudi največ prevajani in morda najbolj občudovani, pa tudi zanikovani slovenski pesnik, ki so ga vzeli za svojega tudi najvidnejši pesniki onkraj Oceana, in je tako obvladal, podobno kot danes le še Drago Jančar v prozi, ves umetnosti posvečeni svet.
Tako kot se Podbevšek ni pustil uničiti nasilju prve svetovne vojne, Šalamun ni pustil slovenskemu svetu po drugi svetovni vojni, da bi ga požrl, pa četudi je bil v mladosti zaradi Dume 1964 celo kratek čas zaprt, ampak je raje, kot beremo v njegovih pesmih, on požiral svet in s tem značilno izpričal svoj neuničljivi instinkt o mogočnosti, če že ne svetosti svojega življenja. Pri izrekanju tega instinkta se je oprl na jezik, pri čemer je zajel toliko njegovih plasti, od sakralno vzvišenih do najbolj profanih, kot še noben Slovenec dotlej. O jeziku je napisal, da je lahko samo luč ali napaka, s popolnim zaupanjem, da je njegov jezik luč. Znanilec jezika pa je beseda, o kateri v istoimenski pesmi spregovarja: »Beseda je edini temelj sveta. / Jaz sem njen služabnik in gospodar. / In čeprav duh pošilja atome, da / vohajo, tipajo, čutijo, smo zares // v polju, kjer smo z bogovi enaki.« Ob vsej nepreglednosti bogatije besed je bil prepričan, »da je besed malo, ampak ljubezen je ena«, in da je pisanje poezije »najbolj // resno / dejanje na / svetu«. V svojih pesmih se je poistovetil z neštetimi stvarmi, ljudmi in pojavi in se pri tem razglasil za »večen gejzir«, ki želi vzgojiti vse stvarstvo, da ga bo pisalo, da se bo torej skozenj oglašal on sam.
Zaradi ustvarjalne bujnosti tega večnega gejzirja, ki bruha v Šalamunove verze sam od sebe, ga je Taras Kermauner kot kontrastno nasprotje implozivnemu Niku Grafenauerju označil za tip eksplozivnega pesnika. Zaradi svoje dikcije, ki ne pre-ustvarja besed, marveč jih pogosto z nadrealno nepredvidljivostjo gibko vzneseno povezuje v vedno presenetljiva sožitja, pa je bil Šalamun tudi laže prevedljiv in so ga doslej prevedli že v 21 jezikov. V svoji poeziji je kot izrazit svetovljan, gotovo največji med našimi pesniki, popisal tudi vse svoje stike s svetom, pri čemer pa seveda ni pisal kronike, ampak je z izjemno imaginacijo prikliceval v verze izkušnje in realnost, tako strahove ob prvem prihodu v Ameriko, ko se je bal kot pes, kot tamkajšnji prvi, a natančni uvid, »da je samo vprašanje časa, kdaj me bo / New York City izbruhnil pod nebo kot zvezdo«. V Ameriki je pozneje v resnici doživel zvezdni vzpon, se uveljavil kot pesnik - vrsto knjig so mu izdale tudi ameriške založbe -, predaval je po univerzah in bil v Združenih državah naš kulturni ataše, in še na zadnje seje razreda za umetnosti SAZU se je s svojimi sporočili in pozdravi včasih oglasil kar od tam. Ves čas pa je bil enako zatopljen tudi v domači svet, v »mater Slovenijo«, kjer je
239
hrana naroda barok, kot je - pesnik z umetnostnozgodovinsko izobrazbo - duhovito zapisal, kjer žari »subalpsko bujno oko zlatih oltarjev« in kjer njegov narod - kot je zapazil - najraje strmi v knjige o gobah in ročnih delih. A se je ob vsej ljubezni do domačije v avtobiografski pesmi pritoževal, da je mogel napisati komaj 20 odstotkov pesmi doma, in se spraševal, zakaj mora večno bežati od zemlje, ki bi jo rad najbolj ljubil, da se ne zaduši.
Iz Šalamunovih pesmi ob vsej opisnosti brezštevilnih dogajanj in situacij ter vsem fantazijskem nemiru sije in se oglaša pesnik sam ter se identificira z vsem v življenju, tudi z rastlinami in živalmi, posebej tigri, mucki, zajčki in metulji. Ves čas se srečuje sam s sabo na več ravneh, skrit v stvareh in pojavih, pa tudi kot osebnost, ki v duhu starodavne tradicije ne taji naklonjenega odnosa do samega sebe, ne tega, da je močno »skromen in vljuden«, kot tudi najbolj slavilnega ne, ker je tak pogled nase pesniku potreben, da občuti vrednost človeškega življenja in se v vsej razpršenosti sveta vendar počuti tudi kot središče oziroma svetišče, četudi morda s pridihom vzvišene samoironije. Zato se je v pesmi »Kdo je kdo«, torej kot v psalmu iz leksikona zaslužnih, takole predstavil:
ti si genij tomaž Šalamun
ti si sijajen ti si lep
ti si visok ti si velikan
ti si mogočen ti si veličasten
ti si največji kar jih je kdajkoli živelo
ti si kralj ti si bogat
ti si genij tomaž Šalamun v skladu z naravo moramo priznati
ti si lev tebe zvezde spoštujejo
sonce se vsak dan obrača k tebi
ti si vse ti si gora ararat
ti si večen ti si zvezda danica
ti si brez konca in začetka ti si brez sence in strahu
ti si luč ti si nebeŠki ogenj
poglejte oči tomaža Šalamuna poglejte veličastno svetlobo neba
poglejte njegove roke poglejte njegov pas
poglejte kako hodi poglejte kako se dotika tal
tvoja koža diŠi po olju
tvoji lasje so sončni prah
zvezde se čudijo kdo se čudi zvezdam
morje je modro kdo je zaŠčitnik neba
ti si ladja sredi morja ne uniči je ne veter ne vihar
ti si gora sredi ravnine ti si jezero sredi puste zemlje
ti si speculum humanae salvationis ti si brodnik zla
ob tebi je vsaka luč preskromna ob tebi je vsako sonce mrak
vsaka opeka vsaka hiŠa vsaka mrvica vsak prah
240
vsako vlakno vsaka kri vsaka gora vsak sneg
vsako drevo vsako življenje vsaka dolina vsak prepad
vsako sovraštvo vsako jagnje vsako žarenje vsaka mavrica.
V	takih slavilnih izjavah je moč videti poskus, kako sprejeti neponovljivo vrednost življenja, dokler si živ, življenja, ki ga človek doživlja skozi lastni živi jaz, in hkrati življenja, uresničenega skozi druge, samega po sebi.
V	tem v bistvu radostnem, da ne rečem mediteransko sončnem odnosu do življenja in vsega v njem, ki se je lahko spremenil celo v pesnikove ode samemu sebi kot ustvarjalcu, kot stvariteljskemu bogu, kot največjemu arhitektu kozmosa in največjemu slovanskemu pesniku, je bil Šalamun resničen genij in v slovenskem kulturnem prostoru unikum; njegov jaz pa je bil zazrt v vse bogastvo in nepredvidljivost sveta, v zgodovino in mitična izročila, v umetnost in naravo ter v vsakdanje preživljanje življenja na najrazličnejših mestih, ki ga je dojemal z že kar otroško predanostjo in neposrednostjo.
Njegov talent in veliko razgledanost so spoznali že njegovi profesorji, saj ga je skušal, potem ko je diplomiral iz umetnostne zgodovine, profesor Nace Šumi na vsak način prikleniti na stroko, kot mi je Šalamun večkrat povedal in kot je zaznavno tudi v njegovi poeziji. Pri tem se je posebej skliceval na pomen Izidorja Cankarja, ki naj bi bil po Šumiju kvečjemu večji od Otona Župančiča; a se mu pesnik ni dal. Ko je želel Niko Grafenauer desetletja pozneje v Novi reviji objaviti intervju s profesorjem Lucem Menašejem, ki se je s svojim svarilnim nasvetom »Ne bi vam želel sijajnega zajtrka in mizerne večerje« prav tako znašel v Šalamunovi poeziji, pa je profesor pristal le pod enim pogojem: da ga sprašuje tedaj že znameniti Tomaž Šalamun; a pesnik ni želel delati intervjujev. Pisal je le poezijo, v katero je skozse vtisnil ves svet in se v njem uresničil v vseh dimenzijah ter možnostih, ki si jih je zaželel ali pa so ga same obiskale v vselej budnem pesniškem snu. Vse zase bistveno je povedal v svojih pesmih, tako povsem osebna in družinska spominjanja in doživetja kot med igrivosti vpletene modrosti in spoznanja, kakršen je v pogledu na Evropo 1978 na primer utrinek, da bodo vsi laboratoriji oblasti propadli, v zbirki Praznik pa malo pred tem izčrpnejša »Himna svetovne odgovornosti«, proglašajoča »bratovščino naravnih, močnih, svetlih ljudi«, ki se zavzemajo za »svetost in lepoto daru: življenja«. V pesmih pa poleg številnih ulic, parkov, mest, zalivov in držav živi tudi Šalamunov izjemno bogati kulturni inventar umetnostnih pojmov, predmetov in spomenikov, neštetih poimensko navedenih umetnikov, literarnih junakov in književnikov ter starih likovnih ustvarjalcev in učenjakov, od fra Angelica prek Perugina, Signorellija in Leonarda do Watteauja, Cezanna, Bacona in drugih, ter sodobnikov, ki jih pri njem kar mrgoli, od Gabrijela Stupice, iz katerega je diplomiral, Zorana Mušiča in Franceta Miheliča do Dušana Jovanovica, Tomaža Brejca, Tuga Šušnika, Miklavža Komelja, Jureta Detele in Marka Jakšeta; navdihnjeno pesem in tudi posebno zbirko pa je namenil svojemu bratu, slikarju neukročenih bizonov in žarečih sonc Andražu Šalamunu.
241
Ob taki ustvarjalni vseobsežnosti, ki je podoba njegove izjemno bogate duhovne osebnosti, pa je bil videti pesnik kot vsakdanji človek oziroma občan izrazito gosposko resnobnega videza, a z vselej ljubeznivim in včasih hudomušnim nasmeškom, mnogo bolj enosmeren in manj kontrastno protisloven, vselej le skrajno blag, razumevajoč in pomirljiv, zbrano pozoren do poslušalca, tudi v lucidni živahnosti malone plaho tih in do vsakogar izjemno spoštljiv, predvsem pa poln darežljive ljubezni. Spominjam se, kako so mu prav zato kolegi očitali, ker se v govoru na Prešernovi proslavi ni spustil v politično kritiziranje stanja v državi, ampak je raje pogledal na svet z blagim optimizmom, misleč, naj bodo ljudje sojeni po sanjah, pa četudi so bili ljudje zanj, kot nekje piše, »kužki, ki se grizejo«. Iz podobnih razlogov so ga napadali oziroma grizli tudi ob drugih priložnostih, vendar je kot pesnik živel samo za umetnost, prigode sveta in njegove bleske in poraze pa je komentiral in premagoval le z zmagoslavjem svoje ustvarjalne svobode.
V cvetove svojih pesniških rož je Šalamun vpletal najbolj veličastne kozmične in najbolj vsakdanje človeške pojave, davno zgodovino in mite ter sodobna zgodovinska dogajanja in docela intimne prigode, ki jim pripisuje enak človeški in kozmični pomen, skratka minljivost življenjskega gomazenja in njeno spremenljivo večnost. Na vse pa je zrl iz neposredne bližine, ki ni prezrla najmanjšega detajla, in hkrati iz duhovne distance, kot da je mitični demon in hkrati nadzemski posrednik vsega zemskega in nezemskega, torej pesniška pošast in angel, za kakršnega se je oznanil, ki se čudi in zre ter strmi v neskončno prerajanje in dogajanje vsega, kar je lahko hkrati usodno breme in pitoreskna igra. Kot svojega pravega angela pa je doživel tudi življenjsko in ustvarjalno sopotnico slikarko Metko Krašovec - v pesmi »Metka« jo imenuje »Ti si moj angel« -, s katero se je usodno srečal na vrhu stopničaste piramide v Mehiki, deželi, ki jo je imenoval svoje binkošti, umetnico pa so pričeli očarljivi, v večnost zroči angeli obiskovati tudi v njenem slikarstvu; skozi njene poetične risbe pa se sprehajajo pravljični jeleni in druga sanjska bitja ter spomini iz starodavne zgodovine, namenjeni v blaženo prihodnost, tako kot v Šalamunovi poeziji.
Vitalistični Tomaž Šalamun tu in tam v svojih pesmih ob nekaterih dinamičnih situacijah omenja tudi svoj morebitni pogreb in zapiše »Ko umiram, vem, sem sam«, »Smrt mora dihati kot slap. / Smrt mora dihati kot mama,« ter spoznava, da vsi umremo, »to je ta lepši del, seveda ko je čas«, in da je v smrti in sanjah »človek človeku enak«, čeprav v pesmi »Epitaf« izrecno vztraja, da želi biti individualen, tako kot je bil v življenju, tudi v smrti: »Moja smrt je moja smrt. Ne delim je / s topim mirom drugih izničenih pod rušo.« In nam sporoča: »Vsakega ljubim, ki me spozna.« Spozna kot pesnika. Oglaša se tudi iz onstranskih sfer, imenovanih nebesa, v katerih rastejo rdeče rože. Iz črne zemlje pa rastejo v njegovih pesmih tudi Legende. V njih pesnik govori, kot bi slikal predsmrtno občutje: »Razpiram roke, padam, drsim v širok, mehek prostor; / ne vem, kaj je na drugi strani, morda hodim v hrib / in bom prišel do prelaza, od koder bom zagledal dolino.« A videti je, da je želel že v dolini življenja, ki je ni hotel nikoli videti kot solzno, doživeti in spoznati vse, kar je bilo mogoče in dokler je bilo mogoče, in si pričarati tudi samega sebe kot božanskega zmagovalca,
242
ki ga nesmrtnega slavimo še po smrti, v spoznanju, da eksistiramo s svojimi čuti in samozavedajočim se duhom samo v življenju, ki nam je na voljo in se mu je zato treba predajati; a tako ustvarjalno življenje, skoncentrirano na upesnjevanje vsega, je bilo ne glede na največkrat lahkotni izraz Šalamunovega ustvarjanja izročeno intenziteti nenehne ustvarjalne budnosti in velike pesniške odgovornosti. Svoj nemirni in gibki um, ki je Šalamuna vse življenje odlikoval tudi pri pesnjenju, je v verzih slovesno in dinamično označil: »Moj um je ženska medičejec, izurjen za lokostrelca favna,« »Moj um se smuča od vasi do vasi, / ... / moj um drvi od kontinenta do kontinenta.« Za smrt kot stanje zaumja pa je brez groze napisal, da »je neskončna in pomirljiva«.
Pesnik akademik Tomaž Šalamun, klasik naše in svetovne moderne poezije, je življenje, ki ga je živel in ki mu je bil priča, spremenil v poezijo, v kateri nas bo gotovo ogovarjal, živo omamljal ter spodbujal še naprej.
V naši zavesti ostaja neskončno živ. Ob njegovem prenaglem slovesu boleče občutim, kot da še nikakor ni bil čas, in izrekam njegovim najdražjim iskreno sožalje. (Poslovilne besede na žalni seji v dvorani SAZU 6. januarja 2015)
Milček Komelj
PAVLE MERKU
(1927- 2014)
V	slovo in spomin
V	ponedeljek, 20. oktobra 2014, nas je zapustil akademik Pavle Merku, skladatelj, publicist, esejist, zbiratelj in preučevalec ljudskega izročila Slovencev v Italiji, slovenist, dialektolog in raziskovalec jezika.
Rodil se je v Trstu leta 1927 slovenskemu očetu in italijanski materi. Tudi njegovo šolanje je prišlo z več strani: violine se je učil pri očetu in Cesareju Barisonu, kompozicije pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju, iz slovanske filologije je leta 1960 diplomiral v Ljubljani, iz literarnih ved pa leta 1960 doktoriral v Rimu.
Od tod njegova odprtost do velike italijanske glasbe od Monteverdija do Dal-lapiccole in Petrassija, pa hkrati ljubezen do slovenske od Gallusa do Kogoja, Os-terca, Ramovša in mlajših. Kot človek z meje dveh kultur se je izoblikoval v močno, neponovljivo umetniško osebnost: ustvarjalca vseh glasbenih sestavov in zvrsti od solističnih, komornih, simfoničnih, vokalno-instrumentalnih, vse do celovečerne opere Kačji pastir na libreto Svetlane Makarovič, ki je bila leta 1976 prvič izvedena v Teatro comunale G. Verdi v Trstu, čez čas pa ponovljena tudi v Mariboru in Ljubljani.
Kot večina skladateljev druge polovice prejšnjega stoletja se je tudi Pavle Merku preizkušal v več smereh.
243
V	prvi, ki se kaže v poznoromantičnih in glasbeno neoklasicističnih mladostnih začetkih kot Concertino ali Concertino lirico za klarinet in orkester.
V	drugi, ko si znotraj modernizma šestdesetih in sedemdesetih let izoblikuje samosvojo neoekspresionistično govorico - najodličneje v delu Koncert za violino in orkester.
V	tretji, v kateri se zarisujejo najznačilnejše skladateljske poteze Pavleta Merkuja, svojevrstna nadhistoričnost ter kompozicijsko povezovanje avantgarde in preteklosti, npr. v delu Epistola a Giampaolo de Ferra za violončelo in komorni orkester ali v povsem drugačni rapsodiji za godalni orkester Ali sijaj, sijaj sonce, ki je morda z najbolj pristno slovenskostjo prežeta skladba naše glasbene literature.
Iz Merkujeve ljubezni do jezikov je nastal pester izbor uglasbenih besedil v stari grščini, cerkveni in srednjeveški latinščini ter v večini evropskih jezikov, v številnih priredbah ljudskih pesmi pa so besedila v dialektih, s katerimi se je srečeval ob raziskovalnem delu na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, predvsem pa v Benečiji in Reziji. O svoji naklonjenosti vokalni glasbi je Pavle Merku zapisal: »Čar človeškega glasu je močnejši od kateregakoli glasbila. Čar pevskega zbora me priteguje čez vse, kar se udejanja v glasbi. Čudež, ki se mu ne neham čuditi.«
Iz take naklonjenosti in občutljivosti za vokalno izpovedovanje izstopajo Kantata o detomorilki Mariji Ferrar po Brechtu, Tri majhne kantate na Kosovelove pesmi, Divertimento na pesniška besedila Marka Kravosa, Vojskin čas na besedilo Svet-lane Makarovič in kantata žalostnega slovesa za soprogo Remembering Marta po Shakespearu.
V	sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je skladatelj postopno zapuščal jezik modernizma. Morda so se mu na dolgih in samotnih potovanjih, ko je kot etno-muzikolog hodil po sledeh ljudskega izročila Slovencev v Italiji, porajala vprašanja o drugačni, zunajčasovni naravi glasbe. Nastajale so številne priredbe in obdelave ljudskih pesmi, ki Pavleta Merkuja tudi v tej skladateljski zvrsti postavljajo med naše najpomembnejše in najpogosteje izvajane avtorje.
Vrednost Merkujevega dela potrjujejo številna domača in tuja priznanja ter nagrade. Le nekaj: Štrekljeva nagrada za izjemne dosežke na področju zbiranja slovenskega ljudskega izročila (2001), srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za utemeljevanje slovenske narodne identitete med zamejskimi Slovenci in za zasluge na področju znanosti in umetnosti (2001), Kozinova nagrada za zaokrožen skladateljski opus (2006), nagrada za življenjsko delo Slavističnega društva Slovenije (2007), Prešernova nagrada za življenjsko delo (2014).
A konec je neizbežen, čeprav je Pavle Merku k skladbi Messa da requiem »Pro felici mei transitu« zapisal: »Smrt mi ne pomeni konca vsega. Nanjo gledam kot na trenutek, proti kateremu življenje teži, da s tem postanem nepreklicno in dokončno ...«
Življenje Pavleta Merkuja je končano. A za ljudi, kakršen je bil, se nadaljuje, saj glasba - tudi Merkujeva - presega končnost. Tega se je zavedal tudi sam, ko je že leta 1990 zapisal: »Potegnil sem zadnjo taktnico, ki v glasbi pomeni >amen<, prepisal in
244
razmnožil ustvarjeno, zdaj pa ni več moja skrb, kdo, kdaj, kako bo to lahko senco mojega zemeljskega potovanja zapel ...«
Tako Pavle Merku. Med nami pa ostaja kot velik skladatelj, razumnik, Slovenec, vzornik in prijatelj.
Lojze Lebič
MATIJA HORVAT
(1935-2014)
26. aprila 2014 se je končala življenjska pot akademika prof. dr. Matije Horvata, dr. med., izjemnega zdravnika, odličnega športnika in predvsem velikega človeka.
Rodil se je 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, maturiral je leta 1953. Po maturi se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in leta 1959 diplomiral. Po pripravništvu in vojaščini se je leta 1961 kot zdravnik splošne medicine zaposlil v Zdravstvenem domu Kranj.
Med letoma 1963 in 1967 se je specializiral v interni medicini, nato je bil do leta 1969 zaposlen na internem oddelku Inštituta za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik, od leta 1969 pa na Oddelku za intenzivno interno medicino Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V letih 1970 in 1971 se je izpopolnjeval in raziskovalno delal v Los Angelesu, pri znanih kardiologih in pionirjih na področju intenzivne medicine Swanu in Ganzu. Leta 1973 je postal predstojnik Centra za intenzivno interno medicino; to delo je z velikim žarom opravljal do leta 2001. Upokojil se je leta 2002.
Med letoma 1980 in 1990 je bil predsednik Sekcije za intenzivno interno medicino in toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. V obdobju 1993-2002 je bil predsednik Republiškega razširjenega strokovnega kolegija za intenzivno in urgentno medicino. Leta 1993 je dobil naziv višjega svetnika.
Leta 1968 je postal asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je obranil doktorsko delo in bil imenovan za docenta za področje interne medicine. Leta 1980 je postal izredni profesor, leta 1985 pa redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1992 do 1996 je bil prodekan Medicinske fakultete v Ljubljani.
V obdobjih 1980-1998 in 2000-2002 je bil koordinator raziskovalnega polja Srce in ožilje pri Raziskovalni skupnosti in pozneje pri Ministrstvu za znanost RS.
Med letoma 1996 in 2012 je opravljal delo predsednika Sveta za izobraževanje zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Od leta 1986 je bil član Državne komisije za medicinsko etiko, od leta 2012 pa član odbora za Zoisove nagrade.
245
Maja 1997 je bil izvoljen za izrednega, junija 2003 za rednega člana SAZU.
Akademik Horvat je bil zelo aktiven na številnih področjih. Več kot 30 let je usmerjal razvoj intenzivne interne medicine in sodeloval pri razvoju kardiologije v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru in v Sloveniji. Vodil je raziskovalno skupino, ki se je najprej usmerila v ugotavljanje hemodinamičnih posledic prezgodnjih prekatnih utripov. Iz teh podatkov so sklepali na zmogljivost srčne črpalke. Opisal je nenavadne in neposredno življenjsko nevarne motnje srčnega ritma ter razvoj kardi-ogenega šoka pri uporabi zdravil, ki se sicer pogosto uporabljajo v medicini, pa tudi številna opažanja pri zdravljenju hudo prizadetih bolnikov na intenzivnih oddelkih. Dokazal je učinkovitost vdihavanja čistega kisika na prag pojavljanja angine pektoris. Z merjenjem enostavnih kliničnih parametrov med napadom angine pektoris je zasnoval test za napoved izida bolnika z boleznijo koronarnih arterij. Te ugotovitve so danes splošno sprejete in so v vsakdanji klinični praksi tako samoumevne, da je videti, kot da so znane od nekdaj.
Prejel je številne nagrade in častne nazive. Leta 1986 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno delo, leta 1989 pa nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije. American College of Cardiology ga je 1996 izvolil v naziv Fellow. Leta 1998 je postal častni član Slovenskega združenja za intenzivno medicino (1998), leta 2007 častni član Slovenskega združenja za urgentno medicino. Leta 2002 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, štiri leta kasneje pa še zaslužni gostujoči profesor Univerze v Mariboru. Leta 2005 je prejel Tavčarjevo priznanje Medicinske fakultete v Ljubljani in leta 2010 Hipokratovo priznanje Zdravniške zbornice Slovenije.
To je le kratek, okoren in nepopoln pregled nekaterih dosežkov in dejavnosti akademika prof. dr. Matije Horvata, dr. med.
Akademik Horvat je bil izvrsten strokovnjak in organizator, odličen zdravnik in vrhunski znanstvenik. Bil je človek izredno jasnih, premočrtnih misli in dejanj, ki so mu bili tuji okolišenje, polresnice in spletke. Ljubil je resnico in se je za to, kar je mislil, da je pošteno in prav, odločno zavzemal. Bil je izredno predan delu in življenju, rad je imel izzive, nikoli se ni pazil, nikoli predal. Imel je ogromno energije in bil je zelo vztrajen. To je izkazoval pri delu in pri športu, ki mu je veliko pomenil tudi še po upokojitvi. Bil je navdušen nogometaš, vztrajen tekač in zagret triatlonec. Bil je alpinist in gorski reševalec, zlasti v zadnjih letih je veliko kolesaril. Na rekreaciji s kolesom je bil še dan pred smrtjo. Skratka, bil je poln energije in volje do življenja.
Ko sva se lani decembra, po smrti akademika Trontlja, pogovarjala, je rekel, da si želi, da bi sam umrl podobno, oziroma da ne bi rad videl, da bi bil zaradi bolezni dlje časa vezan na posteljo in odvisen od pomoči drugih. Očitno se mu je - tako kot številnim dobrim ljudem - želja izpolnila. Umrl je nenadno in po pripovedovanju svojcev mirno, na žalost pa precej prezgodaj. Matija, pogrešali te bomo.
Franc Strle
246
IV.
BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS
BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2014
Delo je v Biblioteki SAZU v letu 2014 potekalo v skladu s predvidenimi cilji. Zadovoljiva računalniška oprema nam je omogočala nemoteno obdelavo gradiva, vodenje za-menske dejavnosti, izposojo in informacijsko dejavnost ter dejavnost na področju digitalizacije. Zavzetost zaposlenih in zavest o pripadnosti pa nas je vodila do dobrih rezultatov in skupnih ciljev. Nekaj poudarkov našega dela je strnjenih v naslednji seznam:
-	Z vidika prirasta knjižničnega gradiva smo obdelali 6752 publikacij in tako celotni
knjižnični fond povečali na 548.074 enot.
-	Ob tem so vsi katalogizatorji jeseni uspešno opravili vse potrebne obveznosti - tečaj
in testne zapise za vse vrste gradiva - za prehod na COBISS3/Katalogizacija, novo platformo za obdelavo gradiva znotraj sistema COBISS.SI; sam prehod na novo platformo načrtujemo v letu 2015.
-	V sodelovanju z zunanjim sodelavcem računalniškim programerjem smo sistem
za zameno nadgradili z moduloma za pošiljanje več različnih publikacij hkrati in za integracijo podatkov iz sistema COBISS3/Zaloga.
-	Nadaljevali smo z obdelavo starejšega gradiva: zunanja sodelavka Majda Tomažič
je uredila 519 zapisov, od tega je na novo kreirala 22 zapisov.
-	Opravili smo inventuro gradiva na lokaciji Inštituta za slovensko narodopisje do
signaturne številke 10.000.
-	Nadaljevali smo z odpisom manj uporabljanih knjig in odpisali 2609 enot mono-
grafskih in serijskih publikacij oziroma skupaj 6281 zvezkov.
-	Nadaljevali smo s projektom popravljanja inventarizacijskih napak iz časov, ko je
bila praksa v segmentu COBISS/Zaloga še drugačna, ter ob tem rešili nekatere probleme napačne obdelave.
-	Gradivo iz skladišča v Planini se je v organizaciji ZRC SAZU ter s predhodno pri-
pravo oziroma selekcijo in potrebnim predhodnim odpisom, kar smo opravili v Biblioteki, preselilo v začasno skladišče za Bežigradom.
-	Sodelovali smo pri pripravi petih razstav v prostorih SAZU, pa tudi pri restavriranju
slik Alegorija zime in Alegorija poletja.
-	Vzpostavili smo sodelovanje s Komisijo za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi
prijateljev mladine Slovenije, ki v Sloveniji osnovnošolske učitelje zgodovine in mlade že od leta 1969 spodbuja v raziskovanju krajevne zgodovine. Komisija vsako leto izda publikacijo Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov s prispevki področnih strokovnjakov. Biblioteka SAZU je vsebino zbornikov, ki izhajajo od leta 2008, v celoti vpisala v katalog COBISS.SI in s tem simbolno podprla delovanje ZPMS.
-	Nadaljevali smo z digitalizacijo lastnih publikacij za integracijo v sistem digitalne
knjižnice: od skupno 786 lastnih izdaj jih je bilo ob koncu leta skeniranih 355.
249
-	Sistem Slovenske biografije smo dopolnili in nadgradili z nekaterimi funkcional-
nostmi, npr. z obveščanjem urednika na e-poštni naslov o prispelih komentarjih uporabnikov, dodali smo kolofone za posamezne biografske leksikone, ki sestavljajo Slovensko biografijo, dodajali smo nova gesla Novega Slovenskega biografskega leksikona ter digitalizirana gesla Primorskega slovenskega biografskega leksikona idr.
-	Sodelovali smo na kongresu Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje in dostop, ki je
v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice potekal 5. in 6. junija 2014 v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in kjer smo predstavili spletni portal Slovenska biografija.
-	V okviru mednarodne restavratorske poletne šole Ligatus v organizaciji Arhiva
Republike Slovenije smo 16. septembra 2014 gostili uveljavljenega strokovnjaka in predavatelja Nicholasa Pickwoada, ki je na primerih Bibliotečnega starejšega gradiva udeležencem te šole predaval o starih evropskih knjižnih vezavah.
-	29. maja 2014 smo gostili tudi člane Društva bibliotekarjev Ljubljana, ki smo jim
predstavili Biblioteko, njene posebnosti, organizacijo dela ter gradivo, ki ga hranimo.
-	RTV Slovenija je v naših prostorih in na osnovi rokopisnih zapuščin in trezorskega
gradiva vsaj delno posnela tri oddaje: o pionirju zvočne akustike Ivanu Regnu, o slovenskem politiku in publicistu Dragotinu Gustinčiču ter o inkunabulah in drugih antikvarnih monografijah, ki jih hrani Biblioteka SAZU.
-	Sprejeli smo tudi sodelovanje v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice, kjer
smo poskušali po svojih močeh delovati in prispevati k razvoju tega področja, prav tako smo aktivno sodelovali tudi znotraj Osrednjega specializiranega centra za humanistiko in v Komisiji za katalogizacijo pri NUK.
PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
V letu 2014 je Biblioteka SAZU obdelala 6752 enot knjižničnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in načinu nabave prikazujeta naslednji preglednici:
	Nakup	Zamenjava	Dar	Lastne izdaje	Stari fond	Skupaj
Monografske publikacije	943	881	1428	710	585	4547
Serijske publikacije	237	1125	570	180	93	2205
Skupaj	1180	2006	1998	890	678	6752
Delež neknjižnega gradiva obsega 283 enot:
	Nakup	Zamenjava	Dar	Lastne izdaje	Stari fond	Skupaj
Kartografsko gradivo	7	1	46	8	72	134
Slikovno gradivo	0	0	4	0	1	5
250
				Lastne	Stari	
	Nakup	Zamenjava	Dar	izdaje	fond	Skupaj
CD, DVD, (video)kasete	4	10	33	9	27	83
Multimed. gradivo, rač. dat.	0	8	21	4	28	61
Skupaj	11	19	104	21	128	283
Primerjava podatkov z letom 2013 kaže, da je bilo v tem letu obdelanih 813 enot manj. Pozna se zlasti upad v segmentu starega fonda, kar pomeni, da smo v letu 2013 v obdelavo prejeli nekoliko več gradiva, ki se je že dalj časa nahajalo v inštitutski knjižnici, vendar doslej še ni bilo obdelano v bazi COBIB.SI. Upad pa je opaziti tudi na področju izdaje lastnih publikacij.
Sicer smo katalogizirali in inventarizirali 3741 naslovov monografij in neknji-žnega gradiva ter 1214 naslovov serij, od tega 2205 letnikov in 4279 številk.
Hvaležni smo vsem posameznikom, ki so darovali svoje gradivo in tako obogatili knjižnični fond Biblioteke SAZU in inštitutov ZRC SAZU. Izmed več kot 180 darovalcev naj izpostavimo samo tiste, ki izstopajo po številu darovanih knjig, npr. Drago Samec, Marjan Dolgan, Wolfgang Gombocz, Andrej Pleterski in Zoran Mezeg, ter omenimo knjižno zapuščino Marjana Milošiča, ki smo jo obdelali za Geografski inštitut Antona Melika.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Prirast v letu 2014 obsega 6752 enot, kar mdr. pomeni, da smo katalogizirali in inventarizirali 4955 naslovov oziroma 8851 zvezkov. Iz baze podatkov COBIB.SI je mogoče ugotoviti tudi, da smo dopolnjevali oziroma posodabljali podatke še na 1061 enotah gradiva s starejšimi inventarnimi številkami. Odpisali smo 1188 enot monografskih publikacij in 1421 enot oziroma 5093 zvezkov serijskih publikacij, kar skupaj predstavlja 2609 enot oziroma 6281 zvezkov monografskih in serijskih publikacij. Celotni fond Biblioteke SAZU je tako ob koncu leta 2014 obsegal 548.074 enot, podrobni podatki za posamezne vrste gradiva pa so razvidni iz naslednje preglednice:
knjig in letnikov revij	530.929
rokopisnih zapuščin	136
mikrofilmov	856
kartografskega gradiva	4424
slikovnega gradiva	9692
plošč, CD, DVD, (video)kaset	1379
multimedialnega gradiva, rač. dat.	658
Skupaj enot	548.074
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
V vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI je Biblioteka SAZU v letu 2014 prispevala 5924 novih zapisov, kar je 700 zapisov več kakor v letu 2013. Skupni
251
prispevek Biblioteke SAZU v bazo COBIB.SI se je tako povzpel na 144.222 bibliografskih zapisov. Natančnejši pogled na statistične podatke kaže, da je bilo zapisov za bibliografije 3424, popravljenih zapisov 1935, prevzetih zapisov iz baze COBIB. SI 2388 in skupno 195.009 zapisov v lokalni bazi podatkov. Številke povedo, da se je povečalo število zapisov za bibliografije raziskovalcev ter zmanjšalo število popravljenih in prevzetih zapisov. Kataložne listke smo še vedno tiskali za tri inštitute ZRC SAZU in za matični listkovni katalog.
Evidenco o zamenski dejavnosti smo urejali v programu za zameno, ki smo ga v tem letu nadgradili z dvema večjima sklopoma dodatnih funkcionalnosti:
a)	možnostjo pošiljanja več različnih publikacij hkrati,
b)	integracijo podatkov o prejetih publikacijah iz baze COBIB.SI, segment Zaloga.
Ta nadgradnja nam bo v prihodnje olajšala delo pri pošiljanju različnega gradiva
istim naslovnikom ter omogočila na enem mestu pregled in vpogled v recipročnost zamenske dejavnosti pri posameznih zamenskih partnerjih. Konec leta 2014 je naša baza štela že 1764 zamenskih partnerjev, zato nam program, ki je bil razvit za naše potrebe, omogoča hitrejše in preglednejše delo na tem področju.
INVENTURA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Upoštevaje zakonske predpise smo nadaljevali z inventurnim pregledom gradiva. Opravili smo inventurni pregled na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v obsegu signaturnih številk od 5000 do 10.000. Ob tem se je ponovno potrdilo, da je takšna inventura koristna tudi s stališča celovitejšega pregleda nad gradivom, saj smo odkrili precej publikacij, ki še niso bile obdelane in urejene ali pa so bile obdelane napačno, in napake sproti popravili. Naš namen je nadaljevati z inventuro v skladu z zakonskimi predpisi in strokovnimi priporočili ter potek inventure prilagajati v skladu z izkušnjami, ki jih bomo pridobili, in kadrovskimi zmožnostmi.
LASTNE PUBLIKACIJE - ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Število izvodov lastnih izdaj Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki smo jih razposlali po Sloveniji in v tujino, je v letu 2014 glede na prejšnje leto padlo za 935. V tujino smo poslali 687 izvodov manj kakor v preteklem letu, po Sloveniji 83 izvodov manj, darovali smo 172 izvodov manj in v oceno poslali 24 izvodov manj; samo na področju prodaje smo opazili porast za 17 izvodov akademijskih publikacij. Manjše je tudi število izvodov za redni knjižnični fond, s 106 leta 2013 je padlo kar na 57. Razlog za upad v omenjenih segmentih je verjetno v manjših nakladah in manjšem obsegu izdajateljske dejavnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa tudi v odločitvah mnogih partnerjev, ki ukinjajo zamenjavo tiskanih publikacij zaradi zmanjševanja stroškov za tisk, prostor skladiščenja in klasično pošiljanje.
Zamena - tujina	3139
Zamena - Slovenija	526
252
Dar	1572
Prodaja	275
Recenzija	82
Lastni knjižni fond	57
Skupaj	5705
IZPOSOJA
Ker velik delež knjižničnega fonda še ni obdelan v sistemu COBISS.SI, poteka izposoja še vedno na dva načina: na klasični oziroma listkovni in avtomatizirani način. Gradivo, ki ga uporabniki po izposoji vrnejo in še ni bilo obdelano v sistemu COBIS. SI, v Biblioteki obdelamo, katalogiziramo in inventariziramo v bazi COBIB.SI ter ga tako urejenega vrnemo na knjižno polico v skladišču.
Biblioteka in inštitutske knjižnice so v letu 2014 pridobile 146 novih članov, tako da se je skupno število članov do konca leta 2014 dvignilo na 3358. Uporabnikom še vedno nismo zaračunavali vpisnine ali zamudnine. Statistični podatki o avtomatizirani izposoji kažejo 1630 izposojenih enot gradiva, klasični način izposoje pa je obsegal 125 enot, torej skupaj 1755 enot izposojenega gradiva. Čitalnico, kjer je mogoče študirati znanstveno literaturo, pregledati rokopisno in trezorsko gradivo ali pa samo prebrati kakšen časopis, je obiskalo okoli 190 uporabnikov, kar je primerljivo s preteklim letom. Tudi klasično izposojo v knjižnicah inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ocenjujemo kot primerljivo s preteklim letom, z natančnimi podatki pa ne razpolagamo, saj nekateri inštituti ZRC SAZU teh podatkov ne evidentirajo.
V	letu 2014 smo beležili živahno medknjižnično izposojo: za potrebe naših članov smo drugim knjižnicam posredovali 278 zahtevkov, od drugih knjižnic pa smo prejeli 166 zahtevkov za naše gradivo, ki smo jim ga poslali v medbibliotečno izposojo; od tega je bilo šest zahtevkov iz Hrvaške, en pa je bil iz Avstrije. Storitve medbibliotečne izposoje doslej še nismo zaračunavali.
V	segmentu uporabniških potreb po spletnih informacijah smo opravili več kot 300 poizvedb, na področju rokopisnega in trezorskega gradiva pa smo zabeležili 28 izposoj.
Poleg tega je bilo naše gradivo zanimivo tudi za ustvarjalce nekaterih televizijskih oddaj. Ekipa RTV Slovenija je v naših prostorih ob zapuščini Ivana Regna snemala del oddaje o njem. Ivan Regen je bil biolog, zanimala ga je zlasti zvočna komunikacija žuželk in velja za pionirja sodobne bioakustike. Član Akademije znanosti in umetnosti je bil od leta 1940 do smrti leta 1947, Biblioteka pa hrani njegovo zapuščino. Nadalje so v naših prostorih na osnovi avtorjevega rokopisnega gradiva, ki ga hrani Biblioteka SAZU, snemali oddajo o Dragotinu Gustinčiču, slovenskem politiku in publicistu. Naše inkunabule in nekatere druge antikvarne monografije pa so bile posnete za potrebe oddaje Humanisti na Slovenskem, ki jo je vodila Nataša Golob.
Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica smo posredovali
253
skenograme Jagrovih načrtov za zadružno mlekarno v Ilirski Bistrici, ki jih hranimo v Jagrovi zapuščini. Prof. Chikako Shigemori Bučar pa si je za potrebe popisa japonske kulturne dediščine v Sloveniji v okviru večjega projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji - Identifikacija, kategorizacija in digitalizacija vzhodnoazijskih umetno-stno-zgodovinskih zbirk in ostalega gradiva v Sloveniji (časovni okvir: 2013-2018) ogledala japonski del zbirke predmetov muzejske vrednosti iz Jagrove zapuščine.
Biblioteka je v svojih prostorih omogočala tudi dostop do naslednjih baz podatkov: ScienceDirect, SpringerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Seznam spletnih virov, od koder je mogoče s klikom neposredno dostopati do posameznih baz podatkov, smo uredili na spletni strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka.html).
DIGITALIZACIJA Slovenska biografija
Na tem področju smo sistem Slovenske biografije dopolnjevali z dodatnimi funkcionalnostmi. Poleg izboljšav v hitrosti delovanja iskalnega sistema:
-	smo pri geslih dodajali fotografije oseb,
-	k fotografijam smo dodajali navedbe virov, od koder smo fotografije pridobili,
-	v sklopu Primorskega slovenskega biografskega leksikona smo dodali 315 gesel pod
črko B,
-	v sklopu Novega Slovenskega biografskega leksikona smo dodali 160 gesel, od katerih
jih je 23 zgolj v spletni izdaji,
-	za lažje, preglednejše in učinkovitejše hkratno delo več oseb, vključenih v projekt
Slovenska biografija, smo v Biblioteki uvedli uporabo storitve Github, ki mdr. omogoča zelo dober pregled nad delom in verzijami datotek,
-	dodali smo izpis dveh atributov TEI, in sicer @type="historic" in @type="burried"
za kraje, ki so imeli v preteklosti drugačno poimenovanje od sodobnega, ter kraje, kjer je bila oseba pokopana,
-	uredili smo prejemanje komentarjev uporabnikov na e-poštni naslov in začeli
odgovarjati nanje; vsebina komentarjev se pogosto nanaša na dopolnjevanje biografskih podatkov s strani uporabnikov, ki so bodisi sorodniki bodisi znanci oseb, za katere v Slovenski biografiji obstajajo gesla,
-	uredili smo kolofone za posamezne spletne biografske leksikone: Slovenski biograf-
ski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon in Novi Slovenski biografski leksikon, na osnovi katerih je bilo mogoče urediti tudi bibliografske zapise v bazi COBIB.SI in ustrezno vrednotenje,
-	portal Slovenska biografija smo predstavili tudi na kongresu Digitalne vsebine:
nastanek, hranjenje in dostop, ki je v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice potekal 5. in 6. junija 2014 v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
254
Digitalna knjižnica SAZU
Nadaljevali smo z digitalizacijo publikacij SAZU, prav tako pa tudi z razvojem programske opreme za vzpostavitev digitalne knjižnice SAZU. Razvit je bil program, ki sprejema publikacije v formatu pdf ter jih pretvori v slike, obenem pa indeksira besedilo, ki je rezultat postopka OCR. Nato vse skupaj shrani na strežniku v sistemu Fedora Commons. Fedora Commons deluje kot repozitorij gradiva, medtem ko se podatki, shranjeni na strežniku, uporabijo za delovanje aplikacije. Program omogoča ustvarjanje uporabnikov in administratorjev ter nudi različne možnosti uporabnikom (anonimnim, prijavljenim in administratorjem). Aplikacija omogoča vpogled v publikacijo z metapodatki, iskanje in listanje po publikaciji in prenos podatkov. V letu 2014 smo prišli do faze testiranja sistema.
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO, OSICH
Biblioteka SAZU je tudi v letu 2014 pomembno in ključno sodelovala pri izvajanju dveh nacionalno pomembnih projektov: na področju OSICH in na področju SGC. Tako smo v katalogu COBISS.SI spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v sistemu in redigirali njihove bibliografske zapise. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2574 bibliografskih zapisov. Nekoliko manj kot leto poprej, a so bile redakcije posameznih bibliografskih zapisov zahtevnejše kot v prejšnjih letih. Znatno pa se je povečal obseg svetovanja raziskovalcem in bibliotekarjem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov, kar nedvomno odseva strokovno usposobljenost Biblioteke SAZU. S sodelujočimi pri projektu smo bili uspešni tudi pri odpravi nejasnosti in pomanjkljivosti obstoječega Pravilnika ARRS, ki določa vrednotenje raziskovalne dejavnosti. Tako je Simona Frankl aktivno sodelovala s predlogi in argumentacijo ter prispevala še posebej k:
-	razrešitvi problemov raziskovalcev zaradi neustreznega vrednotenja strokovnih
dosežkov, zlasti v revijah, ter pri problemu ločevanja »izvirnih« in »novih« (drugih, dopolnjenih) monografskih izdaj ter
-	uspešno izpeljanemu predlogu razrešitve neustreznega vrednotenja večzvezkovnih
znanstvenokritičnih izdaj virov in neustreznega vrednotenja slovaropisnih del v sistemu COBISS.SI.
RAZVOJ NORMATIVNE BAZE PODATKOV SLOVENSKI GESLOVNIK COBISS, SGC
Biblioteka SAZU je nadaljevala tudi z delom za SGC. Predlagali smo 126 novih zapisov ter dopolnili nekatere že obstoječe. V sodelovanju s strokovnjaki smo reševali terminološka vprašanja zahtevnejših izrazov s področja humanistike. Zanje smo predlagali ustrezne značnice, opombe o pomenskem obsegu in umestitev v obstoječo strukturo geslovnika. Pri tem smo se oprli na zasnovo slovarjev kontroliranih izrazov, ki ju že imata in uporabljata ameriška Kongresna knjižnica (LCSH) in Francoska nacionalna knjižnica (RAMEAU).
255
LIKOVNA ZBIRKA SAZU, RAZSTAVE
Na tem področju smo 5. marca 2014 sodelovali pri predstavitvi restavrirane slike Alegorija zime (MSAZU/45) v Mali dvorani. V nadaljevanju tega projekta smo sodelovali tudi pri oddaji sestrske slike Alegorija poletja (MSAZU/44) v resta-vriranje. Sodelovali smo tudi pri postavitvi naslednjih razstav:
-	3.-18. 4. 2014: Prekmurski list Novine.
-	22.-29. 9. 2014: Arhitekt Lucijan Vranjanin, razstava Andrije Mutnjakovica, člana
HAZU. Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
-	4.-11. 11. 2014: Arhitektonikapapeža Siksta V., razstava Andrije Mutnjakovica, člana
HAZU. Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
-	8.-15. 12. 2014: Idealno mesto, razstava Andrije Mutnjakovica, člana HAZU.
Gostovanje je pripravil akad. Marko Mušič.
-	19.-24. 12. 2014: Cerkve in kapele, posvečene sv. bratoma Cirilu in Metodu, foto-
grafska razstava Cirila Velkovrha. Gostovanje je pripravil akad. Andrej Kranjc.
BIBLIOGRAFIJE
Urejena bibliografija postaja v zadnjih letih za raziskovalce izjemno pomembna, saj predstavlja eno ključnih referenčnih točk za odločanje o financiranju prijavljenih projektov. V Biblioteki izkušene bibliografinje skrbijo za urejanje bibliografij članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti in raziskovalcev ZRC SAZU. V letu 2014 smo glede na statistične podatke, ki jih vsako leto pripravi IZUM, na novo kreirali 3418 bibliografskih zapisov. Opažamo porast v številu bibliografskih zapisov glede na prejšnja leta, verjetno ravno zaradi tega, ker so danes bibliografske enote tako pomembne za evidenco in vrednotenje raziskovalnega dela.
Poleg tega smo poskrbeli za pregled nad lastno izdajateljsko produkcijo SAZU in ZRC SAZU in seznam objavili na spletnem naslovu http://www.sazu.si/biblioteka/ monografije-sazu-2014.html.
BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE SAZU Dušan Koman
Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952-(član uredniškega odbora zbirke 2013-)
Mojca Mlinar Strgar
Slovenska biografija, v: Kongres Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop, Ljubljana, 5.-6. 2014. Zbornik povzetkov (ur. Alenka Kavčič-Čolic), Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2014, str. 41-43 (soavtorja: Petra Vide Ogrin, Tomaž Erjavec) Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013-Način dostopa: http://www.slovenska-biografija.si (dostopno 5. 12. 2014) (Ročna redakcija zapisa TEI)
Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952-
256
(članica uredniškega odbora zbirke 2013-) Breda Pajsar
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2013 ( z dodatkom za 2011 in 2012). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2014, 64 (2013), str. 241-246
(soavtorica: Petra Vide Ogrin) Nevenka Škerlj
Razstava Labirint časa kot spoznavno-estetski vrtinec. Borec, 2014, 66, št. 706/708, str. 195-209, 222
St'art [Elektronski vir]. Ljubljana: Inštitut za likovno umetnost, 2011-Način dostopa: http://casopis-start.com/ (dostopno 5. 12. 2014) (glavna urednica 2011-)
Mateja Švajncer
Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952-(članica uredniškega odbora zbirke 2013-)
Petra Vide Ogrin
Slovenska biografija, v: Kongres Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop, Ljubljana, 5.-6. 2014: zbornik povzetkov (ur. Alenka Kavčič-Čolic). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2014, str. 41-43 (soavtorja: Mojca Mlinar Strgar, Tomaž Erjavec)
Slovenska biografija: predavanje na kongresu »Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop« v org. NUK, Ljubljana, 5. jun. 2014
Biblioteka SAZU v letu 2013. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2014, 64 (2013), str. 231-240
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2013 ( z dodatkom za 2011 in 2012). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2014, 64 (2013), str. 241-246
(soavtorica: Breda Pajsar)
Meta Česnik, Oznanjanje prihodnosti: 75 let SAZU, 1. program RTV Slovenija, Ljubljana, 9. feb. 2014 (nastop v TV oddaji)
Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013-Način dostopa: http://www.slovenska-biografija.si (dostopno 5. 12. 2014) (urednica 2013-)
Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952-(glavna urednica zbirke 2013-)
257
KNJIGOVEZNICA
Knjigovezinja je tudi v letu 2014 opravljala dragoceno knjigoveško delo, ki pogosto meji že na restavratorsko področje. Tako so bile opravljene številne ponovne vezave razpadajočih knjižnih blokov, popravila hrbtov in/ali celotnih ovitkov, popravila izpadajočih ali poškodovanih listov, izdelava mapic in žepkov na platnicah, rezanje kataloških listkov, vabil, čestitk in drugega gradiva. Konec junija se je pokvaril rezalni stroj, ki je bil nato popravljen šele novembra. V tem času je bilo delo s tem strojem precej omejeno oziroma onemogočeno.
Nadaljevali smo tudi z obnovo in prevezavo inventarnih knjig, ki predstavljajo pomembno in poleg listkovnega kataloga in signaturnih knjig tudi popolno obliko evidence o starejšem in novejšem knjižničnem fondu.
OSEBJE
V letu 2014 je imela Biblioteka 18 zaposlenih, od tega dve zaposleni z polovičnim delovnim časom in eno s krajšim delovnim časom. Posamezni oddelki so imeli naslednje zaposlene:
-	oddelek za inventarizacijo: štiri osebe, od katerih je bila ena katalogizatorka serij-
skih publikacij,
-	oddelek za katalogizacijo: tri osebe,
-	oddelek za klasifikacijo: ena oseba, ki je občasno delala tudi na izposoji,
-	oddelek za izposojo: ena oseba, ki je občasno tudi klasificirala,
-	področje digitalizacije: ena oseba,
-	področje verifikacije bibliografskih zapisov in Splošnega geslovnika COBISS: ena
oseba, ki je urejala tudi bibliografijo članov SAZU,
-	ekspedit: štiri osebe, ki so intenzivno delovale tudi na področjih zamene, prodaje
in odpisa publikacij, inventure gradiva, digitalizacije gradiva (skeniranja) ter izdelave prevzemnih seznamov gradiva,
-	knjigoveznica: ena oseba,
-	poslovna sekretarka, ki je sodelovala tudi na področjih odpisa, nabave gradiva in
digitalizacije lastnih publikacij.
V jeseni se je vseh 11 zaposlenih, ki imajo dovoljenja za delo v sistemu COBISS. SI, udeležilo tečaja COBISS3/Katalogizacija, ki je potekal v organizaciji IZUM v prostorih NUK. Gre za obveznost, ki smo jo izpolnili kot pogoj za prehod na novo platformo COBISS3, ki jo uvaja IZUM, saj platforme COBISS2 v prihodnje ne bodo več razvijali niti vzdrževali. Potem ko smo opravili tečaj, smo vsi zaposleni uspešno opravili tudi testne zapise za razne vrste gradiva. Tako je enajst zaposlenih pridobilo dovoljenji za katalogizacijo monografij in neknjižnega gradiva, deset jih je pridobilo tudi dovoljenji za članke in antikvarno gradivo, devet pa za serijske publikacije. S takšno usposobljenostjo bomo v prihodnje v Biblioteki zmogli pokrivati vse potrebe po katalogizatorjih, vsaj v smislu znanja in sposobnosti obdelave vseh vrst gradiva. Seveda pa še vedno ostaja problem premalo zaposlenih, zlasti v luči projekta
258
katalogizacije tistega gradiva, ki še ni v bazi COBIB.SI in predstavlja približno dve tretjini vsega bibliotečnega fonda.
Nekateri zaposleni so delovali tudi v določenih strokovnih skupinah na nacionalni ravni. Anica Zadnikar je bila aktivna kot članica v Komisiji za katalogizacijo pri NUK. Simona Frankl je delovala kot članica v Svetu članic COBISS, v delovni skupini OSIC, IZUM in ARRS, obenem je s predlogi in argumentacijo sodelovala na sejah Znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko (stalno strokovno telo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS), nadalje je bila tudi članica skupine za znanstvene bibliografije Društva dokumentalistov in informatorjev Slovenije. Mateja Švajncer je sodelovala kot članica v izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice, Marija Banjac pa je ponovno urejala zadeve kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU.
Mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2014 (Z DODATKOM ZA 2013)
PUBLIKACIJE SAZU_
Folia biologica et geologica. Letn. 55, št. 1, 2, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014
Dostopno tudi na: http://www.sazu.si/publikacije/Folia.html ISSN 1855-7996
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti = The Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Knj. 64/2013, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014 ISSN 0374-0315
Oset, Zeljko: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, 150 str. Posvet o slovenščini v visokem šolstvu in znanosti, Dvorana SAZU, 6. marec 2013, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, 142 str. (Razprave SAZU. Razred II, razred za filološke in literarne vede, 22) Valvasor, Janez Vajkard: Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae & modernae completa: to je popoln in temeljit opis slavne dežele Nadvojvodine Koroške, tako po njenem nekdanjem kakor tudi po sedanjem stanju ..., Ljubljana, Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 2013, 325 str., [2] f. pril. + posvetilo Varia, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, 221 str. (Razprave SAZU. Razred I, razred za zgodovinske in družbene vede, 28)
259
PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU
Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 43, št. 1, 2-3, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2014
Dostopno tudi na: http://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/issue/view/117 ISSN 0583-6050
Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 65, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2014 Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/ ISSN 0570-8966
Bartol, Vladimir: Zbrano delo. Knj. 2: Krajša proza do leta 1935, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 633 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 261)
Ciglenečki, Marjeta: Vurnikova kolonija v Mariboru, Ljubljana, Založba ZRC, 2014, 58 str. (Umetnine v žepu, 9)
Gorzanis, Giacomo: Skladbe za lutnjo = Compositions for lute: il secondo libro de intabulatura di liuto (1563), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, XLIII, 109 str. (Monumenta artis musica Slovenia, 58)
Kozak, Primož: Zbrano delo. Knj. 3: Dramski spisi II; Afera, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 511 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 259)
Pollini, Francesco: Tre sonate, op. 26, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 2 zv. (XLV, 89 str.) (Monumenta artis musica Slovenia, 59)
Štrekelj, Karel: Zgodovina slovenskega slovstva. Knj. III-IV, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, str. 659-1338
Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta = acta Instituti ethnographiae et Instituti ethnomusicologiae Slovenorum. Letn. 43, št. 1, 2, 3, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014 ISSN 0352-0447
Vidmar, Polona: Mariborski rotovž, Ljubljana, Založba ZRC, 2014, 85 str. (Umetnine v žepu, 10)
Dodatek za leto 2013
Novi Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Način dostopa: http:// www.slovenska-biografija.si/nsbl/ ISSN 2350-5761
Primorski slovenski biografski leksikon, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Način dostopa: http:// www.slovenska-biografija.si/kolofon/psbl/
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
260
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Način dostopa: http://www.sloven-ska-biografija.si/kolofon/sbl/
PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI_
Bratož, Rajko: Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014, 685 str. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 46) (Dela SAZU. Razred I, razred za zgodovinske in družbene vede, 39) Grabec, Igor: Kipi in stihi, Prevalje, Kulturno društvo Mohorjan, 2014, 103 str. Hartman, Tomaž: Pragozd: pranarava Kočevske = Virgin forest: Kočevje primeval nature, Ljubljana, Silva Slovenica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, IV razred za naravoslovne vede, 2014, 131 str. Jemec, Andrej: V zrcalu življenja: Katoliški dom prosvete Sodalitas, Tinje, 1. 3.-28. 4. 2014 = Im Spiegel des Lebens: Katholischen Bildungsheim Sodalitas, Tainach, 1. 3.-28. 4. 2014, Tinje, Sodalitas, 2014, 24 str. Juvanec, Borut: Besednjak vernakularne arhitekture = Dictionary of vernacular architecture, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Fakulteta za arhitekturo, i2 Družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje, 2014, 158 str. Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 14: Dnevnik 1934, Ljubljana, Državna založba
Slovenije, 2014, 289 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 258) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 15: Dnevnik 1935, Ljubljana, Državna založba
Slovenije, 2014, 219 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 260) Kos, Božidar: Fatamorgana: za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino in violončelo = for flute, clarinet, vibraphone/marimba, violine and violoncello, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2014, 1 partitura (33 str.) (Edicije DSS, 2074) Lebič, Lojze: Simfonija z orglami = The organ symphony, Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2014, 1 partitura (V, 67 str.) (Edicije DSS, 2075) Lindtner, Jurij: Sedem desetletij začasnosti Onkološkega inštituta v Ljubljani: 19382008, Ljubljana, Slovensko zdravniško društvo, 2014, X, 250 str. Matičič, Janez: Baletna glasba za klavir = Danses pour piano: op. 26 (a), Ljubljana, Društvo slovenskih skladateljev, 2014, 1 partitura (25 str.) (Edicije DSS, 2073) Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti: knjiga povzetkov: 19. september 2014, SAZU, Novi trg 3, Ljubljana = Ethical, accountability, and gender perspectives: new relations in science: book of abstracts: 19th September 2014, SASA, Novi trg 3, Ljubljana, Slovenia, Ljubljana, Komisija za ženske v znanosti pri MZŠ, 2014, 27 str. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2, Ljubljana, Cankarjeva založba, 2014. - 2
zv. (1152; 1150) + ključ za dostop do elektronske različice Zlobec, Ciril: Biti človek, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2014, 151 str. (Nova slovenska knjiga)
261
Dodatek za leto 2013
Bartol, Vladimir: Zwischen Idylle und Grauen: Novellen, Celovec, Drava, Mohorjeva, Wieser, 2013, 431 str. (Slowenische Bibliothek) Dodatek za leto 2013
Bartol, Vladimir: Zwischen Idylle und Grauen: Novellen, Celovec, Drava, Mohorjeva, Wieser, 2013, 431 str. (Slowenische Bibliothek)
Breda Pajsar
262
V.
SUMMARY
SASA ORGANIZATION
A)	THE PRESIDENCY
President: Marko Marijan Mušič (from February 27 to May 6), Tadej Bajd (since May 6) Deputy President: Marko Marijan Mušič (untill February 27) Vice-Presidents: Tadej Bajd (untill May 6), Marko Marijan Mušič (untill February 27), Andrej Kranjc (since May 6), Jože Krašovec (since May 6) Secretary-General: Andrej Kranjc (untill May 6), Uroš Skalerič (since May 6) SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Peter Štih
SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Andrej Inkret
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
Secretary: Josip Globevnik (untill April 30), Janez Levec (since May 1)
SECTION FOUR Natural Sciences
Secretary: Robert Zorec
SECTION FIVE Arts
Secretary: Niko Grafenauer
SECTION SIX Medical Sciences
Secretary: Franc Strle
Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Matija Gogala, Andrej Jemec (untill May 6), Alenka Šelih (untill May 6), Peter Fajfar (since May 6), Lojze Lebič (since May 6).
Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Managing Director, are also invited to the Presidency meetings.
B)	SASA ORGANI ZATIONAL UNI TS
1.	Library
2.	Department of International Relations and Scientific Coordination
3.	Cabinet of Academician France Bernik
C)	COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS
1.	Council for Environmental Protection
2.	Council for Energetics
3.	Council for Slovenian Space Culture And Identity
4.	Committee for Ethnic Minorities Studies
5.	Committee for Sustainable Development
6.	Spelling Commission
7.	Committee for Printing And Publications
265
8.	Commission for Statutory Issues
9.	Commission for Human Rights
D)	FOUNDATIONS
1.	Dr. Bruno Breschi Foundation
2.	Janez Vajkard Valvasor Foundation
E)	SASA MANAGEMENT
266
MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE Historical and Social Sciences
FULL MEMBERS_
Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Rožna dolina IV/39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: Hajdrihova 24, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. hribar@siol.net.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-1006, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.
267
Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 42031-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009.
Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevec@alice.it. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs-kp. si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40 SI-1000 Ljubljana. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Lubejeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Gornje Cerovo 7c, SI-5211 Kojsko, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: slavko.splichal@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@fdv.uni-lj. si.
Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014.
Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.
Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka. selih@pf.uni-lj.si.
268
Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.uni-lj. si.
Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: Rimska 14, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, Dunajska 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75.
Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-10-00.
ASSOCIATE MEMBERS_
Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Statistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011. Home: Bratov Učakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.si Work: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Bratovševa ploščad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018-908, E-mail: peter.stih@siol.net.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241-11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Schützenstrasse 22, D-72070 Tübingen-Hirschau, Phone: +49 70/ 71-791289.
269
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302-324. E-mail: wum@utanet.at.
Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrichstrasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 380-2302, E-mail: gombocz@uni-graz.at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph. D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: Sandfeld 13, D-35396 Giessen. Kosak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Professor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009.
Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adwmainz.de Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology, University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Linköping, National Technical University of Trondheim, University of Trier and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Kirschstrasse 15, CH-8724 Gottlieben, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.
Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB-Leicestershire, LE 11 2RD, E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mirocka 6/25, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruzenje pravnika Srbije, Krunska 74, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.yu or: jperovic@beotel.rs. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
270
Home: Kornblumengasse 9, AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Phone: +43 463/ 281-782.
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Džordža Vašingtona 28a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221-985. Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3342400, E-mail: dimitr@eunet.rs. Straus, Jože, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supičic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: Boškovičeva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia.
Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since 5 May 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija.
Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spitalgasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija.
SECTION TWO Philological and Literary Sciences
FULL MEMBERS_
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA
271
Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011.
Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: Zvonarska ulica 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail: andrej.inkret@sedmica.net. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Čeželj 14, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Dolničarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 43458-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre
272
Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: Zvonarska 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: Janežičeva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez. oresnik@sazu.si.
Office: Faculty of Arts, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: pirjevec. paternu@gmail.com. Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Javorjev drevored 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-mail: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Prijateljeva 9, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-88-20. Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009. Home: Spodnja Selnica 3, SI-2352 Selnica ob Dravi, Phone: +386 2/ 671-91-18. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: zinka.zorko@ uni-mb.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995.
Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana
273
47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@ indiana.edu.
Dimnik, Martin, born on 6 October 1941, CSB, B. A., M. A. (Toronto), M. Div. (Toronto School of Theology), D. Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pontifical Institute of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; History of Medieval Slavs in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since 5 May 2011. Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen's Park Cr. E., Toronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Phone: (416) 926-7137. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier.
Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Würzburg, Steinbachtal 2a, tel: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, hannick@uni-wu-erzburg.de.
Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Bolnicka 30, BA-71000 Sarajevo.
Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Rackog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diachronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.
274
Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Prunč, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone: +43 316/ 38026-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slavistic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009.
Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086.
Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: h.rothe@uni-bonn.de. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.
Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
FULL MEMBERS_
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014.
Home: Bobenčkova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana,
275
Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013.
Home: Grampovčanova 17, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, Pot za Brdom 104, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 620-71-00, Fax: +386 1/ 620-71-10, E-mail: ie@fs.uni-lj.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir. fgg.uni-lj.si.
Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 561-17-87. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 47665-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. gosar@siol.net.
Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor. grabec@amanova.si.
Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University
276
of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.
Home: Teslova 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-47-59, E-mail: dusan. hadzi@ki.si.
Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Bičevje 2, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: alojz.kralj@guest.arnes.si. Levec, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pod brezami 32, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, tel: 476 0280, fax: 476 0300; E-mail: janez.levec@uni-lj.si; janez.levec@ki.si, WWW: http://www.fkkt. uni-lj.si/si/?73; http://www.ki.si/index.php?id=191. Peklenik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979.
Home: Rodičeva 3, SI-1113 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Aškerčeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.peklenik@ fs.uni-lj.si.
Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Tičnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Večna pot 113, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si.
277
Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365-7580, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževič, Miha, D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009.
Home: Kvedrova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Dimičeva 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 234-74-31.
Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail: crto-mir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni-muenchen. de.
Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41/741-898. Office: Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Lipičeva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 543-76-18, 543-76-00, Fax 431-51-27 E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3.
278
ASSOCIATE MEMBER
Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20.
Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI-1000
Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@
ijs.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Borisevič, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, F. Scoryna Av. 66, BY-220072 Minsk.
Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc. jussieu.fr.
Cronin, James W., born on September 29, 1931. Ph. D. in Physics. Professor at the University of Chicago, Nobel Prize for Physics, 1980. D. h. c. University of Nova Gorica. Corresponding Member since May 21, 2009.
Office: Kavli Institute for Cosmological Physics, Enrico Fermi Institute, 5640 S. Ellis Av., Chicago, IL 60637, USA, E-mail: jwc@hep.uchicago.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009.
Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +499131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: geiger@lft.uni-erlangen.de. Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: Masarykova 13, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 485-51-69. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.
279
Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Tetovska 72, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 304-60-48. Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u--strasbg.fr.
Mansfield, Peter, born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, University of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/ 951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: pamela.davies@nottingham.ac.uk. Mardesic, Sibe, born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: Savska cesta 1a, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: vmardes@math.hr.
Mavretic, Anton, born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 34 Liberty St., MA 01760, US-Natick, Phone: +1 508/ 655-6579. Office: E-mail: mavretic@bu.edu. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidelberg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ ampr-hd.mpg.de.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981.
280
Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr. ac.in.
Scott, James Floyd, born on 4 May 1942. Full Professor of Physics, Director of research at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Corresponding Member since 5 May 2011.
Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone: 44(0)1223-277793 (home), E-mail: jfs32@hermes.cam.ac.uk Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709.
Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk.
SECTION FOUR_Natural Sciences
FULL MEMBERS_
Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home: Pohorskega bataljona 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 5, 2011.
Home: Pot na Ticnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian
281
Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana - Črnuče. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Kremžarjeva 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88.
Office: Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/3203261, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jerančičeva 12, SI-1210 Ljubljana - Šentvid, Phone: +386 1/ 512-35-31. Pleničar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: Prešernova 10, SI-4240 Radovljica, Phone: +386 4/ 531-49-49, E-mail: mario.plenicar@gmail.com.
Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana, Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert. zorec@mf.uni-lj.si.
Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre,
282
Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001.
Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66.
Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone:
+386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24.
ASSOCIATE MEMBERS_
Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007 Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: Močilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007.
Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL-(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011.
Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Bosak, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojova 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, bosak@gli.cas.cz. Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of Department for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009.
Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail: philip. haydon@tufts.edu.
Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural
283
Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Vinogradska 37, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 465-59-15. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Karamatina 17, 11080 Zemun. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Gottingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Max-Planck Institut fur biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Gottingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E-mail: eneher@gwdg.de. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026.
Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Computational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Oxford, OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: sandro.pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.
SECTION FIVE_Arts
FULL MEMBERS_
Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy
284
of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Bernik, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: Komenskega 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-17-66, or Breznica 41 a, SI-4274 Žirovnica, Phone: +386 4/ 580-21-05. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December
5,	1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Bratovševa ploščad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June
6,	1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Velika čolnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014.
Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Kos, Božidar, composer and theorist, born on May 3, 1934. Professor of Composition, Sydney Conservatorium of Music, The University of Sydney, retired. Corresponding Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009. Home: Sela pri Dobovi 88a, SI-8250 Brežice, Phone: +386-59921976, Phone/ Fax:+386-7-4967613, Mobile:+386-40 358203, E-mail: bozidar.kos88a@siol.net. Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014.
285
Home: Ulica bratov Učakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531.
Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: Peričeva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48. Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; President from February 27, 2014 to May 6, 2014.
Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: info@ateljemarkomusic.si.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92.
Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.
Home: Loka 42, SI-1434 Loka pri Zidanem Mostu, Phone: 03 568-42-08, E-mail: alojz.rebula@guest.arnes.si. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011.
Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866.
Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Vuga, Saša, born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since February 21, 2013.
286
Home: Slamnikarska 1B, SI-1230 Domžale, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: Vošnjakova 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-28-76.
Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386
1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.
ASSOCIATE MEMBER_
Komelj, (Bogomil) Milček, born on 16 November 1948. Ph. D., retired Associate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011.
Private address: Glinškova ploščad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: nada.sumi@ljubljana.si
CORRESPONDING MEMBERS_
Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Grimič, Vill, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: Ul. Oles Hinchar 52/49, UA-Kyjiv-01054, Fax: +380-44/ 490-07-72. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Monchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect, Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof. Maroevic, Tonko born on October 22, 1941. Scientific Consultant - Institute of Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA Corresponding Member since 5 May 2011.
287
Home: Gunduliceva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: 01/ 485-60-38. Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000 Zagreb, Phone: 01/ 611-20-48. Matevski, Mateja, born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Partenija Zografski 49, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-mail: lidija@manu.edu.mk. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-inchief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.at. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: Hazima Šabanovica 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba.
SECTION SIX_Medical Sciences
FULL MEMBERS_
Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan. ferluga@mf.uni-lj.si.
Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96.
288
Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan. kordas@mf.uni-lj.si.
Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.
Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 5021905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 52255-98. E-mail: meta.rozman@siol.net. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Ul. bratov Jančar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros. skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI-1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez. sketelj@mf.uni-lj.si.
Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: Kmečka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525
289
Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si.
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišče 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 54376-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si.
ASSOCIATE MEMBERS_
Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-42338-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: Ul. Bratov Učakar 132, SI-1000 Ljubljana.
Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-9719, E-mail: jlamovec@onko-i.si.
CORRESPONDING MEMBERS_
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@ clinic.ub.es.
Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com. Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg,
290
US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398-55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milic-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medicine, Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77.
Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: shoenfel@post.tau.ac.il. Stalberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala.
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@ european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anton.wer-nig@ukb.uni-bonn.de.
291
LIBRARY
In 2014, the SASA Library continued its regular activities as planned. Adequate computer equipment enabled uninterrupted processing of library material, material exchange, library borrowing and information as well as digitisation activities. High staff motivation and team spirit led to admirable results in achieving common goals. The highlights of SASA Library activities are listed below:
6.752 publications were processed, thus increasing the total library collection to 548.074 units.
All SASA Library cataloguers successfully completed all required obligations - a course and tests for types of library materials - for the transition to COBISS3/Kata-logizacija, a new library material processing platform within the system COBISS.SI.
In cooperation with an external associate computer programmer, the Library upgraded the exchange system with modules for simultaneous dispatching of several diverse publications, and for data integration from the system COBISS3/Zaloga.
The processing of old library materials continued: external expert associate Ms Majda Tomažič revised 519 records, 22 of which were rewritten in entirety.
An on-location inventory at the Institute of Slovenian Ethnology was carried out to signature number 10.000.
The Library continued with the write-off of less frequently used books. 2.609 units of monograph and serial publications were written off; with the total number of written off materials amounting to 6.281 volumes.
The project of rectifying inventory inaccuracies which occurred due to differing past inventory practices and procedures for recording material in the segment COBISS/Zaloga continued, and several problems caused by inaccurate processing were resolved.
The Library prepared and selected the required preliminary write-off of materials previously stored in the Planina storage facility to be moved by order of the SASA Science and Research Centre to a new temporary storage location in Bežigrad.
The Library participated in the preparation of five SASA exhibitions, as well as the restoration of paintings Alegorija zime (Allegory of Winter) and Alegorija poletja (Allegory of Summer).
The Library established collaboration with the History Club Commission at the Slovenian Association of Friends of Youth (SAFY), which has provided support and encouragement of primary school teachers and pupils for researching local history since 1969. The Commission annually publishes Zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov (Proceedings containing expert articles for history club mentors), authored by regional experts. The SASA Library has fully catalogued the contents of the Proceedings (published since 2008) into the COBISS.SI, thus offering symbolic support of the SAFY.
We continued with the digitisation of SASA's own publications for integration
292
into the digital library system: 355 units of the total 786 own publications were scanned by the end of the year.
Library staff perfected and upgraded the system Slovenska biografija (Slovenian Biography) with some functional improvements, i.e. e-notification of the editor on user comments received, added credits for individual biographical lexicons, comprising Slovenska biografija (Slovenian Biography), and new entries were added to Novi Slovenski biografski leksikon (New Slovenian Biographical Lexicon), as well as digitalised entries to Primorski slovenski biografski leksikon (Biographical Lexicon of Littoral Slovenia), etc.
We also participated at the congress Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje in dostop (Digital information: creation, storage and access), which was organised by the National and University Library on 5 and 6 June 2014 at the Ministry of Education, Science and Sport, where we presented the web portal Slovenska biografija (Slovenian Biography).
As part of the programme of the international summer school of restoration Ligatus, organised by the Archives of the Republic of Slovenia, on 16 September 2014, the SASA Library welcomed Nicholas Pickwoad, a well known international expert and lecturer, who spoke on old European bookbinding methods, and substantiated his lecture by presenting items from the Library collection of old volumes.
On 29 May SASA Library hosted members of the Ljubljana Librarians' Association. They were treated to a tour of the Library and introduced to its particularities, work organisation and the stored material. , 2014
Based on the legacy of manuscripts and treasury material, the national television network RTV Slovenia at least in part filmed three documentaries on Library premisses: on Ivan Regen, a pioneer of sound acoustics, about Dragotin Gustincic, Slovenian politician and publicist, and on incunabula and other antique monographs from the SASA Library collection.
The SASA Library also agreed to participate in the Executive Board of the Specialised Libraries Section, where we tried our best to act and contribute to the development of this segment. The SASA Library was also actively involved within the Central specialised humanistic centre and the Catalogisation Commission with the National and University Library.
Petra Vide Ogrin, Head of SASA Library
293
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER
A
Andolšek-Jeras, Lidija 16, 191 Andric, Ivo 191 Apostolski, Mihailo 191 Avšič-Zupanc, Tatjana 9, 32, 109, 119-120, 173-174, 185, 283
B
Bajd, Tadej 9, 11, 15-16, 22, 27, 30-32, 36, 38-39, 47, 56, 63, 69, 71-72, 74, 84, 102, 120-122, 134, 167, 265, 275 Bajec, Anton 191 Bajt, Aleksander 191 Balenovic, Krešimir 191 Barton, Derek Harold Richard 191 Bartoš, Milan 191 Batis, Janez 16, 191 Bedjanič, Milko 191 Beier, Friedrich-Karl 192 Belic, Aleksandar 192 Benac, Alojz 192 Benhart, František 192 Bergles, Arthur E. 192, 227-228 Berkopec, Oton 192 Bernard, Emerik 9, 110, 121, 284 Bernik, France 9, 11, 15, 48, 72, 99, 121, 265, 271
Bernik, Janez 9, 13, 110, 121, 285 Bevk, France 192 Bezlaj, France 192 Blinc, Robert 15, 192, 231 Bogdanovic, Milan 192 Bole, Jože 192
Borisevič, Nikolaj A. 9, 106, 279 Boršnik, Marja 192 Bosak, Pavel 9, 59, 109, 283 Brajdic, Ivan 193 Brajkovic, Vladislav 193 Bratko, Ivan 9, 63, 102, 121-122, 275 Bratos, Savo 9, 106, 279
Bratož, Rajko 9, 13, 20, 37, 51-52, 58, 62,
82, 95, 122-123, 261, 267 Bravničar, Matija 193 Brecelj, Bogdan 193 Breznik, Anton 193 Brodar, Srečko 193 Broz - Tito, Josip 193 Brzin, Miroslav 193 Bujas, Zoran 193 Butozan, Vaso 193
Cankar, Izidor 193, 241 Cardesa, Antonio 9, 63, 115, 290 Cevc, Emilijan 193 Cigoj, Stojan 193 Cilenšek, Johann 193 Cooper, Henry R. jr. 9, 101, 273 Cronin, James W. 9, 106, 279 Cvetko, Dragotin 193
Čamo, Edhem 194 Čelešnik, Franc 194 Čerček, Bojan 9, 47, 63, 115, 123-124, 290
Černigoj, Avgust 194 Čop, Bojan 194 Čubrilovic, Vasa 194
Deanovic, Mirko 194
Demus, Otto 194
Despic, Aleksandar 194
Dimitrijevic, Milan R. 9, 74, 115, 290
Dimnik, Martin 9, 101, 274
Djordjevic, Jovan 194
Djurdjev, Branislav 194
Djuričic, Ilija 194
Dolar, Davorin 194
Dolenc, Metod 194
Dolenc, Vinko V. 9, 113, 288
295
Dolinar, Lojze 195 Drovenik, Matija 9, 16, 107, 281 Drujan, Boris 195 Dyggve, Ejnar 195
Elsner, Norbert 195
Emri, Igor 9, 102, 124-129, 276
Fajfar, Peter 9, 11-12, 16, 30, 39, 63, 102,
129-130, 134, 159, 167, 265, 276 Feil, Arnold 9, 98, 269 Ferluga, Dušan 9, 63, 113, 130-131, 288 Fettich, Janez 195 Finžgar, Alojzij 195 Finžgar, Fran Saleški 195 Fischer, Kurt von 195 Flaker, Aleksandar 195 Flotzinger, Rudolf 9, 63, 98, 270 Forstnerič, Franc 9, 30, 63, 103, 131, 276 Franchini, Aldo 195 Frangeš, Ivo 195 Fučic, Branko 195
G
Gabrovec, Stane 9, 95, 267 Gams, Ivan 19, 145, 195, 232-234 Gantar, Kajetan 9, 13, 15-16, 38, 51-54,
66, 72, 99, 131-132, 272
Gaspari, Maksim 196
Gavazzi, Milovan 196
Geiger, Manfred 9, 106, 279
Gerškovic, Leon 196
Gestrin, Ferdo 196
Geyer, Otto F. 196
Giesemann, Gerhard 9, 101, 274
Gligoric, Velibor 196
Globevnik, Josip 9, 11-12, 103, 265, 276
Globokar, Vinko 9, 32, 63, 112, 287
Gogala, Matija 9, 11-12, 15-16, 30, 63,
107, 132-134, 167, 265, 281 Golia, Pavel 196 Golič, Ljubo 196
Gombocz, Wolfgang L. 9, 98, 251, 270 Goričar, Jože 16, 196
Gosar, Peter 9, 13, 36, 52, 66, 103, 159, 276
Grabec, Igor 9, 13, 20, 51-52, 63, 76, 103, 133, 229, 261, 276 Grad, Anton 196 Gradnik, Alojz 196 Grafenauer, Bogo 196 Grafenauer, Ivan 196, 219 Grafenauer, Niko 9, 11, 13, 19, 33, 38, 44,
46, 51, 63, 72, 110, 133-134, 140, 143, 167, 237, 239, 241, 265, 285
Grafenauer, Stanko 196 Grdenic, Drago 9, 63, 106, 279 Grickat-Radulovic, Irena 197 Grimič, Vill 9, 112, 287 Grošelj, Milan 197 Gubenšek, Franc 197 Gušic, Branimir 197 Gyergyek, Ludvik 197
Hadži, Dušan 9, 103, 134, 276 Hadži, Jovan 197 Hafner, Stanislav 197 Hahn, Erwin Louis 9, 106, 279 Hajdin, Nikola 9, 106, 280 Handke, Peter 10, 113, 287 Hannick, Christian 10, 63, 101, 274 Hauptman, Ljudmil 197 Haydon, Philip G. 10, 109, 283 Hegedušic, Krsto 197 Herak, Milan 10, 109, 283 Hieng, Andrej 197 Horvat, Matija 19, 47, 197, 245-246 Hottinger, Lukas Conrad 197 Hribar, Valentin 9, 13, 53, 95, 134, 267
Ibrovac, Miodrag 197 Ilešič, Svetozar 197, 232 Ilijanic, Ljudevit 10, 109, 284 Ingolič, Anton 198
Inkret, Andrej 9, 11, 13, 38, 99, 134-135, 159, 167, 222, 265, 272 Ivic, Milka 198 Ivic, Pavle 198
296
J
Jakac, Božidar 139-141, 198 Jakopič, Rihard 198 Jakopin, Franc 198 Jama, Matija 198
Jančar, Drago 9, 13, 22, 33, 63, 110, 114,
135-136, 239, 285 Jemec, Andrej 9, 11-13, 16, 29-30, 33, 52, 61, 63, 110, 136-139, 142, 261, 265, 285 Jovčic, Dimitrije 198 Jurančič, Janko 198
Kahl, Hans-Dietrich 10, 98, 270
Kalin, Boris 198
Kalin, Zdenko 198
Kambič, Vinko 198
Karamata, Stevan 10, 109, 284
Kardelj, Edvard 198
Katritzky, Alan R. 198, 229-230
Kenk, Roman 199
Kermauner, Taras 199, 239
Kermavner, Dušan 199
Kernel, Gabrijel 9, 103, 137, 159, 277
Kiauta, Boštjan 9, 109, 137, 283
Kidrič, Boris 199
Kidrič, France 15, 199
Klopčič, Mile 199
Kmecl, Matjaž 9, 12-13, 54, 63, 100,
137-138,	159, 184, 272
Koblar, France 199 Kochansky-Devide, Vanda 199 Kogoj, Franjo 199
Komelj, Milček 9, 49, 63, 72, 84, 112, 136,
138-142,	243, 287
Koneski, Blaže 199 Konstantinovic, Zoran 199 Konstantinovski, Georgi 10, 113, 287 Kordaš, Marjan 9, 12-13, 30, 51, 113, 142, 288
Korošec, Viktor 199 Kos, Božidar 9, 32, 52, 63, 111, 143-144, 261, 285 Kos, Gojmir Anton 199
Kos, Janko 9, 38, 72, 100, 143, 272 Kos, Milko 16, 199 Kosmač, Ciril 200 Kossack, Georg 200 Kostrenčic, Marko 200 Košak, Silvin 10, 98, 270 Košir, Alija 200 Kovačič, Lojze 200
Kovič, Kajetan 19, 33, 184, 200, 235-237
Kozak, Juš 200
Kozina, Marjan 200
Koželj, Venčeslav 200
Kralj, Alojz 9, 15, 104, 144, 277
Kranjc, Andrej 9, 11-12, 16, 19-20,
30-32, 47, 56-57, 64, 70, 73, 107,
134, 144-145, 152, 167, 235, 265, 281
Kranjec, Miško 200 Krašovec, Jože 9, 11, 16, 20, 30, 32, 36, 56-57, 63-64, 72, 84, 100, 134, 145-146, 159, 167, 265, 272 Krašovec, Stane 200 Kratochvil, Josef 200 Kravar, Miroslav 200 Krbek, Ivo 200 Kreft, Bratko 15, 92, 200 Kreft, Ivan 9, 64, 108, 146, 282 Krek, Gregor 16, 201 Krek, Uroš 201 Kretzenbacher, Leopold 201 Kristl, Stanko 9, 12, 49, 111, 147, 285 Krklec, Gustav 201 Krleža, Miroslav 201 Kuhelj, Anton 15, 201 Kühn, Othmar 201 Kumbatovič, Filip Kalan 201 Kuret, Niko 201, 220 Kušej, Gorazd 16, 201 Kušej, Rado 201 Kyovsky, Rudi 201
Lajovic, Anton 201 Lajtha, Abel 10, 115, 290 Lamovec, Janez 9, 13, 29-30, 47, 52, 115, 147-148, 290
297
Laroche, Emmanuel 202
Lauer, Reinhard 10, 101, 274
Lavrač, Ivan 202
Lavrič, Božidar 15, 202
Lavrin, Janko 202
Lebič, Lojze 9, 11-12, 16, 30, 32, 52,
63-64,	111, 134, 144, 148-151, 167, 245, 261, 265, 285
Leeming, Henry 202
Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 63, 106, 280
Lenček, Rado L. 202
Levec, Janez 9, 11-12, 29, 33, 40, 59,
64-66,	104, 134, 151, 159, 167, 265, 277
Lipuš, Florjan 10, 113, 287 Lobe, Feliks 202 Logar, Janez 202 Logar, Valentin 202 Lorkovic, Zdravko 202 Luckmann, Thomas 10, 98, 270 Lukic, Radomir 162, 202 Lukman, Franc Ksaver 202 Lunaček, Pavel 202
M
Maceljski, Milan 202 Maček, Jože 9, 16, 63, 108, 152, 282 Majer, Boris 203 Maksimovic, Desanka 203 Mansfield, Peter 10, 106, 280 Mardešic, Sibe 10, 106, 280 Maroevic, Tonko 10, 113, 287 Martinovic, Juraj 10, 101, 274 Matevski, Mateja 10, 60, 63, 113, 288 Matičetov, Milko 19, 33, 37-38, 203, 219-222
Matičič, Janez 9, 52, 111, 153, 261, 286 Matjašič, Janez 203
Mavretič, Anton 10, 20, 63, 71, 106, 280
Mayer, Ernest 16, 203
McLaren, Anne 203
Mekuli, Esad 203
Melik, Anton 203, 232
Melik, Vasilij 203
Menart, Janez 203
Mencinger, Jože 9, 13, 33, 36, 52, 64, 97,
153-155, 269
Menis, Gian Carlo 10, 98, 270
Merchant, Mylon Eugene 203
Merhar, Boris 203
Merku, Pavle 33, 64, 204, 243-245
Micevski, Kiril 204
Michie, Donald 204
Mihajlovic, Mihajlo Lj. 204
Mihalic, Slavko 204
Mihelič, France 204, 241
Mihelič, Milan 9, 12, 49, 111, 155, 286
Milčinski, Janez 15, 204
Milčinski, Lev 204
Milič-Emili, Joseph 10, 115, 291
Minatti, Ivan 204
Mlinarič, Jože 9, 95, 267
Mlinar, Zdravko 9, 12, 95, 155, 159, 267
Mohorovičic, Andre 204
Mole, Vojeslav 204
Moravec, Dušan 9, 100, 272
Moskovich, Wolf 10, 101, 274
Moszynski, Leszek 204
Müller, Karl-Alexander 10, 106, 280
Müller-Karpe, Hermann 204, 217-219
Murko, Matija 204
Mušič, Marjan 158, 204
Mušič, Marko Marijan 9, 11-13, 15-16,
19-20, 29-30, 43, 48-49, 52, 64,
82-84, 111, 156-159, 265, 286 Mušič, Zoran 139, 205, 241
Nahtigal, Rajko 15, 205 Negovski, Vladimir A. 205 Neher, Erwin 10, 63, 109, 284 Nejedly, Zdenek 205 Neubauer, Robert 205 Neuhäuser, Rudolf 10, 101, 274 Nicod, Jean 10, 110, 284 Nitsch, Kazimierz 205 Noble, Denis 10, 110, 284 Nougayrol, Jean 205 Novak, Franc 205 Novak, Grga 205
298
Ocvirk, Anton 205
O'Loughlin, Niall 10, 98
O'Louglin, Niall 270
Olszak, Waclaw 205
Orešnik, Janez 9, 12, 22, 29-30, 38, 51,
100, 159, 225, 227, 273 Oštir, Karel 205
Pahor, Boris 9, 33, 42-43, 112, 159-160,
166, 286 Paljetak, Luko 10, 113, 288 Panteleev, Dimitar 205 Paternu, Boris 9, 12, 72, 100, 160, 238,
273
Paulin, Alfonz 205 Pavček, Tone 16, 33, 137, 206 Pavčnik, Marijan 9, 12-13, 29, 35-36, 52, 72, 96, 161-162, 267 Pavičevic, Branko 206 Pavlov, Todor 206 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 206 Pecsi, Marton 206 Peklenik, Janez 9, 12, 104, 277 Perovic, Slobodan 10, 98, 270 Persianinov, Leonid Semenovič 206 Peterlin, Anton 206 Peterlin, Matija 9, 114, 162, 289 Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 110, 284
Pirc, Raša 9, 106, 163, 279 Pirjevec, Jože 9, 12-13, 33, 36, 50, 96, 138, 163-165, 268 Pitamic, Leonid 161, 206 Plečnik, Jože 206 Plemelj, Josip 206 Pleničar, Mario 9, 12, 63, 108, 282 Pleterski, Janko 9, 12, 96, 159, 165, 268 Podrecca, Boris 10, 113, 288 Pogačnik, Jože 206 Pohl, Heinz Dieter 10, 102, 274 Poldini, Livio 10, 110, 284 Polec, Janko 206 Popov, Andrej Vladimirovič 207
Potrč, Ivan 207 Povh, Bogdan 10, 107, 280 Prelog, Vladimir 207 Pretnar, Stojan 207 Prevoršek, Dušan C. 207 Prokop, Otto 207 Prunč, Erich 10, 102, 275 Pusič, Eugen 207
Rajičič, Stanojlo 207 Rakovec, Ivan 207, 232 Rammelmeyer, Alfred 207 Ramovš, Fran 15-16, 207 Ramovš, Primož 16, 207, 243 Rant, Zoran 207
Rao, Chintamani Nages Ramachandra 10, 63, 107, 280 Ravnikar, Edvard 208 Rebula, Alojz 9, 33, 43, 63-64, 112, 160, 165-166, 286 Rechinger, Karl Heinz 208 Regen, Ivan 208 Rigler, Jakob 208 Rothe, Hans 10, 102, 275 Rozman, Blaž 9, 63, 114, 166, 289 Rumpler, Helmut 10, 98, 270 Rus, Veljko 9, 63, 96, 166, 268, 274
Saeverud, Harald 208 Safar, Peter 208 Salopek, Marijan 208 Samec, Maks 85, 208 Savič, Pavle 208 Scott, James Floyd 10, 107, 281 Seidl, Ferdinand 208, 232 Severn, Roy Thomas 208 Sever, Savin 208
Shoenfeld, Yehuda 10, 115, 166, 291 Simčič, Zorko 9, 112, 166, 286 Simoniti, Primož 9, 12-13, 53, 72, 100,
167, 273
Sirotkovič, Jakov 208
Skalerič, Uroš 9, 11, 16, 30, 47, 64, 114,
134, 167, 265, 289
299
Sket, Boris 9, 109, 167-168, 283 Sketelj, Janez 9, 47, 114, 168-169, 289 Skok, Petar 209 Slodnjak, Anton 209 Sodnik-Zupanec, Anica 209 Sovre, Anton 209 Spacal, Lojze Luigi 164, 209 Splichal, Slavko 9, 35, 64, 96, 169-170, 268
Stalberg, Erik Valdemar 10, 20, 74, 115, 291
Stankovic, Siniša 209 Stankowski, Jan 209 Stanonik, Janez 19, 37, 209, 220-225 Stanovnik, Branko 9, 11-13, 21, 48, 52,
56-58, 62, 64, 104, 170-173, 265,
277
Stefanovic, Dimitrije 10, 63, 98, 271
Stele, France 209
Stern, Pavel 209
Stevanovic, Petar 209
Straus, Jože 10, 99, 271
Strle, Franc 9, 11, 32, 47, 63-64, 114,
119-120, 134, 167, 173-175, 246, 265, 289 Stuhlpfarrer, Karl 209 Stupica, Gabrijel 209, 241 Supičic, Ivan 10, 99, 271 Svane, Gunnar Olaf 209 Svetina, Saša 9, 12, 16, 47, 115, 175, 187, 290
Szentagothai, Janos 209
Šalamun, Tomaž 12, 19, 33, 64, 175-176,
209, 237-243
Šašel, Jaroslav 209 Šeligo, Rudi 210
Šelih, Alenka 9, 11, 13, 15-16, 20, 29-30, 36-37, 52-53, 57, 74, 96, 159, 176-177, 265, 268 Šercelj, Alojz 210 Šidak, Jaroslav 210 Škerjanc, Lucijan Marija 210 Škerlj, Milan 210
Škerlj, Stanko 210 Šlebinger, Janko 210 Šnuderl, Makso 210 Štampar, Andrija 210 Štih, Peter 9, 11, 20, 29-30, 35, 37-38, 58, 64, 83-84, 98, 123, 134, 138, 165, 167, 169, 177-180, 265, 269 Šuklje, Lujo 210
Tavano, Sergio 10, 99, 271 Tavčar, Alois 210 Tavčar, Igor 210 Taylor, Alan John Percival 210 Teržan, Biba 9, 12, 35, 64, 97, 179-180, 219, 269 Tesniere, Lucien 210 Teune, Henry 211 Tišler, Miha 9, 104, 180, 230, 278 Todorovič, Kosta 211 Tolstoj, Nikita Iljič 211 Tomaževič, Miha 9, 12, 105, 180-181, 278
Tomovič, Rajko 211
Toporišič, Jože 12, 19, 33, 37, 50, 211,
225-227 Trofenik, Rudolf 211 Trontelj, Jože 15, 19-20, 31-32, 43, 48,
52, 74, 136-137, 211, 246 Trstenjak, Anton 211 Tršar, Drago 9, 64, 112, 181, 286 Turk, Vito 9, 12, 33, 64-65, 105, 181-183, 278
Turnšek, Dragica 9, 29-30, 108, 282
Udovič, Jože 211 Ugljen, Zlatko 10, 63, 113, 288 Unger, Felix 10, 116, 291 Ušeničnik, Aleš 211
Vavilov, Sergej Ivanovič 211 Vavpetič, Lado 211 Veber, Franc 85, 212 Vidav, Ivan 9, 105, 278
300
Vidmar, Josip 15, 32, 212 Vidmar, Milan 15, 91, 212 Vilfan, Sergij 212 Villadsen, John 10, 107, 281 Vodovnik, Lojze 16, 212 Volkov, Mstislav Vasiljevič 212 Vouk, Vale 212
Vratuša, Anton 9, 12, 32, 64, 97, 183, 269 Vrišer, Igor 212 Vučenov, Dimitrije 212 Vuga, Saša 9, 112, 183-184, 286
W
Wakounig, Marija 10, 63, 99, 271 Waugh, John S. 212, 230-231 Wernig, Anton 10, 63, 116, 291 Wollman, Frank 212 Woschitz, Karl Matej 10, 102, 275 Wraber, Maks 212
Zadnikar, Marijan 213 Zadravec, Franc 9, 101, 273
Zajc, Dane 150, 213
Zavada, Vilem 213
Ziherl, Boris 15, 213
Zlobec, Ciril 9, 12, 15-16, 33, 52, 65, 112,
137, 184, 261, 287 Zorec, Robert 9, 11, 41, 69, 71, 108, 119, 134, 167, 185-186, 265, 282 Zorko, Zinka 9, 22, 38, 101, 186-187, 273 Zupančič, Črtomir 9, 105, 278 Zupančič, Mitja 9, 12-13, 19, 51-52, 71,
108, 187, 282 Zupančič, Rihard 213 Zwitter, Fran 213
Zekš, Boštjan 9, 11-12, 15, 57, 105, 175,
187, 265, 278 Zižek, Slavoj 9, 63, 97, 187-189, 269 Zupančič, Andrej O. 213 Zupančič, Oton 134, 213, 238, 241
Fotografije: arhiv SAZU in osebni arhivi posameznih članov SAZU
301
ISSN 0374- 0315
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
65. KNJIGA 2014
Uredniški odbor: Tadej Bajd, Andrej Kranjc, Jože Krašovec
Glavni in odgovorni urednik: Uroš Skalerič
Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti
Jezikovni pregled: Jernej Zupanič
Prevod: Špela Truden
Izdala:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom: Brane Vidmar
Tisk: Littera picta Ljubljana, 2015
ISSN 0374-0315
9770374031009