Pasantesna številka staue 1.50 Din.
Leto II.	Ljubljana, dne 1. januarja 1924.
PflStniaa pavšalirana.
štev. 1.
POLITIČNO GLASILO
DELAVNEGA LJUDSTVA.
Naročnina za Jugoslavijo: mesečne S Din. Ogiasi po ceniku.
Izhaja tedensko.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo.
Redakcija in administracija: Ljubljana, Gosposvetska cesta Štev. 6/1.
Grafenauer ali dr. Ravnihar?
Glavni odbor odobrava naio politiko. — Radikalom se ponuja razpuSCeni akcijski odbor, NNS, SKS in HSS, seveda brez vednosti svojega
zaupnISkega zbora.
Grafenauer, kmet, bivši nar. poslanec, voditelj koroških Slovencev, narodni mučenik, 35 iet kmečki tribun, obsojen v Avstriji zaradi srboflistva na 5 let težke Ječe — predsednik NRS za ljubljansko oblast.
Glavni odbor naše strank© je z odstranitvijo velikega župana dr. Lukana in z razpustitvijo akcijskega odbora kot eksponenta Jadranske banke jasno izjavil, da je odločno proti koruptivni, bančni, klikarski politiki, ter da odobrava našo pravilno začrtano pot, ki naj pridobi z resnim zavzemanjem in delom široke mase naroda. Radikalna vlada je ta svoj korak temeljito in globoko premislila, ker žrtvovati svojega bivšega ministra in velikega župana, je zadeva, ki se ne naredi tja v en dan. Tudi izjava, katero je prav pred kratkimi časom dal šef naše stranke g. Pašie mariborskemu delegatu: »Čini mi se, da ie g. Stefanovič spretan političar, koji...« podčrtava našo trditev.
Danes stojimo pred novo politično situacijo. Dr. Ravnihar hoče vstopiti v radikalni klub, razume se tedaj, če mu bodo dali naši demokratje mandat.
Glavni odbor bo stal pred novo odločitvijo:	ali dr. Ravnihar, ali
predsednik sedaj obstoječe naše stranke za Ljubljansko oblast, Grafenauer.
Dr. Ravnihar, advokat je mož, katerega mi privatno spoštujemo, ki navzlic dvajsetletnemu svojemu delovanju ni pokazal nič in tudi ni dosegel nič. Povsod, kjer je začel v politiki, je imel smolo.
Grafenauer, kmet, obrtnik in bivši narodni poslanec, je mož 60 let, danes ubog, ki je žrtvoval celo svoje življenje za naciionalno in gospodarsko" dobrobit koroških Slovencev, mož, ki je bil obsojen radi srbofilstva na 5 let ječe, od katerih je tudi eno leto sedel, mož o kate-
rem bo pisala zgodovina i zlatimi črkami kot o narodnem borcu in mučeniku.
Dr. Ravnihar, razen par nezanesljivih gospodov v fraku, in dvomljivega mandata, ne more nuditi naši stranki nič. Tudi njegova osebnost, zadovoljnega in komodnega advokata ne more pridobiti kmečkega ljudstva, kvečjemu nekaj glasov' uradniškega stanu.
Grafenauer uživa v Sloveniji kot narodni mučenik in stari borec za pravice majhnega človeka, simpatije vseh, brez razlike strank. Njegov upliv med našim kmečkim ljudstvom bo mogočen takoj, ko ga bo ta silni kmečki tribun izdremal iz spanja. Za njim stoji odbor, v katerem so zastopani vsi sloji, odbor popolnoma čiste preteklosti. Za celokupnim glavnim odborom v naši oblasti stoji Čez 50 organizacij, ki so se v zadnji borbi iznebile nezanesljivih ljudi in oportunistov, iu stoje pripravljene za novo borbo. Tako sestavljena armada, v kateri ni niti bankokracije in frakarske birokracije, temveč vlada medsebojno bratstvo, bo v stanju prodreti v kmečke mase našega naroda ter rušiti vse, kar slepomiši ž njim.
Izbira glavnega odbora med staro pošteno v borbi izkušeno kmečko grčo in mehkužnim advokatom, bo lahka.
Prepričani smo, da bode tudi v tej novi borbi zmagal »gunjac i opa-nak« (kmet) našega velikana Pasica in ne frak, ker bi se sicer radikalna stranica izneverila svoji veliki prošlosti in tradiciji.
V javnem življenju so ostro začrtane smeri, preko katerih ne more nihče, ne da bi se ubil.
Politika delavnega ljudstva.
Slovenci so večinoma proletarski narod. — Edino opravičljiva je tedaj politika širokih mas. — Slovenci se ne smemo razbijati na mnogo taborov.
Slovenci so po veliki večini proletarski narod. Ni res, da je pri nas kmet v večini. To, kar pri nas navadno imenujemo kmet, večinoma ni kmet, ampak kmečki proletarec. Pravi kmetje so med Slovenci v veliki manjšini.
Naša inteligenca je večinoma proletarska. Iz proletarcev je izšla, proletarsko pelje življenje, njeni otroci so zopet proletarci. Inteligence, katero bi res zamogli prištevati meščanskim slojem, imamo zelo malo. Tako inteligenco imajo Francozi, Nemci, Italijani i. t. d., a med rami bore malo. Znaten del naše inteligence se nahaja v zmoti, ako misli, da se je povzpela v neko drugo, socijalno višje stoječo vrsto prebivalstva. To se ji je sugeriralo od družbe, med katero se je šolala in živela, a ni resnično.
Tudi naše meščanstvo je večinoma
proletarsko. Maii branjevec, trgovski pomočnik, natakar i. t. d. sploh oni trpeči in služeči sloji, ki obenem z malim uradništvom tvori večino prebivalstva naših mest, so čisti proletarci.
Z razvojem industrije se pri nas vedno bolj množi naš industrijski proletarijat. Nsjvečja proletarska množica pa živi na kmetih. Imamo kmečke delavce, bajtarje, osobenkarje, male kmete, ki pridelajo komaj toliko, da žive, ali še ne. Kar pa potrebujejo denarja za davke, obleko, razne domače potrebščine i. t. d. morajo zaslužiti kje drugje, n. pr. z vožnjo, delom pri drugih, kakšno domačo obrtnijo i. t. d. Kmet je oni, kdor živi izključno od svoje zemije, tako, da lahko toiiko pridelkov proda, kolikor potrebuje za vzdrževanje sebe in rodbine. —
Ni res, da ima n. pr. kmečki proletarec iste interese s kmeti, meščanski in intelegenčni z. buržoazijo i. t. d Kmečki proletarec ima iste gospodarske interese z industrijskim proletarcem, uradnikom, meščanskim proletarcem i. t. d. Proletarci spadajo skup, naj žive kjerkoli ali delajo kjerkoli.
Ker so Slovenci večinoma proletarci, je tudi med njimi edino le proletarska politika opravičena. Naj se drugi sloji organizirajo in ustanavljajo svoje stranke kohkor kočejo, ker so pri nas prole-k arci v ogromni večini, bo naša po-litiKa slednjič takšna, kakor je celi proletarijat.
Proletarska politika je najboljša tudi za druge sloje.
Vzemimo tovarno. — V programu socijalnega gibanja je, da se socijalizi-rajo proizvajevalna sredstva, torej tudi tovarne. Toda pameten proletarec vidi, da pri sedanjem stanju socijalnega gibanja ni mogoče naenkrat vseti tovarne fabrikantu ter jo dati delavcem. Pameten delavec bo želel, da tovarna prospeva in ima na ta način zaslužek tudi on. Pameten delavec privošči, da fabrikant nosi debel trebuh in zlato verižico. On je veliko bolj velikodušen, kakor pa kapitalist. Toda odiranje delavca, ki v tovarni dela, in ljudstva, ki izdelke kupuje, mora imeti neke gotove meje, vsaj one meje, da zamore tudi ljudstvo živeti. Za sedaj je za delavno ljudstvo najpotrebnejše, da dobi v roke politično moč in zamore samo odločevati, do katere meje se sme kdo debeliti, šopiriti in odirati. Istotako ne bo hotel kmečki delavec, bajtar in mali kmetič uničiti večjih kmetov, ker ve, da bi s tem škodoval samo sebi. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi kmečki delavec moral delati politiko velikega kmeta, tovarniški delavec fa-brikantovo, meščanski proletarec trgovčevo, špekulantovo in kapitalistovo. Proletarijat spada skupaj in mora delati samo proletarsko politiko. Zlasti velja to za slovenski narod, ki je po svoji ogromni večini proletarski.
Proletarska politika ne more biti
separatistična. Bosanski ali makedonski proletarec mora biti slovenskemu proletarcu bližji, kakor pa slovenski kapitalist ali buržuj. To zahteva razredna solidarnost ponižanih in razžajenih. V srednjih vekih so razni grofje in baroni bili separatisti, ker je vsakdo hotel, da bi lahko drl narod v svojem kraju po mili volji. Mnogokrat je prišlo do sporov grofov proti svojemu cesarju in ljudstvo je bilo toliko neumno, da se je pod vodstvom teh grofov borilo proti vladarju, misleč da se bori za neke pravice svojega kraja. V resnici se je pa borilo za grofe in za barone. Centralizem je bi! v srednjih vekih veliko bolj demokratski, feodalizem pa protiljudski in reakcijonaren. Sedaj je na mesto fevdalizma stopil kapitalizem. Treba pribiti, da so sedanji boji za ureditev države in državnopravni problemi, predvsem boji med različnimi, deloma popolnoma mednarodnimi kapitalističnimi strujami. Kakor stoje eni kapitalisti za demokrati, tako stoje drugi za Radičem ali za S. L, S. Eni bi hoteli eksploatirati celo državo, drugi bi hoteli po vzorcu nekdanjih grofov in baronov napraviti vsak zase neko majhno kapitalistično carstvo, kjer bi bili sami prva in zadnja instanca. Predvsem pa hoče kapitalizem razbiti enoto delavnih vrst in vsled tega bi rad razbil državo na mnogo majhnih pokrajin. Proti temu mora proletarijat stati odločno na stališču, da se ne sme razbiti na mnogo taborov. Široko samoupravo ljudstva, toda politično državno jedinstvo. Samo na ta način bo proletarijat prišel do one moči v državi, ki mu gre po njegovem številu in delavni moči in potnm bo proletarijat odločal, koliko se sme zrediti ta ali oni trebuh.
NRS v mariborski oblasti v mesecu decembru.
Številni sestanki in škodi. — Delovanje NRS Je v pravih rokah.
NRS v mariborski oblasti je ubrala pravo pot, ker ne išče pristašev samo v mestih in trgih, temveč v najširših vrstah našega naroda. To dokazuje njeno intenzivno, pozitivno delovanje v zadnjem času, osobito tudi v mesecu decembru 1923,
V vseh krajevnih pododborih mesta so se vršile seje z važnim gospodarskim dnevnim redom. Tako se je vršila dne 4. 12. 1923 seja prvega krajevnega pododbora v Mariboru, dne 11. 12. in 15. 12. 1923 seji mestnega odbora, na katerih so se razpravljala važna socijalna in gospodarska vprašanja. Dne 16. 12. 1923 se je vršil srezki shod v Prevaljah in ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS na Vrhlogi pri Pragerskem. Na slednjem shodu je govoril o zgodovini, programu in načrtih NRS dr. Rudolf Ravnik, odvetnik iz Maribora, in o organizaciji stranke! Janko Jež, ravnatelj mestnega vojaškega urada v Mariboru. Na shodu, ki je bil številno obiskan od kmetov in delavcev, se je razvila živahna debata, na kateri so se raz-motrivala važna gospodarska vprašanja. V odbor SO' bili izvoljeni odlični možje, ki jamčijo za učinkovit obstoj in razvoj krajevne organizacije na Vrhlogi in okolici. Sprožil se je na Vrhlogi tudi načrt ustanovitve gospodarske organizacije NRS. V to svrho se je izvolil pripravljalni odbor, izbran iz strokovno izvežbanih kmetov in delavcev iz Vrhloge in okolice.
Dne 19. 12. 1923 se je vršila seja oblastnega odbora z bogatim dnevnim redom. Dne 20. 12. 1923 pa ustanovni občni zbor krajevne organizacij« NRS v Pobrežju pri Mariboru, na katerem je o programu stranke razpravljaj predsednik mestnega odbora v Mariboru, dr. Rudolf Rav-nk, o štatutih in organizaciji stranke pa tajnik Janko Trošt. Pobrežje pri Mariboru je znana nemčurska trdnja-vava in so se delale ustanoviteljem tamkajšnji krajevne organizacije vsestranske zapreke, ki so pa z ustanovitvijo strankine organizacije za vedno odpravljene in je tudi v Pobrežju zasigurano stranki z izvolitvijo kremenitih odbornikov uspešno gospodarsko in socijalno delovanje.
Dne 22. 12. 1923 ee je vršil vi Karčevini pri Mariboru informativni feesftanek tamkajšnjih somišljenikov, ki obeča, da se v najkrajšem času tudi tam ustanovi krajevna organizacija. Dne 23. 12. 1923 se je vršil v Mariboru srezki shod za Maribor levi in desni breg, ki je bil od predsednikov in podpredsednikov vseh že obstoječih krajevnih organizacij obiskan. Konštituirali so se na tem shodu srezki odbori, ki so zanesljivo jamstvo za uspešno delovanje v obeh srezih.
Dne 26. 12. 1923 se je vršil informativni sestanek na Pragerskem, kjer se je sklenilo, da se dne 1. 1. 1924 priredi shod krajevne organizacije NRS, na katerem se bo raz-
pravljalo o političnih, gospodarskih in Ikultumih organizacjiah stranke. Priprave za ta shod so v rokah delavnih mož in je asaraditega zanesljivo pričakovati, da bo shod zelo dobro obiskan.
Delovanje NRS v mariborski oblasti v mesecu decembru 1923 kaže, da je organizacija stranke v pravih rokah in da je njeno delo pravilno usmerjeno v smislu statutov in programa NRS.
Nikola Paši?.
(Nadaljevanje.)
Popolnoma brez afekta in sentimentalnosti, obkoljen od ljudi, katerim je poštenost bistvo njihovega karakterja. Ne ljubi in ne sovraži nobenega, ne pozna čustva, ki se raztaplja v ljubezni in razpada od sovraštva.
To veliko lastnost ima tudi, katero najdemo le redko pri ljudeh in malenkostnih politikih:	kadar	za-
hteva interes naroda, se ne brani iti skupaj na delo s tistimi, kateri so ga prejiei naskakovali in sumičili. Mirno gre preko tega z nekako plemenito gesto.
Toda v momentu opasnosti za državo in narod, zbira okrog sebe brez razlike vse ljudi, tudi svoje osebne sovražnike, pozablja vse in deluje z njimi, dokler opasnost ne mine. Potem se šele od njih odloči, da se zopet najde ž njimi v podobnem položaju. Če zaupa v pravilnost in v potrebnost svojih načrtov, jih tudi brezobzirno izvaja, ter vse, da popolnoma vsei, prijatelje in sovražnike, ki mu nasprotujejo pri udejstvovanju njegovih načrtov, spravlja s poti tiho, brez vsakega krika, ter gre sigurno naprej proti začrtanemu cilju. Če tega ne more, se začasno potegne nazaj in dopušča, da pokažejo drugi, kaj da zmorejo, da se narod uveri, da ne gre drugače. Poteguje se nazaj, dobro vedoč, da ga bo narod, ko bo videl neuspehe drugih, našel, vedoč celo minuto in čas, kdaj! se bo to dogodilo.
Samo pod vodstvom takega člo-vteka se je mosrlo v razmeroma kratkem času, z malimi sredstvi, s katerimi je razpolagala Srbija, katera ni imela nič drugega, kakor osebno hrabrost, doseči to, kar imamo: danes.
Kot narodni tribun, kateri je grmel proti nasilnikom in porušil reakcijo, ni odstopil nikdar od onega, kar je glavno in za kar se je boril v svoji mladosti. To se pravi, nikdar ni delal nič za narod brez naroda in se je vedno pokoraval najvišji sodbi svojega naroda, katerega je razumel, in katerega je tudi narod razumeval. S prilikami in težavami življenja sel bori danes kot BOletni starec, kakor svoje čase kot 241etni mladenič. V njem se je izkristalizi-
rala poosebljena veličina srbskega naroda.
Tako mislijo o njem tudi veliki inozemski! državniki, njegovi sodobniki. Eto nekoliko njihovih izjav:
> Gospoda Pasica sem poznaval kot enega najbolj modrih in najbolj bi streurunih ljudi na iztoku. Srbija rau mnogo dolguje. In Evropa, zdi se mi, da mu je mnogo dolžna. — Z njegovo gesto, preveč moder je, da ne bi vedel, kakšen pomen je imela njegova '»'esta za njegovo državo, je bila sprejeta povojna civilizacija, kot provokacija pruskega militarizma. — Lojd Džorclž, angleški ministrski predsednik.
Osebnost srbskega premijerja g. Nikole Pašiča je poosebljenost viteštva in modrosti srbske rase.
Poincaire, franc. min. preds.
V času največje tragedije kraljestva Srbije je Pašič rekel: »Boljše je častno umreti, kakor nečastno živeti.« Po zmagi nad Bolgari je rekel g. Pašič: Ne maščevanje, temveč pravično kazen sovražniku.«
G. Pašič je pokazal nam Angležem, po katerem potu moramo iti v času sreče in nesreče.
Bori, škof londonski in spovednik angl, kralja.
Vse svoje delovanje je gradil gospod Pašič na kmeta in malega človeka. Samo kmet, ki tvori v Srbiji 95 °/o prebivalcev in njegove potrebe so bile edino merodajne za njegovo delo. Njegov najboljši prijatelj pri snovanju radikalne stranke je bil kmet Adam Bogosavlje-vič, eden najmodrejših ljudi v Srbiji, katerega so nasilniki, ki so preganjali radikalno stranko, zastrupili.
Srbskega kmeta, ki je s svojimi kmečkimi voditelji vzdignil revolucijo proti Turkom, osvobodil zemljo in udaril temelje državi, smatra g. Nikola Pašič edino sposobnega in poklicanega, da to delo dovrši, dogradi iz razširi svojo malo državo.
Pašič svojega hrabrega, pametnega, modrega in opreznega kmeta ni nikoli hranil z lažnjivim obetanjem neizvedljivih stvari, ravno nasprotno, položil je vedno predenj čist, četudi trd račun možnosti in izvedljivosti. Ravno to dejstvo mu je vedno ohrauilo vero srbskega kmečkega naroda.
Politika kupljenih.
JADRANSKA BANKA SI JE POISKALA NOVE KALINE. - NARODNI DNEVNIK ODVISEN OD VOLJE JADRANSKE BANKE.
Z novim letom izide nov »neodvisen« dnevnik, v katerega konzorcij (so stopili posamezniki od NNS, SKS, NSS in dva skrahirana radikalna desidenta.
Na prvi pogled bi človek mislil, da je to akcija koncentracije manjših strank v močnejšo grupo, katera bi bila brezdvomno za pozdraviti.
Toda za nas, ki poznamo celokupno zakulisno politiko, je to najbolj prostaško varanje nekaterih oportunistov, posameznikov iz različnih strank, katere si je izposodila »Jadranska banka . da zasigura svoje gospodarsko stanje, katerega smo ji mi, vsled njenega aktivnega ume-šavanja v politiko, razmajali.
Mi smo strgali »Jadranski banki« po trdem boju radikalno stranko in s tem tudii državno oblast iz njenih kapitalističnih rok. Razumljivo je tedaj za nas, da si je sedaj poiskala nove kaline, da obdrži sebe na vrhuncu.
Namen banke ni ustvariti stranko širokih mas, ter iztrgati naše kmečko ljudstvo iz klerikalnih verig, ne, to se nje prav malo briga, ona hoče te nesrečne žrtve le izkoristiti v svoje popolnoma bančne svrhe.
Gg. Deržiči, Ureki, dr. Ravniharji in Lenarčiči ne pomenijo nič in zopet nič, ker list, ki ga bodo izdajali, je dejansko lastnina Jadranske banke, po kateri zapovedi bodo .morali gospodjjie piskati, v nasprotnem slučaju jih lahko banka vsak moment požene na cesto.
Trditi:, da bo Jadranska banka žrtvovala težke milijone za te gospode posameznika, ne da bi jih imela v svojih krempljih, je naivnost, na katero naša javnost ne bo nasedla.
Tudi politično ie to združenje posameznikov neka za naše ljudstvo neprebavljiva godlja. Naše ljudstvo hoče imeti jasne in čiste račune, ne pa tajno in skrivnostno mečkanje nekaternikov, ki čisto nič ne pomenijo v masah našega naroda.
' Deržič NSS, Urek SKS, dr. Ravnihar NNS in NRS desident Lenarčič in consortes so prodali svoje prepričanje Jadranski banki, ker se v političnem življenju delavsko razredna, asrrarno razredna načela ne morejo nikdar zediniti z bančno razrednimi načeli.
To dejstvo bo prineslo tej grupaciji politično nesposobnih posameznikov sigurno smrt.
Karakteristično pa je za politično moralo teh mož tudi dejstvo, da se niso odzvali pozivu skupnega bloka proti SLS na jasno začrtani precizni podlagi, temveč so raje, zapeljani] po bančnem denarju in osebnem sovraštvm, zmečkali nekaj tajin-stvenega med seboj, kar dokazuje, ne samo njihovo strahopetnost, temveč tudi popolno nezrelost in nepoznavanje osnovnih pojmov politike širokih mas.
To so tehtni razlogi, na podlagi katerih lahko trdimo z vso sigur-
nostjo, da ti skrajno oportunistično razpoloženi nekaterniki kopljejo grob svojim lastnim strankam, v katerega bodo te stranke padle kot žrtev Jadranske banke in nekaterih od nje z dnevnikom kupljenih in neresnih politikov — na žalost v veselje in korist tistih strank, ki stoje pri nas v skrajno demagoškem levem krilu.
»Narodni dnevnik« bo neodvisen od volje naroda, zato bo pa odvisen od volje Jadranske banke.
*
Jadranska banka kašlja.
Inozemstvo JI »>eč ne zaupe. — Upravni svetniki izstopajo, ker se boje odgovornosti — Svoja industrijska poajetja prodaja — tujcem. — Vlagatelji dvigajo denar. — V Ameriki propaganda proti Jadranski banki.
V drugi številki našega lista smo napovedali borbo Jadranski banki in to iz razlogov, ker se v politiko naše narodno radikalne stranke vmešava, ker hoče izkoristiti 110 mandatov radikalne stranke v svoje popolnoma bančne svrhe, in ker s tem dejstvom ovira razvoj naše stranke v Sloveniji.
Danes po enem dobrem mesecu borbe zaznamujemo že lepe uspehe.
Naše krajevne organizacije so prinesle zaključek, da imajo vsi vlagatelji pri tej banki dvigniti denar, ker je denar v bankah, ki se aktivno umešujejo v politiko nesiguren.
Te zaključke naših organizacij so prinesli tudi inozemski listi. (Grazer Tagblatt itd.)
Kakor smo izvedeli iz popolnoma sigurnega vira, vlagatelji prav vemo dvigajo denar, tako, da se nahaja banka že v resnih skrbeh.
Tudi inozemstvo, kakor nam dokazuje pismo, katero je pisal italijanski trgovec G. M. mariborskemu trgovcu, v katerem mu prejpoveduje nakazati denar preko Jadranske banke, nima več zaupanja v ta institut.
»Radikal zaznamenuje v svoji borbi svoje prve in dobre uspehe.
Diskreditiran balast.
Akcijski odbor je razpuščen. — V Beogradu so pustili pasti min. na r. dr. Zupaniča. — Indirektno je priznana naša stara rad. stranka.
Akcijski odbor NRS., bolje rečeno, Jadranske banke je z dekretom 5. 12. razpuščen. To se pravi dr. Ažman, dr. Sajovic, dr. Zupanič in dr. Lukan vsi skupaj niso že od volitev naprej nobeni predstavniki radikalne stranke in tudi ne uživajo absolutno nobene zaščite pri centrali v Beogradu, s katero so kaj! radi reno-mirali in havziralii po Sloveniji.
To dejstvo je za naše organizacije merodajno in s tem dejstvom moramo računati.
Z razpustitvijo akcijskega odbora, ki je od volitetv naprej uzurpiral oblast predstavnika naše stranke, kar smo mi vedno pravilno podčrtavali, je indirektno priznana naša stara radikalna stranka in vse njene v smislu Beksem plarjev postavljene ganizacije.
O kaki likvidaciji radikalne stranke ni govora, ker centrala v
Beogradu je pognala le akcijski odbor, ki jo je diskriditiral v Sloveniji, ne more pa nikdar v smislu statutov razpustiti krajevnih organizacij, ki so bile pravilno v smislu statutov postavljene. Glavni odbor ne more tega storiti, ker bi se to reklo izključiti 6000 vpisanih pristašev.
Likvidacija radikalne stranke v Sloveniji je le pobožna ali tudi nespretna želja naših »Jutrovcev«.
Mi ostanemo radikali in bomo delovali naprej z novimi energijami, da bomo pokazali svetu stranko: prenovljeno in okrepljeno z novimi silami. Le to je edino pravilna politika.
Glede bivšega akcijskega odbora pa izjavljamo z ozirom na to, ker čujemo, da bi se nekateri hoteli pogajati ž njim, da duševno, številično in po uplivu ne predstavlja nič, in to popolnoma nič. Bil je prazen in votel strah, ki se je vsled svojih neres-nosti sam razpočil. V našem nadalj-nem delovanju pa bi nam bil le nepotreben diskreditiran in ©smešen balast.
Ministrovanje na r. dr. Nika Zupaniča.
KAKO JE S »SLOVENŠČINO« IN »GOVORNIŠTVOM«. - POPRAVA DUŠEVNIH PROIZVODOV. — ZADEVA TISKOVNEGA REFERENTA
PRUNKA.
Predaleč bi zašli, če bi naštevali podobna junaštva, zato pa se hočemo nekoliko specializirati. Njegovo »delovanje« bo gotovo veliko pridobilo na jasnosti, če navedemo, da je večkrat prišel v tajništvo ter nam narekoval kak članek, pa ga opustil, ker ni hotelo biti stokanja ne konca ne kraja, z naročilom, naj ga sami izpeljemo, da se je odvadil »slovenščine«. Prepričali smo se, da sploh ni zmožen napisati člankov. G. Zupanič pa ni niti govornik. V tem oziru ve veliko povedati belokranjski župan Mazelle, ki ga je za časa volitev prosil, naj govori narodu, pa mu je odkritosrčno odgovoril, da ni govornik. Naši pristaši v Novem mestu se bodo še spominjali neke konference v čitalnici, kjer je bilo na dnevnem redu tudi poročilo ministra n. r. dr. Zupaniča o političnem položaju. Podbevšek ga je takrat par dni preje lepo prosil, da naj ne pozabi priti, da je v njegovem interesu, pa je odvrnil, da nima vsled svoje temeljitosti nič več časa pripraviti se za govor ter da naj ga oprosti s tem, da izjavi, da predseduje tisto nede-
ljo v Ljubljani velevažni konferenci. Pripravil ga je nato do tega, da bo sestavil pozdravno pismo. Ko ga je narekoval, ga je oblival velik znoj, končno pa je bil prisiljen Podbevšek sam sestaviti ga. Toda to še ni vse. Ker ni hotel čakati na konec, je prosil, naj ga prinese iz Novega mesta nazaj, da bo videl, kako je sestavljen. listo pozdravno pismo je potem prebral dr. Gregorič zbranim poslušalcem ter se zelo zanj zahvaljeval. Ko je »Orjuna« priobčila Hribarjevo pismo ministru Zupaniču v Beograd, so se takrat vsi povpraševali, kdo da je dal »Orjuni dotično kompromitirajoče pismo na razpolago. Takrat je celo akcijski odbor bil mnenja, da ga je izročil minister n. r, dr. Zupanič, ki je bridko o tem tožil. Iz te zadrege mu je moral pomagati Stefanovič,' da je sestavil kratko izjavo, v kateri je izjavil, da ni v nobeni zvezi z dotičnim pismom.
No, in ker smo že pri teh dejstvih, povemo še da je naprosil Podbevška, naj popravi vsebinsko in slovnično vse njegove duševne proizvode od početka njegovega udejstvovanja na
tem polju, pa tlo zadnjega časa. V to svrho mu je odstopil vse za to potrebne tiskovine. Podbevšek ga je skoro dva meseca tolažil, da bo to storil, ker pa je bil zelo zaposlen z drugim delom, in se je poleg tega prepričal, da vsebujejo njegovi spisi strahovite slovnične napake, ki zahtevajo veliko časa, ne glede na silne anahronizme v sestavkih samih, mu je odklonil. Najbolj zanimivo pa šele pride. Pred volitvami je govoril, da bo vplival, da bo Jadr. b. odpustila iz službe vse tiste uradnike, ki niso radikali. Pri tem se je strašno jezil na g. Prunka, bankinega tiskovnega referenta, ki da je narodni socijalist in da bo njegov prvi korak, da bo ta gospod zletel. Ko je prosil g. Pod-bevška za temeljito popravo svojih spisov, ga je še dodatno prosil, naj gre k istemu Prunku, o katerem se
je tako »laskavo izrazile, in naj izposluje po njem bogato nagrado za njegove spise.
Vse to navajamo zato, da si bomo z g. Zupaničem na jasnem vsestransko, ne samo kot politikom, temveč tudi znanstvenikom. Bilo bi dobro, da bi se spustil poljubni umetnostni zgodovinar na njegove spise, da bi se v očigled vsega naštetega prepričal o njegovi osebnosti tudi na polju »znanstva«, na katerem se gotovi ljudje tako samozavestno gibljejo. O njem kot politiku imajo svoje mnenje vsi ljudje, ki se bavijo s politiko, bilo bi dobro, da bi ga imeli tudi kot »znanstveniku«. — Pred kratkem je zapisala »Nova Pravda«, da si v šiški niso mogli izbrati primernejšega predsednika od njega. Brez komentarja.
*
Tipižen škandal,
NEZMOŽNOST LJUBLJANSKEGA STANOVANJSKEGA URADA. ZAVEDEN, POŽRTVOVALEN ZDRAVNIK ODIDE V BEOGRAD.
Tipičen škandal za ljubljanske stanovanjske razmere je slučaj zdravnika dr. Rudolfa Zaletla. Imenovani zdravnik je sin bivšega mestnega uslužbenca, ki Je služil v Ljubljani 40 polnih let. G. Zaletel je prišel takorekoc iz nič do svoje sedanje karijere. Študiral je dalj časa v Parizu, kjer je vršil prakso v različnih svetovnih bolnicah in si pridobil kot tak tudi isloves. Ko se je vrnil v domovino, jo služboval nekaj časa v Beli Krajini, ki pa jo je zapustil vsled neverjetnega kruhoborstva od strani svojih kolegov, zadeva, o kateri bomo morebiti še spregovorili. Prišel je v Ljubljano, kjer pa po 32 mesečnem neprestanem iskanju ni mogel dobiti primernega stanovanja. Zdravstveni odsek je popolnoma odrekel, ravno tako tudi Zdravniška zbornica,
čeprav bi bilo pričakovati, da se bodo gg. zdravniki potegnili za svojega kolega, ki je stanoval in ordiniral v naravnost nehigijenskih prostorih, kar je dognala tudi komisija. Stano-vanjski urad je po svoji stari navadi pokazal seveda že zopet vso svojo nezmožnost, da sploh ne govorimo še o drugem. Vse to je šlo g. dr. Za-letlu zelo na živce, tako da je celo obolel. Iz velikih neprilik ga je končno rešil — Beograd, kjer je našel sijajno mesto. Slovenci; nismo mogli dati domačinu terena, dali so mu ga — Srbi! Ljubljana bo zgubila na ta način že zopet enega svojih najboljših zdravnikov in kar je glavno, zavednega, narodnega delavca. »0 domovina, Ti si kakor vlačuga; pravi nekje Cankar.
Važna odredba.
Kr. stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev trboveljske premogokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih jie spoznalo krivim po členu 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker da so z razširjan e jm letakov zadržali svoje delavoljne tovariše od dela. — Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo odločbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »sprečevati;, ne kakor se je prestavilo v »Uradnem listu«« »skušati zadrževati«, — — marveč »onemogočevati«, vsled česar so kažnjiva samo taka dejanja, s katerimi se skuša napraviti resnič-
no oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev ter da imajo delavci pravice do stavke in da bi bilo v nasprotju s to pravico, ako ne bi smeli s prigovar-janjem, navduševanjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen 11 zakona o zaščiti javne varnosti iin reda v državi stvarno krije z odločbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. 4. 1870 št. 43.
Ta razsodba kr. stola sedmorice je odločilne važnosti za naše rudarje in razkrinkava postopanje bivšega velikega župana dr. Lukana.
Gospodarstvo.
Polom boljleviške rešitve agrarnega vprašanja
KATASTROFALNA LAKOTA L. 1932—1923. - POPPER LYNKENS0-NOVO NAZIRANJE 0 ANGELSKI DOVRŠENOSTI.
Nedovoljno poznavanje in proučevanje specifično poljedelske produkcije, je privedlo do krivih nazi-ranj in teorij, po le teh udejstvovanju v Rusiji po boljševikih pa do najbolj strašnega razočaranja, ki ga je svet kdaj videl in doživel, namreč do katastrofalne lakote leta 1922— 1923. Napačno bi bilo zaradi teh strahot obdolževati samo boljševike in njihovo vodstvo — kriv je teoretični nauk o kolektivizmu, katerega so boljševik! v najboljšem mnenju praktično izvajali in tako prišli do zaključkov, ki so odkrili nevzdržnost dotedanjih nazorov o možnosti kolektivne produkcije v poljedelstvu. Padec teh nazorov pomeni padec ne samo enega najbolj bitnih delov bolj-ševiškega programa in njegovega sistema, temveč tudi vzgled do absurdnosti za komunizem v poljedelstvu vobče — in zato za nadaljni razvoj naše sedanje socialne strukture sveta odločilne važnosti. Njegovi vzroki leže v razvoju tiste narodne gospodarske panoge, ki je od St. Simona preko Proudhona, Louis Blanca, Fou-
riera in Karla Marksa razvila nazore o možnosti ukinitve privatnega posestva na vseh produktivnih sredstvih (tvornicah, zemlji, strojih, hišah itd) in o produkciji vseh dobrin s kolektivnim pridelovanjem vseh za vse, t. j. za ves narod. Predaleč bi zašli, če bi zasledovali razvoj teh idej od francoske revolucije — ki se ni vmešavala v privatno posest — pa do komunističnega manifesta Marksa in njegovih tovarišev 1. 1848. in do današnjih dni. Za ilustracijo tega vprašanja bo dovolj, če navedemo nazore dveh modernih predstavnikov kolektivizma in to Popperja Lijnkensa,' dunajskega »katederske-ga komunista in Nikolaja Bucharina, enega od najboljših teoretičnih braniteljev boljševizma in praktičnih politikov tega režima.
Popper Lynkens zahteva kolektivno produkcijo na vseh njenih poljih, posebno pa v poljedelstvu. Kot prvi je poskušal dokazati problem kolektivne produkcije na podlagi različnih računov. Po njegovih mislih je neobhodno potrebno pretvoriti do-
sedanjo splošno »obrambno dolžnost« v »prehranjevalno dolžnost« in to za moške od 18.—31. leta, za ženske pa od 18.—25. leta. V tem času bi moral vsak državljan delati v ogromnih državnih podjetjih in sicer v industrialnih in poljedelskih. Po izpolnjeni »prehranjevalni dolžnostih bi bila država dolžna popolnoma ga oskrbovati do konca njegovega življenja s stanovanjem, hrano, svečavo, kurjavo, obleko in zdravniško pomočjo.
Popper Lynkens meni, da bi na podlagi »prehranjevalne dolžnosti«, t. j. neke vrste razširjenega »kuluka«, mogel narod kakor tudi država pokriti vse svoje potrebe, da pa bi po izpolnjeni dolžnosti mogel vsak
državljan popolnoma svobodno živeti, brez vsakih skrbi za svoj obstanek.
Popper Lgnkens je še mnenja, da bi se človeštvo moglo na tej podlagi razviti v najkrajšem času do angelske dovršenosti. Glavni namen njegovega nauka je — nacionalizacija vseh produktivnih sredstev, posebno pa zemlje, ki mora postati last vsega naroda, ne pa poedinih gospodarjev. Ogromna gospodarstva, ki bi se na ta način dobila, bi upravljali najboljši strokovnjaki in to po najbolj uspešnih metodah, na njih pa bi delali mladi ljudje, navdušeni za svoje patriotično delo, namenjeno celokupnemu narodu in njegovi sreči.
(Dalje prihodnjič.)
Politični razgovori.
Pišite!
Osebe: Minister n. r. Nikič in gl. urednik Flikić:
Nikić: »Pišite!«
Flikić: »Pišem.«
Nikič: »Minister Nikić je izdejst-voval Kočevsko železnico.«
Flikić:----------»železnico.«
Nikić:	»Izdejstvoval direkcijo
železnic v Ljubljani.«
Flikič:----------»v Ljubljani.«
Nikić: »Minister Nikić je obvaroval Ljubljlano od potresa, ki je pretil, da se preseli iz Tokija in Kolumbije v Ljubljano.«
Flikić: »Ali gospod minister!«
Nikić: »Nič minister, pišite!«
Flikič: »Pišem.«
Nikić: »Minister Nikić je preprečil nadaljevanje zadnje povodnji.«
Flikič: »Ali to je«...
Nikić: »Takoj1 vas odstavim.
Flikić: »Že pišem.
Nikić: »Pišite tako dalje:	z eno
besedo pišite o vsem, kar se zgodi in ne zgodi, da je povzročil g. minister Nikič in da je to vse njegova zasluga.«
Nikić: »Tako je dobro. Vi boste še izboren; politik. Se boste že počasi naučili. Zapomnite si to predvsem, da sem jaz minister Nikič!«
(Minister Nikič odide z vzdignjeno in ponosno glavo nad svojim naj-n o ve j sim političnim produktom ter si misli: bogami, tako moram, da bom mandatni minister. Flikič pa dolgo študira ter pride končno do zaključka, da Je ia minister vendar eno neresno osle, kakor to trdi Radikal.
V kavarni.
Maksi: »Ali si bral »Jutranje Novosti«, da je Praprotnk podaril Stefanoviču radikala za Miklavžev večer?«
Pepi: »Bral, ali ne morem verjeti.«
Maksi: »Zakaj ne?«
Pepi: »Ker smo »Jutranje Novosti« ujeli že neštetokrat na laži.«
Rudi: »Pejta na vosla. Jaz poznam Guština Praprotnikovga, on je gentleman in bi mu dav poštenega radikala, ne pa radikalčiča.«
Maksi: »Od kod pa potem financira radikala?«
Rudi: »Bog zna, če ga ni snev pr samu Pašiću v Belgradu.
DIE LETZTE SITZUNG.
Gospodje bankirji, birokratje, dvorni svetniki in direktorji se zbirajo v banki k svečani seji' bivšega takozvanoga Akcijskega odbora, da prečitajo pismo centrale v Beogradu. Na licu jim je veselje in dobro razpoloženje, ko vidijo pred seboj pismo centrale, katera jim že skozi šest mesecev ni dala nobenega odgovora.
Predno se seja otvori, se čujejo pomešani vskliki:	»Dieser Komunist
liegt am Boden!« »Centrala je z nami!« »Banka je rešena.« Wir »Kot-schevvar Srezaradikalcen haben die Uslužbencen aogesetzt.« »Wir haben gesiegtk »To je naša zasluga!« »La-žeš, vedno laieš, to sem dosegel jaz, minister Nikič, ker sem pisal v Bel-grad da ja komunist in da se izključi.« »Ovaj prokleti Štefan! Gospodje ni res, zasluga je moja, ker sem poslal v organizacijo težke dine, da podkupim ljudi proti njemu. Jaz, Azi sem ga vrgel. Tako so se kregali in lasali med seboj celo uro. — Nato je predsednik pozdravil vse navzoče ter odprl važno pismo svečano ter z zadovoljnim smehom na licu.
Ali joj! V pismu je stalo:
;/Akcijski odbor NRS je razpuščen . ..«
Po tej strašni besedi je zlezla glava magnatom med noge in je nastala polurna tužna in žalostna pavza. Prvi se je zdramil iz težkih misli Der Kotschevvar Srezer-radikalec z vsklikom: »Wir Kotschewar Srezer-radikalcen iibergehen Zack und Pack in die selbstandige Kmetijacen-Par-tei.«
Lukič: Bog živi! Jaz sem za katoliški blok!«
Nikič: Ja ću da lažem dalje v Ra-dikalskom Glasniku, da sam jedino zveličavni radikal, priznan ne samo od centrale nego i od boga.
Po seji so se spravili v dvorede ter v težkih tužnih molih zapeli pesem
»Ach Štefa der verfluchte,
polomil nam je vse nuhtek
Pušice.
Aži, der fesche fant,
Prišel bo z banko kmal na kant! —
Oj srečna ta Ljubljana,
Ki je imela tac’ga vel’kega župana! Ime mu je bilo Luka,
Ki rad za puncam kuka!...
Oj blažena ti domovina,
Ki tako brihtnega imaš ti sina! Znašel v zid je telefon,
Nikič ti kujon,
Ti prehud si politikon!
Salovic je presedlal Bil on slab je radikal Vzel mu Aži je možgane In mesto njih natlačil slame.
Oj srečna koncentracija,
Ki imela lep’ga boš pojacija!
Sechs mal sechs ist sechsunddreissig, Der fesche Jurko zupft ihn fleissig! Juhaha! Juhaha!
Uganka: Kateri je najboljši koče-var-vic?
Kranj. Dne 20. dec. 1923 se je vršil sestanek zaupnikov NRS iz nižjih slojev, na katerem se je obravnavalo ali se naj proti nekaterim gg., ki neinformirano podpirajo bančno in birokratsko politiko, ustanovi nova radikalna organizacija. Na predlog g. Stefanoviča se je zaključilo, da se z ustanovitvijo počaka, ter da se da dosedanjemu odboru priliko
(10 Din. nagrade).
DeSovanle HHS w Blubifanski oblasti.
Žirovnica. Dne 19. t, m. se je vršil zaupni sestanek naših pristašev v Žirovnici, na katerem je poročal g. Emil Stefanovič, glavni tajnik, o političnem položaju in razvoju NRS v ljubljanski oblasti.
Siaokuč. Dne 20. t. m. se je vršil sestanek, na katerem je g. Emil Stefanovič povdarjal potrebo ustanovitve krajevne organizacije.
(povrniti se iz napačnih poti, kamor so bili zapeljani od birokratov in bankirjev, v staro radikalno organizacijo.
Ljubljana. Dne 21. 12. 1923 st) je vršil pri Levu zaupni sestanek, na katerem se je koristi tu tiral glavni odbor za ljubljansko oblast, in sicer: Predsednik: Frane Grafenauer, kmet in obrtnik in bivši narodni poslanec, podpredsednik: Andrej Bensa, učitelj; glavni tajnik: Emil Stefanovič; tajnik: Anton Podbevšek in 9 odbornikov. Ta glavni odbor se kompletira z vsemi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij in ima nalogo, da čimpreje izvede organizacijo ljubljanske oblasti v smislu štatuta NRS.
Jesenice. Dne 23. 12. 1923. se je vršil na Jesenicah sestanek pristašev NRS, ki je bil prav dobro obiskan. Na ta sestanek sta bila povabljena v smislu resolucije z dne 7. 12. Emil Stefanovič in dr. Niko Zupanič, da zagovarjata NRS listo za občinske volitve.
Sestanka, kateremu je predsedoval Kolman, se g. dr. Niko Zupanič ni udeležil, kar je izzvalo pri vseh navzočih pristaših ogorčenje in protest Stefanovič je v dveumem govoru razložil politično situacijo v državi, kakor tudi v Sloveniji ter je po-vdarjal, da je potrebno v boju za enotno radikalno listo nastopiti skupno kot en mož ter razviti odločno in energično manifestacijo, ker nam že ime našega nosilca g. Regu-ca garantira, pravilno komunalno politiko in dobro občinsko gospodarstvo. Stvarnemu in globoko zasnovanemu govoru je sledil buren aplavz.
Nato je dobil besedo nosilec liste, ugledni in obeespoštovani fesenlčan fieguc, kateri je ugotovil, da z ljudmi, kakor je dr, Zupanič, ki ae ni (Klzval njihovemu povabilu, nočejo imeti jeseniški radikali ničesar opraviti. Odločno stoje na stališču, da se ima politika voditi na sestankih in shodih, ne pa doma za pečjo. Za tako politiko, ki je le v zasmeh našega radikalnega programa, kakoršno hoče izvajati nekak akcijski odbor, jeseniški radilcali ne bodo nikdar šli. (Sledilo je glasno in burno odobravanj.) Lakota je izvajal, da je potrebno, da se v občini zavzame predvsem za delavska stanovanja in druge higijenske naprave. Povdarjal je tudi, da je edino pravilna politika te, katero nam je oznanjal v smislu našega radikalnega programa Emil Stefanovič, ki se ni bal zgubiti niti' časa, niti truda, da je prihitel med delavce in kmete, kakor tudi obrtnike in male uradnike ter se ž njimi porazgovoril o vseh političnih, kakor ,‘tudi (gospodarskih vprašanjih. (Glasen aplavz.) Predsednik Kolman je nato dal na glasovanje resolucijo R egu ca in drugih, katera zaključuje, da se ima sklicati še pred volitvami shod, na katerem se bo razvil gospodarsko komunalni program. NRS in na katerega se povablja Stefanovič kot poročevalec. Nato je po triurnem zborovanju predsednik Kolman krasno uspeli sestanek zaključil.
Novomesto. V občino je bilo izvoljenih 10 demokratov s samostojnimi kmeti, 6 od bloka Zveza dela in reda, v katerem smo volili mi radikali, 6 SLS in 3 radikalni desi-dentje (Dr. Gregorič).
Iz stranke.
Hrastnik. V nedeljo 6. januarja se bo vršil v gostilni pri Rikelnu shod NRS, po shodu pa občni zbor krajevne organizacije. Shoda in občnega zbora se bo udeležil delegat iz Ljubljane. Hrastničanje, pokažite s svojim obilnim obiskom, da ste zavedni radikali!
Uredništvo in upravništvo ^Radikala« se nahaja sedaj v Kolodvorski ulicii št. 26 (v pritličju). Uradne ure so vsak dan razen nedelj in praznike od 9—12. in od 3—5. Na ta naslov naj se odslej pošilja sploh vsa pošta. Pošilja pa se lahko tudi na stari naslov!
»Radikal«. Pozivajo se vsi naši člani, da vrše propagando za naš Ust, da skrbe za dopise in naročnike. Časopisje naj bo vsakemu kakor v vojni puška!
Opozorilo. Vise krajevne organizacije naše stranke se pozivajo, naj drže sestanke in seje, če mogoče
tudi shode, vendar pa z vednostjo centrale. Tudi naj pridno dopisujejo in vrše agitaterično delo.
Ugotavljamo, da »Akcijski odbor NRS« v Ljubljani ni član Narodne Radikalne Stranke in opozarjamo vse naše člane, da zlasti v strankinih zadevah prekinejo ž njim vse zveze, ker bo to njim v korist, v nasprotnem slučaju pa v škodo.
Opozorilo. Vse naše Člane opozarjamo, da so veljavne le stare legitimacije s Pašičevo sliko, ki nosijo žig podpisa Emila Štfanoviča. Vse druge legitimacije so neveljavne. — Kjer člani še nimajo starih legitimacij, naj počakajo, da jih jim bomo poslali, ker so nam pošle.
*
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim somišljenikom uredni-štvo in upravništvo »Radikala«, kakor tudi ljubljanski oblastni odbor naše stranke.
Dopisi.
Hrastnik. Gospod nrednik! Ker že nisva bila precej časa skupaj in mi Stojadinovič ne dovoljuje, kljub temu da je radikal, da bi se pripeljal k Vam v Ljubljano, sem se danes odločil vprašati Vas, kako je pravzaprav z našo občino. Razni elementi širijo tu pri nas govorice, kako da so radikali iskorišče-vali za časa Korenovega gerentovanja, občinsko imetje v svoje lastne namene, kljub temu da so prej delo odobravali. Ker je pa bil revizor pokrajinske uprave čez en teden v Trbovljah na občini in upam, da prideta s tem gospodom gotovo kaj skupaj, Vas prosim da ga vprašate, če je res našel kakšen primanjkljaj v obč. blagajni. Sicer pa dvomim. Kajti nobenemu Županu kakor tudi »Jutrovemu« gerentu ni prišlo na um, da bi pričel občinsko ekonomijo izkoriščevati v prid občine. — Lepa ideja je bila že sama opekarna, katera bi pričela v kratkem obratovati in bi nosila lepe tisočake v občinsko blagajno, ter bi bila s tem zelo olajšana gradnja dečjega ozir. materinskega doma, kateri sei je nameraval graditi že prihodnjo spomlad. Da se bodete o temu informirali sem trdno prepričan in upam da mi tudi sporočite.
Kar se pa tiče naše kraj. org., se Vam pa moram povoljno izraziti, kljub temu, da smo cela dva meseca počivali. Posebno veseli smo našega glasila »Radikal«, le škoda, da ga ne izdajate dnevno ali vsaj tedensko dvakrat.
Članki akc. odbora so zelo zanimivi, posebno pa politika »Jadranske banke« oz. gosp. Ažmana. Ali je gosp. dr. Lukan še živ? Bog mu daj večni mir in pokoj. — Joko.
Grosuplje. Pri nas pazljivo zasledujemo dnevne dogodke. Imeli bi Vam veliko poročati, pa za enkrat rajše ne poročamo, ker je boljše tako. Somišljenike boste pridobili, če bost« ostali stvarni. Prve številke Radikala# so uplivale blagodejno. Radikal« je edini, list v Sloveniji, ki je začel tolci po bankah brez ozira na desno ali levo. Naprej po začrtani poti! Povsod naj pride ljudstvo do svoje veljave!
Glas iz Maribora. Zadnji politični dogodki kažejo, da so se tako-imenovane napredne stranke združile v enotno fronto. Toda napravile so račun brez krčmarja, ker k tozadevnim posvetovanjem m zaključkom niso povabile naše organizacije.
Nam je to sicer popolnoma vseeno, vsaj smo si sedaj na jasnem, da smo razdeljeni v dva tabora in da so torej v taboru takoimenovanih naprednih strank združene vse stran-keTt dočim bomo mi od sedaj naprej, točeno od drugih šli po začrtani poti, katero smo si že usmerili ob ustanovitvi naše stranke v Sloveniji. Slovenski naprednjaki nikdar ne smemo pozabiti, da imamo v narodni skupščini za seboj 110 poslancev NRS in če bo v mariborski oblasti zmagal pri bodočih volitvah samo en kandidat na programu NRS v Maribora, bo brez dvojbe za gospodarsko, socijalno in kulturno delo našega okrožja več dosegel, nego vsi oni poslanci, ki bodo prodrli bodisi na programu SLS ali pa na programu združene napredne fronte. Našim pristašem in simpatizerjem naj bode moč in sijajna predzgodovina NRS vedno pred očmi, zlasti, tudi tedaj, ko bo treba nasprotnikom povedati v brk, da je edini spas za Slovence združenje v najmogočnejši državotvorni stranki t. j. v NRS, ker vse druge stranke le slepomišijo in po nepotrebnem begajo ljudstvo: ter cepijo glasove. V odločen, a prevda-ren in programatičen boj za NRS!
Vrhloga pri Pragerskem. Na cesti iz Spodnje Poljskave na Vrhlogo se je dne 22. decembra 1923 zvečer pripetila velika nezgoda. Konji nekega posestnika v »vednosti 70.000 kron so se vsled blatne ceste pogreznili v potok in utonili. Več kot 20 let že zastopajo poslanci SLS naše ljudstvu. Obljubljali so vse, naredili pa ničesar! Kje ste tigri brez zob? Dosedaj smo Vam »rerjeli, od sedaj naprej pa figo — freško. —
Ljubljana. Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, misli dr. Niko Zupanič izstopiti iz radikalne stranke in to iz razlogov, ker je povedel dr. Sajovic iz Kočevja proti njemu odločno agitacijo in ga spodrinil, da ni prišel v konzorcij Narodnega dnevnika. Njegova užaljenost je popolnoma upravičena.
Naj vse vrag vzame. Iz Beograda nam poročajo, da je ravnatelj »Jadranske banke« g. Kamenarović izjavil v razgovoru z načelnikom ministrstva trgovine, ko je zahteval za Jadransko banko kredit, opozorjen, da se s protivnimi bankami pobota: »Naj vse vrag vzame, tega ne storim.« Javnost naj sama sodi, v koliko je
denar v tej banki siguren. Po našem mnenju bi bila potrebna državna intervencija, da se ne igra na teko nepremišljen način z denarjem naših državljanov.
Lažnjiva vest. Iz Beograda nam poročajo, da je trdite\', da je dobil dr. Ravnihar mandat za radikalno stranko v Sloveniji neresnična. Tudi vest, da .je del glavnega odbora za našo akcijo in močnejši del za dr. Ravniharja ni točna, ker glavni odbor o tem ge sploh razpravljal ni. — Pač pa se je govorilo privatno med našimi narodnimi poslanci o celi stvari. Naši akciji naklonjena grupa je o prilikah v Sloveniji točno informirana, da dr. Zupaniči kakor tudi dr. Ravniharji ne morejo ustvariti stranke širokih mas našega narodo> ker so to možje frakarji, ki dobijo za svoje pristaš© le par frakarjev, kar vse skupaj ne tvori stranke.
Na našo grupo nagiblje tudi g. Nikola Pašić, ker naša politika je le kopija politike, ki jo je vodil g. Nikola Pašić, ko je ustanavljal stranko v Srbiji. V ostalem pa tudi, v kolikor smo informirani, mandat dr. Ravniharju ne bo pomagal, ker mu tega mandata JDS ne bo dala in to iz razloga, ker se NNS ni držala od svoje strani pogodbe.
Mandat dr. Ravniharju bi pomenil odobravanje bankirske in fra-karske politike od strani Glavnega odbora, kar bi pomenilo ubiti idejo radikalne stranke v Sloveniji za vekomaj.
ČLANEK »POLITIKA 21 KLERIKALNIH TIGROV« PRIDE PRIHODNJIČ.
ENAKO ČLANEK »Dr. AŽMAN IN BLAZNI TOMAŽIČ «
POTEM PA »NSS KUPLJENA OD JADRANSKE BANKE«
(gj^ Srečno in veselo novo leto
7 želijo vsem svojim odjematcem tvrdhe
--------------------------
Viljem Bizjok
pekarna
Gosposvetska cesta 7 Kavama m restavracija
„ZVEZDA"
Fran in Roza Krape!
LJUBLJANA
A. Knssis
trgovec
Ljubljana, Židovska ul.
Puškama
KAISER
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
«o.o2Rz6 Hitej Mik mmmma
Lastnik in izdajatelj: KONZORCIJ.
i:rTin'i’> ii—tomiiip »i ■nlniiilrwBt.*HrM.iw«n»iM^w—«——j————————
Odgovorni urednik: Ljubomir Stefanovič.
• ■ .
Tiska: Makso Hrovatin v Ljubljani.