GLASILO KOLEKTIVA POD7CT7A >C K A D I S< Na nekaterih ob ektih smo ustavili de'0 V Mariboru gradimo velike žitne silose, pri čemer smo morali rešiti kopico tehničnih problemov. Sestavek o tem beri na 8. strani 2e maja je bilo prilično jasno, da bo nastopila kriza pri financiranju nekaterih objektov ki jih gradi naše podjetje. Na eni strani izreden raz-maii gradbeništva (plan je bil že v prvem tromesečju prekoračen za skupaj 10 odstotkov v jugoslovanskem merdu. v Sloveniji še več) na drugi pa pregrupacija skladov, iz katerih se gradi stanovanjski fond, sta povzročila finančno krizo, ki je im i najobčntnejše posledice prav v Ljubljani, in sicer pri Zavodu za s t cv;; v u n j s k o izgradnjo. upravni odbor podjetja jc že ob ko Kii maja na svoji II. seji zahteva: od investitorjev potrdila o razpoložljivih finančnih sredstvih, sicer da bomo prisiljeni dela ustaviti. Podjetje se nenehno nahaja v finančni stiski in ker smo postali člen v verigi upnikov — dolžnikov, se je začel položaj čedalje bolj zaostrovati. Investitorjem smo v tekočem mesecu kreditirali preko milijardo dinarjev, prav toliko pa smo bili dolžni dobaviteljem prepotrebnega materiala (cement, železo, opečnih izdelkov itd.), da o obrtniških delili niti ne govorimo. Kriza v cementni industriji — preširoka fronta potrošnikov, zvečana proizvodnja za 6 odstotkov, ki v primerjavi z lanskim letom zdaleka ne zadostujejo — je omogočila cementarnam, da prodajajo cement za »gotove pare«. Nekaj časa je to še nekako šlo. da je naš glavni računovodja vzdrževal ogromen pritisk upnikov in »kapljajoče dinarje« nakazoval najnujnejšim dobaviteljem-. Kasneje pa so začeli propadati pogodbeni kontingenti drug za drugim tako. da nam je »propadlo« skupaj 7000 ton cementa. Prav tak je položaj z železom, opečnimi izdelki in drugimi osnovnimi materiali. Kdo nam bo povrnil škodo zaradi zastajanja deli' Odgovor je prav jasen: mi sami jo bomo nosili in ne investitorji. Položaj okrog finančnih potrdil bank, ki financirajo posamezne investitorje. je bil kar zadovoljiv. Da se povrnemo na konkretne objekte v Ljubljani. Zavod za stanovanjsko izgradnjo nam je že dolgoval nekaj sto milijonov, bančna potrdila je predložil. Vendar so bila ta potrdila za tako imenovana »dotekajoča sredstva« iz raznih stanovanjskih in kreditnih skladov, ki pa niso imela zadostnih finančnih virov: efekt tega je, da so dolgovi zavoda rasli vsak dan za približno 4 milijone, brez kakršnegakoli izgleda, da se bodo našla finančna sredstva za rešitev problema. Na eni strani narti je finančna stiska praktično onemogočila nadaljevati redna dela tudi za tiste investitorje, ki so v redu plačevali situacije pomanjkanje materiala, na drugi strani pa nam zavod ni le plačeval starih dolgov, temveč z vsakim »GRADISA« Kot vsako leto bodo tudi letos sindikalne podružnice Gradisa priredile svoj športni dan, ki bo združil naše delavce in uslužbence v plemeniti športni borbi za naslov najboljših ekip in posameznikov. Športni dan pomeni pravzaprav v vsakem delovnem kolektivu pregled zdravih športnih sil, tistih tovarišev in tovarišic, ki najdejo poleg i>oklic-nih dolžnosti še vedno dovolj časa in imajo seveda tudi veselje za udejstvovanje o katerikoli športni panogi. i Že nekaj let obnavljamo torej naša medsebojna tekmovanja pod imenom •»Športni dan Gradisa« in pri tem dejansko pokažemo, da imamo o svojih vrstah, torej v različnih delovnih enotah — o Mariboru, na Ravnah, v Šoštanju, na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in drugod mlado in staro, vneto za šport torej lepo vrsto športnikov, ki si izven službe krepijo telo in duha. Program naših tekmovanj v okviru športnega dne je — vsaj po mnenju nekaterih — zelo pestro izbran: za vsakega nekaj, po izbiri: mlajši se bodo poskušali v namiznem tenisu, odbojki, nogometu; nekoliko starejši (seveda mladih tudi ne bo manjkalo) o kegljanju, šahu, streljanju in balinanju. ekipe vseh sindikalnih podružnic pa — obvezno — v krosu. Tako je poseben pripravljalni odbor pripravil tekmovanje, ki se bo začelo prihodnji mesec 10. septembra, zaključilo pa naslednji dan, 11. septembra z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Tekmovanje bo o vseh panogah letos v Ljubljani. Torej pestro in zanimivo tudi za ose tiste, ki ne bodo sodelovali, pač pa bodo prišli vzpodbujal tekmovalce na nogometna in odbojkarska igrišča ter na kegljišče in drugam. Ko torej govorimo o letošnjem športnem dnevu Gradisa, pa ne moremo mimo tega. da bi moral biti le-ta prav letos zelo dobro pripravljen in organiziran, skratka na pravi športni in tekmovalni ravni. S tem bodo naši športniki najbolje in dostojno proslavili n. obletnico obstoja našega podjetja, ki si je na področju produktivnosti priborilo širok sloves in velik ugled v naši ožji domovini in tudi drugod. Prav tega bi se morali zavedati člani naših sindikalnih podružnic, predvsem pa tisti, ki skr-be za telesno vzgojo v naših delovnih enotah. Zato naj bi še kolikor se o določenem roku še niso. prijavile k sodelovanju na letošnjem športnem dnevu prav vse podružnice, da bi dostojno manifestirali 11-letni jubilej Gradisa in njegovih delovnih enot širom po domovini. Slava G. lllllllllllllllllllll^ Ko me je tokrat tovariš urednik Cepuš opozoril, da bo treba zopet napisati nekaj besed o aktualnem Problemu, sem se spomnil, da bi bilo dobro napisati nekaj kritičnih pripomb na naše medsebojne odnose v podjetju. Ne mislim samo na odnose med centralo Podjetja in med njenimi edinicami, ampak tudi na odnose med edinicami samimi in najnovejše, na odnose med ekonomskimi edinicami in njihovimi grad-nišči oz. gradbenimi vodstvi ali celo med posameznici ekonomskimi enotami. Brž ko ne obravnavamo samo ekonomskega rezultata oziroma uspeha podjetja kot celote, ampak ocenjujemo dejavnost vsakega našega gradbišča in njegove uspehe tudi po njegovem individualnem finančnem uspehu, v zadnjem času pa merimo z ekonomskimi merili celo posamezne objekte — ekonomske edinice —, je jasno, da se medsebojni odnosi prav 'ako zaostrujejo. Ne bi hotel razpravljati o pravilnosti ukrepov za čim podrobnejšo finančno razkon-jacijo na objekte, saj nam mora biti povsem jasno, kako nujno je ugotavljati finančni uspeli vsakega nbjekta, da bi mogli pravilneje nagrajevati, da bi spodbudili k odkrivanju napak v delu in odkrivanju notranjih rezerv. Nujno je torej ugotavljati finančni nspeh vsake delovne skupine in naj bo njen dohodek odvisen od njenega finančnega uspeha. Ker pa ekonomski uspeli dela ni popolnoma odvisen samo od skupine, ki opravlja določeno delo, ampak tudi od Poslovanja 'gradbišča, in končno, od dela centrale pod-Jetja je jasno, da pride med vsemi temi organi mnogokrat do trenj, posebno pri dodeljevanju materiala, delovne sile, strojev posebno še, če gre za slabe kapa-mtete, ki jih primanjkuje. Ta pojav sam po sebi še ne pomeni slabe strani novih ekonomskih ukrepov. Za-‘nteresiranost posameznika za finančni uspeli bo po-Vzroeiia kritiko dela od spodaj navzgor, kar bo omogočilo odkriti in popraviti marsikatero napako v na-sein poslovanju. Taka kritika pa mora temeljiti na dokazih in pomagati konstruktivno urejevati in izpopolnjevati naše poslovanje. Zaostritev odnosov v tem smislu bo torej le pozitivno vplivala na naše delo. Pid tej spremembi naše ekonomske politike pa se kažejo negativni pojavi, ki tudi zaostrujejo od-,iose, so pa poleg tega za delo vsega podjetja in nje- ■■aaBBBBBMBaaaMHKBgsaaBBa»flanEssESF-«33ii!E9 gov uspeli močno škodljivi. Naj naštejem samo nekaj teh pojavov. a) Zadrževanje mehanizacije, zlasti srednje in lahke, brez prave potrebe in s tem zmanjševanje izkoriščenosti te opreme. Kot vzrok navajajo edinice pač bojazen, da te opreme ne bodo dobile, kadar jo potrebujejo. b) Zadrževanje kritičnih materialov, ki čakajo na poznejšo vgraditev, mogli pa bi jih uporabiti drugje (betonsko železo, cement itd.). Vzrok je isti, posledica pa večanje zalog in še večje težave pri zadovoljevanju najmanjših potreb po kritičnih materialih. c) Premajhni odpisi inventarja in odpreme, ki napačno prikazujejo finančni položaj edinice pa tudi vrednost opreme. Pri preddispozicijah taka premalo odpisana bremena nujno povzročajo spore, arbitražne sestanke itd. č) Zavračanje dražjih strojev ali vrst materiala iz dražjih nabavil ib virov, ki so včasih nujni v okviru podjetja, če gre za kritične materiale. d) Razne količinsko ali vrednostno nepravilno izdelane obremenitve za opremo in material, odprem-Ijen drugim edinkam. Zopet vir neštetim sporom, zaostrovanju odnosov itd. Mislim, da je prav, da vsak objekt zgradimo s čimmanjšimi stroški, da pa ob lastni borbi za ekonomski uspeli le ne pozabimo na interes podjetja, ki je včasih nasproten lokalnemu. Razne od neštetih nepravilnosti bo moč odpraviti bodisi z boljšo kontrolo (pri odpisih n. pr.). Za opremo in lahko ter srednjo mehanizacijo bo morda treba uvesti višjo najemnino, ki bo silila k temu, da je brez potrebe ne bi zadrževali, za prekomerne zaloge, pa bo treba ostre ukrepe ali finančne obremenitve s stroški, nastalimi zaradi takih zalog. Mislim torej, da je sicer prav, da zaostrimo medsebojne odnose, ki pa morajo ostati kljub konstruktivni kritiki tovariški, da skupno iščemo najboljšo pot za čimekonomičnejše iu pravilno poslovanje in ne, da iščemo lastnih uspehov za vsako ceno tudi na škodo druge edinice. Odkrita kritika poslovanja podjetja je konstruktivna in vodi k zboljšanju, pri tem pa naj bo tudi naše lastno delo tako, da ne bo povzročalo kritike drugih. Ce bomo poleg strogega lastnega interesa imeli vedno tudi posluh za osnovne interese celotnega podjetja, potem bo nov ekonomski princip kljub zaostrenim odnosom tovariški in bo vodil le k novim uspehom naših ekonomskih enot in k boljšim prejemkom naših delovnih ljudi, bo pa hkrati tudi zagotovil napredek vsega podjetja. Inž. Alfred Petelu dnem povzročal nove. Nič čudnega, če smo dela na najkritičnejših objek- zaostrimo žalitev, zakaj ne ustavimo tih ustavili. Da smo to storili razme- tam del, kjer ne plačujejo; zakaj... roma pozno, je bil vzrok v tem, ker zakaj... zakaj...! smo se zavedali, da pomeni ustavi- Mi pa vemo da z vsakim dnem, tev del ne samo za investitorja, tem- ko ne betoniramo, z vsakim dnem, več tudi za nas in celotno skupnost ko ne delamo, kakor bi morali, iz-precejšnjo škodo. Toda drugega iz- gubljamo toliko in toliko sto tisočev hoda enostavno ni bilo. dinarjev, ki jih podjetje potrebuje za Investitor pa je verjetno podcenje- svoje normalno življenje, za plače val naše resne namene ali pa je bil delavcev, za stroje, ki so dotrajali kako drugače prepričan o svojih itd. Prepotrebna kri z vsakim zasto-možnostih. da nas jjrisili. da dela na- jem del odteka, zelo težavno in dol-daljujemo. Vsakdo je bil tako pre- gotrajno delo je izgubljeno nadome-pričan o pravilnosti svojega stališča, stiti. Taki investitorji pa nam odda bo le gospodarsko sodišče lahko pirajo nove in nove žile. potrdilo stališče enega ali drugega Edini izhod, edina pot je skoncen-partnerja Nam je eno jasno: brez trirati vse moči, izvleči se na tak ali sredstev se ne da gospodariti, še manj drugačen način iz tega nemogočega graditi položaja in zaostriti do skrajnosti Skrajno neprijetno je poslušati odnose do nekorektnih investitorjev, očitke »redndi« investitorjev, zakaj Le tako nam bo omogočeno normal-dela ne napredujejo po planu, zakaj no življenje, normalno delo ki jo nismo nabavil, pravočasno dovolj tako potrebno za uspel, podjetja, matermla. zakaj sploh delamo takim investitorjem brez denarja, zakaj ne Ing. Branko Vasle Novi delavski svet gradbenega vodstva Celje. V sredini sedi šef gradbenega vodstva tov, inž. Srečko Ovali t c. Na levi predsednik delavskega sveta tov, Franc Škrabe!], na desni predsednik sindikalne podružnice tov. Lojze Mrzel, na skrajni desni predsednik upravnega odbora tov. Berto Praprotnik 111 TTOTifiiTi ■H B LJUBLJANA — sindikalna podružnica gradb. vodstva Ljubljana je organizirala množični izlet v Postojno. Udeleženci, ki jih je bilo kar lepo število, 92 članov z vseh stav-bišč, so si ogledali Postojnsko jamo in okolico Postojne. Peljali so se z vlakom. Podružnica je za izlet prispevala polovico stroškov prevoza. Ob koncu avgusta je sindikalna podružnica razpravljala o pripravah za športni dan Gradisa. Sklenili so, da se bodo udeležili vseh panog tekmovanja ter zadolžili za posamezne panoge naslednje tovariše: kegljanje: Ivan Praprotnik, streljanje: Ivan Palfi, šah: Jane Pančur, odbojka: Mirko Novak, nogomet: Ivan Obadič, kros: Drago Janušič, balinanje: Maks Zajc, kolesarjenje: Maks Mlakar. Razpravljali so tudi o prostovoljnem delu za počitniški dom v Poreču. Po predlogu nekaterih članov naj bi vsak član kolektiva napravil vsaj 10 udarniških ur. Prav tako se bodo drugo nedeljo udeležili prostovoljnega dela. Ko je bilo govora o centralni proslavi ob priliki '15-let-nice obstoja podjetja, so bili nekateri člani mnenja, naj se centralne proslave udeležijo člani procentualno glede na število zaposlenih in po pet članov iz vsake edinice. Nogometni aktiv pa je priredil dvodnevni izlet v Čakovec, kjer so odigrali več tekem. Prevozne stroške je plačala podružnica. « CENTRALNI OBRATI — sindikalna podružnica je razpisala anketo o nagrajevanju in zadovoljstvu delavcev na delovnih mestih. Rezultati ankete so bili sorazmerno slabi, saj je odgovorilo le 35,06 odstotka zaposlenih. ■ LJUBLJANA — V veliki dvorani centrale je bila nedavno seja sindikalnega odbora podjetja. Na seji je direktor podjetja ing. Keržan tolmačil uspehe polletne bilance, ing. Marko Bleiveis pa je poročal o delu in ustanavljanju ekonomskih enot. Odborniki so razpravljali tudi o organizaciji športnega dne ter sestavili program tekmovanj in izvolili komisijo. Razdelili so tudi kvoto sindikalnim podružnicam. Nove možnosti iSBAlfcMJE M Ml Vrm fiP hh STANOVANJ Zaradi hude stanovanjske stiske, r kateri so naši delavci kljub velikim naporom, da bi se je rešili, je :reba znova pregledati možnosti, kako bi se dalo v današnjih razmerah odpomoči tej nadlogi. O tem sta pred nedavnim razpravljala osrednji delavski svet in upravni odbor podjetja. Razpravljali pa so o tem tudi organi delavskega samoupravljanja edinic. Vsem je jasno, da je treba nekaj ukreniti in nekaj konkretnega storiti, ne pa čakati. Tudi uprava podjetja je bila istega mnenja. V eni izmed številk Gradisovega vestnika v začetku letošnjega leta je bil objavljen članek o zadružni gradnji stanovanj, katere namen naj bi bil, da bi za stroške gradnje ne prispevali le skupnost s svojimi namenskimi kreditnimi skladi ampak tudi vsi tisti kandidati, ki bi se vključili v zadrugo. Formalnosti, ki jih je treba za tako zadevo napraviti, smo že opravili pri pristojnih organih, toda v upravi kreditnega sklada so povedali zastopnikom našega podjetja, da denarja nimajo, da pa se bo položaj bistveno zboljšal prihodnje leto. To je bil mrzel tuš za organizatorje zadruge, kot temu pravimo. Pričakovali smo pomoč prav tam, saj je znano, da prispeva sklad na osnovi licitacij polovico sredstev, potrebnih za gradnjo. Tako je zadružna misel pri nas nekako »zamrznila« in čakamo na lepše vreme, da bi jo oživili. Ker pa obstoječih stanovanjskih problemov, ki jih ni malo, ne moremo prezreti, je upravni odbor podjetja naročil upravi, naj pregleda še druge možnosti in pota. da bi naši delavci vendarle prišli do stanovanj. V centrali podjetja je bil zato predzadnji dan julija sestanek najvidnejših predstavnikov podjetja, ki naj bi proučili probleme gradnje stanovanj za naše delavce, ter ugotovili, katera pot je najkrajša, da bi nas pripeljala iz sedanjega položaja. Ob tej priložnosti naj spomnimo vse bralce in interesente za zadružno granjo na nekaj dejstev. Eno izmed njih je, da se je 19 članov kolektiva vpisalo pri Zavodu za zadružno stanovanjsko gradnjo v Ljubljani in že vplačalo lastno udeležbo v višini 15°/o predračunske vrednosti stanovanjske enote, za katero so sklenili pogodbo. Delavski svet podjetja je na enem izmed zasedanj že potrdil, da bo za te kandidate plačal zahtevani delež podjetja. Seveda pa tega denarja nismo mogli precej plačati, 'ampak šele potem, ko smo sredstva iz lanskega leta razporedili. To pa se je zgodilo po odobritvi zaključnega računa za lansko leto. Takrat pa se je izkazalo, da je denarja le pet in pol milijona dinarjev, kar je premalo tudi za te člane kolektiva, ki so vpisani pri Zavodu za zadružno gradnjo stanovanj pri OLO Ljubljana. Potemtakem podjetje samo nima dovolj denarja, da bi prispevalo k zadružni gradnji stanovanj na tej osnovi (preko Zavoda). Če pa za te interesente do konca avgusta ne bi plačali deležev, bi Zavod sklenjene pogodbe storniral in dobili bi 19 novih prosilcev za stanovanja z nerešenim stanovanjskim problemom. Kakšne so torej možnosti? Zakon o finansiranju stanovanjske gradnje predvideva več možnosti, od katerih je ena ustanovitev zadruge, druga pa ta, da organiziramo hranilno službo v podjetju ter na podlagi vplačanih sredstev s strani interesentov ter de- sr Tako prejmejo sindikalne podružnice: din Maribor 614.098 Cdje 651.543 Ljubljana 617.093 Zalog 159,551 Ravne 248.634 Jesenice 232.907 CO Ljubljana 232.907 Betonarna 149.780 Direkcija 79.383 GO Maribor 133.304 Koper 164.758 Škofja Loka 104.846 Kranj 118.000 ŠTEVILO NESREČ PO ED1NICAH V MESECU JULIJU 1960 Edmica Ljubljana Celje Maribor Jesenice Zalog Koper liavne Podvelka Kranj C. O. Ljubljana C. O. Maribor OGP Ljubljana Škofja Loka Projektivni biro Centrala Število Nesreče pri delu zaposlenih smrtne težke lahke Nesreče na poti 1007 725 1023 310 287 286 330 5 185 340 179 250 139 25 86 6 4 11 6 3 2 Skupaj 10 5 17 6 3 3 NESREČA NIKOLI NE POČIVA jalšovec Jakob, pomožni delovodja na stavbišču Radio gr. v. Ljubljana, je hotel kontrolirati vzidavanje lesenih vložkov. Vzidavanje se je vršilo na 2 m visokem odru, postavljenem na betonski plošči. Na oder se je povzpel kar po ogrodju odra brez lestve, pri tem pa mu je spodrsnilo, da je s telesom udaril ob rob ogrodja odra in si poškodoval rebra tako močno, da je boloval 18 dni. Do nesreče ne bi prišlo, če bi šel na oder po lestvi. Ker pa je svojim podrejenim dajal slab zgled, jim je tudi dokazal, kaj se zgodi tistemu, ki pri delu prezira varnostne ukrepe. Biškup Stefan, delavec na stavbišču Rozeta II v Šiški gr. v. Ljubljana, je med tem, ko je zajemal malto z japanerja, stal na japanerju. Ker japaner nima primernega stojišča, mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu se je udaril na levo koleno. Zaradi dobljene poškodbe je boloval 3 tedne. Do nesreče je prišlo, ker se delavec ni pridrževal običajnega načina dela in napravil ustreznega odra, na katerem bi stal pri razkladanju malte. Alibegič Alaga, delavec na stavbišču Bolnica DSNZ Šiška, gr. v. Ljubljana, je 14. VII. sodeloval pri prevozu 16 m transportnega traku iz SIP na stavbišče. Med prevozom se je z osi traku snelo kolo, ker se je zlomil svornik in stisnilo Alibegiča za koleno leve noge. K sreči je dobil le manjše poškodbe. Do nesreče ne bi prišlo, če bi bili izvedeni vsi potrebni varnostni ukrepi. Rekič Ardo, delavec na stavbišču Vajeniška šola, gr. v. Ljubljana, je bil 13. VII. zaposlen pri prevozu betona z japa-nerjem od mešalca do dvigala. Ker poti, po kateri je vozil, ni počistil, je zapeljal na kos odpadnega lesa, kar je povzročilo sunek. Pri tem ga je krmilo udarilo v roko in mu jo poškodovalo. Ce bi bila pota na stavbišču počiščena, bi takih in podobnih nesreč ne bilo. Sever Drago, tesar na stavbišču Stolpnice, gr. v. Ljubljana, je niveliral v kotlarni, medtem pa je drugi delavec na višjem delu kotlarne prinesel podporo in jo odvrgel, ne da bi se prej prepričal, če je kdo v bližini. Odvržena podpora je Retičii padla na hrbet. Kaizer Anica, delavka, zaposlena na stavbišču gradb. vodstva je v soboto, 16. VII. pospravljala po stavbišču odpadni les. Ker je bila bosa, se ji je žebelj zadrl v nogo, da je morala iskati zdravniško pomoč. Butja Ivan, delavec na stavbišču gradb. vodstva Maribor je 19. VII. vozil z japa-nerjem beton na po tleh položenih plohih. Med vožnjo je kolo japanerja zdrsnilo s ploha, ročica pa je roko delavca pritisnila ob vratni podboj. Pri tem je dobil manjše poškodbe. Draganič Milan, tesarski vajenec je 7. VII. na stavbišču Železniških delavnic, gr. vodstvo Celje, stal na lestvi in vezal opaž. Lestev je bila postavljena ob progi premikalnega stroja. Ob premiku stroja se je lestev prevrnila, vajenec pa si je pri padcu zlomil levo roko. V takih primerih je delovodja dolžan preskrbeti za varnost delavcev s tem. da se promet, kjer se dela, ne da drugače izvršiti, prekine. V nasprotnem primeru pa določiti drug način dela in prepovedati postavljanje lestev ob tirih, na katerih se obratuje. Dolžnost delovodje je tudi, da na taka delovna mesta odreja bolj izkušene delavce in ne vajencev ter da tudi posebna navodila glede varnosti. Zuran Anton, delavec na stavbišču gradb. vod. Maribor se je v ponedeljek 1. VIII. zjutraj ponesrečil, ko se je peljal s kolesom na delo. Na ovinku mu je na kamenju spodneslo kolo, da je padel. Pri padcu si je poškodoval levo roko in nogo. Vodušek Justin, delavec zaposlen na stavbišču Tovarne usnja Šoštanj, gr. v. Celje, je v ponedeljek 18. VII. pripravljal voz za prevoz železa. Pri tem mu je težji tram padel na nogo in mu jo poškodoval. Bogatin Ivan, mizar je bil na stavbišču Lesce, gradb Jesenice v ponedeljek 18. VII. zaposlen pri ravnanju stebrov v višini 7 m. Čeprav je bil opozorjen od članov komisije HTŽ gradbišča, da mora pri tem delu uporabljati varnostni pas, tega ni hotel, ker je smatral, da to ni potrebno in da ga pas pri delu ovira. 2e naslednji delovni dan po opozorilu je padel s stebra in dobil poškodbe, za katere je boloval 14 dni. Dolžnost delovodje je, da zaposlene, ki odklanjajo uporabo osebnih zaščitnih leža podjetja kupimo s pomočjo kreditnega sklada stanovanja, ki jih sklad gradi in po licitacijah tudi prodaja. Mimogrede naj omenim, da terja zakon, naj bo zadruga samostojna gospodarska organizacija, kar pa nam v sedanjem položaju sploh ne ustreza in mi ne moremo zadostiti veljavnim predpisom glede tega. Torej lahko zadrugo le registriramo in — čakamo. Druga možnost je v organizaciji hranilne službe. Ta je sprejemljiva tudi za nas in nudi boljšo perspektivo. Trenutno je treba z organizacijo sicer še nekaj počakati, ker bo Mestna hranilnica odprla poseben oddelek, kjer bi se ta sredstva zbirala. Dokler ni to urejeno, moramo le počakati, oziroma interno sprovesti in pripraviti vse, kar lahko že sedaj storimo. Sedaj pa še nekaj o oblikah varčevanja. Na svojem drugem zasedanju je delavski svet podjetja sprejel in potrdil dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju stanovanj s tem, da je dodal pogoj, ki ga morajo izpolniti vsi tisti, ki bi se vselili v hišo, ki jo je zgradilo naše podjetje za naše ffl H delavce. Plačati morajo namreč 6 0/o predračunske vrednosti stanovanja. Kdor tega pogoja ne izpolni, se ne bo mogel vseliti. Ta sredstva se. bodo obračunavala pri najemnini in predstavljajo tako imenovano predplačilo na stanovanjsko pravico. Uporabljalo pa jih bo podjetje za nadaljnjo gradnjo stanovanj. Ker pa denarna sredstva posameznih interesentov le niso tako velika, da bi jih mogel plačati vsak brez posebne škode za svoj standard, je ena izmed oblik tudi ta. da organiziramo nadurno delo, njegov finančni efekt pa prenesemo na skupni konto. Tako lahko varčujejo posamezniki kakor tudi edinice, kjer bi se mogli tako samostojneje lotiti urejanja stanovanjskih problemov. Takšen je torej položaj sedaj. Možnosti, ki smo se jih posluževali doslej, so odpadle, nove oblike pa se še niso uveljavile. Upamo, da bomo čimprej prebrodili začetne težave pri uveljavljanju zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje kakor tudi začetne organizacijske težave v našem podjetju ter uresničili naše načrte glede gradnje stanovanj za delavce. Milan Šurk III N li .... ’ Dne 16. avgusta je v gramoznici gradbenega vodstva Maribor tragično preminul 38 letni polkvalifieira-ni strojnik Ignac HOZjAN. Pri podjetju je bil zaposlen od leta 1948. Pokojnik je bil iz Velike Polane. Kritičnega dne je okrog pol sedme ure pričel z delom. Ker je gramoznica urejena po vseh sodobnih predpisih za pridobivanje gramoza, je lahko vse operacije v zvezi z izkopom in transportom opravljal sam. Izkop je tako urejen, da delavec s skreperjem naklada gramoz v za to pripravljeni bunker. Pri tem je vdol-bel v plasti gramoza tudi do 15 m dolge 2 m široke in do 10 m visoke kanale. V te kanale pa je bil dostop prepovedan. Kljub prepovedi je pokojnik še iz nepojasnjenih vzrokov stopil v ta kanal ter približno v sredini kanala zapičil v gramoz železni drog, kar je postalo zanj nsodno. Nenadoma se je zrušila nanj plast gramoza okrog 30 m3, ga podsula in zadušila. Vodja gramoznice tov. Zupančič, ki ta trenutek ni bil v bližini, je kmalu nato opazil, da tov. Hozjana ni pri stroju. Skočil je na njegovo delovno mesto in v kanalu opazil, da izpod gramoza gleda njegova desna roka. Ne oziraje se na obstoječo nevarnost je skupno z drugimi delavci z gol mi rokami skušal odkopati ponesrečenca. Odkopali so mu le glavo, toda bilo je že prepozno. Ker je obstajala nevarnost, da se vsak čas zruši nova plast gramoza, je vodja gramoznice poklical gasilce iz Dogoša in pozneje še poklicne gasilce iz Maribora. Pokojnik je bil v podjetju zelo dober delavec in priljubljen. Na zadnji poti so ga spremljali člani kolektiva Gradbenega vodstva Maribor in Centralnih obratov. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil šef Gradbenega vodstva Maribor tov. ing, Borut Maister. Sindikalna podružnica v Mariboru je za prvo pomoč izročila ženi 50.000 din, šoferji pa so zbrali 21.000 din. Pokojnik je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pokojnega Hozjana bomo ohranili v trajnem spominu, ženi in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Opomba: Ta težka nesreča, ki ju žal zahtevala mlado žrtev, naj bo v opozorilo in v opomin vsem, da upoštevajo varstvene predpise in se ne zadržujejo na mestih, ki so nevarna in prepovedana. L. C. V ZASLUZEN POKOJ Dne 31. julija je odšel v zasluženi pokoj tov. Špacapan Boleslav, zi' dar, roj. 16. 12. 1899 v Ozeljanu. Pri podjetju Gradis se je zaposlil 9. 8. 1946. Delal je na vseh večjih stavbah v Ljubljani, ob potrebi pa je bil vedno pripravljen iti na delo za krajši čas tudi izven Ljubljane. Kot strokovno dober visokokvalificiran zidar je skrbel za vzgojo vajencev in mladih kadrov. Želimo mu. da bi zdrav užival zasluženi pokoj še mnogo let. sredstev, opozori, da je uporaba obvezna, v nasprotnem primeru pa jih mora odstraniti z delovnih mest, kjer bi se brez uporabe teh sredstev lahko ponesrečili. Kozina Jože, miner, zaposlen pri izkopu gradbene jame za vodni rezervoar na stavbišču Bled, grad. Jesenice, je hotel v ponedeljek 27. VI. odstraniti samokolnico, ki jo je nekdo pustil na raz_ kladalnem prostoru žičnice Ko je potegnil samokolnico nazaj, on pa ie bil obrnjen naprej, ni opazil, da je na robu 3,80 globoke nezavarovane jame Padel je v jamo. si zlomil nogo in udaril na čelo. Do nesreče je prišlo zaradi neorevid-nosti in opustitve varnostnih ukrepov pri zavarovanju jame. Jesenšek Stanko, zidarski vajenec na stavbišču Hotel Sloboda-Bied. gradb Jesenice. je bil v četrtek 14 VII zaposlen pri izoliranju opornega zidu z vročim bitumenom Pri delu ni imel zaščitnih rokavic in mu ie vroča smola b^zrnila in poškodovala desno roko nad zapestjem. Delovodja oziroma tisti, ki mo e bil vajenec direktno oodrejen. je b i dolžan poskrbeti, da vajenec ne dela brez potrebne osebne z'š'ite Plavšič Skovku. delavcu zaposlenemu pri izkopu kanoma na gradb Kranj, je padel na glavo kamen in mu jo ranil, ko je meto) material iz jarka Ko bi nosil zaščitno pokrivalo, na kar je bil delovodja že večkrat opozorjen, bi delavec ne bil poškodovan Zalih Alojz, zaposlen pri betoniranju betonskih blokov za obalni zid na gradb. Koper, je šel v torek 21 VI po škornje, ker je d£lal v svežem betonu Pri tem se je spotaknil in padel v odprtino v betonskem bloku, puščeno za sidranje ob prenosu. Pri padcu ie dobil poškodbe, za katere je zdravnik predvidel mesec dni bolovania Vodstvo stavbišča je bilo pred padcem opozorjeno, da morajo odprtine zaščititi s primernimi pokrovu ali ograjami. Prosič Osman, delavec je v torek 12 VII. na obratu gradb. polizdelkov v Li pomagal pri razkladanju betonskih nosilcev z viličarjem Ko je hotel preprečiti zdrsenjo nosilca z dvigala vi!;*arja, si je poškodoval desno roko. S. J. S križcem je označeno mesto, kjer se je ponesrečil pokojni Ignac Hozjan. Njegovo delovno mesto je bilo ca. 12 metrov oddidjsino od mesta nesreče Letos v začetka leta smo se lotili naloge, da vsa dela, kjerkoli je to le mogoče, izvajamo in plačujemo po učinku. Bilo je rečeno, da je povsod, kjer je le mogoče uporabljati naš akordni cenik, pri delih pa, za katera ta ne predvideva postavk, je določiti normative komisijsko. Lahko rečemo, da smo v tej akciji uspeli, čeprav v nekaterih enotah procent še ne zadovoljuje. Primerjajmo odstotek del, ki so bila nagrajevana po učinku junija 1. 1959 in 1. 1960. Odstotek del po učinku Enota »Gradis« gradbišča Gr. v. Ljubljana Gr. v. Maribor G., v. Celje Gr. Jesenice Gr. Ravne Gr. Koper Gr. Zalog Gr. Kranj Povprečno se je torej procent del v akordu dvignil v primerjavi z 1959 za 59 %>, kar je zelo lep rezultat. Ker se številke nanašajo na vse zaposlene, torej tudi na uslužbence, lahko trdimo, da so na vseh gradbenih vodstvih in na gradbiščih Ravne praktično vse akordirali, kar se akordirati da. Ne zadovoljuje pa rezultat na gradbiščih Jesenice, Koper, Zalog in Kranj. Poglejmo, kako je s porastom produktivnosti dela. Za produktivnost dela označujemo v Gradisovi praksi vrednost gradbenih del na delovno uro zaposlenega. Primerjajmo polletja leta 1959 in 1960. Porast produktivnosti (din/ura) Etn ota Frodiuktivnotst 1959 1960 Porast #/o Gradis gradb. 371 437 118 Gr. v. Ljublj. 403 444 DO Gr. v. Maribor 285 437 153 Gr. v. Cel je 344 431 125 Gr. Jesenice 475 516 108 Gr. Ravne 315 467 148 Gr. Koper 458 477 104 Gr. Zalog Gr. Kranj 300 373 124 — 448 JittiLi JiMiij 1959 1960 48,24 77,66 50,27 83.28 40,51 81,88 60,25 83,73 47,60 59,95 48,73 76,99 33,98 55,35 55,31 59,95 — 57,95 Ko po omenjeni metodologiji izračunavamo produktivnost dela, se zavedamo, da ima tak račun vrsto pomanjkljivosti in da bi bilo treba upoštevati predvsem značaj del, razen tega pa še stopnjo mehanooprem-Ijenosti, pomožne obrate itd. Vendar je gotovo, da kljub vsem pomanjkljivostim ta številka le nekaj pove. Predvsem pa lahko ugotovimo, da se je zaradi povečanja odstotka del v akordu izdatno povečala produktivnost dela. To brezdvomno dokazuje primer Maribora in Raven, pa tudi v nasprotnem smislu Kopra in Jesenic. Zanimivo je sedaj še. kako je bilo z bruto osebnimi dohodki na delovno uro v prvem polletju lani in letos. Osebni dohodki na delovno uro (din) Enota Gradis gradb. Gr. v. Ljubijana Gr. v. Maribor Gr. v. Celje Gr. Jesenice Gr. Ravne Gr. Koper Gr. Zalog Gr. Kranj Din/uro porast 1959 1969 % 81.0 101,7 125,5 83.6 100,8 120,5 79,3 108.1 135,5 78.5 99,0 126.0 . 80.5 104,5 129,8 79,5 101,0 127.0 102,8 116.5 113,5 76,7 97,5 127,5 — 106,3 — Namesto Zadnjemu zasedanju delavskega sveta v Mariboru je prisostvoval ves tehnični kader. Bilo je izredno živahno. Po poročilu tov. Janžekoviča o polletni bilanci se je razvila temeljita razprava, čeravno smo dosegli v tem polletju boljši uspeh kot v lanskem letu oziroma v istem razdobju lani, so razpravljali, da bi še izboljšali uspehe v drugem polletju. Največ je bilo govora o transportih, ki so ogromni ter tako nekatere sektorje preveč obremenjujejo. Že večkrat so na raznih sestankih razpravljali o kontroli in obračunavanju prevozov. Predvsem je precej nekontrolirane stojine. ki bi se s pravilno evidenco lahko znatno zmanjšala. Predlagali so uvedbo še ene kopije dobavnice ali poročila, ki bi prišel 'v roke sektorskega, da bi imel kontrolo glede obremenitev s prevozi. Razpravljali smo tudi o ekonomskih enotah. Prva naša ekonomska enota Silosi za mlinsko podjetje Maribor je predvideno delo za 20 dni opravila v 15 dneh. Finančni uspeh še ni izračunan/ Betonirali so po posebnem sistemu, ki so ga uporabili prvič v naši državi, to je s posebnimi opaži, ki so jih dvigali sproti z dvigalkami. Te številke dokazujejo, da se je urni osebni dohodek znatno povečal, kar gre predvsem na račun večjega odstotka dela po učinku. Pri tem pa moramo imeti pred očmi, da je razen z delom po učinku mogoče povečati urni osebni dohodek tudi s povišanjem tarifnih postavk, kar pa seveda ne more samo po sebi pozitivno vplivati na produktivnost dela. Pri primerjavi porasta produktivnosti in urnega zaslužka je seveda upoštevati, da dobi pri nas vsak, kdor dela po učinku in izpolnjuje normo, za 10% večjo tarifno postavko. Na podlagi primerjave teh tabel moremo oceniti primer gr. v.Maribor, gr. v. Celje, gradb. Ravne kot zelo pozitiven, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s primerom gradb. Jesenice in gradb. Koper, kjer so produktivnost in odstotek del po učinku porasli najmanj, urni zaslužek pa vsaj v primeru Jesenic največ, verjetno zaradi povečanja tarifnih postavk. Če delimo odstotek povečanja produktivnosti z odstotkom porasta urnih zaslužkov, dobimo sledeče koeficiente: Gradbišča povprečno . 0,94 Gradb. v. Ljubljana 0,91 Gradb. v. Maribor 1,12 Gradb. Celje 0,9-9 Gradbišče Jesenice 0,85 Gradbišče Ravne 1,16 Gradbišče Koper 0,92 Gradbišče Zalog 0,9? Te številke nazorno prikazujejo in potrjujejo prej rečeno. Poglejmo se, kako je s povprečnim prekoračevanjem norm. Za junij 1960 je naša evidenca zaznamovala naslednje številke: »/o Gradbišča Gradis 18,0 Gradb. v. Ljubljana 18,8 Gradb. v. Maribor 8.6 Gradb. v. Celje 16,8 Gradbišče Jesenice 39,7 Gradbišče Ravne 8.3 Gradbišče Koper 44,9 Gradbišče Zalog 31.8 Gradbišče Kranj 23,3 Če vse zgoraj navedene rezultate primerjamo med seboj, lahko naredimo vrsto zanimivih zaključkov. Predvsem so nenormalno in neupravičeno velike razlike v prekoračenju norm med enotami. Razumljivo je, da je povprečje presežka večje tam, kjer je odstotek del v akordu manjši, vendar so tudi tu razlike odločno prevelike. To more biti le tako. da se veljavne norme na nekaterih gradbiščih ne uporabljajo pravilno in da so komisijsko postavljeni normativi često nerealni. Že ko smo šli v kampanjo, da se vse dela v akordu, smo se zavedali, da bo do takih anomalij prišlo. Že takrat smo rekli: Najprej akordiraj-mo vse, potem bomo pa odpravljali napake, ki se bodo pri tem pojavile. Sedaj je čas za to. Upravni odbori edinic in aparat centrale bo moral nastali položaj dobro proučiti, izvršiti številne kontrole in napraviti primerne ukrepe. Ne gre za striženje »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubl jani. — Izhaja mesečno. samo 15 Člane delavskega sveta ter druge povabljence je zanimal uspeh celotnega podjetja po gradbiščih. Tem željam je ustregel predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Zajšek, ki je podrobno analiziral uspehe podjetja. Vinko Vajf norm ali za šipanje zaslužkov, ka-daf se zdi ta previsok. Gre za to, da bodo norme realne in obračuni akordov pravilni. Posebej pa je zato opozoriti na to kolektive v ekonomskih enotah. V teh je namreč skupni osebni dohodek določen ne glede na to, kakšne so tarifne postavke. Ker se presežek deli v sorazmerju z zaslužkom po času in učinku, dobi tisti, ki je iz kateregakoli razloga na nepravičen način že prejel preveč, zopet več kot drugi in to na račun drugih. Zato naj strokovni sveti ekonomskih enot v lastnem interesu na svojih tedenskih sestankih analizirajo vsak akord posebej, vsakomu po nje-gooem delu! Ing. Jože Uršič Obiskal sem Gorenjski sejem Po delavce za gradbišče v Kranju smo šli daleč v Medžimurje. Skupina delavcev ob odhodu iz Gardinovca. Slovo od doma je '"'o ♦»žko, toda; človek se vsega privadi KeJkž&ma nas Sem gradisooec in kot oeliko podjetje imamo svoj časopis. Ker izhaja le enkrat mesečno, težko čakam nanj. V njem rad prebiram razne članke o uspehih našega podjetja. Tako spoznam, kaj in kje delajo naši ljudje, kajti raztreseni smo širom po clržaoi. Tokrat sem se tudi jaz odločil, da bom nekaj napisal. Velika reklama in lepa nedelja sla me zoabila v Kranj, kjer sem si z majhno skupino prijateljev ogledal ■»Gorenjski sejem«. Res je, da imamo o državi veliko razstav in sejmov. toda žal ni mogoče, da bi si ose ogledali. Pogosto zamudimo celo take, ki bi nam lahko koristile. In sedaj se sprašujemo, kaj je pravzaprav sejem? Sejem ni nič drugega kot množična organizacija različnih podjetij, ki razstavljajo svoje izdelke, sklepajo pogodbe in med seboj konkurirajo. Na »Gorenjskem sejmu« so o glavnem sodelovala podjetja iz Gorenjske. Ko sem hodil po razstavnem prostoru, sem ogledoval predvsem izdelke velikih kranjskih tovarn. Ne- Je in kaj bp s kealiisiem t/ dni Ni dolgo tega, kar smo obiskali Velenje in se kar nismo mogli načuditi veliki gradbeni rasti ter sodobnemu zunanjemu videzu, pa nas je mimogrede, seveda zaradi nujne potrebe — Topolinu je primanjkovalo hrane, dobiš jo pa le 6 km vstran — pripeljala pot še v hitro razvijajoči se Šoštanj. Takoj naj čestitamo šoštanjskemu kolektivu Gradisa, saj je v največji meri prav on »povzročitelj«, da se je Šoštanj glede na sodobne gradnje vsaj v zadnjem času nekoliko bolj približal sosednjemu Velenju. Toda ne bi bili popolni v svoji stroki in ne pravi športu vdani, če se ne bi vmes srečali še z enim »naše krvi«, s prijateljem Marjanom. Ta je bil seveda vesel našega obiska, češ tudi kakšen mož peresa (se pravi novinar) je zaželen, ki se zavzema za poživitev telesne vzgoje med Gra-disovci v tem Zgornjesamskem središču. še posebej pa sam kot še aktivni kegljač za urejeno športno kegljanje, ki sej e v Šoštanju nekoč že lepo razcvetelo. Zaupali smo mu svojo željo, da bi si radi ogledali kegljišče, o katerem smo že pred leti, takoj ko so ga zgradili, slišali same ugodne stvari. To dvostezno kegljišče zgrajeno leta 1952 sredi delavskega naselja tik ob začetku Šoštanja, je bilo ponos Šoštanjčanov in tistili Gradisovcev, ki so ga zgradili in začeli na njem sistematično vadbo v športnem kegljanju, pa tudi na sploh so ga uvrščali med najboljša in najlepše grajena kegljišča v Sloveniji. »Kar z menoj, samo, da ne boste razočarani«, je Marjan ugodil naši želji. Razočarani? Čemu naj bi bili? To vprašanje nas je motilo, dokler nismo prišli v notranjost zgradbe, kjer je kegljišče. Prvi vtis nam je razjasnil precej. Sedli smo za ograjo dvo-steznega kegljišča in opazovali precej živahno vrvenje na stezah. Priznati moramo: nismo bili navdušeni — niti kot časnikarji, še manj kot kegljači. To kegljišče je bilo nekoč zares lepo in prav dobro urejeno. Še sedaj je videti nekaj ostankov nekdanje urejenosti in dovršene gradnje. Toda kegljišče je sedaj precej zanemarjeno, zakaj le malo skrbi mn posvetijo tisti, ki ga uporabljajo. Videti je, da kegljišče nima pravega upravnika ali skrbne roke, ki bi bdela nad tem nekdaj lepim športnim objektom. Ni človeka, ki bi predpisal red na kegljišču, določil urnik uporabe ter preprečil, da bi se tam spet uveljavilo tako imenovano gostilniško kegljanje, igranje za denar in podobno. Zelo mučen vtis naredi na vsakega obiskovalca že to, da skoraj večina igralcev igra v čevljih, ne da bi se preobuli v gumijaste copate, kot je to pač na kegljiščih treba. Tako se steze kvarijo, na kegljišče pa prihaja blato in prali, ki ga je pač težko odstranjevati. Tudi buffet, ki je bil v času našega obiska precej močno »oblegan«, ni ločen od kegljišča, kar je seveda tudi zgrešeno. Ko smo to videli, smo se prepričali, da bo treba glede tega kegljišča nujno najhitreje nekaj ukreniti ter narediti red. Predvsem naj bi v te razmere posegla sindikalna podružnica Gradisa ter pomagala narediti red. Prav bi bilo, da bi ustanovili svoj sindikalni kegljaški aktiv, v katerega naj bi povabili vso mladino, ki se zanima za kegljanje, seveda pa še druge člane in članice sindikata, da bi tako kegljaški šport v Šoštanju znova oživel. Mimo tega pa ne bi bilo napak, če bi začeli zbirati še druge športnike, zlasti takšne, ki se zanimajo za odbojko, namizni tenis, balinanje, streljanje in podobno, kar ne zahteva toliko prostora in športnih rekvizitov. Seveda naj bi bila pobudnik za vse to šoštanjska Gradisova mladina, oporo naj bi dobila v funkcionarjih sindikata in ne navsezadnje v domačem Partizanu, ki menda za težnje nekaterih Gradisovih športnih privržencev ni pokazal preveč razumevanja. Šoštanjčani, na delo! Ne odnehajte, dokler ne bo lepo znova urejeno kegljišče — zraven pa še drugi športni objekti — ponos vaše športne dejavnosti! Slava G. nadurna sem med razstavljenim elek-troniaterialom zagledal tudi izdelek našega podjetja, 'f velikim veseljem sem hotel prijateljem povedati, da to mi izdelujemo, ko sem začuden utihnil. Besede mi niso hotele z jezika. Naj vam povem, da je bilo razstavljeno konzolno dvigalo 250 kg skupno s posodo. Ne vem, kdo ga je dal razstaviti. Dvigalo ni bilo novo, temveč že rabljeno. Bilo je prav tako, kot da bi pravkar prišlo na popravilo v delavnico. Bilo je umazano. Gotovo je bilo vzeto kar z gradbišča. Mogoče je bilo celo neuporabno. Srečen sem bil, da moji prijatelji tega niso opazili. Seveda, listek pod razstavljenim predmetom z napisom »Gradis« je bil prav majhen in zato si lahko vse hitro prezrl. Naglo sem krenil naprej in se še enkrat ozrl v kot, kjer se je nap ooršini enega kvadratnega metra nahajal naš izdelek. Opazil sem, da se ljudje zanj niso zmenili. Kako pa naj bi se, saj poleg razstavljenega predmeta ni bilo nobenega pojasnila, niti fotografije, ki bi prikazala namen in uporabo dvigala. Bil sem osramočen in potrt. Vse, kar sem takrat doživljal, se mi je globoko vtisnilo v spomin in tega gradisooec ne bom zlepa pozabil. Vprašujem se, če smo že kdaj razstavljali. Videl tega še nisem. Tudi naša reklama je zelo majhna. Tu pa tam jo lahko dobiš o časopisu in na ljubljanski železniški postaji. Zakaj ne gre več naših izdelkov na trg?. Saj izdelujemo razne stroje, gradbene naprave in oeliko gradimo. Smo tudi med prvimi, ki so začeli z montažno gradnjo stanovanj, da bi tako čimhilreje gradili. Moje mnenje je, da bi bilo najbolje, če bi se ustavili pri serijski proizvodnji. Zaželeno bi bilo, da bi se o podjetju ustanovila komisija, ki bi priskrbela material za razstave. Zakaj ne bi mogli imeti svojega paviljona? Naredili naj bi makete in prospekte naših proizvodov, ker bi tako lahko seznanjali ljudi z našimi uspehi pri delu. Franc Pihlar Bila sta v Ankaranu Upravni odbor in sindikalni odbor je sklenil, da pošlje od 13. do 20. julija na sindikalne stroške v počitniški dom v Ankaran dva zaslužna elana iz objekta. To sta bila Anion DOLENC KV gaterist in Jakob KOŽUH PK delavec na lesnem skladišču. Tov. Dolenc je v podjetju že od 1945. leta in je eden od 15 letnikov podjetja, tov. Kožuh pa se je zaposlil v obratu 1948. leta. Po preživelem dopustu v Ankaranu sta se oba prav zadovoljna in dobro razpoložena vrnila z dopusta in oba prvič preživela 7 dni med Gradisovci v svojem domu. Obenem se najlepše zahvaljujeta sindikalni podružnici za lep, koristen in nepozaben dopust. Pavel Zonlar Skupina članov sindikalne podružnice Gradis Ljubljana — gradbeno vodstvo Ljubljana na izletu v Postojnski jami. — Takih izletov si želimo še več Danes pa skočimo za trenutek v prostore projektivnega biroja — tu se projektirajo bodoče stavbe Strojniki težke mehanizacije so zborovali Stroji in ljudje UpraTa Ceniralnih obratov je po- namreč, da nimajo drugače možnosti, bila urejeno posteljo. Nemogoče je klicala v nedeljo 31. julija v Ljub- saj se kot potujoči nomadi selijo iz Ijano na sestanek vse strojnike težke kraja v kraj. Včasih nimajo niti ča-inehanizaeije, katerega se je odele- sa, da bi se poslovili od nadrejenih žilo 65 strojnikov. Poleg strojnikov na gradbišču, da bi krepko stisnili so bili navzoči tudi vsi strojni refe- roko kuharici v menzi, zahvaljujoč Dobra mehanizacija — pol uspeha Če bi edinice poslovale kot samostojna podjetja renti naših edinio in kot edini stopnik gradbenikov našega podjetja je samoiniciativno prišel tudi tov. Jože Lipovec, upravnik Obrata gradbenih polizdelkov. Prisotnost tov. Lipovca nam je bila, kot se je pozneje v diskusiji pokazalo, dragocena, saj nam je kot »nasprotna stranka« oziroma kot predstavnik naših »naročnikov« rozvozljnl marsikatero za nas nerazumljivo vprašanje. Na tem sestanku so se prvič videli med seboj vsi strojniki. Znano je potem zahtevati od strojnikov, ki se ne morejo preko noči dobro odpočiti, da naslednji dan tudi dobro delajo.« Lahko bi opisal še marsikatero zgodbo na račun našega dela, n. pr. še tisto, kako se je tov. Jurštč z dum-perjem vozil po enem izmed sektorjev gradbenega vodstva Maribor in prosil tehnično vodjo za akordni dogovor. NORME SO PREOSTRE Da, posebno poglavje so akordi [........................ za stroje težke mehanizacije. Stroj- Toda res je tudi, da so na teli stro- po svoje navijajo za čimboljši jih ljudje, ki imajo vso pravico za- akordni dogovor, naši tehniki in htevati vsaj osnovne pogoje za pri- sektorski vodje pa nimajo prakse merno življenje na gradbišču, za ne- 'n nočejo sestavljatj akordnih dogo-ko prisrčnost in toploto, katero mo- vorov. Da bi olajšali delo sektor-rnmo že kot ljudje med seboj iz- skim vodjem pri sestavi akorda. se za dobro hrano, ali pa od sotova-rišev, s katerimi so na gradbišču skupno delali. Samo kratek poziv po telefonu, že pobere šila in kopita, pa si »premeščen« iz Kopra v Ravne, ali pa z Jesenic v Maribor. Pa bi nekdo dejal: »Saj zato pa imamo stroje, da jih premeščamo, kamor je potreba.« Res je, prav zato imamo takšne stroje, ki so potrebni vsem edinicam. Iz skupnega žepa menjavati. Iz. analize tov. Bačarja je razvidno, da je bil ostanek čistega dohodka v lanskem letu za 68,819.000 din večji kot v letošnjem letu. Kje obstajajo te razlike, je že iz same tabele razvidno, predvsem pa izvirajo od dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, izgube menz, in dotacij za tople obroke, povečanih prispevkov na rezervni sklad in skupni sklad gradbeništva, dotacije osebnih motornih vozil, izplačilo ekonomskim enotam in večje izplačilo na presežne akorde itd. Pri tej edinici je treba omeniti, da so njihovi minimalni osebni dohodki dosti višji kot pri drugih edinicah. Na splošno ugotavljamo, da je finančni uspeli 7.5 ”/0 ugotovljen po naši interni delitvi v podjetju enak ničli, če ugotavljamo vsako edinico posebej po predpisani delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Ob koncu pa še na kratko nekaj o formiranju ekonomskih enot in iz- dohodkov, medtem ko jc edinica kot celota izplačala že precej več dohodka, kot pa ga je ustvarila. Kdo bo kril zgubo, do sedaj nimamo nobenega zagotovila. Ne bi pa mogli trditi, da je pol- telj. Gotovo bo ob tričetrtletni bilanci drugačna slika, a pravo podobo bo pokazala šele končna letna bilanca. Zato bi zaenkrat res ne smeli plačevanju precejšnjih razlik, kritjaiz gledati preveč pesimistično, niti njihovih čistih dohodkov za takšna izplačila pa nimajo. Najbrž so moč- Sedaj bi pa še prikazal dve pri- no skrbeli le za ekonomske enote ter L'“1"' 11 * ' ' J’ *' ' le njim dajali prednost, druge ob- jekte pa so prav gotovo zanemarjali. Imamo primere, ko presegajo eno- inerjnvi. kako bi bilo, če bi ti edinici poslovali kot samostojni podjetji. Obe edinici imata po našem internem izračunu enak finančni uspeh V odnosu na realizacijo, in sicer ena 7.4 9/o in druga 7.2 V«, 1. Edinica. ki ima 7.2 °/o finančnega uspeha po našem internem izračunu, je dosegla celotnega dohodka 431,652.731 din. Ce odštejemo poslovne stroške, ki znašajo 304.126.617. dobimo dohodek 127.526.114. Ce od tega dohodka odštejemo prispevek iz dohodka, ki znaša 18,778.049. dobimo čisli dohodek, ki znaša 108,748.065. Edinica pa je porabila za: te od 30—110% izplačanih osebnilizala. bi smeli biti preveč brezskrbni, ker groba analiza polletne bilance kaže, da smo lahko tudi malo zaskrbljeni. Čeprav rezultati polletne bilance niso najboljši, smo vendarle na pravi poti in prihodnost bo to poka- Martin Zajšek a) osebne dohodke po t. p. in po učinku h) izdatke, ki bremenijo oz. dohodke to so 2 % dod. soc. zav., izgube menz, toplih malic itd.. c) premije in nagrade č) prispevek za rezerv. sklad d) skupni rezervni sklad gradbeništva 96,482.074 6,500.520 3,367.258 1,879.070 728.380 Skupaj 108.937.702 Iz tega je razvidno, da je edinica > porabila 209.237 din preveč osebnih ; dohodkov, ker znaša doseženi čisti dohodek samo 108.748.065. 2. Edinica s 7.4% finančnega uspeha po našem internem obračunu. Doseženi celotni dohodek znaša '188,807.735. Ce orlšteiemo poslovne stroške 157,109.055. dobimo dohodek, ' ki znaša 51.698.680 din. Ce od tega odštejemo prispevek iz dohodka 6,839.927. dobimo čisti znaša 44.858.755 din. dohodek, ki Ce od tega odbijemo: o) izplačane akontacije po t. p. in učinku 37,734.967 b) zgube na menzi in 2% dod. prisp. soc, zav. 2,219.220 c) premije in nagrade 884.900 tj prispevek za rezervni sklad 738.403 d) prispevek za skup. rez. sklad gradbeništva 265.313 skupaj 41,842.803 znaša torei ostnn-k r itega dohodka za sklade itd. 3,015.950. Trde asi iz centralnih obratov... Ciril Trtnik. Jože Kramar in hdde Krašovec — še se spominjaš nazaj... Prostcvolina gasilska četa V ŠKOFJI LOKI V maju 1946. leta je bila ustanov- Z opremo so v glavnem preskrbljeni, •jena gasilska četa v lesnem obratu čeprav bi si še marsikaj želeli, v Škofji Loki. ki nepretrgoma mar- Društvo je ob svojem začetku šte- Ijivo deluje v vseh tekmovanjih, oce- - J- 1 * 1 njevanjih in akcijah. Najbolj pa se je razgibala leta 1953 ob požaru, ki je povzročil večmilijonsko škodo. Od tokrat je bilo mnogo več razumevanja uprave in delavskega sveta obrata za njeno delo. Leta 1951. so dobili gasilci svoje piostore za sestanke, seminarje in orodje. Poleg gasilnega doma stoji 13 ni visok slolp za sušenje cevi in bazen za vodo prostornine ca 260 m3. KJE NAS ČEVELJ ŽULI? Tov. Lipovec je v diskusiji, kjer je sodeloval, poudaril, da strojniki nadomeščajo na gradbiščih z delom na strojili tudi po sto ljudi in da se morajo oni tega temeljito zavedati v trenutku, ko stroj odpove. Nihče ni temu oporekal, nasprotno, strojnik bagra tov. Lesjak je poskočil s stola in dejal: »Tega se mi dobro zavedamo, samo na gradbiščih je letna bilanca že res pravi pokaza- ^aj*° Piem^° razumevanja takrat, *^i; 1,.. „1, u: Uadar govorimo o oddajanju dela v akord, o skrbi za naše življenjske pogoje na gradbišču. V vodstvu podjetja pa premalo skrbe za dokončno rešitev stanovanjskega vprašanja naših družin.« S tem sta tov. Lipovec kot zastopnik gradbišča in tov. Lesjak kot strojnik povedala, kje koga »čevelj žuli« in to dvoje je bila tudi vsebina tega sestanka. Poudarek tega sestanka je bil tudi na tem, da bodo strojniki težke mehanizacije najkasneje s 1. januarjem v ekonomski enoti težke mehanizacije. Do takrat pa je potrebno še marsikaj razčistiti. KOORDINACIJA DELA Najprej smo »oprali perilo v domači hiši«. Samokritično so strojniki govorili o nepravilnostih bodisi v delavnici, kjer popravljajo stroje in morajo strojniki ob slabem popra-vilu v delavnici sami pod mnogo težjimi pogoji na terenu popravljati napake delavnice. Na drugi strani pa so bili mehaniki iz delavnice mnenja, da bi strojniki lahko posve-Uli vzdrževanju in odstranjevanju manjših napak več pozornosti, da ne Li bilo treba za vsako malenkost klicati mehanikov iz delavnic, v katerih že itak primanjkuje dobrih delavcev. I udi glede akordov so se strojniki med seboj malo ostreje pogovorili. Nekateri so bili mnenja naj vsak strojnik dobi svoj akord pri skupinskem delu n. pr. bager in dumper, ali pa skreper z 1 ' ’ smo poslali vsem edinicam okvirne norme za vse stroje težke mehanizacije. Te norme imajo pri sebi tudi vsi strojniki tako, da je vedno možno doseči sporazum glede akordnega dogovora. Norme so zelo ostre, postavljene od tovarn, ki stroje iz- | ..........t „ . Tovariš Martin Zajšek ni samo dober upravljavec, temveč tudi dober delavec delujejo, upoštevajoč, da s strojem ravna dober strojnik, ki upravlja stroj pod polnim plinom. Zalo je potrebno te norme popraviti od 20 do 40% navzdol in jih prilagoditi stanju stroja in terenu Strojniki so na sestanku skupno ugotovili, da so stroji vse premalo izkoriščeni , ,, • , —........ predvsem zato, ker je ir .ur S druida, oa taksna dela. kjer dela skupno batur zemeljskih del ni več. Delo ' vec strojev, oddajati v skupinski akord. Razumljivo je, da se je po- rromaeaZA n.e akordnega dogovora in obračuna. Ne poinaga nkoid za vsak stroj posebej, smemo trditi, da je povsod tako. Marsikateri razdrobljeno zato se sektorski vodje nimajo časa ukvarjati še s sestavo lo samo desetino članov kolektiva, danes pa se je število dvignilo na 26 aktivnih članov. Med temi so trije šolani gasilci in to en častnik in dva podčastnika. V lanskem letu so obrat opremili s tremi talnimi in dvema stenskima hidrantoma z vso opremo, s tem so omogočene vse prve in uspešne akcije. Vaje so redno vsak mesec, čeprav s težavami zaradi odsotnosti nekaterih članov, ki so na montažnih delih po naših gradbiščih. Glavna skrb marljivih gasilcev pa velja lesenim objektom ki so še v obratu. Toda tudi li bodo kmalu odstranjeni, ko bodo dograjene mizarske delavnice in sanitarije. Poveiinik gasilske čete tov Vinko Florjančič je mnenja, da bi morali delnve; bob skib-ni za red in čistočo jm delavnicah in bolj paziti pri iijmi-rabi m delu z mtiolaki ter se varovat- ekspinz.it zaradi prahu. -šolali bi radi tudi nekaj gasilcev, s čemer bi omogočili uspešnejše delo pri napredovanju in vseh akcijah. V jeseni bodo nastopili na tekmovanjih v občinskem merila in jim želimo največ uspeha, takega, kot smo vajeni. in to od 1. do 3. mesta. Pavel Zon tar če n. pr. bager stoji, dumperji ni-inajo kaj odvažati, ali nasprotno, ee je bager dober, jm je dntnper jio-kvarjen. Dogajalo se je, da so imeli strojniki posamezen akord na strojih in si niso pomagali med seboj pri okvari posameznih strojev, pa čeprav so delali v skupini, oziroma so bili vsi iz iste edinice. to je Cen-tralnih obratov. V tem primeru so l)ili oalcc od naceio ^Tovarištvo je najvišji zakon socializma«. TUDI STROJNIKI SMO LJUDJE Ko so strojniki dobili odgovore na vprašanja glede izplačevanja terenskih dodatkov, zmanjšanih dnevnic na delih tujih naročnikov, o ločitvenih dodatkih ter še nekaj tehničnih navodil so prešli v ofenzivo glede razmer na gradbiščih. Strojnik dumperja tov. Tomšič je med drugim povedal tudi tole: »Vsak je povsod tako. delovodja ve. da mora stroj maksimalno izkoristiti in ga čimprej vrniti. TUDI Ml NISMO VSI ENAKI . Strojniki sami pa se bodo morali tudi potolažiti s tem. da takih gradbišč, kot so bila gradnja avtoceste v Grosupljem. Korenitki. Krškem in Dravska cesta v Podvelki ni več v podjetju. Zato bodo morali biti strojniki nekoliko strjmejši. nekoliko vIjudnejši jp samoiniciativni, kot so bili doslej Vem za primere, ki ne delajo čast našim strojnikom in bi prav tako lahko gradbinci povedali svoje mnenje o strojnikih, ki samovoljno zapuščajo delo so nedisciplinirani itd. Toda strojniki, ki so predani podjetju, predvsem tisti samorastniki, ki so prišli k nam kot nekvalificirani delavci in so bili deležni celotnega razvoja njihove strokovne vzgoje, ti- strojnik. ki pride na gradbišče, naj sl' 80. postali samozavestni, dobri im^tohko časa prvi dan. da lahko l:" o.rišče upravo odiniee. kamor je dodeljen slehernega člana našega kolekTTva, kajti vsak je na svojem mestu po svojih močeh prispeval k rezultatu. Celotni dohodek podjetja: V w:yem polletju je podjetje doseglo reahtetfčijo 3.5€6,792.M© din, in sicer; din a) pri gradbeni proizvodnji 2.672,09$.733 b) pri proizvodnji stran. obr. 578,067.368 C) pri uslugah.................? 250,581.044 č) pri prodaji materiala . t j 84,480.705 3.586,242.840 d) izredni dohodki . s . 5 j 2,867,651 Skupaj . j 3.588,106.491 e) izredni izdatki . . i j i 22,307.842 celotni dohodek ; i » ; 3,565,792.648 Naš letni plan za leto 1960 znaša skupno 9.000,000.000 din ter smo tako v prvem polletju dosegli 39.6 */• od celotnega plana. Ugotovitev dohodka: Ce od celotnega dohodka, ki znaša, kot smo ugotovili 3.565,792.649 din, odštejemo poslovne stroške, nabavno vrednost realiziranega materiala, prometni davek in prispevek v sklad za riziko v skupnem 3. za osebne dohodke delavcev: a) osebni dohodki po t. p. . ; . ; ; b) izdatki, ki obrem. osebne dohodke c) premije in nagrade . . ; s . . ; znesku 2.600,407.953 din, je dohodek podjetja 965,384.696 din. Ugotovitev čistega dohodka: din Doseženi dohodek j . . . . 965,384.696 Družbeni prispevek iz dohodka 247,269.652 Cisti dohodek podjetja i . , 718,115.044 Povečanje čistega dohodka za delež iz prisp. od dohodka 65,839.236 Cisti dohodek skupaj i . . . 783,954.286 Razdelitev čistega dohodka: Sredstva čistega dohodka razdeljuje delavski svet podjetja dokončno šele po zaključnem računu. Med letom razporejamo sredstva le za pokrivanje akontacij na račun osebnih dohodkov delavcev ter za plačilo rednega prispevka za rezervni sklad podjetja in prispevka za skupni rezervni sklad gradbeništva. Ves preostali del čistega dohodka ostane nerazporejen do konca leta. Vsa nerazporejena sredstva čistega dohodka sme podjetje koristiti med letom kot obratna sredstva, more pa jih tudi izločiti po sklepu delavskega sveta podjetja na poseben bančni račun do njihove končne razporeditve. V prvem primeru mora podjetje obračunati redne obresti. Od izkazanega čistega dohodka 783,954.280 dinarjev se razporedi: din din : . l j 675,614.400 s ? . . 42,285.100 • • • • 29,600.500 768,313.656 Ostanek ; . predstavlja nerazporejeni del čistega do hodka. Izdatki pod tč. 1 b), ki obremenjujejo osebne dohodke, vsebujejo tele postavke: din — premijo za kolekt. zav. delavcev ža leto 1960 . . . 288.462 — dotacijo za delavsko-usluž-benske restavracije, za izgubo in topli obrok s prisp. iz oseb. dohodka............. 21,524.218 — dopolnilni proračunski prispevek ................... 4,275.355 — dnevnice nad predpisano višino........................... 27.375 — nadomestilo stroškov za službeno uporabo privatnih motornih vozil nad predpisano višino • • ................... 945.571 v . ; . 15,646.624 — pavšalni prispevek za soc. zavarovanje za neplačani izredni dopust ............... 634.308 — 2 %-ni dodatni prispevek za soc. zavarovanje............ 14,526.503 — ostalo . . . . i . j ; 63.308 Skupaj v s 42,285.100 din Premije in nagrade pod tč. le) pa — premije 312.106 — nagrade I. tromesečje 7,163.429 II. tromesečje 16,000.000 II. in III. trom. 6,124.965 29,288.394 Skupaj 29,600.500 Delitev prispevka iz dohodka: din Prispevek iz dohodka, ki znaša skupaj . . ; ; 247,269.652 se razdeli: a) na odstopljeni del podjetju kot posebni delež za povečanje čistega dohodka i ; s . 65,839.236 b) za kritje 4 */• stanovanjskega prispevka . : * . 29,634.066 95,473.302 ostanek ..................................... ......___________________ 151.796.350 Skupaj . . . . 247,269.652 Ostanek 151,796.350 din pa prejme din 50 0/o podjetje za sklad osnovnih in obratnih sredstev . . . 75,898.175 50 •/« federacija in politično-teritorialne enote za družbe-ne invest. sklade.............. 75,898.175 Skupaj . i 151,796.350 Finančni uspeh: Pri svojih dejavnostih je doseglo podjetje v I. polletju 1.1. naslednji fin. uspeh: din - DS prave povezave. 150 j€ že na prvi tudi mi na gradbiščih in v drugih jetja, naj Centralni delavski svet skov o povečanju produktivnost, de- rocildi clam DS ne diskutirajo, oe- seji 50^ sklep, ki je čisto v na- obratih, če ne bi potrebovali od ni- spremlja in analizira delo obratnih la, oddajanju clel po učinku, o financ- prav gre ^ vazne probleme in bi o sp.rotju € sklepom DS obrata. Drugih koder pomoči; žal pa doslej te sreče delavskih svetov je bil na prvem za- nem položaju boljši organizaciji de a, nj,h moral delavski svet razpravlja t .• fo k ^ orgalM)v delavskega še nismo bili deležni, sedanju sprejet V zvezi s tein pred- fomnranju ekonomskih enot itd. I n jn__zavzeti svoje stahsce. Sefi grad- ’al,1 gradbiščih.) medtem ko oprav]ja sv<);j€ 4^, z<,]0 4obM> ,0d UO pa pričakujemo, da nas tudi S tem člankom smo hoteli podati samo površno primerjavo sodelovanja delavskega samoupravljanja v podjetju. Želimo zbuditi pri ostalih članih našega kolektiva, ki so doslej stali ob strani, občutek dolžnosti do SErsIHHHS Ce na grobo analiziramo delo de- dolžili osebe, bodisi v upravi grad- priporočljivo, če bi na bodočih za- ' ‘ x. , . ... . . J lovskih svetov o-radbišč in obratov, bišča ali pa posamezne elane Db ali sedanjih DS in sejah LO več raz- Centralni obrali, Maribor: k n ja- skupnosti in zeljo po udejstvovanju v kolikor smo seveda dobili podat- UO, da te negativne pojave odst ra- previjali o tekočih problemih grad- hovetnu delu ne bi imeli nekih več- pri upravljanju podjetja. Istočasno ke. bi dobili po posameznih grad- nijo in na naslednjem zasedanju DS bišč in delovišč manj pa o osebnih jih pripomb, ker razpravljajo v pre- pa tudi želimo, da še druge edinke, biščih in obratih takole podobo- De- ali seji UO o tem poročajo. Raz- zadevah, prošnjah in pritožbah, kjer težni večini o vseh zadevah, za kar kjer delavski sveti in upravni odbori lavski sveti in upravni odbori grad- previjali so tudi o nešteto problemih, so običajno diskusije zelo živahne, so kompetentni in je upravljanje v še niso prav zaživeli, čimpreje in benih vodstev Celje. Ljubljana in Ma- ki sicer ne sodijo v njihovo kompe- Kako potekajo seje upravnega od- teni obratu, lahko rečemo, kar zado- čimbolje razvijejo svoje upravlja- ribor rešujejo probleme na njihovih tenco, ter o njih poslali mnogo telit- bora na teli treh gradbiščih, nam ni voljivo. Zapisnike, ki jih v začetku nje. Želimo, da bi ob koncu leta nujnih predlogov osrednjemu delavske- znano, ker nam tudi ti zapisnikov niso redno pošiljali, so poslali na- gli napisati o vseh edinicah le naj- mu svetu. Ne bi pa mogli trditi, da niso poslali. knadno tako, da so s tem pokazali boljše, saj obstaja naše podjetje že je pri vseh gradbenih vodstvih Kovinski obrati, Ljubljana: Pri teh dobro voljo. Ostaneta nam samo še 15 let ter ima dober sloves in mora- lipravljanje enako. Nekje se bolj po- bi lahko ocenili samo delavski svet. Lesni obrat Škofja Loka in Obrat mo to dokazati tudi s čimboljšim redko sestajajo in so njihova zase- saj smo dobili le en zapisnik uprav- gradbenih polizdelkov. Od teh dveh uspehom delavskih svetov, danja in seje daljše in kvalitetnej- Preberite tudi to! Kdor pazljivo prebira naš lisi, bo lahko ugotovil, da si uredniški odbor na vse načine prizadeva dvigniti še, medtem ko so drugi bolj elastični kvalitelolista^predvsenipa preskr- in lmaj0 sei? boli pogosto, seveda beti dovolj aktualnega in zanimivega 'bT^mteVid točmo11 ocenUi > ran ja. ........ . , delo organov upravljanja po posa- di, bo hs/ bo/j ah manj Dsebmsko lnezllihbpradbei;ih bistvih in jih bogat, pa ni odvisno samo od ured- , b(b imerjati bi nlorda prigH niškega odbora ah urednika temveč , maUmJk£stnih Jrazlik. Pri p0'vršni od vas sanuh. Cim vecji bo krog na- i(vi je učinek delavskega sih sodelavcev, tem postre se bo nase ravljall a ,,, &radbenih vodstvih glasilo. Zal pa opažamo da je sode- ‘il)ližJno Jena4k. lavcev dosti premalo in tako je pri- K „ .vv „ _ ,. ... pornba. ki jo je izrekel na zadnji seji Gradbišče Ravne: Audi na njiho-tov. Martinšek, češ da pišejo vedno zasedanjih in sejah razpravlja-isti. o celoti upravičena. j° Ao, kar smo ze navedli pri Tu bi o prvi vrsti apeliral na čla- gradbenih vodstvih. Prav posebej pa Sklepi II. zasedanja DS podjetja ne uredniškega odbora in vse člane dopisniških komisij, da pomagajo s svojimi prispevki in potem bo vse drugo avtomatično odpadlo. ^Gradisov vestnik« igra v kolektivu po še razpravljali o IV. kongresu Sindikata gradbincev Jugoslavije in o resoluciji tega kongresa. Lz njihovih zapisnikov lahko ugotovimo, da so v delavskem samoupravljanju v 1. Za zapisnikarja se imenuje tov. Capuder Milo, za overovatelja zapisnika pa se izvolita tov. Ravnikar Iko in Kapelj Jože. 2. Sprejme se poročilo o delu upravnega odbora podjetja v času med I. in II. zasedanjem delavskega sveta podjetja. 3. Potrdi se poročilo o komisijskem pregledu zaključnega računa podjetja za poslovno leto 1959. Naloge pa, ki jih je komisija naložila podjetju, se vzamejo na znanje. 4. Tov. Janez Škofič naj preko pristojnih organov uredi, da se za delovna mesta, kjer se delovne obleke i-abijo, izda privoljenje inšpektorata za delo, da se delovne obleke tretirajo kot zaščitna sredstva in nabavijo iz materialnih stroškov. 5. V zvezi s spremembami in dopolni- membno vlogo sai ga skuša sproti zadnjih treh letih dosegli zelo velik tvami Pravilnika o ekonomskih enotah, ob“h o oseh 'dogodkih o pod- napredek. Ce bi hoteli objektivno jel ju, razpravah, sklepih delavskega oceniti njihovo delo, lahko potrdimo, 6. Soglasno se sprejme in potrdi poro-solda. sindikalnih sestankih, jnobte- da je vsaj za stopnjo na višji ravni f0. Perio^č„”ei^V mili itd. Za te probleme pa je treba kot pa pri prej omenjenih edimcah. IK^a t^t^a dohodka: vedeti in jih najti! Gradbišče Jesenice: Kar zadeva Vrednota, misel in moč našega gla- dela njihovega delavskega sveta. se b) zT mt^TOk^za6« sila je predvsem v širšem krogu so- jirav nič ne razlikuje od gradbišča delavcev. Zato ponovno apeliram na Ravne, je skoraj najboljši, kaj pa Z/ervni sklad C>skLadPgrad.toem ^P. . . . 1/03..AUS ^f,i^cte“elrsI?6<>dbaa0 Jahnda in Balencv-Schul* potovanje u' __prispevku v skupna sklad za kadre -erad- ...— 747,5©€.0OO 13,736.il H) Sredstva gradbišča Podvelka v znesku 12.900 din se prenesejo v centralni sklad, ker je bilo gradbišče med tem že raz-formirano. 10. Stopnja investicijskega vzdrževanja se določi na 5%, kar znaša 130,287.140 din od osnovne vrednosti 2.605,742.813 din. V sklad za riziko se določi 0,5 °/o od celotnega dohodka za leto 1959, kar znaša približno 41,5 milijonov. 11. Predvidena sredstva sklada za kadre bodo znašala v letu 1960 12,000.000 din, katera se razporedijo kot sledi: Sklad za skupno vlaganje v sklad zadr. gradb. podjetja . . „ . 0,000000 Tečaj za pomožne delovodje . . 350.000 Tečaj za sektorske vodje . . . 300.000 Tečaj za prekvalifikacijo delavcev 2,000.000 Tečaj za kvalificirane delavce . 700.000 Tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije ..........■.......... Tečaj za požarno-varnostno službo ............................. Seminar za člane samo-upra vi Janja ............... „ „ „ _ „ Sola za socialaae delavce „ „ Za usposabljanje in izpopolnjevanje v inozemstvu ..... 1,500.000 12. Med podjetjem in Birojem gradbe- ni mam o na razpolago denarnih sredstev. 19. Predlog za včlanjenje v Udruženje jugoslovenskih konzervatora se odkloni. 20. Predlog gradbišča Kranj za dotira-nje razlike v ceni hrane na sektorjih Medvode in Goričane, kjer še nimajo ustanovljene menze, se zavrne. Delavcem pa, ki so zaposleni na teh sektorjih, se dovoli izplačevanje 10 % zvišanja tea^enskih dodatkov, za čas, dokler ni urejeno naselje in menza, s tem, da se edinica pozove, da predloži konkretne spiske prizadetih delavcev. 21. Predlog za zvišanje odškodnine za prevoze z lastnim osebnim avtomobilom za službene potrebe, se zavrne., ker bi ti stroški bremenili plačilni sklad. 22. Z veljavnostjo od 1. VIII. 1960 dalje se korigirajo mesečni potni pavšali spodaj navedenim vodilnim uslužbencem in 500.•000 150.000 340.000 160.000 znašajo: din/mes Ing. Stefan Mesarič . . i . . . 9.000 Ing. Srečko Cvahte . . * . . .. 9.000 Ing. Borut Maister . ; ? i . . 9.000 Franc Vovk .... ; . i . . 7.000 Bernard Gabrijelčič . .3.4- 6.000 Ing. Tone Pogačnik . .... . . 6.000 Ing. Alojz Stok . . . 23. Ing. Alfredu Betelnu in tov.. Josipu Lipovcu se odobri na povabilo podjetij prispevku v skupni sklad za kadre gradbeništva. člane kolektiva, da nam pomagale s dela njihov upravni odbor, nam pa (.) Nenupocejeaa sredstva prispevki, slikami itd., da iznesete ni znano, ker nam zapisnikov niso stega rkfeodfca ...... i5#*oaa4 sooje nudi in predloge. Pišite v pre- poslali. ^........................ • " 388*54-2" ^I pt ostem jeziku. Ostali trije gradbiščiii delavski 7. DS potrdi predlog upravnega od- sku fiOOJKM) din za delno kritje izdatkov Vsi prusf>evki morajo biti najkas- sve|j v Zalogu Kopru m Krav ju so si bor-a podjetja, da se dur same vzdržu- po občanskem proračunu. neje do 20. v mesecu dostavljeni nn n.. svoiem delu v delavske«« sa- *''azen ^irit^a obrokov. 14. Osvoji se izplačevanje maksimalno nJhnru , a ^ S\Ojeui OtUll v midVSke«« sa Priporoča se edmieam podjetja, da dovoljenih terenskih dodatkov, ki zna- useoJiiSKeruu oauvr u. m OU prav J jan JU tudi pribl j/uo ejiaki. se vršijo zasedanja obratnih delavskih šajo za pplkvalificirane delavce v brutto Sodelujte v našem glasilu! Urednik Iz njihovih zapisnikov je razvidno, da so zasedanja DS zelo kratka in Vsa zasedanja CDS posnamemo na magnetofonski trak svetov izven delovnega časa. 6. 76 “/« nagradnega fonda, ki znaša 4,288.-000 din, sc med edindoe razdeli takole : Projektivni biro...............96/900 Gradbeno vodstvo Celje . .. * 439.100 Gradbišče Jesenice............571.100 Gradbišče Koper . ... . . 197.200 Gradbišče Kranj ....... 21.900 Gradbeno vodstvo Ljubljana . 529.600 Gradbeno vodstvo Maribor . . 814.300 Gradbišče Podvelka.............12.900 Gradbišče Ravne 346.900 Gradbišče Zalog ...... 10O.8O0 Kovinski obrati 735.860 Lesni obrati................. 235.600 Obrat .gradb. polizdelkov . . . 174.500 Iz 30 ‘Ve nagradnega fonda, ki znaša 1.837.000 din in s katerim razpolaga delavski svet podjetja, se za nagraditev delavcev na lorsiranem delu v Strunjanu dodeli gradbišču Koper znesek 200.000 din, gradbišču Kranj pa 100.000 din. ker še nima lastnih sredstev. Iz teh -sredstev se dodelijo še naslednje individualne nagrade: Tov Boženi Repše za uspešno vodenje komunalnega knjigovodstva 46.060 Tov Alfredu ing. Petelnu za teh-nrčrno vodenje v odsotnosti ang. Uršiča ......................... 50.000 Tov Albertu Špindlerju za uspeh pri gradnji silosa v Mariboru . -30.000 , Tov Mari, Kramar za. .delo na arhivu ................ .. 30.006 Tq.v . Alojzu Cepušu-..za delo. pri organizaciji seminarja za DS . 30.000 znesku 135 din/dan, za nekvalificirane pa 96 din/dan. Izplačevanje stopi v veljavo z obračunskim mesecem avgustom 1900. 35. V zvezi z novo uredbo se s 1. VIII. 1966 dalje izplačujejo nove dnevnice, ki znašajo za delavce na dan — vodilnih delovnih mestih .... 1700 oziroma brez nočnine..............n 90 — delovnih mestih, za katera se za- hteva visoka ali višja strokovna izobrazba z nad 12 let službe . . 1700 oziroma brez nočnine ............n90 — delovnih mestih, ki se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba in za delovna mesta visokokvalificiranih delavcev pod 12 let prakse — službe ...... 1500 oziroma brez nočnine ..... 1050 — delovnih mestih, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba kvalificiranega delavca nad 12 let službe........................ 1500 oziroma brez nočnine ..... 1050 — Ostala delovna mesta . . s . . 1300 oziroma brez nočnine . : . . . 910 — Vajenci . . ....si. 900 oziroma brez nočnine . ; . . . 630 36. Kadar traja zasedanje DS podjetja ves dan, pripada članom DS an povabljencem, ki sicer niso opravičeni do dnevnice, polovica dnevnice 17. Potrdi se Pravilnik o požarno-var-nostni zaščiti obrata Skofia Loka. 18 Prošnje za dotacije ObLO Ljubliana-Moste, ObLO Dravograd. ObLO Soštani, ObLO Ljubljana-Polie in Delavske univerze Ljubljana-Moste. r? zavrnejo, ker zemstvo. Podjetje nosi le stroške potovanja. 24. Pravilniku o dodelitvi stanovanj sc doda nov člen 6 a., ki se glasi: Pogoj za dodelitev stanovanja v novi hiši je predplačilo na stanovanjsko pravico v višini 6 °/# predračunske vrednosti stanovanjske enote. Pogoj iz prejšnjega odstavka mora prosilec izpolniti do vselitve v novo stanovanje, v nasprotnem primeru se njegova prošnja za dodelitev stanovanja zavrne in se razveljavijo sklepi komisije, ki se nanašajo na dodelitev. K členu 7. se doda nov odstavek, ki se glasi: — Predplačilo na stanovanjsko pravico — 2 točki za vsakih 16.600 din nad 6 °/* deležem 25. Sprejme in potrdi se Disciplinski pravilnik podjetja. 26. Tov. Stane Habat. ki je namestnik predsednika DS jn član komisije za nagrajevanje, je podal odpoved na delovno mesto, zato ’ se na njegovo mesto izvoli tov. Pavel Polgar. 27 Iz rezervne kvote 15 milijonov dinarjev se nabavijo naslednja osnovna sredstva: 1 univerzalni merjenje . 1 ventilator. instrument prip deli 1 stroj 53.660 916.700 stroj Rosacometa s prip. deli, v vrednosti 8.306.006, plačljivo v -5 letih........... '. ‘ . 1 univerzalni instrument, za merjenje . 1 Amoermeter tip FLI . . . . 1 merilec izolacijske' upbrnosti 10 pisalnih miz. . • . . . . . Skupaj.......................... 1,700.000 53.000 32.700 52.000 417.200 3,260.600 28 Med dvema zasedanjima delavskega sveta podjetja ne sme biti daljši presledek kot dva meseca. Predsednik DSP: Martin Zajšek WV Mariboru gradimo ŽITNE SILOSE Uprava žitnih silosov v Ljubljani vodstva je skupaj z organizacijskim in vsebujejo preko 500 m3 betona. Sa-ter mariborsko Mlinsko podjetje sta inženirjem tov. inž. Petelnom precej ma gradnja silosov pa poteka takole: se dogovorila da bodo skupaj gradili na drobno proučeval tehniko gradnje, Za opaževanje betonskih sten silo-ob industrijskem tiru za glavnim ko- organizacijo ter uporabo^ primesi za ^ ki' imaj0 ^beline od 14-16 cm. se poslužujemo drsnega opaža. Ta lodvorom v Mariboru velike žitne si- betoniranje silosov. Končno je bila lose s kapaciteto 10.000 ton žita. vsa zadeva tako daleč ugotovljena, drsnTopaž'so pred betoniranjem se- l! silosi se grade po načrtih neke- da smo ob koncu pomladi pričeli z stavi|i ^a tleh '{er je med Seboj škat-ga beograjskega projektanta ter stoji glavnimi gradbenimi deli ter da smo -v žitorodnih krajih naše države že sedaj v sredi največjih naporov za dograditev silosa. Ko bodo silosi gotovi, bodo obstojali iz treh skupin žitnih shramb. Prva skupina obstaja iz štirih okrog- večje število enakih ali podobnih silosov. Sam objekt ni tako nenavaden kakor je nevsakdanji način gradnje tega silosa. Tudi način gradnje lasto zvezan. Zunanji in notranji opaž sta med seboj povezana s togimi jarmi. Ves opaž in povezava je razmeroma komplicirana; vse to so izdelali dobro in solidno naši obrati v Škofji Loki. Med tem ko so jarmi, remenati in povezave iz mehkega lesa, je pravi opaž izdelan iz jjokonč-nih 1,20 m visokih hrastovih deščic. Ves opaž visi na ceveh običajnega cevnega odra, ki stoje pokončno na betonskih fundamentih silosov. Te cevi so nameščene na notranji strani okroglih silosnih sten teraso od časa do časa privezane na betonske stene. Na ceveh so nastavljene posebne dvigalke, na teh dvigalkah pa ležijo glavni nosilci jarmov in s tem tudi ves opaž in delovni odri. Pri prvi skupini silosov smo uporabili 68 pokončnih cevi, na katerih je opaž polzel, pri drugi skupini pa 56. Dvigalke so tako jirirejene, da delavci, ki stoje na delovnih odrih, ročno navijajo gonila, ki po raznih prestavah dvigujejo ojiaž in delovni oder skupaj. Na delovnem odru, ki je izdelan v treh nadstropjih, so na najvišjem kako bo potekalo betoniranje in kak-nadstropju nameščeni strojni vitli, šne nepredvidene težave bomo morali ki dvigujejo beton in betonsko že- premagati. Resnično nam ni šlo v za- lezo. Iz zgornjega odra se vsipava in četku prav lahko. Nismo mogli takoj HkV je'vredn^ praviina‘priprava de-razvaža beton na glavni delovni zadeti prave mešanice betona, ki bi |a Cement spuščamo iz vagonov di-oder kjer se betonira stene silosa, zarobila kmalu zadostno trdnost ter rektno po Ila vagonete in od upravlja z dvigalkami in polaga ar- bi bila istočasno tako lepljiva, da bi ,od v skladišče ali do mešalca. Gra-maturo. Na najnizjem odru zidarji 0paz lahko drsel ob njej. Naj večje ln02 dovažamo na višje ležeči sosed-sproti izglajujejo betonske površine, težave so nam delale dvigalke. Naši „jj teren ter ga od tam sipamo iz Betonirati je treba neprekinjeno, da Centralni obrati v Ljubljani, ki so avtomobilov cbrektno v leseni bun-se stiki med jiosameznimi plastmi jih izdelali, niso mogli pravočasno betona dobro sprimejo. Delavcev dobaviti krogličnih ležajev za glavne mora biti zaposlenih toliko hkrati, da osi. Tudi nosilni polž ni bil iz dovolj lahko vrti vsak svojo dvigalko. Ker trdnega materiala, ki se je zato raz-moramo delati v dveh izmenah in to meroma hitro obrabljal. Iz obeh vzro- Računatno, da bomo drugo skujiino silosov zabetonirali v 10 dnevih. Pri tej zgradbi se dobro opaža, ko- ke r. Dnevno jih dvignejo tudi do 3 metre. Delo teče ko dobro namazan stroj Iz dna bunkerja teče gramoz v žlico mešalca. Delavci, delovodje in skladiščniki imajo dovolj prostora za delo in počitek. Hrano .... . - . dovažamo delavcem vso na gradbi- po 12 ur, smo potrebovali pri grad- kov so nudile penjalke jin dviganju da jjm s tem olajšamo oddih, nji pt ve skupine -silosov v vsaki iz- znaten odporter je bilo dviganje i/.ied- Dovoz materiala teče neprenehoma: meni po 75 ljudi. Med betoniranjem no naporno Pri nekaterih penjalkah Stavba bo porabila preko 2000 m3 gre vsak od delavcev na svoj posel, sta ročico obračala komaj dva delav- betonskega gramoza, okoli 270 ton nekaj jih je zaposlenih pri basanju ca. Zato potek del v prvi skupini si- betonskega železa in okoli 250 m* mešalca in pri transportu betona do losov ni bil tako nagel ter smo do- raznega opažnega lesa in to vse sku-vznožja silosa. Trije strojniki dvigu- segli povprečno dnevno dviganje 2.40 paj v° pjčhh dveh mesecih. Razutn-jejo s stroji beton in betonsko železo, metra, maksimalno pa 3,10 m na dan. ]jiVo je. da mora vzporedno z grad-6 zelezoknvcev je stalno zajioslenih Prvo skujiino smo dovršili v 17 dneh. njo silosov pravilno poslovati tudi pri polaganju armature; ostali beto- V glavnem so se delavci že v prvi transportni par. gramoznice in žele- nirajo stene, popravljajo opaže, do- skupini delu privadili ter je vsak zokrivska skupina, grajujejo dostopne odre. Stalno mora svoj posel že popolnoma obvladal. ' .... biti navzoč električar za popravilo , , , , ___ ”ri silosu sodelujejo delavci sko- je zasnoval nek beograjski inženir. Ko je bilo »Gradisu« poverjeno lih silosov, od katerih sta dva in dva med seboj povežana. Ta električnih instalacij in zlasti vibra- , Med tem, ko smo pripravljali opa- raj z vseh gradbišč našega gradbe- sku dna''e j° ™šim P^j-acbH Kklričevtga^nekaTIz Ruš^slovenske načrte*' v “izdlk^ ^smo^SalT^red 'rKhUd^^ do- [avScST^ j?^ mišiT doseS/ih izkuši^hnapravili precejšnjimi tehničnimi in organiza- stop na krovno ploščo ter vse trans- k°cm 5°' aa"0 )a" male spremembe. Kritična mesta smo k e," 'c, st 1" 'i 1 s U' l*' ze I o d o I >e r d e I < > v 11 i toričnimi problemi Naša tehnična Jiortne naprave Silos, te skupine udarca p0 železni tračnici zbero vsi °bili s pločevino ter namestil, dv,- kolektiv. Sedaj, po razmeroma krat- ekipa, ki je bila določena, da vodi imajo^ premera 7 m. Druga skupina de|avci ne »lede na kvalifikaciio na galke tudi tam. kjer jih sicer prvotni kein easu tečc de|0 ko dobro na- novo gradnjo, si je ogledala gradnjo je nekoliko nižja ter vsebuje šest teh silosov v Vojvodini in v Srbiji, okroglih silosov v premeru 5.20 m. ki cv-rT dvio-Ml';' ml katerih ie vsaka Videti je bilo, da bo delo zelo te- so med seboj strnjeni. Nastali prazni oznJačenaSs svai0 številko ter na trias žavno in riskantno. ker ga pač izva- prostori med silos, so tudi izkonšče- de|()vodje v točnih presledkih navi-,am°u pr-V1C ,V |lasenL podjetju. m m shrambo. 1 retja skupina je jajo dvigaiko_ dnk|e'r ni 0 )až dvig. Tehnični kader našega gradbenega enaka drugi ter je visoka z3 m. Na vrhu bodo vsi silosi med seboj povezani ter nadgrajeni tako, da bo najvišja točka silosov skoraj 44 m nad temelji. Silosi stojijo na mogočnih jilošča-tili temeljih, ki so močno armirani Tudi na Jesenicah ustanovljene ekonomske enote glavnem delovnem odru, vsak pri jajo dvigalko, dokler ni opaž dvignjen za 60 cm. Nakar se delavci zopet porazgube vsak na svoje prejšnje delovno mesto ter začne celoten proces znova. načrt ni jjredvideval. Uspeh ni izostal. Pri betoniranju druge skupine, ki smo jo pravkar do polovice že dobetonirali, jioteka delo veliko bolje kot v začetku. Povprečno naraščajo silosi vsak dan za 3.50 m. Naglico dela moramo celo nekoliko brzdati, zlasti v hladnih dnevih in nočeh, da ne bi ostajal v neopaženem spodnjem delu silosov beton mazan stroj. Seveda je k temu pripomoglo tudi dobro tehnično vodstvo. Gradbišče silosov tvori že od začetka ustanovitve prvo ekonomsko enoto našega gradbenega vodstva. Šef enote je tehnik tov. Marjan Sta-rovašnik. Vse organizatorične pri-jirave, delo je vjieljal in vodi sedaj Pri betoniranju jirve skujiine silo- preveč svež in nevezan ter s tem po- dnevno jiosado delovodja Albert ■ ■ ■ ■ ■' - 1 Špindler, ki je za svoje uspelo delo sov smo imeli precejšnje skrbi s tem, vzročil nestabilnost konstrukcije. S 1. julijem so se pri nas formirale ekonomske enote. Ustanovljenih je bilo šest enot. To so: Podvoz Jesenice, Bled, ki zajema hotel »Slobo-do« in vodni bazen, most v Soteski, tovarna »Veriga« Lesce, bloki Plavž na Jesenicah ter žična valjarna in transformatorska postaja v železarni Jesenice. Že prej so bile ustanovljene ekonomske enote Bled in podvoz na Jesenicah. Članom kolektiva vseh ekonomskih enot so točno pojasnili namen teh ekonomskih enot s sestanki, ki so jih priredili po enotah člani upravnega odbora, delavskega sveta in sindikata gradbišča. Delavci vseli enot so soglasno sprejeli ta način gospodarjenja. Saj to je bazirano na osnovi prihranjevanja materiala, čimboljšega izkoriščanja delovnega časa in poglavitno, kvalitete dela. Glede vsega tega pri nas ne bo težav, kar nam jasno kaže bilanca za prvo četrtletje, ko je gradbišče Jesenice med prvimi v vsem podjetju. Tukaj je jasen dokaz, da imajo pri nas ekonomske enote vso možnost za razvoj in napredek, tako slehernega člana kolektiva kot gradbišča. Življenjska raven je tako zagotovljena, hkrati pa tudi gosjiodarska stabilnost celotnega kolektiva. Na vse to gleda naš sleherni član z vso resnostjo, z vso zavestjo, kar je dokaz zrelosti, saj se vsak poučen in razgledan delavec zaveda, kako izpolnjevati vse naloge, ki so postavljene pred nas. Janez Zeonik, električar Jesenice To pa je skupina delavcev, ki gradi silose. Pravijo, v slogi je moč. Delajo po principu vsi za enega eden prejel od Delavskega sveta poselmo nagrado. Nočno skupino vodi delovodja tov. Aleksander Škerlak. Podnevi pomaga delovodji brigadir Kajbič, jionoči pa Duh. Poleg tega bi bilo treba še omeniti vestne električarje, skladiščnika in šoferje. Zdi se, da je zanimivo, naporno in odgovorno delo na silosih napravilo iz vseh udeležencev jiri delu dobre delavce in vestne člane tega malega kolektiva. Delo na silosih resnično ni lahko. Vslak delavec mora biti v službi 12 ur nepretrgoma jiri delu. Časa ima le toliko, da použije redne obroke hrane, Drugače se ne more nihče oddahniti med delom, ker ga točen tok dela žene naprej. Nedelj in jiraz-nikov za časa betoniranja delavci ne poznajo. Šele, ko je posamezna skupina silosov gotova, dobe delavci, ki to izrecno žele. dojiust ali ojiraviee-no odsotnost. Sicer jia tudi zaslužek delavcev na silosih ni slab. Precejšnje število nadur, mnogo izvršenih ur v kratkem času, jireseganje norm preko 20 % ter po vsej verjetnosti dobiček jio jirincipu ekonomske enote bo nudil delavcem precejšnjo denarno nagrado za izvršeno delo. Gradnja silosov sredi mesta, kjer raste zgradba kot goba po dežju, dobra organizacija, gladek potek dela in solidni izdelek, bosta našemu podjetju jirincsla dober sloves. Skupina, ki te silose gradi, in z njo tudi tehnični strokovnjaki, ki pri tem sodelujejo. si bodo nabrali mnogo koristnih izkušenj, ki se jih bo dalo uporabiti tudi pri mnogih drugih zgradbah, ki jih ho naše podjetje izvajalo drugod. Ing. Borut Maister Počitniški dom podjetja »Rad« v Platu pri Dubrovniku Šel projektivnega biroja tov. inž. Skaberne s svojima sodelavcema inž. Vedetom in inž. Jeršanom na gradbišču v PBM v šiški v času od 21. junija do 20. julija . C0 So N O OJ U - S p 'Z to U 15 buldožerji 2020 1837 2 nakladač 280 480 2 skreper mot. 240 428 5 bager 700 1083 13 d amper 1820 1442 3 valjar 360 91 7 kompresor 660 1101 11 žerjav stolpni 2200 1944 1 viličar 100 87 59 Skupni 8580 8403 Iz tabele je razvidno, da smo prvič v tem letu dosegli postavljeni plan, tako v efektivnih urah kot v finančnem uspehu. >d Zarač. ur sS S N t, -e o ° E tu to +j nJ a; »rS 8-t »3 i nogoii. Lojze C. im. m m iiiii.im... m.. .. mirili...................... miiiibuih Gradbena dela za izboljšanje plovbe na Seini V enem izmed sestavkov sem na kratko opisal velik pomorski promet v mestu Rouen, ki leži ob reki Seini, 120 km daleč od izliva reke v Atlantski ocean. Da je možna ploha prekooceanskih ladij tako daleč navzgor po reki, so potrebna ob-seiiia gradbena dela v ustju reke Seine nasproti znanega |)ristnnišča Le Havre. Reka je namreč taka, da ustvarja v ustju velike in visoke sipine, ki onemogočajo dostop ladij do rečnih- pristanišč, medtem ko je reka od teh sipin navzgor do pristanišča v Rotienit za plovbo povsod dovolj globoka. Pri tem je št- ta velika težava, da so sipine »potujoče«, to je. da nimajo niti stalne lege niti stalne višiNa »potovanja« teh sipin vpliva tok reke in plimovanje morja. Razlika med plimo in oseko znaža v ustju od 5.80 metra do 8 metrov njen vpliv jia sega celo v 120 km oddaljeno pristanišče Rouen, kjer znaša razlika med plimo in oseko skoraj 2 metra. Ladje. ki plovejo navzgor, morajo izrabiti to plimovanje zato. da lahko prephijejo sijiine v ustju reke. Pri jilovhi navzgor prekoračijo sipine ob maksimalni plimi in hkrati izrabljajo plimo, da potujejo laže in hitreje navzgor. Potovanje od ustja reke do Rouena traja pet ur Pri plovbi navzdol pa plovejo ladje tako. da pridejo pred sipine v ustju reke pred nastopom plime; med maksimalno plimo pa prekoračijo sipine in nato zaplovejo v Atlantik. iz opisanih vodnih razmer se takoj vidi. kako važna je poglobitev struge in stabilizacija sipin v ustju reke, Projekti za ta dela so bili napravljeni na osnovi modelnih poskusov in začeti že leta 1932. ko so pričeli z izkopom dovolj globokega kanala preko sipin. Vojna je ta dela prekinila. Po vojni so izkopavanje kanala nadnlievah in so zanj izkopali 30 milijonov k',bičnili metrov materiala. Ta dela so bila končana do leta 1957 in so bila popolnoma mehanizirana. Veliki plovni bager je imel vsa ta leta dovoli de'-. Po izkopu kanala delo nndabuicio. bager gradi razne obrniobne n-mino c ! ‘-o1 bado dosegli, du material ne bo več tako muč- no zasipaval plovnega kanala. Predvidoma bodo vsa ta dela dokončana do leta 1961. kar bo omogočilo, da bodo tudi velike ladje lahko plule do pristanišča v Rouenu. Seveda bo plovba z velikimi ladjami podvržena točnemu voznemu redu, ki upošteva plimo. Da pa bo izvršeni kanal mogoče vzdrževati na potrebni globini, bo predvidoma potrebno letno odstraniti iz njega 3 milijone m! naplavin. Velike količine izkopanega materiala uporabljajo, razen za gradbena dela, tudi za nasipanje močvirnega terena ob skrajnem spodnjem toku reke in za nasipe pri gradnji cest. Nadaljnji nrogram ureditve plovbe na tej reki od Le Mavra do Rouena predvideva še gradnjo sidrišč vzdolž reke. kamor naj bi se zatekle ladje ob megli ali zaradi okvare. Pri gradnji sidrišč bodo morali poleg drugih del izkopati 2 mibiona kubikov materiala. Tnž. Milivoj Šircelj Uporaba dveh zapovrstjo vezanih slcreperje« Zamisel, da bi pri zemeljskih delih uporabili dva zapovrstjo vezana skreperju. ni nova. Razne neprijetnosti kot: vezava dveh zaporednih skreper jev, težavna namestitev kablov med drugim skreperjem in traktorjem in zaradi tega tudi težavna manipulacija 7 njimi, so spodbudile k rešitvi tega pro-blema. Znani ameriški tovarni skreperjev Le Ton rneau — Westinghouse je uspelo zgoraj nakazane probleme rešiti s posebno vertikalno osjo. ki je montirana na koncu prvega skreperja in na katero se postavi drugi skre-pt.-r. Vse naprave na strojih so električne, kot je to že običajno pri strojih, ki jih izdeluje ta tovarna. Glavni namen vezave dveh skreperjev je v tem 11m se podvoii kapaciteta transporta, ne da bi bde j.oovečuti moči traktorju, ki skrepeije potisku. S tem načinom je povečana ekonomičnost strojev v sledečem: 1. prihranijo se stroški za nabavo še enega traktorja, ki bi moral vleči drugi skreper, 2. en sam strokovnjak upravlja dva skreperju. Edini večji dodatni stroški so v nekaj večji porabi goriva zaradi nakladanja dveh sk rejierjev, 3. odpade vzdrževanje drugega traktorja. Prednosti dveh zapovrstjo »eznnih sk Tenorjev pa so tele: aj skreperji se naložijo tako, du se naloži najprej prvi skreper, nato pa drugi. Zaradi tega ni treba, da je traktor, ki vleče skre-perje, močnejši. Tudi ni zato potreben močnejši traktor, ki skreperje potiska med izkopavanjem; b) znatno se zmanjša čas prestavitve traktorja, ki skreperje potiska, in prevozi se več materiala z manjšim številom strojev; c) drugi skreper se lahko na prvi skreper priklopi ali odklopi v slabe pol ure in se stroje zato lahko hitro prilagodi pogojem na gradbišču. Inž. Milivoj Šircelj MOTORSKA »Zdravo, Mali!« »Zdravo, Veliki!« Tako sfa se pozdravila dobra tovariša na dvorišču Centralnih obratov po delovnem času. Kot stara dobro motorizirana znanca sta se ustavila ob svojih konjičkih: »Kam pa bo tebe neslo popoldne?« je vprašal Veliki ves nasmejan ter se pozibaval na svojem SGS-u. »Na Gorenjsko ogledovat najnovejši tip motorja znamke Horex,« je povedal Mali, ki je sedel na skoraj že prodanem Horexu. In sta šla. »Madonca, taka mašina pa ni slaba,« je dejal Veliki, o katerem je že bilo slišati, da je strasten vozač. Saj se je že večkrat pokazal na dirkah — skoraj na zadnjih mestih. Kupčija se je začela sklepati, toda kot po navadi, brez poskušanja ne gre. Tokrat vžge najprej Mali, ki je bil prvi interesent. Vajenemu Ho-rexa so se vendarle že pri prvi prestavi ježili lasje. Kako se mu tudi ne bi, ko pa je v prvi prestavi dosegel hitrost 60 km/h. V drugi pa 90 km/uro. Več si ni upal. Medtem je težko čakal na probo Veliki, ki je bil že ves potan gledal za Malim. Ta si sede nanj ves navdušen, ter ga sproba vse do hitrosti 160 km/h. Ker kupčija ni bila sklenjena, je to dosti bolj prizadelo Velikega. Cez nekaj dni se znova srečata. Toda tokrat oba presenečena drug nad drugim. »O, kakšno mašino pa imaš,« je vprašal Mali Velikega. »Kaj ne vidiš, da je BSA,« je odgovoril Veliki. Mali je bil ves preplašen ob pogledu nanj. Še znamke ni mogel prebrati. »Zakaj pa ti bo ta BSA,« ga nagovori Mali čez nekaj časa. »Veš, to ti je mašina. Da vidiš kako potegne,« je dejal Veliki ves ponosen na svoje kubike. »Veš Mali, zdaj pa lahko kar pet miličnikov zveže svoje BMW-ce, pa me ne dobijo,« je dejal Veliki, ki je bil namenjen z motorjem v delavnico. Mali je bil tokrat brez konjička ter sanjal na zadnji tip Horexa. Medtem ko Veliki ni mogel preboleti tistega dogodka, zato je svojega SGS ' ! Franc Pihlar, CO Ljubljana Zamuditiška ura Na zadnji seji sindikalne podružnice gradbenega vodstva Ljubljana je bilo govora o proslavi 15-letnice obstoja podjetja. Med drugim tudi o urah, ki naj bi jih prejeli tisti, ki so že 15 let pri podjetju. V tej razpravi pa je tov. Lojze Pahor dejal, da bi bilo bolje, če bi ure dobili tisti, ki radi zamujajo službo. Tokrat trezen v službo Pri nas smo velik, strogo racionaliziran biro in uslužbenci nikakor ne smejo prihajati prepozno na delo. Vsak oddelek vodi knjigo, v katero se mora vpisati vsak, kadar pride v pisarno. Nekaterim v to ne dela preglavic. Tovariš NN pa to knjigo naravnost sovraži. Saj je še mlad in bi imel še kaj rad od življenja. Nekega dne je prišel tov. N. pra- vočasno toda rahlo nasekan v pisarno. Vpisal se je v knjigo prihodov in odšel. Ni pa opazil, da je za vrati stal tovariš S., ki je za šalo poleg podpisa pripisal: N. je prišel danes malo okajen v pisarno. Drugo jutro pa je našel tovariš S. poleg svojega podpisa še pripombo: S. je prišel to jutro trezen v pisarno. S seminarja na Pohorju Vsem udeležencem seminarja za člane delavskega sveta na Pohorju je znana gostoljubnost mariborskega kolektiva. Tako je tovariš Janžekovič preskrbel, da je bilo vedno dovolj za pod zob. Vsi so bili zadovoljni s porcijami, le tovariš Nipič iz CO Maribor je tarnal, da jc lačen. Ko je to slišal tovariš Žeko, je dejal, ne, ne boš me, in mu naročil kar dve obilni porciji... Od takrat se tovariš Nipič več ne pritožuje. KRIŽANKA Vodoravno: 1. predsednik prvega delavskega sveta podjetja »Gradis«, 6, snov, materija, 13. gradbeni material, 14. matematik, 15. gradbeni delovodja, 16. okrajšava za »glavni«, 17. važno živilo, IS. otopelost, brez-bri.žpost, 21. osamljen, 22. enaka soglasnika, 24. kratica za nekdanje a d m i nistrati v no-operati v no vodstvo z začetka besede, 9. močna alkoholna pijača, 10. špansko žensko ime (Neža), 11. park, 12. prijeten vonj, 19. rimski cesar, pod katerim je dosegel rimski imperij največji obseg, 20. prebivalka Arabije in severne Afrike, 22. tabornik, 23. starogrško gozdno božanstvo, 26. vzor, 29. posel, opravilo, 31. visoki hribi, 32. delujoči — 2 3 r~ r~ 7 n 15 11 Fl iT-1 14 16 m V~ b 18 19 20 m 21 TT' 23 m 24 25“ 26 27 28~ 29 30 31 32 c — — 34 35~ 16 37 n 39 40 41 u hi 41 □ podjetij, 25. ploskovne mere, 27. pri-trdilnica. 28. velika lesena posoda, 30. plačilo za požrtvovalnost, premija (množina), 33. očka. 33. soglasnik in samoglasnik, 36. mešanica cementa, peska in vode, 39. transportno vozilo za težka bremena. 41. kangle, posode za tekočine, 42. klanec na cesti Ljubljana—Celje, kjer je naše podjetje gradilo novo cesto, 43. preplah, klic k orožju. Navpično: t. nasilna tatvina, 2. ognjenik na filipinskem otoku Minda-nao, 3. spačenka za »ometačo, zidarsko žlico«, 4. moštvo, 5. naziv egiptovskih vladarjev v starem veku, 6. večje vasi, 7. veliko vozilo za cestna dela, 6. samoglasnik in soglasnik ognjenik na Siciliji. 54. gorjača, 37. okrajšava za »otroški«, 38. mutast, 40. značilna vprašalnica de' skega narečja. Rešitev križanke Vodoravno: 1. nos, 4. kaligrafija, 13. omamilo, 15. radar, -v, 16. vedeti, 17. Maver, 18. p. t., 19. etika, 20. roman, 21. pro, 22. Jaka, 23. keson, 24. Drini, 23. ata, 26. dovoz, 27. krilo, 28. ri, 29. saper, 30. prigib, -š, 31. Arnež, 32. naslovi, 33. eksperiment, 34. Nil. Domač pogovor Oče sinu: »Ali ti je znano, da je bil tovariš inž. Keržan v tvojih letih že najboljši učenec v šoli, ki jo je obiskoval?« »O vem,« je odgovoril nadebudni sin očetu. »V tvojih letih pa je bil že direktor Gradisa.« Lovska Pri podjetju imamo tudi več strastnih lovcev. Prevladujejo seveda lovci iz Šoštanja. Tako je nek naš lovec kljub obljubi prišel z lova praznih rok. Da ne bo sramota, je nekje kupil čudovitega zajca, samo da je že malo zaudarjal. »Možek,« je rekla žena doma, ko je ogledovala in oduhavala zajca. »Kako je prav, da si ga danes ustrelil, zadnji čas je že bil.« Iz centralnih obratov »Francelj ali nisi več pri Gradisu?« »Ne, veš pri akordih nisem prišel v poštev, prav tako je bilo z nagrado, obratnega dodatka ne dobim, plača pa je premajhna.« Žena: »Kam greš, Francelj?« Mož: »Kam neki, v gostilno?« Žena: »Ali ne veš, da gremo drugi teden v Ankaran?« Mož: »Brez skrbi, do takrat bom že nazaj.« Sončni zahod oh sinjem Jadranu. — Le kratek čas nas še loči in doba dopustov bo No. rm dram* le'o na svidenje lllllllllllllll!!lllllllll!!l!llllllll!l!llllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!l!lllllllllllll!llllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllU Gradisovi objekti in njegovi investitorji. — Pričeli smo s tekmovanjem, kdo bo prej plačal situacije... Kako si mali Janezek zamišlja ekonomske enote..*